Uradni vestnik
			
Leto: XXXI	Ptuj,'29. junija 1995		Številka: 15
	VSEBINA	; M	
OBČINA DORNAVA 58. Statut občine Dornava OBČINA KIDRIČEVO
MESTNA OBČINA PTUJ
60. Odlok o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 1995
59. Potrdilo o izvolitvi v občinski svet občine Kidričevo
58.
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) je občina Dornava (v nadaljnem besedilu: Občinski svet) na svoji seji dne 20. 04. 1995 sprejel
STATUT OBČINE DORNAVA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1.	člen
Območje občine DORNAVA obsega območja naslednjih naselij: BRATISLAV-CI, BREZOVCI, DORNAVA, LASIGOV-CI, MEZGOVCI OB PESNICI, POLENCI, POLENŠAK, PRERAD, SLOMI, STRE-JACI, STRMEC PRI POLENŠAKU, ŽAMENCI.
2.	člen
Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov v okviru svojih pristojnosti. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3.	člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi skupnostmi.
4.	člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
5.	člen
Občina je pravna oseba. Sedež občine DORNAVA je v Dornavi 136. Občina ima svoj grb, zastavo, himno in pečat, ki jih sprejme občinski svet s statutarnim sklepom. Pečat je okrogle oblike, premera 3,5 cm s sledečo vsebino: OBČINA DORNAVA; DORNAVA - POLENŠAK.
6.	člen
V občini so lahko ustanovljeni vaški odbori (VO) v 1. členu statuta imenovanih vasi, ki
niso pravne osebe. Kadar nastopa VO s svojimi sredstvi oz. s sredstvi, ki niso lastnina občine ali s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa javne posle v svojem imenu in za svoj račun.
7.	člen
Vaški odbor ustanovi občinski svet z odlokom na podlagi predhodnega ugotavljanja interesa na zborih krajanov. Vaški odbor šteje 3 - 5 članov, izmed katerih si ti izvolijo predsednika.
Občinski svet z odlokom določi naloge, organiziranost in druge zadeve pomenbne za delovanje vaških odborov.
8.	člen
Če obstaja interes širšega pomena, se vaški odbori lahko povezujejo v odbor vaških skupnosti na nivoju občine.
9.	člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje odbora vaških skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki zadevajo interese prebivalcev samo teh skupnosti.
10.	člen
Občina DORNAVA se povezuje v pokrajino.
Občina DORNAVA sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
II.	NALOGE OBČINE
11.	člen
Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prejšnjega odstavka, občina na podlagi pisne zahteve pridobiva od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih zadevah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih zadevah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini.
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1) na področju normativnega urejanja:
- sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
-	sprejema občinski proračun in zaključni račun;
-	sprejema načrt razvoja občine;
-	sprejema prostorske plane;
-	predpisuje lokalne davke;
-	ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
-	ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
-	ureja javni red v občini;
-	ureja delovanje občinske uprave;
-	ureja občinske javne službe;
-	ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
-	določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
-	sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
-	ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
2)	pospešuje:
-	službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
-	vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno in kulturno dejavnost;
-	razvoj športa in rekreacije.
3)	na področju upravljanja:
-	upravlja občinsko premoženje;
-	upravlja lokalne javne službe;
-	vodi javna in druga podjetja;
-	upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
-	upravlja z lokalnimi javnimi cestnimi in javnimi potmi.
4)	s svojimi sredstvi:
-	gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;
-	pospešuje kulturo, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
-	gradi komunalne objekte in naprave;
-	gradi stanovanja za socialno ogrožene,
-	zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
-	zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave;
-	zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področfu osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, social-
nega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
-	zagotavlja subvencije in tekoči transferji v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
-	sredstva za požarno varnost;
-	opravljanje pokopališke, pograbne in mrliško ogledne službe.
5)	vzdržuje:
-	lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
-	vodovode in energetske komunalne objekte.
6)	s svojimi ukrepi:
-	spodbuja gospodarski razvoj občine;
-	pospešuje razv.oj športa in rekreacije;
-	skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
-	skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
7)	zagotavlja in organizira:
-	pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;
-	nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
-	izvensodno poravnavo sporov.
8)	pridobiva in razpolaga:
-	z vsemi vrstami premoženja;
-	pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine.
9)	sklepa
-	pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih v katere stopa občina.
12. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
-	vodenje evidence volilne pravice,
-	razgrinjanje volilnih imenikov,
-	volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
-	občinsko upravno nadzorstvo,
-	nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
-	evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
-	ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
-	določanje pogojev za uporabo stavnih zemljišč,
-	odločanje o rabi prostora,
-	gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
-	civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
-	varstvo naravne in kulturne dediščine,
-	ukrepe za zaščito okolja,
-	sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
-	odločanje o namenbnosti urbanega prostora,
-	izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
-	javno zdravstveno službo na primerni ravni ter lekarniško dejavnost,
-	mrliško ogledno službo,
-	določanje komunalnih dejavnosti,
-	organizacijo dimnikarske službe,
-	oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
-	odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
-	graditev in vzdrževanje vodovodnih in
energetskih objektov,
-	graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
-	vzdrževanje gozdnih cest,
-	pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
-	varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
-	urejanje lokalnega prometa,
-	določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
-	določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
-	predpisovanje prometne ureditve,
-	urejanje lokalnega potniškega prometa,
-	ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
-	zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
-	upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov,
-	upravne naloge s področja urejanja prostora in urbanizem ter vodnega gospodarstva,
-	upravne in druge naloge s področja varstva okolja,
-	oskrba naselij s plinom in toplotno energijo,
-	izvajanje strokovnega nadzora nad izvajanjem del pri agro in hidro operacijah,
-	izvajanje vzdrževalnih del na objektih in napravah izvedenih melioracijskih sistemov,
-	upravljanje z deponijo gramoza, postopek v zvezi z najdenimi stvarmi,
-	izvensodno poravnavo sporov.
13.	člen
Občina predpisuje pod pogoji,ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
-	davek od premoženja,
-	davek na dediščine in darila,
-	davek na dobitke od iger na srečo,
-	davek na promet nepremičnin,
-	določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale indruge občinske objekte,
-	določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.
III.	ORGANI OBČINE
1.	Skupne določbe
14.	člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Občina ima lahko odbore vaških skupnosti. Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
15.	člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
Vaški odbori se volijo za štiri leta.
16.	člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta, občinskih sekretarjev in odbora vaških skupnosti ter druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu, in o delu vaških odborov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradi-
va sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
17.	člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzočih najmanj polovica članov.
2. Občinski svet
18.	člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
-	sprejema statut občine,
-	sprejema odloke in druge občinske akte,
-	sprejema poslovnik za svoje delo,
-	sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
-	potrjuje začasne nujne ukrepe,
-	sprejema občinski proračun in zaključni račun,
-	na predlog župana ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane,
-	na predlog župana imenuje člane nadzornega odbora,
-	imenuje volilne komisije za občinske volitve,
-	na predlog župana voli in razrešuje podžupana,
-	nadzoruje delo odborov, župana in podžupana,
-	določa organizacijo in delavno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,
-	določa načrt delavnih mest občinske uprave na predlog župana,
-	imenuje višje upravne delavce na predlog župana,
-	odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin,
-	določa o najemu občinskega posojila,
-	razpisuje referendum,
-	daje pobudo za sklic zborov občanov,
-	določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta,odborov in nadzornega odbora,
-	ustanavlja gospodarske in druge javne zadeve ter javne gospodarske službe,
-	daje koncesije,
-	določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
-	daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
-	določa o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
19.	člen
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino.
Občinski svet odloča o vseh na občino pre-nešenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
20.	člen
Občinski svet ima 10 članov.
Župan, člani nadzornega odbora ter občinski uradniki in drugi javni uslužbenci v občini ne morejo biti člani občinskega sveta.
21.	člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po večinskem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
22.	člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
23.	člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delavnega področja.
Občinski svet ima sekretarja, ki pomaga predsedniku in podpredsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika.Sekretarja imenuje občinski svet.
24.	člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Predsednik sveta je razrešen z izvolitvijo novega predsednika.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednika sveta.
25.	člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana. Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda določi svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj po pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov in županu, ter za odgovore nanje.
26.	člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Župan ima pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov in odborov vaških skupnosti so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje odbora in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
27.	člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino
navzočih članov, z dvotretjinsko večino pa pri sprejemanju proračuna in razvojnih planov občine oziroma, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut, in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
28.	člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela,postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.
3.	Občinski odbori
29.	člen
Občinski svét ima naslednje občinske odbore:
-	odbor za družbene dejavnosti,
-	odbor za gospodarstvo,
-	odbor za plan,
-	odbor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Odbor za družbene dejavnosti in odbor za gospodarstvo, štejeta po pet članov občinskega sveta.
Odbor za plan sestavljajo predsednik in podpredsednik občinskega sveta, ter predsednik odbora za družbeno dejavnost in predsednik odbora za gospodarstvo.
Odbor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami sestavljajo po en član občinskega sveta kot predsednik, ter po en član iz vsakega Gasilskega društva.
Občinski svet po potrebi ustanovi tudi druge odbore in komisije. Člane odborov imenuje občinski svet izmed svojih članov.
30.	člen
Občinski odbor za družbene dejavnosti ima naslednje komisije:
-	komisijo za vzgojo in izobraževanje,
-	komisijo za kulturo, telesno kulturo in društva,
-	komisijo za zdravstvo, skrbstvo in socialno varstvo,
-	komisija za proslave, prireditve in pogrebne storitve.
Občinski odbor za gospodarstvo ima naslednje komisije:
-	komisijo za kmetijstvo in gozdarstvo,
-	komisijo za obrt, gostinstvo, turizem in trgovino,
-	komisijo za komunalno infrastrokturo,
-	komisijo za premoženje in prostor. Občinski odbor za plan ima naslednje komisije:
Občinski odbor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ima naslednje komisije
Posamezno komisijo sestavljajo, po en član izmed članov občinskega sveta, ter po dva člana občanov področja Dornave in dva člana občanov področja Polenšaka.
Člani občinskega sveta so obenem predsedniki posameznih komisij.
31.	člen
Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja:
- predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti,
Občinski odbor lahko opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti.Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje občinskemu odboru z dvotretjinsko večino navzočih članov.
32.	člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov odbor.
33.	člen
Člane komisij izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednika komisij izvolijo člani sveta izmed sebe z večino glasov vseh članov sveta.
O izvolitvi članov odbora se glasuje tajno na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst članov komisij, lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani.
34.	člen
Člani odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora.
4.	Nadzorni odbor
35.	člen
Nadzorni odbor:
-	opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
-	nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
-	nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
Nadzorni odbor ima pet članov.
36.	člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
5.	Vaški odbori
37.	člen
Vaški odbori predstavljajo interese vaških skupnosti v občini.
38.	člen
Vaški odbor daje mnenje občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in župa-
nu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese vaških skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
Vaški odbor lahko zahteva od občinskega sveta, da ponovno obravnava in določi o spremembi statuta ali o odloku, s katerim je uredil zadevo iz prejšnjega odstavka. To zahtevo lahko vaški odbor poda najkasneje v 7 dneh od sprejema tega akta. Odločitev o taki zahtevi sprejme svet z večino vseh članov sveta.
6.	Župan
39.	člen
Občina ima župana in lahko tudi enega podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli občinski svet z večino glasov vseh članov.
40.	člen
Župan opravlja naslednje naloge:
-	predstavlja in zastopa občino,
-	skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov,
-	planira, organizira, usmerja in nadzira delo občinske uprave,
-	sklepa pogodbe, usmerja in odreja porabo proračunskih sredstev,
-	predlaga kandidata za podžupana,
-	predlaga kandidata za tajnika občinske uprave,
-	imenuje in razrešuje delavce v občinski upravi,
-	predlaga organizacijo in delavno področje uprave,
-	predlaga načrt delavnih mest v občinski upravi,
-	sprejema začasne nujne ukrepe,
-	imenuje in razrešuje vodje posameznih projektov, svetovalcev in druge sodelavce za izvedbo posameznih nalog občine,
-	opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
41.	člen
Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta.
Če se odločitev sveta oziroma odbora nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
42.	člen
Župan ima pravico udeležiti se sej občinskega sveta, občinskih odborov in komisij, ter predlagati sklic rednih ali izrednih sej.
43.	člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Zupan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog.
7.	Neposredne oblike odločanja občanov
44.	člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
45.	člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več vaških skupnosti.
46.	člen
Zbor občanov v občini:
-	razpravlja o spremembah statuta občine,
-	razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
-	razpravlja o lokalni problematiki,
-	razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
-	razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
-	razpravlja o spremembah območja občine, daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
47.	člen
Zbor občanov v vaški skupnosti:
-	razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
-	razpravlja o delu svojega odbora oziroma o njegovem poročilu,
-	razpravlja o delu svojega predstavnika v svetu odboru vaških skupnosti,
-	razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
-	daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinej.
48.	člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v vaški skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volilcev v tej skupnosti ali na pobudo vaškega odbora.
49.	člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volilcev v občini.
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
50.	člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njagovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
51.	člen
Občinski svet razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov. Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
52.	člen
Najmanj pet odstotkov volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede pristopa vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
53.	člen
Organizacija občinske uprave je na predlog župana določena s tem statutom. Župan lahko predlaga spremembo organizacije občinske uprave, določene s tem statutom. Podrobnejša organizacija občinske uprave se lahko na predlog župana določi z odlokom.
54.	člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
55.	člen
Naloge občinske uprave opravlja:
-	občinski urad Dornava in občinski urad Polenšak v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.
Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.
56.	člen
Za delo občinske uprave je tajnik odgovoren županu.
57.	člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno -tehnični delavci.
Župan imenuje v skladu z načrtom delavnih mest občinske uprave, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana, višje uprave, upravne in strokovno - tehnične delavce.
Višje upravne delavce imenuje občinski svet na predlog župana.
58.	člen
Tajnik, višji upravni, upravni in strokovno
-	tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom delavnih mest in pravilnikom o nagrajevanju, ki ju sprejme občinski svet, določi župan.
59.	člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta. Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladom z zakonom določa o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
60.	člen
Posamične akte iz izvršne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
61.	člen
V upravnem postopku o pravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po osebnih postopkih določenih z zakonom.
62.	člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnempos-topku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
63.	člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko določi samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preiskus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh določi tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. Administrativna dela v organih in službah občine lahko upravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
64.	člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirnih pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitve župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
65.	člen
O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradne osebe tajnik. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave.
66.	člen
Ministrstvo vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za upravljanje nalog na teh delavnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
67.	člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonskimi predpisi.
V.	OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
68.	člen
Občina DORNAVA organizira oziroma poskrbi za javne službe na naslednjih področjih:
-	oskrba z pitno vodo,
-	odvajanje in čiščenje komunalnih odpadkov in padavinskih voda,
-	ravnanje s komunalnimi odpadki,
-	odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
-	javna snaga in čiščenje javnih površin,
-	urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
-	pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.
69.	člen
Občina DORNAVA skrbi tudi za:
-	javno razsvetljavo,
-	plakatiranje in okraševanje naselij,
-	urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
-	urejanje lokalnih cest,
-	deratizacijo in dezifekcijo.
70.	člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeluje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
«	71. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrsto javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja. Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VI.	PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
72.	člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
Premoženje (premičnine in nepremičnine), ki so jih zgradili občani posameznih naselij za kulturne, varnostne (gasilske), družabne in druge potrebe, ostanejo v uporabi opravljanja in vzdrževanja občanov teh naselij.
73.	člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
Država je dolžna zagotoviti občini dodatna sredstva:
-	do opravljanja nujnih nalog občine;
-	za financiranje nalog, ki jih prenese v opravljanje občini;
-	za sofinanciranje lokalnih zadev javnega pomena, kadar ima poseben interes za njen razvoj;
-	izravnavo z investicijskim vložkom v skladu s programom v občinah z najnižjim komunalnim standardom.
Z držanim proračunom se za posamezno proračunsko obdobje ob upoštevanju čimbolj enakomernega regionalnega razvoja določi višina finančnih sredstev, ki se dodelijo posamezni občini zaradi nemotenega izvajanja lokalnih zadev javnega pomena iz tretje alineje prvega odstavka tega člena. Višina sredstev iz drugega odstavka tega člena se za posamezno občino določi zlasti glede na:
-	število prebivalstva in poseljenost občine,
-	geografske značilnosti,
-	status občine z vidika posebnih interesov države za njen razvoj.
74.	člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračun občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V	bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V	računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
75.	člen
Sredstva proračuna se smejo uporabiti le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo povzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
76.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
77.	člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje dohodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
78.	člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5 % prihodka. Odstotek izplačanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine do 2 % letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
79.	člen
Rezerva se uporablja:
1.	za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2.	za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3.	za kritje proračunskega primanjkljaja. Sredstva za namen iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morejo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
80.	člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo
predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premožensko bilanco občine na dan 31. december leta, za katerega se sprejema zaključni račun. Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
81.	člen
Občina se sme zadolžiti z izdajo vrednostnih papirjev ali z najemom posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolžiti v tujini, razen na podlagi zakona.
82.	člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
83.	člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
84.	člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
-	davek na dediščine in darila,
-	davek na dobitke iger na srečo,
-	davek na promet nepremičnin,
-	upravne takse,
-	posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo Občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uporabi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
85.	člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
-	davek od premoženja,
-	nadomestilo za uporabo stavnega zemljišča,
-	krajevne takse,
-	komunalne takse,
-	pristojbine,
-	odškodnine zaradi spremembe na-menbnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
-	prihodki uprave,
-	drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
86.	člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
87.	člen
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzoruje župan ali tajnik in nadzorni odbor.
VII.	SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1.	Splošni akti občine
88.	člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejme odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
89.	člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.	*
Občinski svet razpravlja o predlogu statuta na dveh obravnavah.
90.	člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
Občinski svet razpravlja o predlogu poslovnika na dveh obravnavah.
91.	člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
92.	člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
93.	člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
94.	člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
95.	člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. Občinski proračun je sprejet,če zanj glasuje najmanj večina navzočih članov občinskega sveta.
2.	Postopek za sprejem odloka
96.	člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volilcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsed-
niku občinskega sveta.
97.	člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
98.	člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na seji občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na seji občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
99.	Člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem, določenih za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka. Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
100.	člen
V	prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načinih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V	drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predlogu odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
101.	člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj po-menbne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
102.	člen
V	drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
103.	člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če je zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovico članov, glasuje najmanj večina navzočih članov.
104.	člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
105.	člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine mo-rajio biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati 15. dan po objavi (če ni v njih drugače določeno).
3. Posamični akti občine
106.	člen
Posamično akti občine so določbe in sklepi.
S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo -odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
107.	člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnosti posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v pravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh in prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN LOKALNIH SKUPNOSTI
108.	člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
109.	člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
110.	člen
Župan ali občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
111.	člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski inter-venient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
112.	člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede-pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina določa s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
-	o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
-	o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,
-	o upravnih stvareh na podlagi javnih
pooblastil.
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
113.	člen
Občina DORNAVA se poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se lahko v občini izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
114.	člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:
-	določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
-	gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
-	gradnja in financiranje medobčinskih cest.
115.	člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
116.	člen
Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, po-menbnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
117.	člen
Do izdaje ustreznih predpisov občine DORNAVA se v občini DORNAVA uporabljajo tisti predpisi in drugi splošni akti prejšnje občine Ptuj, ki so veljali na dan sprejetja statutarnega sklepa (23.01.1995). Predpise in druge splošne akte, ki niso v skladu z zakonom o lokalni samoupravi in s tem statutom je potrebno uskladiti najkasneje do 31.12.1996.
118.	člen
Gospodarske javne službe in javni zavodi, ustanovljeni z akti prejšnje občine Ptuj se financirajo le na osnovi opravljenega dela in obnovljenih pogodb.
Nadzor nad opravljenim delom vršijo organi občine DORNAVA.
119.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejmejo po enakem postopku, ki je določen za sprejem statuta.
120.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statutarni sklep občine DORNAVA,
sprejet 23.01.1995.
121.	člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, ali v Uradnem listu REPUBLIKE SLOVENIJE.
Dornava, dne 20. aprila 1995
Predsednik Občinskega sveta občine Dornava Jožef HOJNIK, s. r.
59.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA KIDRIČEVO
Na podlagi 91. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/92, 7/94 in 33/94) in Poročila občinske volilne komisije Kidričevo o izidu volitev v občinski svt občine Kidričevo, Občinska volilna komisija izdaja naslednje
POTRDILO
O IZVOLITVI V OBČINSKI SVET OBČINE KIDRIČEVO
Na rednih volitvah v Občinski svet občine Kidričevo, dne 4. decembra 1994 je dobil največje število preferenčnih glasov (18. člen ZZV) ob upoštevanju 37. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi Rudolf INTIHAR, roj. 1944, stanujoč Kungota 14, Kidričevo. Navedeni člen nadomešča dosedanjega člana občinskega sveta Janka HERTIŠA, kateremu je prenehal mandat zaradi opravljanja funkcije tajnika občinske uprave.
Številka: OVK-95
Dne: 13. junij 1995
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
KIDRIČEVO
predsednica OVK: Albina Hrnec-Pečnik, s.r.
60.
Na podlagi 45. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94), 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj (št. 11/95) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 15. 6. 1995 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU MESTNE OBČINE PTUJ ZA LETO 1995
1.	člen
S proračunom Mestne občine Ptuj za leto, 1995 (v nadaljnem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe v Mestni občini Ptuj.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1995 znašajo 2.505.761.600 SIT in sicer v:
a)	bilanci prihodkov in odhodkov
-	prihodki	2.383.761.600
-odhodki	2.503.156.122
b)	računu financiranja
-	prihodki	122.000.000
-	odhodki	2.605.478
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, računu financiranja in v posebnem delu proračuna, ki so sestavni del proračuna.
3.	člen
Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1995 se izloči 0,5% v rezerve Mestne občine Ptuj.
4.	člen
Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je župan, oziroma od njega pooblaščena oseba. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
5.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali posebnim aktom mestnega sveta drugače določeno.
6.	člen
Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu proračuna.
7.	člen
Sredstva za plače delavcev v občinsiki upravi in javnih zavodih se bodo uporabnikom zagotavljala mesečno glede na število in strukturo delavcev.
8.	člen
Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom.
Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva.
9.	člen
Župan lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora župan obvestiti občinski svet in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna.
10.	člen
Župan je pooblaščen, da odloča o:
-	uporabi tekoče proračunske rezerve za financiranje posameznih namenih javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev,
-	prenosih sredstev med različnimi postavkami istega namena na podlagi objektivnih razlogov, ki so usklajeni z uporabniki,
-	uporabi sredstev rezerv za premeščanje likvidnostnih problemov proračuna,
-	uporabi sredstev rezerv za namene iz 12. člena zakona o financiranju občin,
-	kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta,
-	začasni vezavi tekočih likvidnostnih pro-
računskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti; o tem lahko pooblasti tudi druge osebe, ki so odgovorne za finančno poslovanje.
11.	člen
Za realizacijo obveznosti občinskega proračuna iz naslova investicij na področju gospodarske infrastrukture se bo občina zadolžila do višine 10% sredstev zagotovljene javne porabe v-letu pred letom zadolževanja.
Pogodbe o najetju posojila v skladu s prejšnjim odstavkom sklene župan Mestne občine Ptuj.
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku.
Številka: 403-191/95-12 Datum: 15/6-1995
Predsednik
občinskega sveta Mestne občine Ptuj Milan Čuček, s.r.
BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
PRIHODKI
Zap.št. VRSTA PRIHODKOV
PLAN 1995 v SIT
I. PRIHODKI ZA ZAGOTOVLJENO PORABO	1.225.683.000
A.	Prihodki, ki se razporejajo med republiko in občino
L Dohodnina (30%)	500.257.000
B.	Prihodki, ki pripadajo
občini	49.075.000
C.	Finančna izravnava	676.351.000
II. PRIHODKI ZA DRUGE NALOGE	984.197.031
D.	Davki in druge dajatve 782.197.031
2.	Davek od premoženja	300.031
3.	Nadomestilo za uporabo stavbnega
zemljišča in drugi prihodki sklada stavbnih zemljišč	542.957.000
4.	Krajevne takse	1.500.000
5.	Komunalne takse	16.776.000
6.	Priključne takse	3.224.000
7.	Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmet.zemlj.	4.000.000
8.	OdškodNine in nadomestila za degr. in
onesn. okolja	1.700.000
9.	Prihodki uprave	12.580.000
10.	Prihodki dejavnosti	24.000.000
11.	Prihodki določeni z
drugimi akti	175.160.000
E.	Prihodki od premoženja	202.000.000
12.	Najemnine za stanovanja °	36.000.000
13.	Najemnine za poslovne
prostore	131.000.000
14.	Kupnine od prodanih
stanovanj	31.300.000
15.	Anuitete od danih kreditov	3.700.000
F.	Prihodki iz naslova sofinanciranj
III.	PRENOS PRIHODKOV IZ PRETEKLEGA LETA	173.881.569
VSI PRIHODKI SKUPAJ 2.383.761.600 PRIMANJKLJAJ IZ PRIHODKOV TEKOČEGA LETA	122.000.000
ODHODKI
NAMEN
A.	TEKOČI ODHODKI	1.328.813.262
L Plače, prispevki in drugi osebni prejemki	256.456.103
1.1.	Plače, prisp. in drugi oseb. prejem, v
organih in upravi	130.542.488
1.2.	Plače, prisp. in drugi oseb.prejem. v
izvajalskih organizacijah	125.913.615
2.	Materialni in drugi stroški	170.152.739
2.1.	V organih in upravi
lokalne skupnosti	72.186.800
2.2.	V izvajalskih organizacijah 97.965.939
3.	Socialni transferi	73.357.139
4.	Dotacije javnim zavodom
in društvom	221.553.831
5.	Plačila storitev na področju družbenih
dejavnosti	73.478.770
6.	Plačila storitev in intervencije v gospodarskih javnih službah	229.315.136
7.	Subvencije in transferi v gospodarstvu
ter transferna sred. občinam	95.828.000
8.	Plačila obresti	487.416
9.	Drugi odhodki	195.065.531
10.	Rezerve	13.118.597
B.	INVESTICIJSKI
ODHODKI	631.385.860
11.	Investicije in investicijski odhodki
11.1.	Izobraževanje	96.932.660
11.2.	Otroško varstvo	3.021.200
11.3.	Kultura	65.460.000
11.4.	Šport	6.500.000
11.5.	Zdravstvo	6.000.000
11.6.	Požarno varstvo	7.000.000
11.7.	Komunalna dejavnost	224.372.000
11.8.	Cestna dejavnost	40.100.000
11.9.	Stanovanjska dejavnost	182.000.000
C.	Sklad stavbnih zemljišč	542.957.000
ODHODKI SKUPAJ	2.503.156.122
PRORAČUNSKI PRESEŽEK 2.605.478
RAČUN FINANCIRANJA
A.	Zadolževanje proračuna 122.000.000
1.	Zadolževanje pri MVOUP - ekološki sklad
2.	Zadolževanje pri bankah
B.	Odplačila kreditov	2.605.478
L Odplačila dolgoročnih kreditov
1.1.	Komunalno gospodarstvo 2.605.478
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. NaročnM Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj: Zavod Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6. Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Franc Potočnik Sedež uredništva: Ptuj, Mestni trg t. Tiska GZP Mariborski tisk, Tržaška 14, Maribor.