GLASILO KULTURNO PROSVETNEGA DRUŠTVA SLOVENSKI DOM ZAGREB APRIL 2024 • ŠTEVILKA 84 • ISSN 1331 - 548X Bagola s svojo Intervju: Prešernov dan poezijo ob glasbi Gospodarski Rodbina Boncelj pocastili s tremi spet ocaral svetovalec na VRS v Zagrebu pustila dogodki Slovenski dom Zagreb Dušan Pšenicnik neizbrisen pecat SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM Novi odmev izdajata Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb inSvet slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb s pomocjo Savjeta za nacionalne manjine Republike Hrvatske inUrada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Za izdajatelja: Darko Šonc Uredništvo: Miroslava Maria Bahun, Stanka Herak, Polona Jurinic, Irena Pavlovic, Darko Šonc, Tanja Borcic Bernard, Cvijeta Pandol Udiljak. Urednica: Agata Klinar Medakovic Pregled, priprava in oprema besedil: Drago Balažic Oblikovanje in prelom: Intergrafika TTŽ d.o.o. Tisk: Intergrafika TTŽ d.o.o. Bistranska 19, Zagreb Izhaja obcasno v slovenskem in hrvaškem jeziku. Naklada: 800 izvodov Naslov uredništva: Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb Masarykova 13/I, 10000 Zagreb tel./fax +385 (0)1 48 55 171 slovenski-dom@zg.t-com.hr http://slovenci-zagreb.hr VSEBINA84/2024 SLOVENSKI DOM - NAŠ DRUGI DOM Uvodnik ........................................................................................... 3 Razstava, venec in predstavitev knjige ob prazniku............................................... 4 Božidar Brezinšcak Bagola ......................................................................... 7 Izdelki keramike Liboje po izboru Tonija Politea .................................................. 8 Fašnik u Slovenskom domu Zagreb............................................................... 9 Praznovanje 8. marca v Slovenskem domu Zagreb ............................................... 10 Tradicija uskrsnih izložbi se nastavlja .............................................................. 11 Dvajset let Društva izgnancev Zagreb............................................................. 12 Bliža se nastop na reviji Primorska poje ............................................................ 13 ”Vsakega novega clana ali calnice smo zelo veseli”................................................ 14 Tudi letos bomo veliko prepevali .................................................................. 15 SLOVENCI NA HRVAŠKEM Literarni vecer z Veroniko Simoniti ................................................................ 16 Kulturni praznik v znamenju skrbi za ohranjanje maternega jezika............................... 17 Prešeren v sliki in besedi .......................................................................... 17 Skupšcina SKD Lipa in pocastitev kulturnega praznika ........................................... 18 Fotografska razstava ob dnevu žena .............................................................. 18 Drežniški igralci na Reki ........................................................................... 19 Slovenska planinska pot na Reki .................................................................. 19 Ob kulturnem prazniku ........................................................................... 20 Poslovila se je Klaudija Ana Velimirovic ........................................................... 20 Delovanje manjšinskih svetov skozi oci clanov ................................................... 21 NOVICE OD TU IN TAM Nezakonite migracije, JEK 2 in istrske favele ...................................................... 22 Priznanja novinarima za pracenje i izvještavanje o manjinama................................... 23 Odkrivanje kulturne dedišcine Gorskega kotarja ................................................. 24 ODMEVOV INTERVJU Dušan Pšenicnik: Mi lahko pomagamo pri sklepanju poslov, jih pa ne sklepamo ................. 25 KULTURNA OBZORJA Na kratko od tu i tam.............................................................................. 28 Vizualni put slobode .............................................................................. 29 MATERINŠCINA Po dvajsetih letih dopolnitev Zakona o javni rabi slovenšcine.................................... 30 Nova knjiga mladega zdravnika, prvenec najuspešnejšega slovenskega politika in prvi roman uglednega prevajalca...................................................................... 31 Ko združimo prijetno s koristnim .................................................................. 33 Dijaki slovenskega jezika spoznavali štajersko prestolnico........................................ 34 V narocju dobrega velikana v slovenšcini in hrvašcini.............................................. 35 PRETEKLOST V SEDANJOSTI Oce med ustanovitelji tehnicne fakultete, sin tekstilno-mehanicnega študija v Zagrebu......... 36 ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU Zgodovina slovenskega alpinizma in gorništva................................................... 40 Obiskal je vseh 177 slovenskih planinskih koc .................................................... 41 ZA VSAKOGAR NEKAJ Šunka v testu in ajdovi štruklji z orehi ............................................................. 43 POLITICNA SVETOVALNICA Zdaj lahko priznamo: Pusiji smo ................................................................... 44 UVODNIK 84. Drago Balažic K onec februarja je v Sloveniji nastal pravi vihar, ko se je v parlamentarni proceduri znašel predlog zakona o uresnicevanju kulturnih pravic pripad­nikov narodov nekdanje SFRJ. Najprej se je predlog omejil zgolj na formalno ureditev uresnicevanja teh pravic, ki naj bi ga zagotavljala država. Toda že to je bilo za del politike prevec, ceš da pripadniki teh nar­odov lahko že zdaj ohranjajo svojo kulturno identite­to in se kulturno udejstvujejo kolikor želijo. Nekateri so celo trdili, da jim je Slovenija v teh treh desetletjih »povrnila vse z obrestmi«. Toda pravi kraval je nastal, ko so predlagatelji dodali dopolnilo, da naj bi država in šole spodbujale ucenje maternega jezika otrok pripad­nikov narodov nekdanje SFRJ v osnovnih in srednjih šolah. Kaj hujšega! Ena od strank je takoj zagrozila z referendumom, druga se ji je pridružila, nasprotniki so trdili, da bi se morali otroci priseljencev uciti slovensko in ne maternega jezika, ki ga itak že obvladajo, v par­lamentu so se zacela pojavljati vprašanja v smislu »ali se bodo morali zdaj slovenski ucitelji uciti albansko, da bodo poucevali otroke s Kosova«, nekateri so ocenje­vali, da je ogroženo vse, kar so dosegli naši predniki, proti se je izrekla Komisija SAZU za slovenski jezik, ker da tak predlog ne deluje v korist države, niti njenih prebivalcev. Ni zaleglo nobeno dokazovanje, da gre zgolj za formaliziranje obstojecega stanja, saj v nekaj šolah - preštejemo jih lahko na prste ene roke – že izva­jajo dopolnilni pouk maternega jezika v sodelovanju z maticnimi državami. Zakon o osnovni šoli to dopušca. Nic novega torej. Niso zalegli niti strokovni argumenti, da boljše znanje maternega jezika pripomore k lažjemu ucenju tujega jezika. Ampak racionalen, strokovno podprt in konstruktiven pogovor ni (bil) mogoc. Pred­lagatelji so na koncu predlog umaknili, najbrž tudi zaradi zavedanja, da bi nadaljevanje te razprave lahko privedlo do nacional(istic)ne histerije, ki bi na koncu najbolj škodila pripadnikom teh narodov. Zakaj to omenjamo? Ker se nam vseskozi vsiljuje prim­ erjava s Hrvaško. Vprašanje, ki je tako razvnelo strasti v Sloveniji, je na Hrvaškem zakonsko urejeno. Saj ne, da bi idealizirali stanje, ko gre za manjšine, a dejstvo je, da je Hrvaška položaj narodnih manjšin razmeroma dobro uredila. Seveda je eno pravno-formalni vidik, drugo je stvarnost. Uvedba pouka maternega jezika pripadnikov manjšin kot izbirnega predmeta je tudi tukaj zahteven in velik zalogaj - treba je najti ucitelja, prepricati vodstvo šole, organizirati pouk in uskladi­ti urnike – pa vendar so osnovna pravila postavljena. Kot je jasno opredeljen ustavno-pravni položaj man­jšin. Res je, da glede politicnega zastopstva v Saboru niso vse v enakem položaju, tudi Slovenci smo glede tega na slabšem, kar zadeva ostale pravice, pa velik­ih razlik ni. Vprašanje je, ali znajo, zmorejo in hocejo vodilni predstavniki manjšin izkoristiti možnosti, ki jim jih daje zakonodaja. Tudi vloga manjšinskih svetov in predstavnikov v organih lokalne samouprave morda ni dorecena, a to ni edina težava. Da nimajo zadostne »teže« pri odlocanju o manjšinskih zadevah so verjet­no prav tako krivi pasivnost, nepoznavanje vloge ali neiznajdljivost clanov. O tem govori tudi anketa, ki jo je v okviru raziskave o delovanju manjšinskih svetov v minulem mandatu izvedla dr. Barbara Riman. Neka­tere najbolj bistvene ugotovitve iz te ankete povzema­mo v tej številki. Zacetek leta je tradicionalno v znamenju priprav in po­tem izvedbe prireditev ob Prešernovem dnevu, kar vel­ja za vsa slovenska društva na Hrvaškem. V Slovenskem domu Zagreb smo letošnji kulturni praznik Slovencev obeležili s tremi razlicnimi dogodki, h katerim bi lahko dodali še literarni vecer z Božidarjem Brezinšcakom Bagolo. Na kratko porocamo tudi o tem, kako so kul­turni praznik pocastili v drugih društvih po Hrvaški. V intervjuju smo tokrat podrobno obdelali sloven­sko-hrvaško gospodarsko sodelovanje, ki je never­jeten zamah dobilo po vstopu Hrvaške v EU. Naš so­govornik je Dušan Pšenicnik, ki je na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu zadolžen za gospodarsko podrocje. Poleg analize podatkov o gospodarskih odnosih nam je tudi pojasnil, kakšna je vloga gosp­odarske diplomacije in kakšno je poslovno okolje na Hrvaškem. In ko smo že pri hrvaško-slovenskih odnosih ne moremo ne omeniti nedavnega odkritja »istrskih favel«, pri katerih naj bi imeli najpomemb­nejšo vlogo Slovenci, kot nekakšno protiutež temu pa si lahko preberete zgodbo ljubitelja gora iz Delnic, ki je v šestih letih obredel vse planinske koce ali do-move v Sloveniji. Vseh 177! Ni treba poudarjati, da je navdušen na Slovenijo in Slovenci, med svojimi pod­vigi pa se pridno uci slovenšcine. Na koncu pa si lahko še preberete, v cem je Hrvaška dalec pred Slovenijo. Ob vsem ostalem, cesar tukaj ne omenjamo, pa bo gotovo vredno vaše pozornosti. Prijetno branje! SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM DNEVI KULTURE SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM RAZSTAVA, VENEC IN PREDSTAVITEV KNJIGE OB PRAZNIKU Zagrebški Slovenci smo tokrat slovenski kulturni praznik zaznamovali s tremi dogodki: razstavo likovnih upodobitev dr. Franceta Prešerna, polaganjem venca ob Prešernovem spomeniku na Bundeku in predstavitvijo knjige o pomembnih Slovencih na Hrvaškem. Foto: akm Tanja Borcic Bernard in Agata Klinar Medakovic Prešernove likovne upodobitve in nastop os­novnošolcev iz Rogaške Slatine 31. januarja je bila v prostorih Slovenskega doma Za­greb otvoritev razstave izbranih upodobitev dr. France­ta Prešerna iz zbirke Gorenjskega muzeja Kranj in Prešer­novih spomenikov iz Kranja. Ana Debeljak, kustosinja razstave Kedar bodem ženin, bodeš me slikal – likovne upodobitve Franceta Prešerna in Prešernovi spomeniki iz Kranja, je govorila o tem, da v casu Prešernovega živl­jenja ni nastal niti en njegov portret ali fotografija. Lik­ovne upodobitve Prešerna so nastale po njegovi smrti po opisih njegovih sodobnikov in fotografijah njegovih ožjih sorodnikov – sestre Lenke in bratranca Antona Svetine, ki jima je bil Prešeren podoben. Na razstavi si je bilo moc ogledati upodobitve Prešerna številnih znanih slovenskih umetnikov in kiparjev: Franza Goldensteina, Mihe Maleša, Elka Justina, Maksima Gasparija, Hinka Smrekarja, Božidarja Jakca, Franceta Mihelica, Ivana Groharja, Marjana Belca, Jožeta Trobca, Franca Ksaver­ja Zajca, Franciška Smerduja, Lojzeta Dolinarja, Draga Tršarja in Mihe Kaca. Dogodek so popestrili ucenci II. OŠ Rogaška Slatina pod mentorstvom profesoric Matejke Tirgušek in Mojce Pažon Conžek z zanimivo predstavo Iskrenje v jeseni. Predstava govori o slovenskem pripovedniku Ivanu Tavcarju, slovenski kulturi in jeziku v najžlahtnejšem pomenu besede. Številno obcinstvo je z velikim aplav­zom nagradilo njihov nastop na harmoniki in plesno tocko na melodijo Cvetje v jeseni iz istoimenskega Tav­carjevega literarnega klasika, najbolj znane ljubezenske zgodbe v slovenski književnosti. Dogodka se je udeležil tudi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan, ki se je Gorenjskemu muze­ju Kranj iskreno zahvalil za cudovito razstavo in dodal, da mu je v posebno cast, da se kulturnega praznika le­tos spominjamo z neko gorenjsko noto, kajti tudi sam namrec prihaja z Gorenjske, na kar je posebej ponosen. Ucenci II. OŠ Rogaška Slatina s profesorico Matejko Tirgušek. Likovne upodobitve Franceta Prešerna. Polaganje venca na Prešernov spomenik 7. februarja so predstavniki slovenske manjšine mesta Zagreb in Veleposlaništva Republike Slovenije že tradi­cionalno organizirali polaganje vencev na Prešernov spomenik v Aleji pesnikov v zagrebškem parku Bundek. V imenu Slovenskega doma in Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb je venec položil predsednik Darko Šonc, v imenu veleposlaništva pa veleposlanik Gašper Dovžan, ki je zbrane tudi nagovoril. Poudaril je pomen Franceta Prešerna za slovensko kulturo ter ces­tital slovenski kulturni praznik clanom slovenske skup­nosti v Zagrebu in vsem prisotnim, med katerimi je bila tudi svetovalka-odposlanka predsednika Republike Hrvaške za clovekove pravice in civilno družbo Mirela Mulic. Polaganje vencev je popestril recital Prešernove poezije: clanica Slovenskega doma Zagreb Agata Kli­nar Medakovic je recitirala Magistrale, gledališki, tel­evizijski in filmski igralec Zlatko Ožbolt pa je recitiral pesem Slovo od mladosti ob glasbeni spremljavi na ustni harmoniki, na kateri je zaigral clan Slovenskega doma Zagreb Marjan Dirnbek. V imenu župana Mesta Zagreb je venec položila Ljiljana Klašnja, vodja oddelka za nar­odne manjšine v mestnem uradu za kulturo in civilno družbo, v imenu Društva hrvaško-slovenskega prijatel­jstva pa Mladen Velickovic in Andrija Karafilipovic. Nova monografija o zaslužnih Slovencih na Hrvaškem V sklopu dogodkov, s katerimi so zagrebški Slovenci zaznamovali kulturni praznik, je bila tudi predstavitev kn­jige Slovenci na Hrvaškem – gospodarski, znanstveni, kul­turni in duhovni prispevki. Knjigo sta 13. februarja v Slov­enskem domu Zagreb predstavila avtorja Filip Škiljan in Vlatka Dugacki. Gre za cetrto monografijo o vidnejših Slovencih, ki so na Hrvaškem pustili velik pecat. V založniški dejavnosti Foto: Antun Bukovec Polaganje venca ob Prešernov spomenik na Bundeku. klasicnih enciklopedij in lek­ so zaslužili svoje mesto SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM Foto: akm Filip Škiljan in Vlatka Dugacki. Slovenskega doma in Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb so doslej izšle že monografije Slovenski umetniki na hrvaških odrih, Slovenske barve v hrvaški lik­ovni umetnosti ter Slovenci v hrvaškem športu. Prvotna ideja je bila napisati monografijo o slovenskih znan­stvenikih, ki so prispevali k razvoju Hrvaške, vendar se je izkazalo, da jih ni dovolj, zato sta avtorja raziskovanje zaslužnih Slovencev razširila. „Idejni zacetnik knjige je bil Darko Šonc, ki me je vprašal, ce bi sodeloval pri tem projektu“, pojasnjuje eden izmed avtorjev Filip Škiljan. Za pomoc je prosil svojo kolegico Vlatko Dugacki, leksiko­grafinjo iz Zavoda Miroslav Krleža, ki ima veliko izkušenj s pisanjem biografij. Znanstveno sodelujeta že 15 let. „Na monografiji sva delala vec kot dve leti. Tudi kasneje smo morali popravljati tekst, nekatere osebe smo umaknili iz knjige, druge na novo uvrstili“, pravi avtor Filip Škiljan. Uporabila sta vse dostopne vire. „Ko se je pojavilo neko ime, sva zacela z enciklopedijami in leksikoni, potem z lit­eraturo in publikacijami ter intervjuji. Z ljudmi, do katerih sva lahko prišla, sva se osebno pogovarjala. Uporabljala sva tudi arhivsko gradivo.“ Vlatka Dugacki še dodaja, da je vsaka biografija podkrepljena s seznamom literature, za tiste bralce, ki bi o tej osebi radi izvedeli še vec. Pri od­locitvi, koga bosta uvrstila v monografijo, sta se držala dolocenih pravil. „Da gre za osebo slovenskega porekla, da je živela, delovala ter del svoje dedišcine dala ali še vedno daje Hrvaški,“ pravi Vlatka Dugacki. Pomemben podatek je, ko gre za že preminule ljudi, predstavljalo tudi mesto, kjer je dolocena oseba pokopana. „Zdelo se nama je, da gre za podatek, ki govori o nacionalnih cust­vih. Hrvaška je bila tem ljudem kot druga domovina, tu so živeli in delovali. Pa vendar jih je nekaj na koncu živ­ljenjske poti gnalo, da se vrnejo, cetudi le kot nagrobni spomenik, v svojo maticno domovino.“ Za razliko od ta knjige sta dr. Barbara Riman in dr. Dragutin Babic, v slovenšcino jo je prevedla Matejka Tirgušek, ki pa ni sodelovala le kot prevajalka, temvec “je tudi sama v slov­enskih virih preverjala najine podatke in je dejansko naš­la precej napak, ki sva jih kasneje s soavtorico popravila. Tako da je sodelovala kot nek tretji recenzent knjige,“ opisuje sodelovanje s slovensko prevajalko Filip Škiljan. V monografijo o pomembnih Slovencih na Hrvaškem sta avtorja na koncu uvrstila 295 biografij. Njuno delo s tem ni koncano. „V tej knjigi boste zagotovo našli tudi kakšno napako, pomanjkljivost,“ pravi Škiljan. Oba s soavtorico menita, da je prostora za raziskovanje novih imen, ki bi si zaslužila svoj prostor v eni od prihodnjih monografij, še precej vec. Slovenci so namrec globoko vpeti v hrvaško kulturo, umetnost in znanost, pustili so tako velik pecat, da je avtor Filip Škiljan preprican v nadaljevanje te zgod­be. „Zavedam se, da te knjige nihce ne bo bral od prve do zadnje strani. Ljudje bodo v njej iskali podatke o doloceni osebi. Namenjena je predvsem strokovnjakom in Slovencem, ki živijo na Hrvaškem ali v Sloveniji in bi radi izvedeli kaj vec o sonarodnjakih, ki so svojo dedišci­no pustili na Hrvaškem,“ zakljucuje Škiljan. Naslov knjige je avtorjema predlagala dolgoletna clanica Slovenskega doma Zagreb Polona Jurinic, izkušena avtorica številnih publikacij Slovenskega doma Zagreb, ki sta se ji avtorja tudi zahvalila za pomoc. Upravni odbor Slovenskega doma Zagreb Kot vsako leto pred letno skupšcino Slovenskega doma Za­greb, se je tudi letos sestal Upravni odbor: Marjan Dirnbek, Borut Gulic, Stanka Herak, Agata Klinar Medakovic, Silvester Kmetic, Rolando Nikcevic, Stanka Novkovic, Darko Šonc (manjkal je le Matic Zakonjšek). Sestanek, ki ga je vodil predsednik Darko Šonc, je potekal 21. marca, na dnevnem redu pa so bile štiri tocke: financni nacrt in nacrt dela za 2024, porocilo o delu za 2023 in razno. UO je soglas­no potrdil vse predlagane dokumente. V nacrtu dela za leto 2024 izstopa praznovanje 95. obletnice Slovenskega doma Zagreb. Vec podrobnosti o tem bo znanih v prihodnjih mesecih, že zdaj pa lahko povemo, da bo osrednji dogodek 29. novembra v Histrionskem domu v Zagrebu. (akm) LITERARNI VECER BOŽIDAR BREZINŠCAK BAGOLA V Slovenskem domu Zagreb smo 13. marca na literarnem veceru gostili Božidarja Brezinšcaka Bagolo, cigar ime je sinonim za literarno odlicnost, saj je avtor, ki s svojim bogatim opusom navdihuje bralce vseh generacij. Njegovo poezijo, zbrano v knjigi Svetkovina u predvecerje ter njenega ustvarjalca nam je predstavil urednik Božidar Petrac. SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM Foto: akm Nika Klepec T okratni literarni vecer predstavlja nadaljevanje us­pešnega sodelovanja s književnikom, ki smo ga že veckrat z veseljem gostili v Slovenskem domu in ki predstavlja tesno vez med slovensko in hrvaško literarno ustvarjalnostjo. Njegova prisotnost v našem društvu je vedno cas za praznovanje duha in uma. Brezinšcak Bago­la ni le priznan literarni zgodovinar in kritik, ampak tudi pesnik, pisatelj, prevajalec in mislec, ki nas s svojim de­lom navdihuje in spodbuja k razmišljanju. Je clan Društ­va hrvaških književnikov in predsednik njegove krapin­sko-zagorske podružnice, castni clan Društva slovenskih pisateljev in Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva. Je tudi prejemnik številnih nagrad in priznanj. (O njem si lahko vec preberete tudi v pogovoru, ki smo ga objavili v 77. številki Novega odmeva, decembra 2021). Preden smo se prepustili veceru poezije in glasbe, nam je knjigo izbranih pesmi Svetkovina u predvecerje pred­stavil umetnostni zgodovinar, književni kritik, preva­jalec, pesnik in publicist Božidar Petrac. Kot je dejal, je zbirka praznik poezije, ki nas vabi, da se potopimo v svet avtorjeve bogate notranjosti in izkušenj. Po njegovem je Božidar Brezinšcak Bagola umetnik, ki je svojo pot tlak­oval neodvisno od literarnih trendov, saj njegova dela odražajo edinstveno pot, ki jo je zarisal kot samonikla biljka, ustvarjajoc v svojem nezamenljivem stilu. Kljub vsemu pa vpliva na njegovo delo niso imele le življenjske izkušnje, temvec tudi dela slovenskih literatov, kot je Ed­vard Kocbek. Bagolino ustvarjanje je preplet življenjskih dogodkov, ki ga je oblikoval v pisca z obsežnim opusom. Zbirka Svetkovina u predvecerje bo predstavljena tudi na 3. festivalu knjige v hrvaški Matici. Avtor Brezinšcak Bagola je dejal, da je pisanje v hum­skem govoru zanj nacin, kako ostati zvest svojim koren­inam in hkrati obogatiti slovensko literaturo s posebnim, avtenticnim glasom. Njegove pesmi so odsev njegovega globokega spoštovanja in negovanja humskega govo­ra, ki je bistven del njegove kulturne identitete. Bagola z vsako besedo, ki jo izgovori, ohranja in pocasti ta edin­stveni jezikovni izraz. Njegova poezija je most med se­danjostjo in preteklostjo, med sodobnostjo in tradicijo, ki Vasiljka Tovarloža, Božidar Brezinšcak Bagola, Božidar Petrac. bralcem omogoca vpogled v bo­gato kulturno dedišcino Huma na Sotli. Za konec je avtor izra­zil svoje prepricanje, da je prav negovanje tega govora kljucno za ohranjanje in razumevan­je naše skupne kulturne zgodovine. Brezinšcak Bagola nam je doživeto prebral dve svoji pe­smi: Figa v žepi in Sinek moj dragi. Pesmi Božidarja Brezinšcaka Bagole je interpretirala tudi naša clanica Vasiljka Tovarloža. Njena interpretacija pesmi Rekapitulacija, Imam svoj brijeg, Knjižnica in Sunce na obzoru je odražala avtorjevo vecplastnost in njegovo sposobnost, da se dotakne srca in duha bralcev. Literarni vecer smo obogatili z glasbenimi vložki v duhu humskih popevk, ki so izraz naše kulturne dedišcine ter prinašajo toplino in povezanost, ki se prepletata z literar­no umetnostjo. Humske popevke so se razvijale skozi cas, ohranjale pa so svojo avtenticnost ter se hkrati prilaga­jale sodobnim ritmom. Glasbeni vložki: Siniša Miklaužic – Humcani, Siniša Miklaužic in mladi šarmeri – Fanika in Siniša Miklaužic in zagorski mušketiri – Humcanka, so poklon tej tradiciji, ki jo je potrebno skrbno negovati in ohranjati za prihodnje generacije. Druženje smo zakljucili v Klubu Moja dežela ter precu­dovito preživeli vecer, ki je združeval poezijo in glasbo, popotovanje skozi cas in prostor v eno samo, nepozabno izkušnjo vseh prisotnih. SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM RAZSTAVA KERAMIKE IZDELKI KERAMIKE LIBOJE PO IZBORU TONIJA POLITEA 24. januarja je bila v Slovenskem domu Za­greb na ogled razstava del Tonija Politea, ki je predstavil kolekcijo predmetov Keramicne industrije Liboje - KIL. Gre za tovarno z izjem­no bogato, vec kot dvestoletno zgodovino industrijskega in umetniškega oblikovan­ja gospodinjske in okrasne keramike, ki je dosegla svetovno slavo, zbiratelj in graficni oblikovalec Toni Politeo pa je vec desetletij zbiral izdelke tega podjetja, ki jih je bilo mo­goce najti v mnogih gospodinjstvih po vsej Jugoslaviji in tudi zunaj nje. Nika Klepec P o uvodnem pozdravu predsednika Slovenskega doma Zagreb Darka Šonca, je o delu vsestrans­kega zbiratelja in graficnega oblikovalca Tonija Politea ter pomenu razstavljenih predmetov sprego­voril Feda Gavrilovic, kritik, umetnostni zgodovinar in galerist. Prav tako se je zahvalil Slovenskemu domu Za­ greb za prikaz pomembnosti te edinstvene razstave. Pod oznako KIL so nastajali uporabni predmeti, ki so bili spremljevalci vseh gospodinjstev po nekdanji Jugoslavi­ ji. Politeova zbirka keramicnih artefaktov ohranja drago­ cene sledi vsakdanjega življenja, predvsem iz obdobja med leti 1950 in 2000. Vaze, skodelice, krožniki in sklede so prihajali iz iste peci na Slovenskem, danes pa jih na­ jdemo v razlicnih državah, povezanih s skupno zgodovi­ no. Razstavljena keramika nam je zelo dobro ponazori­ la mogocnost in krhkost, vecplastnost in skromnost cloveškega življenja ter vsakdanjika. Vsestransko po­ globljeno zanimanje Tonija Politea za uporabno umet­ nost ter visoka estetska vrednost izdelkov tovarne KIL, je Politea spodbudila k zbiranju keramicnih predmetov te tovarne. Hkrati je razstava obiskovalcem predstavi­ la delcek industrijske dedišcine, ki je tudi prikaz lastne preteklosti in je še vedno dokaj zapostavljena. Razstava je bila odlicno sprejeta. Izjemna zbirka Tonija Politea je obiskovalcem približala pogled v svet kera­ mike, ki nosi zgodovinsko in umetniško vrednost. Toni Politeo se je rodil leta 1951 v Beogradu. Diplomiral je na Šoli za uporabno umet­nost in Pedagoški likovni akademiji v Zagrebu. Leta 1974 je postal clan Hrvaš­kega združenja lik­ovnih umetnikov uporabniških umet­nosti (ULUPUH) in profesionalni samos­ tojni umetnik. 1978 je v renesancnem dvorcu pesnika Petra Hektorovica v Starem Gradu na Hvaru odprl prvo privatno galerijo v Jugoslaviji in vsem socialisticnem bloku. Razstavljal je po vsem svetu, njegove zbirke pa odražajo duh in svetovni nazor zbiratelja, prav tako tudi življenjsko pot ter stil življenja. Za Politea je znacilno, da nic ni klasicno in obicajno. Vsestranski zbiratelj in graficni oblikovalec danes živi in dela med Zagrebom in Sta-rim Gradom na Hvaru. Foto: nk MAŠKARE 2024 FAŠNIK U SLOVENSKOM DOMU ZAGREB Nakon uzbudenja oko Božica i Nove godine nastaje kratko zatišje. Ali ne zadugo. Zima se mora otjerati. Pocnu se pripremati maškare. U Slovenski dom Zagreb, ove su godine stigle 12. veljace. Božena Pavlic B olje da propadne selo nego obicaji, stara je poslovica. Ovogodišnje pustovanje u Slovenskom domu pocelo je pojavom crvenokose maske koja je objavila pocetak zabave. Osnovan je žiri za odabir najljepših, najzanimljivijih, na­joriginalnijih maski. Brižno izradene maske prošetale su dvoranom da bis-mo ih bolje vidjeli i u njima uživali. Tu je bila gricka vještica, princeza, klaun, prekrasna maska sunce, mas­ka s plavom krinkom, kosom i lepezom, Arapin s origi­nalnom maramom, prekrasna dama u crnom, Dolenjka u narodnoj nošnji, covjek s velikim nosom a najviše su privukle pažnju dvije maske: kravica i dimnjacar. Uzbudenje je završilo kad su objavljeni rezultati. Pobi­jedila je kravica s crnim mrljama i istaknutim vimenom. Slijedila je Dolenjka u narodnoj nošnji i dimnjacar s ljestvama prema kojem smo imali posebno poštovanje (donosi srecu). Uz pljesak prisutnih i zadovoljstvo nagradenih, preds­jednik Darko Šonc podijelio je tri nagrade za najbolje maske. Veselje je nastavljeno uz obavezne krafne, pice i ugod­no druženje, koje je u Slovenskom domu Zagreb uvijek prisutno. Foto: akm SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM Foto: akm Slovo od starega leta Tudi za konec minulega leta smo v Slovenskem domu Zagreb pripravili tradicionalno skupin­sko slovo od starega leta, ki se ga je udeležilo kakih 30 clanov. Bilo je prijetno in veselo ob zvokih zimzelenih slovenskih melodij, ceprav tokrat ni bilo žive glasbe. Šopkovke so tudi za to priložnost pripravile novoletno tombolo z za­nimivimi darili. Predsednik društva Darko Šonc je vsem zaželel, da bi bili vsi dnevi v letu 2024 srecni in uspešni ter da bi cim pogosteje obisk­ovali dogodke v Slovenskem domu – našem dru­gem domu. 10 DAN ŽENA SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM PRAZNOVANJE 8. MARCA V SLOVENSKEM DOMU ZAGREB Ob mednarodnem Dnevu žena je bila v Slovenskem domu prireditev, ki je združila kulturo in spros­titev. Po pozdravnem nagovoru predsednika Darka Šonca, sta se navzocim predstavila dva izjem­no nadarjena glasbenika, študenta Glasbene akademije v Zagrebu Neža Pogacar in Vitomir Janez Zagode. Nika Klepec N eža je s svojim cudovitim vokalom ocarala je predsednik v znamenje spoštovanja in praznovan­obcinstvo, na klavirju pa je njene glasovne bra-ja dneva žena razdelil rdece nageljne ženskemu delu vure spremljal Vitomir. Prešernova dvorana je obcinstva. Vecer se je nadaljeval z druženjem v prijet­bila napolnjena z melodijami in aplavzi, ko sta izvajala nem vzdušju Kluba Moja dežela, kjer so se stkale nove zimzelene skladbe kot so Med iskrenimi ljudmi, Mlade vezi in obujali spomini. Dogodek je bil sklenjen s skupin­oci, Orion in Brez besed. Vsaka izvedba je bila sprejeta skim fotografiranjem, ki bo služilo kot trajen spomin na z navdušenjem, ki se je odražalo v toplih aplavzih pris-cudovito praznovanje. otnih. Po koncanem odlicnem glasbenem programu Foto: akm ŠOPEK 11 TRADICIJA USKRSNIH IZLOŽBI SE NASTAVLJA Kreativna radionica Slovenskoga doma Zagreb ove godine postaje punoljetna: djeluje kontinuirano vec osamnaestu godinu. Ne nedostaje volje ni ideja da na svojim tradicionalnim izložbama - zimskoj o Božicu i proljetnoj o Uskrsu - pokaže svoje uratke u prostorija- SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM ma Doma. Stanka Novkovic T ako su nam 20. ožujka u pred uskrsno vrijeme naše Šopekice pripremile izložbu na kojoj smo mogli vidjeti sjajne radove, od slikanja na platnu i drugim podlogama akrilom u tehnici pouringa odnosno slikan­ja polijevanjem boja, do rukotvorina od papira i umijeca ukrašavanja pisanica na više nacina. Lijepo, oku ugodno i nadasve, uradeno s puno truda. Izložbu je otvorio predsjednik Slovenskoga doma Za­greb, Darko Šonc, nakon što je pozdravio prisutne i izrazio zadovoljstvo kontinuitetom održavanja ovakvih izložbi i njihovih obogacivanja gostujucim umjetnicima. Naime, ove su godine kreativke na svojoj izložbi ugos­tile trinaestogodišnjeg djecaka, Roka Buzdovacica, ucenika petog razreda OŠ Sesvetska sela. Mladi autor izložio je, nešto manje slika, a više urbanisticko-ar­hitektonskih skica te skica vlakova i plovila. Iznenadio je maštovitošcu, precizne skice i crteži urbanisticko-ar­hitektonskih rješenja postojecih naselja u Hrvatskoj ali i naselja iz mašte, dizajna željeznica i brodova govore da taj djecak naslucuje potrebe uredenja i obogacivanja životnoga prostora kao i prometa te na svoj nacin vrlo ozbiljno pokušava ponuditi rješenja tih problema. Tko zna, možda je pred Rokom lijepa buducnost slikara, možda arhitekta, zapravo vizionara projektanta uredeni­jeg, ljepšeg i bogatijeg životnog prostora u kojem ce ljudi živjeti zadovoljniji i sretniji. Hoce li tako biti ostaje vidjeti jer on ipak ima samo trinaest godina. Treba istaknuti i dodatnu vrijednost i zanimljivost ovo­ godišnje uskrsne Šopekove izložbe a koja proizlazi iz zajednickog nastupa kreativki koje su sve umirovljenice i ucenika osmogodišnje škole. Kreativ­na je ekipa i te kako zaokupila pažnju posjetitelja - mnogi su bili zadovol­jni i iznenadeni onim što su vidjeli, pohvale nisu izostale. Osim toga mogli su uživati i u zvucima usne harmoni­ke na kojoj je svirao clan Slovenskoga doma Zagreb, Marjan Dirnbek. Nakon razgledavanja izložbe uslijedi­lo prijateljsko druženje u Klubu Moja dežela, svima znanom lijepom društ­venom prostoru. Irena Pavlovic, Božena Pavlic, Marija Bjelic (z desne). IZGNANCI SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM DVAJSET LET DRUŠTVA IZGNANCEV ZAGREB Minilo je dvajset let od 27. februarja 2004, ko smo ustanovili Krajevno organizacijo društva izgnancev 1941 – 1945 v Zagrebu. Na obcnem zboru 14. marca letos smo obujali spomine na preteklost in na uspešno delo. Slavko Alojz Kramar Z bora se je udeležila le polovica clanov – osem. Zadovoljni smo s sodelovanjem z Društvom izgnancev Republike Slovenije 1941 – 1945; kot prvi smo poslali popis clanov in tudi popis in slike spomenikov izgnancev. Vodstvu Društva smo predlaga­li, da bi v letošnjem letu organizirali obisk spomins­kega podrocja Jasenovac, kjer je bilo ubitih okrog sto izgnancev. Žal so v zadnjih letih bolezni in epidemija koronavirusa omejili ali preprecili naše sodelovanje v spominskih pohodih v Sloveniji. Je pa pomembno, da smo na stalni zvezi s Krajevno organizacijo Društva izgnancev Catež. Na obcnem zboru so bile izrecene pohvale za delo v minulih dveh desetletjih Jozefi Bogolin, Mariji Bjelic in Zoranu Šonc. Posebna zahvala pa gre Ivanki Filipan, ki od leta 1991 dela z izgnanci in jim je v minulih 14-ih letih izdajala potrdila o živetju ter jih pošiljala upravnim enotam po Sloveniji. Izdajanje potrdil o živetju zagrebškim izgnancem Že štirinajsto leto so clani Društva izgnancev Zagreb prejeli potrdila o živetju, ki jih je treba poslati upravnim enotam v Sloveniji kot dokazilo, da so še živi in up­raviceni do prejemanja pokojnin. Potrjevanje dokazil sta 25. januarja v Slovenskem domu Zagreb opravili konzulka Polona Bradac in Ivanka Filipan. Tudi tokrat so potrdila prejeli vsi clani, vkljucno s štirimi clanicami, V prihodnje ne bo vec organiziranega potrjevanja potrdil o živetju v Slovenskem domu Zagreb. Prido­biti oz. potrditi jih bo mogoce na: -Veleposlaništvu Republike Slovenije v Zagrebu, Alagoviceva 30 (predhodna najava na telefon: 01/ 63 11 014) ali -v Hrvaškem zavodu za pokojninsko in invalid­sko zavarovanje v kraju bivanja (npr. HZMO v Zagrebu, ulica kralja Stjepana Tvrtka 5, telefon: 01/ 4595 500). Za dodatne informacije lahko poklicete predsed­nika KO DIS Zagreb Slavka Alojza Kramarja na šte­vilko 01/ 66 01 041. ki so v domovih za ostarele. Slovenski izgnanci, ki živimo v Zagrebu, smo lahko srecni, da imamo možnost na tak, do nas prijazen nacin urejati to formalnost, za kar gre velika zasluga in zahvala slovenskemu veleposlaništvu in tamkajšnjemu konzularnemu oddelku. Prav posebej se moramo ob tem zahvaliti Ivanki Fili­pan, s katero Krajvena organizacija Društva izgnancev Slovenije v Zagrebu tesno sodeluje že od ustanovitve, februarja 2004. Gospa Filipan, ki je na slovensko vele­poslaništvo prišla že ob odprtju leta 1991, je osebno spoznala vse slovenske izgnance, ki živijo v Zagrebu, jim prostovoljno izdajala potrdila in jih zadnja leta tudi pošiljala na upravne enote v Sloveniji in z njimi urejela ali Foto: Jozefa Bogolin reševala vsa druga odprta vprašanja naših clanov. Kot hcerka mame, ki je bila leta 1941 prav tako izgnana v Sr­bijo, je naša clanica, sodeluje pa tudi z društvom izgnancev v Lendavi, kjer živijo njeni starši. Draga Ivanka, velika hvala za vse, kar si naredila za izgnance in mnogo uspehov ter zadovoljstvo tudi v pri­hodnje. Po letnem zboru je sledilo druženje. DUHOVNA SEKCIJA BLIŽA SE NASTOP NA REVIJI PRIMORSKA POJE Mešani pevski zbor A. M. Slomšek se na rednih tedenskih pevskih vajah pripravlja tudi na nastop na letošnji, že 55. reviji Primorska poje. Nastopili bomo 14. aprila v Cerkvi sv. Križa v Križu na Krasu, ki sodi pod župnijo Tomaj. Olga Tkalcec Foto: Wikipedia SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM K er bodo dan kasneje minila natanko tri leta, odkar nas je zapustil naš dolgolet­ni zborovodja, skladatelj in pevec prof. Vinko Glasnovic, ki je avtor vec pesmi, ki smo jih zapeli na tej reviji, se ga bomo spomnili s pesmijo V nebesih sem doma. Sicer pa bomo v Cerkvi sv. Križa zapeli še tri pesmi: Lepa si Mari­ja, ki jo je uglasbil Franz Schoepf, Hvali svet odrešenika, katere avtor glasbe in besedila je A.M. Slomšek ter Bratje, molimo, da sprejme Bog dar neznanega avtorja. Poleg rednih vaj pevskega zbora se udeležu­jemo tudi slovenskih maš. Do zdaj so bile tri, prva zadnjo nedeljo v januarju in dve v mar-cu. Do konca leta sta v cerkvi Ranjenega Jezu­sa na Ilici 1 predvideni po dve maši na mesec v slovenskem jeziku, razen v aprilu, ko bo ena ter julija in avgusta, ko jih ne bo. Razpored maš objavljamo v okvircku, najdete pa ga lah­ko tudi na oglasni deski v Slovenskem domu, v cerkvi in na naši spletni strani. SPORED SV. MAŠ V SLOVENŠCINI DO KONCA LETA V cerkvi Ranjenega Jezusa, Ilica 1, ob 17.00 uri APRIL 28. MAJ 12. in 26. JUNIJ 9. in 23. SEPTEMBER 8. in 22. OKTOBER 13. in 27. NOVEMBER 10. in 24. DECEMBER 8. in 22. Cerkev Ranjenega Jezusa, v kateri potekajo maše v slovenskem jeziku. ZBOROVODJA LUKA HOSU SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM “VSAKEGA NOVEGA CLANA ALI CLANICE SMO ZELO VESELI” Foto: tbb Kmalu bodo tri leta, odkar ima umetniško vodstvo pevskega zbora duhovne sekcije Anton Martin Slomšek Slovenskega doma Zagreb v rokah Luka Hosu. Na tem mestu je nasledil ug­lednega glasbenega pedagoga, skladatelja in dirigenta prof. Vinka Glasnovica, ki je zbor vodil od leta 1991 do svoje sm­rti pred leti. O tem kako je potekalo njegovo dosedanje izo­braževanje, kje vse je trenutno angažiran in kako vidi izzive zbora duhovne sekcije, je Luka Hosu na kratko orisal v pricujo­ cem pogovoru. Tanja Borcic Bernard Vi ste profesionalni glasbenik? Koncal sem štiriletni študij Inštituta za cerkveno glas­bo, to je preddiplomski študij v sklopu Katoliško bo­goslovne fakultete. Peto leto sem študiral glasbeno pedagogiko na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Lani sem opravil tudi strokovni izpit glasbene kulture. S cim se trenutno profesionalno ukvarjate? Poleg vodenja duhovnega zbora Anton Martin Slomšek v Slovenskem domu Zagreb sem zaposlen v poklicni srednji šoli za modo in dizajn, kjer dve uri tedensko predavam glasbeno umetnost. Ucenci so pridni. Pojem tudi v oratorijskem zboru Cantores sancti Marci, s katerim nastopamo vsako nedeljo na mašah v Cerkvi Svetega Marka na zagrebškem Gorn­jem gradu. Kdaj ste prevzeli vodenje duhovnega pevskega zbo­ra Anton Martin Slomšek? Prevzel sem ga septembra 2021. Pred tem je zbor vodil profesor Vinko Glasnovic, po njegovi smrti pa me je poklicala tajnica zbora gospa Olga Tkalcec, ki mi je po­nudila, da prevzamem zbor, kar sem tudi sprejel. Ste že prej poznali ali morda sodelovali s profesor­jem Glasnovicem? S profesorjem sem sodeloval že od leta 2017. Takrat mi je dajal inštrukcije iz solo petja, leto pozneje pa sem zacel prihajati na vaje zbora, ki ga je takrat še vodil pro­fesor Glasnovic. Zbor duhovne sekcije je bil ustanovljen leta 1994. Takrat je štel 26 clanov. Koliko jih ima danes? Okoli 15, 16 clanov redno prihaja na vaje. Imamo samo enega moškega clana, en bas, ostale so ženske clanice. Vaje imamo enkrat na teden, popoldne, vecina jih na vaje redno prihaja. Vzdušje je prijetno, obicajno se zber­emo že kakšne pol ure pred zacetkom vaj in se družimo. Kakšen je repertoar, ki ga pojete? Gre za cerkveni repertoar, ker smo duhovni pevski zbor. Pojemo dvakrat mesecno na svetih mašah v kapelici Ranjenega Jezusa na zacetku Ilice, kjer je tudi naša mat-icna cerkev. Kakšen pa je odziv na slovenske maše? Na žalost zelo malo ljudi prihaja na te maše. Kateri so glavni izzivi delovanja zbora, morda clanstvo? S clanstvom smo lahko zadovoljni. Nedavno so se nam pridružile tri nove clanice, ena poje alt, dve sta sopran, mati in hci. To me zelo veseli. Vsak nov clan zboru ve­liko pomeni, saj petje tudi zveni boljše. Pripeljale so jih dosedanje clanice zbora. Poleg petja na svetih mašah še kje nastopate? Nastopamo tudi na reviji pevskih zborov Primorska poje, ki bo zdaj aprila. Za nastop se intenzivno priprav­ljamo, zapeli bomo tri kompozicije, marijansko pesem Lepa si Marija, Hvali svet odrešenika in še Bratje, molimo, da sprejme Bog dar. MEŠANI PEVSKI ZBOR TUDI LETOS BOMO VELIKO PREPEVALI Po krajšem zatišju prihaja spet sezona zborovskega petja. Naš zbor zdaj redno vadi, kajti ta mesec Foto: Ivica Ivanovic SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM nas cakajo prvi nastopi. Stanka Herak V zacetku leta smo se dogovorili o sodelovanju z zboroma Bazovica z Reke in Encijan iz Pulja. Recani pridejo v Zagreb že cez nekaj dni, sku­paj bomo zapeli 5. aprila, zbor Slovenski dom Zagreb pa se bo maja odpravil na koncert z Encijanom v Pulju. Pogovarjamo se tudi, da bi s puljskimi pevci pripravi­li božicni koncert v Zagrebu, a o tem vec, ko bo to dokoncno dogovorjeno. Že 19. aprila nas caka nastop na reviji Primorska poje v Kortah nad Izolo. Na koncertih v okviru te revije sodelu­jemo že vec kot 40 let. Tudi letos bomo sodelovali na Taboru slovenskih pe­vskih zborov v Šentvidu pri Sticni, ki bo sredi junija. Dan pred skupinskim nastopom na prostem, se predstavimo obcinstvu v Šentvidu na vecernem koncertu z ostalim zbori iz zamejstva -Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžar­ske - pa tudi iz Srbije in Bosne in Hercegovine. Že teden dni kasneje, ob zacetku poletja, pa naj bi šli v Šempas pri Novi Gorici, od koder smo prejeli vabilo za sodelovanje na koncertu Domovina je ljubezen, ki bo petnajstic zapovrstjo. Gre za prireditev, na kateri poleg domacega nastopa vec zborov iz Slovenije in zamejstva z domoljubnimi pesmimi. Ko smo konec leta 2023 gostovali v Sevnici, smo se s pe­vci tamkajšnjega zbora Lisca dogovorili, da novembra letos s skupnim koncertom v Zagrebu obeležimo 25 let našega sodelovanja in petja. Poleg vsega naštetega vsako leto nastopimo tudi na Zrinjevcu ob dnevu narodnih manjšin Mesta Zagreb. Pricakujemo še, da bo ponovno zaživel božicni koncert narodnih manjšin v Zagrebu in ce bo organiziran, bomo nastopili tudi na njem. Leto, ki bo kar bogato z nastopi, bomo koncali s prepe­vanjem v Slovenskem domu, v katerem bomo ob koncu leta gostili pevce iz Nove Gorice ali iz Šmartna pri Litiji. Kar pestro bo. Poleg tega je pred nami veliko pevskih vaj. Kar pevce veseli. Pevke in pevci so tudi marca pridno vadili. UMAG LITERARNI VECER Z VERONIKO SIMONITI SLOVENCI NA HRVAŠKEM Slovensko kulturno društvo Ajda iz Umaga je ob tokratnem slovenskem kulturnem prazniku gosti­lo veckrat nagrajeno pisateljico in prevajalko Veroniko Simoniti, nastopili pa so tudi ucenci sloven­ skega jezika in pevski zbor Ajda. Irena Blažic P rogram so zacele Ajdine pevke s pesmimi Vrnitev, Vsi so venci vejli in Pridi nazaj, nakar so ucenci slov­enskega jezika pocastili pesnika Franceta Prešerna z recitacijami Lepe Vide, Turjaške Rozamunde in Povodne­ ga moža. V nadaljevanju sta ravnatelj mestne knjižnice Umag prof. Neven Ušimovic in moderatorka Irena Urbic predstavila slovensko pisateljico Veroniko Simoniti, pre­ vajalko francoskega in italijanskega jezika, scenaristko in leta 2020 ovencano z nagrado kresnik, ki jo je pre­ jela za roman Ivana pred morjem. Poleg te je prejela še nagrade za kratke zgodbe, zbrane v knjigah Zasukane štorije, Hudicev jezik in Fugato ter bila nominirana za roman Kameno seme. V mestu Umag je znana tudi po sodelovanju v Forumu Tomizza. V romanu Ivana pred morjem je cela pripoved povezana z morjem in hišo, kjer so živele vse tri generacije, kat­ erih zgodbe se prepletajo, dopolnjujejo in razdvajajo, vse v neki simbolicni soodvisnosti. Tako skozi spomine in pisma spoznamo obdobje polpretekle zgodovine, ki s svojim, pogosto krutim dogajanjem usodno vpliva na usodo posameznikov, in nenazadnje oblikuje tudi pripovedovalko, vnukinjo samo. Zaradi fotografije in pisem, ki jih najde in prebira, se spremeni ali vsaj pre­drugaci družinska resnica, oblikuje pa se tudi globoko razumevanje in sprejemanje. Avtorica premika bralca po prostorih in casih, od Pariza do tukajšnjih krajev in Srbije, s spretnim menjavanjem slovnicnih casov, ko je preteklo tisto vecno in zato zahteva sedanjik, pri­povedovalkina sedanjost pa pojema v minevanju in je torej popisana v pretekliku. Babica Ivana se, kakor pra­vi naslov, simbolicno morju približa, a doseže ga ne, za zmeraj ostane pred njim. Nepozaben praznicni vecer, ki so se ga udeležili številni clanov društva, predstavniki mesta Umag, drugih kul­turnih društev in manjšin ter namestnik veleposlanika Republike Slovenije na Hrvaškem Miha Fatur, je pove­zovala predsednica SKD Ajda Danica Bojkovic. Foto: Vesna Šereš Pisateljica in prevajalka Veronika Simoniti (v sredini) na literar­nem veceru v Umagu. VARAŽDIN KULTURNI PRAZNIK V ZNAMENJU SKRBI ZA OHRANJANJE MATERNEGA JEZIKA Slovensko kulturno društvo Nagelj iz Varaždina je tudi letos ob slovenskem kulturnem prazniku pripravilo proslavo z bogatim kulturnim programom. Prireditev je bila v županijski palaci v Varaždinu, nastopili pa so pevski zbor SKD Nagelj pod vodstvom Ivane Dolenec, dijaki Druge gimnazije Varaždin in ucenci Osnovne šole Radovan, ki sta jih vodila profesorja Miroslav Gradecak in Špela Brumec. SLOVENCI NA HRVAŠKEM U cenci in dijaki so izvedli program v slovenskem jezi­ku in tako pokazali, kaj so se naucili, prof. Gradecak je pripravil kviz o slovenskih glasbenikih, književni­ kih in športnikih, clanice zbora pa so zapele nekaj slo­ venskih pesmi. V ospredju praznovanja je bilo poznavanje slovenske kulture in ucenje slovenšcine. Temu je glavne misli v pozdravnem nagovoru namenila tudi predstavni­ ca slovenske manjšine v Varaždinu in saborska poslanka Barbara Antolic Vupora in se predstavnikom lokalnih oblasti zahvalila za podporo organizaciji pouka slovens­ kega jezika v tej županiji, ki v nekaj šolah poteka že vec kot desetletje, zdaj pa je omogocen pouk po modelu C tudi v mestu Varaždin. Navzoce so pozdravili še predstavniki Varaždinske županije, mesta Varaždin in slovenskega veleposlaništva v Zagrebu. Foto: varazdin.hr (vir: varazdin.hr) Ucenci Osnovne šole Radovan na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Varaždinu. Na sticišcu ulic slovenskega pesnika Otona Župancica in hrvaškega pisatelja Eugena Kumicica v Varaždinu pa so ob slovenskem prazniku kulture odzvanjali stihi in proza omenjenih književnikov. Poeticno-glasbeni program pod naslo­vom Na kavi z Župancicem in Kumicicem je pripravilo združenje Ritam misli. KARLOVEC Marina Delac-Tepšic PREŠEREN V SLIKI IN BESEDI Ob slovenskem kulturnem prazniku je bila v Mestni in prijateljev, pa tudi o njegovem pesniškem delu. Drugi knjižnici Ivan Goran Kovacic v Karlovcu razstava del razstave je bil posvecen likovnim delom slovenskih Prešeren v sliki in besedi. Sestavljena je bila iz dveh avtorjev, clanov Kulturnega društva Slovenski dom Kar­ delov. V prvem so bili plakati s podatki o življenju Fran­ lovec: Vesni Papac, Mojci Svetic Radocaj in Miši Pakšiju. ceta Prešerna, njegovem ustvarjanju, odnosu do družine Razstavljena dela omenjenih avtorjev so razlicnih tematik, motivov in tehnik. Program otvoritve razstave Foto: T. Tepšic je vodila clanica društva Frida Bišcan, literarni del programa pa je popestrila karlovška pesni­ca in clanica društva Mojca Rapo-Waite z odlicno interpretacijo Prešernove pesmi Kam in avtorske pesmi Tihotapka sanj. Z glasbo sta program popestrila mlada clana društva in ucenca Glasbene šole v Karlovcu tolkalist Jak­ov Buncic in kitarist Andro Buncic, Razstava je bila na ogled ves mesec februar. Udeleženci in organizatorji prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku v Karlovcu. ZADAR SKUPŠCINA SKD LIPA IN POCASTITEV KULTURNEGA PRAZNIKA SLOVENCI NA HRVAŠKEM Obe besedili: Darja Jusup V slovenskem kulturnem društvu Lipa iz Zadra so tokrat 16. februarja združili letno skupšcino in praznovanje Prešernovega dne. V restavraciji Galija se je zbralo lepo število clanov, gostov in pri­jateljev društva. Po uvodnem pozdravu predsednice društva Darje Jusup so opravili formalnosti glede po­rocil za lani in nacrtov za letos, predsednica Zveze slov­enskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman pa je navzocim tudi v prihodnje zaželela uspešno delo, “bo­gato z deli in rezultati”. V kulturnem delu proslave, ki jo je povezovala Marija Ivoš, so se z branjem Prešernove poezije prvic pred­stavili udeleženci šole/tecaja slovenšcine, ki ga us­pešno vodi Tatjana Bajlo. Najmlajša clanica tecaja, Maria, ucenka 3. razreda poljicke šole je samostojno nastopila z recitacijo v slovenšcini, kar je bilo cudovito presenecenje za prisotne clane Lipe in v veliko veselje udeležencem tecaja. Gost glasbenega dela proslave je bil kantavtor iz Vod­ic Igor Lokas, skorajda pridruženi clan Lipe. V literar- Foto: Katarina Bezic nem delu je nastopila pesni­ca Vesna Bilic, ki je poleg že poznanih Marije Ivoš in Zorice Buljanovic predstavila svoje pesniške verze. Udeleženci tecaja slovenšcine so citali Prešernovo poezijo. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA OB DNEVU ŽENA Dan žena so v Lipi tokrat obeležili 4. marca s fotografsko razstavo Barva trenutka / Boja trenutka avtorice Karmen Dondivic, katere odprtje je obogatil literarno glasbeni program. P rireditve v galerijskem prostoru Mestne knjižnice citacijo pesmi Irma ter clanice literarne sekcije Lipe Zor-Zadar so se poleg domacinov udeležili gostje iz Šibe-ica Buljanovic, Vesna Bilic in Marija Ivoš, ki so pred­nika in Vodic, saj avtorica razstavljenih del Karmen stavile svoje avtorske pesmi. Dondivic prihaja iz Šibenika in tamkajšnjega fotokluba, iz Vodic pa je kantavtor Igor Lokas. Ob imata slovenske korenine, prva je predstavnica slovenske manjšine v Šibensko-kninski županiji, Lokaso­va mama pa je Slovenka. Iz Vodic je prišla tudi pesnica in pisateljica Moj­ca Baresa, ki je spregovorila o svojih literarnih prispevkih. Iz domacega društva so nastopile najmlajša clanica Maria Zoric z re- Foto: Katarina Štulina S proslave dneva žena. REKA DREŽNIŠKI IGRALCI NA REKI Obe besedili: Sandra Grudenic V Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku je 17. marca gostovala igralska skupina iz Drežnice s predstavo Pridi gola na vecerjo francoskega avtorja Marca Camolettija v reži­ji Gorazda Jakominija. Gre za situacijsko komedijo, ki govori o odnosih med zakoncema sred­njih let. Predstava je navdušila obcinstvo, ki je gostujoco skupi­no nagradilo z bucnim in dolgim ploskanjem. Društvo Bazovica je že pred vec kot 15 leti stkalo prijateljske vezi z Igralsko skupino iz Drežnice, ki tokrat ni prvic gostovalo na Reki, v Drežnici pa so že nastopali tudi clani bazoviške igralske skupine. SLOVENSKA PLANINSKA POT NA REKI V okviru meseca kulture so v KPD Bazovica v sodelovanju s Planinskim muzejem iz Mojstrane pripravi­li tudi razstavo ob 70. obletnici Slovenske planinske poti. Ob od­prtju, 17. februarja so o razstavi in pomenu Slovenske planinske poti spregovorili voditelj Pla­ninske sekcije društva Bazovica Darko Mohar, direktor Sloven­skega muzeja iz Mojstrane Aljaž Pogacnik, soavtorja razstave Matjaž Podlipnik (muzej) in Bar­bara Kelher (strokovna sodelav­ka Planinske zveze Slovenije), predstavnica Planinske zveze Slovenije Marija Kuhar in pred­stavnik Hrvaške planinske zveze Igor Eterovic. Razstava je bila na Reki odprta mesec dni. Obe foto: KPD Bazovica SLOVENCI NA HRVAŠKEM LOKVE OB KULTURNEM PRAZNIKU V društvu, ki nosi ime našega najvecjega pesnika, so kulturni dan obeležili s poucno prireditvijo in obiskom gledališke predstave na Reki. 6. februarja so v društvu spregovorili o delih Franceta Prešerna in sicer so pod drobnogled vzeli njegove tri pesmi: Turjaško Rozamundo, Pesem od lepe Vide in Povodni mož. Na praznicni dan pa so se nekateri clani odzvali vabilu Slovenskega kulturnega društva Gorski kotar in z nji­hovimi clani odšli na ogled predstave v kulturni dom Sušak na Reki. Ogledali so si komedijo Carla Goldonija Pamela, ki jo je v slovenskem jeziku uprizorila dramska skupina iz Štandreža pri Gorici. Foto: Danijela Martinovic MANJŠINSKA POLITIKA DELOVANJE MANJŠINSKIH SVETOV SKOZI OCI CLANOV V prejšnji številki Novega odmeva smo objavili prvi del analize možnosti in uresnicevanja politicne participacije pripadnikov slovenske manjšine na Hrvaškem. Drugi del raziskave ob 20-letnici uvedbe manjšinskih svetov in predstavništev, ki jo je opravila dr. Barbara Riman, ki se poklicno kot raziskovalka ukvarja z manjšinsko problematiko, prinaša izsledke iz ankete, opravljene med clani in clanicami svetov slovenske manjšine. Najbolj bistvene ugotovitve iz tega dela raziskave povzemamo v tej številki. Po raziskavi Dvajset let obstoja in delovanja svetov in predstavnikov slovenske manjšine na Hrvaškem, avtorica Barbara SLOVENCI NA HRVAŠKEM Riman, priredil Drago Balažic K ot piše že v zacetku tega dela raziskave, je bilo clane in clanice svetov težko pripraviti za sodelovanje v anketi. Od 132, kolikor jih je bilo iz­ voljenih v mandatu 2019 – 2023, pri cemer so bili nekat­ eri clani dveh svetov, je na anketni vprašalnik odgovori­ lo 67, kar pomeni dobra polovica. V anketi je sodelovalo vec žensk (41), kot moških (24), dva anketiranca pa na to vprašanje nista odgovorila. Potrdilo se je, da starostna struktura ni prav nic spodbud­ na, saj je bilo dalec najvec clanov svetov, skoraj 80 ods­ totkov, starejših od 60 let. Za manjšo tolažbo: tudi med drugimi narodnimi manjšinami so razmere podobne -v manjšinskih predstavništvih prevladujejo starejši clani. In še ena ugotovitev, ki daje misliti: vec kot ena tretjina clanov ali clanic (37%) je opravljala že svoj peti mandat in le petina je bila leta 2019 izvoljena prvic. Vecina, vec kot 60 % se jih je v delo manjšinskih svetov vkljucila na predlog slovenskih društev. To pomeni, da tam, kjer ni društev, je malo možnosti, da bi se lahko formirali sveti oz. da bi imeli kandidate za manjšinske predstavnike. Na podlagi odgovorov clanov, ki opravljajo vodstvene skih koordinacij ter financno in logisticno podporo pri delovanju društev, pri cemer je v ospredju kulturno delovanje. Iz ankete tudi izhaja, da clani svetov in predstavniki man­jšine nimajo jasno postavljenih ciljev ter da ni jasne meje med delovanjem kulturnih društev in manjšinskih svetov. Prav tako mnogim ni povsem jasno, kakšne pravice ima­jo pripadniki slovenske narodne manjšine na Hrvaškem. Najvec jih meni, da so te pravice omejene zgolj na ohran­janje in razvijanje kulturne dejavnosti, na samoorgan­iziranje in da se lahko opredelijo kot Slovenci, najmanj pa so prepoznali možnost uporabe slovenskega jezika in pisave v zasebni, javni in uradni rabi. Raziskava na podlagi ankete še ugotavlja, da so clani svetov bolj kot ne pasivni, da ne dajejo predlogov in da v glavnem zgolj sprejemajo predloge, ki jih dajejo drugi clani. Ali, kot je zapisal eden izmed anketirancev: »Veci­na clanov ni dovolj aktivna in nima predlogov glede de­javnosti sveta. So samo navzoci na sestankih.« Pomenljiv je podatek, da v vecini primerov sveti porabi­jo vec denarja za delovanje clanov, kot za programske funkcije v svetih (preds- vsebine. Dve tretjini an­ednikov in podpredsed-ketirancev še menita, nikov), izhaja, da najvec da bi bilo za izboljšanje pozornosti v svetih na-delovanja manjšinskih menjajo vprašanju uva-svetov nujno priteg­janja slovenskega jezika niti vec mladih, velika v šolah in organizaciji vecina pa se strinja, da tecajev slovenšcine bi morali imeti sveti v društvih. Sicer pa vecjo vlogo in ne samo kot svojo prednostno svetovalne, mnogi pa nalogo vidijo krepi-imajo tudi pripombe, tev povezovanja med ceš da mediji posveca­manjšinskimi društvi, jo premalo pozornosti organizacijo manjšin-delovanju svetov. 22 SLOVENIJA - HRVAŠKA NEZAKONITE MIGRACIJE, JEK 2 IN ISTRSKE FAVELE Ce smo bili še nedolgo nazaj navajeni, da ton meddržavnim odnosom dajejo sestanki predsed­nikov vlad ali zunanjih ministrov, tu in tam tudi šefi gospodarskih resorjev ali ob kakih vecjih kul­turno-umetniških dogodkih ministri zadolženi za kulturo, pa se v zadnjem casu vse pogosteje ses­tajajo notranji ministri. Ob pregledu uradnih slovensko-hrvaških stikov v tem letu bolj ali manj beležimo zgolj srecanja šefov notranjih organov Hrvaške in Slovenije Davorja Božinovica in Boštja­na Poklukarja, ki se jima obcasno pridruži še italijanski kolega Matteo Piantedosi. NOVICE OD TU IN TAM Drago Balažic R azlog za vse pogostejša srecanja notranjih minis­trov so nezakonite migracije, za katere ocitno ne posamezne države, niti Evropska unija ne znajo in ne morejo najti nacina, ki bi jih ob upoštevanju deklar­irane privrženosti in spoštovanja clovekovih pravic zajezil na še znosno raven. Problem je vse bolj perec, predvsem, ker so ocitno tudi tihotapci vse bolje organizirani in je boj z njimi vse težji. Z izgovorom, da gre za boj proti nezakonitim migracijam, države vzpostavljajo nadzor na notranjih mejah, Sloveni­ ja na meji s Hrvaško, Avstrija in Italija na mejah s Sloveni­ jo, in tako naprej. Alternativa tem ukrepom bi lahko bile mešane patrulje, so se dogovorili prej omenjeni trije notranji ministri na sestanku v Buzetu 16. januarja. Cez dobra dva meseca, 21. marca, so se spet sešli, tokrat na Brdu pri Kranju in in se zavzeli za cimprejšnjo vzpostavitev trilateralnih policijskih patrulj, ki naj bi nastale do junija. Medtem pa gre karavana naprej, o cemer govori tudi (slovenska) policijska statistika: v letu 2022 je polici­ ja obravnavala 242, lani pa 479 primerov tihotapljenja ljudi s 3280 migranti. Letos so do 1. marca obravnavali 121 primerov, v katerih so prijeli 137 tihotapcev ljudi s 757 tujci, ki so v državo prišli nezakonito. V enakem ob­ dobju lani so obravnavali zgolj 27 primerov, kar kaže na obcutno povecanje. Lani so na Hrvaškem v celotnem letu pridržali 1612 tihotapcev migrantov. velika vecina tiho­ tapcev je tujih državljanov, med migranti prevladujejo državljani Sirije, Afganistana, Maroka in Bangladeša. Na obeh straneh so azilni domovi prepolni, zaradi zaprtih ti­ hotapcev pa po šivih pokajo tudi zapori v obeh državah. Bosta državi skupaj gradili še eno nuklearko? Ceprav nekatera odprta vprašanja glede Jedrske elek­trarne Krško, katere enakovredni solastnici sta Sloveni­ja in Hrvaška, še vedno niso povsem rešena, predvsem glede jedrskih odpadkov, v družbi Hrvatska elektro­privreda (HEP) razmišljajo o sodelovanju pri gradnji nove nuklearke v Krškem (Jek 2). To je 19. marca izjavil preds­ednik HEP-a Vice Orlušic. Da o tem potekajo pogovori s slovensko stranjo, je potrdil tudi (hrvaški) clan uprave Neka Saša Medakovic. V skladu z že znano prakso, da na obeh straneh pogosto zelo razlicno razlagajo iste za­deve, so iz Gen energije, ki je lastnica slovenskega dela nuklearke, zanikali, da bi se pogovarjali o sodelovanju HEP-a pri gradnji Jek 2. Sicer so v Sloveniji stekle priprave za morebitno gradnjo nove nuklearke, a vse skupaj je še polno neznank in ceprav te ne bodo tako kmalu odprav­ljene, naj bi se že proti koncu leta o tem izrekli državljani Slovenije na referendumu. Proti sodelovanju Hrvaške pri tem projektu pa se je že izrekel Greenpeace Hrvaška, ker da gre za izredno visoke stroške gradnje, da nuklearka predstavlja potencialno nevarnost za prebivalce, pa tudi, da Hrvaška še vedno ni rešila vprašanja ravnanja z jedrski­mi odpadki iz obstojece nuklearke. Umaške favele Slovencev Nemalo razburjenja sta v Sloveniji povzrocila video pos­netka, ki prikazujeta množicno gradnjo ali postavljanje nedovoljenih (crnih) objektov in uzurpacijo obalnega pasu na obmocju obcine Umag. Ljudje naj bi kupovali kmetijske, gozdne in druge nezazidljive parcele, na njih postavljali prikolice in montažne objekte, jih ograjevali in spreminjali v pocitniška naselja. Prav tako naj bi obalo pred hišami ob morju, ki niso vse niti legalne, betonirali, brez dovoljenj gradili svoje pomole in ograjevali dostop drugim ljudem do morja. V glavnem naj bi šlo za tujce in vecinoma naj bi bili to Slovenci, pravi umaški župan in s prstom kaže na Istrsko županijo in državo, ki da ne storita nic proti temu, medtem ko obci- Foto: videoposnetek Mesta Umag (zajem zaslona) Foto: sš na nima nobenih vzvodov, da bi to preprecila. Taka obmocja so že poimenovali istrske favele, po vsej Istri naj bi v njih stalno ali zacasno na crno bivalo kakih 30, nekateri omenjajo celo 50 tisoc ljudi. V glavnem naj bi bili tujci, Slovenci, Avstrijci, Italijani, a tudi Hrvati. Slovencev je prav gotovo veliko, a uradnega podatka, ko­liko jih je, ni mogoce izvedeti, ceš da te statistike niti ne vodijo. Pa vendar so Slovenci v tej kampan­ji izpadli najvecji grešniki. MEDIJI PRIZNANJA NOVINARIMA ZA PRACENJE I IZVJEŠTAVANJE O MANJINAMA Koordinacija vijeca i predstavnika nacionalnih manjina Grada Zagreba 25. sijecnja podijelila je zah­valnice najzaslužnijoj medijskoj kuci, emisiji i novinaru za pracenje manjinskih dogadanja u Za­grebu u protekloj godini. Slavica Šarovic NOVICE OD TU IN TAM N agradeni su urednica radijske emisije Multikultu­ra (HRT) Željka Mandic, novinarka multinacion­alnog TV magazina Prizma (HRT) Hana Gelb i novinar Otvorene televizije Nikša Maravic. Zahvalnice im je u Novinarskom domu u Zagrebu urucio Armin Hodžic, predsjednik Koordinacije. Istodobno je održan program povodom Medunarodnoga dana vjerskih slo­ boda, koji se obilježava posljednje subote u sijecnju. „Mediji su naš most prema gradanima Zagreba i Hrvat­ ske, bez njih ne bismo mogli kanalizirati jasne odred­nice svojega vjerskog i nacionalnog identiteta. Suradnja s medijima je izuzetno važna jer prenose naše poruke hrvatskoj javnosti. Ovo je još jedan primjer u kojemu imamo prigodu vidjeti bogatstvo razlicitosti u Zagrebu u kojemu živimo i djelujemo”, rekao je Hodžic i zahvalio medijima na podršci manjinama. Medu uzvanicima bili su predstavnici nekoliko ve­leposlanstava, medu njima i slovenski veleposlanik Gašper Dovžan, predsjednik Savjeta za nacionalne manjine RH Tibor Varga, voditeljica Odjela za nacion­ alne manjine Grada Za­ greba Ljiljana Klašnja, te predsjednici vijeca i predstavnici nacionalnih manjina u Zagrebu, iz­medu ostalih i predsjednik Slovenskoga doma Zagreb Darko Šonc. Željka Mandic, Armin Hodžic, Hana Gelb i Nikša Maravic. GORSKI KOTAR NOVICE OD TU IN TAM ODKRIVANJE KULTURNE DEDIŠCINE GORSKEGA KOTARJA V Palcavi šiši iz Plešc smo letošnje leto priceli z organizacijo in turisticnim vodenjem po kulturni dedišcini našega dela Gorskega kotarja. Do sredine marca smo sodelovali pri pripravi in izvedbi kar treh obiskov Prezida. Marko Smole P rva ekskurzija Slovenskega etnološkega društ­va nas je vodila iz Ljubljane, preko Loške doline ob sodelovanju tamkajšnjega javnega zavoda Snežnik, na pustovanje v Prezid že v zacetku marca. Dru­gi je bil pohod ob mednarodnem dnevu turisticnih vod­nikov, ki ga obeležujemo 21. februarja, od Babnega Pol­ja, kjer deluje zavod Rihtarjeva domacija, preko Prezida, na ostanke rimskega obrambnega zidu - Claustre Alpi­um Iuliarum, ki je od 3. do 5. stoletja reguliral prehod preko doline. Zadnja ekskurzija, 9. marca, je bila namen­jena promociji in povezovanju dejavnosti v porecju Lju­bljanice, kamor spada tudi Prezid, kjer je na Trbuhovici prvi izvir v porecju. Vseh treh dogodkov se je udeležilo vec kot 160 ljudi iz razlicnih koncev Slovenije in Hrvaške ter domacinov, zato smo veseli, da smo ob vseh treh priložnostih lahko predstavili tudi delovanje Palcave šiše ter si ogledali Slovensko vzorcno kmetijo, ki jo v Prezidu dokoncujejo ob pomoci deležnikov iz Slovenije in bo v upravljanju KIS Gorski kotar. Ko bo objekt predv­idoma maja dokoncno opremljen, bo lahko pomembna oporna tocka povezovanja in slovenskega obmejnega prostora, a tudi v iniciativi povodja Ljubljanice odskoc­na deska za obisk Gorskega Foto: Sonja Smole kotarja iz smeri osrednje Slovenije. Vsekakor pa tudi obratno: tocka za zacetek raziskovanja Notranjske in porecja Ljubljanice za obisk­ovalce iz Hrvaške. Ce bo pro­jekt uspel delovati odprto in povezovalno na vse strani, bo to lahko pomemben el­ement trajnostnega razvoja celotne obcine Cabar in ob­mejnega obmocja. Pohod ob mednarodnem dnevu vodnikov. GOSPODARSKA DIPLOMACIJA DUŠAN PŠENICNIK: MI LAHKO POMAGAMO PRI SKLEPANJU POSLOV, JIH PA NE SKLEPAMO Tanja Borcic Bernard Slovenija in Hrvaška sta že od osamosvojitve pomem­bni gospodarski partnerici. Blagovna menjava je še posebej narasla (za trikrat) po vstopu Hrvaške v Ev­ropsko unijo. Hrvaška je za Slovenijo 5. najpomem­bnejša trgovinska partnerica, Slovenija za Hrvaško 3. Ne glede na to, da sta državi sosedi, da sta bili nekoc del skupne države, da sta zdaj obe v Evropski uniji in da so gospodarski odnosi na visoki ravni in tesno prepleteni, pa dela za gospodarsko diplomaci­jo ne manjka. Za podrocje gospodarstva je v okvi­ru slovenskega diplomatskega predstavništva na Hrvaškem zadolžen Dušan Pšenicnik. Po izobrazbi ekonomist, ki je koncal tudi pravno fakulteto, je pred Zagrebom vlogo ekonomskega svetovalca 5 let opravljal na Dunaju, vec let delal v Bruslju, kjerkoli je bil, doma ali v tujini, je bilo njegovo delo v glav­nem povezano z gospodarstvom in sooblikovanjem poslovnega okolja. Gospod Pšenicnik, kako bi ocenili sedanje gospodar­ske odnose med Slovenijo in Hrvaško? Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško je res odlicno. Obe državi sta si med prvimi petimi gosp­odarskimi partnericami. V letu 2022 smo imeli rekord­no blagovno menjavo, 7,3 milijarde evrov, 43 odstotna rast, hkrati pa jo je dopolnjevala storitvena menjava, 1,9 milijarde evrov. Tako da so te številke res fenomenalne. Za leto 2023 imamo za zdaj le preliminarne podatke, kot kaže bomo kar se tice blagovne menjave za malenkost šibkejši, verjetno 7,2 milijarde evrov. Se bo pa storitvena menjava okrepila, je že v tretjem kvartalu skoraj dosegla tisto iz leta pred tem, tako da se pocasi, ampak vztrajno, približujemo 10 milijardam skupne menjave. Na katerem mesto je Hrvaška v Sloveniji kar se tice blagovne menjave? Kar se tice skupne blagovne menjave je Hrvaška na pe­tem mestu, kar se tice izvoza je na cetrtem mestu za Švi­co, Nemcijo in Italijo. Pri tem ne gre spregledati malce specificnega položaja Švice, saj je Novartis v Sloveniji postavil svoj velik globalni logisticni center za nadaljnje plasiranje izdelkov (ponovni izvoz). Kakorkoli že, Hrvaš­ka je najvecji potrošnik/uvoznik slovenskega blaga per capita. Zelo aktivno je cezmejno opravljanje storitev na celotnem dolgem obmejnem pasu. To še dodatno krepijo Interreg projekti. Vsekakor velja v tem okviru izpostaviti tudi SLO­CRO poslovni klub, ki združuje slovenska in hrvaška pod­jetja, vsako leto jih je vec. V Splitu imamo generalnega castnega konzula, gospoda Branka Roglica, ustanovitel­ja podjetja Orbico, tako da vsi skupaj pomagamo krepiti gospodarsko sodelovanje. Kakšno pa je stanje glede vlaganj? Ali vlaga Slovenija vec na Hrvaškem ali obratno? Slovenija in Hrvaška sta druga drugi najpomembnejši vlagateljici. Iz Slovenije gre na Hrvaško 34 odstotkov vseh neto tujih investicij, kar pomeni, da gre vsak tretji evro iz Slovenije na Hrvaško. Hrvaških investicij pa je v Sloveniji 30 odstotkov. Slovenska vlaganja na Hrvaško so v višini 2,3 milijarde evrov, iz Hrvaške v Slovenijo pa 1,6 milijar­de evrov. Ce gledamo skupni znesek bi lahko rekli, da je Slovenija bolj aktivna na Hrvaškem. Ampak moramo se zavedati, da je pomemben del teh vlaganj v nepremic­nine; Slovenci imamo na Hrvaškem okoli 120.000 ne­premicnin. Hrvaških vlaganj je najvec v živilski, trgovinski industriji, kjer so velika, tudi mednarodno priznana pod­jetja, kot je skupina Fortenova z Mercatorjem, Atlantic grupa, Podravka, ki obravnavajo Slovenijo kot svoje do­mace tržišce. Med slovenskimi vlaganji na Hrvaško mo-ram izpostaviti Lesnino, Sportino, v lanskem letu je bilo posebej odmevno strateško partnerstvo med Big Ban­gom in Sancta Domenico. Pa tudi v živilski industriji smo prisotni, na primer Žitoprodukt iz Karlovca. Ce so hrvaška vlaganja v Slovenijo najbolj izpostavl­jena na obmocju živilske industrije, kaj pa slovenska na Hrvaškem? Slovenska vlaganja na Hrvaškem so zelo diverzificirana. Pravzaprav ni podrocja, kjer ne bi bili prisotni. Trgovino sem že omenil. Velja izpostaviti še turizem, naša najvecja turisticna investicija v tujini so Terme Tuhelj, iz Term Olim­je, in to je ena krasna zgodba dveh sosednjih term, ki se na trgih skupaj predstavljata. Med ostalimi velja najprej izpostaviti energetiko, kjer imamo na Hrvaškem prisot­nega velikega igralca, Petrol, ki je na Hrvaškem postavil neke nove standarde bencinskih crpalk, ogromno vlaga­jo tudi v solarne in vetrne vire energije. Slovenija in Hrvaška sta skupni lastnici Jedrske elektrarne v Krškem, gre za edinstven primer cezmejnega sodelovanja za tovrsten objekt. Pomembne so slovenske investicije v kovinsko-predelovalno industrijo: skupina LTH ima tukaj dva mocna obrata, LTH Alucast v Medimurju in LTH Metal Cast pri Zadru. Potem imamo Impol TLM v Šibeniku, ki je zelo pomembna strateška investicija za Hrvaško. V zadnjih letih na Hrvaškem zelo pospešeno vlaga skupina Iskra. Odlicno so sanirali Lad- ODMEVOV INTERVJU jedelnico Šibenik, izdelujejo inovativna jasno povezavo med politicno in gosp­plovila SARS za reševanje in iskanje, ki odarsko komponento. Vstop Hrvaške v so že v uporabi na Hrvaškem. Dodatno Schengen in evrsko obmocje je ned­so prevzeli Elco in se s tem vkljucili v vomno okrepil potencial gospodar­industrijo kablov, nekaj tednov nazaj skega sodelovanja. Se pa moramo pa prevzeli tudi vecinski delež v split-zavedati, da je vecina podjetij, vsaj iz skem Elmapu, enem nosilnih podjetij Slovenije, to nekako anticipirala, bili za avtomatizacijo cistilnih naprav. Zelo so pripravljeni, kljucni rezultati so bili že prisotna slovenska podjetja na hrvaškem trgu so tudi skupina Triglav, že tradicional­no prisoten v Buzetu je Cimos, Intra Lighting ima krasno novo tovarno v Cazmi, Fragmat in Aquafil sta v Zagorju, Calcit Kamnik je najvecje podjetje Liško-senjske županije. Naložb je torej zelo, zelo veliko. Vec ko jih je, bolj se prepleta slovensko-hrvaško gospodarsko sodelovan­je, med sabo smo vzajemno že tako tesno povezani, da vcasih niti ne locujemo tega poslovanja vec. Kakšno so številke med državama kar se tice turis­ticnega obiska? Lani smo bili Slovenci ponovno drugi najpomembnejši tuji gostje na Hrvaškem, 1,7 milijona prihodov in 10,6 milijona nocitev. Agregatno to pomeni, da imamo 10 od­stotni delež v hrvaškem turizmu, kar verjetno ne vkljucu­je številnih slovenskih lastnikov nepremicnin na morju. Tudi Hrvatom je Slovenija zelo zanimiva in so za Nemci, Italijani in Avstrijci 4. najštevilcnejši tuji gostje po številu prihodov, njihovi obiski so v lanskem letu porasli za 15%.. Koliko so gospodarski odnosi med državama odvisni od politicnih odnosov? Vedno znova poudarjamo da nas povezujejo vec kot tisocletni naravni, kulturni, zgodovinski, poslovni, tudi osebni prijateljski odnosi, ki so potekali brez kakršnihkoli vojn ali travm. Tako da živimo drug ob drugem in vedno bolj drug z drugim. K tem odnosom so zelo veliko prispe­vali tudi gospodarstveniki, podjetniki na obeh straneh meje. Do razpada Jugoslavije se sploh niso z mejo obre­menjevali. Takrat so se pojavila sukcesijska vprašanja, ki mogoce danes še niso v celoti presežena, vendar pa zagotovo ne obremenjujejo vec vsakdana prebivalcev obeh držav in tako je tudi prav. Verjamem, da bodo tudi te odprte teme, v okviru vzajemne in vsestranske krepi­tve medsebojnih odnosov, dobile obojestransko sprejeti epilog. Kaj pa vstop Hrvaške v Schengen in evrsko ob­mocje? Koliko je to vplivalo na naše gospodarsko sodelovanje? Vstop Hrvaške v EU, evrsko in schengensko obmocje je pomemben politicni okvir, ki je tako Slovencem kot Hr­vatom ponudil priložnost, da realizirajo svoje kreativne potenciale, sodelovanje brez zunanjih omejitev. To zelo uspešno tudi pocnejo. Odkar je Hrvaška vstopila v EU, se je naše gospodarsko sodelovanje pov­ecalo za trikrat. Tukaj torej vidimo zelo takrat na mizi. Na mikro ravni je to pome­ nilo vecjo transparentnost, primerljivost, ni vec transakcijskih stroškov. V obmejnih obmocjih so se sprostili drugi potenciali. Ne smemo pa pozabiti na makro vidik. Hrvaška je z vstopom v šengen in evroo­bmocje dobila tudi v perspektivi investitorjev bistveno drugacno konotacijo. V tem trenutku ima dobre kazalce in ocene, je financno bistveno bolj varna, obrestne mere so se znižale, dostopnost do kreditov se je izboljšala. Vsi tisti, ki investirajo tukaj, lahko zdaj to pocnejo lažje, iz Hrvaške, ne vec iz maticnih držav. Ta vidik, ki se ga pogos­to ne vidi, je tudi treba upoštevati. Kakšna pa je naloga gospodarske diplomacije v takem okolju? Slovenija je majhna in ima zelo odprto gospodarstvo. Moramo se zavedati, da preko 90 odstotkov BDP-ja ust­varimo z izvozom, se pravi da 9 od desetih evrov zasluži­mo v tujini. Tako ima ta internacionalizacija za nas še posebej velik pomen. Ta ekosistem, ki ga gradimo, mora biti ucinkovit. V tem ekosistemu tudi deluje gospodars­ka diplomacija, ekonomski svetovalci, skupaj nas je okoli 20. Porazdeljeni smo po najbolj izpostavljenih trgih za slovensko gospodarstvo. Kaj dejansko delamo? Skuša­mo krepiti izvoz, pospešujemo prilive tujih investicij, pomagamo slovenskim podjetjem pri vstopanju na trg, pri njihovih težavah, pri iskanju partnerjev, pri povezav­ah do institucij. Informiramo jih o poslovnih priložnostih. Organiziramo ali sodelujemo pri organizaciji razlicnih poslovnih srecanj, sejmov, konferenc in predstavitvah. Vedno znova pa velja tudi poudariti, da ekonomski svetovalci tudi zaradi naših vlog kot diplomatskih pred-je za podjetja in vlagatelje kljucnega pomena. To je tek stavnikov, ne moremo sklepati poslov, ne moremo nas-na dolge proge. Povezano je z zmanjšanjem adminis­topati kot tržniki, odvetniki ali prevajalci. Lahko kvecjemu trativnih ovir, z enako in transparentno obravnavo vseh ustvarjamo pogoje in okolje, v katerem bodo poslovni akterjev, ne samo na papirju. Na tak nacin bomo na­dogovor izvedli sami. jbolj spodbudili konkurenco, okrepili produk­tivnost, s tem pa tudi skupno blaginjo. Za Kaj bi rekli na podlagi izkušenj iz minu­ nas je v gospodarskih odnosih s Hrvaško lih treh let, je Hrvaška odprta za v obmejnem obmocju še posebej poslovne naložbe, imajo slovenska pomembno poslovanje brez meja, se podjetja kakšne težave? pravi cim bolj enostavno cezmejno Že številke same potrjujejo, da je opravljanje storitev podjetnikov, Hrvaška odprta za tuje vlagatelje. obrtnikov, kjer jim ni treba vec raz-To ne pomeni, da je vse tako kot bi mišljati ali imaš narocnika oz. izva­si želeli in zagotovo se soocamo tudi jalca na tej ali na drugi strani meje, s težavami. Kakšni drugi investitorji kljucno je, da je nekdo v bližini, ki bo še z dodatnimi, zaradi jezikovne ovire narocilo sposoben in pripravljen izves- Obe foto: VRS ODMEVOV INTERVJU ali nepoznavanja kulturnega okolja. Ned­vomno se Slovenci na Hrvaškem zelo dobro znajdemo. Ce potegnem primerjavo z Avstrijo, ki je tudi zelo zanimivo tržišce, je tudi tja težko prodreti. In tukaj lahko pomagamo. Ce omenim kak konkreten prim­er: konec februarja je bila Slovenija dežela partnerica na vecjem dogodku - konferenci Odpad 360°- vceraj smeti, danes problem, jutri surovina. Na Hrvaškem je to zelo pomembna tema. Imeli smo tri udeležence iz Slovenije, ki so predstavili svoje izkušnje, svoje primere dobre prak­se. Pomagali smo pri sestavljanju programa, da je bilo to še bolj nazorno prikazano in v skladu z njihovimi po­trebami. V marcu je v tej luci sledil B2B dogodek - obisk slovenskih podjetij s podrocja krožnega gospodarstva s hrvaškimi partnerji. Tukaj smo imeli tudi široko delegaci­jo predstavnikov, ki je usmerjena v cezmejne infrastruk­turne projekte, se pravi krovni sporazum o mostovih. Aprila nacrtujemo skupni dogodek Hrvaški in Slovenije na temo umetne inteligence in tako naprej… Imate kakšne stike tudi s hrvaškimi podjetji, ki poslu­jejo ali bi želeli poslovati v Sloveniji? Tudi z njimi imamo stike. Številni so clani SLO-CRO poslovnega kluba. Osnovna ideja je vedno, da ob sodelovanju in vzajemni pomoci, lahko skupaj dosežemo boljše rezultate. Kdaj pa kdaj se na nas obrnejo tudi kakšni manjši podjetniki, ki išcejo partnerje v Sloveniji ali kakšne povezave. To sicer ni naše osnovno poslanstvo, ampak ce je mogoce, vedno pomagamo. Obstajajo kakšne ovire v gospodarskih odnosih med državama? Kje bi bil najvecji prostor za napredek? Ne glede na to, da imamo odlicno gospodarsko sodelovanje je to zmeraj mogoce še izboljšati in okrepiti. Kot izpostavljajo vodilni politiki na Hrvaškem, so glavni strateški projekti, kot je vstop v Evropsko unijo, Schen­genski prostor, Evroobmocje uresniceni. No, v pogov­orih z drugimi ekonomskimi svetovalci vedno poudar­jamo, da je potrebno stalno in dosledno graditi tudi na poslovnem okolju in vladavini prava, kajti pravna varnost ti. To bo najbolj sprostilo naš gospodarski potencial in olajšalo glavni izziv, s katerim se soocamo vsi skupaj, to je pomanjkanje delovne sile. Kaj pa bancni sistem? Obstaja kakšna možnost ponovnega odpiranja poslovalnic slovenskih bank na Hrvaškem? Na nacelni ravni ta možnost obstaja, vsi pa se tudi zave­damo de facto omejitev, ki tukaj izvirajo še iz sukcesijskih razmerij glede naše najvecje banke, ki pa je obenem zelo izpostavljen regionalni akter. Lahko samo upamo, da bomo cimprej ter v vzajemno korist tudi to vprašanje lah­ko razrešili. KULTURNA DOGAJANJA NA KRATKO OD TU IN TAM KULTURNA OBZORJA Foto: VRS Stanka Herak in Drago Balažic Slovenska premiera hrvaškega dokumentarca Na ljubljanskem Festivalu dokumentarnega filma je bila 15. marca slovenska premiera hrvaškega dokument­arca Ladja Elvisa Lenica, ki na svojstven nacin prikaže žalostno usodo puljske ladjedelnice Uljanik. Film hkrati na subtilen nacin dokumentira konec nekega pretekle­ga obdobja in gledalca spodbudi k razmisleku o vzrokih propada nekega podjetja in nekega casa. Razstava o slovenskih slovarjih na Reki 11. marca so na Filozofski fakulteti na Reki odprli go­stujoco razstavo avtorjev dr. Kozme Ahacica in dr. Mo­jce Smolej z naslovom Poljub z jezikom. Gre za zbirko plakatov, ki na enem mestu predstavljajo vse slovenske slovnice in slovarje od zacetkov pa do danes. Slovesno odprtje razstave sta glasbeno pospremila Eva Jurgec in Uroš Jezdic, moderiral pa ga je profesor slovenskega jezika na Reki dr. Klemen Lah. Japonska nagrada Leonu Zakrajšku Slovenskemu slikarju in grafiku Leonu Zakrajšku, ki živi in dela na Hrvaškem, je veleposlanik Japonske v Zagrebu 1. marca iz- rocil prestižno odlikovan­je japonskega cesarja Red vzhajajocega sonca zlatih in srebrnih žarkov. Zakrajšek je bil nagrajen za “štiride­setletno umetniško življen­je in vkljucevanje japon­skih umetniških tehnik v umetniški jezik, boljše ra­zumevanje japonske umet­nosti, promocijo japonske 3. marca je bila v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu spominska sveta maša, ki jo je s skladbami postnega casa spremljal Mešani pevski zbor Klas Groblje, 9. marca pa je SNG Opera in balet Ljubljana program zaokrožil z lir­icno operno trodejanko Werther, ki jo je po Goethejevem romanu Trpljenje mladega Wertherja uglasbil francoski skladatelj Jules Massenet. Razstava Morje mitov V Galeriji Spot v Zagrebu je bila v zacetku marca na ogled razstava Morje mitov, na kateri sta z deli zastopani umetnici iz Slovenije Ana Cavic in Neja Tomšic. Prva se predstavlja s serijo Mythopoeia, druga z izborom iz seri­je Opijske ladje. Odprtje razstave sta umetnici, ki upora­bljata interdisciplinarne prijeme, pospremili s pesniškim branjem in performativnim predavanjem. Slovenski glasbeniki v Lisinskem V Mali dvorani Lisinski sta 20. februarja v okviru cikla JazzHR nastopila slovenska pevka Ajda Stina Turek in vibrafonist Vid Jamnik, ob spremljavi Tomaža Gajšta na trobenti in Jošta Lampreta na kontrabasu. Mlada slov­enska jazz glasbenika sta predstavila novi album Rajska ptica. Foto: VRS hange v Evropi in vzpostav-Ajda Stina Turek in Vid Jamnik (na desni) med nastopom v Lisinskem. ljanje umetniških mostov med Japonsko, Slovenijo in Hrvaško. Mariborski balet v Lisinskem Gosticevi dnevi 2024 Balet Slovenskega narodnega gledališca Maribor je 17. V okviru letošnjih Gosticevih dnevov, ki se vsako leto od-februarja v dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu nastopil vijajo v Sloveniji in na Hrvaškem v spomin na svetovno z baletom Sergeja Prokofjeva Romeo in Julija v koreografi­znanega opernega umetnika, je Opera HNK v Zagrebu ji Valentine Turcu. V naslovnih vlogah veronskih ljubim­ 1. marca izvedla Verdijevo opero Nabucco. V nedeljo cev sta plesala Catarina de Meneses in Ionut Dinita. Film o velikem prijateljstvu alpinista, ki sodita v sam svetovni vrh, oba z osvojenimi Na Festivalu gorniškega filma je bil 13. februarja v Lju-vsemi najvišjimi vrhovi sveta, vkljucno z Mont Everes­ bljani prikazan film bosanskega režiserja in alpinista Zehrudina Isakovica Himalajska bojevnika. Film govori o vec kot 50-letnem prijateljstvu slovenskega in hrvaš­kega alpinista Vikija Grošlja in Stipeta Božica. Gre za tom, ki sta bila udeleženca mnogih skupnih odprav, akterja mnogih uspehov in zmagoslavij, pa tudi prici velikih tragedij. Predstavitev romana Agni v hrvašcini 7. februarja je v zagrebški knjižnici Bogdana Ogrizovica potekala predstavitev romana Agni slovenskega pisatelja Boruta Kraševca, ki ga je v hrvaškem prevodu Jagne Po­gacnik izdala hrvaška založba Hena Com. To je Kraševcev prvi roman, nagrajen leta 2021 z nagrado za najboljši pr­venec in s kresnikom. Vec o knjigi na str. 32. Nagrada slovensko-hrvaškemu hip hop duetu Duet freekind, ki ga sestavljata slovenska bobnarka Nina Korošak Sercic ter hrvaška pianistka in vokalistka Sara Ester Gredelj sta na slovesnosti v Groningenu na Nizozemskem 19. januarja prejeli nagrado Music Moves Europe Awards 2024. KULTURNA OBZORJA Foto: arhiv FGF IZLOŽBA VIZUALNI PUT SLOBODE Izložba Vizualni put slobode, otvorena 10. sijecnja u Slovenskom domu Zagreb, obilovala je razno­likošcu i kreativnošcu, okupivši tridesetak slikara koji su se izrazili slobodnom interpretacijom tema, tehnika i stilova. Željko Bedic O vaj dogadaj, posvecen 11 godina postojanja portala za promicanje kulture Ludvig dizajna, predstavlja izvanredan spoj umjetnickih vizija i individualnosti. Jedna od najintrigantnijih karakteristika izložbe jest up­ravo ta sloboda. Umjetnici su slobodno istraživali i in­terpretirali teme na nacine koji odražavaju široku paletu emocija, ideja i perspektiva. Od apstraktnih kompozicija va koje su umjetnici koristili. Od klasicnih tehnika poput ulja na platnu do suvremenih eksperimentalnih pristu­pa, posjetitelji su uživali u raznolikosti umjetnickog iz­raza. Bila je to prigoda da se istraže granice i sloboda umjetnickoga stvaralaštva. Ovom je izložbom svaki posjetitelj mogao pronaci svoj vlastiti put razumijevanju i doživljavanju slobode u umjetnosti, ispunjavajuci prostor galerije razlicitim do figurativnih perspektivama, Foto: dš prikaza, svaka emocijama i is­ slika predstav­lja vlastiti put ka slobodi iz­raza. Izložbu je do­ kustvima. datno oboga-Izložba je bila izuzetno dobro tila raznolikost posjecena. tehnika i stilo­ JEZIKOVNE DROBTINICE MATERINŠCINA PO DVAJSETIH LETIH DOPOLNITEV ZAKONA O JAVNI RABI SLOVENŠCINE Ob vrocih razpravah o Zakonu o hrvaškem jeziku, ki ga je sabor sprejel konec januarja, je zanimivo spomniti, da je bil v Sloveniji podoben zakon sprejet že leta 2004 in da je prav zdaj na mizi njegova dopolnitev, za zašcito slovenšcine v digitalnem svetu. Ilinka Todorovski M edtem ko je bil racunalniški operacijski sis­tem Windows poslovenjen že pred tremi de­setletji, pa podjetje Apple, kljub vse vecjemu številu slovenskih uporabnikov zlasti med pametnimi mobilniki iPhone, ni poslovenilo svojih operacijskih sistemov in storitev. Podobno je z video storitvami na zahtevo: v slovenšcini so dostopne na HBO, med­ tem ko Netflix, Disney+ in še nekatere platforme ne ponujajo izbire slovenšcine. Takšne primere najdemo tudi med proizvajalci osebnih avtomobilov, bele teh­ nike, zabavne elektronike in nekaterih drugih naprav, namenjenih množicnemu trgu. Z novelo zakona, ki jo je v parlamentarno proceduro posredovala vlada Ro­ berta Goloba, tudi za digitalne storitve, namenjene slovenskim uporabnikom, veljajo pravila javne rabe slovenšcine; to pomeni, da so jim ponudniki dolžni zagotavljati storitve v slovenskem jeziku. V javni komunikaciji je obvezna raba slovenšcine V skladu z Zakonom o javni rabi slovenšcine mora govorno in pisno sporazumevanje na vseh podroc­jih javnega življenja v Republiki Sloveniji potekati v slovenšcini. To pomeni, da je slovenski jezik treba ob­vezno uporabljati pri komunikaciji javnih uslužbencev, pripravi javnih obvestil, navodil, prireditev, poimen­ovanju javnih in zasebnih organizacij, poslovanju s strankami in oznacevanju izdelkov, v vzgoji in izo­braževanju, medijih, oglaševanju itd. Izjema so raba jezika na obmocjih italijanske in madžarske narodne skupnosti, jezik verskih obredov in umetnostnih be­sedil. S slovenšcino, ki je eden od uradnih jezikov Ev­ropske unije, se Republika Slovenija v predstavlja tudi v mednarodnih stikih. Država mora omogocati javno rabo slovenšcine in podpirati izvedbo znanstvenih raziskav o jeziku, spod­bujati širjenje jezikovne zmožnosti ter skrbeti za razvoj in kulturo jezika. Za spremljanje uresnicevanja zakona in oblikovanje slovenske jezikovne politike je zado­lženo Ministrstvo za kulturo, v okviru katerega deluje tudi Služba za slovenski jezik. Kazni do 40 tisoc evrov Globe za kršitelje so kar visoke, od 3 tisoc do 40 tisoc ev­rov, velikokrat pa so le opozorjeni, da ne ravnajo prav, ce denimo nimajo spletne strani v slovenšcini, ce prirejajo okrogle mize ali dogodke le v tujem jeziku, ce ne pre­vedejo oglasa, gesla, casopisnega naslova, ce ne izdajo racuna v slovenšcini. Nad spoštovanjem zakona bdijo nadzorni organi, pred­vsem Inšpektorat za kulturo in medije, v manjšem ob­segu pa tudi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (glede deležev slovenšcine v javnih medijskih programih), Tržni inšpektorat (glede rabe slovenšcine pri poslovanju s potrošniki), Inšpektorat za šolstvo in šport (glede rabe slovenšcine v vrtcih in šolah in drugi). Podrocje podrobneje urejajo še nekateri predpisi, denimo uredba o potrebnem znanju slovenšcine za posamezne poklice oziroma delovna mesta v državnih organih in javnih službah. Foto: amzs UJMA - SLOVENSKA BESEDA LETA Poplave in plazovi so mocno zaznamovali leto 2023 v Sloveniji, zato ni presenetljivo, da je beseda leta postala ujma, z njo povezana pa je tudi kretnja leta: solidarnost. Izbor je potekal že osmic, in sicer pod pokroviteljstvom ZRC SAZU. Za naslov so se potegovale: zal, vojna, »štempljanje«, osebni zdravnik, UI (umetna inteligenca), nevihtna celica, nutrija, draginja, gentrifikacija, bralna pismenost. Že iz tega nabora je raz­vidno, da so v igri besede, ki poosebljajo prav leto, ki je minilo, in smo jo slovenski govorci v tem letu še posebej pogosto uporabljali. Dozdajšnje lavreatke so bile: gasilec, 2022; PCT, 2021; karantena, 2020; podnebje, 2019; cebela, 2018; evropski prvaki, 2017; begunec, 2016. Konkurenca je bila huda, zmagala pa je verjetno ena (žal) najveckrat uporabljenih besed v letu 2023 - ujma. Foto: had.si MATERINŠCINA PRIPOROCILO ZA BRANJE NOVA KNJIGA MLADEGA ZDRAVNIKA, PRVENEC NAJUSPEŠNEJŠEGA SLOVENSKEGA POLITIKA IN PRVI ROMAN UGLEDNEGA PREVAJALCA Vodja osrednje slovenske knjižnice na Hrvaškem Vedrana Kovac Vrana tokrat priporoca v branje naslednje knjige: Znanost mirnega življenja, David Zupancic, Mla­dinska knjiga, 2023 Nova knjiga priljubljenega zdravnika je pripoved o iskan­ju miru v hekticnem vsakdan­jiku. Knjiga temelji na avtorje­vih lastnih izkušnjah in izzivih, hkrati pa ima mocno znan­stveno podlago, saj so nasveti podprti s citiranjem vec kot 70 strokovnih raziskav. Zaradi naporov, ki spremljajo študij medicine in zdravniški poklic, se je David Zupancic že zgodaj zacel ukvarjati s cujecnostjo, ucinkovito in priljubljeno metodo za obvladovanje stresa in dosegan­je stanja polne prisotnosti v danem trenutku. Za njim je dvanajst let raziskovanja, preucevanja in prakticiranja te metode, ki mu je, kot pravi, spremenila življenje. Kn­jiga je zasnovana poljudno, prakticno, in nas spodbuja k refleksiji, obenem pa nam ponuja uteho, da v boju z zahtevami sodobnega sveta vendarle nismo sami. »V trenutku, ko presežeš to skepso, da meni pa ja ni treba de­lati na sebi, se odpre neskoncno priložnosti. Takrat, ko nehaš živeti z mantro tak pac sem, sprejmite me, lahko prevzam­eš odgovornost zase in postaneš bolj podoben tisti razlici­ci sebe, ki te bo lahko iskreno navdušila. Onkraj cinizma se zacne prava rast.« (odlomek iz knjige) »David med pisanjem postaja bralcev nevsiljivi prijatelj ali vodnik, saj spleta niti osebnega, strokovnega in univerzal­nega, prežete z dobršno mero humorja, v prepricljivo in zaupanja vredno celoto.« (Iz spremnega besedila prof. dr. Boruta Škodlarja) David Zupancic (1991, Ljubljana), je že v zgodnjem otrošt­vu zacel s pisanjem pravljic, pri tem pa je uporabil kar dedijev star tipkalni stroj. V gimnazijskih letih je napisal dve avtorski dramski besedili (A je važno in V tej sobi) in ju z dramsko skupino gimnazije tudi uprizoril v Cankar­jevem domu. Prejeli sta nagrado na Festivalu sodobnih umetnosti mladih Transgeneracije. Med študijem medicine je ustanovil dramsko skupino Kortekst, v okviru katere so uprizorili štiri vecje produk­ MATERINŠCINA cije, igranje na velikih odrih Šentjakobskega gledališca in Španskih borcev. V petem letniku študija je opravil kroženje na Centru za napredovalo srcno popušcanje v Houstonu, ZDA. Leta 2016 je zakljucil študij in pridobil naziv doktor medicine, dva meseca po diplomi pa je s skupino petih prostovol­jcev odšel na trimesecno humanitarno medicinsko od­pravo v Zambijo, kjer je delal v Misijonski bolnišnici Nan­goma. Po povratku je opravil pripravništvo v Univerzitetnem klinicnem centru v Ljubljani in se prijavil na specializacijo iz infektologije, s katero je pricel marca 2018. V casu ep­idemije COVID19 je bil kot zdravnik specializant nepres­tano vkljucen v delo na urgentnih in intenzivnih enotah klinicnega centra in v tem casu napisal tudi svoj knjižni prvenec Življenje v sivi coni, ki je izšel oktobra, 2022 in v štirih dneh podrl vse prodajne rekorde. Zmaga je zacetek, Borut Pahor, Beletrina, Ljubljana, 2023 Vse življenje nas ucijo, da je pot pomembnejša od cilja, nihce pa nam ne pove, da so najpomembnejše in najbolj odlocilne tiste poti, ki jih zacrtamo in opravimo šele po tem, ko zastavljeni cilj dosežemo. Pahorjev knjižni prvenec Zmaga je zacetek nam s pomocjo avtorjeve neizpodbitne avtoritete serijskega (politicnega) zmagovalca in njegovih dolgoletnih življenjskih in politicnih izkušenj to pot uspe predstaviti v nadvse nazorni, razgibani in s prakticni­mi primeri iz domacega in mednarodnega družbenega prostora podprti pripovedi. Poti, ki jih zmagovalci ubere­jo po osvojenem cilju, so namrec tiste, ki med njimi zacr­tajo pomembne osebnostne razlike, te pa imajo velik vpliv na celo družbo. Kajti samo prvaki lahko v izpolnitvi zastavljene naloge uz­rejo možnost novega zacetka. In prav ta je tisto, zaradi ce­sar se je bilo vredno potruditi vse do cilja, saj zmagovalcu omogoca vplivati na tok družbenih dogodkov in utreti pot tudi prikrajšanim in šibkejšim od sebe. Borut Pahor (1963) je del slovenske politike že vec kot trideset let. Od leta 1990, ko je bil prvic izvoljen v Skupšci­no Republike Slovenije, je bil na volitvah za razlicne politicne položaje izvoljen kar devetkrat zapored. Bil je slovenski in evropski poslanec, predsednik parlamenta in vlade ter predsednik države. V tem smislu je najzma­govitejši slovenski politik samostojne in demokraticne Republike Slovenije. V politiko je vstopil že v srednješol­skih letih. Leta 2008 je stranko Socialni demokrati popel­jal do zmage na volitvah in nato postal predsednik de­vete vlade Republike Slovenije. Za predsednika države je bil prvic izvoljen leta 2012, leta 2017 pa so mu volivci podelili še drugi mandat. V desetih letih na celu države si je prizadeval biti predsednik vseh, tvorno je skušal pov­ezovati narodno in državljansko skupnost in se še pose­bej zavzeto trudil za spravo zaradi državljanskega razkola med drugo svetovno vojno in po njej. Ves cas svojega politicnega udejstvovanja je bil privržen Evropi in zagov­ornik mirnega reševanja sporov. Je prejemnik številnih odlikovanj in priznanj. Zmaga je zacetek (Prirocnik za politicne & druge zacetnike) je njegova prva knjiga. Agni, Borut Kraševec, Lud Šerpa, 2020 Roman Agni, za katerega je leta 2021 dobil Delovo na­ grado kresnik za najboljši slovenski roman, je ljubez­ enska drama, spletena iz treh pripovednih linij: žival­ ske (kunka), dekliške (dekle v casu spolnega zorenja) in odrasle (trije odrasli liki, ki tvorijo ljubezenski trikot­ nik -dekletov oce, mama in teta). Zunanji okvir daje romanu življenje kunke od njenega rojstva do smrti. Ce ne štejemo vodilne teme »eros - tanatos«, ki je nadcasna, je roman tukaj in zdaj najbolj aktualen zaradi živalske teme, ki pa je avtor ne obravnava trendovsko, a mpak ustaljene predstave sodobnega urbanega cloveka o živalih (žival = hišni lju­bljencek) sooca s svetom rejnih in divjih živali, ki niso ster­ilizirane in izvzete iz boja za obstanek. Toda glavna kval­iteta romana ni opis živalskega sveta kot takega, ampak preplet vseh treh pripovednih linij, ki odsevajo druga v drugi, se medsebojno opomenjajo ter iz nepricakovanih gledišc razkrivajo nekatere tabuirane teme (incest, ka­nibalizem, poligamija). Na kompozicijski ravni se avtor z izmenjavanjem pripovednih gledišc ves cas poigrava z bralskimi pricakovanji in dosega mocne ucinke. Borut Kraševec, rojen leta 1973 v Ljubljani, je študiral primerjalno književnost in rušcino. Študija ni dokoncal, tudi zato, ker se je leta 1999 povsem posvetil prevajanju. Knjižno je objavil vec kot 45 prevodov iz rušcine, prevajal pa je filozofijo, literarno teorijo, religiozno misel in pred­vsem prozo. Leta 2004 je prejel nagrado za najboljšega mladega prevajalca za prevod romana Viktorja Pelevina Capajev in Praznota. Leta 2014 je prejel Sovretovo nagra­do za roman Viktorja Pelevina Sveta knjiga volkodlaka. Svojo prozo, ki jo je zacel pisati pred leti, pa je objavljal v reviji Literatura in na spletnem portalu za književnost in mišljenje. TECAJ SLOVENŠCINE KO ZDRUŽIMO PRIJETNO S KORISTNIM MATERINŠCINA Prav gotovo mnogi vedo, da v Slovenskem domu Zagreb poteka tecaj slovenšcine, vendar jih veliko ne ve, kako to ucenje izgleda v praksi. Zato tukaj navajamo nekaj osnovnih informacij o tem, v želji, da bi se nam še kdo pridružil. Gordana Đurdevic P ouk slovenskega jezika poteka vsak ponedeljek v dveh skupinah, zacetna ob 18.30 uri, nadaljeval­na ob 17.00 uri. Skupini sta majhni, njuno število se spreminja, udeleženci smo razlicnih starosti, od zelo mladih do nekoliko starejših in upokojencev. Razlicni smo tudi po poklicih in interesih, se pa med seboj do­polnjujemo. Nekateri se želijo nauciti ali izpopolniti v slovenšcini, ker imajo v Sloveniji sorodnike, ker njihovi predniki izvirajo iz Slovenije, drugim bi znanje sloven­skega jezika prišlo prav zaradi poklicnih ali delovnih po­treb, saj nacrtujejo, da bi si nekoc morda poiskali delo v Sloveniji, spet tretji pa tecaj slovenskega jezika obisku­jejo, ker želijo koristno preživeti prosti cas, spoznati nove ljudi, se nauciti nekaj novega in si razširiti horizon­te. Razen knjig je tu vedno pogovor, teme so aktualne, vsakogar se posluša, vsak ima pravico do svojega mnen­ja in vsak lahko ima svoj predlog. Na tecajih si pogosto ogledamo kak film z razlicnih podrocij, od zgodovinskih do glasbenih. Vsi tecajniki tudi vedno bolj ugotavljamo, kako malo informacij imamo o Sloveniji, pa ceprav živi­mo blizu meje. Zdi se nam, da so edine informacije, ki jih imamo o Sloveniji, povezane s politiko, politika pa je pokvarljivo blago, medtem ko se med ljudmi dogaja veliko prijetnejših in lepših stvari, od kulture, umetnosti, zabave in podobno. Enkrat na leto gremo tudi na izlet nekam v Slovenijo. Lani smo obiskali Ljubljano in kot vselej smo se imeli lepo. Ce dodamo še, da na tecaju ni ocenjevanja in ni izpitov, nam lahko verjamete, da je ucenje prijetno in koristno. Veseli bomo, ce se nam bo še kdo pridružil. OBISK MATERINŠCINA DIJAKI SLOVENSKEGA JEZIKA SPOZNAVALI ŠTAJERSKO PRESTOLNICO Po izjemno pozitivni lanski izkušnji, ko smo z dijaki, ki obiskujejo izbirni predmet Slovenski jezik in kultura po modelu C na Gimnaziji Lucijana Vranjanina, obiskali Novo mesto, smo se letos 14. marca odpravili v Maribor. Jure Plut V remenska napoved je bila tocna: ob prihodu v Maribor se je zjasnilo in spomladanska toplina nas je spremljala ves dan. Dijaki so bili v Maribo­ru prvic, a tudi profesor je štajersko prestolnico doživel kot nekaj povsem novega -predvsem zaradi doživetega vodenja Marka Mandira. Operni pevec in predsednik Hrvaškega kulturnega društva v Mariboru (HKDM) si je za nas vzel celo dopoldne! Skupaj z umetniškim direktorjem mariborske opere Simonom Krecicem nas je sprejel v Slovenskem narodnem gledališcu. V prijetnem pogovo­ru v kavarni gledališca sta nam predstavila svoji poklicni poti, beseda pa je nanesla tudi na opero kot umetnost ter na to, kako jo lažje razumeti in doživeti. Nekaj vprašanj so po slovensko postavili tudi dijaki. Ekskluzivno vodenje smo nadaljevali po prostorih gledal­išca, kjer smo imeli možnost videti prav vse: od zaodrja, baletnih dvoran do prostorov s kostumi. Gospod Simon je v tem casu odšel na generalko, ki smo jo na kratko poslušali tudi mi, gospod Marko pa nas je popeljal še do lenta in drugih lepih kotickov Maribora. Ustavili smo se na Trgu svobode in za glasilo HKDM Croata napravili kratek intervju. Z Markom Mandirom smo med drugim spregov­orili o iniciativah, ki povezujejo Hrvate in Slovence v Mar­iboru, kot je na primer klapa Dalmari. Nato smo se prepustili zanimivemu in doživetemu vodenju gospe Ivane iz Pokrajinskega muzeja. Kljub rela­tivno hitremu in narecnemu govoru strokovnjakinje, ki je dodatno popestril naš obisk muzeja, so dijaki brez težav sledili zgodbi Maribora in njegove okolice vse od praz­godovine do današnjih dni. Posebej se nam je vtisnilo v spomin elegantno pohištvo, ob katerem so uživali nek­danji veljaki. Po okusnem kosilu smo se sprehodili do treh ribnikov, nato pa pot nadaljevali do avta in nazaj do naše­ga Zagreba. Na izletu so se dijaki vsekakor veliko novega naucili, izko­ristili pa so ga tudi, da se med seboj bolje spoznajo. In kdo ve, morda se kdo od njih vrne v Maribor, da zacne svojo študijsko pot. Tako so trije od štirih opisali svoje vtise po vrnitvi iz Mar­ibora: David: „ Zdeli so se mi zanimivi prostori in hodniki gledal­išca, kjer nas je na zabaven nacin vodil gospod Marko Mandir. Tudi ostanki obzidja in Muzej najstarejše trte so bili zanimivi. Najbolj mi je bil všec lokal za kosilo, ker je bil zelo edinstven in zanimiv, prav tako cerkev in Pokra­jinski muzej Maribor. Najbolj od vsega pa mi je bil všec pristop opernega pevca Marka Mandirja, ki nas je vodil skozi mesto.” Petra: „Izlet mi je bil zelo všec, še posebej pa mi je bilo zanimivo, da nas je operni pevec Marko Mandir, ki je iz Zagreba, popeljal po mestu in pokazal kako je videti v zakulisju gledališca. Pokrajinski muzej je zanimiv, ker pri­kazuje življenje Mariborcanov v preteklih stoletjih. Mesto mi je bilo zelo všec in ga bom zagotovo še obiskala.” Damir: „Izlet v Maribor je bil pravi potop v zgodovino in dogodke tega mesta in njegove okolice. Izjemno zanimi­vo in poucno mi je bilo na kratko opazovati vajo orkestra v Narodnem gledališcu. Prav takšni trenutki raziskovan­ja kulturne scene mesta so pustili trajen vtis na nas vse. Obiskali smo tudi mestni park in spoznavali lepoto narave okoliških pokrajin. Iz Maribora smo odnesli spomine na nepozabna doživetja. Izlet ni samo razširil naših obzorij, ampak tudi ustvaril trajnih vezi, zato bomo to potovanje za vedno ohranili v naših srcih.” MATERINŠCINA DVOJEZICNA PRAVLJICA V NAROCJU DOBREGA VELIKANA V SLOVENŠCINI IN HRVAŠCINI Zelo malo slovenskih pravljic, namenjenih razvoju bralne kulture v predšolski in zgodnji šolski dobi, je prevedenih v hrvašcino. V Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem (Zveza) se je zato lani porodila zamisel o prevodu in tisku slovenske pravljice V narocju dobrega velikana avtorice Helene Janežic. Saša Kernjak Zubovic V dogovoru z avtorico je Zveza pripravila dvo-pouk) ter slovenskim društvom na Hrvaškem, ki imajo jezicno razlicico pravljice v slovenskem in med svojimi clani tudi mlajše otroke. hrvaškem jeziku. Za prevod v hrvašcino je poskr-Projekt so podprli hrvaško Ministrstvo za znanost in bel Sebastian Jajtic, študent slovenskega jezika in kn-izobraževanje, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, jiževnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu, v sodelovan-Inštitut za narodnostna vprašanja ter Urad Vlade RS za ju z lektorico slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Slovence v zamejstvu in po svetu. v Zagrebu Simono Gotal. Besedilo je pregledala in lektorirala profesorica na Univerzi v Pulju Kristina Riman, ki svoj znanstveni interes namenja književnosti za otroke in mladino. Ilustracije so ostale enake izvirni­ku, graficno opremo je prispevala Polona Kosec, ki je poskrbela tudi za ilustracije in dizajn v prvotni slikanici. Slikanica bo služila kot didakticno gradivo za ucen­je slovenskega jezika na Hrvaškem. Namenjena bo otrokom od 3. do 11. leta starosti, lahko pa jo bodo up­orabljali tudi starejši otroci, ki se prvic ucijo slovenskega jezika. Namen dvojezicne izdaje je spoznavanje in ucen­je slovenskega jezika ter širjenje besednega zaklada. V letu 2024 je nacrtovana tudi predstavitev pravljice vzgojiteljem in uciteljem slovenskega jezika (razredni RODBINA BONCELJ OCE MED USTANOVITELJI TEHNICNE FAKULTETE, SIN TEKSTILNO­MEHANICNEGA ŠTUDIJA V ZAGREBU V akademskem življenju Zagreba je slovenska rodbina Boncelj pustila pomembno sled. Oce Josip je l. 1927 ustanovil Zavod za konstrukcijo strojnih delov in velja za enega od ocetov zagrebške tehniške fakultete, sin Marko pa je bil v 70. letih prejšnjega stoletja eden od ustanoviteljev tekstil­no-mehanicne smeri na študiju tekstilne tehnologije. PRETEKLOST V SEDANJOSTI Ilinka Todorovski J osip Boncelj je v Zagreb prišel med obema vo­jnama, ko je postal redni profesor strojništva na tehnicni fakulteti. Takrat je dal na Andrijevicevi ulici 3, nedalec od Bolnišnice milostnih sester, zgradi­ti dvonadstropno hišo, po nacrtih arhitekt Hugona V. Schela. Vila, v kateri je živel z družino, stoji še danes, ko na Hrvaškem ne živi vec noben njegov potomec. Josip Boncelj (Železniki, 1884–Celje, 1971) Josip se je rodil v osrcju Selške doline na Gorenjskem, v gostilnicarski družini oceta Jožefa in matere Terezije, roj. Gavbe. Njihov dom, po domace Bonceljnova hiša, je še danes arhitekturni biser Železnikov. Po koncani gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na duna­jsko politehniko, kjer je študiral elektrotehniko. L. 1909 je doktoriral s podrocja centrifugalnh crpalk. V duna­jskem obdobju je spoznal tudi Milana Vidmarja, kasne­je najbolj znanega slovenskega elektrotehnika in prve­ga slovenskega šahovskega velemojstra ter najvecjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Prvo zaposlitev je dobil v strojni tovarni Bron Boveri Werke na Dunaju, poklicno pot pa je nadaljeval v pod­jetju Siemens-Schuckertwerke v Nürnbergu. Po koncu prve svetovne vojne se je vrnil v Slovenijo in postal di­rektor ljubljanskega podjetja Strojna tovarna in livarna, ki jo je uspešno moderniziral iz obrtniškega v industri­jski pogon. L. 1925 je v rojstnem kraju zagnal proizvod­njo risalnih žebljickov. Delavnico je kmalu prodal, a se je ta dejavnost v Železnikih ohranila do danes. Še kot podjetnik je bil povabljen k sodelovanju na novous­tanovljeni Univerzi v Ljubljani. L. 1923 je zacel na Teh­nicni fakulteti predavati mehansko tehnologijo. Ko so v Zagrebu l. 1926 tehnicno visoko šolo preoblik­ovali v tehnicno fakulteto, se je Josip Boncelj prijavil za rednega profesorja za elemente strojev in dvigal na katedri za strojništvo. L. 1927 je ustanovil Zavod za konstrukcijo strojnih delov in kot njegov predsto­jnik vzpostavil laboratorij za znanstveno proucevanje strojnih delov. Ker so se iz njega razvili številni labora­toriji zagrebške tehnicne fakultete, velja za enega od ustanoviteljev te fakultete. Po vojni so ga upokojili, a Josip Boncelj s sodelavci v labo­ratoriju v Zagrebu. PRETEKLOST V SEDANJOSTI je še nekaj let delal na fizikalnem inštitutu za stand­ardizacijo. Na prošnjo sodelavcev Instituta Jožef Ste­fan je l. 1960 napisal knjižico Jožef Stefan in njegovo delovanje na podrocju elektrotehnike. Kmalu po tem je ovdovel in se cez cas preselil k sinu Primožu, ki je takrat živel v Celju. Tam je tudi umrl. Pokopan je v družinskem grobu v Železnikih. Na svoj rojstni kraj je bil vse življenje mocno navezan in se je tja pogosto vracal. Kot poseben izraz naklonjenosti je dal uliti bro­ nast zvon za Krekovo planinsko koco, ki so jo na vrhu bližnjega Ratitovca postavili l. 1925. Zvon je danes na ogled v muzeju v Železnikih. Marko Boncelj (Nürnberg, 1913–Zagreb, 1988) Edini Josipov sin, ki je šel po ocetovih poklicnih stopin­jah, je bil Marko. Diplomiral je iz strojništva na Tehnicni fakulteti v Zagrebu, kasneje pa se je v Aachnu special­iziral za tekstilno tehnologijo. Kot pogonski inženir je Josip in Milena Boncelj na vrtu zagrebškega doma. Bratje Marko, Jože in Primož Boncelj. bil zaposlen v predilnici Litija, tovarni Tivar v Varaždinu in podjetju Elka v Zagrebu. Velik del poklicne poti pa je namenil znanstvenemu in pedagoškemu delu. Bil je ucitelj na Obrtni šoli, Tehnicni tekstilni šoli in Višji tek­stilni šoli v Zagrebu. Od l. 1973 in vse do upokojitve l. 1981 je bil predavatelj na Tehnološki fakulteti, kjer je bil med ustanovitelji in prvimi predavatelji tekstil­no-tehnicne smeri na študiju tekstilne tehnologije. Napisal je tudi dve strokovni knjigi. Povezane rodbine Boncelj, Kogoj, Sonc Josip Boncelj si je družino ustvaril z Mileno Sonc (1891–1962), ki ga je pet desetletij spremljala na njegovi poklicni poti in se z njim tudi selila. Poleg prej omenjenega Marka mu je rodila še dva sinova. Najstarejši sin Jože Boncelj (1911–1986) je v Zagrebu študiral pravo, v Pragi in na Dunaju pa zavarovalniško matematiko. V obdobju NDH se je zaradi ilegalnega dela v zagrebški osvobodili fronti za las izognil smrti: ustaši so ga l. 1944 aretirali, odvedli v zapore na Savski cesti in obsodili na smrt z obešanjem. Obsodbo so po posredovanju vplivnih ocetovih znancev, med njimi zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinca, spremenili v zaporno kazen. Po vojni je do upokojitve na Ekonom­ski fakulteti v Ljubljani predaval ekonomiko zavarov­alništva. Najmlajši sin Primož Boncelj (1919–1990) je v Zagrebu doštudiral medicino. Med vojno je iz hrvaške domo­branske vojske, v katero je bil mobiliziran, prestopil k partizanom. Do l. 1961 je bil kot zdravnik zaposlen v jugoslovanski vojski, nato je kot kirurg travmatolog deloval v Mariboru, Susedgradu in Celju, naposled pa se je zaposlil na Skupnosti zdravstvenega in pokojnin­skega zavarovanja v Ljubljani. Josipova žena Milena je bila iz uciteljske družine An­tona Sonca in Avguste Svetelj. Milenin oce je bil na­ducitelj v ljudski šoli v Železnikih in je tja l. 1907 pripel­jal cipkarstvo, ki je še danes eden od zašcitnih znakov kraja. Iz družine Sonc sta bila tudi priznani slovenski in­ ternist Anton Sonc (1904–1974) ter inženir elektroteh-stvene dermatovenerologije na Hrvaškem in enim od nike in dolgoletni direktor Mestne elektrarne ljubljan-ocetov Slovenskega doma Zagreb. Tudi njuni hcerki Josip Boncelj (desno) s svakinjo Malko Sonc in njenim možem Franom Kogojem l. 1920 v Parizu. Viri: Gregor Boncelj: »Josip Boncelj«, Železne niti, 7/2010, 113–145; spletni leksikoni: https://tehnika.lzmk.hr/boncelj-josip; https://tehnika.lzmk.hr/boncelj-marko/; https://hbl.lzmk.hr/clanak/2378; https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi146207/; https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi593004/; https://hmmf.hazu.hr/franjo-kogoj/; https://hbl.lzmk.hr/clanak/kogoj-bakic-verena; https://www.enciklopedija.hr/clanak/kogoj-kapetanic-breda. Ali ste vedeli ALI STE VEDELI … … da je meja s Hrvaško najdaljša državna meja Slovenije. Po podatkih iz Statisticnega letopisa Republike Slovenije 1992 meri 546 kilometrov, od tega je 306 kilometrov suhozemne in 240 kilometrov recne meje. Zanimivo je, da je hrvaški Statisticni ljetopis 1992 navedel, da je meja dolga le 501 kilometer. ALI STE VEDELI … … da bi zagrebški list Südslavische Zeitung, ki je izhajal leta 1871, po številu slovenskih dopisov in povezovanju hrvaških in slovenskih interesov lahko šteli za prvo skupno hrvaško – slovensko glasilo. … da je leta 1880 v tedanji banski Hrvaški kar 20.102 ljudi kot materni jezik navedlo slovenšcino. ALPINISTICNI CETRTEK ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU ZGODOVINA SLOVENSKEGA ALPINIZMA IN GORNIŠTVA V Slovenskem domu Zagreb se je 29. februarja nadaljeval cikel predavanj Alpinisticni cetrtek, s katerim sta Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb in Slovenski dom v sodelovanju z Željkom Žarkom iz založbe Libricon, Markom Vukovicem iz pobude Plezati je treba in Komisijo za alpinizem pri Hrvaški pla­ninski zvezi pred dvanajstimi leti zacela približevati slovenski alpinizem Slovencem in tudi vsem drugim ljubiteljem gora v hrvaški prestolnici. Prisotne sta pozdravila predsednik Slovenskega doma Darko Šonc in Željko Žarak, ki sta se ozrla na dosedanje alpinisticne cetrtke in nadaljevanje uspešnega sodelovanja. Agata Klinar Medakovic V polni Prešernovi dvorani je imel dr. Peter Mikša, zgodovinar, alpinisticni inštruktor, trener šport­nega plezanja in vodnik, izjemno zanimivo pre­davanje o zgodovini slovenskega alpinizma, podprto s projekcijo fotografij. Osredotocil se je na zacetke raziskovanja slovenskih Alp, zacetke planinstva na Slovenskem in nacionalni boj med Nemci in Slovenci za gore, posledica katere­ga je bila boljša infrastruktura poti in koc. Spregovoril je tudi o tem, kdo je vplival na slovenski alpinizem, o njegovem razvoju in položaju, kot tudi o primerjavi s svetovnim alpinizmom, o najvecji svetovni nagradi za planinstvo in alpinizem - Zlatem cepinu (Piolets d’Or), o obdobju delovanja Paula Preussa in istoimenski slov­enski nagradi za alpinizem. Poudaril je, da so zimski/alpski športi in planinstvo od leta 1968, ko v Sloveniji podeljujejo priznanja za šport­nico/športnika leta, prejeli skupaj kar 45 odstotkov priznanj. Posebej zanimiva so bila dejstva o Jakobu Aljažu in Triglavu, kot simbolu Slovenije in predmetu boja za državno samostojnost. Omenil je tudi številne pomem­bne slovenske alpiniste in dodal, da je po njegovih ugotovitvah najvecji vseh casov Francek Knez, ki je zapostavljen in o katerem se premalo ve. Spregovoril je tudi o zimskih vzponih in zaledenelih slapovih Log­arske doline. Dr. Peter Mikša je predstavil tudi svoj zelo bogat opus knjižnih del, povezan s tematiko gora, ki zajema mono­grafije Slovensko planinstvo (v soavtorstvu s Kornelijo Ajlec), Zgodovina slovenskega alpinizma (v soavtorst­vu s pokojnim Urbanom Golobom) in Kredar’ca (v soavtorstvu z Majo Vehar). Obiskovalci, med katerimi so bili poleg clanov Sloven­skega doma Zagreb in slovenskega veleposlanika na Hrvaškem Gašperja Dovžana tudi številni alpinisti in planinci iz Zagreba in okolice, so predavanje pos­premili z velikim aplavzom. Obe foto: akm PLANINSTVO OBISKAL JE VSEH 177 SLOVENSKIH PLANINSKIH KOC Med bolj ali manj rednimi obiskovalci slovenskih gora in hribov je kar veliko število državljanov Hrvaške in med njimi tudi precej naših rojakov. Razumljivo, najbližji alpski vrhovi so v Sloveniji in vecina vrhov je vsaj za tiste s severnega dela Hrvaške dosegljiva v dnevu ali dveh. A redki med njimi se lahko pohvalijo, da so se uspeli povzpeti do vseh 177 planinskih koc v Sloveniji, kolikor jih upravljajo planinska društva. Eden od le nekaj tujcev, ki se lahko pohvalijo s takim dosežkom, je Tomislav Majnaric – Gile iz Delnic. Drago Balažic O biske vseh 177 koc je sklenil lani proti koncu hrib je nekaj posebnega, vsaka koca je drugacna, vsak leta. Pravi, da najprej sploh ni mogel verjeti, da oskrbnik je zgodba zase«, poudarja Gile, kot ga klicejo mu je res uspelo. »Šel sem še enkrat vse prever-znanci in prijatelji. Teh si je veliko nabral med sloven­jat; ali so vse fotografije tukaj, ali so res žigi iz vseh koc skimi planinci, s katerimi se trudi govoriti slovensko. v dnevniku. In sem se preprical, da vse drži. Posebej Mnogi so nad tem navdušeni, saj ga k temu nic ne sili, proslavljal pa tega nisem, le s pivom ali dvema. Sem pa le želja, da bi si bil še bliže s slovenskimi planinci. Tudi bil vesel in ponosen, saj ne gre za majhno stvar. Šest let ta pogovor je potekal v slovenšcini in za nekoga, ki ima sem potreboval za to. Imam sreco, da imam svoje pod-le obcasne stike z jezikom, jo zelo dobro obvlada. jetje, v katerem se ukvarjam s spletno prodajo in si lah-V naravo je zacel hoditi že kot otrok. Skoraj ni bilo ko sam razporejam cas. Potrebno je bilo veliko truda, konca tedna, da ne bi s starši šli kam ven, v naravno casa, pa tudi denarja, toda vse to je poplacano z obcut-okolje. Že zgodaj je zacel hoditi tudi v Slovenijo, v ki, ki te prevzamejo ob obisku gora. Vsaka gora, vsak Kocevje, kjer ima bratranca. Kasneje je pot podaljšal ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU Na Jalovcu. do osrednje Slovenije in slovenskih gora, Julijcev, Ka­ravank, Kamniško-savinjskih Alp: »Ko sem tako obisko­val posamezne vrhove in užival v razgledih, sem se spraševal, kako je še kje drugje. In enkrat pred leti mi je v roke prišel dnevnik z vsemi kocami v Sloveniji in takrat sem sklenil, da bi morda lahko poskusil obiskati vse. Ce mi uspe, prav, ce ne, pa tudi. Prijateljica planin­ka iz Kocevja je rekla, da je to dosegljivo. Imela je prav. Je pa naporno. Ponavadi se najprej odpeljem do Lju­bljane in se šele potem odlocim, kam bom šel. Iz Delnic do Ljubljane je dve uri vožnje v eno smer, in še toliko nazaj, za vsak obisk gora porabim najmanj pet ur v avtu. In tudi kar drago je. Saj vcasih imam družbo in si stroške poti razdelimo, vendar grem vecinoma sam, ker se je težko uskladiti. Ampak ne glede na to, v hribih neizmerno uživam, ne samo zaradi precudovite narave in razgledov, ampak tudi zaradi prijateljev, ki jih tam srecujem. Zdaj me že mnogi planinci in oskrbniki koc poznajo in ob prihodu pogosto slišim: glej ga, Gile je prišel«. Tomislav Majnaric – Gile je poln hvale na racun slov­enskih planinskih koc in njihovih skrbnikov. Koce so dobro oskrbljene in urejene. Skrbniki prijazni. Nikjer ga niso pustili pred vrati, cetudi je bil dom že poln, se je prostor za spanje pac našel na klopeh ali na mizi, a strehe nad glavo mu nikoli nikjer niso odrekli. Najlepše se mu zdijo koce na Kofcah, ob Triglavskih jezerih, pa Pogacnikov dom na Kriških podih, koce na Vršicu, v glavnem visokogorske postojanke, kjer je tudi narava najbolj slikovita. Kaj pa hribi na Hrvaškem in drugod? Ali tudi pleza? »Priznam, da hrvaške hribe slabše poznam kot sloven- ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU Vse foto: osebni arhiv ske. Konec koncev mi je do Julijcev bliže kot do Biok­ova. Vsako leto grem s prijatelji tudi v Italijo in Avstri­jo, ampak Slovenija je nekaj posebnega, tudi zato, ker tukaj vselej srecam koga znanega in v Sloveniji se res pocutim kot doma. Plezam pa bolj poredko, raje imam pohodništvo.« Potem ko je obiskal vseh 177 gorskih koc, seveda ne bo nehal hoditi v hribe. Že kar nekaj casa sodeluje v akciji Iz GEOSS-a na sto vrhov, ki jo vodijo v Planinskem društvu Litija, kjer so doloci­li 100 vrhov in gor­skih postojank, ki jih je treba osvojiti. Kot pravi, mu tudi do tega dosežka manjka le še nekaj vrhov in morda bo njegov dnevnik z žigi z vseh teh tock poln že letos. Na poti proti Vrtaci. SLASTNE JEDI ŠUNKA V TESTU IN AJDOVI ŠTRUKLJI Z OREHI Leto je hitro minilo in že je za nami tudi eden najvecjih kršcanskih praznikov, ki so ga mnogi po postnem obdobju z nestrpnostjo pricakovali. Tudi zaradi tradicionalnih, okusnih velikonocnih jedi, brez katerih si tega praznika skoraj ni mogoce predstavljati. ZA VSAKOGAR NEKAJ Cvijeta Pandol V elika noc je sicer za nami, a nikjer ne piše, da si jedi, ki so obicajno ob tem prazniku na mizi, ne bi smeli privošciti tudi v kakem drugem casu. Bodo prav tako teknile, brez skrbi. Od tradicionalnih velikonocnih jedi smo tokrat izbrali dva recepta, morda vam prideta prav za kakšno bolj slavnostno druženje med letom ali pa si ju spravite za pripravo obložene mize ob velikonocnih praznikih prihodnje leto. Kadarkoli se boste odlocili, da ju uporabite, pa to pocnite z veseljem, saj veste: dobra volja gostitelja ali gostiteljice in lep nas­meh sta najlepši okras vsake mize. Šunka v testu Šunka v testu je tradicionalna in zelo hvaležna (velikonocna) jed, ki ni zapletena za pripravo. Postreže se jo s sveže narib­anim domacim hrenom, mlado cebulo, redkvicami in kuhani­mi jajci. 1-1,5 kg prekajene šunke v kosu kuhamo približno eno uro. Pustimo da se ohladi v vodi. To lahko naredimo že dan prej. Testo: 500 g gladke moke, 20 g svežega kvasa, 3 žlice oli­vnega olja, 1 žlicka soli, 1 žlicka sladkorja, 300 ml mlacne vode (približno), 4 žlice mlacnega mleka, 1 jajce. Testo pripravimo tako da v moko dodamo kvas, ki je vzha­jal v mlacni vodi in mleku z žlicko sladkorja. Dodamo sol, olje in vodo ter zamesimo testo. Zgnetemo, pustimo da dvakrat vzhaja. Razvaljamo ga na približno 1-1,5 cm. Na testo položimo ohlajeno šunko, premazano z razžvrkl­janim jajcem. Zavijemo šunko in spoje testa premažemo z jajcem ali vodo. Testo nabodemo z leseno palcko ali zo­botrebcem. Malo testa pustimo ter iz njega oblikujemo okraske, katere z vodo ali jajcem prilepimo na vrh šunke. Pustimo še enkrat vzhajati približno 20 min. Testo pre­mažemo z razžvrkljanim jajcem in pecemo približno 1 uro na 180 stopinjah. Ohlajeno šunko v testu lepo narežemo in ponudimo s sveže ribanim hrenom, mlado cebulo, rdecim redkvicami in kuhanimi jajci. Ajdovi štruklji z orehi Malo pozabljeno, a zelo vredno žitarico ajdo vse bolj odkrivajo moderni prehranski trendi. V sloven-ski kuhinji se uporablja že od nekdaj. Poskusite nared­iti ajdove štruklje, slane kot prilogo okusnemu pecenju ali sladke kot sladico. Testo: 500 g ajdove moke, 500 ml vroce vode (prib­ližno), 1 žlicka soli, malo pšenicne ostre moke. Nadev: 200 g mletih orehov, 150 ml vrocega mleka, 50 g masla, 50 g krušnih drobtin, 1 jajce, 100 g sladkorja in limonina lupina (za sladko razlicico). Preliv: 50 g masla, 50 g krušnih drobtin, 100 g sladkorja (za sladko razlicico). Ajdovo moko damo v posodo in zalijemo z vroco vodo. Dobro premešamo in pustimo, da se ohladi. Medtem pripravimo nadev. Orehe prelijemo z vrocim mle­kom in stopljenim maslom. Dodamo krušne drobtine in stepeno jajce ter sladkor in limonino lupino, ce pripravlja­mo sladko razlicico. Na desko, posuto s pšenicno ostro moko, damo testo. Gne­temo in razdelimo na dva dela. Razvaljamo na debelino 5 mm, premažemo z nadevom in tesno zvijemo v zavitek. Položimo jih na gazo ali prticek, posut s krušnimi drob­tinami, zavežemo s koncem in kuhamo v slani vodi prib­ližno 30 minut. Kuhane vzamemo iz vode, pustimo, da se malo ohladijo, narežemo na rezine in prelijemo s prelivom. Najpogosteje so to krušne drobtine, popecene na maslu, z malo sladkor­ja za sladke štruklje. Za sladko razlicico lahko preliv naredi­mo iz sladke smetane s cimetom v prahom. POLITICNA SVETOVALNICA ZDAJ LAHKO PRIZNAMO: PUSIJI SMO Pisalo se je leto 2019 in Toti list, satiricna priloga, ki izhaja v Veceru, je priobcil prispevek, v katerem je avstrijske politike oznacil za pusije. Politicno krizo v tistem letu so pri slovenskih severnih sose­dih namrec rešili v nekaj dneh in z oblicja Zemlje zbrisali pokvarjene politike. Zakaj pusiji? Ker pri nas (in pri vas na Hrvaškem) se ne odstopa, politicne krize pa trajajo cele mandate. Rok Kajzer, Vecer T oti list ni ostal le pri oznaki »pusiji«. Nadaljeval je z »bedniki«. Namrec: podkanclerja Heinza-Christi­ana Stracheja in predsednika desnicarske svobod­njaške stranke so ujeli na posnetku, na katerem je pred volitvami v zameno za politicno podporo domnevni ruski bogatašinji ponujal pogodbe z vlado in izkazal interes za vpliv na medije. Namesto da bi vztrajal, se razglasil za nedolžnega in žrtev zarote stricev iz ozadja, je clovek ­pozor - odstopil. Ne samo kot podkancler, temvec tudi kot predsednik stranke. Za odstop z vseh funkcij v stranki in mesta vodje poslanske skupine FPÖ se je odlocil tudi Johann Gudenus, ki je bil tudi na posnetku. Javnosti sta se celo opravicila. Kancler Sebastian Kurz (»Oh, kakšen mamin sinko«, je zapisal Toti list) – je takoj predlagal raz­pis predcasnih volitev, predsednik države Van der Bellen pa je to tudi storil. Vse se je odvilo v piclih nekaj urah. (Pripis: Pisanje Totega lista so povzeli vsi pomembnejši avstrijski mediji z uglednim Die Presse na celu. Tamka­jšnji mediji so oznake iz Totega lista, da je Kurz “mamin sincek”, Strache “pusi”, Avstrija pa nestabilna demokracija, uporabili v glavnih naslovih. Avstrijski kolegi so seveda zaznali satiro in svojim bralcem pojasnili, da gre v resnici za norcevanje iz slovenske politike, kjer politiki po raznih aferah ne sprejemajo odgovornosti, najpomembnejši politiki pa ne ustreznih potez.) No, toliko za ogrevanje. Takrat smo se v Sloveniji cudili zgornjim sosedom in ugotavljali, da našim politikom niti na misel ne bi prišlo, da bi ob takšnih ali podobnih aferah odstopili. Ker to je pri nas pokoncnost. Slovenski politik bi nemudoma razglasil, da je žrtev številnih zarot, na ulicah zbral pod-ti v marmeladi pa se radi oklicejo za žrtve (najmanj komu­nisticnih) zarot. Premieri ne predlagajo predcasnih volitev, saj morajo poskrbeti za svoje ministre in poslance, pred­sednik države (takrat je bil to Borut Pahor) pa namesto kritik raje na instagramu objavi fotografiji z maturantske parade in maratona. Toti list je svoj prispevek koncal z besedami, da smo lahko srecni, da ne živimo v Avstriji. Zdaj pa k bistvu. V Sloveniji smo z odprtimi ustmi – in še bolj odprtimi ušesi – spremljali dramo na Hrvaškem. No, v resnici že nekaj mesecev (ce ne že let) spremljamo izmenjavo kom­plimentov med vašim predsednikom republike in pred­sednikom vlade. To smo uspeli nekako konzumirati, saj imamo tudi pri nas politike in politicarke, za katere nismo cisto prepricani, ali stojijo za šankom ali za pultom v par­lamentu oziroma se sprašujemo, kako za vraga so uspeli pobegniti iz tistih ustanov, ki se jim rece, da so »zaprtega tipa«. Ob dialogu hrvaškega para pa smo poslušali … in se ucili nekih povsem novih hrvaških izrazov, ki jih nis­mo slišali ne v casu nekdanje skupne države ne na naših pocitnicah na morju. Lahko v bistvu recemo, da smo pre­cej obogatili naš besedni zaklad, ki pa ga – niti za šankom nekje v Dalmaciji – ne bomo uporabljali. Ker ni prijetno priti na plažo z modrim ocesom ali mavcem na roki. Kakorkoli, ko zdaj pogledamo staro primerjavo med avstrijskimi in slovenskimi politiki in jo projiciramo na Slovenijo in Hrvaško, lahko brez najmanjšega dvoma ug­otovimo, da so naši politiki v primerjavi s hrvaškimi – pravi pusiji. Mamini sineki. Mehkužci. Copate. Velicine dialoga, ki ga dosegata Zoran Milanovic in Andrej Plenkovic, naši ne bodo dosegli še vsaj naslednjih 100 let. In ko je pornike in se z vsemi štirimi uprl tistemu, kar oznacujemo z besedami odgovor­nost, morala in etika. Nikomur ne bi prišlo na misel, da bi predla­gal razpis predcasnih volitev … Ce skrajšam: v Sloveniji se politicna odgovornost ob aferah ne prevzema, odstopa še manj, zasaceni s prs- Foto: Sašo Bizjak, Vecer prezident Zoki vstopil še v bitko za bodocega premierja, je bilo jasno, da slovenska politika nima za burek. Kaj šele za futoško zelje. In ker so torej naši politiki v primerjavi z vašimi pusiji, koncu­jem svoj prispevek z besedami, da ste lahko srecni, da ne živite v Sloveniji.