Isto ploščo opisuje z zgodovinskega vidika sumierollog E. SoUberger, ki je prispeval tudi več krajših gesel o suimerskih lastnih imenih. Medicinska gesla obravnava René Labai, profesor akadščine na Col­ lege de France (Paris). V 3. snopiču je obdelal gesla: »rojstvo (spočetje,, no­ sečnost, prognoze pred porodom olajšanje porodnih bolečim)«, »duševne bolez­ ni«, »bolezen v sklepih,« »spolne bolezni«. Izimed drugih prispevkov naj še omenim gesla: »zgodovinska znariositi« (E. A. Speiser) in v (deželi) Hatti« (H. Orten); »o hetitskih sodnih -protokolih« (R. Werner) ter o pomenu »dvorišča« (E. Heinrich). Bogata vsebina, tretjega snopiča omogoča tudi measiriologu .poznavanje predinjeazijskih klinopisniiih ikultur. Reailni leksikon za asiriologijo ne bi smel manjkati v nobeni dobri knjižnici. Viktor Korošec Reallexikon der Assyryologie, III. Baind, 4. Lieferung: Geschwulst-Ge­ wand, Veil. 8», str. 233—320, W. de Gruyter & CO, Berlin 1966 (Nach E. Ehe- ling, B. Meissner, E. Weidner unter Mitwirkung von R. Borger, P. Calmeyer, D. O. Edzard, A. Falkemstein, A. Miowtgat, H. Ottern, D. J. Wiseman heraus­ gegeben von W. von Soden). Stari rek, da imajo knjige svojo posebno usodo, se. posebno značilno ures­ ničuje ob izdajanju »Regionalnega leksikona za asiriologijo«. V letu 1922, v času hudo naraščajoče inflacije, je takratni berlinski asini oilog prof. Bruno Meiss­ ner (1868—1947) dal pobudo za izhajanje takega, vsakemu asirioiogu zares potrebnega dela. On in Erik' E beli i in g sta od ,1. 1938 s sodelovanjem številnih sirokovnjako.v uspela, da sta izdala prva dva zvezka, v katerih so obravnavana gesla z začetnicami od A do E. V takratnih razmerah je postalo nemogoče, da bi se delo nadaljevalo. Po Meisenerjevi smrti (ll. 1947) si je prof. Ëbeling (1886 do 1955) energično prizadeval za nadaljevanje dala. Ko je 1. 1954 dosegel ustrezno, obljubo pri založniku, je začel pridobivati sodelavce zlasti na »asirioloških mednarodnih svidenjih«. Sam je zbral gradivo za prve sešitke novega tretjega zvezka, ko je sredi dela 1. 1955 nenadoma umrl. Njegov stari prijatelj profesor Ernest Weidner (Gradec) je kljub boHehnosti prevzel izdajo pj-vih treh sešit- kov, izšli so v letih 1957 (prvi), 1959 (drugi), 1964 (tretji). Bri tem je smrt iztrgala tudi mnogo obetajočo mlado asiriologinjo Marjeto Falkner (Gradec), ki naj bi sčasoma prevzela glavno redakcijsko breme. Sedaj pa se nam z no­ vim, četrtim sešitkomi predstavlja kot izdajatelj prof. Wolfram von Soden (Münster), ki je znan kot avtor veiMlke akadske slovnice (Grundriss der arka­ dischen Grammatik, Rim 1952), akadskega sillabarla (Das akkadische SyMabar, Ri.m 1966) in akadskega priročnega slovarja (Akkadisches Hadwörterbuch, Wies­ baden I. 1965, II. 1966). Kakor je na ovojni strami objavljeno, si je novi urednik zbral vrsto prvovrstnih strokoivnih sodelavcev. Pri tem so delovna področja ta­ ko porazdeljena, da sta predvidena po dva specialista za sumero'logijo (D. O. Edzard in medtem letos umrli A. Falk en stein), dva za akadiščino (W. v. S o dem y R. Beiger), za lieti tologijo Њ Otten, dva za arheoilogijo (A. MooTtgat, P. Calmeyer) in prof. D. J. Wisem an (London) za zgodovino. Novost sedanjega sešitka je v tem, da so francoski prispevki tiskani v iz­ virnem besedilu (isto velja za angleške, ki jih pa v tem sešftku slučajno ni). Če primerjam» četrti sešitek s prvimi tremi, o katerih je Zgodovinski ča­ sopis že poročal, opazimo, da je znatno manj obdelanim gesel, ker je po abecedi prišlo na vrsto obširno geslo »zakoni« (Gesetze), ki zavzema kaj 54 strani. Stvarno je to utemeljeno, saj je kai precej zakonodajnih spomenikov ohranje­ nih. Obdelava gesla je bila razdeljena med štiri avtorje. Postavljeno pravo od prvih sunierskih začetkov naprej (Urukagina; Gudea; Urnaimmu; Lipitištair ter razni anonimni drobci) do zakonov mesta Ešnumna (v babdllomščinl) je obdelal Jas. Klima (Praga); prof. Herbert Pets chow (München—Leipzig) obravna­ va ostale babilonske zakonodajne spomenike (Hammurabiijev zakonik, dva 979 edikta Hanimuirafoijevih naslednikov in novobabiìlonski zakonski fragment),.či­ sto kratko se dotakne huni/tsirih naselbin v mestih Arrapila in Nuzi. Asirske zakone obdeluje G. C arda s eia (Paras) (v francoščini). Za 'drobci staroasir- skih zakonov iz Kapadokije prikaže póoien obširnejših STadnjeasirskih zakonov in se ustavi ob dvorskih in muzejskih predpisih. Za Mezopotamijo sledi ikratek očrt hetitskih zakonov (pravzaprav hetitske pravne zbirke) izpod peresa pod­ pisanega poročevalca. Za vsako obdelavo je sproti navedeno najvažnejše ustrez­ no slovstvo. Novi pregled postavljenega prava v Mezopotamiji in Mali Aziji bo koristno služil pravnemu in splošnemu kulturnemu zgodovinarju. V podrob­ nosti se tu ne moremo spuščati. Drugi zanimiv članek obravnava »družbo« v Mezopotamiji (W. Roll i g) in pri. Heitiitih (E. v. Schüler, Berlin). Oba pisca ugotavljata, da v tem pogledu še manjka splošnih obdelav. Zlasti pri Hetitih je taka obdelava spričo neenakomerne porazdelitve virov komaj mogoča. Kljub temu je slika, ki jo dajeta oba sestavka, prav zanimiva. Poleg krajših gesel, ki pojasnjujejo nekaj suimerskih lastnih imen in izra­ zov, je nekaj daljših. Tako (pok,) Falkner in B. Hrouda obravnavata posode, oblikovane s človeškim obrazom (29? ss.), Jean Bo 11 èro (Paura) (po sumerskih in akadsikih tekstih) in G. Steiner (Madrarg/Lahn) po hetitskih obdelujeta geslo »pijača«. Geslo »žito« obravnavajo: R. Borger (za Mezo­ potamijo), G. Steiner (za hetitsko območje) in W. Nagel (z arheološkega vidika). . To kratko -poročillo potrjuje že izrečeno mnenje poročevalca; da »Realni leksikon za. asiriologijo« ne bi smel manjkati v nobeni večji knjižnici. Novemu, uredništvu iskreno želimo, da bi moglo uspešno dovršiti celotno -delo, za katero napoveduje nadaljnjih 5 do 7 zvezkov, ki jim bodo sdedilli nato še dodatni zvezki. Viktor Korošec Die Altorientalischen Reiche I. Vom Paläolithikum bis zur Mitte des 2. Jahrtausends. Heraus-gegeben von Elena Casisiin, Jean Batterò, Jean Ver- ooutter (= Fischer Weltgeschichte, Band 2), Fischer Bücherei, mali 8°, 399 str. 1965. Frankfurt am Main. - Kar neverjetno je, koliko obdelav zgodovine Egipta in Mezopotamije (obe­ nem s Sirijo in Malo Azijo) je izšlo v zadnjih 15 letih — prepričevalen dokaz, da se izobražena evropska javnost vedno bölj zanima za kulturno zgodovino obeh starih »zibelk civilizacije«. Nov primer je obdelava v Fiseherjevi zbirki svetovne zgodovine. Za celotno obdelavo so predvideni trije zvezki, ki naj postanejo »vademecum, preprost in zanesljiv vodnik izobražencu« na tem tako obširnem področju. Za obdelavo so izdajatelji pritegnili najlboljše specialiste na tem področju: trije so Francozi, dva sta Nemca. Organiizaci/jska načela razvija v predgovoru (str. 11 s.) francoska aslrio- loginja Elena Cassin. Prvi oddelek »Prazgodovino in zgodnjo zgodovino Prednje Azije« (str. 13—56) je napisal vodilni sumerolog Adam Falkensteim, profesor v Heidel- bergu. Njegov učenec Dietz Orto Edzard (profesor na univerzi v Miiohniu) je prispeval tri oddelke: »Zgodnjo dinastično dobo« (dobo imestnih suimerskih držav) (str. 57—90), »Državo tretje dinastije mesta Ura im njene nasledstvene države« (str. 129—164) in »Starobabilonsko dobo« (str.. 165—209), ki sega do propada Hammurabijeve dinastije in nastopa Kasitov. Pariški asiriolog pjjof. Jean Batterò je obdelal zgodovino »Prve semitske velesile« (str. 91—128). Zanimivo je, da medtem ko pri obdelavi .mezopotamske zgodovine daileč prevladujejo prispevki nemških strokovnjakov, je zgodovino Egipta napisal Jean Vercoutter, profesor na filozofski fakuilteri univerze v LiiMeu (avtor »L'Egypte Ancienne«, 1947). Snov je razdelil na šest oddelkov: »Začetki Egipta (od mlajšega paleolitika) do konca P'reddinastiiične dobe« (str. 210ss.) ; »Arhaični 18 Zgodovinski časopis 273