V gozdu vlada tišina. Vse, kar slišim, so koraki mojega 
brata, ki si v debeli snežni odeji utira pot po strmem 
grebenu črnogorskih gora. Vzpenjava se na še en vrh, 
v upanju, da naju tam pričaka skrivnostna ptica, ki 
prebiva v gozdovih Črne gore. V popolni tišini se z 
ugasnjenimi čelnimi svetilkami vzpenjava proti cilju, 
ko zaslišiva značilen »pok«. V trenutku obnemiva in se, 
nasmejana do ušes, spogledava. V daljavi se je prebudil 
kralj borealnega gozda – divji petelin (Tetrao urogallus), 
ki je s svojo pesmijo naznanjal prihod jutra.
ORNITOLOŠKI POTOPIS
K
o pomislimo na Črno goro, bi se verjetno 
večina strinjala, da gre za eno izmed naj-
manjših in najredkeje poseljenih evropskih 
držav, ki je poznana predvsem po razvitih priobal-
nih turističnih mestih, neskončnih peščenih plažah 
in s sredozemskim rastjem obdanimi gričkih. Kljub 
temu, da vse od naštetega zares najdemo v Črni 
gori, pa to še zdaleč ni vse, kar država ponuja. 
Navkljub svoji majhnosti ima dežela izjemno pestro 
zgodovino, kulturno in tudi naravno dediščino. Ta 
je posledica raznolike geološke podlage, lege države 
in razgibane pokrajine, ki z goratim severnim 
delom, kraškim osrednjim in zahodnim delom ter 
obalno ravnino na jugu, vpliva na pestrost podneb-
nih razmer in s tem rastlinskega in živalskega sveta. 
O vrstni pestrosti te male gorate države priča tudi 
podatek, da so tam do danes zabeležili že prek 350 
vrst ptic. Številka z veliko hitrostjo narašča, saj se 
je ornitologija na tem območju resneje razvila šele 
SKRITI BISERI ČRNE GORE
/ / Gaber Mihelič
Svet ptic 02, junij 2022 12

v preteklem desetletju. Želja po raziskovanju ob-
sežnih območij neraziskane divjine in po tem, da 
košček v mozaik odkritij dodamo tudi sami, sta bila 
glavna motiva za prvomajsko družinsko potovanje 
v to državo na jugozahodu Balkana. 
PESTROST ČRNOGORSKIH GORA
Potovanje smo začeli v Narodnem parku Prokletije. 
Gre za najmlajši črnogorski narodni park, ki je bil 
ustanovljen z namenom zaščite ekosistemov, kul-
turne dediščine in biotske pestrosti, ki je na tem 
območju zaradi mešanja alpskih in sredozemskih 
habitatov izjemno visoka. Park sestavljajo prostrani 
mešani in iglastih gozdovi ter obsežen kompleks 
visokogorskih vrhov, ledeniških dolin in ledeniških 
jezer, kjer vladajo izrazite gorske razmere. Prokletije 
so brez dvoma eno izmed najpomembnejših območij 
za varstvo biodiverzitete gora na območju Balkana.
ZNAČILNOSTI DEŽELE
Površina: 13.812 km 2
Št. prebivalcev: 620.739 
(ocena v letu 2021)
Št. vrst ptic: 354
Št. narodnih parkov: 5  
(NP Skadrsko jezero, 
NP Lovćen, NP Durmitor, 
NP Biogradska gora, 
NP Prokletije)
Podgorica
Črna Gora
Albanija
Srbija
Kosovo
Jadransko morje
B osna in 
Hercegovina
Navkljub svoji majhnosti ima dežela izjemno pestro 
zgodovino, kulturno in tudi naravno dediščino. 
foto: Tomaž Mihelič
V daljavi se je 
prebudil kralj 
borealnega 
gozda – 
DIVJI PETELIN 
(Tetrao urogallus), 
ki je s svojo 
pesmijo naznanjal 
prihod jutra. 
foto: Tomaž 
Mihelič
Svet ptic 02, junij 2022 13

Zanimive vrste ptic:
divji petelin  
(Tetrao urogallus)
laški škrjanec 
(Melanocorypha calandra)
zlatovranka 
(Coracias garrulus)
kodrasti pelikan 
(Pelecanus crispus)
rjava komatna tekica 
(Glareola pratincola)
čopasta kukavica 
(Clamator glandarius)
prlivka 
(Burhinus oedicnemus)
Namen našega obiska tega območja je bil popis ptic 
na čim večjem delu visoko ležečih gozdov, s poudar-
kom na divjem petelinu. Za izhodišče smo si izbrali 
mestece Plav, ki je z vseh strani obdano z vrhovi z 
obilo primernega gozda. Mestece nas je navdušilo 
že ob samem prihodu, saj je kljub visoki nadmorski 
višini (945 m n. m.) dom številnih mediteranskih 
in nižinskih vrst ptic. Na večernem sprehodu ob 
jezeru smo lahko prisluhnili številnim rakarjem 
(Acrocephalus arundinaceus), čapljicam (Ixobrychus 
minutus) in žalobnim sinicam (Poecile lugubris), nad 
vodo pa so si večerjo lovile rdeče lastovke (Cecropis 
daurica).
V času pred našim obiskom Črne gore je v Dinari-
dih zapadlo obilo snega, zato smo jutranje terene 
pričenjali zelo zgodaj. Gorske ceste so bile večinoma 
zasnežene, potencialna rastišča divjih petelinov pa 
zato še toliko težje dostopna. Vzpenjanje po strmih 
grebenih so nam s svojo pesmijo vedrili mnogi ko-
conogi čuki (Aegolius funereus), med njimi pa tudi 
nekaj kozač (Strix uralensis). Te so bile prava redkost, 
saj Črna gora leži na skrajnem južnem robu areala te 
vrste. Že ob prvem svitu smo veseli spoznali, da so 
izrazite gorske razmere ustvarile značilen borealni 
gozd, ki je v mnogih pogledih za nekatere vrste še 
bolj primeren kot habitati, ki smo jih vajeni iz slo-
venskih Alp. Vrstna pestrost in gostota ptic na tem 
območju sta nas pustili brez besed! Ob prihodu 
na popisne točke smo prav vsako jutro prisluhnili 
številnim pojočim divjim petelinom. Gostote so 
bile tako visoke, da se niti eni skupini ni pripetilo, 
da bi se s terena vrnila brez zabeleženega divjega 
petelina. Na enem izmed rastišč smo slišali kar 18 
pojočih samcev, kar je skoraj dvakrat toliko, kot jih 
premore največje slovensko rastišče. V jutranjih 
urah smo vsak dan prisluhnili tudi malim skovi-
kom (Glaucidium passerinum) in slokam (Scolopax 
rusticola), ki so, kljub meter debeli snežni odeji, 
že pridno označevali svoje teritorije. Tem so se v 
kasnejših jutranjih urah pridružili še triprsti detli 
(Picoides tridactylus), črne žolne (Dryocopus martius) 
ter gozdni jerebi (Tetrastes bonasia). Tudi številčnost 
teh vrst je bila neprimerljiva z razmerami pri nas. Na 
nekaterih predelih smo zabeležili tudi več kot pet 
gozdnih jerebov na kilometer prehojene poti. Pred 
obiskom Črne gore si nisem niti v sanjah predstavljal, 
da v tem delu Evrope obstaja habitat, kjer je toliko 
gozdnih jerebov, da jih je skorajda težko prešteti. 
SKADRSKO JEZERO – ČUDO NARAVE 
NA PRAGU GLAVNEGA MESTA
Popolnoma drugačno, a nič manj zanimivo območje 
za opazovanje narave je Skadrsko jezero. Gre za naj-
večje jezero na Balkanskem polotoku in eno izmed 
največjih sladkovodnih mokrišč v Sredozemlju. 
Jezero je poleg Ulcinjskih solin najpomembnejše 
gnezdišče in prezimovališče vodnih ptic in števil-
nih drugih prebivalcev mokrišč ter sladkovodnih 
jezer, zaradi česar je bilo leta 1983 več kot 80 % 
površine mokrišča razglašenega za narodni park. 
Jezero je zelo plitko, še posebej na severnem delu, 
kjer je intenzivno poraščeno s trstičjem, vrbovjem, 
Terenski družinski 
portret 
foto: osebni arhiv
V mestecu Plav so si nad vodo večerjo  
lovile RDEČE LASTOVKE (Cecropis daurica). 
foto: Gaber Mihelič
V Ulcinjskih solinah smo opazovali RJAVE 
KOMATNE TEKICE (Glareola pratincola), ki 
so iskale primerna mesta za svoja gnezdeca. 
foto: Ruj Miheli
Redek, star gozd z obilo borovnice je 
IDEALEN HABITAT za divjega petelina. 
foto: Tomaž Mihelič
KODRASTI PELIKANI 
(Pelecanus crispus) 
foto: Gaber Mihelič
Na nekaterih predelih smo zabeležili 
tudi več kot pet GOZDNIH 
JEREBOV (Tetrastes bonasia) na 
kilometer prehojene poti. 
foto: Ruj Mihelič
Svet ptic 02, junij 2022 14

PRIPOROČENA 
LITERATURA ZA TISTE, 
KI NAČRTUJETE OBISK 
ČRNE GORE
Ru Binič , B., Sackl , P., 
Gramatikov , M. (2019): 
Conserving of wild birds 
in Montenegro. The first 
inventory of potential 
Special Protection Areas 
in Montenegro, AAM 
Consulting, Budapest.
lokvanjem in drugim vodnim rastjem. Na jezeru 
lahko najdemo več kot 50 otočkov, kjer gnezdijo 
številne vrste kolonijskih ptic. Navdušile so nas 
kolonije z več tisoč pari pritlikavih kormoranov 
(Microcarbo pygmeus) in beloličnih čiger (Chlidonias 
hybrida) ter velike kolonije kodrastih pelikanov 
(Pelecanus crispus), plevic (Plegadis falcinellus) ter 
mnogo drugih gnezdečih vodnih ptic. Poleg vseh 
naštetih vrst smo na okoliških poljih opazovali 
še številne pojoče laške škrjance (Melanocorypha 
calandra) in kratkoprste škrjančke (Calandrella 
brachydactyla), črnočele srakoperje (Lanius minor), 
prlivke (Burhinus oedicnemus) in zlatovranke 
(Coracias garrulus). Po vročem dnevu na terenu 
smo se osvežili v čudovitem kanjonu reke Cijevne, 
kjer smo dan za piko na i zaključili z opazovanjem 
čopaste kukavice (Clamator glandarius), ki je ravno 
preletela reko. 
ULCINJSKE SOLINE – 
NEPOGREŠLJIV ČLEN V VERIGI 
JADRANSKE SELITVENE POTI
Naša zadnja destinacija je verjetno, vsaj z orni-
tološkega vidika, najbolj poznana med vsemi v 
Črni gori. To so Ulcinjske soline: najpomembnejše 
prezimovališče, gnezdišče in prehranjevališče za 
vodne ptice na vzhodni strani Jadranskega morja 
in ključno postajališče za ptice selivke na jadranski 
selitveni poti. Vsako zimo tu prezimuje 13.000–
24.000 ptic, milijone pa se jih prek solin vsako leto 
seli v Afriko in nazaj.
Po prvih nekaj korakih v solinah smo se na lastne 
oči prepričali, za kako pomembno preletno in 
gnezditveno točko gre. Neprestano so nas prele-
tavali ter na rastlinju posedali kupčarji (Oenanthe 
oenanthe) in repaljščice (Saxicola rubetra). Številni 
rjavi (Lanius collurio), rjavoglavi (Lanius senator) in 
črnočeli srakoperji pa so zavzeto iskali hrano na za-
raščajočih se solinarskih nasipih. Med njimi so na 
grmih posedale tudi prve zlatovranke, ki so se že 
vrnile na svoja gnezdišča. V solinskih bazenih sko-
rajda ni bilo prostora za vse ptice, ki so tam hitele 
nabirat zaloge hrane po dolgi selitveni poti. Tam 
se je trlo na stotine prodnikov, martincev, galebov, 
čiger, rac in drugih ptic, ki so se spreletavale iz 
bazena v bazen. Družbo so jim delale tudi številne 
prlivke in rjave komatne tekice (Glareola pratincola), 
ki so iskale primerna mesta za svoja gnezdeca. 
Za konec pa so nas Ulcinjske soline nagradile še z 
enim veličastnim pogledom: polovica največjega 
solinskega bazena se je bleščala v rožnati barvi, 
saj se je v njem prehranjevalo kar 700 plamencev 
(Phoenicopterus roseus)! 
Naše potepanje smo zaključili s sprehodom po 
veliki plaži v Ulcinju, kjer so nam srečno pot domov 
zažvižgale školjkarice (Haematopus ostralegus). 
Črna gora nas je v nekaj dneh popolnoma očarala, s 
svojo izjemno biotsko pestrostjo, skrivnostnostjo, 
neraziskanostjo in lepoto pa bo brez dvoma navdu-
šila prav vsakogar, ki jo bo obiskal. 
SKADRSKO JEZERO 
je največje jezero na 
Balkanskem polotoku in eno 
izmed največjih sladkovodnih 
mokrišč v Sredozemlju.
foto: Tomaž Mihelič
O vrstni pestrosti te male gorate države priča tudi podatek, da so tam  
do danes zabeležili že prek 350 vrst ptic. Številka z veliko hitrostjo narašča,  
saj se je ornitologija na tem območju resneje razvila šele  
v preteklem desetletju.
Svet ptic 02, junij 2022 15