Spoštovani občani! Ljudstvu ne moreš čestitati za njihovo modro odločitev, tudi ga ne smeš grajati za napačno, zakaj o tem sodi zgodovina. Pa vendar je vsak posameznik ponosen, če je sodeloval pri velikem dejanju naroda; pri dejanju, ki je utrdilo zaupanje vase, ki je potrdilo vero v sposobnost, da vzame usodo v svoje roke. Če sem kdaj omahoval in dvomil v zrelost tega ljudstva, ki živi na slovenskem, me je sram, zakaj rezultati izrekanja na PLEBISCITU so nedvoumni. To ljudstvo, ta narod in tudi občani domžalske občine so dokazali, da ločijo med pomembnim in manj pomembnim, da ločijo med danes in jutri, ko odgovorno in v pokončni drži sporočajo vsemu svetu: MI SMO SE IZREKLI ZA SVOBODNO, SAMOSTOJNO IN NEODVISNO DRŽAVO SLOVENIJO, sedaj pa zahtevamo od drugih, da nam to voljo priznate. Še več pričakujemo medsebojno spoštovanje interesov in enakopravno vlogo pri odločanju o usodnih vprašanjih sveta. Vemo, da bomo marsikaj še morali doreči, spremeniti mišljenje, ravnati bolj skrbno in pošteno, prepričan pa sem, da to zmoremo in hočemo. Vemo tudi, da zdaj ni čas za radosti, ampak čas trdnih preizkušenj. Veselje pride na koncu. S tem dejanjem nismo postali del Evrope, ker smo to vedno bili, smo se pa odločili, da sprejmemo vrednote civiliziranega sveta in da bomo ravnali kot skrbni gospodarji, ki si naslova gospa in gospod zaslužimo, in ga nam nihče ne vrača z dekretom. Zato! Zato verjamem, da se pridni, kreativni in pošteni, ki so večina tega naroda, poti v Evropo veselimo in bomo po njej stopali ponosno in samozavestno, ker vemo, kam gremo in kaj hočemo. Tem in takšnim kličem srečno 1991 v naši državi Sloveniji. Bodimo srečni, podajmo si roke! Vaš župan in republiški poslanec Ervin A. SCHWARZBARTL -0 Zapoznelo voščilo Za božične praznike ter vse dobro v novem letu vam voščijo Občinski poročevalec stranke in občina Recept za dolgo življenje;_ Posreduje ga Janez Jenko, domnevno najstarejši moški občan - Domžalčan. Domačini ga poznajo kot Antonovega. Kot sem rekel: mir in nič razburjanja. Brez vsakega pretiravanja pri pijači, hrani, pa tudi v ljubezni ne. In reklo, ki sem ga vedno najbolj spoštoval: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji... Pogovor z Janezom Jenkom lahko preberete na 16. strani današnje številke uumL občin/ki DOMŽALE, 27. XII. 1990, letnik XXVIII., št. 17 orocevoiec Glasil Kljub usodi, mot sam svoj bodi! Karkoli naj se ti zgodi, usode gospodar si - TI. Si ti! Če res, če cel si moi, in svoj in nje gospod ti boš. Usode ni, usoda svoja - to si ti! (Simon Gregorčič) Le ko gre iz srca, v srce tudi pride; to res prepričuje znani slovenski pregovor. Iskrenost je tista odlika, za katero najbolj težimo, da bi nam bila naklonjena, pa smo jo v najmanjši meri deležni. Drug drugemu stojimo nasproti, obremenjeni z vsem, kar v nas prinaša obsedeni čas naglice, hrupa, površnosti, razčlovečenosti. Da bi se v vsakega od nas naselilo čimveč dobrote, nezlagane humanosti, iskrene, v humanizmu porojene dobronamernosti, to vam želim! Gotovo nam bo vse to naklonilo kot narodu ob naši prirojeni pridnosti manjkajoči sijaj, s katerim se bomo v resnici in popolnoma postavili ob bok in tudi med evropske narode. Ljubezni, miru in veselja v skupnem doživljanju bolj srečnih časov v samostojni in neodvisni Sloveniji vam/želim! Bog Vas živi! BOGDAN OSOLIN, Precjsednik Slovenskih krščanskih demokratov Leto, ki se izteka, mi je prineslo dvoje. V stranki sem prišel »na oblast«, vsi skupaj pa v opozicijo. Moram reči, da se tu prav dobro počutim, saj sem opozicija že ves čas svojega političnega udejstvovanja, tako kot tudi večina vodstva SDP Domžale. V prihodnjem letu si želim miru in čimprejšnjega priznanja samostojne slovenske države. Vsem članom svoje stranke, občanom Domžal in bralcem Poročevalca želim sreče in zdravja. Stranka demokratične prenove Domžale Predsednik STANE ORAŽEM, dipl. ing. Dragi občani, občankel Vsem občanom občine Domžale želimo v naslednjem 1991. letu obilo osebnega zadovoljstva in sreče, kakor tudi uspehov pri opravljanju delovnih zadolžitev. Pričakujemo, da bomo tesneje strnili svoje vrste in v poplebiscit-nem obdobju dosegli cilje, ki si jih za samostojno, neodvisno in suvereno Slovenijo postavljamo! Predsednik Iniciativnega odbora Socialistične stranke za občino Domžale STANE GRILJ Slovenska demokratična zveza zbor za Domžale Seveda sem izjemno zadovoljen s preteklim letom 1990. Uresničili sta se obe glavni predvolilni napovedi mene in moje stranke »Slovenske demokratične zveze«: odprava komunizma in odcepitev Slovenije od Jugoslavije. S tem pa smo odpravili tudi dve bistveni oviri za hitrejši in kvalitetnejši razvoj Slovenije. Seveda bomo te takoj ob začetku naše nove poti naleteli na tetave, predvsem na gospodarskem in social-nempodročju. Toda enkrat je do tega pač moralo priti. Tako kot drugod v Vzhodni Evropi bomo tal še dolgo čutili posledice 45-letne diktature. Prepričan pa sem, da bo nova, mlada slovenska demokracija pospešila ustvarjalnost na vseh področjih. Odprtost za nove ideje in zdrava konkurenčnost bosta gotovo kmalu rodila sadove. Primer za to, kako uvedba pluralizma pozitivno vpliva na vsestransko kvaliteto, je tudi naš Občinski poročevalec, saj je zadnjih nekaj številk veliko boljši in zanimivejši. V imenu Občinskega zbora SDZ Domtale in v svojem imenu izraiam našo iskreno voljo in namen, da po svojih najboljših močeh prispevamo k dobrobiti slovenskega naroda kot tudi blagostanja prebivalcev občine Domtale. ANTON TOMAŽIČ Slovenska kmečka zveza -Ljudska stranka Občankam in občanom občine Domžale V imenu slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke, podružnice Domžale želim vesel božič in srečno ter uspešno novo leto 1991. Posebno pa želim, da bi dokončno naša domovina slovenskega naroda postala samostojna in neodvisna država Slovenija, v kateri bi vsi državljani in gosti veseli in srečno živeli življenje srečnega naroda. Vsem še enkrat uspešno in srečno 1991. leto. JANEZ HRIBAR, predsednik Slovenske kmečke zveze -Ljudske stranke podružnice Domžale Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Domžale Drage občanke, dragi občani. Zares srečni so ti dnevi po plebiscitu, ko se izteka za nas tako pomembno leto, katerega dogodki bodo ostali v spominu nas in zgodovine. Naše veselje ni razgrajaško pa tudi ne lahkomiselno. Vemo, da ne bo lahko, a če se ne bi tako odločili, kot smo se, bi bilo pogubno. Svoje polno življenje lahko zaživimo samo v suvereni slovenski državi, ki se bo vključila v politične, ekonomske in kulturne integracijske tokove Evrope, ki bo spoštovala človekove pravice, ki ob razvijanju učinkovitega gospodarstva ne bo pozabila na težave svojih šibkejših članov, na tiste ljudi, ki bi radi, a ne morejo delati in zaslužiti, ki bo očistila in varovala našo še vedno tako lepo naravo in poskrbela za to, da bodo naša delovna mesta za delavca tudi zdrava in prijazna in v kateri, kot pravi naš pesnik »ne vrag, le sosed bo mejak«. Ne bo nam lahko v novem letu 1991. A prilika pravi, da je človek pod udarci življenja kot zvon narejen iz stekla, lesa ali broma, stekleni se zdrobi, leseni se le topo odzove, bronasti pa zazveni in zadoni. Dokazali smo, da nismo niti iz stekla niti iz lesa. Zato vam, dragi domžalski občani, v imenu odbora Socialdemokratske stranke Slovenije, Občinskega odbora Domžale voščim srečno in uspeha polno novo leto 1991 v naši državi Republiki Sloveniji. Predsednik SDSS Domžale: BOGOSLAV KALAŠ SPOŠTOVANI OBČANU Zdravje je najpomembnejše, nato samozavest - zaupanje v sebe. Šele nato zaupanje v narod, Boga in vse ostalo. Zaupaj vase, poskrbi zase in tako boš najbolje poskrbel tudi za druge, ali če hočete, sam si pomagaj in Bog ti bo pomagal. Sreča za vsakega posameznika pomeni nekaj drugega, vsem želim, da bi v letu 1991 doživeli stvari, ki nas delajo srečne. Podjetnikom, managerjem in obrtnikom želim čim nižje in racionalno porabljene davke, kljub temu, da so prav davki sok civilizacije. Kmetom kar najboljšo letino, brez poplav, toče in hidromelioracij. Brezposelnim visoko podporo in čim manj potreb po javnih delih (nihče več ne mara nevv deal-a). Čim manj mitingov, shodov in nočnih sej, morda več tenisa, smučanja in potovanj. Ustvarjalnost, prilagodljivost, samozavest, odprtost in pošteno delo naj nas vodi skozi leto 1991! Sreče človeku ne more dati ne driava, ne sistem, ne partija, srečo si človek lahko ustvari le sam. E. Kardelj Ne »tabeli« ne »tardeči« nas ne vodijo k sreči! Agropop JOŽE LENIČ predsednik Liberalno-demokratične stranke Domžale ^^jfc^ ^^^^^^^^^ • ■■ bi . 111 11 a * i iaai ■ ■l »II' "'I" ' I KOMU JE PREAMBULA SPURNA: Nam je svetost življenja sporna? Mnogo črnila je bilo ie pretočenega po časopisnih stolpcih, mnogo televizijskega in radijskega programskega časa porabljenega, sploh pa besed na temo iz preambule osnutka nove ustave; tistega njenega dela, ki govori o svetosti življenja. Tudi na javni tribuni v Domžalah, pripravila jo je domžalska podružnica SDZ, z naslovom »Z novo ustavo v samostojno državo«, so o svetosti Življenja diskutirali mnogi. Zakaj gre pravzaprav, za kaj gre v resnici, kaj nam sintagma svetosti življenja pomeni. Za začetek: gre za etično, ne za strogo versko kategorijo, ki je marsikomu, - kot je videti - sporna. Pa se človek sprašuje, zakaj bi bila svetost življenja, kot trajna, s humanizmom prežela vrednota, objektivno lahko za nekoga sporna... Po svetu, kjer se ne ubadajo z vprašanjem ali jim svetost življenja prinaša arhaičnost ali ne - ker temu vprašanju - ali je življenje vredno epitetona da je sveto - ne posvečajo niti najmanjše pozornosti. Tam je že od vekomaj tako, da je, ker je vtkano v civilizacijo, duhovnost, način razmišljanja, ravnanja - v-življenje samo. Pri nas pa - potrebna je posebne vrste pravda če je objektivna vrednota res vrednota, je nekaj manj ali pa morda sploh ni vrednota. Pa denimo, da bi se ob vsej naši četudi južnoležeči podalpskosti poenotili, da je življenje vendarle nekaj najvrednejšega. V toliki meri denimo, da se mu vendarle lahko reče, da je sveto. Pa vendarle po svoje ostane spornost v tem, da ta beseda pomeni lahko nekaj verskega. Če torej implicira versko naravnanost akta, kakršna je ustava, (ta pa gotovo ni verski, temveč posebej pravni akti), potem bi bilo še moč razumeti spornost znane sintagme. Pa se človek ob tem mora vprašati: Ali je svetost življenja morda sporna zato, ker smo z njim kot z vrednoto delali docela nesveto; pa je nesveto ravnanje mnogo premila beseda za vse, kar iz utišanega zgodovinskega spomina ljudstva prihaja v srhljivih podrobnostih na dan. In ker je temu tako, vsako omenjanje sintagme doživljamo ali doživljajo kot poudarjanje strašnih in obremenjujočih hipotek, ki jih vlači na dan vendarle ne docela izumrla človekova vest... Besede svetost življenja se nam ni treba bati, saj navsezadnje to svetost potrebujemo, če hočemo eno samo življenje, ki ga živimo, zaščititi tudi v ekološkem smislu, v smislu ohranitve drugih vrednot, ki so na obstoj človeka neodtujljivo vezane. Življenja si pač ne moremo niti skrajševati, niti podaljševati, lahko si ga pa poglabljamo na resničnih, obče veljavnih vrednotah, za katere sploh ni nujno, da so verske narave in iz verskega besednjaka vzete. Življenje je nekaj lepega (vsaj moralo bi biti), zato je podpisanemu prav, če se življenju za njegovo dojemanje in vrednotenje dodaja beseda svetost. Vsiljuje pa se misel ali je še najbolj bistveno to, ne glede ali bo zapisano v ustavi ali ne: je svetost življenja del nas, naše narave, morale, duhovitosti, del naših ravnanj? V mislih mi odzvanjajo besede enega od udeležencev naše javne tribune o osnutku nove ustave: »MENI JE TOČNO JASNO«, je dejal, »KAJ SVETOST ŽIVLJENJA POMENI. NEKAJ LEPEGA, PLEMENITEGA V ČLOVEKU IN ZA ČLOVEKA. IN KER JE TEMU TAKO, SEM Z VSEM SRCEM ZA SVETOST ŽIVUENJA. KDOR PA NI, PA TUDI SAM VE ZAKAJ... Brojan SDP STRANKA DIMOKRATICNI PRINOVI • LOVINU! «fcfi sfranka demokratične prenove ĐOMZJUU Ml VAM SE VEDNO LAHKO POGLEDAMO V OČI, TRUDILI SE BOMO, DA BO TAKO TUDI V LETU 1991! PRAZNUJTE V MIRU IN SREČI! POLITIČNI SHOD PRED PLEBISCITOM V DOMŽALAH: Upanje -13 stoletij dolgo, se uresničuje Na medstrankarskemm političnem shodu so spregovorili Mile Šetinc, Vojko Volk. Milan Balažic, Jože Pučnik, Igor Bavčar, Anton Tomažič, Jože Olup, France Tomšič. Uradno besedo na političnem predplebiscitnem shodu, ki je privabil v halo Komunalnega centra 800 ljudi, sta pripravila domžalski župan Ervin A. SCHVVARZBARTL in Anton TOMAŽIČ. V uvodni zelo čustveno obarvani besedi je AntonTomažič uporabil prispodobo Slovenije - kot vlačilca, ki ne le da vleče konvoj za sabo. temveč je namenjen tudi v napačno smer. Porezati vlečne vrvi pomeni zajadrati v svobodo. Ta cilj je vreden vsake žrtve. Tej trditvi smo vsi v dvorani hrupno pritrdili, kot je poudaril vodja Demosa Jože Pučnik, pri plebiscitu ne gre za to, da zmagamo. Svetu in sebi bomo pokazali, kaj nam dobrine kot so samostojnost, neodvisnost in suverenost pomenijo. Na političnem shodu smo zabeležili: - strankarski interesi so potrebni, ne zato, ker bi rabili stranke, pač pa zato. ker rabimo bogastvo idej, ki iz medstrankarskih konfrontacij izhajajo. - Brez vsakega smisla je vztrajati še naprej v združevanje nerazdružlji-vega. - Če se želimo povezati v Evropo, moramo najprej postati svoj subjekt s pravo narodovo identiteto. To pa bomo dosegli le, če bomo izstopili iz kompozicije... - Čas je že, da zavržemo tisto, kar ni moralno in vredno... - Nove navezave in povezave bomo postavljali kot svobodni državljani. - Plebiscit ni samo zmaga nad tistimi, ki bodo rekli NE! Je dokaz Evropi in svetu kaj Slovenci hočemo! - Morda bo po našem plebiscitu po modelu bega iz ječe narodov kmalu kje še kakšen plebiscit... - Ustrezneje kot to, da imamo 4 milijone pridnih rok bi bilo slišati, da imamo 2 milijona glav, ki znajo misliti... - Težimo tudi za to, da bomo prišli do socialne države, ki bo skrbela za družbeno pravičnost. - Država je sredstvo in ne mit, saj na mitu o bratstvu in enotnosti, ki ju ni, ni mogoče graditi sodobne države in družbe. - Jugoslavija kot celota ni zrela za evropsko skupnost in je celo ovira Sloveniji. - Sistem jugoslovanske federacije je Še daleč od odmiranja, saj so o tem dovolj zgovorni volilni rezultati v Srbiji in Črni gori. PRIZAUEVNI UČENCI HI DELAVCI NA TRZINSKI OSNOVNI ŠOLI Trzinski športni park Pravkar se je izteklo peto šolsko leto uspešnega delovanja nove osnovne šole v Trzinu. Ves omenjeni čas si je kolektiv šole prizadeval, da bi ustvaril pogoje, potrebne za dobro in prijazno šolo, šolo, v kateri bi se učenci in delavci dobro počutili in bi dajala kvalitetno znanje, potrebno za nadaljnje izobraževanje. V teh prizadevanjih smo se srečevali z mnogimi problemi, ki smo jih bolj ali manj uspešno reševali. Med slednjimi je prav gotovo izgradnja športnega parka ob šoli, za katerega za dokončno izgradnjo nismo dobili nikakršnih namenskih sredstev, razen dela sredstev od prodaje stare šole Ker se delavci Šole zavedamo pomembnosti, ki ga bo imel ta objekt za Šolsko in izvenšolsko mladino oziroma za celoten kraj. in ker ne želimo več čakati, smo se skupaj s skupnostjo učencev šole odločili, da organiziramo široko akcijo, ki naj bi pripomogla k hitrejši izgradnji parka. Poleg delovnih akcij učencev, delavcev šole, staršev in drugih krajanov, vsebuje program akcije »ŠPORTNI PARK 90/91« še zbiranje finančnih in materialnih sredstev ter več dobrodelnih prireditev, kot so: Pokaži, kaj znaš, plesi za starše in druge krajane. Silvestrovanje in pustovanje ter odprti dan šole ob zaključku akcije za to šolsko leto. Med pomembnejše dobrodelne prireditve sodi prav gotovo tudi prodajna razstava likovnih del priznanih slovenskih umetnikov, ki so se. razen redkih izjem, radi odzvali naši akciji. Prodajna razstava bo predvidoma v začetku marca v Likovem razstavišču v Domžalah in v dvorani KS Trzin. Naša želja je. da bi se akciji odzvali vsi krajani Trzina, organi in društva v krajevni skupnosti, zasebniki in delovne organizacije. Ob tako široko zastavljeni akciji, ki temelji povsem na prostovoljni osnovi, ne dvomimo v pomoč tudi širše družbene skupnosti: Izvršnega sveta občine Domžale. Odbora za telesno kulturo ter Odbora za vzgojo in izobraževanje pri Skupščini občirfe domžale. Od omenjenega programa je bilo že marsikaj realiziranega, saj so ves oktober in deloma v novembru uspešno potekale delovne akcije učencev, delavcev šole in krajanov. Na teh akcijah je bilo opravljenega veliko ur prostovoljnega dela. Žal nam je pri delih večkrat ponagajalo slabo vreme, kar pa ni zmotilo »udarnikov«, saj so se le-ti preselili v notranjosti šole in opravili precej vzdrževalnih del. S sredstvi, ki smo jih na ta način prihranili, smo kupili del potrebnega materiala za park. K uspešnemu poteku delovnih akcij krajanov so precej pripomogli tudi nekateri zasebniki, kot npr. pekarna Kralj, mesarija Kmetic, gostilna Matiček. Mengros iz Mengša. Minimarket iz Loke in drugi, ki so prispevali za okrepčila na delovnih akcijah. Z delovnimi akcijami nameravamo nadaljevati tudi spomladi. Na športnem parku bo potrebno izvesti še veliko del. Trenutno je v teku gradnja atletske steze, urejanje odvodnjavanja in urejanje zemljišča v okolici igrišč. Potrebno pa bo storiti še marsikaj. Po končani gradnji atletske steze, ki jo je potrebno samo še utrditi in prekriti s tenisitom, se bo potrebno lotiti grobih zemeljskih del pri gradnji teniških igrišč, tribune in hribčka, ki bo razgibal celoten park. Slednjega bodo veseli predvsem najmlajši, saj se bo na njem mogoče tudi sankati in smučati. Poleg omenjenih del bo potrebno zbrati še sredstva za nakup zunanje opreme za najmlajše ter urediti prostor za učilnico v naravi, ki si jo žele tako učenci, kot učitelji in ki bi znatno pripomogla k bolj zanimivemu in učinkovitemu vzgojno-izobraževalnemu delu. Hkrati z delovnimi akcijami so potekale priprave za dobrodelno prireditev Pokaži, kaj znaš, saj je bil denar od prodanih vstopnic namenjen izgradnji parka. Na dveh prireditvah so se staršem predstavili učenci v bogatem kulturnem programu. Prireditvi sta potekali v dvorani KS Trzin, ki nam jo je kot svoj prispevek k akciji odstopil Svet krajevne skupnosti. Žal pa organizatorji akcije nismo bili zadovoljni z odvzivom na vabilo za prvi ples za starše, kljub temu da smo se nanj dobro pripravili. Predvsem smo poskrbeli za čim lepši izgled dvorane, za okrepčilo, kot gost večera pa se je našemu vabilu s svojim bogatim programom brezplačno odzval priznani »Čarovnik«, iluzionist Miran Čanak. Upamo, da bo odziv na silvestrovanje in pustovanje večji, saj namen teh prireditev ni samo v zbiranju prepotrebnih finančnih sredstev za izgradnjo parka, ampak tudi v večji odprtosti šole kraju ter v vzpostavitvi pristnejših odnosov med delavci šole, učenci in krajani. Vsi delavci in učenci si želimo, da bi šola skupaj z okolico čimprej dobila končno podobo in tako postala pravo središče športnih, kulturnih in drugih dejavnosti, ki bodo privabljale in povezovale krajane starega in novega dela Trzina in druge občane. Sam športni park ne bo imel za posledico le večje kvalitete pouka, marveč bo lahko vplival tudi na kvalitetnejše življenje vseh uporabnikov parka. Vsem. ki so nam že na kakršenkoli način pomagali (s krampom ali z lopato, z materialnimi in denarnimi prispevki, pa tudi s koristnimi nasveti), se ob tej priložnosti iskeno zahvaljujemo. Vsak dinar, ki pride v blagajno Šolskega športnega društva, je korak bliže k za-stavljenu cilju. UČENCI IN DELAVCI ŠOLE SKRB ZA PR0MEIN0 VARNOST OTROK Trepetamo za življenja naših otrok... V Dobu Je potekala pod vodstvom g. Kovailla že vrsto let aktivnost pionirjev - miličnikov, ki so skrbeli za varen prehod otrok preko ceste IJublja-na-Celje. Glede na povečan promet v zadnjih letih so se starši z veliko skrbjo in odgovornostjo zaceli spraševati, ali je njihov štirinajstletnik kos tako odgovornemu delu. Vzsled tega smo se na Svetu staršev odločili, da naših otrok ne bomo več pošiljali na omenjeni prehod. S stem pa se skrb za prehod najmlajših nI končala. Zavedali smo se, da otroci ne morejo presoditi, kdaj steči preko ceste, kajti dejstvo Je, da cesta nI nikdar prosta levo In desno, kot smo se učili v prvem razredu osnovne šole. Torej je nujno potrebna odrasla oseba, ki bo skrbela za varno prečkanje. S komandirjem Postaje milice Domžale smo se dogovorili, da nam po najboljših močeh pomagajo, dokler ne najdemo trajne rešitve. Pri pogovorih s predstavniki Osnovne šole Dob In predstavniki KS Vir, Dob In Krtina, smo prišli do zaključka, da se obrnemo na republiške strokovne službe, ki naj nam svetujejo, kaj bi bilo na omenjenem prehodu v Dobu ustreznejše: semafor, ki ga pešec sam vklopi, ali podhod. V krogu staršev smo sklenili, da najamemo nekoga, ki bi bil pripravljen prevzeti odgovornost za varen jutranji In opoldanski prehod šolarjev, dokler ne dobimo ustreznih strokovnih mnenj. Pokazana Je bila tudi skrb za otroška življenja pri prečkanju ceste na Viru In v Krtini. Tudi te črne točke je potrebno ustrezno rešiti, saj je prehod ob tako gostem prometu skoraj nemogoč tudi odraslim. Starši so povedali, da se kolektiv Tosame že celo desetletje bori, da bi dobili semafor za peščce. Omenjeni semafor bi lahko uporabljali vlrskl otroci na svoji nevarni poti v šolo. Starši bi se tako rešili velikih skrbi. Z omenjeno problematiko so bili seznanjeni tudi predstavniki naše občine, ko so obiskali KS DOB. Ista problematika je bila tudi tema pogovora v prostorih KS Lukovica. Pa ne le v teh dveh krajevnih skupnostih. Tudi drugje starši opozarjajo na nevarnost, ki preti našim otrokom pri neurejenih prehodih čez cesto. Upam, da smo starši pokazali dovolj skrbi za naš naraščaj In da se bodo v kar najkrajšem času ustrezno uredili prehodi za pešce. Ne smemo niti pomisliti, da se lahko ponovi leto 1978, ko smo v naši občini na omenjeni cesti Izgubili številna otroška življenja. DARINKA GRUM Sreča leži okrog nas; treba jo je samo pobrati. Jutrišnji svet pripada tistim, ki oznanjajo veselje. BJBMAHQUE F. HBKR POGOVOR S PREDSEDNIKOM IZPITNEGA CENTRA MARJANOM PELIKANOM: Število opravljenih izpitov Neprimerna hitrost -smrti v objem O delu Izpitnega centra v Domžalah doslej nismo pisali, četudi opravlja pomembno - predvsem pa odgovorno delo pri izpitih kandidatov za voznike motornih vozil- Vodja centra Marjan Peljhan (redno sta zaposlena še dva delavca, štirje pa opravljajo delo po pogodbi) ima dolgoletne delovne izkušnje, saj je bil v republiškem organu vrsto let inšpektor za vozniške komisije. Živi v Ljubljani, kar mu prinaša, morda nekoliko prav zaradi tega, nevtralnejši pogled na problematiko dela inštruktorjev, izpitne komisije in vsega, kar je povezano z izpiti kandidatov. Tu so odgovori na vprašanja, ki smo jih zastavili v pogovoru gospodu Marjanu Peljhanu. Kakšno Je delo Izpitnih centrov, koliko jih imamo v Sloveniji? Kakšne so njihove pristojnosti, kam sodijo? Na območju Republike Slovenije deluje 17 izpitnih centrov, v katerih lahko kandidati glede na krajevno pristojnost opravljajo vozniški izpit. Naš izpitni center deluje v sestavi Sekretariata za notranje zadeve občine Domžale in je pristojen za opravljanje vozniških izpitov za kandidate, ki prebivajo na območju občin Domžale in Kamnik. Kakšna je vloga izpitne komisije v procesu usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil? Naloga izpitne komisije je, da nepristransko in strokovno ugotovi, ali je kandidat dovolj dobro usposobljen za samostojno in varno vožnjo v prometu. Kriteriji ocenjevanja so predpisani in enotni za vse izpitne centre v Sloveniji. Moram reči. da smo v letošnjem letu med obiski izpitnih komisij in avto šol v Avstriji in Nemčiji ugotovili, da so naši kriteriji ocenjevanja na vozniškem izpitu povsem enaki kriterijem, ki jih imajo v Avstriji in Nemčiji. Kriteriji ocenjevanja, ki temeljijo na učnem programu, so jamstvo, da bo kandidat v avto šoli zares dobil tista znanja, ki so predpisana v učnem programu. Koliko kandidatov opravlja izpit na leto? Povprečje zadnjih petih let je 1841 kandidatov na leto. V letošnjem letu pa je že do konca novembra k izpitu pristopilo 2260 kandidatov, kar je v primerjavi s petletnim poprečjem povečanje za 23 odstotkov. Kakšna pa Je uspešnost na Izpitih? Vozniški izpit se sestoji iz dveh delov. Teoretičnega in praktičnega. Zato tudi prikaz v dveh tabelah za 11 mesecev leta 1990. TEORIJA Pristopilo Uspešno opravilo kategorija A B C E T CPP A B C E T CPP število 197 3614 182 174 4 539 83 1901 64 57 2 204 odstotki 42 53 35 33 50 38 SKUPAJ A-CPP 4710 izpitov; kar je 1131 izpitov več kot lani v celem letu! VOŽNJA Pristopilo Uspešno opravilo kategorija število odstotki A 83 B 3423 C 79 E 38 T 1 B 1608 47 C 56 71 E T 31 1 82 100 Skupaj od A do T 3624 izpitov; kar je 820 izpitov več kot lani v celem letu Kolikokrat pa kandidati v glavnem opravljajo izpit? Podatki veljajo do srede novmbra 1990: Uspešno 1733 842 790 369 393 204 185 92 76 36 37 16 22 10 10 3 7 3 2 2 1 1 prvič drugič tretjič četrtič petič šestič sedmič osmič devetič desetič enajstič Ob tem velja povedati, da večina kandidatov opravi izpit v prvem ali drugem poskusu, vsi ostali pa potem v majhnem številu še skušajo izpit opraviti kasneje v naslednjih poskusih. Ste zadovoljni z uspešnostjo na teoretičnem delu izpita? Ne. Mislim, da bi glede na to, da so vsi kandidati morali obiskovati tečaje cestno prometnih predpisov v avto šolah, morali na izpitih dosegati veliko večjo uspešnost. Rezultati izpitov kažejo na to. da v nekaterih avto šolah na tečajih ne obravnavajo in utrdijo vse predpisane učne snovi ali pa pri pouku ne uporabljajo sodobnih učnih pripomočkov, tako. da tečaji še vedno potekajo na osnovi reševanja testov. Marsikateri kandidat meni. da je dovolj, če že samo obiskuje tečaj, vendar bi se na tečaju moral predpisano snov tudi naučiti. Slaba teoretična priprava povečuje število ur vožnje v vozilu, ko se mora inštruktor ponovno ukvarjati s prometnimi predpisi. V vozilu se mora namreč voznik hitro in pravilno odločiti, kaj mora oziroma sme storiti. Kandidat, ki obvlada predpise le po »testih«, tega ni sposoben narediti. Kaj pa uspešnost na izpitih iz vožnje? Tudi tu bi uspešnost morala biti večja! Če bi se kandidat v avto šoli zares usposabljal tako, kot določa učni program - to je 16 vaj in po končanem programu vožnje pred komisijo avto šole opravil uspešno preizkus vožnje, bi morala biti uspešnost na izpitih okoli 70 odstotna. Glede na to, da so učne ure vožnje »drage«, pa večina kandidatov prekmalu sili na izpit. Inštruktor največkrat pritisku kandidata kloni, ker se boji zamere, da kandidata že predolgo uči - rezultat pa je na koncu večkratno opravljanje izpita, seveda vsakič naslednjič z večjo tremo. Če samo pomislimo, koliko kandidat napreduje v zadnjih urah učenja vožnje in koliko stane najmanjša nezgoda na cesti (če se jo sploh da plačati), je jasno, da ne bi smel kandidat prekmalu na cesto samostojno. Kaj menite o številu novih avto šol? Po uveljavitvi zakona o podjetjih je bila tudi zasebnikom dana možnost odpiranja avto šol v podjetju. Tako je nastalo 6 novih avto šol, ki so prijetno popestrile ponudbo po usposabljanju novih voznikov. Kandidati lahko sedaj pričnejo z učenjem brez čakalnih rokov, imajo možnost večje izbire vožnje na sodobnejših vozilih pa tudi urnik voženj je že marsikje prilagojen kandidatovi zmožnosti glede na službo ali šolo. Žal pa se kvaliteta pouka ni bistveno izboljšala, saj so nove avto šole odprli predvsem inštruktorji, ki so že prej delali v obstoječih avtošolah. Mislim, da so trenutne zmogljivost v avto šolah prevelike in da bo že kmalu prišlo do zmanjšanja povpraševanja po uslugah avto šol. Šele tedaj se bo pričela prava konkurenčnost, ki bo pripeljala do dviga kvalitete poučevanja, saj bodo preživele lahko samo kvalitetne avto šole. Koliko avto šol deluje na območju izpitnega centra? Trenutno jih je 12. To so: 1. 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 AMD Domžale - Domžale, Krakovska 18 AMD Mengeš - Mengeš, Trdinov trg 14 AMD Kamnik - Kamnik, Trg svobode 6 ZŠAM Domžale - Domžale, Ljubljanska 87 Delavska univerza.Domžale - Domžale, Kolodvorska 6 Ljubljanski potniški promet - Kamnik, Avtobusna postaja JUS, d. o. o. - Domžale, Tomšičeva 9 Mikanec d.oo. - Domžale, Ljubljanska 102 Victoria d.o.o. - Domžale, Ljubljanska 36 Avto club d.o.o. - Domžale, Ljubljanska 36 TAL d.o.o. - Vir. Aljaževa 10 Aurora d.o.o. - Komenda. Glavarjeva 80 V vseh avto šolah je zaposleno 70 voznikov inštruktorjev, od tega 36 z redno zaposlitvijo, 34 pa delo opravlja po pogodbi. Ob koncu leta 1989 je bilo v 6 avtošolah na območju izpitnega centra zaposlenih 29 inštruktorjev; 19 redno in 34 po pogodbi. Kakšna pa je uspešnost naših avtošol? Najnovejši podatki za mesec noveber 1990 so naslednji: Uspešnost Vožnja Avto šola teorija AMD Domžale - Moravče 45% 57% AMD Mengeš 46% 32% AMD Kamnik 46% 50% ZŠAM Domžale 68% 80% Delavska univerza Domžale 32% 53% Ljubljanski pot. promet Kamnik 47% 41% JUS d. o. o. 33% 47% MIKANEC 69% 54% VICTORIA d. o. o. 24% 57% AVTO CLUB d. o. o. 32% 43% TAL d. o. o. - 25% AURORA d. o. o. - 50% Navedeni podatki še ne dajejo čisto objektivne slike o delu avto šol. To so zgolj rezultati na osnovi števila izpitov in števila uspešno opravljenih izpitov. Za pravo sliko pa bi morali vsebovati vsaj še: povprečno število ur, ki so jih kandidati potrebovali, da so uspešno opravili izpit, starost kandidata, njegovo izobrazbo in pa vrsto vozila na katerem so opravljali izpit. Kandidat za voznika pred izpitom. Navzoči smo specifičnemu položaju, ko je na naših cestah množica, vsekakor pa več deset vozil avtošol, ki s svojimi vozili dodatno onesnažujejo z izpuhi naše oko|je. Kaj bi kazalo povedati o tem? V vsakem primeru bi morala vozila, ki so stalno prisotna na cesti, imeti katalizatorje. Vozila v splošnem niso slabo vzdrževana; so v glavnem nova in se po izbiri nenehno izboljšujejo. Menim, da bi se morali odločati za taka vozila, ki porabijo malo goriva: vemo namreč, da vsak izgoreni liter goriva pusti v zraku take in take količine okolju škodljivih snovi. Kako pa lahko občan postane inštruktor? Izpolnjevati moraš naslednje pogoje: Imeti moraš srednjo izobrazbo in najmanj tri leta vozniško dovoljenje, v zadnjih treh letih tak voznik ni smel biti obsojen za kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa ter v zadnjih dveh letih ni imel prepovedi vožnje zaradi vožnje Na voljo In v pomoč občanom Kako so organizirali delo, da bi zadostili potrebam občanov? Da bi to storili, smo občanom omogočili prijavljati se in opravljati izpite v dopoldanskem ali popoldanskem času. Kandidati iz Kamnika se lahko za izpit prijavijo in teoretično del izpita tudi opravljajo tudi v Kamniku. Kandidati se za izpit lahko prijavijo v: ponedeljek in sredo od 8. do 10. ure in od 14. do 18. ure, v petek od 10. do 11.30 ure. Izpiti iz teoretičnega dela potekajo v Domžalah vsako sredo ob 10. uri, 14.30 uri. 16. uri in 18. uri. V Kamniku pa vsak drugi ponedeljek ob 14.15 uri na avto šoli LPP. 17. uri na avto šoli AMD Kamnik in ob 18.15 uri na avto šoli Avto club. Izpiti iz vožnje motornega vozila se pričenjajo v Domžalah: v ponedeljek, torek, sredo od 6. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob četrtkih od 6. do 13. ure in ob petkih od 6. do 13. uire. Pa še telefon: 714-574. pod vplivom alkohola; in pa seveda, da je uspešno opravil program izobraževanja za voznika inštruktorja. Poklic inštruktorja je zelo naporen, zahteven in odgovoren. Delovni čas je razporejen preko celega dne, saj le tako lahko s kandidati predela program vožnje, ki obsega vožnjo v in izven naselja podnevi in ponoči. Dober inštruktor si med učno uro ne more privoščiti počitka, saj pri današnji ceni učne ure, že vsaka neizvožena minuta pomeni precejšen stran vržen denar. Večina ljudi si poklic inštruktorja predstavlja kot zelo zabaven, saj se ves dan samo vozi z avtomobilom. Vendar ni tako. Spomnite se samo na vožnjo v poletni vročini ali mrazu, sneženju ter poledici pozimi. Da ne govorimo o tveganju prometne nezgode, ki pa je pri učenju vožnje še vedno pogost pojav. Pri vsem tem pa prihaja do moralne, materialne in kazenske odgovornosti inštruktorja. Kakšne voznike pa »pripravijo« naše avto šole? Kandidat, ki opravi vozniški izpit, še ni pravi voznik. Še vedno je učenec, ki se sedaj uči sam. Glede na to, da v zadnjih letih naši »začetniki« niso povzročali težjih prometnih nezgod, bi lahko rekli, da kar dobre. Žal mladi vozniki vse prehitro pozabijo na bonton pri medsebojnih odnosih na cesti, ki so se ga učili v avto šoli in pričenjajo voziti po svoje. Od tu naprej do prometne nezgode ni več daleč. Vendar po mojem mnenju za tako nezgodo ni kriva avto šola, saj je do nje prišlo iz nespoštovanja prometnih predpisov in se zaradi neznanja ali nespretnosti. Katere pa so najpogostejše napake zaradi katerih kandidati ne opravijo izpita? Te napake so: slabo opazovanje prometa in neprilagojena hitrost. To sta največkrat vzroka za neuspešnost na izpitu iz vožnje. Voznik, ki ne ve, kaj se okoli njega v prometu dogaja, nikakor ne more voziti varno. Zato pravočasno ne opazi prometnih znakov, ne ugotovi prednostnega reda v križišču, izsiljuje prednost ali pa vozi s preveliko hitrostjo glede na prometne okoliščine. Zato je osnovna naloga avto šol, da kandidata ne učijo le tehnike vožnje, ki je vsekakor pomembna, ampak tudi opazovanja in predvidevanja v prometnih dogodkih. Le kandidat, ki to obvlada, se bo lahko varno vključil v promet. Srečanje rejniških družin_ Center za socialno delo Domžale in Društvo rejnic in rejnikov sta v nedeljo, dne 2. decembra popoldne organizirala prireditev z naslovom »Srečanje rejniških družin«. Večkrat smo že poročali o srečanjih rejnic, izletu rejnic, izobraževanju rejnic in podobnih srečanjih, ki so se ga udeleževale le matere-rejnice. Ta prireditev pa je prvič omogočila medsebojno spoznavanje celotnih rejniških družin, saj so se ga udeležile celotne družine: rejnik, rejnica, matični otroci, rejenci in tudi rejenčevi starši. Prireditev je imela v prvi vrsti družaben namen, delavke Centra za socialno delo pa smo si zastavile tudi strokovne cilje - prvič smo lahko v neposrednem, spontanem vzdušju zaznavale funkcioniranje celotnih rejniških družin ter povezavo rejenčeve matične družine z rejniško družino. Vse udeležence je zabaval ansambel »Nika Zajca«, prireditev pa je spretno vodil naš znani voditelj na-rodnozabavnih oddaj Boris Kopitar. Vso organizacijo v zvezi s postrežbo in ureditvijo miz so prevzeli starejši rejenci in rejenke in otroci rejnic, ki so to nalogo ob sodelovanju delavk Centra za socialno delo z vese-jem in vso odgovornostjo opravili. Vse zbrane je pozdravil tudi predsednik občine gospod Ervin Anton Schvvarzbartl, ki je v svojem nagovoru zelo tenkočutno prikazal pomen družine, ki daje osnovo in vrednote za človekov razvoj, graditev osebnosti in njegovo končno oblikovanje. Ce citiram samo delček njegovega nagovora, lahko slikovito prikažemo pomen rejništva kot dejavnosti in veliko delo, ki ga opravljajo rejniške družine. Rejnice in rejniki to moč premorete, moč darovanja ljubezni do pomoči potrebnih in prav je, da vam je družba za to nesebično odločitev hvaležna. Hvaležna pravim zato, ker so vsa organizirana podpora in gmotna sredstva, ki jih v ta namen dajemo bolj simbolična, saj ljubezni ne moremo plačati. In za to gre! Ljubezen, ki ni sebična, ampak se razdaja. Kdor ima otroke, več otrok, ve koliko odpovedi in žrtev zahtevajo od staršev preden so sposobni samostojnega življenja za dobro. Vemo tudi kako daljnosežne so kvarne posledice zanemarjene vzgoje. Zato je poslanstvo rejnic in rejnikov neprecenljivo. Hvaležnost pa ni omejena samo za družbeno priznanje, ampak (in v to verjamem) predvsem na rejence in rejenke, ki so pomoči in skrbi rejnikov bili deležni. Rejniške družine so se prireditvi množično odzvale. V razgovoru z delavkami Centra za socialno delo so povedali, da takšna srečanja doživljajo kot priznanje svojega dela, ki ponavadi obstaja neopazno in povezano predvsem s težavami. Možnost imajo izmenjati medsebojne izkušnje, se spoznati ter se pogovoriti o svojem delu. Vsi pa so poudarili, da je bilo to nepozabno popoldne za otroke, tako rejence kot njihove otroke - imeli so možnost malce drugače se igrati, zaplesati, vključiti se v družabne igrice, se nasmejati. Tudi rejenci - otroci, ki se mora včasih počutijo odrinjene, pozabljene od lastnih staršev so dobili občutek, da je bil to dan, ki je bil posvečen prav njim. Vsi udeleženci okrog 100 družin, so poudarili, da si takšnih srečanj še želijo in že so kovali načrte, kako bodo to srečanje organizirali prihodnje leto. Mislim, da bomo takšne aktivnosti lahko nadaljevali, saj so naše rejniške družine poleg pri svojem osnovnem vzgojnem delu, aktivne tudi na mnogih drugih področjih: v aktivu kmečkih žena, v družbenem življenju it. Tudi na sami prireditvi so kaj hitro prevzele aktivno vlogo in nato pripravile tudi svoje otroke in rejence. Vsem nam je posebej segla do srca pesem »Rejenčeva tožba in prošnja«, ki jo je spesnila rejnica Vida Per, na naši prireditvi pajo je zapela njena rejenka Andreja. S prireditvijo »Srečanje rejniških družin« smo v občini Domžale obrnili nov list v dolgoletni tradiciji rejništva pri nas. Brez sramu lahko povemo, da imamo v občini, ki je znana bo najbolj razviti obtrni-ški dejavnosti, tudi največ rejniških družin vSloveniji, ki so dobro usposobljene za svoje delo in organizirane v svoje društvo ter jim damo za to vse priznanje in družbeno podporo. MAKSIMILJANA MALI ZANIMIVO ZLASTI ZA IHANCE Preobremenjena cesta skozi Ihan Zaradi sanacije mostu čez Kamniško Bistrico na magistralni cesti Črnuče-Litija, katere upravljalec je občina Domžale, se je zelo povečal promet skozi Ihan. To pa ni pomenilo le povačane prometne nevarnosti, temveč tudi prekomerno obremenitev in uničevanje ceste. Vodstvo KS Ihan in Izvršni svet Skupščine občine Domžale sta kar večkrat obravnavali to problematiko, izvedene so bile tudi nekatere aktivnosti, ki jih na kratko povzemamo: - KS Ihan in občina Domžale vztrajata, da se takoj sanira poškodovano cestišče in se umaknejo obvozi za tovorna vozila, kot alternativo pa dopuščata, da obvoz ostane, vendar Republiška uprava za ceste sanira cesto v dogovorjenem obsegu, - takoj je bilo intenzivirano tehtanje prekomerno obremenjenih vozil in ob tem ugotovljeno, da je večina vozil prekomerno obremenjenih, - Izvršni svet SO Domžale je sklical pogovor z organizacijami, katerih vozila najbolj prekomerno obre- menjujejo to cesto, in jih oozoril na škodo, ki jo povzročajo, - Cestno podjetje Ljubljana je dolžno intenzivirati vsakodnevno vzdrževanje lokalne ceste, - Izvršni svet bo skupaj s KS Ihan, spremljal uresničevanje sprejetih dogovorov in ustrezno ukrepal. Po informaciji predstavnika Republiške uprave za ceste naj bi normalni promet na magistralni cesti Črnuče-Litija stekel predvidoma do 15. januarja 1991. Prava naslada ni v tem, da najdeš resnico, temveč, da • • v v v joisces. TOLSTOJ ODGOVOR NA VPRAŠANJE - KAKŠNO VODO PIJEMO? V Domžalah pijemo zdravo vodo__ Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale upravlja tudi z vodovodom, ki je združen iz bivših vodovodnih odborov, ki so gradili vodovod, v enotno podjetje. Tako je povezanih osem vodovodnih sistemov v celoto, ki oskrbuje občane z zdravo pitno vodo na celotnem področju občine, del vodovoda s katerim upravljamo, pa posega še v občine Kranj, Ljubljana - Šiška, Kamnik in Litija. Voda iz globin: Največje območje, na katerem pridobivamo vodo iz globinskih vodnjakov, je na domžalsko-mengeškem polju. Na tem polju črpamo vodo iz globine približno 50 metrov. Na polju obstoja 6 vrtin - vodnjakov, izmed katerih pa delujejo aktivno le trije, dva še izgrajujemo, eden pa še čaka v rezervi ter bo v pomoč pri nadaljnem razvoju oskrbe z vodo v naši občini. Voda za Domžale In okolico: Voda, ki jo pričrpamo v teh vodnjakih, pokriva potrebe prebivalcev mesta Domžale in njegove neposredne okolice (Vir, Ihan, Dragomelj, Jarše, Trzin). Preostali del vode, ki jo potrebujejo v dolini Črnega grabna, Moravski dolini in Mengšu, pa je pridobljen na naravnih vodnih virih, ki naravno - gravitacijsko pritekajo do potrošnikov, ponekod pa to vodo tudi prečrpavamo na višje ležeče mesta. Kako |o s kakovostjo naše vodo? Kakovost vode redno kontroliramo, saj nas k temu zavezuje veljavna zakonodaja, obstoja pa tudi reden nadzor republiške in občinske sanitarne inšpekcije. Analize vode so trojne: bakteriološke, kemične in razširjene. Opravlja jih za to pooblaščena delovna organizacija - Zavod za socialno medicino in higieno dela Gorenjske, ki je v Kranju. Te analize opravljajo po programih, ki so bili dogovorjeni med upravljal-cem vodovoda, inšpekcijskimi službami in izvajalcem analiz - zavodom za socialno medicino in higieno dela gorenjske iz Kranja v skladu s pravilnikom, torej letos že 702 analizi. Kaj kaže govorica podatkov? V 11 mesecih letošnjega leta je bilo vzetih 470 vzorcev za bakteriološko analizo. Med temi 470 vzorci je bilo 3,2 odstotka vzorcev neustreznih zaradi skaljenosti vode. Od 220 vzorcev, posredovanih v kemično analizo, pa je bilo neustreznih 0,02 odstotka vzorcev. Poleg tega je bilo vzetih še 12 vzorcev za razširjeno analizo. Z analizami je bila preverjena tudi radioaktivnost. To analizo pa opravi Inštitut Jožef Štefan. Poleg vsega omenjenega je bila izdelana še analiza na prisotnost naftnih derivatov in elektropre-vodnost vode, ki jo uporabljamo za pitje. Iz pregleda vseh teh analiz je razvidno, da na našem oskrbovalnem sistemu pijemo zaenkrat še dobro vodo in to je trditev, katero Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale dokazuje z rezultati analiz. Primerjava z minulimi časi: Primerjava analiz v zadnjih 10 letih kaže, da na domžalsko-mengeškem polju, kjer opravljamo glavni odvzem vode, do sedaj še niso zabeležili oporečnosti v kakovosti pitne vode. Prav tako ta voda ni bila v nobenem primeru oporečna med zadnjo povodnijo v novembru. Bolj so bili prizadeti nekateri vodnjaki na področju porečja Kamniške Bistrice, kjer se je voda ob poplavah delno skalila in zato so v kritičnih obdobjih priporočali prekuhavanje te vode. Vodo ponekod klorirajo: Ostali naravni viri v upravljanju Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, ki jim rečemo, da so krajevni viri oskrbe z vsemi značilnostmi kraških virov (Črni graben in Moravska dolina) in izviri pod Krvavcem, so opremljeni z avtomatskimi klorirnimi napravami, ki vodo avtomatično prilagajajo zahtevam za pitno vodo. Zaščita področij, kjer se nahajajo vodnjaki in vodni viri, bi se morala ostreje izvajati po sprejetem občinskem Odloku o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Domžale in Ukrepih za zavarovanje voda in enak Odlok občine Kranj za zaščito varstvenih pasov vodnih virov pod Krvavcem in, da na tej osnovi ne bi celo uradni upravni organi občin KAJ SE JE PRED 61 LETI DOGAJALO HA ZBOROVANJU ŽIVINOREJCEV V DOMŽALAH Utrinek iz kmetijske zgodovine občine_ V nedeljo, 27. oktobra tega leta, se je vršilo v Domžalah v Društvenem domu veliko zborovanje živinorejcev. Zbranih je bilo nad 150 gospodarjev - živinorejcev, iz vsega kamniškega okraja. Zborovanje je otvori! takoj po 9. uri predsednik živinorejskega odbora g. Poznič, ki je pozdravil v lepih besedah zborovalce. Nato so sledila predavanja navzočih zastopnikov oblastnega odbora g. Hladnika, Kmetijske družbe g. Kafola in sreskega veterinarja g. Romarja iz Kamnika. Po predavanjih, ki so bila prav poučna, se je razvila živahna debata o licenciranju živali, o prirejanju živinskih razstav, itd. Lep nagovor je imel tudi g. Novak, predsednik okrajne blagajne, kije obrazložil sredstva okrajne blagajne, ki so določena za povzdigo tamkajšnje živinoreje. Zglasil se je tudi bivši poslanec g. Štrcin, kije poudarjal najvažnejše točke, ki prihajajo v poštev za povzdigo kamniških živinorejcev. H koncu sta bili predloženi dve resoluciji o skorajšnji ustanovitvi kmetijske zbornice in o maksimiranju občinskih doklad in davkov. Obe resoluciji sta bili z velikim odobravanjem soglasno sprejeti, na kar je predsednik zaključil z lepim nagovorom. Vsebina prispevka je vzeta iz revije Kmetovalec, glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo štev. 21 v Ljubljani, 15. novembra 1929. XL VI. Omenjeno revijo kmetovalec iz leta 1929 od številke 2 do 24 hrani v svoji knjižnici Jože Novak, Vrhpolje 14, Moravče. JOŽE NOVAK dr Franc Osole V JAMARSKEM D0M0 NA G0RJ0ŠI Zgoščena kulturna prireditev ob koncu leta Nedelja, 16. decembra je bila polna različnih prireditev, za katere se zdi, kot da hitijo, da ujamejo konec leta. Jamarji so na Gorjuši v Jamarskem domu pripravili občni zbor na katerem so počastili 70 let paleontologa - kvartarologa dr. Franceta Osoleta, domžalski župan je ob vseh letošnjih uspehih pripravil sprejem za dekliški pevski zbor KD Domžale, ki ga vodi Karel Leskovec, ob koncu pa je ta raznorodna prireditev pomenila ob božično-novoletnem srečanju tudi priložnost za pogovor o prihodnosti organizacije in dela v domžalski kulturi. Znanstvenik 70 letnik dr. France Osole je eden od tistih, ki so odkrivali znamenite, za zgodovino naroda pomembne stvari. Je eden najuspešnejših raziskovalcev starokamenidobskih kultur na Slovenskem, vsekakor najpomembnejši ob pokojnem dr. Srečku Bro-darju. Svojo pot je začel v Celju, kjer se je rodil 1. oktobra 1920. Gimnazijo je končal na Ptuju in se nato vpisal na Vojaško akademijo v Beogradu. Tam ga je zatekla druga svetovna vojna. Po končani vojni se je vpisal na naravoslovni oddelek filozofske fakultete v Ljubljani in leta 1952 diplomiral iz biološko-geološke skupine. Leto dni je poučeval na gimnaziji v Murski Soboti, nato je prevzel mesto asistenta na takratnem inštitutu za prazgodovino človeka na Ljubljanski univerzi. Za doktorja kvartaroloških znanosti je promoviral leta 1960, bil štiri leta pozneje izvoljen za docenta in leta 1975 postal redni profesor za predmete: geologija kvartarja, paleolitik in paleolitik Jugoslavije. Strokovno se je izpopolnjeval na Geološkem inštitutu v Kielu (ZRN) in Arheološkem inštitutu v Londonu. Že kot študent je kazal veliko zanimanje za raziskovalno delo. Udeležil se je številnih arheoloških izkopavanj ter si tako nabral izkušnje za kasnejše raziskovalno delo. Vso pozornost je posvetil raziskovanju ledenodobnih jamskih usedlin, njihovi paleontološki in kulturni vsebini. Pri tem je odkrival številne pale- olitske postaje na Primorsko-notranjskem krasu (Ovčja jama in Zakajeni spodmol pri Prestranku, Zupanov spodmol pri Sarajevčah) in pozneje na slabo raziskanem območju osamelega krasa (Matjaževe kamre pri Rovtah, Babja jama pri Dobu, Lukenjska jama pri Prečni): Sistematično jih je odkopal, raziskal ter izsledke objavil doma in v tujini. Tako je napisal več kot 100 znanstvenih del, poljudnoznanstvenih člankov ter strokovnih in priložnostnih sestavkov. Sodeloval je pri izdaji mnogih strokovnih revij v domovini in zunaj nje. Predaval je na mnogih geoloških, arheoloških in speleoloških kongresih na mednarodni ravni, je član številnih strokovnih in raziskovalnih organizacij - domačih in evropskih. O slavljenčevem delu, predvsem pa o zaslugah, ki jih ima kot geolog in paleontolog, seveda pa tudi o zaslugah, ki jih je imel pri odkritju Babje jame na Gorjuši, so spregovorili Stane Stražar, Matjaž Brojan, dr. France Habe in dr. Rajko Pavlovec. Predsednik Jamarskega društva Simon Robič Stane Stražar je zastopniku slavljenca (dr. Osole je bil zaradi bolezni žal odsoten) izročil najvišje priznanje - zlati znak društva Simon Robič. Sprejem za dekliški pevski zbor Naš domžalski župan gospod Ervin Anton Schvvarzbartl je sprejel tudi dirigenta in pevke naju- spešnejšega vokalnega sestava v naši občini - dekliški pevski zbor KD Domžale. Poudaril je, da gre za zbor, ki ga je postavila Metka Pichler in ki ga Karel Leskovec še vnaprej enako uspešno vodi. Dekleta so v zahvalo za prijazne in vzpodbudne besede župana nagradile s štirimi pesmimi vse prisotne. Žal v izjemoma slabem zraku, v zakajenem gostilniškem prostoru, ki je pomenil svojevrsten pomenljiv kontrapunkt resničnega razumevanja za kulturo v naši občini. Pogovor o prihodnosti naše kulture V božično-novoletnem sprejemu, ki ga je za kulturne delavce domžalske občine tudi pripravil župan Schwarzbartl je stekla beseda o pogojih dela za kulturo v domžalski občini v prihodnjem letu. Kot kažejo izračuni in predvidevanja, bo denarja zanjo manj, pa tudi sicer bo treba programe marsikje zasnovati v skromnejšem obsegu ali pa jih - kjer se pač da, nasloniti delno tudi na tržne osnove. Ob tem je bilo zastavljeno mnogo konkretnih vprašanj (objekti v kulturi, Društveni dom v Domžalah, Knjižnica, Kersnikove nagrade, delo odbora za kulturo in druga); na vsa ni bilo moč odgovoriti, saj proračunska sredstva za prihodnje leto še niso določena pa tudi sistemsko se bo v prihodnjih mesecih še marsikaj spremenilo. Vsekakor pa so pogovori o kulturi, o dilemah, ki se kažejo, o različnih rešitvah, ki so v različnih očeh različno možne uresničitve gotovo koristni. Prav je, da se v dialogu strpno in kulturno pogovarjamo. Tudi v kulturi. M. B. dovoljevali lokacij sanitarnih deponij (Suhadole, Duplica, itd..). Zakonodaja bi morala biti obvezujoča za vse, ki posegajo z gradnjami ali na kak drug način v izrabo zemljišč. Do sedaj je bila naravi s takimi posegi storjena večkrat že velika škoda, ki bi se kaj lahko sprevrgla tudi v ekološko katastrofo ali pa na to še čakamo. Če bomo skrbeli za ekologijo... Iz vsega povedanega lahko ugotovimo, da smo vedno pili zdravo pitno vodo in da zdravo vodo pijemo še sedaj. Tako bo ostalo tudi v prihodnje, vendar le v primeru, če bomo bolj skrbeli za okolje, bolj varovali dragoceno podtalnico s sistemi kanalizacije ter podtalnico varovali pred onesnaženji tudi z različnimi, zelo nevarnimi zunanjimi odlagališči komunalnih odpadkov. Če bomo tej skrbi za okolje posvečali več pozornosti, potem bomo vodo lahko pili, takšno kot je, vendarle še nekaj časa. S povedanim smo želeli demontirati bojazen ali zgolj ugibanja poslancev na eni od zadnjih skupščinskih sej o kvaliteti pitne vode. Podatke za Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale pripravil: Tomo Vavtar, vodja enote vodovod ROPARJI NAŠIH ČASOV Razbojniki, rokomavhi, rokovnjači... Namigovanje na naše, domžalske razmere je hoteno, namensko in premišljeno! Dogaja se, da se ti na bolšjem trgu za pete prilepi kak drugače govoreč posameznik ter ti na vse načine, ko hodi za tabo, skuša vsiliti zapestno ali žepno uro, morda verižico, prstan, zapestnico. Cena, ki jo ponuja, je nizka, da je že kar neverjetna. Pa veste, zakaj je možakar s svojo uro lahko tako poceni? Ker je ukradena, ker se zanjo ni bilo treba truditi, da bi jo zaslužil. Po »lupci« mu je priplavala, pa je rokomavh tako cenen. V Domžalah vemo, kaj je tradicija. Znamo jo hraniti, ceniti, vrednotiti - in ohranjati. Tako v zadnjem času še posebno ohranjamo rokovnjaške tradicije, saj je znano, da so bili naši predniki izborni rokomavhi, roparji, tatovi, razbojniki: najboljše tradicije teh časov ohranjamo naprej. Kako leto po vojni so drugi roparji, tatovi in razbojniki ljudem odvzemali, kar je bilo njihovo. Odslej bo družbeno, so rekli. Pa ni bilo, vsaj v mnogih primerih ne, ko se je ukradeno blago veliko krat preselilo v naročja oblastvenih roparjev. Hudobija je bila tolika (dokazano s-papirji!! tudi v naši občini), da so morali ljudje svoje ukradene stvari še enkrat kupovati nazaj od tistih - ki so kradli... Desetletja po tistem imamo novodobne roparje, rokomavhe, razbojnike. Ti roparji denimo posekajo gozd zato, da ne bi prišel nazaj kot gozd staremu lastniku, opravljajo tačas še možne malozavite poslovne transakcije, prepise, goljufiva vrednotenja premoženja, preimenovanja, da bi še enkrat - tokrat dokončno opetnajstili prvotnega lastnika objekta in ga spravili v položaj, ko kasneje po sprejetju zakona, v nobenem primeru ne bi mogel več do svojega imetja, zemljišča, stavbe, tovarne, družbenega premoženja, da bi bil dobiček kasneje ob dvakratni, trikratni preprodaji večji, navezujejo se različni poslovni aranžmaji s tujimi partnerji, prav pripraven pa bi bil tudi hudič, če bi bil dosegljiv, vse v želji, da se še enkrat, tokrat dokončno - do perfekcije naštudirano (pardon legalno, pardon, saj ravnamo po obstoječi zakonodaji) oropalo in pokradlo, kar je še moč krempljasto doseči v obsegu do koder seže vpliv, moč, oko in apetit. K sreči, veliki sreči je prepoznavnost naših novodobnih roparjev, razbojnikov, rokomav-hov, rokovnjačev vse večja. Kotijo, množijo se v znanih tovarnah, dosedanjih družbenih podjetjih, vkup tiščijo glave, kako bi (oprostite izrazu ni dober je pa pravi) oplačkali še enkrat tiste, ki so enkrat že bili... Že se kažejo razbojniki iz sivine razmer: znani obrazi naših dovčerajšnjih sodelavcev, novodobnih podjetnikov, ki to ime zločinsko upravi-čujejo: podjetni so pač. Zato, ljudje predvsem prvotni lastniki razlaščenega premoženja: budnost v glavo, oči na peclje, pomagajmo si med sabo. Do sprejetja ustreznega zakona bo treba žal še počakati. V nedogled - to nam obljublja nova oblast - se kradlo ne bo. Upamo lahko, da bomo z novo komponirano muziko starih boljševističnih barabij v samostojni Sloveniji enkrat za vselej končali. Naj nam pri tem pomagata Bog ali pa Mara - samo da bo res... M. BROJAN Če je moja dolžnost delati, je moja pravica živeti. KOSOVEL pisma bratcev • pisma bralcev • pisma bralcev • pisma Tekmovanje - boi proti alkoholizmu November je bil mesec boja proti alkoholizmu in narkomaniji. Čeprav še mladi, se tudi mi zavedamo, da sta alkoholizem in narkomanija hudi in prepogosti bolezni našega časa. Na sestanku MČ RK smo se zmenili, da bomo tekmovali v kvizu na temo o alkoholizmu. Vsi učenci 3. in 4. razreda smo se na tekmovanje skrbno pripravili, devet najboljših učencev (Katja, Nina, Borut, Boštjan, Franja, Peter, Jure, Simon in jaz) pa je tekmovalo nato v zaključnem kvizu. Vse skupine so bile izenačene in so dobile najvišje število možnih točk. Vsak učenec je za nagrado dobil štiri sokove. Po kvizu smo s kratko proslavo počastili rojstni dan naše domovine. Želim si še več takih dni. META PUSTOTNIK, Krašnja Naš klic po pravici Vaše povabilo, ki ste ga naslovili na občane v št. 14 z dne 22. 11. 90, je razlaščene lastnike zatekel zadnji hip. Veseli nas, da se je tudi v Domžalah ustanovna podružnica slovenskega združenja razlaščenih lastnikov premoženja (ZRLP), ki jo gotovo čaka ne le obilo dela, temveč še več ovir na poti, da se čimprej povrne premoženje prvotnim lastnikom. Naš problem je sicer le kamenček v mozaiku velike slovenske Guernice, ki pa se vse bolj kaže kot Golgota vseh, ki še upajo, da je mogoče odpraviti storjene krivice, ki jih je zagrešil v imenu ljudstva bivši režim. V tem času, ko se rojeva demokracija, še ni popustila sila navade in utečenih zablod, nekateri samodejno nadaljujejo svoj razdiralni pohod. Slutim, da naš primer ni osamljen, zato vam pošiljam v objavo »PETICIJO«, ki smo jo naslovili na predsednika skupščine občine Domžale in mu jo že vročili. Globoko smo prepričani, da bo naš primer rešen pravično. Za objavo peticije sem se odločila zaradi vseh tistih v občini Domžale, ki jih je bilo z Zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč iz leta 1958 odvzeto v občini Domžale blizu 5.000.000 kvadratnih metrov gradbenih zemljišč, v Republiki Sloveniji pa celo preko 200.000.000 kvadratnih metrov, da bi o številu najemnih zgradb in površin, ki so bila odvzeta po Zakonu o agrarni reformi ne izgubljala besed. Bralcem našega Poročevalca sem dolžna pojasnilo, s čim utemeljujemo lažnost listin, ki jih izdaja Zemljiška knjiga. Bivša oblast je zlorabila neomajno zaupanje v Zemljiško knjigo, ki izvira iz časov, ko je bila zemlja kot lastnina sveta in je bila Zemljiška knjiga sveto pismo zemljiške lastnine. Vsem nam je poznan izrek »kadija te toži, kadija te sodi«. Komu naj se pritožim?! V tem reku je tudi resnica o lažnih zemljiškoknjižnih izpiskih. Bivša oblast je v sebi združila partijo, državo, sodišče, in ker je Zemljiška knjiga del sodišča je povsem jasno, da je bila tudi ta, pri ljudeh z Glorijo odeta ustanova v resnici le sredstvo v rokah oblasti in zato le instrument manipulacij. Oblasti ni bil dovolj krivični Zakon, ob njem so uporabljali vse možne metode, da bi izigrali bivše lastnike tudi za sramotno nizke odškodnine. Izmanipulirali so vsa določila o odškodnini tako, da so opustili del postopka - listino o odvzemu iz posesti, ki je prvotnim lastnikom zagotavljala odškodnino. Uporabili so le naznanilni list občinske službe za spremembo meja, ki bi moral temeljiti na odločbi o odvzemu iz posesti in o določitvi odškodnine. Sodišče je dovolilo Zemljiški knjigi zgolj na osnovi naznanilnega lista, brez pravnega akta menjati meje posesti, ki je bila pod hipoteko bivšega lastnika na družbeni posesti in bi morala biti v Zemljiški knjigi kot hipoteka tudi izkazana. Žal se ta praksa tudi danes nadaljuje... Upam, da bo ta ne prav kratek sestavek in peticija v pomoč vsem prizadetim lastnikom pri iskanju njihovih pra- Slovarček po zakonu o nacionalizaciji lastnik - tisti, ki mu je bilo zemljišče nacionalizirano (po nacionalizaciji zemljišče postane družbeno premoženje) posestnik - uporabnik zemljišča do končnega odvzema iz lastnine (odvzem - ob določitvi odškodnine za nacionalizirano zemljišče ali najemno zgradbo s pravnim aktom) Dunja Cajhen, Jarčeva ul. 13 Žulijo me komunalni problemi ' Že pred več leti, ko sem bil delegat tovarne TRAK Mengeš v skupščini Samoupravne komunalno interesne skupnosti Domžale, sem v razpravah o poslovanju Komunalnega podjetja Domžale imel pripombe na nekatere nepravilnosti. Trdil sem, da zaračunavanje odvoza smeti od m2 stanovanjske površine ni pravilno. Še vedno sem prepričan, da sama stanovanjska površina ne vpliva na količino smeti. Menim, da je čisto narobe v primeru, da ostaneta v večjem KAKO SMO 23. DECEMBRA 1990 GLASOVALI O PLEBISCITU V OBČINI DOMŽALE UDELEŽBA VOLILCEV: »DA« »NE« NEVELJAVNE GLASOVNICE 94,9% 91,5% 2,7% 0,6% OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA SE ISKRENO ZAHVALJUJE VSEM PREDSEDNIKOM IN ČLANOM VOLILNIH ODBOROV TER VSEM, KI SO JI TUDI OB TEJ PRILOŽNOSTI ODSTOPILI PROSTORE ZA GLASOVALNA MESTA. VSEM SKUPAJ ŽELI ZDRAVO IN USPEŠNO 1991. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA DOMŽALE stanovanju dva upokojenca. Za odvoz smeti morda plačujeta znatno več kot drugo gospodinjstvo s pet ali več osebami? Tudi površine posameznih stanovanj so verjetno zelo netočno zmerjene, kar povzroča dodatno negodovanje občanov? Nič bolj komplicirano, pa bolj pošteno bi bilo, da bi se to zaraču- Predsedniku skupščine občine Domžale g. mag. Antonu Ervinu Schvvarzbartlu dipl. inž. Peticija Za odpravo neljubih dejanj in postopkov pooblaščenih javnih služb občine Domžale, ki smo jim priča in so posledica »Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč« (Ur. I. II. k J št. 52 od 31.12.1958 z veljavnostjo od 28. 12. 1958, ko gaje sprejela Ljudska skupščina FLRJ). Tedanje upravne službe in organi občine Domžale so mimo Zakona u ve-ljavljale neustrezne postopke, samovoljo in zlorabe, ki so odpravile še minimum ponižujoče in tragične odškodnine, ki jo je nudil nam lastnikom krivičen Zakon. Zakon, ki danes nima le dvomljive vrednosti, temveč že neustavno vrednost v Republiki Sloveniji, še vedno izvajajo nekateri organi ali pooblaščene javne službe - podjetja z enako dvomljivo ali še bolj neustrezno prakso, ki nam ne le krni naše pravice, temveč nam jemlje sleherno dostojanstvo. Na meji naših dveh krajevnih skupnosti v Domžalah (KS Jarše - Rodica in KS Slavko Šlander), ki poteka po Jarčevi ulici in je bila ves čas le boljša pot in je kot taka še danes označena v katastru, nastaja skoraj nerešljiv zaplet. Na nenaravni meji med krajevnima skupnostima, ki poteka po poti (naravna bi potekala po petdeset metrov oddaljenem »potoku Mlinščica«), so v zadnjih dneh začeli s pripravljalnimi deli za rekonstrukcijo, asfaltiranje in prestavitvijo poti - ceste. Po krajevnem samoprispevku občine Domžale je to ena zadnjih cest, ki je predvidena za asfaltiranje. Veljavni zazidalni načrt predvideva, da se rekonstruirana cesta premakne v področje KS Slavko Šlander za 13 m. Prestavitev ceste in s tem meje med krajevnima skupnostima ne bi imela posledic, če ne bi posegala v temeljne pravice državljanov - lastnine. Samo slučaj je, da smo mejaši na strani KS Slavko Šlander, v katero posega novo cestno telo vsi »staroselci« lastniki nacionaliziranih gradbenih zemljišč. Na nasprotni strani ceste pa so vsi zgolj uporabniki mestnih zemljišč, ki so si pridobili pravico uporabe stavbnega zemljišča od Sklada mestnih zemljišč občine Domžale, ki je razdeljevala opremljena stavbna zemljišča, nacionalizirana od »bivših« lastnikov, ni pa zagotovila niti minimalne z Zakonom predvidene odškodnine »bivšim« lastnikom. Dne 20. 11. 1990 so prišli delavci z Biroja 71 iz Domžal po nam nepoznanem nalogu brez predhodne najave in pričeli z zakoličevanjem ceste po naših vrtovih, ki so po 68 čl. zloglasnega Zakona še vedno v naši posesti in nam kot bivšim lastnikom po čl. 46/1 v zvezi s čl. 47/1-3 v trenutku odvzema pripada odškodnina vse v smislu čl. 7/1 splošnih določb Zakona (kljub boljševistični podstati Zakona je le-ta zagotovil vsaj formalno pravno legaliteto z zagotovitvijo odškodnine). Dne 23. 11. 1990 pa je tajnik KS Slavko Šlander - Domžale g. Marijan Vodnik s tremi spremljevalci kot predstavnik nove oblasti ponovno proklami-ral legalnost motenja posesti že soglasno ukinjenega zakona o nacionalizaciji, celo več, prizadete je celo obdolžil, da smo samovoljno posegli v tujo - družbeno posest do katere pa smo v skladu s čl. 68 omenjenega Zakona ohranili vse pravice do posesti, odnosno pravice do gospodarjenja s temi zemljišči kot pred nacionalizacijo, vse do trenutka, ko se nam ta pravica odvzame in ko dobimo prejšnji lastniki odškodnino po določbah Zakona (čl. 7/1) v skladu s III. poglavjem Zakona. Presenečenje pa je bilo popolno ob dejstvu, ko smo ugotovili, da je zemljiška knjiga izvedla na osnovi odločbe SOb Domžale z dne 10. 1. 1968 št. 464-444/17-3/8 in na osnovi naznanilnega lista 7/68 za k.o. Jarše nelegitimen popravek v Zemljiški knjigi (Al) - brez potrebnega postopka - listine, nezakonit popravek odpis dela površine parcele, čeprav čl. 68 Zakona izrecno loči posest, ki ostaja v posesti bivšemu lastniku nacionalizirane lastnine vse do izpolnitve določil o odškodnini. Z izdajo zemljiško knjižnega izpiska, ki zastira dejanski stan pravic do lastnine, odnosno do posesti hasnovanja, je Zemljiška knjiga dejansko izdala lažno listino, ki zavaja bivše lastnike in »družbeno« premoženje o obsegu has-novalnih pravic - posesti in s tem omogoča brezpravno ravnanje. V zvezi z vsemi dejstvi in dogodki, ki smo jih opisali, smo prizadeti in podpisani ostali v povsem brezpravnem položaju, zato smo prisiljeni, da v zaščito svojih interesov »staroselcev«, ki smo bili lastniki zemljišč pred uveljavitvijo Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč in še posebej vsled načina izvajanja zakona zahtevamo, da se ustavijo vsi postopki motenja posedovanja, ki nam pripada celo po zloglasnem Zakotlu o nacionalizaciji, zagotovi naj nam se vsaj toliko zaščite, kot jo uživajo uporabniki družbenega premoženja, ki so si pridobili pravico uporabe po uveljavitvi Zakona o nacionalizaciji od sklada za uporabo mestnih zemljišč, kljub temu, da je bila le ta odvzeta nam ali drugim lastnikom brez ponižujoče odškodnine ob nekorektni uporabi Zakona. Brezpogojno pa terjamo, da se takoj ustavijo vsi postopki, ki pridobitnikom vseh barv pa če tudi v »javnem« interesu omogoči nadaljevanje brezpravne prakse na račun še bivših lastnikov v predhodnem obdobju, ko so že uveljavljena ustavna dopolnila o neodtujlji-vosti privatne lastnine in predlagamo, da se izvede rekonstrukcija ceste v območju dbstoječe trase z minimalnimi korekturami meja in zagotovi vsem prizadetim lastnikom odškodnino in ustrezen odnos, ali pa, naj se izvede zamišljena varianta po zazidalnem načrtu ob predhodni razrešitvi vseh odprtih vprašanj in ob pravični odškodnini, upoštevaje zmanjšanja vrednosti celotne posesti (hiše z vrtom). V Domžalah, 24. 11. 1990 HRIBAR FRANC, Jarčeva 1 PAVLIC JUSTINA, Jarčeva 2 MIŠVELJ ANTON, Jarčeva 7 CAJHEN DUNJA, Jarčeva 13 KOS IVAN, Jarčeva 18 KUNAVER OLGA, Jarčeva 23 RETTINGER VLADIMIRA, Jarčeva 12 navalo po številu (in morda tudi velikosti smetnjakov) pri posameznem gospodinjstvu? Morda bi bilo dokaj primerno in enostavno upoštevati število oseb v posameznem gospodinjstvu? Tudi to bi bilo prav, da bi v času intenzivnega kurjenja (november, december, januar, februar) plačevala gospodinjstva, kj imajo kurjavo na goriva brez odpadkov, sorazmerno manj za odvoz smeti kot gospodinjstva s trdimi gorivi. V tem času predstavlja pepel iz kurišč centralnih kurjav vsaj dve tretjini smeti? Predlagam, da pristojni v občini in Komunalnem podjetju to uredijo na bolj pravilen način. Pri računalniški tehniki, ki se lahko uporabi za to, bi s tem ne bilo ne vem kako velikih stroškov. Tako kot je sedaj gotovo ni v redu? Ravnanje osebja Komunale z našimi kantami pri odvozu smeti je zelo neodgovorno. Vsak ne more kanto enkrat na leto popravljati, pa na nekaj let kupiti novo. Vendar so v nekaterih sosednjih občinah te posode last komunalnih podjetij? Tam gotovo ravnajo z njimi bolj odgovorno? V naši občini pa je na to res mnogo dokaj upravičenih pripomb. Oskrba z vodo je v redu. Moti pa to, da je včasih tako močno klorirana, da prav zasmrdi klor iz pipe? Tako občasno močno kloriranje (pri čisto normalnih vremenskih razmerah) najbrž nič ne prispeva k stalni neoporečnosti naše pitne vode? Nepravilno se mi zdi, da je bil nekdanji gravitacijski vodovod Cerklje, Komenda, Vodice, Mengeš samo z dogovorom: Hidrome-tal. Krajevna skupnost Mengeš in Komunalno podjetje Domžale, prenesen v last slednjemu? Ustanovljen in zgrajen je bil na pobudo bivše občine Mengeš oz. krajevne skupnosti Mengeš za potrebe vseh v naslovu navedenih krajev. Vsa gospodinjstva teh krajev (oziroma velika večina) so bila ustanovni člani z ustreznim denarnim prispevkom in sodelovanjem pri gradnji. Večino izkopov v naseljih so krajani opravili brezplačno. Ob ustanovitvi tega vodovoda nam je bilo zagotovljeno, da bomo imeli dobro vodo po minimalni ceni. Ta vodovod ne rabi dragih črpalk in električne energije, pa dal bi se tudi povečati. Ne. spomnim se nobene javne razprave v Mengšu v zvezi s tem. Ta vodovod je bil enostavno povezan na domžalskega in cena vode v celi občini je bila izenačena. Vzdrževanje kanalizacije v našem kraju je slabo, vsaj na Slamni-karski cesti. V tem letu sem že nekajkrat telefonično o tem obvestil Krajevno skupnost Mengeš. Veliko odtokov na tej cesti je popolnoma zamašenih s peskom in blatom s ceste. Zelo drago bo čiščenje, če se s tem zamaši glavna cev. Kdo bo odgovoren za škodo v stanovanjskih in gospodarskih objektih, ki bi jo to povzročilo? Menim, da bi bilo treba kanalizacijo vsaj dvakrat na leto po rednem programu pregledati in očistiti vse odtoke s cest.. Kanalizacija na Slamnikarski cesti v Mengšu je položena premalo globoko. Prepričan sem, da vse hiše ob tej cesti ne morejo vezati vanjo svojih hišnih priključkov. Morda ni položena tako, kot je izdelan načrt? Tukaj je to problem. Kdo bi preveril, kako je s tem? Opomba: Morda sem navedel kaj takega, ki ne zadeva samo Komunalno podjetje Domžale? Povezano pa je najbrž z njegovo dejavnostjo? Verjetno še koga »žulijo« podobni problemi, kot sem jih na-vede1' Jože Kunstelj Slamnikarska 24, Mengeš VABILO ZA REKREACIJO h kateri vas vabi ŠPORTNO DRUŠTVO TERMIT MORAVČE in sicer v TELOVADNICO OSNOVNE ŠOLE JURIJ VEGA MORAVČE VEDNO OD 20.30 URE! 18.30 DO Vino pij iz male steklenice, učenost iz velike. Kitajski pregovor Čebelar Marjan KOTNIK pripoveduje na Medenih dnevih, kako je treba $e malo in otroci bodo sami »krasili srca, kakor jih je lectarka Neža Avtorica Medene pravljice Svetlana MAKAROVIČ ter likovna mentorja ravnati s čebelami in kako se pridobiva med. ŠTELE iz Kamnika naučila. Danijel FUGGER ter Ida REBULA opazujeta, kako nastajajo ilustracije. Medeni dnevi vKrašnji Na naši majhni podružnični šoli v Krašnji poskušamo dati otrokom več kot samo pouk. Poleg številnih interesnih dejavnosti, ki jih pretežno vodijo zunanji sodelavci, smo že dolgo želeli, da bi se naši učenci spoznali z vrstniki iz drugih slovenskih šol oziroma pokrajin, da bi spoznali njihove navade, njihovo življenje in delo, predvsem pa njihov narečni jezik. Iz te želje so se rodili Prvi medeni dnevi, ki so bili 9. in 10. novembra. Med našimi predniki je bilo veliko čebelarjev, ki so znali ceniti čebelje proizvode, danes pa žal to vse bolj zamira, saj komaj še najdemo kakega čebelarja. Našim otrokom smo skušali na prijeten način prikazati pomen čebeljih izdelkov. Šola se je na goste pripravljala že nekaj dni prej. Uredili in pripravili smo razstavo panjskih končnic, ki nam jih je za to priložnost odstopil Milan Plešec iz Ljubljane ter svečarskih izdelkov, last Toneta Ste-leta. V jedilnici smo pripravili razstavo peciva iz medu, ki so ga na-pekle naše mamice. Prava paša za oči in skušnjava za naše želodce! Praznično razpoloženi smo v petek v zgodnjih dopoldanskih urah pozdravili učence z Ledin nad Idrijo, Orehka pri Kranju, Slovenskega Gračišča v Istri ter Markovcev pri Ormožu. Vsakemu, ki je ta dan prišel v šolo, so učenci pripeli medeni srček iz lecta. Program smo začeli z igrico o pridnih čebelicah in enemu trotu, ki so jo pripravili domači učenci. Nato je čebelar - amater Marjan Kotnik iz Prapreč učencem pripovedoval o pridobivanju medu ter drugih čebeljih iz- delkov. Otroci so bili najbolj navdušeni, ko je iz panja vzel polno satje in jim ga dal pokusiti. Lectarka Neža Štele iz Kamnika je učencem najprej pripovedovala o izdelkih iz lecta, nato pa jim je v učilnici nazorno pokazala, kako se srčki okrašujejo. Kako so tekmovali med seboj, kdo bo lepše okrasil svoj srček! Da bi se čimprej in čimbolj spoznali, smo naše goste razporedili med učence, pri katerih bodo prenočili. Nato nas je čakalo kosilo, ki so ga pripravili v Tosami. Po kosilu so gostitelji popeljali svoje goste na izlet po naši občini. Najpej smo se zapeljali do Trojan, kjer so nam postregli z znamenitimi krofi, nato smo si ogledali konjušnico na gradu Krumperku ter Železno jamo in jamarski muzej na Gorjuši. Pot nas je peljala še do domžalske knjižnice, kjer smo poslušali pravljico o leni čebeli. Domov smo se vračali čez Brdo, mimo razvalin gradu in naše matične šole. Pozno zvečer smo se vrnili v šolo, kjer so nas že nestrpno čakali starši in gospa Miča z radia. Drugi dan je bila Svetlana Maka-rovič, ki nam je predstavila svojo Medeno pravljico. Nato so učenci pravljico pod strokovnim vodstvom slikarjev Ide Rebule in Da-niela Fuggerja ilustrirali in slike razstavili. Še enkrat so gostitelji odpeljali svoje goste domov, tokrat na kosilo. Popoldne smo se zbrali v šolski avli in gostje so nam v narečju pripovedovali o njihovih krajih. Predstavili so se seveda tudi naši umetniki. Vzdušje je bilo izredno sproščeno in prijateljsko. Za konec smo vsi skupaj zapeli nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Čeprav nepripravljene, so izzvenele kot nekaj najlepšega, kot nekaj kar moramo čuvati in na kar moramo biti ponosni. Še zadnji stiski rok, povabila na ponovno srečanje z željo, da se prijateljstva nadaljujejo in že smo ostali sami. Sami, vendar mnogo bogatejši. Zavedamo se, da taka srečanja pomenijo najtrdnejše mostove med mladimi. Upamo, da to naše prvo srečanje ni bilo zadnje. Zato smo tudi naši knjižici, ki smo jo izdali ob tej priliki, dali naslov Prvi medeni dnevi. Ob koncu bi se radi zahvalili vsem mamicam, ki so pekle in nam pomagale v šoli; vsem staršem, ki so ljubeznivo sprejeli naše goste na svoje domove; Anici in Cirilu Pod-miljšak za gostoljubno prenočitev naših tovarišic; vsem delovnim organizacijam in posameznikom, ki so nam omogočili in obogatili te dneve ter naši ravnateljici Stani Stopar, ki je preživela ta dva dneva med nami in nam pomagala. Boža Požar Srečanje z medom... Nekaj misli iz spisov o Medenih dnevih, ki so Jih pisali učenci 4. razreda v Krošnji. Po kosilu sem spoznala moja nova prijatelja. Bila sta brat In sestra. Ime jima Je bilo Mojca In Tomai. Prišla sta iz Markovcev. Z avtobusom smo se napotili na Trojane. Že med potjo smo se z Mojco veliko pogovarjali. Še bolj veselo je bilo zvečer doma. Po večerji smo se Igrali in gledali albume. Dolgo nismo zaspali. KATJA AVBEU Zvečer, ko smo se vrnili z izleta po domžalski občini, so nas ie čakali starši, da nas odpeljejo domov. Doma sva z Manuelom večerjala in se igrala ob topli peči. Moj prijatelj je bil doma v Slovenskem Gračlšču. Bil je zelo družaben In prijazen. Medeni dnevi so bili zelo prijetni, saj so naše mamice spekle same medene dobrote. Rad bi videl, da bi bili še kdaj taki dnevi. BONET BARL1Č Mitja je prišel iz Markovcev. Zagledal sem ga in ga izbral. Skupaj sva gledala predstavo. Mamica naju Je zvečer peljala domov. Ko smo se dobro spoznali, Je ali predlagal, da gremo na večerjo. Moja naloga je bila, da sem gostom pripenjal medene srčke. To Je bilo odgovorno delo, saj so jih morali dobiti vsi. Bil pa sem tudi prvi, ki je pozdravil naše goste. VALTER SAJK Najbolj ml Je bilo všeč, ko je čebelar Marjan Kotnik pokazal, kako prižge fajfo, da ga čebele ne pikajo. URŠKA ŠTEPIHAR Dva dneva sem preživel s prijateljem Tomažem iz Orehka. Spoznala sva se prt kosilu. Obema so teknili krofi, ki so nam jih postregli v gostišču « Konjšek na Trojanah. MATEJ RIBNIKAR Zvečer sva se doma pogovarjala. Ko sva se drugi dan poslovila, sem si zaželel, da bi se še kdaj srečala. BOŠTJAN ŠTRUKELJ Na naše Medene dneve smo povabili Svetlano Makarovlč. I'rtpovedovala nam je Medeno pravljico. Bila je zelo zanimiva. Pravljica govori o medu In živalih, ki so ukradle med v votlem štoru. Vsi so bili popackani z medom. Učenci smo potem pod mentorstvom slikarja Danijela Fuggerja In Ide Rebula slikali Ilustracije. Svetlana nam je tudi povedala, kako je nekoč, ko je bila še majhna, dobila kos kruha. Namazan je bil z medom. Vsedla se je pred hišo na klop. Takrat Je zapihal veter, Svetlani so se zrahljale kite In veter jih Je veselo namakal v med. Začela je kričati, dokler ni prišla mati In JI eno primazala. FRANJA MOČNIK Naše goste smo popeljali po naši občini. Že proti večeru smo se ustavili v domžalski knjižnici, kjer smo poslušali pravljico Lena čebela. Nato smo se vrnili v šolo, kjer so nas starši že nestrpno pričakovali. Domov sem peljala Eriko iz Ledin. Mamica nam je pripravila dobro večerjo. NINA PUSTOTNIK V petek smo gledali igrico, občudovali panjske končnice, poslušali čebelarja in krasili medene srčke. Jedli smo medene slaščice In se pogovarjali. Komaj sem čakal, da bo sobota. Bil sem radoveden, kaj bomo delali. SIMON JEMEC V šoli so mi zjutraj pripeli medeni srček. Bil ml je zelo všeč. Gospa Neža Štele nam je povedala, kako jih dela. Potem nam je razdelila rdeče srčke, da smo jih krasili. Uporabljali smo belo, modro, zeleno, rumeno In roza barvo. Tako sem Imela kar dva medena srčka. TATJANA BATIČ TRIMESTRIV OSNOVNI ŠOLI JANKO KERSNIK BRDO IN V OSNOVNI ŠOLI VENCUA PERKA DOMŽALE: Manj ocenjevalne mrzlice Nekateri izmed naših učiteljev so prešli kar nekaj šolskih reform, ki imajo danes te prizvok nepotrebnega in neučinkovitega, prav zaradi tega, ker niso prinesle pričakovanih rezultatov. Kolikor lahko sistemske spremembe rešijo marsikateri problem v šolstvu in tudi bistveno poselejo v kvaliteto vzgojno-izobraievalnega dela s tem, ko izboljšajo pogoje dela, pa je učitelj tisti, ki je izvajalec mikro izboljšav na področju samega neposrednega pedagoškega dela na šoli. V teh prizadevanjih je vsaka šola naredila korak naprej in kot smo ugotovili na enem izmed skupnih srečanj, ki je bilo posvečeno inovacijam v šoli, je vsaka osnovna šola v tem specifična, posebna. Nismo ljubosumno skrivali znanja in izkušenj, ki vsako novost spremljajo, temveč je bila to skupna predstavitev, soočenje in izziv, da se tudi na naši šoli lotimo uresničevanja dobrih idej, takih, ki jih je mogoče prenesti in izvajati na posamezni šoli. Naj bodo novosti v vzgojno-izcbratevalnem delu domžalskih osnovnih šol izziv tudi za starše, da pripomorejo v sodelovanju s šolo k hitrejšemu posodabljanju oziroma kvaliteti pouka na naših šotah. Predstavili vam bomo naslednje novosti: 1. Integrirani pouk 2. Projektno delo 3. Nivojski pouk 4. Trimestri 5. Mladinske delavnice Tokrat so na vrsti »Trimestri«, ki se poskusno izvajajo letos na osnovni šoli Janko Kersnik Brdo in Vencelj Perko Domiale. Branka Špende VČERAJ je tudi pri nas veljal šolski sistem, ki je s svojim programom in načinom dela vsiljeval princip »zlate sredine«. Šola je programsko usmerjena. Pomembno je, koliko učne snovi bo realizirano ob koncu šolskega leta. Učni program morajo predelati vsi učenci, ne glede na svoje dejanske zmožnosti. Ob oblikah in metodah poučevanja in preverjanja znanja ter kvaliteti odnosa med učiteljem in učencem, ki se oblikuje v takem šolskem sistemu, postajajo načela za celovit razvoj učencev le fraze. Med VČERAJ in JUTRI vidimo, da učitelj nosi v sebi veliko napetost in obremenitev. Tudi sam se vrti v krogu dvomov (osebne naravnanosti, vloga idealiziranega učitelja, ki je hkrati v družbi izgubil spoštovanje; ideal pa je ostal, ter poslanstvom, ki mu ga nalagajo spremembe). In če kdaj, učitelj DANES prebija ta krog. S spremembami, ki jih vnašajo v svoje delo, postajajo tudi vzgojitelji. Načelu celovitega razvoja učenčeve osebnosti se bomo približali takrat, ko učiteljev in učenčev odnos ne bo več v antagonističnem razmerju, temveč bosta učitelj in učenec sodelavca. Takrat bo tudi znanje, ki bo rezultat skupnega dela. med učiteljem in učencem, postalo last vsakega posameznika. Novost: trimestri... Že v preteklem šolskem letu je nekaj srednjih šol vpeljalo TRIMESTRE. Analiza dela ob koncu šolskega leta je pokazala, da so mnenja učencev, učiteljev in staršev skladna. Počutje vseh udeležencev v vzgojnem izobraževalnem procesu je prijetnejše (večja sproščenost in bolj human odnos v šoli), manj je »ocenjevalne mrzlice,« preverjanja znanja je več in manj izostajanja od pouka. Otroci so preobremenjeni Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo - Zavod republike Slovenije za šolstvo je nosilec projekta TRIMESTRI v OŠ. Podal je naslednjo vsebinsko opredelitev: »Rezultati spremljave šolujoče mladine opozarjajo na preobremenjenost naše šolarje. Način življenja, neustrezno prehranjevanje, premalo telesnih aktivnosti in počitka ter notranji in zunanji pritiski, se odražajo v psihosomatskih vedenjskih motnjah, ki se kažejo kot zdravstvene težave, upad telesne odpornosti, povečan nemir in slabša sposobnost koncentracije, depresivnost, nemotiviranost in odpor do šolskega dela. Dr. Ščuka pravi, da porazdelitev dela v teku leta, urniki, ocenjevanja in preverjanje znanja ustvarjajo permanentno stresogeno situacijo«. Naši cilji Cilji, ki smo jih zastavili v projektu Trimestrov so naslednji: - kvalitetnejši pouk in uvajanje sodobnejših oblik dela - bolj sistematično preverjanje znanja, spremljanje otrokovega napredka ter ocenjevanja, - vzpostavitev boljših stikov med učenci in učitelji, - aktivnejši in bolj humani stiki med šolo in starši, - zmanjšanje psihofizičnih obremenitev pri osnovnošolski populaciji Vsaj šestkrat ocenjen V šolskem obdobju mora biti učenec vsaj šestkrat ocenjen. Preverjanje mora biti sprotno in enakomerno razporejeno na celotno šolsko leto. Izkaz dobi uče- nec samo ob koncu pouka v šolskem letu. Pisna preverjanja učenčevega znanja, učitelj, ki jih vodi, sproti obvešča učence in s tem tudi starše. Obveščanje staršev mora biti sprotno, kontinuirano in načrtno. Strokovnjaki poudarjajo, da naj učitelj išče pri učencu znanje. Preverja se naj znanje po temah ne po ocenjevalnem obdobju. V vsakem obdobju mora biti vsaj en roditeljski sestanek, vsak mesec pa govorilne ure. O napredovanju učencev morajo biti starši obveščeni do 20. 12. za prvo obdobje in do 20. 4. 1991 v drugem obdobju. Z obliko obveščanja se odloči šola sama. Starši, se boste za šolo zanimali bolj? Drugačno delo naj bi rodilo boljše sodelovanje s starši. Pričakujemo, da se bodo starši zanimali za otrokov napredek kontinuirano, skozi celo leto. Uspeh vidimo med sodelovanjem s starši, svetovalno službo z učitelji pri predmetih, kjer ima otrok težave. Govorimo o otroku kot celoviti osebnosti, ne o otroku skozi ocene. Napravimo prijaznejšo šolo! DANES zaradi eksperimenta nove vzgojnoizobraževalne politike raznih novosti, na šolah še ni vse drugače in čudovito. Med obrazi, ki so učili in vzgajali že včeraj in še prej, veje pomladni veter. Želim, da napravimo korak in naredimo šolo bolj prijazno, da oblikujemo bolj neposreden, human odnos med učiteljem - vzgojiteljem in učencem. Trud in pripravljenost storiti tudi kaj drugače, mora roditi spremembe! Vesela bom, ko bo tako začutila tudi večina pedagoških delavcev v naših osnovnih šolah. JULIJA PELC, dipl. psih. Delo vliva olje v svetilko življenja, mišljenje vžiga njen plamen. ^b«*.™ Mesec gruden in njegovi prazniki.•* Najbrž je december mesec, ki je najbolj radodaren s prazniki in tega so prav gotovo veseli zlasti otroci. Imajo pa vsi ti prazniki svojo zgodovino in tudi vzroke za nastanek. Morda se zaradi spremenjenih življenjskih navad, pa tudi večletne uradne abstinence praznovanj, ki so imela svoje temelje v krščanski veri (a zanimivo, da večinoma izvor v davnih poganskih običajih), mnoge stare slovenske navade in tradicijo, ki je del narodne duhovne kulture, pozablja in nasilno posodablja. Zato bi bilo morda primerno, da si obudimo v spomin vse tisto, kar je zares naše, kar je resnično slovensko ljudsko in duhovno izročilo. Drugače se nam lahko zgodi, da bomo nasilno iskali nekatere praznike, ki z nami nimajo ravno veliko skupnega (božiček), ob tem pa izganjali tudi tisto, česar smo se nekako navadili in delno že vzeli za svoje - npr. dedka Mraza. Najbrž je neprimerno, če ne celo neumno otrokom, ki so vsa leta srečevali dedka Mraza, reči, da je letos umrl. Tisti, ki izjavi kaj takega, prav gotovo zelo slabo pozna otroško dušo in čustvovanje. Ne glede na vse razprtije starejših, je že tako, da so se ga otroci navadili in ga bomo težko pregnali. Tako kot ideološki propagandi in pretekli oblasti v štiridesetih letih ni uspelo »ukiniti« Miklavža. Zato smo lahko samo veseli svobodnih časov in vsakdo naj pač praznuje tisto, kar mu ja najbližje. Pri vsem skupaj pa lahko največ pridobijo prav otroci, saj jim bo posvečen kar ves mesec gruden. Odločimo se za VESELI DECEMBER in posvetimo ga praznovanju in veselju otrok. Toda namen tega pisanja je zlasti povedati nekaj misli o pravih in starih slovenskih praznikih - seveda le nekaterih, kajti za vse bi bilo daleč premalo prostora. Tiste, ki bi jih zanimalo kaj več o tem, lahko opozorimo na nekatere zanimive knjige, ki se ukvarjajo s tem. Najbrž je najkvalitetnejše delo PRAZNIČNO LETO SLOVENCEV Nika Kureta, nekoliko manj obsežno delo je SLOVENSKE PESMI, ŠEGE IN PANJSKE KONČNICE Dušice Kunaver. Nekoliko bolj specifična pa je knjiga, ki jo je zbral in uredil Jože Dolenc BOŽIČ NA SLOVENSKEM in v kateri so zbrane različne krajše novele slovenskih pisateljev o praznovanju božiča. Na Pionirskem oddelku Knjižnice Domžale pa si lahko ogledate tudi razstavo o zgodovini Miklavževanja pri nas, otrokom pa smo o tem postavili tudi Uganko meseca. OD KJE IME GRUDEN? Gruden je staro slovensko ime za mesec december. V tem mesecu leže (oziroma naj bi ležale) po zemlji grude snega in zmrznjene zemlje, pod nebom pa se je nekoč valila truma skrivnostnih starih bitij, ki so imela v času slabotnega sonca svojo največjo moč. Krščanstvo je temnim in mrtvaško hladnim časom dalo nov smisel in jih naredilo za prijaznejše in toplejše. Seveda mu nikoli ni uspelo dokončno pregnati in iztrebiti poganske dediščine, pač pa se je rajši nekoliko prilagodilo in poganskim legendam dalo nov smisel. Za takšne lahko štejemo tudi Miklavževe obhode (obhodi duš prednikov), zažiganje božičnega panja, vlivanje svinca, pohodi koledni-kov, legenda dvajsetih volčjih noči ipd. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST MAVRICE Foto in video opismenjevanje V oktobru in novembru sta v Foto-kino klubu Mavrica iz Radomelj potekala dva tečaja. Prvega, o fotografiji, fotografiranju in delu v temnici je vodil mednarodni fotografski mojster Vlastja Simončič. S svojim občutkom za podajanje prvin začetnikom in darom za razkrivanje poslednjih skrivnosti videnja skozi objektiv, je bil zanimiv za slehernega od dobrega ducata tečajnikov, čeprav so bili nekateri že stari mački, drugi pa so šele spoznavali fotografski aparat. Drugi tečaj je vodil dipl. inž. Peter Poženel. ki ga po njegovih člankih poznamo iz revije Življenje in tehnika. 15 mavričarjev in občanov, ki so se odzvali na razpis v Občinskem poročevalcu, je poslušalo predavanja o uporabi in možnostih video tehnike ter se praktično usposabljalo za delo z video kamero in videorekorder- jCm' 03-08 V oktobru je ob pomoči gospoda POŽENELA v Radomljah potekal video tečaj. Fotografski tečaj v kulturnem domu v Radomljah. Mojster Vlastja SIMONČIČ je v oktobru in novembru 1990 sodeloval na njem. ADVENT Advent (prihod) je čas priprave na božič. Takrat so se ljudje postili, ni bilo ženitev in fantovskega petja. Potrebno pa je bilo hoditi k jutranjim mašam, imenovanim svitavice, zornice, jutranjice. Pripravljali pa so tudi adventne vence, »delali« rože iz papirja in pripravljali jaslice. MIKLAVŽEVO - 6. december Miklavž je najbrž najbolj priljubljen zimski svetnik. Kljub vsem krščanskim legendam o Miklavžu, so obhodi v noči med 5. in 6. decembrom šega, mnogo starejša kot je krščanstvo, saj so ga kar dolgo brez uspeha preganjali. Divje zimske obhode našemljencev, ki so predstavljali duše prednikov in demonska bitja, so zamenjali Miklavž in parkeljni. Miklavž se jim je pridružil šele v 12. stoletju, vse bolj so postali podobni hudiču in imeli funkcijo kaznovati malopridne otroke. O svetem Miklavžu legenda pravi, da je nekoč trem hčeram nekega siromaka ponoči porinil skozi okno tri kepe zlata in jim priskrbel doto. Zato Miklavž še danes ponoči prinaša v nastavljene sklede otrokom darove. Med obvezne darove sodijo tudi tri jabolka in orehi. Je pa tudi zaščitnik študentov, saj naj bi po legendi menda obudil tri popotne študente, ki jih je ubil krčmar. Miklavž pomaga tudi splavarjem, mlinarjem in Žagarjem. Zanimivo je tudi, da je prav svetemu Miklavžu v Sloveniji posvečeno največ cerkva - okoli 200, kar priča o njegovi priljubljenosti. Nekateri slovenski kraji tradicije Miklavža ne poznajo še dolgo in so jo sprejeli šele pred kratkim. Tako ti običaji dolgo niso bili znani v Brkinih, na Krasu, na Primorskem in Tržaškem ter Koroškem. V ljubljanski okolici menijo, da ima Miklavž svojo pekarno v Mengšu. Kadar namreč ob vlažnem vremenu potemni zvonik, pravijo matere otrokom, da Miklavž tisti večer piškote peče. Marsikje so pripravljali v tem obdobju tudi tako imenovan Miklavžev semenj (pred vojno na Kongresnem trgu v Ljubljani). Miklavževanje torej ima veliko tradicijo v našem prostoru in kljub velikemu nasprotovanju po vojni so ga mnogokje ohranili v izvirni obliki. Bila pa bi velika škoda, če bi ga preveč modernizirali in ga preselili v dvorane. Treba je ohranjati staro ljudsko šego, pri kateri igra glavno vlogo Miklavžev obisk. Zato je o tovrstnih »racionalizacijah« treba premisliti. BOŽIČEK Mnogi se sprašujejo, kako je s tradicijo božičnega obdarovanja na Slovenskem. Ta prav zares ni tako močna kot npr. Miklavž, je pa bila delno prisotna v nekaterih po- krajinah. Tako na Primorskem nosi »Božič« darove, ki jih otrokom na Sveti večer pušča v čevljih. Drugje, zlasti na Tržaškem, pa čakajo, da bo »Božič« metal razne dobrote in obdaroval otroke. Darila so prišla skozi dimnike na ognjišča. Živa pa je tudi navada, da ob dolgotrajnem čakanju na pol-nočnico, mati postavi na mizo pehar ali skledo orehov in lešnikov. Drugje pa lešnike in orehe tudi trosijo po hišah. Božična darila so večinoma značilna za germanski svet, pa še tu niso stara več kot 200 let. Delno se je sicer razširilo božično obdarovanje tudi pri nas, a v glavnem le v meščanskih družinah. Na deželi pa so poznali navado, da »Jezušček nosi«. Tradicija našega božičnega obdarovanja torej obstaja, a v zelo skromni obliki z orehi in lešniki, ki pa imajo najbrž svoje izvire v poganskem čaščenju rajnih, saj so orehi in lešniki pravzaprav njihovi darovi. KOLEDNIKI V Božični noči hodijo od hiše do hiše koledniki in pojejo kolednice, ki naj bi imele čarodejno moč. To naj bi bili tudi edini obiskovalci na ta dan. medtem ko morajo vsi ostali biti doma in praznovati v krogu družine. Pojav je večinoma že izumrl, značilen pa je bil zlasti za Štajersko, Prekmurje, pa tudi Gorenjsko in Dolenjsko. KAJ PA DEDEK MRAZ Težko je govoriti o pravi tradiciji tega obdarovalca otrok, je pa res, da je prisoten v našem času in prostoru. Najbrž je nastal iz iste mitske figure in je eden od treh, ki prinaša darila. Povedati je treba, da so bili vsi trije tako ali drugače uvedeni in vpeljani na tradicijo starih poganskih običajev. Mnogi menijo, da želi nekako izriniti božič, a videli smo, da tradicija božičnega obdarovanja pri nas ni velika. V minulih desetletjih smo ga tudi ustrezno poslovenili, saj prihaja izpod Triglava, dodali smo mu polhovko in ga obogatili z množico spremljevalcev - od pravljičnih bitij do Martina Krpana. Pa tudi časovno je ravno prav oddaljen od Miklavža. ZAKAJ TOREJ OHRANITI TUDI DEDKA MRAZA? Ker je zelo pravljičen in je sprejemljiv za vse otroke, tudi tiste, ki poznajo Miklavža. Še posebej pa je res, da ga ne smemo vzeti otrokom nereligioznih staršev, saj bi oni potem izgubili vse. Jemali in ukinjali smo v svoji zgodovini že veliko preveč, zato je prav, da ohranimo primerno širino. Sploh pa zato, ker gre za otroke. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM NOV USPEH ANSAMBLA MARELA: Aljažu v spomin Ansambel Marela, ki trdno že dolga leta stoji zasidran v slovensko zemljo (celo na uradno zakoličenem evropskem glasbenem središču sredi Mengša) se dokazuje znova in znova. Ves čas dela trdno povezan z aktualnostmi slovenskega človeka. Najprej so zapeli smučariji (smučarska kaseta »Bojan, Rok, Mateja z Marelo«), nato pa so drugo namenili LIPICI, konjem. Zadnji izdelek - tretja kaseta je naslovljena Aljažu v spomin - seveda gre za spomin triglavskega župnika Jakoba Aljaža. Slovencem je znan po izjemni delavnosti, ljubezni do planin, gorske narave, posebno do Triglava. Prispeval je tudi glasbeni delež s skoraj ponarodelo pesmijo Oj Triglav, moj dom. Besedila za skladbe na kaseti je napisal Marjan Stare; še nekaj jih pripoveduje o lepotah Slovenije in o triglavskem narodnem parku. Glasbenikom in pevcem mengeške Marele ob izidu kasete čestitamo z željo in sugestijo, da se čimprej lotijo take glasbene obdelave najbolj svojega koščka domovine. BROJAN Petindvajset let glasila Tosame in pesniška zbirka Marjane Lavrič Ob praznovanju 25-letnice izhajanja tovarniškega glasila Tosame, so se odločili, da ob tem izdajo tudi drobno knjigo pesmi svoje sodelavke Marjane Lavrič. Na slovesnosti ob tem dogodku, ki je bila v petek, 7. decembra 1990 v prostorih Knjižnice Domžale, so najprej predstavili petindvajsetletno pot glasila in njegov pomen pri obveščanju delavcev o pomembnih dogodkih v zvezi z njihovim podjetjem, pa tudi o vsem zanimivem, kar se dogaja med njimi samimi. Sledila je predstavitev mlade pesnice in njenega prvenca. Marjana Lavrič je pisala pesmi že v os- novni šoli, pri tem pa ji je veliki vzor pesnik Tone Pavček. Zbirko Kaplje krvi je rodila želja, da svoja čustva in razmišljanja izlije na papir in del svojega optimizma prenese tudi na druge. Toda, kot pravi prof. Ivan Sivec v spremni besedi k zbirki, iz vsakega trenutka kljub optimističnemu motu vendarle kane tudi kaplja krvi. In to je tudi naša kaplja in naš trenutek. Naslovnico k zbirki je prispeval grafik Črtomir Frelih, izšla pa je s pomočjo podjetja Tosama in Zveze kulturnih organizacij Domžale. V programu ob prazniku Tosa-minega glasila je sodeloval tudi njihov oktet. CVETA KNJIŽNICA OOMŽALE Novo: Izposoja CD plošč_ Z novim letom smo v Knjižnici spet poskrbeli za novost in popestritev naše ponudbe. Lahko si boste izposojali CD plošče. Za začetek vam ponujamo okoli 300 različnih plošč, izbirate pa lahko med klasično in operno glasbo, klasičnim in modernim jazzom, razpoloženjsko glasbo ter ročkam. Plošče bomo izposojali na Pionirskem oddelku Knjižnice. Izposojnina za 7 dni je 15 din. Pridite in izberite, da bodo trenutki, ko ste sami s seboj, lepši in bolj bogati. 160 LET STARA KAPELICA JE LEPO OBNOVLJENA Avbeljnova kapelica sv. Ane v Pecah Kapelica je zidana, navzven odprta, z dvema stebroma ob straneh Kapelica stoji ob asfaltirani cesti Moravče-Peče in sicer na začetku vasi. Stara je nekako 160 let. Pozidana je bila še pred letom 1887. Sezidati jo je dal takratni gospodar Tomaž Prašni-kar, menda zato, ker je tod razsajala konjska kuga. V kapelici je stal do leta t1964 lep lesen kip, meter je bil visok, upodobljena pa je bila sv. Ana z Marijo. Kip je bil kasneje odkupljen in odpeljan v Kranj. Da ni ostala kapelica prazna, je mama Jera Prašnikar v zadrugi katoliških duhovnikov v Ljubljani kupila sliko sv. Ane z Marijo. Tokrat je plačala za sliko več, kot so iztržili za leseni kip. Zatem so kupljeno sliko domači dali okviriti in jo namestiti v notranjosti kapelice. Sčasoma je postala dotrajana in nujno potrebna obnove, zato so domači sklenili, da jo popolnoma obnovijo. Z deli so pričeli že spomladi letos in jo v osmih dneh tudi obnovili. Zidarska dela je opravil Lojze Stegnar iz Straže pri Moravčah. Sedanji lastnik kapelice je Albin Prašnikar, delavec in kmet, ki pove, da so kapelico obnovili na lastne stroške in tudi • s prostovoljnimi deli. Obnovljena kapelica je bila tudi posvečena na dan sv. Resnega telesa (ob priliki procesije) ki gre tod trikrat na leto. Blagoslovitev je opravil župnik Ivan Poušnar z Vač. Nov videz obnovljene kapelice marsikoga ustavi, da si jo ogleda. Krajani so veseli, da je temu tako. JOŽE NOVAK Ljubše mije, da se svet sprašuje, zakaj spomenika nimam, kakor zakaj ga imam. KAT O kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši Na fotografiji: Slavko Pišek, predsednik občinske ZKO, je v otvoritvenem govoru poudaril pomen regijskega povezovanja v kulturi in obenem udaril plat zvona za vse tanjši kos kruha, ki ga družba tej dejavnosti namenja. KULTURNI MENGEŠ Srečanje foto in filmskih skupin Gorenjske Vsako leto se v drugi občini zberejo gorenjski ustvarjalci fotografij, diapozitivov, filmov in video projektov. Drugod po Sloveniji takšnih srečanj nimajo in mogoče je ravno srečna številka 7 (sedem gorenjskih občin), trma in razumevanje Zveze kulturnih organizacij tisto, kar srečanje ohranja pri življenju. Že v zgodnjem popoldnevu so se predstavili Jeseničan* in Radomljam s po dvema videoma. Za projekcijo slike na večji zaslon je poskrbel Video Slovenija-Grudnik iz Domžal in dokazal, da video dohiteva film tudi po možnosti za prikazovanje v večjih dvoranah. V avli mengeške dvorane je bila postavljena razstava fotografij 45 avtorjev iz 12 klubov in v njej je potekala tudi otvoritev Srečanja. S trobentama, harmonikama in kitaro sp jo pričeli Miha, David, Simon in Rok, učenci mengeškega oddelka domžalske glasbene šole, nadaljevali pa Dani Stražar in Špela Prašnikar, pevki s Prevoj. Slavnostni govornik je bil Slavko Pišek, predsednik Zveze kulturnih organizacij Domžale, ki je bila tudi prireditelj srečanja. Po nagovoru je odprl srečanje, izrazil upanje, da se bo ohranjalo tudi v bodoče in pohvalil Foto-kino klub Mavrica iz Radomelj za tehnično izvedbo prireditve. V večernem delu so si obiskovalci ogledali sto diapozitivov in osem filmov. Žal je napaka jeseniškega projektorja zmotila prikaz, ki pa ga je vendarle učinkovito zaključila kranjska risanka Patent 2000. Po končanem srečanju so se gorenjski ustvarjalci posedli še za okroglo mizo in ocenili letošnjo prireditev ter se dogovorili, kakšno srečanje si želijo v prihodnje. IGOR LIPOVŠEK KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ OBVEŠČA Odpravimo divja odlagališča v Mengšu Sreča v nesreči je, da je nekaj ljudi v Mengšu, ki jim ni vseeno, kakšna je okolica njihovega bivališča. Pravim sreča, kajti mnogo hitreje delujejo tisti, ki so neodgovorni, nesramni, ki jim je vseeno, kam svojo nesnago vržejo, stresejo. Morda nas zanima, kako stvari priti do dna. kako napovedati vojno takim početjem. Na svetu KS v mengšu so temu problemu napovedali vojno, na nas vseh pa je, kako se bomo odzvali, kajti v to smo vpleteni vsi, saj smo nenehni proizvajalci nesnage, za katero pa moramo vedeti, da je z njo potrebno pazljivo in odgovorno ravnati, saj nam ne sme biti vseeno, ali bomo čez desetletje živeli že med samimi smetmi. Pravim vojna - da, vojna predvsem neodgovornim početjem posameznikov, ki jih družba ni naučila reda in odgovornosti. Za prvo obdobje bo izstavljen račun v znesku 95.000 din, kar pa je kapljica v morje, če te vojne ne bomo obrnili proti tem posameznikom in jim naprtili to odškodnino, ki bi jo morali oni plačati, ne pa da jo plačujemo sedaj vsi. Da, začeli smo s sanacijo najbolj perečih odlagališč na območju KS Mengeš. Nekaj tega dela boste razbrali iz slik, upamo pa, da si jih boste šli tudi samo pogledat, predvsem pa upamo na naš uspešen poziv proti preprečitvi nadaljevanja takega početja. Na svetu KS smo se odločili še za dodatne ukrepe, o katerih boste pravočasno seznanjeni, predvsem o tem. kam boste v bodoče lahko odpeljali večje količine odpadkov. Prav tako delamo na sortiranju odpadkov, da se bomo skušali kultivirati z zahodnimi narodi, ki so že uvideli, kakšen zločin delamo z neodgovornim ravnanjem nad naravo. Pozivam vse občane KS in tudi druge, kajti na divjih odlagališčih se najdejo dokazi, da so smeti pripeljane tudi iz drugih krajev, da ob večjih količinah odpadkov vpra- šajo za nasvet na KS Mengeš (tel. št. 737-081), kjer jim bodo svetovali, kam določene odpadke lahko deponirajo. Sedaj, ko smo glasovali za plebiscit, glejmo tudi na to, da ne bomo živeli le v samostojni temveč tudi čisti in zdravi državi Sloveniji. JOŽE VAHTAR OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI DOMŽALE: Pot je v pravilni prehrani... Društvo za boj proti sladkorni bolezni Domžale je imelo 8. novembra svoj 3. redni občni zbor. Na njem smo pregledali opravljeno delo ter sprejeli program dela za bodoče. Iz poročila upravnega odbora je bilo razvidno, da je aktivnost društva usmerjena na številna področja oziroma probleme, ki zadevajo sladkorne bolnike in ki tudi v bodoče terjajo še veliko dela. Razveseljiva je ugotovitev, da je domžalsko društvo v Sloveniji edino, ki v svojih vrstah združuje nad 50% vseh sladkornih bolnikov v občini. Vključevanju novih članov - sladkornih bolnikov in njihovih družinskih članov, zlasti pa zdravstvenih delavcev in delavcev V-domo-vih za ostarele - bomo tudi v prihodnje namenili vso potrebno pozornost. Področje, kateremu smo namenili v preteklosti veliko pozornost, je pravilna prehrana sladkornih bolnikov. Leta je eden od pomembnih dejavnikov za uspešno premagovanje bolezni. Žal pa ugotavljamo, da so živila, primerna za sladkorne bolnike izredno draga in zdi se, kot da gre za luksuzne izdelke. V društvu si prizadevamo, da bi bolnikom pomagali z ustreznimi predavanji in posredovanjem strokovne literature o pravilni prehrani. Skupaj z Zvezo društev za boj proti sladkorni bolezni Slovenije pa si prizadevamo tudi, da bi dosegli nekatere olajšave pri prodaji živil, žal pa doslej nismo zabeležili kakšnih posebno vidnih rezultatov; kljub temu pa ne bomo popustili. V svoj program smo zapisali tudi nalogo: SKRB ZA SOCIALNO NAJBOLJ OGROŽENE ČLANE našega društva. Te naloge pa kljub najboljši volji članov organov društva brez pomoči Centra za socialno delo in pristojnih organov v krajevnih skupnostih ne bomo sami zmogli. Zato že na tem mestu prosimo za pomoč in sodelovanje. Na občnem zboru je bila obsežna razprava namenjena predlogu Zakona o zdravstvenem varstvu, zlasti predvideni uvedbi participacije tudi za zdravljenje sladkorne bolezni in njenih posledic. Sedaj se sladkorni bolniki disciplinirano zdravijo: redno obiskujejo zdravnika zaradi kontrole sladkorja v krvi in urinu, redno jemljejo predpisana zdravila itd. To pa zlasti pri tistih bolnikih, ki so še v delovnem razmerju, predstavlja manj bolniškega staleža in večjo produktivnost. Uvedba participacije bi za marsikaterega bolnika, ki je vezan na pogoste obiske pri zdravniku, na stalno zdravljenje z zdravili in na posebno prehrano, predstavljala strošek, ki ga ne bi zmogel. Posledice bi bile katastrofalne, ne le za bolnika samega, pač pa tudi za skupnost. Opustitev stalnega, discipliniranega zdravljenja bi povzročila hujše oblike bolezni in s tem: več bolniškega staleža, večjo obremenitev bolnišnic, večjo porabo zdravil in še bi lahko naštevali. Tako bi uvedba participacije dala prav nasprotne učinke od pričakovanih: namesto manj stroškov, večja obremenitev zdravstva. Prednje ugotovitve je občni zbor pisno posredoval tudi Republiškemu sekretariatu za zdravstvo ter Zvezi društev sladkornih bolnikov. Dejavnosti našega društva, ki smo jo na kratko predstavili v tem sestavku, pa društvo ne bi moglo opravljati brez pomoči zdravstvenega doma Domžale, ki nam nudi strokovno pomoč in prostore za naše delo. Za vse se vodstvu toplo zahvaljujemo. Zahvala velja tudi vsem podjetjem in zasebnim obrtnikom, ki so nam s finančnimi sredstvi pomagali, da smo lahko nemoteno opravljali svoje naloge. Za lepo kulturno doživetje ob občnem zboru pa smo dolžni zahvalo tudi Zvezi kulturnih organizacij Domžale in seveda Stobljanskemu oktetu. Vse sladkorne bolnike v naši občini vabimo, da se nam pridružijo, obenem pa njim, kot tudi vsem občanom Domžal želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1991. Upravni odbor društva Nikotin Svinčeva kislina Katran Aldehidi Ogljikov monoksid Ketoni Piridini Fenoli Amoniak Metanol Žveplov dioksid Kajenje hujše od aids*a... Ugledni ameriški epldemiolog R. T. RAVENHOLT opozarja, da vsako leto umre tri milijone Zemljanov zaradi bolezni, ki jih je povzročilo kajenje. Opozarja tudi, da se družbe, ki izdelujejo in prodajajo tobak, vedno bolj usmerjajo v drfave v razvoju In skušajo tako nadomestiti padec porabe v razvitih driavah. V svoji študiji, objavljeni v reviji ameriškega sveta za populacijska vprašanja, Ravenholt navaja, da je tobak »morilec številka ena dvajsetega stoletja« In da bo, če se bo tako nadaljevalo, do konca stoletja pokosil sto milijonov ljudi. Največje porabnice tobaka in hkrati tudi največje proizvajalke so Kitajska, ZDA, ZSSR, Japonska, Nemčija, Velika Britanija, Indija in Brazilija. V ZDA je po Ravenholtovih navedbah bolezni, ki so posledica kajenja, ie več kot tuberkuloze in to kljub temu, da število kadilcev nenehno pada ie od leta 1963. V ZDA pride na prebivalca poprečno 3096 cigaret na leto. Vsega skupaj pokadijo Američani 562,2 milijarde cigaret letno. »Kronično vdihavanje tobačnega dima Izpostavlja celo telo, vse tkivo, sleherno celico močnim mutagenom in karcinogenom,« piše Ravenholt, ki ocenjuje, da so bolezni zaradi tobaka krive štiridesetih odstotkov smrtnih primerov raka v ZDA. Opozarjajo, da je iz leta v leto več študij, ki kažejo negativni vpliv tobaka na zdravje, In vendar jih še zmeraj potiskajo ob stran nasilne reklame za cigarete. podsmrečje v Črnem grabnu: Staro se umika novemu... Pskarjeva domačija v Podsmračju je bila ena zadnjih zgradb v našem koncu, ki je bila pokrita s »skalco«. Gospodar Ravnikar pravi, da je streha 300 let Idjubovala dežju in snegu, v zadnjih letih pa je razpokalo preveč kamnitih plošč, da bi bilo mogoče s podtikanjem pločevine ustaviti zatekanje. Zato so se odločili, da bodo »skalco«, ki naj bi jo ljudje v Črnem grabnu kupovali in vozili iz okolice Črnega kala na Primorskem, zamenjali z opečnato kritino. Ta zanesljivo ne bo zdržala tako dolgo, (slika desno) Tekst in foto: I. Lipovšek ŽUPAN NA TERENU Bo razgovor obrodil sadove? »Bo razgovor obrodil kaj sadov,« je ob koncu več kot dveumega srečanja z županom na Viru, kjer so poleg krajanov KS Toma Brejca Vir sodelovali tudi krajani KS Jarše-Rodica, vprašal eden izmed maloštevilnih udeležencev. »Bo, če bomo dovolj vztrajni in zahtevali rešitve od pristojnih«, je bil odgovor na to vprašanje, na druga, kar blizu 50 jih je postavila zbrana »četica«, so bili odgovori podani, ali pa jih bodo posredovali pristojni kasneje. JE ŽE VSE UREJENO? Maloštevilna udeležba bi lahko pomenila, da je v KS Toma Brejca in KS Jarše-Rodica že vse urejeno, da ni problemov. Najbrž prav tako ni. saj podobno kot v ostalih razgovorih tudi tokrat ni manjkalo vprašanj, predlogov, pobud... Začelo se je kot navadno s predstavitvijo programov obeh KS, ki temeljita na izglasovanih krajevnih samoprispevkih in pomenita bistveno izboljšanje kvalitete življenja v obeh KS. Tako je bila izrečena pohvala, češ da se je na Viru v zadnjem času naredilo toliko kot preje v desetletjih. Pri roki pa je bil tudi odgovor v zvezi z rekonstrukcijo in asfaltiranjem odcepa Koliške na Bukovčevo, kjer bo potrebno doseči soglasje s Petrolom, saj so njegove zahteve v zvezi z zaščito plinovoda neuresničljive. Če bo vse po sreči, potem asfalt spomladi bo - pogodbe so že podpisane! KDAJ VARNO ČEZ MAGISTRALKO? To je evergreen, ki se mu tudi na Viru nismo izognili. Predsednik IS SO Domžale je podal informacijo o sodelova- Novi zabojniki za papir bodo prispevali - tako upamo - k večji čistoči naših krajev. Zabojnike je po vseh večjih krajih naše občine brezplačno prispeval PAPIR SERVIS Ljubljana. Že dalj časa zbiramo steklo v tehle smetnjakih. Le za čistočo okrog njih bolj slabo skrbimo... nju z Republiško upravo, enkrat konec januarja pa naj bi bili pripravljeni že konkretni predlogi rešitev: bo to semafor, podhod ali nekaj tretjega, bomo videli. Zanimivo je bilo vprašanje o javni razsvetljavi, ki je po mnenju krajana prerazkošna, krajane je zanimalo, kdaj bo avtobusna postaja na Bukovčevi cesti (ni je zaradi težav s soglasji lastnika zemljišča, treba bo ugotavljati javni interes), precej negodovanja pa povzroča tudi neurejena Papirniška cesta, ki bo kmalu neprevozna. Treba bo najti skupen dogovor s Papirnico Količevo, ta je bila omenjena tudi pri večji skrbi za varstvo okolja, ter naročiti nove projekte, stara trasa menda ni bila dobro utrjena in problemi so tu. Krajane je zanimalo', kdaj se bo plinificirala njihova KS, pa tudi to, če bodo Čez njihovo območje vlekli kar tri plinovode. Obljubljeno je, da ne. najmanj dvema pa se ne bo mogoče izogniti in na drugega naj bi se priklapljali tudi Viriani, dokumentacija se pripravlja. KAKO PREPREČITI POPLAVE? je bilo aktualno vprašanje, ki pa ga bo celovito mogoče rešiti le z ureditvijo izliva Rače v Kamniško Bistrico in te naprej, rešitev je tudi v akumulacijah, za katere pa ni prostora, niti denarja, nekatere predlagane rešitve kot npr. dvig nasipa, poglobitev in razširitev struge pa bi se dalo urediti, začelo pa se je tudi že s čiščenjem dna. Krajani so opozorili na nujno potrebno čiščenje bregov voda, kjer je polno raznovrstne svinjarije. Zeleni in šolarji bi sicer lahko pomagali pri čiščenju, vsi pa bi z boljšo vzgojo lahko naredili največ. Ko smo že pri vodi, pa omenimo še skrb za vzdrževanje hidrantne mreže, kjer je bil popis pomanjkljivosti narejen, le-te pa ne odpravljene, podano pa je bilo tudi zanimivo vprašanje o lastnini vozil, ki so bila doslej last SIS za požarno varstvo, ki ga po 1. 1. 1991 sploh ni več. TUDI V JARŠAH SO PROBLEMI... Iz Jarš je bilo malo krajanov, zato se bo vodstvo KS najbrž odzvalo na županovo pobudo, da se tak razgovor organizira na njihovem območju. Opozorili so predvsem na problematiko pridobivanja soglasij, na pločnike, ki so parkirišča (zlasti ob lokalih), pa se pohvalili z vzornim sodelovanjem krajanov, zanimalo jih je kaj bo z »avstrijsko« trgovino v Jaršah (pogodba je že podpisana), zahtevali so večjo skrb tako posameznikov kot organizacij za »javno dobro« (kdo razbija avtobusne postaje), doslednejše uresničevanje zakonodaje na vseh področjih. Razgovor se je dotaknil tudi problematike telefonije, pa električnega kabla, ki »visi« čez Mlinščico, zanimalo jih je, kako je s čiščenjem kanalizacije po zaključenih del na posamezni cesti. TUDI TO NAS ZANIMA Bi lahko rekli za vrsto splošnih vprašanj v zvezi s pokojninskimi skladi, s katerimi (ni)smo gospodarili, o nepravočasnem plačevanju lesa, ki ga kmetje oddajajo Gozdnemu gospodarstvu, pa o možnostih javnih del (nikogar ne tnoreš prisiliti!), ki je povsem neizkoriščena, prisotne je zanimalo, kaj se bo dogajalo z nacionaliziranimi zemljišči in kdaj ter v kakšni obliki jih bivši lastniki lahko pričakujejo nazaj, omenjen je bil problem pogodbe z KPC Jable, ki ga bo najbrž mogoče rešiti in pogovor je bil z nekaj mislimi o bližajočem se glasovanju o plebiscitu sklenjen: kljub maloštevilni udeležbi za prisotne zanimiv in koristen. V. V. Izogibajte se kozla od spredaj, konja od zadaj, zlega človeka pa od vseh strani. Ruski pregovor naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši Obisk štirih krajevnih skupnostih Organizatorji srečanja v Kulturnem domu v Radomljah so vabilo na pogovor z lupanom objavili tudi po RTV, najavili so ga z nekaj plakati, tako da je bila udeležba primerna. Vodstva in krajani vseh Štirih KS: Radomlje, Rova, Preserje in Homec-Nožice so po predstavitvi programov za leto 1991 najprej odprli aktualno vprašanje telefonije. TELEFONI, KDAJ BOSTE ZVONILI? Precej ostrih besed in očitkov je bijo izrečenih zaradi zamud pri priklaplja-nju telefonov na območju vseh 4 krajevnih skupnosti. Predstavniki PTT g. Tepež je pojasnil, da je do tega prišlo zaradi dodatnega projektiranja, vzroki so v dogovoru, da gredo vse žice v zemljo, pa tudi v stalnem povečevanju števila interesentov. Krajani so se hudo-vali zaradi nepravilnega obvestila o rokih priklapljanja v Občinskem poročevalcu, opozarjali na nedoslednost pri izvajanju del na terenu in bili prej nezadovoljni kot zadovoljni, ko so dobili zagotovilo, da bodo v Radomljah telefone priklapljali od 5. do 31. januarja, v Preserjah od 15. 2. do 28. 2. na Rovah in Škrjančevem v istem času, medtem ko pride Homec na vrsto v prvi polovici marca - če ne bo večjih vremenskih neprilik, je bilo poudarjeno! VODA Rovljani so opozorili na, problematiko vodovoda v Žicah, Zagorici in na Rovih, kjer menijo, da kvaliteta vode ni dobra, enakega mnenja so tudi na Homcu, kjer je v vodi precej mivke, opozorili so na premajhno črpališče v Volčjem potoku, pa tudi na probleme Škrjančevega, kjer vode včasih zmanjka. Po zagotovilu predstavnika Komunalno stanovanjskega podjetja se temu območju z vključitvio novega črpališča obeta izboljšanje. CESTE Most v Hudem delajo prepočasi (mnenje izvajalca, da prehitro), tudi cesto so rekonstruirali precej dlje časa, kot bi bilo po mnenju krajanov potrebno. Krajane je zanimalo, kdaj peš pot in kolesarska steza iz Radomelj proti Rovam, kar bi pomenilo bistveno boljšo prometno varnost šolarjev, predlagali pa so tudi ureditev peš poti ob Kamniški Bistrici vse od Domžal do Kamnika. Cesta od Radomelj proti Voljčjemu potoku naj se uredi v celoti, ne pa le preplasti, saj je preozka in nevarna, postavljena pa so bila tudi vprašanja, v zvezi z bodočo avtocesto in obvoznico. Opozorjeno pa je bilo tudi na težave pri zbiranju soglasij lastnikov zemljišč ob komunalnih objektih, ki se rekonstruirajo. VARSTVO OKOLJA Na Rovih imajo divje odlagališče, ki ga je potrebno čimpreje sanirati, ugotovi naj se, kaj smrdi iz HELIOSA, pa na Kamniško Bistrico naj se bolj gleda, da ne bo postala še bolj umazana kot je, kot prvo bi lahko uredili njene bregove! Krajane je zanimalo tudi bodoče občinsko odlagališče, podali pa so tudi predlog za čimprejšnje uvajanje zbiranja in predelave posameznih vrst odpadkov. Čimpreje naj se odpravijo vse pomanjkljivosti ugotovljene ob velikih poplavah zlasti na Homcu, opozorjeno pa je bilo tudi na potrebne regulacije vodotokov na tem območju in ureditev zemljišč. Sem prištejmo Še skrb za ureditev električnega daljnovoda ob Papirnici potem smo našteli skoraj vsa vprašanja povezana s komunalo. KDAJ PRIVATNIKI V EVROPO? Kar precej predlogov in pripomb je bilo izrečenih v zvezi s prihodnostjo Republike Slovenije. Po kratki predstavitvi osnov plebiscita so krajani predlagali, da se čimpreje uvedejo evropski standardi za obrtnike, saj bo le tako omogočeno normalno komuniciranje s svetom, privatni sektor naj cvete, saj država z bogatimi ljudmi je bogata država. Kako delati po evropsko, ko pa niso urejene niti najbolj osnovne zadeve, na kakšen način uresničiti temeljno dilemo našega naroda - razvoj gospodarstva, do kdaj moratorij na sečnjo gozdov, kako zaposliti nezaposlene, so le nekatera izmed konkretnih vprašanj, ki so se dotikala splošne problematike. KAKO JUTRU Tudi mimo bodoče organiziranosti občine nismo šli brez besed, omenimo pa le konkretno opozorilo, da bi morali pri tem upoštevati ekonomsko moč posameznega območja in še več skrbi nameniti razvoju podeželja. Krajani bi radi. da bi v skupščino občine, pa tudi republike prišlo čimveč predlogov in pripomb. Na kakšen način? Omenjena je bila poslanska pisarna v Preserjah, pa možnost, da se to opravi preko strank, veliko pa bi na tem području s svojim poročanjem o delu skupščine opravil tudi Občinski poročevalec. KS Homec-Nožice bi rada uredila lastništvo bivše šole na Homcu, vsi skupaj pa bi radi tudi v letu 1991 realizirali vsaj toliko programov krajevnih samoprispevkov kot v letu 1990. Najbrž ne bo lahko! Tudi v Ihanu in Dragomlju so problemi Ekološki problemi, ki se jim je v zadnjem času pridružila še velika obremenjenost ceste skozi Ihan, so bili rdeča nit županovega razgovora v Ihanu, ki je bil namenjen KS Ihan in sosednji KS Dragomelj-Pšata, ki pa je zlasti izpostavila problem pridobivanja soglasij lastnikov za v programu krajevnega samoprispevka planirano rekonstrukcijo ceste Dragomelj-Pšata, najbrž pa bodo enaki problemi tudi pri pridobivanju soglasij, ko bo šlo za izgradnjo kanalizacije. Programi so, kako do uresničitve Začeli smo s krajšo predstavitvijo programov obeh KS, kjer je Zvone Slovnik ob programu omenil tudi nujno potrebno regulacijo Kamniške Bistrice, ki je povzročila »plavanje« nekaterih krajanov, opozoril pa tudi na nujno ureditev poimenovanja ulic. Bogat je tudi program KS Dragomelj-Pšata, kjer bodo začeli z rekonstrukcijo ceste, ob tem pa se bojijo, da jih bo predvidena izgradnja avtoceste prepolovila, njuni vasi pa bosta postali nemirni, neprijazni in neprimerni ljudem, ki so si tam zgradili svoje domove. Želijo več razumevanja in pomoči občine pa najsi gre za pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč, za probleme v zvezi z smradom ali pa z ureditvijo hidrantne mreže in razširitvijo pokopališča v Šentpavlu, kjer bo potreben dogovor s KS Simona Jenka. S pojasnilom, da je smradu s Čistilne naprave vsako leto manj, da se načrtuje povečanje čistilne naprave in da bo treba doreči, kaj s Farmo, so bili prisotni (ne)zadovoljni. Bomo kaj storili, da no bomo... Župan se je strinjal, da sta obe KS ekološko in tudi sicer zelo obremenjeni, zato bo potrebno oceniti vrednost prostora, ki ju zajemata in poiskati »nadomestilo« krajanom. Čimpreje naj bi začeli z že obljubljeno regulacijo večjih in manjših vodotokov. Skoraj na vsakem koncu ugotavljajo neurejeno odvodnjavanje, zasute ali slabo vzdrževane jarke, ki so bili tudi eden izmed krivcev za precejšnjo škodo ob poplavah. Resno se bo treba pogovoriti z Upravo za vodno gospodarstvo Repu- blike Slovenije, da se Kamniška Bistrica in Pšata uredita in zadeve rešijo čimpreje. Pomanjkljivosti, ki pa ne terjajo velikih finančnih sredstev, pač pa predvsem voljo, pa odpraviti takoj. Veliko pa bi se dalo narediti že z rednim vzdrževanjem različnih »grabnov«. KS, posamezni krajani opozarjajo, prosijo, kažejo na pomanjkljivosti, vendar vse prevečkrat brez odziva... morda bo lažje, ko bo izdelan kataster vseh naštetih »jarkov« in znan njihov vzdrževalec... Koliko za nas v lotu 1991? Na vprašanje, na koliko denarja iz občinskega proračuna lahko računajo, ni bilo mogoče dati konkretnega odgovora, saj občina niti sama ne ve, koliko bo odpadlo nanjo, z ugotovitvijo, da premalo pišemo o Ihanu in skupščini, pa se moramo strinjati, obljubljamo pa tudi, da bomo objavljali le podpisane članke, da ne bo spet hude krvi, kot je bila ob pisanju o ihanskem parku, ki ga ni več, zakaj, pa bo potrebno vprašati lastnika zemljišča AGROEMONO, odgovor pa lahko pričakujete v kratkem ... če ga bomo dobili seveda. Možnosti za pozidavo nll Predstavniki KS Dragomelj-Pšata so pozorili, da zaradi opredeljene 1. cone kmetijskih zemljišč na njihovem območju skoraj ni mogoče zidati, zanimali so jih argumenti za opredelitev te cone, opozorili pa so tudi na problematiko ribogojnice. Gradbeni odbor, ki je uspešno izpeljal asfaltiranje ceste proti Mali loki, bo potrebno aktivirati vsaj še toliko, da se uredi cesta do sosednje KS, sicer pa naj bi ceste vsaj posipali, če za drugačno vzdrževanje ni denarja ... Krajani Brda bi radi urejeno vodoo-skrbo, kmetovalci pa, da se z regulacijo uredi sicer precej zamočvirjena zemljišča, vsi so se strinjali, da je treba poskrbeti za ljudi, ki ostajajo brez dela, pa več skrbi obveščanju vseh krajanov tudi ne bi bilo odveč. Zato je bilo srečanje sklenjeno s pobudo, da se v Ihanu, pa tudi v Dragomelju (takrat samo o problemih KS Dragomelj-Pšata) še srečamo. V. V. Nov gasilski dom zaslužena nagrada_ Letos mineva sto let, odkar so mengeški kmetje, rokodelci in tovarniški delavci na pobudo domačina Mihaela Stareta osnovali gasilsko društvo. V razmeroma bogatih pisanih virih o preteklosti Mengša najdemo tudi poročila o požarih. Največji je bil najbrž tiste noči med 14. in 15. aprilom 1834, ko je v Velikem in Malem Mengšu pogorelo 95 domačij. V Bleivvesovih Novicah je bilo leta 1848 zapisano, da so Mengšani proti požaru zavarovani povečini pri Družbi sv. Florijana v Gradcu. Za gašenje požarov so prav tako v Gradcu kupili dve brizgalnici. Izkušnja in spoznanja ob velikem požarju so jih torej prisilili, da so naredili vse, kar je bilo v tedanjih razmerah mogoče, da bi večje požare preprečili ali njihove posledice kolikor mogoče omilili. Po tedaj veljavnem požarnem redu so bile za požarno varnost dolžne skrbeti občine; gašenje požarov pa je vodil vsakokratni župan. Tako je ustno izročilo, da je imel Mengeš gasilsko službo urejeno že pred ustanovitvijo gasilskega društva, povsem točno. Za rojstni dan mengeškega gasilskega društva štejemo 30. junij 1890, ko je bil v lepi slovenščini natisnjen službeni red Prostovoljne požarne brambe v Mengšu. Poleg župana Janeza Levca so ga podpisali občinski odborniki, ki so bili večinoma tudi gasilci. Predsednik deželne vlade v Ljubljani je ta red podpisal 21. avgusta istega leta. Za načelnika brambe je bil 19. oktobra 1890 izvoljen pobudnik Mihael Stare. Zanimivo je. da je bilo med ustanovitelji največ različnih obrtnikov. Stare brizgalne zaradi ročnega pogona, saj je večje moralo poganjati po osem odraslih moških, za izmene pa so pri večjih požarih navadno morali poskrbeti orožniki, niso bile nič mikavne. V tem pogledu je v Mengeš velik napredek (j.inesla ,.o.d velika prevozna motorna briz-galna Rosenbauer, ki so jo kupili v letu 1928. Nato so v letu 1940 dobili še prenosni agregat ILO. Od leta 1972 mengeški gasilci uporabljajo prenosno avtomatsko sodobno brizgalno Rosenbauer. Avtomobil, ki so ga kupili v letu 1950 in ga predelali, je bil bolj kot za gastilske potrebe uporaben za prevoz bolnikov v bolnico. V Mengšu se je poleg samega kraja zlasti v povojnem obdobju hitro širila tudi industrija. Za večjo požarno varnost je bil posebej pomemben kombiniran gasilski avtomobil, ki so ga mengeškim gasilcem v letu 1959 odstopili Ljubljanski poklicni gasilci. V letu 1968 so si Mengšani oskrbeli nov kombiniran avtomobil TAM 5500. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Domžale jim je v letu 1983 dala v upravljanje nov gasilski avtomobil TAM 130 T 10 s cisterno za 4000 litrov vode in 400 litrov penila. Dokaz, da si Mengšani želijo močno gasilsko društvo in da je to zraščeno s krajem, se posebej kaže v množičnem članstvu. To potrjujejo tudi številne pionirske, mladinske, ženske, veteranske in zlasti članske desetine izurjenih gasilcev, ki so zmeraj pripravljene nuditi pomoč ob vsakem času in povsod, kjerkoli je potrebno. Številni pokali v njihovem gasilskem domu pričajo, da so Mengšani na občinskih, področnih, republiških, državnih in drugih tekmovanjih osvojili vrsto prvih mest, z mednarodnih gasilskih tekmovanj in olimpiad pa so se vračali tudi s srebrnimi in zlatimi kolajnami. Stari gasilski dom je bil že dolgo pretesen. Pri iskanju možnosti za gradnjo novega doma, kar se je vleklo več kot deset let, so se gasilci končno dogovorili z Mengeško godbo, s katero tudi sicer vsa leta dobro sodelujejo. Del sredstev za novi skupni gasilski in godbeni dom so krajani Krajevne skupnosti Mengeš zbrali s samoprispevkom. Za novi dom so odkupili Dornikov ali Šubijev vrt ob razširjenem in ob tej priložnosti semaforizirano ter asfaltirano križišče cest proti Domžalam, Trzinu. Kamniku in Gorenjski ter proti Malemu Mengšu oziorma cerkvi. Dom stoji torej na eni najlepših lokacij in je na vse strani možen hiter izvoz. Dom so z majhno slovesnostjo začeli graditi 30. junija 1989. ko so vzidali temeljni kamen in hkrati prejeli tudi gradbeno dovoljenje. Gradbena dela je prevzelo gradbeno podjetje Graditelj Kamnik in jih v redu opravilo. Načrte zanj je izdelal znani inženir arhitekt Feliks Hriber-nik, dela pa je nadzoroval in vsklajeval Razvojni zavod Domžale. Že v eni prejšnjih številk pa smo pisali, da so dom slovesno z blagoslovitvijo odprli 15. septembra letos, ko so mengeški gasilci praznovali stoletnico delovanja. V pritličju gasilskega in godbenega doma je šest garaž, garderobe s sanitarijami, učilnica, soba za dežurstvo in zveze, sejna soba ter dva prostora za civilno zaščito. V nadstropju imajo pisarno, čajno kuhinjo ter stanovanje za hišnika. Skupaj z gasilci pa je do novih prostorov po 106. letih delovanja prišla tudi Mengeška godba. Prostorno sobo za vaje ter stranske prostore, ki so jih že dolgo pogrešali, saj so nazadnje gostovali v prostorih glasbene šole v Mengšu. Čeprav zaradi denarnih težav še nimajo vse na red, upajo, da se bodo kmalu preselili v svoj novi dom. Stane Stražar Sepobo-žicno vabilo Prijateljsko se večkrat srečamo ob kavki ženske, matere, žene. To naše sestankovanje ni le prazno Žensko besedičenje, ampak temelji na nesebični medsebojni pomoči - duhovni, fizični, materialni. Naša pravila so: 1. pravila za matere: Mati mora biti od rojstva svojega prvega otroka pa najmanj do njegovega vstopa v osnovno šolo doma in se nenehno truditi, da bo tako za otroke kot za moža ljubeča, nasmejana, razumevajoča, potrpežljiva. Vzgaja naj predvsem s svojim zgledom in stremi za tem, da ne bi nikdar »položila« roke na svojega otroka ali povzdignila glasu nad njim. 2. pravila za žene: Če je katera žena mnenja, da je njen mož slab, ima vse možnosti da iz njega naredi najboljšega. Z zavestjo, da brez truda lahko tudi iz dobrega moža naredi slabega. Naše vodilo pa je: KAKO ČUDOVITO SE OBLAČIJO LILIJE NA POLJU MARIJA OBLAK PISMA BRALCEV Life o sebi in o... Sedaj zaokroiamo leto delovanja domžalske diskoteke »LIFE«. Ob tem zaradi pestrega programa in različnega odziva publike in okolja lahko rečemo nekaj besed. Vsekakor smo domžalski mladini in tudi starejšim generacijam ponudili vse, kar se je ponuditi dalo. V LIFE-u namreč ni doslej gostovalo le še nekaj izvajalcev, ki smo jih prihranili za naslednje leto. Ta program ni bil poceni in zaradi tega bo »LIFE« tržno pozitiven šele naslednje leto. Ne zaradi cen, ker bodo ostale iste, pač pa zaradi redkejšega izvajanja programa, ki pa bo zato bolj izbran in bolj reklamiran. Da ne bomo dolgovezili, naj povemo še to. da so se Domžale sorazmerno dobro odzvale na vse večje prireditve, povprečni ali manjši izvajalci pa Domžalčanov ne zanimajo kaj dosti. Tudi pri vrhunskih izvajalcih je naša publika vsaj na začetku dokaj mirna in hladna, ko pa se ogreje, postane po mnenju nekaterih izvajalcev kar najboljša. Takšen kontrasten odziv pa je bil seveda tudi pri nastopu Ciccioline, ki je razburkala celo slovensko javnost in se seveda morala pojaviti tudi v slovenski skupščini. Naj tu opravimo z opravljavci in navedemo nekaj resničnih podatkov. Z njenimi menedžerji smo se dogovorili za »mehkejši« - torej ne porno temveč le erotični program. Plačilo programa je bilo dogovorjeno glede na vstopnino - da bi se le-te več nabralo, so njeni menedžerji zavlačevali z nastopom. Ker naše publike nismo hoteli pustiti dolgo čakati, smo, sklenili prispevati za takojšnjo izvedbo programa 7.000 din - nikakor pa nismo nikogar prosjačili za dodatno financiranje programa, kot je bilo napisano v prejšnji številki tega časopisa, ko je odmeve po pripovedovanjih opisal tov. ZAJC. Ker smo nekaj prispevali k programu, smo le pozvali prisotne, naj spijejo kakšno pivo ali Coca colo več, da pokrijemo razliko. Največjo kritiko pa seveda zaslužijo pripadniki glasila »ŠE MIGAMO«, ki so si od nekje napulili nekaj »kocin« in jih priložili k svojemu dokaj objestnemu članku in se ob tem veselo naslajali. Zato jim priporočamo, da izdajajo kakšno porno glasilo, saj jim gre to odlično od rok - pa tudi naslov glasila jim prav ustreza. Zelo smo razočarani v LIFE-u nad tem, da so nas prav vsi zelo zavzeto povpraševali, kako neki je bilo »na Cicciolini«. zelo redki pa so bili, ki so nas povprašali kako je bilo pa »na PLATTERS1H«, ki so bili res vrhunska glasbena atrakcija. Zato za prireditev leta označimo nastop ameriškega ansambla THE PLATTERS - seveda v pomlajeni sestavi. Seveda so v LIFE-u še naprej dobrodošli vsi, ki jih zanima dobra glasba vseh generacij ter prijetno vzdušje z mnogo domačnosti. Da je to. res. se lahko prepričate tudi med novoletnimi prazniki. V novo leto se bomo namreč popeljali z ansamblom POP DESIGN, ki bo tedaj slavil v LIFU že svoj 4. nastop. LIFE pa svoj prvi rojstni dan. VABLJENI!! SLAVKO ŠOROTAR Ko podirate spomenike, shranite podstavke. Vedno se dajo uporabiti. Stanislav Jersv JJ8C J?'J*I^Xl.ri * A x>ii< JAk I$X Foto- reportaž leta skoi objektiv VIDA REPAJSTŠ UK u i. A A IMA « & * A U J si i> A*i :A:i iA.-.1 A- X — ! 1 ' ' , FA Al Ali Svečeniki pozivajo vse na krščansko skromnost. Jočevaloc_ ST^AN 11 naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši Obnova Društvenega doma je stvar vseh nas! Prišel je nov čas, ostali so stari problemi. Skupaj živimo starši in otroci, politiki preteklosti, politik; sedanjosti in prihodnosti. Ostaja nam le prostor, v katerem se lahko s svojim delom in razmišljanjem potrjujemo ali na novo uveljavimo. Resnica je, da se je težje obdržati na nivoju, kot ga doseči. To velja za vse stvari, kjer se za nekaj tekmuje. V Domžalah v okviru razprav občinske skupščine tekmujemo. Vsaka stranka skuša v skupščinski prostor postaviti pametno rešitev različnih problemov. Razveseljivo je, da skušajo odborniki ocenjevati predloge, ne le to, kdo jih je predlagal. Pred nas tekmovalce se je postavila na videz pretežka naloga: obnova stare kinodvorane ali glasbene šole. Slučajno sem se znašel v politiki, sicer pa sem rojen Domžal-čan. To poudarjam zato, ker sem bil kot odraščajoč v Domžalah priča razvojnemu terorju prišlekov, ki so z domačimi simpatizerji, željnimi lastnih spomenikov Domžalam ukradli dušo. Kaj je ostalo od starih Domžal? Bi jutri tudi v Domžalah imeli Titovo Velenje? Prepričan sem, da bi ga imeli, v kolikor v Sloveniji ne bi prišlo do političnih sprememb. Nove razmere in bolj zdravi pogledi v smislu trošenja oziroma investiranja denarja, katerega občani v obliki raznih dajatev združujejo v občinski proračun, zadržujejo namere tistih, ki menijo, da je obnova kinodvorane - glasbene šole proračunski strošek. Objekt je last občine, ki je preobremenjena z lastništvom številnih nepremičnin. Nekatere od teh, ki so bile vzete pravim lastnikom, bodo dobile svoje gospodarje. S tem se bo Izvršni svet skupščine lahko malo oddahnil, davčna uprava pa bo pridobila nov vir dohodkov. Vrnimo se k glasbeni šoli. Dolžnost gospodarja proračunskih sredstev je, da se sredstva vložijo tako, da bomo volivci vedeli, kdo jih je dolžan vrniti. V primeru, da se investira v občinski objekt, se oddaljujemo od urejevanja lastninskega vprašanja. Predlagam, da se postopa takole: 1. Lastnik objekta - Skupščina občine naj ustanovi delniško družbo imenovano n.pr. Kulturni dom Domžale. Lastništvo se prenese na delniško družbo. Skupščina občine obdrži le n.pr. 20%-ni delež kot vrednost vložka. 2. Upravni odbor se strankarsko ali drugače določi. 3. Delnice, ki bodo naprodaj, bodo plačljive na različne načine. N. pr.: kmet, ki bi prispeval les za ostrešje, bo v objektu imel določeno število delnic. Občan, ki bi prispeval v denarju n.pr. 10.000 DEM, bo imel v objektu vrednost delnic za to vsoto. 4. Delnice v objektu in dobiček iz le-teh bi moral biti neobdavčen. 5. Občan, ki bi pomagal graditi objekt, bi za svoje delo dobil plačilo v delnicah. 6. Pred upravni odbor se postavi zahteva, da pripravi program dejavnosti, ki bodo zastopane, da bodo preko najemnin za prostore pokrivale stroške vzdrževanja in zagotavljale objektu življenje. 7. Gledati na objekt kot na družbeno Glasbeno šolo pod patronatom občine, jc žal preteklost. V programu dejavnosti obnovljenega objekta se na podlagi želja inštruktorjev, ki bodo vplačali ali zaslužili delež, nameni določen del prostorov za to dejavnost. Za produkcije bi se pripravil prostor, ki pa ga bo zainteresirani za produkcijo enostavno najel in plačal. Zakaj sem proti občinskemu samoprispevku? Prepričan sem, da način izgradnje na samoprispevni način ne bo razvil v Domžalah lokalnega gibaja. katerega danes pogrešamo. Domžalčani potrebujemo nekaj, ob čemer se bomo z veseljem poistovetili. Družabnost se zaključuje pred televizorji, na kulturne prireditve hodijo vedno isti obrazi. Občane želim opozoriti, da so v predvojnem času krajani prav tako združevali moči. Ljudje so pomagali vsak po svoji zmožnosti. Kulturni dom, katerega smo dolžni obnoviti, so naši predniki gradili celi dve leti - od leta 1908 do leta 1910. Ali smo ga mi danes sposobni v dveh letih obnoviti. Vas sprašujem? S tem člankom želim izzvati Vas, spoštovani krajani Domžal, ostali občani in strankarsko življenje! Pošljite svoje predloge in poglede na uredništvo Občinskega poročevalca, ki bo objavilo Vaše prispevke. Ste pripravljeni vložiti svoje delo, čas, ideje in denar v nekaj res domžalskega? Domžale, 3. decembra 1990 PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE in ČLAN KMEČKE ZVEZE SLOVENIJE PODRUŽNICE DOMŽALE Jurij BERLOT, inž. agr. POGOVARJALI SMO SE Z JANEZOM PEROM, PREDSEDNIKOM SVETA KS MENGEŠ: Po najboljši volji in vesti««. Janeza Pera zlasti Mengšanom, prepričana pa sem, da tudi ostalim v naši občini, ni treba posebej predstavljati, saj ga kot glasbenika - člana ansambla Alpski kvintet poznamo skoraj vsi, najbrž pa je manj znano, da je bil izvoljen tudi za predsednika Sveta KS Mengeš. Biti predsednik največje KS v občini ni lahko, saj je to množica interesov, potreb, predlogov in iskanj, zato se je prvo vprašanje nanašalo prav na upoštevanje velikosti KS. Krajevna skupnost Mengeš je s svojimi nekaj več kot 6000 prebivalci največja v naši občini. Menite, da je to samo prednost, ali najdete tudi kakšno pomanjkljivost! Velikost in število prebivalcev Krajevne skupnosti Mengeš je predvsem velik iziv za vse nas. Delo v tako številni KS je zahtevno, probleme pa skušamo reševati po najboljši volji in vesti. BiH ste prvi v občini, ki ste sprejeli novi statut KS In v njem zapisali nekatere izvirne rešitve - skupščina KS izvoli predsednika Sveta KS in na njegov predlog tudi člane sveta KS. Se v praksi obnesejo? Ob volitvah smo veliko pozornosti namenili prav statutu, saj smo z njim vrsto stvari postavili v sedanji čas, v soglasje s politiko, ki se je spremenila z uveljavitvijo večstrankarskega sistema in z demokratičnimi spremembami. Prvi koraki po tej poti so sicer že za nami, težko pa že danes ocenim, ali so te rešitve najboljše. Program krajevnega samoprispevka je pester, obsega reševanje problemov v vseh delih vaše KS. Lahko na kratko predstavite, kaj od tega je bilo že realiziranega? V dobrem letu in pol je bilo narejenega veliko: obnovljen je bil gasilski dom v Topolah, dokončana izgradnja gasilskega in godbenega doma v Mengšu, delno smo uredili javno razstavljavo do osnovne šole in parkirišče ob tenis hali Fit - top, pri tem so sodelovali tudi lastniki hale. Pridobljeni so bili projekti za izgradnjo sekundarne in primarne kanalizacije v Loki, nekateri kanali pa so že tudi položeni in še kaj bi se našlo. Brez znatne pomoči in razumevanja občine, delovnih organizacij in obrtnikov iz naše KS in ožje okolice, obeh gasilskih društev Topole in Mengeš, Mengeške godbe, predvsem pa brez pomoči posameznih krajanov, ki so s prostovoljnim TJelom in prispevki omogočili celo predčasno realizacijo nekaterih nalog, ne bi šlo. Še zlasti velike pa so tudi zasluge g. Petra Janežiča, prejšnjega predsednika Sveta KS, saj je bila ta pot začrtana v času njegovega predsednikovanja. Realizirana Je torej večina Investicij, pa morda lahko Že danes rečete, da bo program krajevnega samoprispevka do leta 1994 v celoti uresničen? Sem optimist. S tako nesebično pomočjo posameznikov in vseh ostalih, kot je bila pokazana doslej, se ne bojim, da ne bi programa krajevnega samoprispevka uresničili v celoti, morda ga bomo celo presegli. Vse to pa kaže, da je program resnično odraz želja in potreb krajanov. Vaše krajane najbrž najbolj zanima, kaj vse boste v KS »delali« v letu 1991? Čeprav velikokrat ugotavljamo, da so navadno plani le paleta želja, upam, da to za naš plan ne bo veljalo, saj smo vanj zlasti za leto 1991 zajeli vse tisto, kar menimo, da je najpotrebneje: - vodooskrbe - na osnovi hidravličnega izračuna razširiti rezervoarje za vodo - kanalizacija - urejanje obstoječe kanalizacije, ureditev odvodnjavanja na Partizanski cesti, zgraditev dodatnega kanala na Tomšičevi ul. ter ureditev na odcepu ceste OF, izgradnja sekundarne kanalizacije ter hišnih priključkov v Loki pri Mengšu, naročilo projektov za priključitev naselja Topole na kanalizacijo, - ceste - asfaltiranje ceste skozi Loko, Mehletove, Keržanove, Prelovškove, Lavrinčeve ulice ter odcepa Ulice OF, dokončna ureditev cestnega omrežja na Muljavi, rekonstrukcija Mušičeve ul. v Loki in Ropretove ul. v Mengšu, začeli pa bomo tudi z rekonstrukcijo in asfaltiranjem ceste na Dobeno. omenim naj tudi zamenjavo robnikov na Prešernovi, rekonstrukcijo križišča pri Hi-drometalu ter izdelavo hodnika za pešce na Gorenjski cesti - javna razsvetljava - ureditev le-te na poti do šole, na Rašiški cesti, Gorjupovi, Mehletovi in Keržanovi ulici. Ne samo naši, vendar predvsem naši, pa sta tudi zgra- ditev prizidka k osnovni šoli in preprečitev propadanja gradu Jable. Zavedam se, da je program obširen, da njegovo realizacijo spremlja vrsta neznank, vendar sem prepričan, da bo s skupnimi prizadevanji šlo. Vaša KS je bila vsa leta znana po bogatem društvenem življenju, je danes kaj drugače? Ne dosti. Prizadevamo si, da kraj intenzivno deluje na kulturnem področju, žal pa se vse prevečkrat znajdemo pred dejstvom, da društvom za njihovo dejavnost primanjkuje osnovnih finančnih sredstev. Zato bomo morali zagotoviti, da se bodo s svojimi programi še bolj usmerjala k uporabnikom oz. družbi, katere namen so. Na zadnjem srečanju z županom in predsednikom izvršnega sveta je bilo precej govora tudi o obrtni coni, ki bi morala najti mesto v Mengšu, pa o obvoznici, revitalizaciji starega dela Mengša, kakšno je vaše mnenje? Vse našteto kaže na to, da Krajevna skupnost Mengeš potrebuje kvaliteten prostorski plan, ki bo služil potrebam kraja in časa. Nova ustava naj bi drugače opredelila vlogo občine in v zvezi s tem se veliko govori o manjših občinah. Razmišljate o občini Mengeš? Časa in razmer ne gre prehitevati in še naprej delamo v občini, katere del smo. Ker je to novoletna številka, še klasično vprašanje: Vaše želje v letu 1991? Čas, ki prihaja, je težak. Pred tem ne smemo zatiskati oči, živeti je treba vsemu navkljub, kajti življenje ne čaka in mu je treba dati vsebino. Vsak na svoj način. Vse pa bi strnil v eno samo misel: KRAJANOM ŽELIM PREDVSEM ZDRAVJA IN MIRU. Pogovor pripravila glavna urednica. Iz naših krajev Na Trojici bi radi dokončan dom Tudi v našem glasilu smo velikokrat pisali o pridnih krajanih iz Žej in Trojice, katerim so se velikokrat pridružili tudi drugi, da bi skupaj čimprej izgradili DOM KRAJANOV - GASILSKI DOM v Žejah. Ta je dobil streho, tudi zaprli so ga in to predvsem z lastnimi finančnimi sredstvi in veliko prostovoljnega dela, pa tudi s pomočjo družbene skupnosti. Tako je bil zbran gradbeni material, les za ostrešje, opravljeni so bili izkopi v živo skalo in vse ostalo, da je dom v tretji gradbeni fazi. Vse je bilo doslej narejeno udarniško, niti ena ura ni bila plačana. Krajani in vsi. ki bi radi čimpreje urejen dom in njegovo okolico pričakujejo, da bodo v letu 1991 z večjo žlico zajeta tudi občinska sredstva, ki naj bi jih namenili za dokončno ureditev doma - vsaj v takšni meri kot za druge podobne domove. Zapišimo še. da je v teh dneh izšla tudi novoletna številka ŽEJ ANA. Volitve Krajevne skupnosti Krašnja, Rova, Radomlje in Pre-voje so se odločile, da 23. decembra 1990 izpeljejo tudi neposredne tajne volitve vodstev krajevnih skupnosti, saj starim poteče mandat. Zato so volilci v teh KS ob glasovnici za plebiscit, izpolnjevali tudi glasovnice, s katerimi so se odločali za nova vodstva krajevnih skupnosti, ki bodo prihodnja 4 leta v njihovih okoljih uresničevala programe krajevnih skupnosti in v teh okvirih zlasti programe krajevnih samoprispevkov. O rezultatih volitev boste lahko prebrali v prihodnji številki. Tokrat smo bili na obisku v KS RaSolee Kar dva samoprispevka, ki skupaj zneseta tri odstotke, plačujejo krajani Krajevne skupnosti Rafolče, ki spada med manjše KS, njena velika značilnost pa je tudi ta, da je edina, ki nima primernih lastnih prostorov za dejavnosti. Vendar je bil namen našega obiska tokrat drugačen. V prvih dneh decembra je namreč cesta iz Vrhovelj mimo kamnoloma, ki pelje proti Straži in Dupeljnam, v dolžini 850m dobila asfaltno prevleko. »S tem se uresničuje letošnji program krajevnega samoprispevka,« pravi Janez Bernot, predsednik Sveta KS, »obenem pa smo odvečni material s te ceste vgrajevali v cesto Vrhovlje-Rova proti vasi Dolenje, kjer naj bi asfalt položili spomladi.« Delo je bilo kljub manjšim zapletom opravljeno, pri čemer imajo zasluge tako KS kot krajani, pa tudi občina, Odbor za komunalno dejavnost, nadzorni, saj so vsi prispevali k uresničitvi investicije, ki bo te kraje približala dolini. Je majhen korak, vendar se vse stvari začnejo z majhnimi koraki, strinjamo pa se z našimi sogovorniki, da bo za ureditev manjših oddaljenejših zaselkov potrebna še večja solidarnost in skupno sodelovanje. MARIJA CAPUDER - Straža JOŽE HANČIČ - Straža Z razvojem naše krajevne skupnosti smo zadovoljni. Tudi nekaj več kot kilometra asfalta se veselimo, kaj se ne bi. Do Straže sicer ostane nekaj več kot kilometer makadama, kamor asfalta kljub plačevanju 2 samoprispevakov najbrž ne bo prav kmalu. Rad pomagam, pri tem pa vem, da smo premajhni in preveč strah, da bi kar jutri uredili vse. KS gleda na nas, kolikor more, pričakujem le. da bo tudi v prihodnje vsaj toliko solidarnosti in slož-nosti kot doslej. SREČKO GERČAR - Dupeljne VINKO Đ0LINŠEK - Dupellne MAJA GERČAR - VrtiDvlje Nov asfalt je majhen korak za Dupeljne, saj nam je le delno izboljšal dostop v dolino. Želeli bi, da bi asfalt prišel tudi v Dupeljne, vendar prav kmalu najbrž ne bo, saj je do nas še skoraj 2 kilometra. Cesto, kjer največ škode naredijo različni nalivi, vzdržujemo v glavnem s prostovoljnim delom, KS da za nafto in matrerial. Pozimi je najhuje, ko je sneg, vendar gre. Mafo nas je, pa precej deleč smo. Hribovito območje bi morali bolj razbremeniti, želimo pa si, da bi otroke s tega območja s kombijem vozili v šolo. Sodeloval sem v svetu krajevne skupnosti, ki je ena izmed manjših v naši občini. Če bi hoteli urediti vse probleme v bolj oddaljenih vaseh, to seveda pomeni precej več stroškov, kot če delaš cesto v dolini. Urejamo vodovod, tudi cesta se je izboljšala, kaj več bo le 11 hiš, toliko nas namreč v Dupeljnah je, težko samo naredili. Zato pričakujemo sodelovanje, pa ne le od krajevne skupnosti, ampak tudi od drugod, saj sami kljub plačevanju 2 samoprispevkov ne bomo zmogli vsega. Lahko rečem, da je napredek v Vrhovlje v zadnjih letih stopil z velikim korakom. Dobili smo vodovod in s tem uredili vodooskrbo, prej smo bili včasih kar nekaj mesecev brez vode. Letos je prav mimo hiše speljana tudi asfaltna povezava z dolino, kar ne pomeni le boljšo povezanost, temveč tudi lepšo urejenost okolice hiše, dvorišča, priključkov do soseda. Veseli smo je. Moram reči, da seje v krajevni skupnosti naredilo res veliko in le želimo si lahko, da tudi v prihodnje ne bi bilo nič drugače. VERA VOJSKA Straža je majhna vas, precej oddaljena že od središča krajevne skupnosti, kaj šele od Domžal. V zadnjih letih se je marsikaj premaknilo. Uredili so nam cesto, tako da vsaj do hiše pridemo, tudi nov asfalt skozi Vrhovlje in mimo kamnoloma nam veliko pomeni, več si le 3 gospodinjstva, toliko nas namreč v Straži stalno živi, skoraj ne moremo želeti, da bi bilo le prihodnje tako. Težko čakamo na telefon, ki naj bi zazvonil enkrat v prihodnjih letih. Marija Capuder Jože Hančič Srečko Gerčar Vinko Dolinšek Maja Gerčar Pametno govoriti je pogosto težko; pametno molčati je se teze. BODBJfBTJBDT — naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje * naši kraji in ljudje * naši Vinko Jeras, predsednik sveta KS Zlato polje Novo vodstvo so izvolili tudi v Krajevni skupnosti Zlato polje. Krajani so na ZBORU VOLILCEV s tajnim glasovanjem izmed 15 kandidatov izvolili 8 članov sveta KS. Izvoljeni so bili: Miro Klopčič (Mala Lasna), Franc Šuštar (Zlato polje), Franc Slapar (Trnovče), Janko Zupančič (Zlato polje), Miro Burja (Brezovica), Janez Po-gačar (Trnovče). Janko Klopčič (Trnovče) in Marjan Klopčič (Mala Lasna), katerim se je pridružil tudi Vinko Jeras (Obrše), ki je bil na spomladanskih volitvah izvoljen za delegata KS Zlato polje v Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale. Na prvi seji Sveta pa je bil za predsednika Sveta Krajevne skupnosti Zlato polje izvoljen Vinko Jeras, ki bo največ skrbi namenil uresničevanju programa krajevnega samoprispevka in v njegovem okviru razrešitvi problematike vodooskrbe in načrtovani izgradnji manjše mrliške vežice. Ob tem zapišimo še, da je od 1. decembra 1990 v Zlato polje ukinjena avtobusna progra, vozačev je bilo iz dneva v dan manj, tako da je bila proga ukinjena. V Jaršah mnogo novega... Iz poročila o realizaciji izgradnje infrastrukturnih objektov v letu 1990 v Krajevni skupnosti Jarše-Rodica je razvidno, da je bil program krajevnega samoprispevka uresničen skoraj v celoti. Tako je bilo izgrajenega 600m kanalizacijskega omrežja v Sr. Jaršah (priključilo se je 21 gospodinjstev), izvajajo se dela na kanalizacijskem omrežju Mavsarjev trg - stara šola v dolžini 200 m, KS pa ima pripravljeno vso potrebno dokumentacijo tudi za gradnjo kanalizacije na Jelovškovi ulici. Ob tem so bila sanirana tudi vodovodna omrežja, zgrajeno je bilo hi-drantno omrežje, s tem pa je povezana tudi rekonstrukcija in asfaltiranje cest. Tako so bile urejene: Dragarjeva in Prežihova ulica, delno Miševe ulice, v teku pa je rekonstrukcija ceste v Sr. Jaršah, ki naj bi bila asfaltirana spomladi 1991. leta. Ob tem je bila urejena tudi javna razsvetljava. S tem se je bistveno izboljšala kvaliteta življenja v posameznih delih KS, ki je poleg tega opravila tudi dela pri čiščenju Mlinščice in zgraditvi zaporniškega sistema ter utrditve škarpe, omenimo pa tudi utrditev obrežja z lesenimi koli ter deskami in ureditev cca 200 m varovalne žične ograje. Dober obisk - pestra razprava Zbor krajanov v Krajevni skupnosti Krtina je bil tradicionalno dobro obiskan, saj je blizu 60 krajanov želelo s svojimi predlogi, pripombami in pobudami sodelovati pri oblikovanju programa dela krajevne skupnosti v prihodnje. Zbora krajanov pa sta se med drugimi udeležila tudi predsednik skupščine občine Domžale Anton Ervin Schvvarzbartl ter predsednik Izvršnega sveta Anton Pre-skar. Najprej so se dogovorili, da ponovnih volitev predsednika sveta, dosedanji je iz osebnih razlogov odstopil, ne bo. Svet bo vodil njegov namestnik JANEZ LUKMAN, ki problematiko KS dobro pozna in mu ne bo težko voditi KS, v pomoč pa mu bo poslej le neprofesionalni tajnik. Program tako za leto 1991 kot za prihodnjih 5 let sloni na programu krajevnega samoprispevka. Je obširen in ga najbrž ne bo prav lahko realizirati. Naštejmo le najpomembnejše investicije za leto 1991: - dokončanje rekonstrukcije ceste Brezje-Rača-Kudrovo znamenje - rekonstrukcija ceste v Dolenji vasi - urejanje javne razsvetljave (Brezje, Sp. in Zg. Krtina, Škocjan) - pripravili naj bi projekte in morda pričeli graditi meteorno in fekalno kanalizacijo - adaptacija gasilskega doma in ureditev letnega gledališča na Studencu. Omeniti moramo tudi gradnjo prostorov za potrebe KS, kjer bo treba najpreje urediti probleme v zvezi z lokacijo le-teh, pa obnovo obzidja in zvonika ob cerkvi na Krtini, omenjajo pa tudi potrebni širitvi obeh pokopališč in realizacijo pobude o izgradnji mrliške vežice. Drobnih zadev, povezanih s komunalno ureditvijo KS. je še veliko, zato svet KS. ki računa na podporo vseh krajanov, čaka trdo delo. na zboru krajanov so obravnavali tudi priprave na glasovanje o plebiscitu, o čemer je spregovoril predsednik Skupščine občine Domžale Anton Ervin Schvvarzbartl. Ihan v letu 1991 Kjer smo bili ob obisku v Ihanu okregani. češ da o njih premalo pišemo, tokrat predstavljamo program KS Ihan za leto 1991. Njegova osnova je v programu krajevnega samoprispevka, zajema pa tudi nekatere investicije iz leta 1990. Tako naj bi v letu 1991 v Ihanu končali, začeli, ali nadaljevali naslednje investicije - naštevamo le največje: - rekonstrukcija in asfaltiranje ceste Ihan-Prelog (proti Studi) - preplastitev ceste do šole in vrtca - rekonstrukcija in asfaltiranje ceste Selo-Bišče - začetek zemeljskih del na cesti Goričica-Žabje-Goro-peče - nadaljevanje izgradnje javne razsvetljave - izgradnja vodovoda Selo Če bodo vremenske prilike dobre, bodo zadovoljni začetek leta 1991 pričakali krajani Sela. saj so ob sodelovanju HELIOSA. ki je prispeval 70% potrebnih sredstev, občine in KS dobili nujno potrebni asfalt na cesti proti skladišču Heliosa v Selu. Končno asfalt V programu krajevnega samoprispevka so Prevojčani za leto 1990 med drugim planirali tudi asfaltiranje dveh krajših odsekov ceste proti Lesarju na Prevojah in ceste iz Šentvida do meje s KS Lukovica. Medtem ko so bila zemeljska dela narejena zelo hitro, je bilo na asfalt potrebno čakati kar nekaj časa. Kljub zagotovilom Cestnega podjetja, da bo ta do konca novembra, so ga s precejšnjo zamudo dočakali sredi decembra. Bolje kasneje, kot nikoli, drugo leto pa se asfalt »seli« na cesto Vrba - meja KS Krtina in še na 2 krajša odcepa, zaključili naj bi izgradnjo kanalizacije, na vrsto pa čakata tudi avtobusni postaji na Prevojah. VERA VOJSKA AMD MENGEŠ 40 LET: Tisoč Mengsanov je članov društva Avto moto društvo Mengeš je letos obeleido 40. obletnico uspešnega delovanja. V počastitev tega jubileja smo v sodelovanju z Avto moto društvoma Cerklje in Kamnik organizirali TURISTIČNI AVTO RALLY »MCK - PLANIKA 90« in ga imamo namen v prihodnje organizirati vsako leto. Potekal je na območju vseh treh društev. Člani teh društev in drugi tekmovalci so se pomerili v različnih spretnostih. Cilj take športne manifestacij^, je, da se dani med seboj srečajo, izmejajo svoje izkušnje in na nek način obogatijo svoje vozniške spretnosti. Start in cilj te prireditve je bil na parkirni ploščadi firme FIT-TOP v Mengšu pod Gobavico. Gledalcem, ki so si ogledali spretnostne vožnje tekmovalcev avto-rally športa smo prikazali tudi demonstracijske vožnje bodočih športnih tekmovalcev to je pionirjev v starosti od 6 do 10 let, ki tudi že tekmujejo v motocrosu in kartingu. Te vožnje se je udeležilo 9 tekmovalcev v kartingu in 8 tekmovalcev v kross; ob svojem nastopu so poželi buren aplavz publike. Ti pionirji že tekmujejo na medrepubliških tekmovanjih in so v letu 1989 zasedli mesta od 1. do 5. Nekateri med njimi so tekmovali letos že tudi v Zah. Nemčiji. Sedanji čas pa športni dejavnosti ni naklonjen. Društva nimajo sredstev, da bi lahko talentirane pionirje željne nadaljnega športnega razvoja-finančno podpirali, zato gre vsa zahvala predvsem staršem teh mladih nadarjencev, ki jim omogočajo razvoj v tej zvrsti športa, ki je izredno zanimiv. Pred podelitvijo pokalov in priznanj zmagovalcev tega rallvja je o razvoju Avto moto društva Mengeš v štirih desetletjih spregovoril nekaj besed njegov sedanji predsednik Ivan Ošep. Naše društvo letos praznuje štiri-desetletico: 9. junija 1950 je bil na ustanovnem občnem zboru izvoljen prvi odbor Avto moto društva Men-vgeš. Predhodnik Avto moto društva je bil odsek za motoristiko, ki so ga leta 1946 ustanovili pri fizkulturnem društvu Mengeš. Odsek je imel najprej samo 1 motocikel. Prvi avto je društvo dobilo leta 1946; Mirko La-vrič ter Martin Dolinšek sta ga naslednje leto usposobila za vožnjo. Ta avto je bil osnova, da je društvo opravičilo svoje ime in pogoje za registracijo samostojnega Avto moto društva Mengeš. Letos nas bo 1000 In več... Društvo je z majhnimi nihanji vse skozi uspešno delovalo ob vsesplošnem razumevanju krajanov in prizadevnih delavcev društva. Motoriza-cija je počasi tudi nezadržno prodirala v vse pore življenja, s tem pa je rastel pomen društva. Imeli smo Najstarejše vozilo AMD Mengeš s prvimi tečajniki. Posnetek je izpred 40 let 5 vozil AMD Mengeš z inštruktorji društva. >n_" da so bili na čelu društva vedno ljudje, ki so se razdajali za raze društva, za popularizacijo avtomobilizma, za tehnično izpopolnjevanje kabineta za pouk, kjer se teoretično pripravljajo kandidati za nove voznike. Vozni park je od prvega starega avtomobila, ki smo ga leta 1959 prodali, smo prišli na 7 avtomobilov, s katerimi danes razpolagamo in izvajamo praktični pouk kandidatov. Temelj dobrega dela so naši izkušeni inštruktorji. V teh 40 letih smo usposobili več tisoč voznikov. Da je delo našega društva res uspešno lahko pokaže tudi podatek, da je članstvo v stalnem porastu. Od nekaj deset članov v letih petdeset in šestdeset je v sedemdesetih naraslo na preko 200, v osemdesetih letih je bilo članov blizu 500 in v tem jubilejnem letu bomo dosegli število 1000 članov naše motorizirane družine. Drugi pokazatelj pozitivnega dela Avto moto društva Mengeš vidimo tudi iz tega, da smo lahko 1979 leta odkupili nadstropje v stanovanjski hiši na Trdinovem trgu 14 skupaj s prostranim dvoriščem. Vse prostore smo renovirali in prilagodili za našo dejavnost, zgradili smo nove garaže in v celotno dvorišče vgradili novo kanalizacijo in ga v celoti tudi asfaltirali. V vse to je bilo vloženo veliko sredstev in prostovoljnega dela. Nismo se zapirali vase... Avto moto društvo Mengeš pa se ni zapiralo samo vase. Ves čas je sodelovalo z raznimi krajevnimi dejavniki, se s svojimi člani udeleževalo raznih tekmovanj tako v kraju, občini, v republiki in v Jugoslaviji. Tudi sami smo prirejali razna tekmovanja, jubilejnem letu 1990 ob 40 letnici krose, avtorallvje in spretnostne vožnje. V dokaz za vse to smo prejeli številna priznanja in pokale, ki jih hranimo v vitrinah v društvenih prostorih. Veliko priznanj pa imajo uspešni tekmovalci našega društva doma. Humanost le neobhodna... Nikakor pa ne smemo mimo ljudi, ki so se nesebično razdajali za uspešno delovanje in napredek društva. V svoje delo smo skušali vgraditi tudi kar največ razumevanja za one, ki jih je narava v življenju prikrajšala. Tako v društvu poučujemo tudi kandidate s težjimi telesnimi okvarami. Vsem tem gre velika zahvala, da je društvo iz skromnih začetkov pred več kot 40. letu zraslo v to, kar imamo in smo danes. Nekaterih ni več med nami, drugi so se odselili, odšli so v zasluženi pokoj in zaradi ostarelosti nehali aktivno delati v društvu, vendar so še naši člani. Naj imenujem nekaj prizadevnih članov, ki so dolga leta, ali še sedaj, posvečali del svojega prostega časa v dobrobit našega društva. Kot prvega naj omenim pokojnega Mirka Lavriča iniciatorja odseka za motorizacijo že leta 1946 in kasneje tudi predsednika društva. Ne smemo mimo Milana Jenčiča, Miha Gre-gorca, Ivana Vidriha, Franca Mu-lerja. Marka Hribarja, Jožeta Žar-gija, Miha Kepica, Ivana Ošepa in še mnogo drugih, ki so mnogo pripomogli, da je naše društvo doseglo toliko uspehov, da si skoraj ne moremo misliti, da bi lahko kdaj izginilo iz življenja Mengsanov in okolice. Vsem naštetim imenovanim in neimenovanim iskrena hvala za nesebičnost in trud pri delu in napredku društva. V NOVEM ŠOLSKEM LETU Mengeška šola -središče kraja V slovenski kulturni zgodovini je šola odigrala pomembno vlogo; največkrat kar središčno izobraže-valno-kulturno. S prihodom novega ravnatelja na mengeško šolo Branka Liparja se bo - kot je videti po vzpodbudnih začetkih - povrnil šoli nekdanji sijaj, tako na zunaj kot na znotraj, predvsem pa se bo šola bolj povezovala s starši in krajani nasploh. Branko Lipar je skupaj s svojim pedagoškim kadrom nekaj akcij že izvedel, pred seboj pa ima tudi bogate načrte, ki bodo obogatili tako učence kot krajane, s posebnim poudarkom na kulturi. Obnavljanje že poteka Najprej naj novega ravnatelja čisto na kratko predstavim. Po rodu je Brežičan. prihaja pa z ljubljanske OŠ Ledina, ki je - kot pravijo drugi - prav po njegovi zaslugi slovela kot ena najbolj urejenih in nasploh zglednih šol. Branko Lipar se je v Mengeš preselil že pred štirimi leti. Ima hčerko in sina - srednješolca, z družino živi na Gorenjski cesti, kjer poganja nove korenine. Ostal bo seveda v Mengšu in zato si tudi sam želi čimbolj zaživeti s krajem. Krajani so lahko opazili, da je bila na začetku šolskega leta že opravljena prva večja prenova šole. poleg prepo-trebnega barvanja tudi pokritje telovadnice, kjer je ves čas zamakalo. Zdaj je ta težava odpravljena, na podstrehi pa bo v skrajnem primeru možno urediti tudi dodatni prostor za kakšen predmet ali celo stanovanje. Na veliko pa je v teku tudi obnavljanje učilnic za predmetni pouk, posebej tistih, za katere je potrebna posebna oprema kot za biologijo, kemijo, fiziko, gospodinjstvo, tehnični pouk... Končana so že vsa gradbena in inštalacijska dela. Prav tako je sodobneje preurejena ena od garderob, drugo pa bodo preuredili med božično-novoletnimi prazniki. S to obnovo bodo pravzaprav šele pripravili minimalne pogoje za kulturno bivanje v šoli vsem učencem. Seveda pa bo treba šolo tudi sodobneje opremiti, posebno z avdiovideo tehniko. Del tega so nakupili že kar sami (dva videorekorderja in TV sprejemnik) z uspešnim šolskim živžavom, pravkar je v teku prodaja novoletnih voščilnic, na takšen način zbiranja denarja pa računajo s podobnimi akcijami tudi spomladi. Starši bodo priskočili na pomoč... Ravnatelj Branko Lipar je pripravil tudi anketo za vse starše, kako bi želeli pomagati šoli. Odziv je bil izjemen. Med 517-timi anketiranimi družinami je svojo pomoč pripravljeno ponuditi več kot četrtina staršev, tako pri organizaciji in izvedbi kulturnih in športnih dnevov, pri ekskurzijah, predstavitvi svojega poklica, veliko jih bo sodelovali v interesnih dejavnostih (modelarski krožek, vezenje, kvačkanje, kuhanje), marsikdo bo priskočil na pomoč pri zbiranju sredstev za računalniško dejavnost, oz. pri pripravi tečaja, več kot tretjina vseh krajanov je pripravljeno materialno podpreti opremljanje šole. marsikdo pa je ponudil pomoč v denarju ali obrtnih uslugah. ' Ravnatelj je organiziral posebno strokovno skupino, ki bo skrbela za izvedbo vseh načrtov, tako da bodo stvari izpeljane strokovno, s pravimi ljudmi in sredstvi. Trdinova soba Prav sramota je za Mengeš,, da se našega velikega pisatelja in etnologa spominjamo samo s priložnostnimi standardnimi proslavami, v Mengšu pa še vedno nimamo spominske sobe. Za to bo zdaj poskrbela šola. V Trdinovi sobi naj bi bili na vpogled Trdinovi rokopisi in izdaje, pa tudi predmeti iz tistega časa, ob tem pa še vse drugo, kar označuje in kulturno dviguje Mengeš nekdaj in zdaj. Nekaj etnoloških dobrin že zbirajo učenci po krožkih, recimo o kmečkih hišah nekdaj v Mengšu, veliko tega pa imajo še v načrtu. Trdinova soba ne bi bila sama sebi namen, ampak bi jo lahko obiskovali tudi vsi tisti domačini in tujci, ki o Trdini vedno premalo. Verjetno bo ob tem ustanovljen tudi poseben Trdinov klub, ki ga bodo sestavljali vsi tisti krajani, ki jim je kaj več do kulture, do literarnih srečanj, nasploh do kulturnega utripa, ki ga mora vzpodbujati- tudi prava šola. V zvezi s tem bi bile vsako leto tudi priložnostne prireditve in to seveda v maju, ko se je Trdina rodil in umrl. Na šoli je odprta tudi večja knjižnica s čitalnico, kjer se bo prav tako poglobilo kulturno življenje tako za učence kot krajane. Kaj več o svojem kraju bodo nasploh odslej zvedeli učenci v šoli, kajti človek se - ko gre v svet - vedno bolj izkazuje kot prebivalec svojega kraja, tega pa smo verjetno poznali preslabo. Če že na nič drugega, bi bili lahko ponosni vsaj na skoraj dvesto let staro šolo (začetek v letu 1796), česar ne vedo niti vsi bivši učenci. Šolska konferenca skupaj s starši tudi razmišlja o preimenovanju šole v preprosto obliko: Osnovna šola Mengeš. Tak je predlog, seveda pa bodo vsi mengeški pedagogi hvaležni za vaše pripombe in morebitne druge predloge. Kot je videti, bo mengeška šola z novim ravnateljem na čelu poleg krajevne skupnosti imela v prihodnosti mesto, ki ji gre - eno od središč kraja. IVAN SIVEC Sreče ne spoznaš z glavo, temveč s srcem. Norveški pregovor PRIREDITEV V MEGESKI OSNOVNI ŠOLI: Mengeš bil je živ... 27. 10. je potekal sprejem učencev 1. razredov v šolsko skupnost na OŠ Matija Blejca-Matevfa. Na pobudo tov. ravnatelja Branka Liparja se je prej tradicionalni dan pionirjev »prelevil« v kar se da živahni ŽIV-ŽAV. Na ploščadi pred šolo so se zbrali učenci s starši, učitelji in radovedni opazovalci. Prireditev je nudila priložnost za zbližanje med vsemi obiskovalci. Dejavnosti so potekale kot po tekočem traku. Osmošolci smo pripravili srečelov z bogatimi nagradami, ki so jih dobrohotno prispevali pokrovitelji prireditve. Zahvaljujemo se jim za njihovo darežljivost ... in ne boste verjeli - vsaka srečka je zadela! Skuštrane glavice in glave se je dalo urediti v frizerskem salonu, kjer je česala naša gostja - frizerka Jana Ora- žem. Čisto blizu so se mize upogi-bale od sladkih dobrot, ki so jih spekle mame. S tem so ustvarile in popestrile »kotiček, za sladkosnede«. Taborniki so se odrezali s pečenjem palačink in tudi njihove veščine so jim šle dobro od rok in nog. Otroci so lahko risali in se sploh ustvarjalno izživeli v »likovnem kotičku«; prenekatera njihova umetnina je polepšala prireditveni prostor. Spet na drugem koncu so bili spretni mladi gasilci kakor tudi lokostrelci. Vsi so zadeli v polno. Manj pa je uspel bolšji trg, kjer naj bi si učenci zamenjali igrače, slikanice in druge rekvizite za prosti čas. Škoda - le dve igrači sta samevali na polici. Na osrednjem odru pa se je vseskozi pelo, plesalo in marsikaj duhovitega povedalo. Voditeljica Jana Jene, sicer tovarišica na naši šoli, je z nabrušenim jezikom vzpodbujala mlade nadebud-neže, ki so se razvrščali pred mikrofonom. Vreme nam je prizaneslo in prireditev smo uspešno izpeljali do konca. Zadovoljni obrazi prisotnih so nas opogumili, da takle ŽIV-ŽAV še kdaj ponovimo. AN ŽE PERŠIN, 8. c OŠ Matija Blejca-Matevža, Mengeš POGOVOR Z VODITELJICO PLESNE ŠOLE PANDORA VANJO KOMAZEC S plesom je življenje - lepše Kmalu bo poteklo drugo leto, odkar si v Domžalah začela razvijati plesno kulturo, katere pa pred tem skoraj ni bilo zaslediti. Kakšno je danes tvoje stališče o tem v naši občini? VANJA: Ko sem prvič izrazila idejo o plesni šoli, so me ljudje gledali zelo nezaupljivo, kot da sem si zamislila nekaj nemogočega. Danes vedo, da to ni bila slaba ideja, ker sem ljudem ponudila možnost pridobivanja plesnega znanja v domačem okolju. Ljubljana ni daleč, vendar je naporno voziti otroke in jih nato čakati, pa tudi časa ni ravno zelo veliko. Problem v velikih plesnih šolah je tudi v tem, da prakticirajo pouče- Novoletni čas Novo leto je čas bilance, ko ugotoviš, da se ti niso izpolnile nobene sanje... Novo leto je čas, ko se ozreš nazaj in ugotoviš da se nič ne zgodi, še veter ne spremeni svoje smeri... Novo leto je čas depresije In nemoči, je čas zatrtih strasti in upanje v nove poti.. Novo leto je čas novih sanj, je čas novih laži in novih razuzdanih sanjarij. Novo leto ni čas zame; nočem pogleda na življenjske brezizhodnosti, niti na tvoje oči ker v njih je polno lati... vanje masovnih skupin, kjer se posameznik izgubi, zato v Pandori - plesni šoli ni mnogoštevilnih skupin. Moj cilj je, da se vsak, ki pride k meni, nauči čim več. Plešeš že petnajst let, zato predvidevam, da si si v tako dolgem obdobju pridobila veliko raznovrstnih izkušenj. Kakšen je bil začetek, nadaljevanje, izpopolnjevanje,...? VANJA: Nekega večera sem se prebudila in odšla v dnevno sobo, kjer so starši gledali na televiziji balet. Bila sem navdušena in na vso silo sem se hotela vpisati v baletno šolo. Starši so popustili mojemu nagovarjanju in ko sem dopolnila sedem let, me je mati peljala v baletno šolo v Ljubljani in me hotela vpisati k folklori, ker je menila, da klasični balet ni najbolj zdrav, da je preveč naporen in podobno. Skoraj sem popustila, vendar sta v tistem trenutku pritekli mimo dve baletki, oblečeni v prekrasne obleke in obuti v baletne co-patke. V pisarni, kjer so potekali vpisi v baletno šolo. sem se razjokala in nek profesor baleta se me je usmilil in prepričal mojo mamo, da me je vseeno vpisala k baletu. To je bil profesor VOSPERNIK. ki me je kasneje izpopolnjeval v klasičnem baletu in tako sem z njegovo ogromno pomočjo leta 1985 diplomirala. Kasneje sem plesala v baletnem ansamblu v ljubljanski operni hiši, nato pa sem odšla na izpopolnjevanje v ZDA za eno leto, kjer sem trenirala tudi jazz balet. Ko sem se vrnila domov, sem na domžalski ZSMS podala zamisel o plesni šoli v Domžalah in z njihovo pomočjo še danes uveljavljam plesno šolo PANDORO. Pri nas v Sloveniji so se plesne šole zelo razširile, predvsem v Ljubljani. Katera se ti zdi najbolj kakovostna? VANJA: Najbolj razvpita je Urška, vendar je tudi tam v praksi poučevanje množičnih skupin, čeprav spoštujem visoko plesno znanje Ur-škinih trenerjev. NARODNOZARAVNA PRIREDITEV Vrhpoljska jesen... Na Vrhpolju so domačini pripravili veliko in zelo odmevno prireditev narodnozabavne glasbe VRHPOLJSKA JESEN. Nastopili so: domačini TRIO SVETLIN, citratka Tanja Zaje, ansambel bratov POUANŠEK, Franc PESTOTNIK-PODOKNI-ČAR, Sašo HRIBAR (radio GA-GA), STOPARJI, mladi mengeški ansambel JASMIN in ansambel KRT (na fotografiji). Vse čestitke in slava za uspešno organizacijo gredo Pavleta BAR-LIČU z Vrhpolja... Čestitamo... VIR DAN ODPRTIH VRAT OSNOVNE ŠOLE VENCUA PERKA DOMŽALE Živ in ustvarjalen je vsakodnevni utrip Sobota 15. decembra je bil hladen dan. Toda za razliko od drugih dni ga je že zjutraj pozdravilo sonce. In v to idilo jutra se je mešal šolarski živ-žav. Zanje je bila to »delovna sobota«. Vendar ne kakršnakoli, kajti z mnogimi so v šolo in k pouku prišli tudi starši. Osnovna šola Venclja Perka je imela »dan odprtih vrat«. V tem dopoldnevu so si starši in občani lahko ogledali, kako ob glasbi poteka pouk telesne vzgoje: kot folklora, aerobika, gimnastika ali igre z žogo. Razstava, ročnih in likovnih izdelkov je bila bolj paša za oči in spodbuda za razmišljanje o domišljiji in ustvarjalnosti, ki jo premorejo otroci. Lahko si tudi pokukal v projekcijsko dvorano, kjer si v pičlih 17 minutah videl na video posnetku utrip življenja in dela šole. Tudi klepet staršev ob pogrinjku in kavici, ki so jo pri gospodinjskem pouku pripravili učenci, je bilo doživetje, ki je dobilo svoj epilog v učni uri po učilnicah. Bolj ko so se kazalci na uri bližali k poldnevu, bolj je šolsko dopoldne zaokroževalo svojo podobo. Odhajali smo polni vtisov in z željo, da bi »dnevi odprtih vrat« postali trajna oblika sodelovanja šole in javnosti, predvsem staršev. Desetletnica preselitve šole v nove prostore je bil morda res dogodek, ki je tako zamisel spočel. Zadovoljstvo staršev in otrok pa je tisto, kar delavce šole obvezuje, da bo takih oblik sodelovanja v prihodnosti še več. Morda obstajajo po svetu šole z bolj zvenečimi imeni in z bolj častitljivo tradicijo; toda za vsakega šolarja je njegova šola najlepša in najboljša. Dan odprtih vrat je nekaj takega, ko tudi drugi, skupaj z otroki, korakamo drugačni šoli naproti. DANIJEL BEZEK Vanja Komazec, voditeljica plesne šole PANDORA. Kakšni so tvoji načrti v plesni šoli PANDORI? VANJA: Moj cilj je ustvariti plesno šolo v zahodnem stilu plesnih šol. Poleg plesne ritmike za predšolske otroke, jazz baleta in aerobike bom v kratkem uvedla v program še klasični balet. Latinskoameriški in standardni plesi niso ravno moje področje, spadajo med športne plese, za katere pa mora obstajati posebni oddelek, kjer se bodo učenci ukvarjali samo s tem plesnim znanjem, zato bom v kratkem najela plesnega učitelja, ki bo poučeval tudi to plesno področje. Kot vem, vodiš poleg PANDORE tudi najbolj uspešno ljubljansko plesno skupino PARADOXE. Bo tudi letos organizirano tradicionalno plesno srečanje? VANJA: Seveda! Letos, petnajstega in šestnajstega decembra je bilo v domu španskih borcev srečanje plesnih skupin in plesnih šol iz vse Slovenije, katerega gostitelj je bila plesna skupina PARADOXE. Srečanja se je udeležila tudi plesna šola PANDORA. V PANDORI vzgajaš tudi dve plesni skupini... VANJA: Da. malo PANDORO in veliko PANDORO. Obe skupini nastopata na raznih prireditvah, bodisi v organizaciji drugih bodisi v lastni režiji. Boš tudi iz novih, začetnih skupin vzgojila plesno skupino? VANJA: Bom, ker menim, da vsi resni kandidati zaslužijo tovrstno satisfakcijo. Kaj sploh pomenijo izrazi, kot so: plesna ritmika, jazz balet, klasični balet, show dance,...? VANJA: Plesna ritmika za predšolske otroke je navajanje otrok na ritem, glasbo in ples. Jazz balet je plesna tehnika, kjer posameznik pleše v skupini in hkrati ostaja individualist. Za lažjo predstavo o jazz baletu lahko omenim na primer film Flashdance, v katerem je poleg jazza predstavljen tudi klasični balet. Show dance pa je nekakšna mešanica več plesnih stilov in je namenjen zabavi, je bolj atraktiven za oči posebnega kroga gledalcev. Kako pa je z vpisom v plesno šolo PANDORO, se posamezniki lahko vpišejo vsak dan ali vsak mesec ali pa samo na začetku leta? VANJA: Vpis v plesno šolo je mogoč vsak mesec, vključi se lahko ali začetnik ali pa nekdo, ki že nekaj zna. Vsakdo je dobrodošel. Kot otrok si bila takrat edina v Domžalah, ki se je učila klasični balet. Kako so to sprejeli tvoji sovrstniki? VANJA: Na začetku nisem imela večjih težav, kasneje pa meje motilo, ker so me sošolci in sošolke imeli za prepotentno in so menili, da sem »važna«, ker nikoli nisem imela časa za druženje z njimi. Še danes se mi to dogaja, vendar se na to ne oziram preveč, ker tisti, ki me poznajo, vedo, da zaradi plesa nisem drugačna od njih in da sem jim enakovredna. Vsak dela tisto, kar zna in želi delati, če ima za to pogoje. Znano je, da plesalci skromno zaslužijo. Kako se preživljaš ti? VANJA: Samo od plesa se ravno ne da lepo živeti, kar se financ tiče, zato poleg plesa tudi študiram novinarstvo, ki pa ga bom ravno tako usmerila na plesno področje. Vanja, hvala za ta izčrpen in zanimiv pogovor in še vnaprej ti želim veliko uspehov! VANJA: Hvala tudi tebi, in lep pozdrav vsem ljubiteljem plesne kul- Pogovor pripravil: MARTIN GROŠELJ MINI MARKET PRI LASIGNANOVIH Mačkovci imajo svojo trgovino Brane Labignan je domačin, Branka pa je Kamničanka. 20 let je delala v živilski industriji. Pa se je spomnil njun sine: »Zakaj pa ne bi odprli trgovine, saj je tu v bližini ni?!« Ravno so dograjevali hišo, pa je odločitev padla. Trgovina! Danes je odprta. V njuni zasebni hiši v Mačkovcih 39. Kaj vse imajo pri Labignanovih? Celotno špecerijo boste lahko kupili, pa galanterijo, toaletne stvari, delikatese, pijače ter vse kar v hši potrebujete; v večjih in manjših zavitkih boste dobili. Dobavitelja sta v glavnem Žito Ljubljana in Kočna. Ponujajo vam tudi časopise! Dobra ideja! Delovni čas je od 7. do 21. ure ves teden, ob nedeljah od 7.-do 17. ure. Stvari lahko naročite po telefonu 712-688, ob večjih količinah vam bodo vse kupljeno brezplačno pripeljali na dom. Po novem letu boste občani lahko prinesli v komisijsko prodajo tudi različne tehnične in druge predmete, ki jim boste sami določili ceno, ki jo boste skušali uveljaviti. V »BB« vam bodo predmet v komisijski prodaji skušali prodati, do prodaje pa boste dobili zadolžni listek. Svojim strankam želijo ob novem letu vse dobro, obilo zdravja ter uspeha pri delu. Mini market BB v Mačkovcih tretjega dne svojega obstoja. OBISK CELOVŠKEGA ZUPANA V KAMNIKU Kako se gredo politiko onstran Karavank Predsedstvo kamniške občinske skupščine je 8. decembra povabilo v goste celovškega župana Leopolda Guggenbergerja. Kamničani so na »komorno« okroglo mizo povabili tudi predstavnike političnih strank ter občinske uprave iz Domžal in izkazalo se je, da so bili Domžalci med 30 poslušalci celo v večini. Avstrijski gost si je za začetek vzel kar preveč časa. saj je na dolgo in široko razložil politično organiziranost Avstrije od občine preko okraja in dežele do zveznega parlamenta na Dunaju, precej besed pa je namenil tudi odnosu oblasti do posameznega državljana in zaščite državljanovih pravic. Povedal je, da si tudi pri njih zvezna vlada želi centralizirati odločanje in se morajo v občinah zelo potruditi, da se upirajo sedotežnim ciljem Dunaja. Predstavnike obeh občin je opozo- ril, naj bodo ob osnutku slovenske ustave zelo pozorni, da lokalna in občinska samouprava ne bi izpadli in bi se vse odločanje preneslo na republiško sedišče. Zato so ustanovili skupnost avstrijskih mest, ki je neke vrste protiutež centralizator-skim težnjam prestolnice. Občine pri njih niso določene z ustavo, ampak jih odreja deželni zakon. Mimogrede: tudi lokacije smetišč določa deželna vlada! Dežela Koroška ima 121 občin, večina pa jih ima 5000 do 10000 prebival- cev. Taka velikost ni naključna, saj takšno število zagotavlja občini relativno največ denarja od države. Zato se manjše občine tudi združujejo. Do zanimivih peripetij prihaja pred volitvami, ko se mora Avstrijec (ki ima po zakonu lahko več stalnih bivališč) odločiti, katero je njegovo glavno stalno bivališče. Tedaj se med občinami razvije boj za slehernega občana, saj marsikateri komuni manjka nekaj prebivalcev, da bi se uvrstila v višji plačilni razred. V razpravo o konkretnih problemih, delovanju in problemih občine Celovec se je vključil glavarjev svetovalec Peter Kurnik, ki se je izkazal tudi s svojo slovenščino. Vprašanja so kar deževala, a je bil marsikateri spraševalec nepotešen, ker je zaradi različnosti obeh držav težko primerjati našo in njihovo občino in Celovec je prevelik, da bi njegove izkušnje lahko prenašali na Domžale ali Kamnik. Ko so hoteli zvedeti, koliko zaposlenih je v celovški občinski upravi, sta gosta dejala, da okrog 700. Ko pa je v dvorani završalo od začudenja, sta jela pojasnjevati, da so všteti inšpektorji, komunalci, učitelji, vzgojiteljice, poklicni gasilci... Po štirih urah se je pogovor končal, eden od poslušalcev pa je med odhajanjem dejal: »Zanimivo je bilo, ampak nisem si mislil, da tudi politiki na senčni strani Karavank zmorejo tako na dolgo in široko vse pojasnjevati!« IGOR LIPOVŠEK Ženska vidi globoko, moški vidi daleč. Moškemu je svet srce, ženski je srce svet. OHABBB Nekaj o varčevanju LJUBLJANSKA BANKA BANKA DOMŽALE d.d. Domžale posveča veliko pozornost varčevanju občanov oziroma vlaganju dinarskih prihrankov občanov. Možnosti za pametno in donosno naložbo prihrankov je v Ljubljanski banki Banki Domžale d.d. Domžale dovolj. Vabimo vas, da se pred končno odločitvijo pogovorite še z bančnim delavcem v vaši enoti Ljubljanske banke. Prepričani smo. da boste z njegovo pomočjo našli način vezave prihrankov, ki bo za vas najbolj ustrezen, in ki vam bo v določenem času zagotovil največ obresti. Izjemoma banka izplača del ali vsa sredstva dinarske vezave v izrednih primerih (zaradi plačila pogrebnih stroškov člana družine varčevalca, stroškov zdravljenja, v primeru nesreč ipd.), na podlagi pisnega zahtevka varčevalca. PREGLED VELJAVNIH OBRESTNIH MER ZA DINARSKE VLOGE OBČANOV OD 1. 12. 1990 dalje: OD 1. 12. 90 vrsta hranilne vloge stara letna nova letna obr. mera v % obr. m. v % na vpogled 8% vezava nenamensko vezanih sredstev: nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesesev 15% 25% 28% 32% 35% 37% 10% 20% 30% 32% 35% 38% 40% POSEBNA PONUDBA: Nenamensko vezani depozit nad zneskom 10.000,00 din: - vezava nad 3 mesece 30% 40% - vezava nad 6 mesecev 35 % 42 % Nenamensko vezani depozit nad zneskom 500.000,00: - vezava nad 3 mesece 40% 45% V tabeli smo pripravili izračune za glavnico 10.000,00 din za čas od 4. 12. 90 do 4. 3. 1991 oziroma 4. 6. 1991 po veljavnih obrestnih merah in predpisih na dan 4. 12. 1990: a) vezava nad 3 mesece od 4. 12. 90 do 4. 6. 1991: letna glavnica čas vezave obr. mera obresti izplačilo 10.000,00 12. 90 do 3. 91 40% 865,00 vezava nad 6 mesecev od 4. 12. 90 do 4. 6. 1991: letna glavnica čas vezave obr. mera obresti 10.865,00 izplačilo 10.000,00 12. 90 do 6. 91 42% 1.910,60 11.910.60 Obveznice Republike Slovenije V zadnjem času pri nas vse bolj raste zanimanje za vrednostne papirje. To je posledica predvsem dejstva, da se vztrajno pojavljajo vedno novi vrednostni papirji, na katere se bomo morali navaditi. Republika Slovenija je razpisala obveznice, Ljubljanska banka pa je pooblaščena za prodajo teh obveznic. Ljubljanska banka Banka Domžale d.d. Domžale prodaja obveznice R Slovenije v ekspoziturah v Domžalah na Ljubljanski 62 in Ljubljanski 82 v Mengšu, na Viru in v Trzinu. OBVEZNICA REPUBLIKE SLOVENIJE - najbolj varna naložba denarja Republika Slovenija razpisuje obveznice v apoenih po: 100 DEM, 500 DEM, 1.000 DEM, 5.000 DEM in 10.000 DEM, plačljive v dinarjih. Obveznice se glasijo na prinosnika. Obrestujejo se po 8% obrestni meri letno na konformni način, od vključno 1. julija 1990 naprej. Obresti, obračunane od vključno 1. julija 1990 do vključno 30. junija 1993, se pripišejo nominalnemu znesku, na katerega se glasi obveznica. To pomeni, da je vrednost obveznice po 1. juliju 1990 vsak dan večja za toliko, kolikor znašajo obresti. Obračunane obresti se vsak dan pripisujejo h glavnici in tvorijo skupaj z glavnico od preteklega dne, glavnico za obračun obresti za naslednji dan. Vrednost obveznice Republike Slovenije je vsak dan višja, ne le za prvi nakup, ampak tudi v primeru, če se boste odločili, da jo Obveznica Republike Slovenije odprodate nazaj banki. V tem primeru boste obveznico prodali banki za toliko več. kolikor znaša razlika obresti od nakupa do dneva prodaje. Razlika bo manjša le za znesek provizije, ki jo bo banka obračunala ob predčasnem odkupu obveznice. Kot je razvidno iz amortizacijskih načrtov, so obresti obračunane v DEM, in se preračunavajo v dinarsko vrednost ob dnevu nakupa, prodaje ali dospelosti posameznega obroka. Obveznice lahko kupite v enotah Ljubljanske banke. Obveznica Republike Slovenije nudi: - Najbolj varno naložbo, saj za izplačilo obveznosti iz obveznic jamči Republika Slovenija. - Možnost, da lahko varčevalec obveznico proda Ljubljanski banki kadarkoli. - Naložba dinarjev, izražena v vrednosti deviz. To je kot devizno varčevanje, neodvisno od domače inflacije. - Fiksno obrestno mero, ki je višja od tiste za navadno devizno varčevanje in se med varčevanjem ne bo spremenila. - Možnost, da obveznico lahko prodaje, podarite, zastavite ali z njo koga nagradite. - Oprostitev plačila davka od skupnega dohodka občanov, česar drugo varčevanje ne nudi. S tem se vrednost vaše naložbe še poveča. Pred vami je nova bančna kartica za imetnike tekočih računov občanov Nekatere banke skupine Ljubljanske banke so že v letošnjem letu pričele z zamenjavo čekovnih kart z novimi, večnamenskimi bančnimi karticami. Po izgledu se bančna kartica naslanja na ček za optično čitanje, ki ga je Ljubljanska banka Banka Domžale d.d. Domžale pričela uvajati v svoje poslovanje spomladi leta 1990. Novo bančno kartico, ki prinaša spremembe tudi v način sprejemanja plačil s čeki, bo Ljubljanska banka Banka Domžale d.d. Domžale, pričela uvajati v prvem polletju 1991. Tokrat vam želimo predstaviti novo bančno kartico. Znano je, da brezgotovinsko poslovanje v sodobnem svetu temelji na razviti tehnologiji, informatiki in elektroniki, kar omogoča hitro, enostavno in varno opravljanje finančnih storitev s pomočjo bank. Banka želi poslovanje s čeki še bolj poenostaviti in kakovost storitev približati evropskim standardom. Zato uvaja med drugim novo bančno kartico, ki ima več pomembnih prednosti v primerjavi s sedanjo čekovno karto. Uporabnikom tekočih računov omogoča enostavnejši način plačevanja s čeki in dvig čekovnih blanketov v banki. Nova kartica ima že magnetni zapis in bo omogočala (skupaj s tajno osebno številko) med drugim tudi dvig gotovine na bančnih avtomatih. Uporaba bo tudi pri ostalih samopostrežnih bančnih storitvah, ki jih bo banka postopoma uvajala za varčevalce. Opozoriti pa vas želimo še na naslednjo podrobnost. Pri plačevanju ali dvigu gotovine z novo bančno kartico vam ne bo treba še posebej dokazovati istovetnosti z osebno izkaznico. Le ček boste podpisali pred prejemnikom, tako da bo lahko le-ta takoj primerjal istovetnost podpisa s podpisom, deponiranim na bančni kartici. V primeru, da kot imetnik tekočega računa ček podpišete vnaprej, lahko prejemnik čeka zahteva ponoven podpis na hrbtni strani čeka. S tem je zmanjšana možnost zlorabe pri uporabi čeka. zaščita imet-nikovega računa pa je bistveno večja. V banki pričakujemo, da boste z zadovoljstvom sprejeli to novost. Domžale, december 1990 Ljubljanska banka Banka Domžale, d.d. Domžale Oddelek poslovanja z občani Zrcalo časa Načrtno poskrbeti: podjetje da propade, potem na hitro spolnijo se skrite nade, tovarna na ho-rtik tleti v stečaj, za majhen pa denar - si kupiš jo nazaj. Splošna banka C«l|e d.d. Celja Bančna kartica Ime M in pNmek' f||||| %t 41 8387 St. kartice 0#8#8#8i© Vetja do tesi na Ljubljanski 83. V bogastvu človeško srce prej otrdi kot jajce v kipeči vodi. Ludwlg BOBNU Mali oglasi Varstvo na našem domu v Domžalah iščem za deklici stari dve leti. Telefon: 721-301. Instruiram matematiko in fiziko. Telefon: (061) 722-225. Servis šivalnih strojev TINE KLANČAR, Vir, Čufarjeva 6, Domžale, telefon: (061) 723-324. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. Rabite morda tapetniške storitve? Izdelava, predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapison, itison, tapete, zavese. SEVER PETER TAPETNIŠTVO - DEKORACIJE Šmarca Telefon: 813-951. ZAHVALA Ob smrti našega dragega ata ANTONA JOGER se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, denar za maše in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se zdravnikom ZD Domžale, ki so bili vedno pripravljeni pomagati. Hvala DO LEK, gospodu kaplanu iz Doba, pevcem DU Domžale, praporščakom, ZB in KS Vir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča njegova družina. Zemljo je tema oblila ko svečka življenja je tebi ugasnila. Bridka se žalost na nas je zgrnila, ker mati najdražja nas je zapustila. Ob prezgodnji smrti naše drage mame BERNARDE OREHEK iz Doba ste nam številni stali ob strani, nam lajšali kruto bolečino in nam pomagali. Iskrena hvala vsem. Posebna zahvala dr. Coršku za njegovo pomoč, gospodu kaplanu iz Doba za lepo opravljen pogreb, gospe Danici Kuhar za poslovilni govor, pevcem iz Lukovice za lepo petje, Jožetu Josipoviču ter ostalim sosedom za pomoč, ki smo je bili deležni. Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter številne maše. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti- in jo boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu. Iskrena hvala! Vsi njeni. Polaganje, brušenje in lakiranje parketa, polaganje plastike, tapisona in plute ter polaganje lesenih stenskih in stropnih oblog. Stražar, telefon: 712-176. Na Viru -Parmova 2 (nasproti avtoodpada Vrhovec oz. v bližini prodajalne INA-PLIN) -odprl jo je gostinec BOJAN GALJOT Trgovina Kobra Trgovino potrebuje vsak zaselek! In jo slejkoprej sedaj tudi že ima. Pred dnevi je trgovino z oblačili in usnjeno konfekcijo odprl tudi Bojan GALJOT. Gre za trgovino oblačil, konfekcije za otroke kot za odrasle. Prodajajo tudi igrače, šolske potrebščine in še marsikaj drugega boste našli. Trgovina meri 32 m2, nahaja pa se v prizidku stanovanjske hiše. Dobavitelje za oblačila oz. konfekcijo je Bojan našel v Ljubljani in Kranju, prodajal pa bo tudi VNIVERSALINE izdelke. Pa delovni čas? Odprto imajo od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah boste lahko kupovali med 8. in IS. ure, pokličete nas lahko na tel.: (061) 714-062. NA ROJSKIV DOMŽALAH Avto Jolly - raj rezervne dele Oskrba za zastave, fiate, golfe, lancie, avtomobile znamke alfa romeo in za vse druge italijanske avtomobile bo na enem mestu kmalu popolna. Povejte želje... Iz skladišča, če ne pa najkasneje v enem tednu boste imeli vse... V trgovini AVTO JOLLY se boste av-tomobilisti pri gospodu Bojanu oskrbeli z vsem, kar potrebujete za vašega jeklenega konjička. Če nimajo, vam bodo pa - priskrbeli. Ni še dolgo tega, kar se je bilo treba za vsako najmanjšo malenkost, če nas je na cesti ali kako drugače izdal naš pločevinasti ljubljenec - odpeljati v Trst in Celovec. Ponudba je tudi v izbiri rezervnih delov za vsakovrstne avtomobile vse večja. Posebej toplo je poslej lahko pri srcu lastnikom zastav, fiatov, golfov, različnih volksvvagnov. V celoti jih bodo poslej postregli - tako za motorne dele, pribor, kot tudi s potrebno pločevino po karambolih. Smrketovi in Schaubachovi na Rojski 18 v Domžalah so vam pripravili bogato, vsakodnevno izbiro. Velik rumen pano že vabi kupce, ki bodo stvari odbili lahko 20-30 odstotkov ceneje, kot pa so na voljo drugje. V časih, ko se pozna vsak dinar in ko so rezervni deli tako salamensko dragi, se pa to že pozna in je več kot le omembe vreden prihranek. Avtomehaniki bodo za večje količine dobili še dodaten 5 odstotni popust. Trgovina je odprta že nekaj dni, zato je prav, da se o navedenem prepričate na kraju samem. Ob obisku so nam povedali, da bodo ustregli tudi drugim željam po avtodelih, le da bo treba včasih počakati kak dan: vendar največ teden dni. Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Kupci lahko pokličete tudi na telefon 378-858. Jolly je neke vrste srečna karta - tudi trgovina na Rojski 18 je neke vrste srečna zadeva. Za tistega, ki si je doslej obrabljal pete na vseh koncih gotovo... Jolly za avtomobiliste.. d.o.o. Ivanka Omers Že dolga leta se mnogo občanov oskrbuje s cvetjem, šopki, aranžmaji, lončnicami, priborom, dekorativnimi predmeti in z vsem mogočim, kar nam lepša življenje v cvetličarni IVANKE OMERS v Domžalah. Gre za veliko in lepo cvetlično ponudbo, pri kateri se vidi, da Ivanka Omers in njeni živijo z njo in za njo. Aranžmaji šopkov, različna darila, ki jih zna Ivanka Omers izjemno lepo aranžirati ter vse, kar storijo v tej cvetličarni nasproti Mercatorja govori o tem, da je cvetličarna OMERS v »špici« naše cvetličarske ponudbe. Svojim strankam ustrežejo tudi na posebne želje, pripravljajo okrasitve in aranžmaje prostorov na terenu, samo poklicati jih je treba na telefon 721-726. Vsem strankam, pa tudi vsem Domžalčanom, ki jim je všeč cvetje in imajo radi lepoto želijo vse dobro ter priporočajo svoje storitve. SREČNO NOVO LETO! Zanimivo v stanovanjski zadrugi Domžale predavanja... da boste znali... V mesecu januarju 1991 organiziramo poučna predavanja: - 9. 1. 1991 ob 17.00 v sejni sobi Razvojnega zavoda Domžale, Ljubljanska 76, Izolirka Ljubljana - tema predstavitev in uporaba materialov Izolirke v gradbeništvu, - 30. 1. 1991 ob 17.00 v sejni sobi Razvojnega zavoda Domžale, Ljubljana 76, Gorenje Velenje in Boje feermanj, dipl. ing. arh.. tema - izbira ogrevalnih sistemov in uporaba alternativnih virov ogrevanja Vse zainteresirane občane vabimo na ta predavanja. stavbna zemljišča so še na voljo... Občane Domžal obveščamo, da imamo na voljo še nekaj parcel za gradnjo vrstnih stanovanjskih hiš na področju Stude. Zainteresirane občane prosimo, da se za nadaljne informacije oglasijo na Stanovanjski zadrugi Domžale. poučni filmi potrošnikom lahko veliko povedo... V Stanovanjski zadrugi Domžale imamo na voljo filme posameznih proizvajalcev v katerih so predstavljeni njihovi izdelki, uporabnost in način vgrajevanja. Kogar ta tematika zanima lahko v prostorih zadruge posamezne filme tudi pogleda. Članom stanovanjske zadruge in občanom Domžal želimo veliko zdravja in uspehov v novem letu 1991. STANOVANJSKA ZADRUGA DOMŽALE Gostilna Zaje na Mali loki Že dolgo utečene gostilne ZAJC na Mali Loki sicer ni treba posebej predstavljati, pa vendar! Dandanašnji nas vznemirja mnogo stvari; veliko že ustaljenih vzrokov imamo za slabovoljnost. a lotevajo se nas še vedno nove skrbi.... popestritve in razvedritve svojega življenja vsekakor potrebujemo: šef gostilne MILAN ZAJC ima naravni ali pa božji dar, če ne kar obojega, da razveseljuje svoje goste s svojo spontanostjo, nenarejenostjo in domiselnostjo, pa še - kar niti malo ni nevažno - z velikimi porcijami raznih zrezkov, svinjskih krač in podobno. Pa tudi še nikoli ni bilo slišati, da bi kdo žejen šel iz te hiše... Marsikoga bo potegnila tudi domačnost kmečke peči, na kateri pa sicer še nikogar nisem videl, ki ga je uneslo pri štetju kozarcev..., nič pa nisem rekel, da tudi takih ni bilo... Važno pa je, da Zaje ni bil nikoli »zaje« in se tudi takih ne bi ustrašil s svojo nevsiljivo in dobrodušno vehementnostjo, ne najdem drugega izraza, pa kaj morem?! In kdor skrbi za zdrav duh v zdravem telesu - mens sana in corpore sano (zakaj bi samo jaz vedel, da znam latinščino, če nisem še veliko tega pozabil) in se spozna na tenis, sploh mora obiskati Zajca, saj bo letošnja zima menda hitro minila; če ne, sem se tudi pripravljen zagovarjati. In kar je menda še najvažnejše, Milan namerava poleti, pravzaprav že spomladi, da se ne naredi preveč škode, organizirati PLES V TRAVI. Pred nekaj leti sem se tudi sam udeležil takega plesa: bilo je zares imenitno, čeprav sem še vedno ostal sam... Bom kar zaključil: če bom izdal vse Milanove skrivnosti, se interesentom sploh ne bo splačevalo obiskati Milana, kar pa bi bila velikanska škoda, ki bi jo tudi sam Bog težko odpustil, čeprav je v bližini pošerom in počez ugleden samostan sester sv. Križa. Vse ostalo pa si sami oglejte in mi potem (s)poročajte svoje vtise. Velja? IVAN KEPIC liTTle ENGLAND CLUB želi vsem krajanom in svojim članom Merry Christmas and a I lappv New Year in hkrati vabi vse od 8. do 12. leta, da se nam pridružijo v začetnih in nadaljevalnih tečajih angleškega jezika. Vašotrok se lahko uči angleščine v sproščenem, ustvarjalnem in izvirnem angleškem okolju. Pot do angleškega jezika je lažja in hitrejša po preizkušenem klubskem konceptu, skozi različne vsakdanje življenske situacije, pripravljene na zabaven in igriv način. V sodelovanju s Knjižnico Domžale vabi Little England Club k vpisu v spomladanski semester od 28. januarja do 1. februarja, med 17. in 19. uro, v prizidku Knjižnice na Ljubljanski 58. Tel. 448-831. VVelcome! rani DOMŽALE, d.o.o. tel. 061/722 585 KNJIGOVODSKE STORITVE ZA MAJHNA PODJETJA CIM d.o.o. podjetje za trgovino, Dob pri Domžalah Honorarno ali s skrajšanim delovnim časom takoj zaposlimo: 1. samostojnega računovodjo 2. snažilko Kandidati naj zaradi razgovora prinesejo vloge osebno. Vedno imamo na zalogi: - industrijska maziva - specialna maziva - zaščitna - antikorozijska sredstva - motorna olja - sredstva za razmaščevanje - dekonzervacijo MEPA Svetovanje - ekonomska propaganda - marketing Trgovina na drobno je odprta vsak dan od 7. do 16. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Voščimo vam lepe božične praznike ter uspešno, zdravo in mirno novo leto 1991! CIM d.o.o., podjetje za trgovino, Dob pri Domžalah Nagradili novoletna KRIŽANKA Za naše bralce, ki bodo pravilno rešili današnjo križanko in nam rešitve s polnim imenom in naslovom poslali na Uredništvo Občinskega poročevalca, Domžale, Ljubljanska 70, p.p. 2 smo pripravili 10 lepih knjižnih nagrad. Rešitve pošljite najkasneje do 15. januarja 1991! Uredništvo ZAKONIK PISANJA BASKOVSKA TEROR ORG HRIB NAD INNSBRUCKOM ZADNJE SP V ALP SMUČ. ZDRAVA PIJACA 0ŠKR0P-LJENOST STEKEL ZIMSKA HRUŠKA ATLET PREBIVALEC ANAMA KOŠČEK OB ROBU NJIVE BIČEK LOCEK ANG. FILOZOF (FRANCIS) LETOVIŠČE NA FLORIDI Ž IME IT OPERNI SKLADATELJ l-NORMA«) UGANKAR VESELO 1991 MAJHNA ČAJNA REKA V MuNCHNU NAVDUŠENEC VHOD V DOMAČIJO IRSKA DROZG FR SKLADATELJ V 18 ST NEWJERSEY MOST ČEZ SAVO ZELJA VSEH SLOVENCEV KRALJEVIČ IZ EPA »MAHABHA-RATA" HRVAŠKI SKLADATELJ •VATROSLAV. RAVNA STREHA, PLOŠČAD DOMŽALE RADON SIPALNIK GL MESTO TRINIDADA ENOVALENTNI ORGANSKI RADIKAL TATARSKI GLAVAR VELEBLAGOVNICA NOG KLUB IZ BERGAMA ZAHODNA VOJAŠKA ZVEZA KRAJ PRI POREČU REKA V J AFRIKI KNJIŽEVNIK SMOLE GORA V KARAVANKAH GL MESTO ARMENIJE PESNICA ŠKERL NASPROTNA TRDITEV GERM PLEME IZLOČE-VALEC NEVVTON PRIPOMOČEK GORSKIH REŠEVALCEV IGRALKA NIELSEN IGRALEC VALIČ IBSENOVA DRAMA DEL VIL LATINSKI VEZNIK REKA V BRETANIJI OČE KLIC NA POMOČ VELIKA AZIJSKA REKA UPORABLJANJE CEKIN DEL STOPALA ČASTITLJIVA DOBA ŽIVLJENJA MADŽARSKI KOMUNIST. POLITIK IBELA) JEO Ž IME ILOVICA ARABSKO M IME GENITALNI ORGAN MAVEC ŽALOST KISLOST PRIJETEN VONJ TRAČNICA TONE FORNEŽZI DEL SETA 100 POLNOST TREBUHA UTEŽNA JUTROVEM ŽELEŽcV PRI UZDI TEMELJITO POPRAVILO SLOV SPRAVARKA (SPOMENKA) < _JUi < o o DELAVSKI SVET GRŠKA POKRAJINA TUJE 2 IME NEKDANJI VODITEU NDR MALTERl ODLIČNI GR DRAMATIK MESTO V PIEMONTU NASILJE it" j M KLIC. POZIV NEMŠKA SMUČARKA (MARINA) ZNAMENITI SLAPOVI V S. AMERIKI SNOV TVARINA IRIDIJ MESTNA CESTA TRTNI HROŠČ PRIDELOVALEC POVRTNINE IZIOA VULKAN NA SICILIJI GORA NA HALDIKI JAPONSKA ZNAMKA AKUSTIČNIH APARATOV METUU ŠPANSKO Ž IME SMETANOVA OPERA GL MESTO MALIJA PISATELJ SVEVO HRVAŠKI VEČERI ZDRAVILNA RASTLINA IT. Ž. IME ROČNI VOZIČEK MESTECE NA MEJI GRČIJA-TURČIJA ODLIČNI SLOV ŠPORTNIK IMIROl PEVEC ROBIČ POGANJEK OTOK PRI TIMORJU ODLIČNI SLOV ATLET ISTANKO) ČEBER SEMENIŠČE PLOHA BESED RDEČA CVETICA IDOL OPERNI SPEV . M IME NAJVEČJA DRŽAVA V BRAAUL JANEŽ LAJOVIC IT PESNIK V 16. ST (PIETRO) ŠČEPEC SOLI EKSPLOZIVNO TELO KRIŽANKA FRANCI PAVŠER Bolje je naleteti na srečnega moža in ženo kot na bankovec za pet funtov. vrmmo* JUBILEJ: Sto let si star, ljubi naš Kamničan Slovenec, 10. januar 1891 Ker se mnogo govori, zakaj kamniška železnica še ni izročena prometu, razglaša se danes v »Laib. Ztg.« kot vzrok, da državna železnica ne more potrditi te proge, dokler je zametena v snegu. Dalje se tudi že vrše dogovori o prometnih troških, ki pa utegnejo v kratkem, biti dognani. Slovenec, 27. januar 1891 Generalno ravnateljstvo c. kr. avst. državnih železnic naznanja, da se bode lokalna železniška proga Ljubljana - Kamnik s postajami, oziroma postajališči: Črnuče (postajališče), Trzin, Domžale, Jarše - Mengeš, Homec (postajališče) in Kamnik jutri dne 28. trn. izročila javnemu prometu. Postaje se otvore za skupni promet, postajališča pa samo za osebno vožnjo. Slovenski narod in Slovenec, 28. januar 1891 Kamniška železnica otvorila se je danes brez vsake pomembne slovesnosti. Prvi vlak odšel je iz Kamnika po 5. uri zjutraj in v Ljubljano vozil 1 uro in 25 minut. Od danes naprej bodo redno vsak dan odhajali trije vlaki iz Ljubljane v Kamnik, trije pa iz Kamnika v Ljubljano. Za promet je torej dovolj skrb-ljeno. Vozni red je nastopni: Iz Ljubljane odhaja vlak ob 7. uri 25 minut zjutraj, ob 12. uri opoldne in zvečer ob 6. uri 25 minut in sicer s posebnega kolodvora ti-koma državnega (Rudolfove železnice kolodvora) v Šiški. Iz Kamnika dohajajo vlaki ob 6. uri 35 minut zjutraj, 11. uri 25 minut predpoldnem in ob 4. uri 15 minut popoldne. Voznina je naslednje določena: III. razred: iz Ljubljane do Črnuč 13 kr, do Trzina 23 kr, do Domžal 29 kr, do Jarš Mengša 35 kr, do Homca 37 kr, do Kamnika 47 kr. II. razred: do Črnuč 25 kr, do Trzina 45 kr, do Domžal 58 kr, do Jarš Mengša 70 kr, do Homca 74 kr, do Kam- nika 94 kr. I. razred: do Črnuč 37 kr, do Trzina 68 kr, do Domžal 86 kr, do Jarš Mengša 1 gld 5 kr, do Homca 1 gld 11 kr, do Kamnika 1 gld 41 kr. Ob tržnih dnevih v Ljubljani, to je v sredo in soboto, in ob nedeljah in praznikih izdajali se bodo vozni listki za tja in nazaj (tour in retour), ki bodo stali po razredih: za Črnuče 20, 38 in 56 kr, za Trzino 25. 68 kr in 1 gld in 1 kr, za Domžale 44, 86 in 1 gld 30 kr, za Jarše Mengeš 53 kr, 1 gld 6 kr in 1 gld 57 kr, za Homec 56 kr, 1 gld 12 kr in 1 gld 66 kr, za Kamnik 70 kr, 1 gld 92 kr in 2 gld 13 kr. Proga Ljubljana Kamnik je 23 km dolga, na njej pa se bode gotovo razvil Za laije razumevanje naj povemo, da je imel goldinar 100 kron. Naj navedemo nekaj cen in povemo, da je bilo takrat razmerje med cenami posameznih artiklov precej drugačno, kot je danes. Posamezna številka časopisa Slovenec je veljala 7 kr, ■ v Ljubljano na dom pošiljan pa na mesec 1 gld, za 2,10 m blaga za zimsko suknjo je bilo treba plačati 9 gld, za kg masla 88 kr, za kg masti 66 kr in za kg »špeha frišnega« 54 kr. Jedno jajce je veljalo 3 kr, liter mleka 8 kr, za kg govejega mesa je bilo treba odšteti 60 kr, za kg teletine pa 62 kr. živahen promet, posebno ko prične ugodneje vreme. Kamnik je sam po sebi jako lepo mesto, okolica prekrasna in polna najlepših sprehajališč, zatorej bode sedaj, ko je promet tako olajšan, Kamnik za izletnike imel bode posebno privlačno silo. Železnica bode za Kamnik in Ljubljano imela izvestno mnogo koristij. Zbral: MILOŠ LIKAR Hočemo kupleraj! Čudim se. pa se ne morem načuditi tej brezbrižnosti! Da nihče ničesar ne reče in ne stori. Krivcev je veliko. Jih bom potem naštel... Vsa Slovenija in še malo čez. nam zavidajo, da smo najbolj razvita občina. Po nas se zgledujejo, kako skrbimo in pospešujemo obrtništvo, podjetništvo, kulturo, šport, da gospodarstva sploh ne omenjamo in vse kar je živo. Domžale so Švica, pa že zdavnaj v Evropi. Tako govorijo, nevedneži nesrečni! Mislijo: če imamo šol toliko, da jih prodajamo in posojamo, če imamo nešteto velikih in majhnih dvoran, raznih domov, starih in novih gradov, da imamo raj. Figo ga imamo! O ja, podjetnikov, po zaslugi demokracije, uspešnih, pa tudi ne, teh tudi imamo. Pa obrtnikov, velikih in majhnih!! Nikjer toliko! Seveda ni nobenemu nič podarjenega. Toda, tragedija ostane, je tu. Kajti vseh obrti niso znali izkoristiti do konca! Na najstarejšo obrt nihče ne pomisli. Nihče se ne zmeni in zmiga. Kljub številnim združenjem, skupnostim, strankarstvu, odborom, društvom in organizacijam za človekove in druge pravice. Skratka: kupleraja, prepotrebne ustanove za človeku dostojno življenje, nimamo. Vse imamo, še več kot potrebujemo, kupleraja pa ne. Povsod ga ustanavljajo. Ljubljana jih ima cel kup, vsak večji kraj ga premore. Pregrade se podirajo, meje odpirajo. Evropa je tu. Mi pa, feredže gor. Pa pravimo demokracija! Kupleraj! V Domžalah lahko samo sanjamo o njem. Nikoli ga ne bomo imeli. Pogoje pa imamo, takšne, da nikjer boljših! Če komu izraz kupleraj ne leži, lahko rečemo tudi javna hiša, bordel, kurbišče, hiša ljubezni in še kaj. Ampak kupleraj zveni tako domače, prisrčno, zato ga uporabljamo. Česa vsega ne bi pridobili, če bi ga imeli. Naštevam lahko brez konca. Brezposelnost, vse manj bi je bilo! Krepilo bi se bratstvo in edinstvo! Izginil bi šovinizem, nacionalizem in separatizem. Do izraza bi prišlo Kardeljevo geslo: Združevati sredstva in dela. Opomoglo bi se zdravstvo, ki je na psu, kot slišimo. Tudi veterinarska in osemenjevalna služba bi pridobila na ugledu, tu je še turizem, šolstvo, kultura, monetarna politika. V bitko za človekove pravice sodi tudi telesna vzgoja Miganje!! Če se v kupleraju ne miga, potem se nikjer. Kar je poglavitno: te, tako lepe sanje so lahko uresničljive. Samo vodje manjka, prizadevnosti, poguma. Pač Balkan! S samoprispevkom smo napravili že čudeže, zakaj ne bi še enega. Vem. da bi bili ljudje »za«. Saj so itak za vsako stvar »za«, če niso, se pa reče, da so bili »za«. Sicer pa imamo kupleraj že zgrajen. Mislim stavbo. Grad TEN TEN, v katerem kraljujejo pajki, pa še kakšna zgubljena miška, je kot naročen za to človekoljubno ustanovo. Lokacijsko in po funkciji ustreza strogim predpisom številnih inšpekcij. Z razmeroma majhnimi adaptacijskimi posegi in stroški bi iz gradu lahko napravili »cukrček«, ki bi služil humanosti in blažil hude krizne čase. Nekaj skrivnih vhodov in izhodov, pa kakšen podzemni hodnik je treba. V celice, kjer bi se menjavala sredstva in delo. ki še stojijo, žal prazne, bi postavili samo »prične«, s pravimi jogiji in nekaj infrardečih žarnic. Zaradi tradicije in simbolov. To je tudi vse. Minimalni stroški. In kar je glavno. Vodstveni kader je tu. Imamo ga. Domačega, kar je ob osamosvojitvi še posebno važno. Preobnov-ljenci in spreobrnjenci se drenjajo kot so se vedno, kdo bo višji. Kadra na pretek! Kar vidim ga, generalnega direktorja, kako bi hodil in se skliceval na posebna pooblastila, ki bijih prenašal v torbi. Pa tozadevnih, delavnih izkušenj ima. Ze pet let se vsak dan izpopolnjuje na tem področju. Za konec apeliram na vse odgovorne: storimo kaj za svoj kupleraj, da nas ne bo kdo Dedek Mraz sem bil, sem in bon«« Verjeli ali ne, kar milo se mi je storilo, ko sem v prejšnji številki bral o mojem »tekmecu« Miklavžu, o meni pa niti besedice. Sem se zamislil in sam pri sebi sklenil: če o meni že ne pišejo, se bom pa sam oglasil, da bodo vedeli, da sem. Otroci, ki sem jih obiskal v vseh domžalskih vrtcih, v nekaterih podjetjih, celo v upravi, pa tudi v nekaterih krajevnih skupnostih vedo, da sem, saj sem jih tudi letos obiskal in obdaril... skromno... vendar iz srca... Pa mi ni bilo lahko. Toliko bolezni, kot se mi jih je letos spravilo nad glavo, pa še ne... vse za to, da bi dokončno obležal, pa se nisem dal. Pridno sem jemal zdravila proti nahodu, proti različnim kašljem, v usta sem vlival različne sokce proti grožnjam, češ naj se že spravim v pokoj, nekateri so me hoteli razglasiti za tehnološki višek, drugi za ekonomski... jaz pa ne in ne, saj me moji delodajalci... to so otroci vseh barv, velikosti in starosti... čakajo... sem razmišljal in pridno pil sirupe proti ideološkim natolcevanjem, proti obrekovanjem, češ da sem star in grd, da bodo prišli lepši in boljši dedki. Pa sem vzdržal! Kaj se hoče, štiri desetletja dela človeka utrdi, pa ne bo dedka Mraza, ki je za mnoge mrtev, za otroke, verjeli ali ne, ne bo nikoli... Zato srečno 1991, veliki in mali otroci, pridni in nagajivi, in na svidenje pred novim letom 1992. Se bom potrudil, da bom preživel vse bolezni, najbrž bo tudi kakšna šok terapija med njimi, samo da se spet srečamo. Varoval bom svoje zdravje, zato letos ne bom zmrzoval v novoletnem sprevodu, »šparal« za darila in nestrpno čakal, da se spet srečamo. Morda vi tudi! vaš DEDEK MRAZ Če bi se uresničile želje ci bomo Slovenci naposled re popolnoma goli in bosi... >ntralistov iz Beograda, s živeli kot v raju... Epigrama ZVEZNA prehitel. Kaj pa potem? ANDREJ ZAJC JA SAM SLOVENAC! - A SLABO SE ČUJE, KER SLABA JE ZVEZA TJA DO BEOGRADA. NOVA DRŽAVA PA SE NAVDUŠUJE, SAJ JI PREBIVALSTVO NIČ VEČ NE UPADA. France Cerar Iz bližnje in daljne okolice Pred letom dni otroka še ni pustil k verouku, potem je šel po vetru (sodobnosti poduku), a danes že Miklavža nam organizira, različna vrata vernikom povsod odpira. —- Slamice Zmeda z imeni ali Kdo je kdo? Udeleženci in nastopajoči na pogovoru o plebiscitu so imeli kar nekaj težav z imeni. Tako se je nastopajoči Milan Balažic pritoževal, da ni Milan, ampak (van. priklicali so duh Toneta Tomšiča, omenjali brata Jožeta Pučnika in sploh povzročili, da sedaj točno vemo, kdo je kdo... V vinu je resnica... tudi za stranke... Če je verjeti trditvi, da je v vinu resnica, potem so najhujši strankarski nasprotniki najboljši prijatelji (ampak samo pri Repovžu...) Za kakšno ceno? Glede na izražene namene Trzin-cev, da se osamosvojijo in organizirajo samostojno občino in njihove želje, da bi iz tega dejstva izvlekli kar največ od matere občine, jim moramo žal povedati: Izvlekli boste natančno toliko, kot mi iz Beograda... Samozavest pa taka... Glede na vzvišenost, samozavest, visokost, samozaverovanost Eminenc iz Trzina predvidevamo, da bo v primeru osamosvojitve tega dela naše občine Ljubljana postala predmestje Trzina... Tujci ven Iz dobro informiranih krogov in kvadratov iz Mengša je »procurilo«, da bodo po zgledu sosednje občine Domžale bolj natančno pazili na to, kdo bo poslej njihov rojak. Tujcem (Domžalčanom in okoličanom) vstop najstrožje prepovedan! To bodo še zaostrili, ko bo »Mjengš« postal občina... Za mengeške pasoše bo občane slikal Vido Re-panšek, čeprav še ne vemo, ali ga bo sam dobil... delovno vizo pa so mu že obljubili... Kdor zna, pa zna... Znani mežikajoči Moravčan, ki mu je delovna specialnost razbijanje avtomobilov, je našemu Najsvetejšemu v Moravčah povedal, da sploh ne ve, zakaj se rabi svinčnik. Nič hudega', tudi če ne bi vedel! Saj omenjeni mežikajoči Moravčan tudi ne ve, da se avto med drugim uporablja tudi za vožnjo... Občni zbori, združite se... Smo v času vsesplošne racionalizacije in množičnega združevanja, zato pozivamo vsa društva, organizacije, lahko pa se jim pridružijo tudi stranke, da združijo svoje sile v enovitih nastopih na občnih zborih. Predlog sicer ni izviren, ker je že uporabljen, je pa zanimiv, saj bi lahko imeli skupni občini zbor kotalkarji, če! larji in godba... Na vsak način Moravčani hočejo v Mali Rusiji banko. Da bi slovenske bančnike prisilili v gradnjo, so celo tako »žleht«, da bodo za razdraženje povabili tiste bančnike južno od Kolpe in Sotle. Kdo bo moravska Gabrijela Makovec še ne vemo, predlagamo pa ime banke: BANKA MM (Sram ga bodi, kdor si upa pomisliti in razlagati, da to pomeni moravski mjav...)... Priimek pove vse... Menda se, kdor kaj da nase, v Ihanu piše Hribar, če je bolj s hriba, pa Gregorin. Za Trzin že dolgo vemo, da se moraš tam pisati Mušič ali pa Habat. za daljše razglabljanje o drugih krajevnih skupnostih, pa je uredniškemu odboru zmanjkalo časa... pa drugič... - občin/Id , poročevalec Občinski poročevalec, glasilo občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Vera Vojska, glavna urednica, Matjaž Brojan, odgovorni urednik, Marjan Bolhar, Marjan Gorza, Pavle Pevec, Cveta Zalokar-Oražem, Tone Orel, Ivan Kepic, Janez Stibrič, Bogdan (»solin, Ivko Hribar, Igor Li-povšek-Lenasi, Martin Grošelj. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Janez Demšar, tel.: 323-841, fotografije: Vido Repan-šek, tel.: 737-660 popoldan. Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 70, Domžale p. p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje.