NOVOTEHNINI FEBRUARSKI DNEVI NAKUP S POPUSTOM IN UGODNIMI PRODAJNIMI POGOJI VSE INFORMACIJE DOBITE V NOVOTEHNINIH PRODAJALNAH ISH IXSfN310CI isn DisfNmoa isn rasnmoa isn iNsrNHioa isn HisfNaioa isn iMSfN3ioa 1SI1 IHSfN330Q isn iHSfN3ioa isn DisrN3ioa isn ixsrN3ioa isn iNsrN3ioa isn iNSfNsioa isn rasrimoa isn ijisfN3ioa isn ixsrN3ioa ZA 45 TISOČ MARK ZDRAVIL V SARAJEVO RIBNICA - Pred nekaj več kot štirinajstimi dnevi so iz begunskega centra v Ribnici odpeljali 12-tonski kamion oblačil in zdravil v Sarajevo. Gre za presežek oblačil, ki se je v centru nabral, in zdravila, ki so namenjena ranjencem. Vrednost zdravil je okoli 45 tisoč mark. Humanitarno pomoč Sarajevu so posredovali preko društva bosansko-hcrcegovskega in slovenskega prijateljstva Ljiljan iz Ljubljane. Kos premagal Bašlagičevo Krški šahisti z reprezentanco BiH KRŠKO— Krški šahovski klub, kije nov član 1 .državne lige,je pred pričetkom ligaških tekem organizi-ial v nedeljo prijateljsko srečanje z reprezentanco Bosne in Hercegovine. Na nedeljskem dvoboju, katerega pokrovitelj je bil krški izvršni svet, je bil rezultat 6:1 za reprezentanco BiH, za katero med drugimi igrajo državna prvakinja nekdanje Jugoslavije velemojstrica Vesna Bašlagič in. mednarodni mojstri Meštrovič, Lejlič, Dizdar in drugi. Krški tekmovalec Jože Volčanšek je remiziral z Zvonimirom Meštro-vičem in Aleš Volčanšek s Samir-jem Lejličem. Po končanem dvoboju je bil na sporedu še hitropotezni turnir, na katerem je presenetljivo zmagal krški mojstrski kandidat Toni Kos z 8,5 točke. Edini je premagal Bašlagičevo. Ta je bila v končni razvrstitvi na 2. mestu z 8 točkami, 3. mesto je pripadlo Lejli-ču (7,5), 4. mesto Dziljiču (7,5 točke) itd. Krčani so se za tekmovanja v prvi državni ligi okrepili z mednarodnim mojstrom Zvonimriejm Meš-(rovičem, kot je povedal Tomaž Žnidaršič, predsednik ŠK Krško. 12 milijonov nemških mark za Novoterm Skrb za čisto okolje NOVO MESTO Po besedah Jožeta Colariča, namestnika generalnega direktorja tovarne zdravil Krka in člana upravnega odbora Krka Novoterm, je to podjetje uspešno zaključilo preteklo poslovno leto. Kot je znano, je oktobra lani 80-odst. lastninski delež tovarne steklene volne Krka Novoterm odkupil nemški koncern Pfleiderer Bau-und Verkehrssysteme AG. Na nedavni seji upravnega odbora so v skladu s kupoprodajno pogodbo potrdili investicijo v znesku 12 milijonov nemških mark. S tem denarjem bodo letos povečali proizvodne zmogljivosti od 12 na 17 tisoč ton izolacijskih materialov. Zgradili bodo novo peč, hkrati pa posodobili celoten tehnološki postopek. Velik znesek, 1,2 milijona mark, bo namenjen za reševanje ekoloških problemov. Večino opreme bodo uvozili iz Nemčije. Vsa dela, ki bodo potekala od začetka junija do konca avgusta, bodo opravili delavci Novoterma skupaj z drugimi slovenskimi izvajalci. Od denarja se jim je zvrtelo To za 6 »disidentskih« poslancev SNS trdi Jelinčič - Razkol tudi v novomeškem območnem odboru — Predsedstvo za novega predsednika postavilo Turka NOVO MESTO — Razkol v Slovenski nacionalni stranki se kaže tudi v območnem odboru Novo mesto. Da bi stvari spravili v red, so prejšnji petek v novomeškem hotelu Metropol sklicali razširjen sestanek območnega odbora, ki se gaje udeležil tudi predsednik stranke Zmago Jelinčič. Da gre za razkol tudi v novomeškem odboru, se je pokazalo že takoj na začetku. Sestanka namreč ni ne sklical niti se ga ni udeležil dosedanji predsednik novomeške območnega odbora Zdenko Barbo (menda sije celo na vso moč prizadeval, da ga ne bi bilo), ampak novi predsednik Jože Turk, ki gaje, tako kot dva podpredsednika, postavilo predsedstvo stranke. Na začetku sestanka je bilo celo rečeno, da »dosedanji predsednik Zdenko Barbo ni skliceval sestankov, je deloval proti stranki in jo skušal rušiti«. Barbo naj bi bil tudi »glavni« pri obtožbah, da se stranka obrača v levo. Po drugi strani pa naj bi v območnem odboru šlo samo za kadrovske spremembe, češ da Barbo ni dosegljiv, ker nima telefona, in da seje tudi sam strinjal, da ne bo več predsednik. »V medijih ponavljajo, da v naši stranki ni predsedstva, da vse vodim jaz, kar pa ni res,« je povzel besedo Jelinčič. »Res pa je, da policija in vojska ves čas pritiskata na našo stranko, grozijo nam, ker imamo moč in vpliv. Meni grozijo vsak dan. Zavedati se je treba, da je SNS parlamentarna stranka in da deluje parlamentarno. Tu pa smo že do sedaj veliko naredili: mi smo dali pobudo za 20-odst. znižanje plač poslancev in prav to je bila prva zamera šestih poslancev, ki so bili proti temu, da se plače znižajo. Druga zamera teh bivših šestih naših pa tudi drugih poslancev je bilo naše nasprotovanje temu, da se lahko poslanec upokoji s 25 leti delovne dobe. Tu smo marsikomu stopili na žulj,« je pojasnjeval svoje videnje razkola Jelinčič, In potem še o podpori Drnovšku kot mandatarju in nasprotovanju Janši kot obrambnemu ministru. »Za nas Janša ne bi smel biti minister, ker ni pojasnje- no, kam je v okviru njegovega ministrstva izginilo 40 milijonov mark slovenskega denarja. Poleg tega so v njegovem ministrstvu v službi Srbi, ki so praznovali padec Vukovarja, iz njegovega ministrstva pa so prihajale pozivnice v srbohrvaščini. Kar se pa podpore Drnovška tiče in s tem povezanimi izstopi poslancev SNS, pa je treba povedati, da USTANOVILI KUD ZA “ALTERNATIVO” KOČEVJE - Pred kratkim so v Kočevju ustanovili-kulturno umetniško društvo Center za mladinsko kulturo v Kočevju. V okviru društva se bodo zbirali mladi amaterski pesniki, pisatelji, glasbeniki, slikarji, fotografi in drugi, ki ustvarjajo na raznih drugih področjih subkultume umetnosti. Predsednik društva je Robert Burnič, ki ga je k aktivnostim za ustanovitev društva, uradno registriranega pred štirinajstimi dnevi, v zadnjih mesecih preteklega leta spodbudila želja, da bi se vsaj z minimalnimi sredstvi pomagalo številnim mladim, ki se poskušajo v različnih oblikah kulturnega udejstvovanja in umetniškega ustvarjanja. Društvo bo mladim alternativcem omogočalo tudi, da bodo lahko predstavljali 'svoja dela. Prva prireditev, ki jo je novo društvo organiziralo, je bila predstavitev pesniških zbirk Zorana Predina Sonček je in Vlada Kreslina Namesto koga roža cveti. Prireditev je bila v nedeljo zvečer v kočevski kino dvorani. Danes Razgledi Tej številki Dolenjskega lista so priloženi Dolenjski razgledi, s katerimi se oddolž.ujcmo pravkar minulemu slovenskemu kulturnemu prazniku. V uvodni besedi Marinka Dražumerič razmišlja o kulturi kot pojmu zelo širokega pomena. Tone Jakše v pogovoru z Ivanom Gregorčičem odpira skrivnosti njegovega ustvarjanja in gledanja na pesništvo, France Režun piše o zgodovini in bodočnosti trebanjskega gradu, Marko Polenšek o dostopnosti in varovanju arhivskega gradiva, Meta Matijevič pa predstavlja zanimivo listino iz leta 1807, kjer so prvič zapisana imena novomeških ulic. Prof. Karel Bačer je v 34. nadaljevanju Gradiva za dolenjski biografski leksikon pripravil 46 biografskih zabeležk o pomembnejših osebnostih, povezanih z Dolenjsko. Od dolenjskih pesnikov se tokrat predstavljajo: Ivan Gregorčič, Janez Kolenc, Ivan Zoran, Polona Mrvar, Marjanca Kočevar in Mark Melan, z reprodukcijami svojih del pa likovni ustvarjalec Janko Butala. PRISEGLI DOMOVINI — Vpetek popoldneje e učnih centrih slovenske teritorialne obrambe svečano prisegla no va generacija slo venskih vojako v. Slo ves-noje bilo v Cerkljah ob Krki, Kranju, Ljubljani, Postojni, Vrhniki, Slovenski Bistrici, na Ptuju ter v vrhniški četi za telekomunikacije in v mariborskem oklepno mehaniziranem bataljonu. Mlade vojake je ob prisegi obiskalo veliko svojcev in prijateljev. Na sliki so za prisego postrojem vojaki v učnem centru v Cerkljah ob Krki, kjer je za slovesno vzdušje poskrbel še Pihalni orkester Videm. (Foto: B. D.-G.) Tristo let slovenskih akademikov Novomeška akademija ob slovenskem kulturnem prazniku tudi uvod v prazno-vanje tristoletnice Akademije operosorum — Govornik dr. France Bernik NOVO MESTO - Tudi starejši Novomeščani bi morali pobrskati kar daleč nazaj po spominu, da bi lahko našteli kulturne prireditve, ko je bila dvorana tako nabito polna kot v ponedeljek zvečer na slavnostni akademiji v počastitev fll slovenskega kulturnega praznika. Tako številno publiko je gotovo pritegnil mk koncert Novomeškega simfoničnega orkestra, ki postaja vse bolj popularen, H zasluga pa gre še recitatorju Alešu Valiču in nedvomno tudi imenitnemu slav- Mostnemu govorniku dr. Francetu Berniku, predsedniku Slovenske akademije JB znanosti in umetnosti. V svojem govoru se je dr. France Bernik, slavist in literarni zgodovinar, posvetil predvsem zgodovini in nalogam častitljive ustanove, kiji predseduje. Ustanovljena je bila januarja 1938. Njeno rojstvo ni bilo povsod dobrodošlo. Še predno je dobro zaživela, je prišla vojna. Kot za marsikaj drugega pa čas JELINČIČ PRED TABLO — Kljub temu da je Zmago Jelinčič na novomeškem sestanku celo na tablo narisal, zakaj je SNS podprla Drnovška, precej članov s tem ni bila zadovoljna in Jelinčiču očitajo zasuk v levo. je bila to edina možna politika. Če mi ne bi podprli Drnovška kot mandatarja, bi prišlo do predčasnih volitev in dotedanji volilni rezultati, vključno z izvo-(Nadaljevanje na 2. strani) POSVET O CELULOZI LJUBLJANA - Na posvetu, ki bo jutri v prostorih tukajšnjega Inštituta za celulozo in papir, bodo govorili o proizvodnji in porabi celuloze v Sloveniji in v tujini. Posvet, ki se ga bodo udeležili tudi vodilni iz Vidma Krško, naj bi pokazal možnosti za obstoj celulozne industrije v Sloveniji, kar je spričo nakopičenih težav zelo pomembna tema tudi za Videm Krško. VALENTINOVO V MOTELU NA ČATEŽU ČATEŽ OB SAVI - Motel Čatež bo to soboto, 13. februarja, priredil zabavni večer v čast Valentinovega. Program bo povezovala Saša Einsidler, igral pa bo ansambel Karavan s, ki bo gostoval tudi na motelskem pustovanju 20. in 23. februarja. Najizvirnejše in najlepše maske bodo bogato nagradili. V KRŠKEM NOVA VLADA KRŠKO - Skupščina občine Krško je potrdila nov vladni kabinet. Vlado, katere predsednik je Herman Kunej, bodo sestavljali Franc Jcnič, Danilo Sitcr, Franc Ccšnovar, Franc Glinšek, Branko Kovačič, Miloš Kukovičič in Damjan Lah. Ti bodo poklicni člani krške vlade, ki se jim bosta pri delu pridružila neprofesionalna člana krškega izvršnega sveta Drago Radej in Rudi Mlinarič. Mandatar je predlagal med člane vlade poleg omenjenih še Roberta Kerina, a slednji ni bil izvoljen. Ne sami - samosvoji1 Če bomo hoteli dati resnično samosvoj prispevek h kulturni zakladnici svetovnih narodov, bolho morali prej pognati globlje korenine doma. Taka nekako je bila sklepna misel letošnjega slavnostnega govora ob podelitvi Prešernovih nagrad. Res se zdi, da se danes mnogi tega ne zavedamo. Vse, kar je tuje, ima pri nas visoko ceno, je fino in vredno posnemanja, na domače pa zremo zviška, poniževalno, s prezirom. Kot da postaneš svetovljan šele takrat, ko se odlepiš od svojega porekla, ko pljuvaš nanj in se zmrduješ nad provinaonalnostjo okolja, ki te je rodilo. Prešeren je bil v svet zazrt duh širokih obzorij, a je skrbno gojil svoje poezije na slovenski narodni gredici in prav zato so mu zapele tako nežno, tako globoko in tako samosvoje. In samosvojost v svetu nekaj velja. Ne tista zadrta, s plašnicami na očeh, ampak taka, ki zna komunicirati s svetom na enakopravni ravni, ki zna bogatiti mozaik svetovne kulture. Tistega, ki si je korenine porezal, pa utegne piš kaj hitro odnesti. Če je res tako staromodno rasti iz lastnih korenin, zakaj potem počno to Nemci, Italijani, Francozi in drugi veliki narodi, ki se jim ni treba kar tako bati za svoj kulturni obstoj? Zakaj ravnajo oni odločno, samozavesno, tudi agresivno, mi pa se bojimo priznati že to, da smo drugačni. Res je, kar je zapisal pesnik: “Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peti!” TONE JAKŠE takoj po vojni tudi za Akademijo, ki naj bi bila dom svobodnega duha, ni bil najugodnejši, saj si jo je politika želela, in to ji je večkrat tudi uspelo, vpreči v svoj voz. Kar dolgo časa je trajalo, daje ptr-dila svoje okope in vzpostavila suverenost znanosti in umetnosti. Kar nekaj krivic seje v tem času zgodilo ljudem, ki bi sicer sodili v članstvo te visoke ustanove, pa so bili zaradi tega ali onega vzroka prezrli. To seje nedvomno zgodilo kiparju Goršetu, krivica pa se je godila tudi literatoma Severinu Saliju in Jožetu Dularju, ki bi vsekakor lahko bila deležna bolj uglednega mesta med slovenskimi literati. Na zgodovino te ustanove pa lahko gledamo tudi drugače. »Posebej prijetno mi je, da tu pred vami in v tej dvorani pričenjamo praznovati tristoletnico naše najvišje znanstvene in kulturne • Odličja ZKO Novo mesto so prejeli: Zdravko Hribar za glasbeno delovanje, Niko Golob za delo pri likovnem izobraževanju in mešani pevski zbor Revoz ob pctnastletnici delovanja. Odličja je naslikal novomeški slikar Janko Orač, podelil pa jih je podpredsednik ZKO Novo mesto Jože Koporec. ustanove, kajti ustanovitev njene predhodnice, Academiae operosorum, sega v leto 1693. Pred tristo leti so se v Ljub-ljani zbrali učenjaki tedanjega časa in ustanovili akademijo, ki bi ji po slovensko rekli Akademija delavnih. Ustanovljena je bila po vzoru drugih in z zelo majhnim Zaostankom za njimi,« je dejal Dr. France Bernik dr. France Bernik in povedal, daje bil na čelu te akademije človek z istim priimkom, kot ga ima naš največji pesnik. Predsednik je bil namreč stolni prošt in dr. teologije Janez Krstnik Prešeren. Leta 1725 se je ta akademija razšla, obnovila pa se je proti kuncu 18. stoletja. Prvi predsednik pred drugo svetovno vojno ustanovljene Akademije znanosti in umetnosti je leta 1939 postal dolenjski rojak jezikoslovec Rajko Nahtigal, med njenimi člani pa je bilo in je še več pomembnih dolenjskih mož, zato jo Dolenjci po vsej pravici lahko smatramo tudi za svojo. Dr. Bernik tudi meni, da igra v zadnjem času pomembno vlogo v kulturni in publicistični dejavnosti na Dolenjskem revija Rast, za katero bi morali zagotoviti materialne možnosti, da bi preživela. T. JAKŠE Do konca tedna se bo nadaljevalo suho vreme z jutranjo meglo po dolinah. I n___ _ . ž Danes v Dolenjskem listu strani: na 2. strani: • Zaradi meje vse več prekrškov na 3. strani: V • Punt jeznih sevniških rejcev na 4. strani: • Zahteva za vrnitev šole v na 5. strani: V Kovinarju že tečejo mrtvi t3S^ • Kdo seka v gozdu v Kostanjevici 4 W i' na 8. strani: Ti « ' • Kulturni praznik v sliki in besedi na 9. strani: • Pesnik v mnogih upodobitvah na 10. strani: • Nad 7.000 metrov zadiši po smrti na 17. strani: • Adriino potovanje v Pariz rti ' FČ(1JEl TNO D.ELO° lmnardu da vinciju- Vosnovnišoiižu-Mrvri,0rSeuCenCl 1 ‘n,8- razredovP°d vodstvom pedagoginje mag. Jelke ssBSiSiiiSHscsS ?*J^aSB!SS!iB52E3M Združitev strank Združene liste? °d denarja Če bo predlog vodstva SDP podprlo članstvo, bomo že marca dobili enotno levo _____stranko — Pomisleki glede sprejemljivosti takega pragmatizma BREŽICE — Članstvo Socialdemokratske prenove v teh dneh ocenjuje volilne rezultate in razpravlja o pobudi svojega vodstva za združitev strank Združene liste in morda še delov nekaterih strank v enotno in močnejšo levo stranko. Pri tem računajo na podporo dela socialistične stranke, krščanskih socialistov in socialdemokratov. Kolje na razpravi v Brežicah povedal vršilec dolžnosti glavnega tajnika SDP Slovenije Mauricio Olenik, naj bi do združitvenega kongresa, če ga bo članstvo podprlo, prišlo še v marcu Osnovni namen združevanja je osnovati na levi strani slovenske politične scene močan blok kot protiutež desnici. Vodstvo SDP meni, da mora do združitve priti čimprej, saj Združena lista kot skupek posameznih strank zelo težko deluje učinkovito. Ker pričakujejo še pred koncem leta vsaj v nekaterih občinah lokalne volitve, želijo biti nanje pripravljeni. Predsedstvo brežiške občinske organizacije SDP je bilo mnenja, da z združitvijo ne bi smeli preveč hiteli. Mnogi člani so že zelo težko sprejeli dosedanjo prenovo, zato bodo združevanje še težje. »Upoštevati moramo, da so v naših vrstah ostali tisti, ki jim je uspelo ohraniti svoj obraz v najtežjih časih,« je dejal Peter Zorčič, ki tudi ni tako zadovoljen z rezultati volitev in oblikovanja vlade, kot so v vodstvu stranke. Prepričan je namreč, da bi lahko z malo boljšo taktiko dosegli precej več. Pri tem mnenju so se mu pridružili še nekateri člani, ki so prepričani, da je Združena lista kljub dobrem izidu volitev dobila le malo vpliva in oblasti. Medtem ko so nekateri izjavili, da se svojega preteklega dela ne sramujejo in da zato ne vidijo razloga, da bi se skrivali za nekim novim imenom, so drugi združitev gledali manj ideološko in bolj pragmatično. »Ustanovitev močnega levega bloka je zdaj zelo pomembna. Zaupanje mi daje množica mladih in prodornih ljudi v našem vodstvu. Tudi nasploh menim, da bi morali svoje vrste temeljito pomladiti. Nisem proti poli- tičnemu pragmatizmu, saj vsi skupaj še premalo vemo o politiki,« jc dejala Milena Jesenko. Že v tem tednu naj bi vodstvo SDP preko osnovnih organizacij svojemu članstvu poslalo osnutek programa, statuta, sporazuma o združitvi in predlog celostne podobe nove stranke — z znakom in novim imenom. Kot je dejal Mauricio Olenik, se vse stranke Združene liste zaenkrat strinjajo, da bi predvolilni znak Združene liste (srce, zvezda in lipov list) ostal tudi znak nove stranke. »Naša stranka želi spet postati delavska in razviti delavsko gibanje. To je zdaj v Sloveniji tako primitivno, da trenutno pozna samo en socialni program: Izženimo tujce!« je poudaril Olenik. B. DUŠIČ-GORNIK M ZDRUŽITEV LEVILI? — Vodstvo SDP sc zavzema za skorajšnjo združitev. Zaradi meje vse več prekrškov Lani se je v Beli krajini močno povečalo število prekrškov — Še vedno največ ____kršitev prometnih predpisov, vse več pa tudi mejnih predpisov ČRNOMELJ, METLIKA — Odkar sta obe belokranjski občini postali obmejni, seje število prekrškov močno povečalo, kar se pozna tudi pri delu sodnika za prekrške, kije sicer medobčinski organ. Samo v preteklem letu sta imela dva sodnika v delu 4.512 zadev, kar je za 1.428 zadev več kot leto poprej. Zanimivo je, da je bilo lani več prekrškov storjenih v metliški kot v dvakrat večji črnomaljski občini. Prav zaradi slednje seje sestava prekrškov v zadnjem letu precej spremenila. Še vedno sicer prevladujejo kršitve prometnih predpisov in predpisov o javnem redu in miru, na tretjem mestu pa so kršitve dveh zakonov, o nadzoru državne meje in tujcih. Kot opozarja vodja organa Mirjana Garilovič, število slednjih močno narašča. Tako naši državljani kot tujci so velikokrat prestopili mejo zunaj mejnih prehodov, tujci pa so pogosto imeli pri sebi še orožje. Precej pogosto so lani Belokranjci kršili zakone o gozdovih, davkih in finančnih predpisih. Razpaslo seje predvsem sekanje drevja na črno. Bilo je celo precej golosekov, a izrečene kazni niso dosegle željenega učinka. V lanskem letu je ostalo nerešenih 1.810 zadev, mnoge še iz prejšnjih let, ker so imeli v postopku ljudi, ki so z osamosvojitvijo Slovenije postali tujci in jih niso mogli več zaslišati. Takšne primere sedaj rešujejo takoj. Vendar pa Garilovičeva pričakuje, da se bo število zadev v letošnjem letu še povečalo prav zaradi porasta mejnih prekrškov, kršitev zakona o orožju in finančnih predpisov. Zato se boji, da dva sodnika za prekrške, od katerih je eden še vodja organa, ter ttije administrativno-teh-nični delavci ne bodo več zadoščali. To pa ni edini problem. Precej težav imajo tudi z neurejeno dežurno službo, k< Donkihotski boj proti privilegijem? Poslanec Delavske stranke Miloš Pavlica o spornih zaslužkih LJUBLJANA - Na tem mestu sem žc pisal o primeru Vlada Rančigaja, predsednika Delavske stranke Slovenije, ki mu je urminištvo Savinjčana zaračunalo 7.800 tolarjev za kratek predvolilni intervju, saj bi drugače javnosti ne mogel spregovoriti o stiskah slovenskega delavstva (medtem ko so se vodilni možje drugih strank brezplačno smehljali s predvolilnih letakov), o tem, da je na svoje stroške prevozil Slovenijo, ko je ustanavljal delavsko stranko, kakor tudi o njegovi odločitvi, da bo svojo kandidaturo za poslanca odstopil Milošu Pavlici, “ki živi v Ljubljani in bo to delo lažje zmogel, kot jaz ob nizki pokojnini in še iz Velenja.” Človek bi pričakoval, da bo njegov zgled koga izmed sedanjih poslancev le premamil -če jc treba zategniti pas, ko pa sta naše gospodarstvo in delavstvo v tako hudi stiski. Pa ne: tudi zgled Miloša Pavlice, izvoljenega na Združeni listi, ki je prvi predlagal (za njim pa še Zmago Jelinčič), naj sc poslanske plače zmanjšajo za 20 odst., ne vleče - v komisiji so ga preglasovali. In kaj sam pravi ob tem svojem neuspehu? Predvsem, da ne misli odnehati. “Zahteval bom spisek vseh, ki so sc po tem, vsaj zame spornem zakonu, že upokojili, da bomo vsaj vedeli, o čem oz. o kom ;ovorimo. Tudi z novim za-onom teh upokojitev ne bomo mogli razveljaviti, a slika bo bolj jasna. Vsakomur od nas daje zakon tri mesece časa, da pove, ali sc bo profesionaliziral ali ne. Torej gre za osebno odločitev, ali ostaneš pri svojem poklicu ali postaneš poklicni poslanec. Sam sem sc odločil, da zaenkrat ne bom poklicni poslanec. Gre enostavno za to, da tega poklica nočem vse dotlej, dokler sc poslanski status ne uredi na način, primeren gospodarskemu in socialnemu položaju v državi. Od ljudi zahtevamo, naj ga razumejo, naj se na njegovo izboljšanje odrečejo temu pa onemu, in najmanj, kar lahko sami storimo, je zgled. Sam za svojo poslansko delo še nisem vzel niti tolaija, ne kot plačo ne v kakšni drugi obliki. Oprostite, naj bom natančen -vzel sem dva listka za parkirišče.” “Pa sc ne bojite očitka, da sc greste demagogijo, tako kot v prejšnji skupščini pogosto Vitomir Gros?" ga pobaram. “To o demagogiji, kajpak, od svojih poslanskih kolegov že poslušam, a ti enostavno ne razumejo, za kaj gre. Ne razumejo, kje smo in kakšna jc naša vloga - da ne uporabim izraza poslanstvo. Tudi Vitomir Gros rad poudarja, kako je bil proti zakonu o poslanskih plačah in upokojitvi - pa sc jc sam vendarle upokojil. No, človek, če jc žc proti takšnemu zakonu, mora biti vsaj toliko dosleden, da sc, kolikor jc le mogoče, izogne njegovi uporabi v svojo korist. Po eni strani mi očitajo demagogijo, po drugi mi pišejo ali telefonirajo, naj odneham. Kot da bi bil jaz kriv, da so tak zakon sprejeli! Zato sc mi zdi prav, da svoje mnenje povem javno in sc po vseh močeh zanj tudi borim. Z vladnimi, poslanskimi in drugimi kabineti jc žc tako, da na človeka prehitro in preradi vplivajo. Ljudje menda brž pozabijo, kako jc v tovarni, kako živijo ljudje s svojimi bednimi zaslužki ali celo brez njih.” VINKO BLATNIK kije organizirana le na dela proste dneve, nc pa tudi za reševanje nujnih primerov med tednom. Takšnih primerov je zaradi bližine državne meje vse več. Zato v Beli krajini predlagajo, naj ministrstvo za pravosodje pomaga urediti • V preteklem letu je sodnik za prekrške v obeh belokranjskih občinah izrekel za dobra 2 milijona tolarjev denarnih kazni in 858 tisočakov stroškov postopka. Davčnim upravičencem so poslali v izterjavo za več kot 1,2 milijona tolarjev denarnih kazni in stroškov postopka, ki jih črnomaljska davčna uprava izterjuje dokaj sproti, metliška pa je neuspešna. Po trditvah Garilovičeve imajo z izterjavo veliko dela, saj zaradi težav v podjetjih mnogi dobivajo plače z nekajmesečno zamudo. vprašanje dežurne službe enotno za vso Dolenjsko. M.B.-J. (Nadaljevanje s L strani) ljenimi poslanci naše stranke, bi bili nični. Edini, ki je zaradi te naše podpore Drnovšku »na silo« ostal v novi vladi, je Janša. Očitajo nam, daje SNS s tem, ko jc podprla Drnovška, izdala desnico in se obrnila v levo. Vendar naša stranka v tej levi vladi nima nobenega ministra, desna SKD pa polno. Kdo je torej izdal desnico?« se retorično sprašuje Jelinčič. Po njegovem sedaj največji hrup zganjajo tisti (bivši) člani SNS, ki so hoteli postati ministri, pa naj bo za kulturo, gospodarstvo ali notranje zadeve. »Mi smo si izborili prostor v parlamentu zato, da bomo delali, ne zato, da bomo vladali!« vzklika sedaj Jelinčič. »Napredovati je treba po parlamentarni poti, s poočasnimi koraki, ne pa z gostilniškim kričanjem, z zamegljenim pogledom in omračenim umom. V politiki je treba razmišljati drugače kot v gostilni. Ti, ki so se odcepili, niso več člani naše stranke, ker jih je predsedstvo izključilo, in to, kar sedaj pripravljajo, je njihov zasebni kongres, ne pa kongres naše stranke. Res pa je, da je to, kar se grejo, njihova ustavna pravica. Gre za to, da so ljudje na lahek način prišli do denarja, pa se jim je od tega zvrtelo v glavi. SNS pa bo obstajala naprej. Hvala bogu, da smo se iznebili ekstremistov, tistih, ki so kvarili ugled naše stranke.« Že vmes je bil Jelinčič deležen raznih medklicev in opazk, ko pa je ponovil, da SNS priznava partizanski boj kot boj za narodno osvoboditev, belogardiste pa ima za izdajalce slovenskega naroda, ki so se borili za Nemčijo, je prišlo do splošnega prerekanja. Obtožbe članov oz. poslušalcev v dvorani so bile vse hujše, nekaj jih jc demonstrativno vrnilo člansko izkaznico in zapustilo sestanek. Končal pa je Jelinčič sestanek s pozivom, naj tisti, ki podpirajo stranko in njega kot njenega predsednika, to-podpišejo, ostali pa naj ne bi bili več člani stranke. Skratka, tudi novomeški sestanek SNS se je končal z razcepom. Stranko pa naj bi po Jelinčičevem ponovno združil izredni kongres, vendar tisti, ki ga bodo sklicali on in njegovi pristaši, ne pa »ljudje, ki niso več člani naše stranke, saj jih je predsedstvo izključilo in ne morejo sklicevati kongresa naše stranke«. A. BARTEU • Slovenci bi znali biti krvavooki nacionalisti. (Pečjak) • Življenje in smrt sta eno, kot sta eno reka in ocean. (Gibran) • Svoboda tiska je nujen spremljevalec demokracije, ker korigira lumparije, ki jili politiki delajo oziroma bi jih lahko delali. (B. M. Zupančič) zavarovalnica tilia d.d. novo mesto uvaja pomembne novosti pri avtomobilskem zavarovanju Kot prva zavarovalnica v Sloveniji vam TILIA pri obveznem zavarovanju vozila priznava 55% bonus. Vozniki, ki imajo letos pri TILU 50% popusta, ga bodo imeli v naslednjem letu 55%. Ob škodi ne izgubite celotnega popusta, ampak le 1 0%, če pa imate bonus v višini 50%, vam ta ostane v celoti. Bonitete se ne prenašajo le na moža in ženo, temveč tudi na otroke. .v.v.v.v.,.,.v.,.v — simbol prijazne prihodnosti naša anketa Po zmagoslavju kriza Komentator osrednjega slovenskega dnevnika je pred dnevi v zvezi z akcijo avstrijskih narodnjakov za referendum o tujcih zapisal, da se avstrijski parlament tudi sicer sproti in odkrito sooča s tujsko problemati-kdj kar pa bi težko rekli za slovenskega. Resje, saj je bilo v nekdanji državi bratstva in enotnosti to vprašanje, tako kot mnoga druga, potisnjeno pod preprogo. Ko je vizija, kije držala nekdanjo državo skupaj, propadla, seje pokazalo tudi vprašanje tujstva v drugačni luči. Ker pa se je tudi prvi svobodno izvoljeni slovenski parlament odkrite razprave o tem izogibal, javnost pa s skrajno liberalnimi zakoni o pridobivanju slovenskega državljanstva, ki so bili v praksi še bolj liberalno izvajani, samo razburkal, ni čudno, da je Slovenska nacionalna stranka dobila toliko glasov. Mnogi so v Jelinčiču videli prav možnost za prodor te tematike v parlament, čeprav se morda z njegovimi idejami niso strinjali. Jelinčič je spretno zajezdil ta val, ki gaje s precej večjim številom glasov, kot je kdorkoli in verjetno celo on sam pričakoval, pljusknil v skupščino. A za veliko plimo pride prav tako velika oseka in skorajšnje krhanje na hitro stkanih vezi med ljudmi brez pravega koncepta je bilo tudi pričakovati. Verjetno jih ni veliko, ki bi jokali nad razkolom v Jelinčičevi stranki, bi pa bilo narobe, če bi parlament tudi tokrat pozabil jasno volilno opozorilo. JOŽEF KRIŽAN, mojster v črnomaljskem Kovinarju: »Če seje stranka ustanovila, naj bi bila resna. Razkol je posledica ravno nasprotnega. Pred volitvami je bil SNS Jelinčič, kar najbrž, ni ugajalo le njemu. Ljudje, ki so se odločili, dajih bo povezovala ista stranka, bi morali imeti načeloma podobna stališča. Nerodno je, če člani ene stranke v parlamentu glasujejo različno. Sicer pa je stranka, kot je SNS, v parlamentu dobrodošla, saj razbija monotosnot.« JOŽICA HUMLJAN, referentka prodaje v metliški KZ: »Za politiko se ne zanimam preveč, zato tudi dogajanj v SNS nisem posebej spremljala. Morda je bilo spor celo pričakovati, ker stranka glede na hiter vzpon ni imela časa prej razčistiti vseh nesoglasij. Toda umazano perilo bi morali najprej oprati v lastnih vrstah in ne takoj v javnosti, saj to zmanjšuje ugled stranke, za katero je ne nazadnje volil vsak deseti Slovenec.« IVAN PEZELJ, upokojenec iz Novega mesta: »Sem odločno proti stranki, ki ima fašističen program. Mislim, da bi jo morali že zdavnaj prepovedati, razkol pa je vsem jasno pokazal, da s programom stranke ni vse v najlepšem redu in da seje na zunaj poskušala kazali drugačna, kot pa v resnici je. Popolnoma se strinjam s tem, da Slovenijo dobijo Slovenci, vendar pa morajo manjšinam zagotoviti vse tiste pravice, ki jim grejo.« i EMIL TOMAN, vodja skladišča v mirenskem Tomu: »Po eni strani je prav, da se je pojavila Slovenska nacionalna stranka, po drugi strani pa seje bati, kako bo v resnici delovala in kakšne rezultate njenega dela 'Je pričakovati. Verjetno je prav zaradi različnih pogledov na to, kako naj bi se stranka vedla v parlamentu, prišlo do razkola v njej, prave vzroke zanj pa verjetno poznajo le vodilni člani. Kako se bodo stvari razpletle, pa bo pokazal čas.« JOŽE ŠTIBR1C, delegat KS Dolenja vas v krški občinski skupščini: »Jelinčič je nedvomno izdal interese stranke, saj je s premikom v levo očitno pozabil, daje SNS opozicijska stranka. Mislim, da mu jc slava stopila v glavo. Brez sodelovanja strankinih organov izključuje člane in postavlja funkcionarje stranke. Pričakujem, da ga bodo na izrednem kongresu izključili iz stranke. Verjetno je izgubil podporo večine članstva.« DUŠAN BLATNIK, direktor Zavoda za prostorsko načrtovanje Brežice: »Čeprav nisem član SNS ali pristaš idej, ki jih je zagovarjala na predvolilnih shodih, zdaj ugotavljam, daje Zmago Jelinčič eden najbolj pragmatičnih strankarskih voditeljev. V parlamentu je konstruktiven, stoji na trdnih tleh in dobro ve, kaj želijo volilci. Menim, da v skupščini uresničuje program svoje stranke, tako da so očitki o izdaji povsem neutemeljeni.« JANJA FLISEK, predmetna učiteljica likovnega pouka na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika: »Menim, da ni nobena posebnost ali celo tragedija, če pri mladi stranki, kakršna je Slovenska nacionalna stranka, prihaja do notranjih trenj in sporov, ki se navzven kažejo nekaterim celo kot razpad SNS. Mislim, da do tega ne bo prišlo, bo pa sedanji razkol gotovo prispeval, da se bo SNS sčistila in še bolj jasno politično profilirala.« * J . jtik, lir CIRIL KUŽNIK, zaposlen v Hydrovodu Kočevje-Ribnica: Če so Jelinčiča nekateri njegovi nekdanji somišljeniki zapustili, to po mojem pomeni, da je skrenil iz zastavljenega programa stranke. Nekaj je prav gotovo narobe, in čeprav strankinega programa ne poznam in zadev z njenim razkolom ne spremljam dovolj, mislim, da je gotovo nekaj tudi na tem, daje Jelinčič z vstopom v parlament dosegel tisto, kar je želel, in da svojih obljub sedaj ne namerava uresničiti.« DARINKA ŽAGAR, zaposlena v ribniški poslovni enoti Tobačne iz Ljubljane: »SNS se mi zdi v redu stranka, vendar pa Jelinčiču ne zaupam. Njegovi javni nastopi mi vzbujajo občutek, da ne upošteva dovolj mnenja drugih in misli, da ima le on prav. Ne vem, če je razhajanje znotraj stranke posledica kakšnih Jelinčičevih zakulisnih igric ali pa so zgolj normalno dogajanje, do kakršnega je že in bo še prišlo tudi znotraj drugih strank. Človek danes pač dvomi o vsem.« Punt jeznih sevniških rejcev Govedorejsko društvo ima največ pripomb na delo in organizacijo veterinarske postaje ter cene v sevniški kmečki zadrugi POVDRH — Si1 v niško govedorejsko društvo je uresničilo vse sklepe sprejete na svojem občnem zboru marca lani razen dveh. Društvo se še ni lotilo organizacije regijske zveze po navodilih Zveze rejcev ijave pasme, ker še niso bile urejene nekatere formalnosti. Toda po besedah predsednika društva Silva Volariča na občnem zboru govedorejskega društva, ki seje zadnjo januarsko soboto sestalo v prijetnem okolju vinotoča kmetije Klenovšek v Podvrhu, je sev-niško društvo s svojimi pobudami precej prispevalo, da se je izboljšala gospodarnost reje govejih čred. SAD ST. 1 KRŠKO - Ekonomisti jiam napovedujejo lepše čase. Biti moramo optimisti, tako tudi pri reviji Sad, ki ima zdaj že nad 1.800 naročnikov, pravi v uvodniku prve letošnje številke urednik inž. Peter Jankovič. V njej piše inž. Alojz Pirc o naravnih zakonitostih pri gostoti in vzgoji jablan, v drugem prispevku pa o dvoetažni vzgoji vinske trte, inž. Milko Krajnc o razmerah na trgu jabolk, mag. Anton Vodovnik 0 vinskem letniku 1992, enolog Andrej Brglez o čiščenju in stabilizaciji vina, o tem pa piše v posebnem prispevku še mag. Vodovnik. Revija za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, ki jo izdaja 1 ron, d.o.o., iz Krškega, se je s tem letom malo podražila in stane 270 tolaijev. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Pomlad prihaja, oznanjajo jo zvončki in mačice tudi pri branjevkah na novomeški tržnici. Na petkov tržni dan so veljale naslednje cene: jajca 12 do 15 tolarjev, čebulček 150, orehi 700, fižol 220, skuta 250, korenje in koleraba 70, merica regrada 100, rozine 200, krhlji 200, domače fganjc 350, domači čaji 100, krožnik kisle repe 100, solata 300, prekajeni sir 500, pistacija v00, prekajena slanina 600, jabolka 80, cvetača 150, banane 130, skodelica smetane 150 in ned 300 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so nudili: kivi po 139, tolarjev, solata po 164, banane Po 139, pomaranče po 79, korenje po 124, zelje po 99, mandarine po 129 tolarjev. Pri Beladiniju so bile mandarine 100, banane 100, pomaranče 70, solata 150, fižol 180, suhe slive 25°. fige 500, krompir 30, čebula ^■arašidi 360, ananas 280, por 180, kivi 135 in šampioni 400 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 297 do 3 mesece starih prašičev in 96 starejših. Prodali so 183 mlajših, katerih cena je znašala 300 do 350 SIT za kilogram žive teže, in 32 starejših. Ti so vejali po 200 do 220 SIT za kilogram žive teže. Med obema občnima zboroma se je odbor društva ubadal s -povsem konkretnimi vprašanji, tudi s problematiko osemenjevanja in nabavo plemenskega bika za prirodni pripust na območju šentjanških hribov. Odbor govedorejskega društva je spodbudil akcijo lani in sodeluje tudi v novi sezoni pri bolj organiziranem in načrtnem osemenjevanju v čredah A kontrole. Delo in organizacija sevniške veterinarske postaje se kot rdeča nit prepleta V najbolj vročih razpravah rejcev. Te so dosegle svoj vrh z uporom kmetov (gre za peticijo, ki jo je podpisalo več kot 50 kmetov!), ko je bil na novo izdelan predlog organizacije veterinarskega dela v Sevnici. Rejci so dali veliko predlogov in zahtev in do 28. februaija naj bi bila narejena nova zasnova dela živi-nozdravnikov, s katero bodo zadovoljni ZA GOVEDOREJCE IN SADJARJE METLIKA - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba vabi govedorejce na predavanje o pitanju in ekonomiki pri pitanju govedi, ki bo v petek, 12. februarja, ob 18. uri v metliški Vinski kleti. Predaval bo dipl. inž. Stane Bevc iz Kmetijskega zavoda. Sadjarji pa bodo lahko v sredo, 17. februarja, ob 10. uri v Vinski kleti prisluhnili predavanju o sodobnem sadjarstvu in ekonomiki, na katerem bosta predavala mag. Alojz Mustar in dipl. inž. Tatjana Strniša. Zdaj naj prevlada strpnost UO KZ Črnomelj o denacionalizaciji zemljišč ČRNOMELJ — Upravni odbor tukajšnje kmetijske zadruge je nedavno razpravljal o denacionalizaciji zemljišč, ki so bila arondirana v letih od 1958 do 1961 za zaokrožitev zadružnih posesti v Dragatušu, na Lokvah in Krasincu. Takrat je bilo arondiranih 300 hcktaijev zemljišč, zahtevkov za vrnitev zemlje pa seje doslej na zadrugi zbralo okrog 40, in sicer za 170 ha zemlje. Upravni odbor kmetijske zadruge je sklenil, da bo zadruga zemljo vračala v skladu z zakonom o denacionalizaciji, ki pravi, da mora vsak upravičenec preko sodnega postopka dokazati, daje upravičen do odvzete lastnine. Na pod-fegi tega bo KZ sporazumno vračala zemljišča v last in posest po komasacijskem postopku. Vsa arondirana zemljišča so že ocenjena. Tako je določeno, kakšna je bila njihova cena ob arondaciji in koliko so vredna danes. Pri 20 do 30 odst. zemljišč je vrednost enaka, pri ostalih pa je danes večja. Upravičenci, ki bodo dobili zemljo povrnjeno, bodo morali zato razliko doplačati, in sicer v republiški sklad kmetijskih zemljišč, ali p končanem vrenju. Priporočam 1 del 5 odstotne raztopine žveplaste kisline na 1 hi. Po nekaj dneh analiziramo na prosti S02: ako je pod 15 mg/l pri vinih, ki jih imamo za prodajo v sodih, moramo še žveplati. Vina, ki so namenjena stekleničenju, morajo ves čas do stekleničenja vsebovati od 20 do 30 mg/l prostega S02. Z vsakim pretokom sc vino delno zrači. Žveplo zaščiti vino pred zrakom. Da bi vedeli, koliko žveplamo ob pretoku, moramo pred pretokom (»znati količino prostega S02 v vinu. Ako je npr. 30 mg/1 prostega SG2, žveplamo minimalno, recimo z eno žve-plcnico na 5 hi. Vina, ki vsebujejo do 20 mg/l prostega S02, za naše počutje in za naše zdravje niso nevarna, če smo zmerni pivci, seveda. mag. JULIJ NEMANIČ Nož v hrbet nam vinogradnikom Odmev na zapis mag. Jožeta Šavorja, glavnega republiškega kmetijskega inšpektorja, v Dolenjskem listu (DL 14., 21. in 28. januarja) - Zlo je v uvozu vina Že vrabci na veji čivkajo, v kakšni krizi je vinogradništvo. Trenutno sc o tem razpravlja v ozkih strokovnih krogih. Mag. Jože Šavor se je v zadnjem času najbolj izpostavil v javnosti tudi z argumenti, ki jih je ■potrebno podpreti in mogoče tudi dopolniti. Če kaj, potem vinogradništvo potrebuje dolgoročne stabilne razmere. Tega ne more zagotovili stroka in tu je ključni problem. Iz strokovnih krogov sc sliši, naj pustimo to, kar se je zgodilo do sedaj, in naj sc (»svetimo prihodnosti. Ker je to nemogoče, taka stališča izražajo nemoč ali nesposobnost stroke svoje napredne izsledke vnesti v prakso. Najkrajšo v taki igri vlečemo vinogradniki, ki smo neepotni in zato lahek plen “širših družbenih interesov”. Uvoz tolikih količin vina (»meni nož v hrbet predvsem vinogradnikom, ki jim je vino vir dohodka. Večina je manjših in ti so sj»sobni preživeti še hujše udarce, tudi to v škodo slovenskega vinogradništva kot celote! Briški punt je povrhu razkril neorganiziranost državne uprave, ki gre še (»sebej na roko našim vinskim trgovcem. Rana, ki je nastala med vinogradniki in vinaiji, je globoka in tudi pravega zdravila sc ne trudimo (»iskati. Tako se prepiramo in si očitamo, kako zasebni vinogradniki ne plačujemo vseh dajatev, mi pa vinaijcm, da so imeli roko v državni blagajni. Teh problemov sc država ne loteva, je pa prva poklicana da vzpostavi red. Za reševanje takih zadev ni dovolj prepisati avstrijski vinski zakon, saj tam niso imeli in nimajo takega vinarskega monopola. Razen tega imajo preveč vina in ga celo zunanji minister prodaja na tuje. Se je pri nas že rodil takšen minister? In kaj potrebujemo vinogradniki v taki brezpravni čmoprivatizacijski HELFSA MRZUKAR državi? Potrebujemo močno organizacijo, ki bo imela učinkovite odgovore na vse špekulacije, črne privatizacije itd. in sc tem utemeljeno zoperstavila. MARJAN KELHAR Bizeljsko gospodinjski kotiček Zamrzovanje živil (2) Smo v neprestani tekmi s časom, zato nas že pripravljene in zamrznjene jedi pogosto rešijo stiske. Te imajo v naših gospodinjstvih vedno več prednosti. Če se odločimo, da bomo skuhali naenkrat večjo količino nekega živila, kot je kislo zelje, kisla repa ali ješprenj, in porabili takoj le en del, ostalo pa zamrznili, prihranimo na energiji, delu in tudi do 65 odst. časa. Seveda pa niso vse jedi primerne za zamrzovanje. Potrebno je priznati prednosti in pomanjkljivosti. Ponavadi ne zamrzujemo riža, testenin, mesnih jedi brez omake, kuhanega krompirja, majoneze, smetanove omake in raznih krem. Tudi pri maščobah moramo izbirati. Dobro se obnesejo rastlinska olja in masti, surovo maslo in loj mlajših živali. S slanino pripravljene jedi pa hranimo le kratek čas, ker postane slanina hitro žarka. Na splošno velja pravilo, da zamrznjenih jedi ne hranimo več kot tri mesece, jedi z mastnimi dodatki in slanino pa le mesec dni. Vse mesene jedi, pripravljene z omako se dobro obnesejo. Pred uporabo jih le toliko natalimo, da jih zvrnemo v kuhalno posodo, prilijemo malo vode in prevremo. Ob tem dodamo tudi začimbe, kislo smetano in podobno. Pečeno meso vedno zamrznemo ločeno od omake. Če želimo toplo pečenko, jo v alu foliji pogrejemo v pečici. Pretaknjene pečenke in nadevane rulade hranimo le 1 do 2 meseca. Od enolončnic pa se najbolje ohranijo liste, ki jim dodamo fižol, grah, ješprenj ali zelje. Nikoli jih ne skuhamo do konca, ker bi pri segrevanju postale kašaste. Juhe shranjujemo največ 3 mesece. Zamrznemo lahko tudi kuhane solate, seveda brez kisa in olja. Odtalimo jih pri sobni temperaturi. Od sladkih jedi se dobro zamrzne stepena krema iz jajc ali sama sladka smetana. Vse pogosteje pa gospodinje zamrzujejo kruh in to takoj po peki, ko se delno ohladi. Se mlačnega zavijemo v alu folijo in zamrznemo. Pri tem pazimo, da sc ne dotika drugih živil. Teža kruha naj bo do 1 kg. Odtalimo pa ga pri sobni temperaturi, še bolje pa v pečici pri 180° C. Kruh hranimo največ do 6 mesecev. Potice so manj primerne za zamrzovanje, ker so mastne, po odtalitvi pa se hitro posuše. 51 I IZ NkŠIH OBČIN FTprei JliiH IZ NKŠIH OBČIN Zahteva za vrnitev šole v Ajdovcu Ajdovško šolo, ki so jo pozidali na mestu med vojno požganega Doma škofa Gnidovca, zahteva v last župnijski urad, prav tako parcelo ob soli na Dvoru ŽUŽEMBERK — Žužemberška osnovna šola ima enega največjih šolskih okolišev v Sloveniji, ki v premeru meri kar 14 kilometrov. Sola s podružnicami na Dvoru, v Ajdovcu in Šmihelu ima 450 učencev in pokriva celo prostrano krajevno skupnost Žužemberk, v kateri je 42 vasi. Medtem ko je šola v Žužemberku nova in sodobna, sta šolski poslopji na Dvoru in v Šmihelu stari po okoli 100 let, šola v Ajdovcu pa je bila zgrajena po drugi svetovni vojni in je tudi potrebna temeljite obnove. V zadnjem času pa seje stvar okoli podružnic v Ajdovcu in na Dvoru močno zapletla. V začetku decembra lani je župnijski urad Ajdovec vložil zahtevek za vrnitev šolske stavbe in njej pripadajočega dvorišča v Ajdovcu v last in posest. Ustna obravnava o tem zahtevku bo 16. februarja na sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo novomeške občine. Za kaj pravzaprav gre? Stara šola v Ajdovcu, ki je bila med vojno požgana, je stala malo višje od sedanje. Prvo leto po vojni je bil pouk v kmečki hiši, dokler niso OD GOSPELA DO JAZZA V osnovni šoli Dolenjske Toplice smo imeli 22. januarja glasbeno učno uro s skupino Ncw swing Quartct. Nastopali so Dare Hcring - prvi tenor, Oto Pestner - drugi tenor, Tomaž Kozlevčar - bariton in Marijan Petan - bas. Prepevali so razne zvrsti glasbe, iz. katerih je nekatere glasbene prvine pozneje črpal jazz, kot na primer gospel, spiritual, blues in bolj plesni obliki dixiland in swing. Na tej glasbeni uri smo spoznali elemente glasbe. Učna ura nam je bila zelo všeč. GREGOR in IVO 6. r., OŠ Dolenjske Toplice • Z mladimi je narobe predvsem to, da ne sddimo več mednje. (Procovv) • Ljubezen? Na začetku velike besede, potem majhne besede, na koncu pa veliko besed. (Sagan) • Ženske solze zaležejo veliko, stanejo pa malo. (Španski pregovor) • Tič se s tičem druži, žaba z žabo v luži. niso obnovili stavbe, ki je bila med vojno tudi požgana, prej pa je bil to Dom škofa Gnidovca. V obnovljeni oz. povsem na novo pozidani stavbi je stekel šolski pouk leta 1947 in tam je še danes. Sedaj obiskuje kombinirani pouk v 4-razredni šoli v Ajdovcu 39 učencev. Tone Virant »Število učencev v tej šoli, ki jo obiskujejo otroci iz vseh treh Lipovcev, Podlipe in Brezove Rebri, se povečuje. Poleg redne šole je v tej stavbi tudi mala šola,« je povedal ravnatelj žužemberške šole Tone Virant. Ajdovska šola je potrebna prenove, še posebej streha, urediti bi bilo treba telovadnico in še kaj, za kar so že idejni osnutki, in tudi denar bi se našel, vendar so zaradi zahteve župnijskega urada za vrnitev vse ustavili. »Že leto dni smo vedeli, da se to pripravlja,« pravi Virant, »o tem smo obvestili starše in krajevno skupnost. Če bi ugodili za- Hrast ima trdne korenine Novomeška obrtna zadruga je največja v Sloveniji — Močni pri zaključnih delih NOVO MESTO — Novomeška obrtna zadruga Hrastje v 15 letih, kar obstaja, postala ne samo najmočnejša obrtna zadruga na področju zaključnih del v gradbeništvu, ampak ena največjih, če ne kar največja obrtna zadruga v Sloveniji sploh. Od začetnih 50 je število članov naraslo na sedanjih 170 in se po zatišju v zadnjih treh letih še povečuje. Poleg stalnega napredka ima Hrast še eno stalnico: od začetka je direktor te obrtne zadruge Martin Bajuk. »Naše glavni posel so zaključna dela v gradbeništvu,« je povedal direktor Bajuk. V Sloveniji ni gradbenega objekta, pa naj gre za novogradnjo ali adaptacijo, da Hrast ne bi poslal svoje ponudbe. V zadnjem času se ponašajo predvsem z ureditvijo Časinoja v otoškem Garni hotelu. 18. oktobra lani so podpisali pogodbo, in to za dela, za katere načrti še niso bili izgotovljeni, 7. decembra pa so objekt predali; vrednost del je bila okoli milijon nemških mark. Hrast dela po celi Sloveniji, s takimi deli, kot so ga opravili v otoškem Casinoju, pa si krepijo ugled, tako da ne potrebujejo bančnih jamstev. Trenutno od večjih del opravljajo zaključna dela v Revozovi lakirnici, za Krkina Zdravilišča so adaptirali Zdraviliški dom v Dolenjskih Toplicah, v novem delu pa so prevzeli vsa obrtniška dela. »Hrast lahko prevzame, kar se zaključnih del v gradbeništvu tiče, vsak objekt, in to od projektiranja do izvedbe del in financiranja,« trdi Bajuk. Prav ta njihova usmeritev jih je rešila in jih v času, ko je marsikatera zadruga v času tako imenovane liberalizacije propadla, celo okrepila. Hrast kot zadruga namreč nikoli ni igrala na karto oprostitve prometnega davka, ampak je bil njihov koncept od začetka drugačen: člane je treba pridobivati z dobrimi in trdnimi posli, ne pa da se bodo včlanjevali zaradi oprostitve prometnega davka. »To nas je sedaj, ko je teh ugodnosti za zadruge konec, rešilo in celo okrepilo in Hrast res stoji kot hrast — ima zdrave in trdne korenine,« pravi direktor Bajuk. Martin Bajuk T udi to, daje zaradi splošne krize v gradbeništvu manj dela, Hrast ne občuti tako močno kot druge podobne organizacije, kajti je pa zato zanje več posla pri raznih adaptacijah in vzdrževalnih delih. Zadnje čase jim je uspelo tudi v izvozu, saj so sklenili pogodbo za milijon avstrijskih šilingov za cemcntninarske izdelke za velik mednarodni biznis center na Dunaju, od koder so že dobili še dodatna naročila. Člani zadruge so v glavnem obrtniki. Vsa dela seveda prevzame zadruga, ki se potem naprej pogovarja z investitorji in s svojimi izvajalci. »Naš odnos tako s člani kot z. investitorji gradimo na poštenosti in zaupanju.« V zadrugi je zaposlenih • Hrast velja tudi kot radodaren podpornik zlasti humanitarnih akcij, pa naj gre za Rdeči križ ali za novomeško bolnišnico, za katero je na primer ta obrtna zadruga v zadnjem času kupila aparat za operacijo debelega črevesja, sedaj pa kupuje 4 posebne in drage postelje za bolnike, ki so potrebni dialize. 17 ljudi, poslovanje pa je urejeno računalniško. Prav zato, ker imajo precejšnje računalniške zmogljivosti in usposobljene kadre, bodo spomladi uvedli še računovodsko-finančni servis, ki bo za člane zadruge storitve opravljal zastonj, za ostale pa za majhno plačilo. A. B. htevku župnijskega urada in bi šolsko poslopje v Ajdovcu vrnili v last in posest, bi morali otroke iz teh krajev voziti v šolo v Žužemberk, kjer pa, kljub temu daje šola nova, zanje ni prostora, saj ga pri gradnji niso načrtovali. Poleg tega je znano, da je zelo pomembno, da so v prvih letih šolanja otroci čim bliže domu.« Ajdovec seje razvil v manjše krajevno središče: ima asfaltno cesto, vodovod, elektriko, telefon, trgovino, župnijsko cerkev, sedaj še tudi šolo, ki pa, kot je znano, za podeželski kraj pomeni pol (kulturnega) življenja. Če bo kraj ob šolo, bo to zanj in za celo območje gotovo hud udarec. Vendar s tem stvar za žužemberško šolo še ni končana. Prejšnji teden so šolo obvestili, da je vložena tudi zahteva župnijskega urada Ajdovec za vrnitev parcele, ki se drži šolske stavbe na Dvoru, na kateri je sedaj asfaltirano šolsko igrišče. Če bi to parcelo vrnili župnijskemu uradu, bi to pomenilo, da se do dvorske šole ne bi dalo priti drugače kot peš po ozki stezi, sedanji dovoz do šole namreč ne bi bil več v lasti šole. »S tema zahtevkoma župnijskega urada za vrnitev premoženja v last in posest se postavlja vprašanje normalnega življenja in dela na celi osnovni šoli Žužemberk,« pravi ravnatelj Virant. V ajdovški šoli je 39 otrok, na Dvoru pa, prav tako v 4-razredni šoli, 78, kar je na primer več kot v popolni osemletki na Prevolah. A. BARTELJ Jeseni nova Dolenjkina trgovina Za 1648 m2 prostora 3,7 milijona DEM_________________ NOVO MESTO — Prejšnji teden je Dolenjka podpisala s Pioniijem pogodbo o nakupu poslovnih prostorov v objektu Blagovnica na Novem trgu v Novem- mestu. Gre skupaj za 1648 m2 poslovnih površin, od tega je čistih prodajnih površin 1000 m2, ostalo pa so pomožni prostori in skladišča. Hkrati so kupili še 20 parkirnih mest v garažni hiši. Vse skupaj je Dolenjko stalo dobre 3,7 milijona nemških mark v tolarski protivrednosti, od tega je pol lastnih sredstev, pol pa bančnih kreditov. Lastna sredstva izvirajo pretežno iz združevanja sredstev od začetka gradnje tega objekta na Novem trgu. Po pogodbi mora biti gradbeni del končan do konca junija letos, zunanja ureditev proti Cesti komandanta Staneta pa do konca avgusta, tako da računajo, da bi septembra to trgovino odprli. Nova Dolenjkina trgovina bo v pritlični etaži, vhod vanjo bo naravnost s Ceste komandanta Staneta in s prvega nivoja garažne hiše. Večji del te trgovine bo namenjen samopostrežnemu programu, ostalo pa bo dopolnilni program, del na tako imenovani samoizbirni način, del pa klasična prodaja, predvsem stekla, porcelana, okrasne keramike, kozmetike, malih gospodinjskih aparatov, posode, tekstila. V okviru samopostrežne trgovine bo tudi sodobna delikatesa. V isti etaži bodo prostor kupile tudi Dolenjske pekarne za manjšo pekarijo, tako da bo v trgovini stalno na voljo svež kruh in pecivo tako kot v nakupovalnem centru na Drski, le da bo na Novem trgu stvar večja. A. B. SREČANJE S TONETOM KUNTNERJEM NOVO MESTO - V torek, 16. februarja, priredijo Slovenski krščanski demokrat srečanje s Tonetom Kuntnerjem. Srečanje bo ob 20. uri v malem salonu Zdravilišča Dolenjske Toplice, pogovor s slovenskim pesnikom in igralcem bo vodil predsednik novomeških krščanskih demokratov Marjan Dvornik. SLIKARSKA RAZSTAVA V IZLOŽBAH NOVO MESTO - Že vrsto let slikarka in Dolenjkina aranžerka Jožica Medle v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Dolenjki-nih trgovinah na novomeškem Glavnem trgu uredi kakšno likovno razstavo. Letos v izložbah teh trgovin visijo slike dolenjskih slikarjev: Jožeta Marinča, Janka Orača, Mirana Hočcvatja, Rovene Božič, Igorja Obradinoviča in Jožice Medle. Tudi trgovska izložba je lahko razstavni prostor. 6.000 m plinskega omrežja Končana prva faza izgradnje mestnega plinske-ga omrežja — Načrti za Brsljin in Drsko—Brod NOVO MESTO Lani poleti je novomeška Komunala začela graditi plinsko omrežje v Novem mestu. Vsa dela, ki so bila za lani v načrtu, so naredili. Gre za plinovod v delu mestnega središča in na Mestnih njivah; pravzaprav je bilo narejenega še nekaj več, kot so načrtovali, saj so mimo prvotnega načrta razpeljali plinsko napeljavo še po Muzejski ulici in uredili tudi vse hišne priključke, kjer so ljudje to pač želeli. Tako je sedaj v Novem mestu 4,5 km uličnih plinskih cevovodov in 1,5 km hišnih priključkov. V tej prvi fazi plinifikacije Novega mesta je narejenih 132 individualnih priključkov in 31 priključkov do večjih odjemalcev, kot so banka, zavarovalnica, muzej, trgovine ipd. Lani decembra so opravili tehnični pregled plinskega omrežja in temu je sledilo uporabno dovoljenje. »Hkrati je bil tudi tehnični pregled Petrolove merilno-regulacijske plinske postaje, ki jo je Komunala prevzela v uporabo konec januarja, in od takrat teče dobava plina za prizidek novomeške pošte,« je povedal mladi razvojno-operativni inženir Darko Bauer. Sedaj je stvar posameznikov, da si uredijo hišno plinsko inštalacijo, kar se Komunale tiče, plin že lahko dobivajo. Računajo, da se bo tretjina teh manjših potrošnikov priključila na plinovod letos, večji pa sc morajo vsi. Posamezniki bodo plin največ uporabljali za centralno kurjavo namesto kurilnega olja ali trdih goriv. Povprečno gospodinjstvo porabi toliko kubikov plina na leto kot litrov kurilnega olja, se pravi okoli 2.000. Cena plina še ni določena, ker jo mora, tako kot vse ostale komunalne cene, potrditi novomeški izvršni svet, Komunala pa za plin predlaga ljubljansko ceno. Vsekakor naj bi bil plin okoli 5 odst. cenejši kot kurilno olje. Zaradi napeljave plinovoda je bilo, kot vemo, lani mesto močno razkopano. Dela so trajala dlje, kot je bilo predvideno, ker so se zaradi denarja začela mesec kasneje, kot so načrtovali. Ker seje vsa stvar zavlekla, tudi niso mogli vseh ulic Inž. Darko Bauer urediti tako, kot je predvideno, kar pa bo vsekakor opravljeno maja. Zima jih je prehitela zlasti pri polo žitvi zaporne plasti asfalta, na Komunali pa pravijo, da bo novi asfalt povsod boljši, kot je bil prejšnji. Ta dela so tudi že plačana. Nekatere površine, zlasti gre tu za Kidričev trg, Kastelčevo in še katero ulico, naj bi tudi v celoti na novo prepla-stili. Vendar bo za to moral denar pokazati še kdo drug, kajti Komunala sama teh stroškov ne zmore in teh del tudi ni dolžna plačati. Kjer so polagali plinsko omrežje, so hkrati obnovili tudi vodovodno. Sedaj je položenega okoli desetina vsega predvidenega mestnega plinskega omrežja, če bo denar, bo tako v 10 letih mesto v celoti plini-ficirano. »Naša operativna služba je dobro usposobljena, na večje defekte na omrežju ne računamo, dobava plina je stalna in urejena in tudi če bo prišlo do izklopov, bo nazadnje prizadeta široka potrošnja,« zagotavlja inž. Bauer. Sedaj na Komunali pripravljajo dokumentacijo za gradnjo plinskega omrežja v Bršlji-nu ter v soseski Drska—Brod, kdaj in koliko bo narejenega, pa je v prvi vrsti odvisno od denarja. Če bi tudi poslej občina zagotavila polovico sredstev, bi Komunala lahko zbrala ostalo polovico. Vendar je vprašanje, če bo to teklo tako naprej, kajti gradnja plinskega omrežja je v programu občinskih obveznic, katerih prodaja pa je sedaj ustavljena. A. BARTELJ SPET MED PRIJA TELJl - Stari znanec iz prijateljskega nemškega mesta Langenhagna A ute Lampe je za slovenski kulturni praznik spet obiskal Novo mesto, tokrat že devetindvajsetič. Ni prižel praznih rok. V zbiralnih akcijah po športnih društvih in drugod je za novomeške begunce zbral 5.777 nemščih mark ter večjo količino zimskih oblačil Oblačila je predal novomeški Karitas, za 1.777 DEM je nakupil pralnega praška, mila in zobne paste, štiri tisočake pa je izročil bolnišnici za potrebe beguncev. V družbi p. Petra Lavriha (levo) in Bojana A vbarja (desno) se je udeležil tudi sprejema v počastitev slovenskega kulturnaga praznika. (Foto: T. Jakše) PINGPONG ZA PRAZNIK— V počastitev slovenskega kulturnega praznika Športno društvo Križe že vrsto let prireja turnir v namiznem tenisu. Najprej je bilo 6 let tekmovanje v gasilskem domu na Križah, ki so najmlajše samostojno naselje v novomeški občini (med Potovim Vrhom in Velikim Slatnikom), zadnji dve leti pa ga prirejajo v novomeški športni dvorani. Med posamezniki je letos osvojil pokal za prvo mesto Metod Gradišar, 2. je bil Dušan Pezelj. 3. mesto pa je zasedel Ivan Vertuš. V tekmo vanju paro v pa sta zmagala lanskoletna zmagovalca D. Pezelj—A. Bartelj (Dolenjski list), druga sta bila M. Gradišar—T. Papež (Šego va), 3. mesto pa sta si priigrala J. Kočevar- I. Vertuš (Pionir). (Foto: A. B.) Novomeška kronika] NACIONALISTIČNA MARKE -“Najprej mi povejte, koliko mark je kdo dal za predvolilno kampanjo Slovenske nacionalne stranke, potem sc bomo pa naprej pogovarjali!” je povzdignil glas Zmago Jelinčič na petkovem sestanku novomeškega odbora SNS. “Jaz sem iz svojega žepa dal več kot 400.000 DEM.” “Cc smo kakšni nacionalisti, bi morali govoriti o tolarjih, ne pa o tuji valuti!” je dobil šef poduk iz občinstva. Vzdušje je bilo naelektreno in ni dosti manjkalo, da si niso začeli vroče ljubezni do domovine dokazovati s pestmi. ZVEZDA - Strasti so sc ogrele tudi v že tako ne ravno letargičnem Podgorju. Gabtje, nekronana podgorska prestolnica, je včasih slovelo kot kraj, kjer je bilo na število prebivalcev največ partizanskih penzij. Menda je ni dobil samo tisti prestrašeni pes, ki je v neki gluhi noči zalajal na izgubljeno partizansko patruljo. Ampak časi sc spreminjajo in sedaj sc junačijo drugi borci. Pred časom je eden takih s spomenika NOB sredi vasi “adbu zvejzdo”. Da pa bo junak spravil s poti še v spomenik vklesana srp in kladivo, ta “zlovešča simbola”, bo potreboval več moči, predvsem pa več pameti. Prav s tem bo največ TRIKRAT - Prebivalci tistih delov Novega mesta, kjer so lani napeljevali plinsko omrežje in ki so se odločili, da sc bodo poslej greli in si kuhali na plin, so imeli srečo, in to kar trikrat: prvič, zadnjič in nikoli več namreč plinski priključek ne bo tako poceni. Drugje je cena priključka okoli 1.200 mark, ti srečneži pa so ga dobili za polovično ceno. Zavistneži, ki bodo na precej dražje priključke še lep čas čakali, sc tolažijo s tem, da pri prvih lahko tudi najprej poči. “Ne bo nič, to je Komunala!” sc pridušajo novomeški komunalci. Za vsak slučaj pa: če boste kaj zavohali, pokličite 23-594. Ena gospa je rekla, da bomo morali še naprej prenašati našega malega velikega moža. Milo samoponujanje za pomočnika ministra za promet in zveze ni bilo uslišano. Ali je kup previsok ali pa petelinček premajhen. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 13. februarja, bodo odprle v Novem mestu do 19. ure, drugod do B. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni of 1. do 14.30: mini marke! Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: Irgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: Perko, marke! v Sentpclru od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče • Šentjernej: Mercator-Slandard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: Mercator-KZ Krka, Prodajalna Vrelec • Žužemberk: Dolenjka, Market • Straža: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba • Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 12. ure: Perko, market v Šcntpctru od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče ZA DRAGE MEDICINKSE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: namesto cvetja za pokojnega Martina Pavlina Pepca Pavlin iz Orehovice, Šentjernej - 5.000 sit, družini Rangus m Blatnik, Gornje Vrhpolje, Šentjernej - 9.000, družina Franko, Hrastje, Šentjernej - 1.000, Marija Franko, Pod Trško goro 97, Novo mesto - 2.000 SIT. Osnovna šola Škocjan je namesto cvetja na grob pokojne Stanke Pungcrčič iz Škocjana prispevala 3.000 SIT. Namesto venca na grob Mariji Perše sodelavci hčerke Lidije iz OŠ Šmihel 4.000 SIT. Vsem darovalce iskrena hvala. • Samo en kotiček je v vesolju, ki ga lahko izboljšate. To ste vi sami. (Huxley) • Nad spremembami je vedno dih nerazumljivosti. (Weiszackcr) 90L2HJ5KI UST (Črnomaljski drobir AVTOMAT - Črnomaljci so prcil časom dobili novost, nad katero vsi niso najbolj navdušeni. Gre za bančni avtomat, ki je ljudem prijazen 24 ur na dan, kot pravi reklama na TV. A Črnomaljci vedo, da pri njih ni tako. Zgodilo sc je, da je bil pokvarjen prav takrat, ko bi varčevalci, ki se hudujejo nad novostjo, najbolj potrebovali denar. Zaradi tega niso ustanovili društva jeznih varčevalcev, Ljubljanski banki pa vseeno predlagajo, naj na drugo stran stene avtomata raje posede uslužbenca, ki se ne bo pokvaril ob najbolj nepravem času. Ubili bodo dve muhi na en mah: stvar bo najbrž cenejša kot računalniška tehnika, varčevalci pa zadovoljni. POČITNICE - Cc pa sc ni posrečilo dvigniti na avtomatu denarja tistim, ki so želeli plačati počitnice pri agenciji World Holiday Investments, so lahko srečni. Agencija prejemnikom njihovega pisma ponuja dvotedensko prenočitev v luksuznih hotelih po Evropi. Ob tem ne napiše, da je do hotelov pač potrebno priti in tudi kaj pojesti, za kar morajo turisti odšteti velikanske vsote denarja. Najbolj pa čudi; da je računalniški žreb nagradil veliko Belokranjcev, ki jih sicer le redko obišče sreča. DEPONIJA - Ko so na zadnjem zasedanju občinske skupščine ugibali, kako bi lahko začeli znova odlagati smeti na občinsko odlagališče komunalnih odpadkov pri Vranovičih, katerega vhod Vranovičani zapirajo že peti teden, je eden od delegatov prišel na dan z izvirno idejo. Predlagal je, naj Črnomaljci zgradijo z druge strani deponije novo cesto, pa naj si Vranovičani potem kar varujejo svoj vhod. Očitno je to mislil bolj resno kot ostali delegati, saj je na njihovo reakcijo dejal v pristni viniščini: “Nemojte se mi smijati!” Sprehod po Metliki STANOVALCI IZ BLOKA v Kidričevem naselju 3 se vedno glasneje sprašujejo, kdaj bodo prišli na vrsto za ureditev javne razsvetljave. Živijo domala v središču Metlike, ponoči pa so v popolni temi, kot da bi bivali v Borihi. Nič čudnega ni torej, če hodijo v nočnih urah okrog njihovih avtomobilov tipi z namenom, da bi kradli. Pa tudi kradejo. Drugi problem teh stanovalcev je asfalt na parkirnem prostoru. Občinarji bi jim ga hitro položili, samo če bi vsaka družina zbrala po dvesto mark. Ljudje so že toliko pri sebi, da ne nasedejo, saj na lastne oči vidijo asfaltne površine, ki so se pojavile v mestu, ne da bi kdo potegnil iz lastnega žepa en samcat tolar. VSE VEČ RAZMIŠLJAJOČIH Metličanov je prepričanih, da bi odgovorni v Republiki morali sesti za okroglo mizo in se pogovoriti o plačilu otroškega varstva. Zc nekaj časa je namreč tako, da zaradi najrazličnejših nepravilnosti najrevnejši krajani plačujejo največ, iznajdljivci iz vrst mogotcev pa dosti manj, kot bi jih stala oskrba mul in mulcev, če bi bili le-ti doma. Občinski činitclji, ki poznajo sprenevedanje in goljufije tičic in tičkov, so brez. moči. VSE METLIŠKO KULTURNO življenje trenutno vodita knjižničarki Ljudske knjižnice, ki sta prevzeli na svoja pleča tudi aktivnosti Zveze prijateljev mladine. Občinski velmožje počasi spoznavajo, da tako več ne bo Slo naprej in kljub posameznim odporom razmišljajo o zaposlitvi kulturnega animatorja. ( Trebanjske iveri IZVIR S ČUDEŽNO VODO - Na Zaplazu pri Čatežu imajo romarski studenec s čudežno vodo. Legenda pravi, da kdor se umije oči s to vodo, spregleda. Nedaleč stran stoji cerkev vnebovzetja Matere božje, ki sodi med najbolj slovite dolenjske božje Poti z glavnimi romarskimi shodi ob binkoštih, na veliki šmaren in v petek Po velikem šmarnu. Romarji so sc ustavljali tudi ob tem studencu in si umivali oči. Če je studenčnica res čudežna, bi veljalo to romarsko pot Priporočiti tudi nekaterim našim politikom, mogoče bi potem vendarle spregledali in ne bi več tavali v temi. POŠTENOST PA TAKA - Gojenci Delavnic pod posebnimi pogoji na Mirni, ki jih vodi Truda Medved, si radi z lastnimi rokami prislužijo kakšen tolarček, ki ga potem namenijo ali za novo opremo ali pa za prijeten in družaben izletek. Tako resno so vzeli tudi naročilo nekega ljubljanskega podjetnika in zanj izdelali tisoč stenskih koledarjev. Koledar krasijo likovni in ročni izdelki gojencev, vendar podjetni družabnik še do danes, ko smo že sredi februarja, še ni prišel ponje. Vendar, da ne bo pomote, temu ni bila vzrok cena, saj je bila zelo ugodna. Če je podjetnik videl, da tega ne bo mogel prodati (sicer težko razumljiv izgovor, kajti v poplavi več kot še enkrat dražjih koledarjev bi jih lahko zelo hitro prodal brez večje iznajdljivosti), bi bil lahko vsaj toliko pošten in jim to povedal, da bi jih lahko še pravi čas ponudili drugam. IZ NlkŠIH OBČIN liiiit IZ NNŠIH OBČIN E V Kovinarju že tečejo mrtvi tek V Kovinarju čakajo na kupca tovarne z novim programom, ki naj bi bil znan sredi februarja — Dela dovolj le za polovico sedaj zaposlenih_ ČRNOMELJ — Kovinarje dolga leta delal za Slovcnijaceste-Tehniko. Ko seje pred štirimi leti osamosvojil, so se pričeli problemi, ker ni imel lastnega proizvodnega programa. Delali so sicer za nemško podjetje O&K, vendar je bilo dela vse manj. Nekdaj pomembno jugoslovansko tržišče so povsem zgubili, tako da so jim od domačega trga ostali le še kooperacijski posli za nekatera slovenska podjetja. Zato ne čudi, da so v Kovinarju videli možnost za finančno in strokovno pomoč v Skladu za razvoj Republike Slovenije, s katerim so septembra lani podpisali pogodbo. V Kovinarju so pričakovali, da bodo s pomočjo sklada lažje spravili v življenje načrte podjetja. Toda sklad je po analizi, ki jo je pripravil Novoline, ugotovil, da Kovinar nima tržišča in da je najbolje, da zanj najdejo novega lastnika. Na skladu so do sredine decembra zbirali ponudbe, ki jih sedaj obdelujejo. Kot je povedal direktor Kovinarja Jurij Derganc, je bilo na začetku pet ponudb, koliko jih je ostalo za končna pogajanja, pa po njegovih besedah na skladu niso hoteli izdati, češ da je to poslovna skrivnost. »Vendar je prišlo iz sklada več optimističnih napovedi, da bodo zagotovo našh kupca, ki bo v Kovinar prinesel proizvodni program. Zvedeti nam je še uspelo, da bo kupec imel dela za 34 delavcev, medtem ko jihbo 33 trajen presežek,« pravi Derganc. Sklad je celo zahteval, naj v Kovinaiju že sedaj sestavijo seznam presežnih delavcev, kar pa je nemogoče, saj v podjetju ne vedo, kakšne poklice bo novi lastnik potreboval. Zadnje čase je bila v Kovinarju zasedena le tretjina zmogljivosti. Pretekli teden so zaključili še nekaj večjih del, tako da so sedaj skoraj vsi delavci na čakanju. Ker pa so pri skladu obljubili, da bo kupec znan sredi februarja, v Kovinarju upajo, da bi lahko proizvodnja Po sporazumu ne bo ovir Po podpisu meddržavnega sporazuma prepustnice tudi ob južni meji, je dejal glavni tajnik SKD Stanič METLIKA — Na rednem letnem občnem zboru metliškega občinskega odbora SKD, kije bil pretekli petek,je bilo večkrat poudajcno, kako pomembna bi bila povezanost.SKD in SLS, posebno pred občinskimi volitvami. Predsednik občinskega odbora dr. Anton Šuklje je vse člane pozval k pridobivanju članstva, ki da gaje še vedno premalo. Prav članarina pa je edini redni dohodek metliških krščanskih demokratov, saj v družbenopolitičnem zboru občinske skupčične nimajo delegatov, kajti pred takratnimi volitvami še niso bili ustanovljeni. Gost občinskega zbora Edvard Stanič, glavni tajnik SKD, je podrobno opisal dogodke pred lanskoletnimi volitvami in po njih ter dogovarjanja o združitvi s SLS. Menil je, da so prav zato, ker ni prišlo do združitve, zgubili zadnji zgodovinski trenutek, da bi se lahko hitreje poslavljali od komunizma. Naštel je prednosti, zaradi katerih so se odločili iti v vlado. Na pripombe o (pre)-visokih poslanskih plačah je odgovoril, da so javni mediji tisti, ki dvigajo temperaturo. Toda plače sploh še niso uzakonjene, saj so poslanci dobili šele prvo akontacijo, ki bo najbrž zmanjšana. Čeprav se je strinjal, tla so plače zares previsoke, je po njegovem boljše tako, kot da bi se poslanci ukvarjali še s čim drugim. Sicer pa bodo poslanci SKD za tisti denar morali narediti še marsikaj za stranko. Zimski čas kot nalašč za izobraževanje Kmetijska predavanja TREBNJE — Svetovalci pri Kmetijski svetovalni službi Republike Slovenije v Trebnjem pravijo, da so tečaji v okviru zimskega izobraževanja za kmeta, kijih pripravijo vsako leto, letos zelo dobro obiskani. Do sedaj so se že zvrstila predavanj: j konjih, pridelavi zelenjave, prehrani krav in higieni mleka. V naslednjih nekaj tednih pa bodo sledila še predavanja o prašičereji, o pitanju govedi m o vinogradništvu. 13. februarja bo v Šentrupertu in na Čatežu predavanje za vinogradnike. Predavanje o spomladanskih delih v vinogradih s prikazom rezi bo pripravil inž. Jože Maljevič. Konec februarja bo v Trebnjem predavanje o vzgoji sadnega drevja s prikazom rezi. Predavala bosta mag. Alojz Mustar in inž. Janko Širec. Prav tako februarja bo tudi predavanje o reji prašičev; predaval bo inž. Zdenko Pribožič. V začetku marca bo v Šentrupertu in v Trebnjem predaval o pitanju govedi minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc. V okviru zimskega izobraževanja za kmete sodijo tudi predavanje o pomenu preventivnega zdravljenja in kuharski tečaji, za kmečko mladino pa bodo organizirali plesni tečaj. Poleg vseh teh predavanj, kijih pripravljajo že več let in jim poskušajo vsako leto dodati kaj novega, bodo imeli predavanja po svojih enotah tudi terenski kmetijski svetovalci. J. D. PRIREDITEV V POČASTITEV KULTURNEGA PRAZNIKA TREBNJE - V četrtek, 11. februarja, ob 18. uri priredi osnovna šola Trebnje z gostoma Sonjo Čampa in Jožetom Falkncrjem v Kulturnem domu v Trebnjem prireditev v počastitev kulturnega praznika. GOSTOVALA BO SVETLANA MAKAROVIČ TREBNJE - Od 15. pa do 26. februarja bo na vseh trebanjskih šolah gostovala Svetlana Makarovič. Njeno ustvarjanje otroci že dobro poznajo, sedaj pa jo bodo imeli priliko tudi videti in z njo poklepetati. v najboljšem primeru znova stekla v marcu. Po Dergančevih besedah jim je namreč razpis za prodajo povzročil precejšnje težave pri iskanju dela. Prav zaradi tega, ker delavci vedo, da bo vsak drugi moral oditi, zadnje čase ni bilo več prave delovne vneme. Tudi plače so bile neredne. Decembrskih do začetka februarja še niso dobili. Imeli so blokiran žiro račun, predvsem zaradi tega, ker so s tako pičlo proizvodnjo težko pokrili vse stroške, medtem ko večjih dolgov nimajo. »Tako sedaj Kovinar teče mrtvi tek,« je pretekli teden dejal Derganc. »Čakamo, kakšna usoda nas bo doletela. Če ne bo prišlo do prodaje — čudi nas namreč, da nihče od Kar se tiče bližnje državne meje, je Stanič predlagal sklep, da SKD v parlamentu nemudoma postavi vprašanje glede uvedbe prepustnic za ljudi objuž-ni meji. Vendar po njegovih besedah tega problema ne bo moč rešiti v enem mesecu, lahko pa takoj po sprejemu meddržavnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško, saj potem ovir za uvedbo prepustnic ne bo več. Poudaril je, da bi morali imeti ljudje objužni me- • Na občnem zboru je bilo precej govora o občinskem prazniku, saj je bil prav na predlog SKD Metlika ukinjen praznik na 26. november, ki so ga praznovali v spomin na napad na belogardistično postojanko na Suhorju. Temu dejanju SKD je močno oporekala Zveza združenj borcev, a je SKD predlagala, naj bo to stanovski praznik borcev. Na razpis seje SKD odzvala z dvema novima datumoma, a je bil natečaj neuspešen. Prav sedaj na občinski skupščični znova zbirajo predloge za praznik in krščanski demokrati so povedali, da bodo znova predlagali datum, ko so bile Metliki podeljene mestne pravice. ji ugodnosti, kot jih imajo Slovenci ob severni in zahodni meji, med drugim tudi prostocarinske cone in še kaj. Na predlog, naj bi prepustnice dala Slovencem pač slovenska država, saj tudi ustavljajo zgolj slovenski policisti, in to na slovenski strani meje, je Stanič pojasnil, da izdajanje prepustnic temelji na meddržavnem sporazumu, zato jih ni moč izdati po volji zgolj ene'države. M. BEZEK-JAKŠE TUDI V METLIKI SUSPENZIVNI VETO? METLIKA - Na pokopališčih v Rosalnicah, Podzemlju in na Suhorju so veliki problemi s prostorsko stisko. Prostora je le za kakšen nov grob, zato bodo morali pohiteti z razširitvijo. V nasprotnem primem se lahko zgodi, da bodo morali v metliški občini sprejeti suspenzivni veto na umiranje. Predsednik metliške občine si je kot član državnega sveta v republiškem parlamentu v zadnjem času pridobil kar veliko izkušenj pri sprejemanju veta, tako da novosti ne bo težko uvesti tudi v domači občini. Jurij Derganc morebitnih kupcev ni prišel na ogled tovarne — bo po »obljubah« sklada lahko sledil le stečaj,« pravi Jurij Derganc, kije prepričan, da bi z dobro me-nadžersko ekipo še vedno lahko našli delo in trg za Kovinarja. Vendar v skladu pojasnjujejo, da zanj ta rešitev ni predvidena. M. BEZEK-JAKŠE BOGATA KULTURNA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČRNOMELJ - Na predvečer črnomaljskega občinskega praznika bo v četrtek, 18. februarja, ob 18.30 v Kulturnem domu prireditev, na kateri bodo sodelovali klarinetist Mate Bckavac in pianistka Adriana Magdovski iz Maribora, dekliški sekstet glasbene šole Črnomelj pod vodstvo Silvestra Mihelčiča in An-tuna Čorbiča ter recitatorska skupina kulturnega kluba Bele krajine pod vodstvom prof. Helene Vukšinič. Ob tej priložnosti bo tudi podelitev plaket občine ter pohvale in graje pri urejanju in varovanju okolja. V petek bosta redna in slavnostna seja občinske vskupščine. Ob prazniku bodo v Črnomlju na obisku tudi gostje iz prijateljskega Terza iz Italije. PREDAVANJE O BOLEZNIH DIHAL METLIKA - Občinska organizacija Rdečega križa Metlika je to zimo pripravila po vaseh že pet zdravstvenih predavanj. Pohvaliti je treba, da je bil obisk zelo velik. Danes, 11. februarja, pa bo ob 18.30 v sejni sobi skupščine občine predavanje o boleznih dihalnih organov, predvsem o vnetjih in prehladnih obolenjih. Predaval bo dr. Bojan Videtič, organizatorji pa pričakujejo prav tako veliko zanimanje kot za predavanja po vaseh. Uro pred predavanjem bo medicinska sestra merila krvni pritisk. • Na robu socialnega zloma sta dve tretjini prebivalcev Slovenije. (Plut) • Nič več ne bo tako, kot je bilo prej. Levica bo desnica, desnica bo levica, vse bo združeno v zlati sredini in sredica je naša resnica. (Cavazza) Za zavlačevanje O zardevanju ob delegatski abstinenci ni bilo ne duha ne sluha ČRNOMELJ — Kot da nimajo,dovolj drugih problemov v občini, so delegati občinske skupščine na zadnjih dveh zasedanjih porabili precej časa za tuhtanje, kaj jim je storiti, ker sta dva delegata družbenopolitičnega zbora vložila pismen odstop, delegat zbora krajevnih skupnosti pa je sporočil, da se sej ne bo mogel več udeleževati zaradi invalidnosti. Medtem seje eden od delegatov premislil in obljubil, da bo prihajal na zasedanja, a ga ni bilo. Kakorkoli že, če bi delegati omenje-nih‘zborov na januarski seji ugotovili, da so razlogi za prenehanje mandatov delegatov utemeljeni, bi morali razpisati nadomestne volitve, saj jim mandatna doba poteče šele aprila 1994. To pomeni novo kandidiranje in volitve na 42 voliščih v petih krajevnih skupnostih. Razumljivo, da so racionalni delegati temu nasprotovali. Nadomestne volitve bi bile namreč velik strošek, a ne bi zagotavljale sklepčnost zasedanj. Zato bi bila najbolj primerna zavlačevalna politika; delegate bi še nekaj časa spraševali, ali mislijo zares odstopiti ali ne, s tem pa bi skupščina toliko pridobila na času, da ji po zakonu ne bi bilo potrebno razpisati nadomestnih volitev. Slišati je bilo tudi predlog, naj bi vsaj polovico denarja, ki bi ga porabili za nadomestne volitve, namenili za dobrodelne namene, na primer za zdravstvo. Če so bile seje sklepčne brez omenjenih delegatov že doslej, so lahko tudi vnaprej, nesklepčnosti pa naj sledi denarna kazen. Na koncu so se, sicer bolj »med vrsticami«, delegati odločili za zavlačevanje. Žalostno pri tem pa je, da ni zardeval nihče iz SDP ali SLS, kamor spadata »sporna« delegata družbenopolitičnega zbora. Še predsednika omenjenih strank ne, čeprav dobita stranki za delegata, ki že poltretje leto nista prišla na zasedanja, precej denarja. M. BEZEK-JAKŠE Sosedska pomoč in negodovanje Na izvršnem svetu so menili, da morajo Črnomaljcem pomagati premagovati te-___ zave pri deponiranju smeti — Odziv javnosti, zlasti Zelenih METLIKA — Odvoz črnomaljskih smeti na metliško deponijo je natanko mesec dni po tem, ko so Vranovičani zaprli bližnje črnomaljsko odlagališče odpadkov, prišel tudi na dnevni red tukajšnjega izvršnega sveta. Kol je povedal predsednik IS Jože Matekovič, so bili prepričani, da bo dovoz trajal le nekaj dni, zato so ga odobrili, zaradi odziva metliške javnosti pa so ga s 1. februarjem prepovedali. Matekovič je prepričan, da je prav, da so pomagali sosedom v težavah, saj je metliška občina v lanski suši dobila od Črnomaljcev po 2.000 prost metrov vode na dan, za kar jim morajo biti hvaležni. Prav zaradi reakcij v javnosti pa tudi zalo, ker so Črnomaljci znova zaprosili za dovoz smeti v Metliko 5. in 6. februarja, je Matekovič želel slišati mnenje članov IS. Pred odločitvijo je direktor tukajšnje Komunale Jože Mihelčič pojasnil, da so od 10. do 27. januarja Črnomaljci pripeljali v Metliko nekaj več kot 600 prost, metrov smeti. Inšpekcija na ravnanje Metličanov s temi odpadki ni imela pripomb. Povedal je, da so Črnomaljci pripeljali tudi svoj kompaktor, torej stroj za deponiranje, s katerim so metliško odlagališče znižali za en meter. A neznanci so na njem čez noč naredili škodo, medtem ko se bližnjega metliškega stroja niti dotaknili niso. Na met- liškem odlagališču je po Mihelčičevih besedah prostora še za 4 leta, toda morali ga bodo urediti tako, da bodo dobili uporabno dovoljenje, saj bodo občinske deponije morale služiti svojemu namenu vsaj še deset let, dokler ne bo prišlo do regionalizacije deponiranja. A ob deponiji je prostora vsaj še do leta 2.000. Zato so Metličani med drugim prijavili na natečaj ministrstva za varstvo okolja tudi prvo fazo razširitve deponije in nabavo kompaktorja, kar naj bi veljalo 16 milijonov tolarjev. Ob tem je Mihelčič še dodal, da so odpadke, ki sojih pripejali iz Črnomlja, s pomočjo kompaktorja spravili na zanemarljivo količino. Poudaril je, da so eno politične odločitve, drugo pa strokovno mnenje, s katerim je postregel: da bi, če bi Črnomaljci odlagali smeti na metliški deponiji ves mesec, prišlo nanjo manj črnomaljskih kot metliških odpadkov, ker sosedi nimajo organiziranega odvo- za iz vse občine. Zavzel seje, da bi jim morali še pomagati. S tem so se strinjali tudi nekateri člani izvršnega sveta, vendar so opozorili, da dovoz smeti, med katerimi ne dovolijo nevarnih, ne sme trajati v nedogled. Razumeli so reakcije zelenih Metlike. Kar pa se tiče plačil, cene, kijih metliška Komunala zaračunava črnomaljski, so namreč ekonomske — do 4. februarja po Mihelčičevih besedah še ni zapadel rok plačila. Vendar so na IS zatrdili, da bodo poskrbeli, da jim Črnomaljci ne bodo ostali dolžni za te usluge. M. BEZEK-JAKŠE SKB ČAKA METLIKA - SKB banka je lastnica okrog 2.000 kv. metrov še vedno nezasedenih prostorov v dveh nadstropjih v novem metliškem poslovno-trgovskem centru. Kot je bilo slišati na seji občinskega izvršnega sveta, je banka pripravljena prisluhniti predlogom, za kaj naj bi te prostore čim koristneje uporabili. Pripravljena jih je dati tudi v najem ali prodati pod ugodnimi pogoji. Trudini gojenci bi radi delali V Delavnicah pod posebnimi pogoji na Mirni se vsak dan srečuje 16 gojencev — Poleg igrač, ki sodijo v njihov program, bi radi delali tudi za podjetja, obrtnike MIRNA — Današnji časi niso prijazni niti za tiste, ki so zdravi, kaj šele za tiste, ki so drugačni. Dokler prizadeti otroci obiskujejo osnovno šolo, je zanje kar poskrbljeno. Po končani osnovni šoli, ko si začnejo iskati primemo zaposlitev, pa šele začutijo kako težka je njihova drugačnost. Mirenske delavnice pod posebnimi pogoji vodi defektologinja Truda Medved, kije najprej delala na šoli s prilagojenim programom. Poleg šoloobveznih motenih otrok iz trebanjske občine seje ukvarjala tudi s predšolskimi motenimi otroki in kasneje tudi s starejšimi prizadetimi. »Po končani osnovni šoli so ti otroci ostajali doma pri starših, saj niso t.obili primerne zaposlitve,« razlaga Truda Medved, ki seje dolgo časa skupaj s starši prizadetih otrok borila, da bi za te otroke poskrbel tudi po končani osnovni šoli. Pred dobrim letom se jim je želja uresničila, in tako imajo tudi v trebanjski občini Delavnice pod posebnimi pogoji. Trenutno se vsak dan vozi v delavnice 16 zmerno in težje prizadetih gojencev, najmlajši ima 19 let, najstarejši pa 59. Večkrat se z. njimi pripeljejo tudi starši. »Veliko staršev se je obrnilo name, ker niso vedeli, kako bo z zdravstvenim zavarovanjem. Da bi starši dobili prave informacije, smo povabili medse delavko iz trebanjske enote ZZZS.« Truda Medved Delavnice pod posebnimi pogoji so v stari mirenski osnovni šoli, kjer je tudi vrtec. »Želimo si, da bi zgradili nov vrtec, nam pa zapustili celo zgradbo, kjer bi uredili tudi bivalne prostore in domsko varstvo za tiste prizadete, ki so ostali • Ti otroci, ki so pri nekaterih delih prav posebej spretni, čeprav malce bolj počasni pa zato toliko bolj natančni, izdelujejo mehke igrače. Odpadni material zanje dobijo v Jutranjki, Tomu in Pumexu. »Delali smo tudi za Kolinsko z Mirne, želeli pa bi si še več kooperacijskega dela,« pravi Truda Medved. Za otroke, kot so ti na Mimi, je pomembno, da imajo delo. Kajti tudi oni marsikaj znajo in zmorejo in zelo so veseli, da so lahko skupaj. brez staršev in s tem tudi brez človeka, ki bo skrbel zanje,« pravi Truda Medved, čeprav se zaveda, da so zaenkrat to le želje. J. DORNIŽ il lil IZ NIvŠIH OBČIN mil IZ NtkŠIH OBČIN »Gimnazija« naj bo zopet gimnazija V Kočevju so se pričeli pogovori o reševanju prostorskih težav kočevskega šolstva — Začetki nakazujejo, da bo razprava burna in dolga KOČEVJE — Minuli torek popoldan so se najvišji predstavniki kočevske občine sestali s predstavniki Delavske godbe, ravnatelji obeh osnovnih in srednjih šol v Kočevju in predstavniki strank. Po ogledu prostorov Delavske godbe in eelotnega pritličja stavbe nekdanje gimnazije so se pogovarjali o možnostih razrešitve prostorske problematike kočevskih šol in Delavske godbe. Slavko Rančigaj iz Delavske godbe je po predstavitvi precej pestre dejavnosti in s tem povezanih prostorskih težav Delavske godbe zbranim povedal, da bi z že kupljenim materialom ob nadaljnjem prizadevnem prostovoljnem delu okoli 400 članov godbe in njihcJVih staršev lani poleti prekinjena dela lahko dokončali, če bi bil rešen status stavbe nekdanje gimnazije. Dejstvo, da bi morala Delavska godba že lani novembra na podlagi sodne odločitve prostore zapustiti, je pojasnil predsednik izvršnega sveta Alojz Petek. Dejal je, da jim je občina kot lastnik stavbe odvzela prostore zato, da bi jim preprečila nadaljnje nelegalne posege, saj je godba nadalje- NOVOLETNI SEJEM PRINESEL IZGUBO IN ZAMERE SEVNICA - Direktor sevniškega gostinskega podjetja Kristijan Janc ml. je na seji sevniške vlade opozoril, da je slaba udeležba na novoletnem sejmu ne le posledica mraza v tistih dneh, temveč verjetno tudi predrage vstopnine oz. najemnine. Te stvari naj bi imel tokrat na skrbi sevniški Pepi-ham, ki si je verjetno nakopal precejšnjo izgubo pod bolj kot ne praznim ogromnim šotorom pri HTC. Sekretar sekretariata za družbene dejavnosti Jože Maurer je prav tako menil, da navkljub obilici prostovoljnega dela in neprofitnemu značaju novoletnega srečanja prireditev ni najbolj uspela. Maurer je menil, da je bilo nekorektno stališče sevniške obrtne zbornice, da svojih članov ne bodo obveščali o prireditvi. Sevniški izvršni svet je primaknil zanjo 1000 DEM. POMOČ POGORELCEMA SEVNICA - Sevniški izvršni svet je odobril 40.000 tolarjev denarne pomoči Francu in Mariji Cizerle s Pokleka 35, ki jima je kljub pomoči gasilcev in vaščanov zartuli požara ob dimniku na podstrešju na Silvestrovo popolnoma zgorela prednja stran hiše in celotno ostrešje. Cizcrlctova sta ostala brez oblačil, zalog hrane in ozimnice, zasilno bivališče pa sta si uredila v zadnjem delu hiše pod betonsko ploščo, ki so ga rešili pred ognjem. JAMSKOVA - NOVA ČLANICA VLADE? SEVNICA - Tukajšnji izvršni svet bo predlagal občinski skupščini, naj izvoli za novo članico vlade (namesto tragično preminule Jožice Mlakar), ki bo imela na skrbi kmetijstvo, diplomirano ekonomistko, 29-letno Andrejo Jamšek iz Kamenice. Jamš-kova je ob koncu lanskega leta postala direktorica M-Kmcčkc zadruge. Cesta Arto — Zavratec ima prednost Kdaj asfalt na celotni trasi regionalke? SEVNICA — Na vprašanje poslanca zbora krajevnih skupnosti sevniške občinske skupščine Stanislava Rihtarja glede nadaljnje modernizacije ceste Impoljca—Bučka je sekretar občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, inž. Jože Kolar, pojasnil, da ima regionalna cesta 363 Arto—Zavratec pri posodobitvi prednost, saj je del te ceste že asfaltiran. Za ta odsek je že izvršena recenzija projektov, izdano lokacijsko dovoljenje za celoten odsek, načelno pa so rešene tudi premoženjskopravne zadeve. Za odsek regionalke 386 (odcep te ceste v naselju Zavratec) pa so izdelani le idejni načrti in še ni uveden postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Po neuradnih informacijah je Republiška uprava za ceste del te ceste vključila v letošnji plan, ravno tako je v delovnem osnutku Direkcije za vodno gospodarstvo vključena v plan regulacija Impoljskega potoka, odločitev o nadaljevanju posodobitve tega cestnega odseka pa bo jasna šele po sprejemu republiškega proračuna. vala obnovitvena dela kljub zahtevi občine, naj dela začasno ustavijo. Ravnateljica gimnazije Meta Kam-šek je opozorila, daje velika verjetnost, da bo zopet prišlo do 8-letne gimnazije. Ob tem se bo zastavilo vprašanje prostorske strategije celotnega kočevskega šolstva. Povedala je, da si na šoli želijo, da bi se gimnazija vrnila v prostore nekdanje gimnazije. Ravnateljica srednje šole, Ksenija Vidoševič, je povedala, da bo tudi poklicno šolstvo v prihodnje rabilo več prostorov, zato je podprla predlog Kamškove, zavrnila pa mišljenje tajnika krajevne skupnosti Kočevje—mesto Boruta Hočevarja. Hočevar, GEDER RAZSTAVLJA V FARI FARA - Mladi, 35-letni kočevski slikar-amater, ki je imel že štiri samostojne razstave po Sloveniji, razstavlja tokrat v Fari. Razstavo je ograniziralo Turistično-športno društvo Kostel, na ogled pa je v prostorih Ljubljanske banke. Odprli so jo minuli četrtek in sicer v počastitev kulturnega praznika, trajal pa bo še ves mesec. kije izhajal iz tega, da se stavbi nekdanje gimnazije in Bračičeve šole ne smeta porušiti, ker sta pod zaščito Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, je nakazal možnost rešitve prostorske problematike celotnega šolstva brez za današnje čase neuresničljivih novih gradenj. Gimnazija naj bi se vrnila v prostore nekdanje gimnazije, Delavska godba in Glasbena šola, ki sta sedaj v teh prostorih, naj bi šli v stavbo Triko-na, kjer je nekoč bila Glasbena šola, Srednja in poklicna Šola naj bi šli v Bračičevo šolo, sedanjo stavbo gimnazije in srednje šole pa naj bi dobila osnovna šola. Ker so nekateri menili, da bi o takšni rešitvi veljalo razmisliti, drugi pa so jo ostro zavrnili, je verjetno, da bodo razprave o reševanju prostorske problematike celotnega šolstva in amaterskih dejavnosti v Kočevju še zelo burne. M. LESKOVŠEK-SVETE KLARIČ V KOČEVJU KOČEVJE - V Likovnem salonu v Kočevju so minuli petek odprli razstavo del fotografa in slikarja Ivana Klariča iz Celovca. To je druga njegova razstava v Sloveniji, prikazana dela pa so kombinacija slik in risb ter drugih dodatkov, ki so plod avtorjeve fantazije. Več o slikarju in njegovih delih, ki si jih je gotovo vredno ogledati, prihodnjič. Brezgotovinsko plačilo Novost Ljubljanske banke, d.d., bo dostopna večini občanov — Prednosti poslovanja s kartico LB, d.d. RIBNICA Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana je konec lanskega leta okronala svojo težnjo za čim večjim brezgotovinskim poslovanjem z uvedbo plačilne kartice LB. Trenutno imajo po vsej Sloveniji že prek tisoč prodajnih mest in okoli 8 tisoč imetnikov kartic. V ribniški enoti LB želijo s široko akcijo, ki sojo pričeli v teh dneh, omogočiti, da bo plačilo z novo kartico možno v vseh trgovskih in gostinskih lokalih v ribniški občini. Nova plačilna kartica je storitev, ki tako kot limit, trajniki in bankomat dopolnjuje poslovanje s tekočim računom. Čeprav je bila sprva zamišljena le za omejeno število ljudi, jo bodo lahko dobili vsi imetniki tekočih računov oz. precej širok krog občanov, le da bo limit, ki bo dosegel tudi do 200.000 tolarjev, odvisen od priliva na tekočem računu. Ribniška enota LB ima trenutno okoli 800 imetnikov kartic, ki s kartico že lahko kupujejo v Vitri, Zlatem klasu in Tijani. Prednost plačila s kartico bo za imetnika kartice poleg možnosti pridobitve precej višjega limita, kot ga je imel do sedaj in razbremenitev zamudnega pisanja čekov tudi možnost, da se bo odločil, kdaj se bo plačilo s kartico obračunavalo. Banka nudi možnost, daje to 8., 18. ali 28. v mesecu, kar prinaša še dodatno prednost. Taje v tem, da se bo imetnik kartice, ki se bo denimo odlo- Niso odgovorili Ministrstva in slovenska vlada molčijo glede problematike HE SEVNICA — Sklep sevniškega izvršnega sveta, ki gaje potrdila tudi tukajšnja občinska skupščina, v zvezi s problematiko nadaljnjega obratovanja hidroelektrarne Vrhovo je vlada posredovala raznim ministrstvom, slovenski vladi in investitorju savskih elektrarn. Sevniški izvršni svet je 28. januarja spet pisno interveniral na razne naslove v Ljubljani, vendar ni prejel nobenega odgovora. Naj spomnimo, da so Sevničani že lani sklenili, da morata biti občina in krajevna skupnost Loka, kot neposredno prizadeta zaradi HE Vrhovo, seznanjena s tehnično dokumentacijo in z izdanimi gradbenimi dovoljenji. Napredek so dosegli vsaj v tem, da je bil idejni načrt rešitve naselja Šentjur na Polju pred visokimi vodami javno predstavljen in da so bile nekatere zadeve v zvezi z ureditvijo tega vprašanja vendarle dogovorjene s krajevno skupnostjo Loka. Ševniški Občinarji so skušali zaradi pomoči pri reševanju strokovnih problemov oz. posledic izgradnje HE Vrhovo navezati stik s predlagano osebo, toda doslej jim to še ni uspelo, ker je ta gospod menda v bolniški. čil, da mu bo banka z njegovega tekočega računa odtrgala plačila s kartico 18. v mesecu, opravil večje nakupe denimo 15. v mesecu, saj mu bo banka to upoštevala šele pri obračunu naslednji mesec. Za imetnike tekočih računov pa bo kartica dobrodošla tudi zato, ker se že v kratkem obeta, da bo čekovne blankete potrebno plačati. Plačilo s kartico bo imelo ugodnosti tudi za trgovine in gostilne, saj bodo z banko sklenili pogodbe o pogostosti mesečnih izplačil. Vodja ribniške enote LB, Danica Tanko, meni, da se bodo s tem tudi omejila plačila s »čeki na obroke«, ki po zakonu niso dovoljena. M. LESKOVŠEK-SVETE PETDESETLETNICA BITKE V JELENOVEM ŽLEBU RIBNICA - 26. marca bo minilo 50 let, kar je bila izbojevana v Jelenovem Žlebu ena izmed pomembnih zmag v boju proti okupatorju. Da se ta jubilej dostojno proslavi, je občinska borčevska organizacija sprejela okvirni program prireditev. Načrtujejo, da bodo šolaijc seznanili s pomenom te bitke in izvedli rokometno tekmo ter razgovor s častniki TO in NOV. V razstavnih prostorih Miklovc hiše želijo pripraviti razstavo fotografij štirih udarnih brigad, ki so sodelovale v bojih proti okupatorju pred 50 leti. Osrednja proslava bo predvidoma 27. marca dopoldne. Begunci niso pozabljeni Pomoč iz tujine RIBNICA —- Minulo soboto je Ribnica gostila delegacijo iz pobratenega italijanskega mesta Arcevia, ki je pripeljala ob zadnjem obisku arcevijevcev v Ribnici, obljubljeno humanitarno pomoč ribniškemu begunskemu centru. Ne da bi se dogovorili, so istega dne pripeljali svojo prvo letošno pomoč centru tudi Bolonjci. Občina Arcevia, kije z ribniško občino pobratena že 20 let, je za pomoč ribniškim beguncem zbrala med humanitarnimi in drugimi organizacijami in podjetji v občini, okoli 8 milijonov lir. Pomoč je bila sprva zamišljena kot novoletna obdaritev begunskih otrok, zato so kljub zamudi pripeljali poleg sadja, jogijev in drugega, predhodno dogovorjenega s centrom, tudi 170 paketov s sladkarijami, igračani in šolskimi potrebščinami. V zahvali za prejeto pomoč sta predsednik ribniške občine Franc Mihelič in vodja centra Ivan Gradič izpostavila, da se Ribničani zavedajo pomena njihove pomoči, saj je Arcevia, sicer zgodovinsko zelo bogata, majhna, pretežno kmetijska občina, z vsega 6 tisoč prebivalci. Za Bolonjce, ki že od lanskega poletja skrbijo za ribniški begunski center tudi tako, da krijejo stroške za zdravnika in plače za sedem od skupno devet zaposlenih v centru, je bila pomoč v hrani, obleki in drugem, kar so pripeljali v soboto, letos prva v nizu podobnih, skoraj vsakomesečnih pomoči, ki si bodo tako kot v preteklem letu sledile tudi letos. Zadnja njihova pomoč, ki je celo presegla okvire humanitarne pomoči beguncem, ki jih je v ribniškem centru trenutno 297je bila novoletna obdaritev otrok. 360 paketov so razdelili begunskim otrokom in otrokom iz socialno ogroženih družin v ribniški občine M; LESKOVŠEK-SVETE C Gasilstvo pred reorganizacijo in novimi izzivi Z občnega zbora GD Hrib • Si lahko predstavljale tišino, ki hi nastopila, če bi ljudje govorili samo tisto, kar res vedo? (Capek) LOŠKI POTOK - 31. januarja so vsa štiri potoška gasilska društva sklicala redne občne zbore in izvolila nova vodstva. Omeniti velja kot zanimivost, da v kraju, ki šteje 1700 prebivalcev, delujejo kar štiri društva. GD Hrib je nastalo že v prejšnjem stoletju, GD Mali log med obema vojnama, kakih 30 let je staro društvo v Retjah, v Travniku pa je bilo ustanovljeno pred dobrimi tremi leti. Kajpak njihove korenine vodijo v matično društvo Hrib, o katerem je nastal sledeči zapis: Predsednik Ivan Marjanovič in poveljnik Janez Ravnikar sta v svojih poročilih poudarjala požrtvovalnost. Zlasti zadnja tri leta ni bilo denaija za opremo, zato gre pohvala orodjarjem, ki požrtvovalno vzdržujejo staro in novejšo opremo. Društvo nujno potrebuje opremo in primerno usposobljenost za gašenje nevarnih snovi, zato je treba najti način, da bi privabili več mladih v vrste gasilcev. Pohvalno je bilo delo mobilne desetine, kije imela redne vaje, k sreči pa ji v preteklem letu ni bilo potrebno posredovati. V splošni razpravi je sodeloval tudi tajnik GZ Ribnica Edi Tanko. Iz njegovih izvajanj posnemamo: »Gasilska društva bodo v kratkem, torej po kongresu, ki bo predvidoma sredi leta, postavljena pred nove izzive in naloge. Pričakuje se nov zakon o gasilstvu, zaščiti in reševanju. Tako bi društva prišla pod novo upravo, s tem pa bo bolje urejeno tudi financiranje. Denar zdaj komaj zadošča za vzdrževanje voznega parka, opreme pa skoraj ne nabavljajo več. K sreči ima vseh 35 društev vzorno urejene domove, skoraj vsa društva eno ali več vozil. Kako se bodo zbirala sredstva v tem letu, še vedno ni znano. Sicer pa je pričakovati v naslednjih dveh letih reorganizacijo občine in tako tudi gasilske zveze, posamezna društva pa bodo dobila posebne naloge. Upam pa, da nas več desetletno druženje ne bo razdvojilo zaradi nove organiziranosti,« je končal Tanko. Zbor je podaljšal mandat dosedanjemu predsedniku Ivanu Marjanoviču, novi poveljnik pa je postal Janez Knavs. A. KOŠMERL GOSTIŠČE OB RIBNIKU NA LOKAH — Na cesti, ki pelje ob Impoljskem potoku proti Za vratcu.je kmalu po odcepu za Primož, v Lokah, sevniška ribiška družina ob ribniku zgradila lep dom. Denarja za dokončanje doma je ribičem zmanjkalo, zato so ga za 10-let oddali v najem 44-letnemu bivšemu avtoprevozniku Tonetu Krajncu z Loga. Ta je dom lično notranje opremil. Poleg ribjih specialitet Krajnc v novem gostišču Ob ribniku ponuja gostom še drugo okusno hrano, kakršno zna pripraviti Marjanka Strgar, nekdaj tudi oskrbnica Tončkovega doma na Lisci. Prejšnji teden je Krajncu (na posnetku stoji na desni) ob otvoritvi lokala čestital tudi predsednik sevniške obrtne zbornice Slavko Vilčnik (prvi z leve) in se zahvalil skrbnim gospodarjem ribičem. (Foto: P. Perc) V lekarni vse bolj napeti odnosi Sevniška vlada predlaga vodstvu lekarne, naj znova pretehta utemeljenost načr-tovanih tehnoloških presežkov — Pismo in pričevanje Milice Herman SEVNICA — Precej razburjena nas je pretekli četrtek poklicala Milica Drobec—Herman, ki seje našla v članku Direktorici stregli po življenju, objavljenem v prejšnji številki na tej strani. Hermanova je prepričana, da se ji godi krivica, ker seje po 18 letih dela v sevniški lekarni znašla na seznamu petih presežnih delavcev. rektorica manipulira z delavci, da sindikat lekarne ne deluje, da so darila za novo leto dobili samo izbrani, nadalje, da ne sme opravljati svojega dela, za ka- Zanikala je, da bi imel njen mož dvojno državljanstvo, kot je razumela iz podnaslova omenjenega članka. Pravi, če bi ga imel, bi že kje delal. Res pa je, da je bil mož »zengovec«, in »če bo treba, bo spel. Toda med agresijo na Slovenijo je bil med prvimi na Krimu, v Ižanski dolini, Borovnici itd.«, kjer je branil mlado slovensko državo, navaja Hermanova. Razočarana sprašuje, kje je pravica, če njen mož (njegova mati je Slovenka, oče pa Nemec) ne more dobiti slovenskega državljanstva, saj ni kriv, »če seje rodil ob nepravem času in na nepravem kraju, na Hrvaškem, Srbi pa zlahka dobijo slovensko državljanstvo.« Zanikala je, da bi njen mož grozil družini direktorice lekarne, da pa je mož direktorici Bredi Drenek -Soto-šek menda rekel, da »ne bo več slišala kukavice, če bo ženo vrgla na cesto«, česar pa gospa Herman ni sama slišala. »Zoper nezakonite dejavnosti v Lekarni Sevnica« je Hermanova 26. novembra lani, torej slab teden po tem, ko je zvedela, da seje znašla med tehnološkimi presežki, naslovila pritožbo na občinski komite za družbene dejavnosti. V njej očita direktorici Sotoškovi neupravičeno povečevanje števila zaposlenih v zadnjih letih, na kar naj bi jo sodelavci opozarjali, saj so bili zaradi takšnih potez udarjeni po žepu, vendar vse zaman. Hermanova navaja, da so v zadnjem letu trije delavci dobili odpoved zato, ker so hoteli nakupiti lekarniško stanovanje. Med temi je tudi farmacevt, mr. ph. Mladen Telišman. »Ali je to naključje, da sta v istem dnevu dobila odpoved dva Hrvata?« sprašuje občinske može Hermanova in še, kako lahko Sotoškova opravlja sorodno popoldansko obrt (kozmetični salon) in s tem izkorišča kolektiv lekarne. Hermanova nam je potožila, da di- • Sevniški izvršni svet se je seznanil z informacijo sevniške lekarne o razlogih za organizacijske spremembe in za tehnološke presežke. Med temi naj bi se poleg snažilke in omenjene farmacevtske tehnice znašli še trije farmacevti, mednje je direktorica Sotoškova uvrstila tudi sebe, če bi dobila koncesijo. Vlada in županja Breda Mijovič sta opozorila direktorico, ki je spregovorila o skrajno zaostrenih odnosih v lekarni, da morajo biti izpolnjena vsa predpisana merila o presežkih skladno s kolektivno pogodbo. Zatorej bodo vsaj za kakšen mesec še prestavili reševanje. tero ima izobrazbo (jo farmacevtska tehnica) in strokovni izpit, delati mora vse sobote itd. P. PERC Drobne iz Kočevja) SMRAD - Bližajočo sc pomlad in z njo pričetek poljskih del v teh dneh napoveduje smrad, ki spremlja pognojcvanjc njiv in travnatih površin. Smrad, ki ga je že dvat tedna čutiti v predelu Ložin, mimoidočim ne dokazuje, da bi bilo kaj drugače kot v preteklih letih, ko prašičja farma v Klinji vasi še ni imela separatorja, ki z oddvajanjem gostega od tekočega dela gnojevke pripomore, da rastline gnojevko hitreje vsrkajo, s čimer naj bi se zmanjšal tudi smrad, ki ga tako gnojenje povzroča. Za to je možnih več pojasnil: ali da gnojevka ni s klinjevaške farme ali pa tam separatorja še ne uporabljajo; ali da je učinek zmanjšanega osmrajevanja minimalen ali pa da so pognojene površine tako velike, da je kljub zmanjšanemu smradu v celoti še vedno občutiti zelo močan smrad. NIČ ZA ŠOLE - Kočevju se v teh dneh obeta obisk iz republiškega ministrstva za šolstvo. Prišli naj bi tisti, ki imajo na skrbi gradnjo šol. Če bodo držali obljubo, ki so jo pred nedavnim dali predsedniku kočevskega izvršnega sveta Alojzu Petku, se bodo s Kočevci pogovarjali o možnostih gradnje nove šole v Kočevju in o šoli v Fari. Nobena od šol iz kočevske občine ni v letošnjem republiškem programu, kar je za Kočevce nesprejemljivo, še posebno ostro pa nasprotujejo predlogu republike, da bi se učenci iz Fare, ki je na demografsko ogroženem območju, vozili v šolo v Kočevje. Zato bodo vsaj za šolo v Fari skušali pridobiti denar iz republiškega programa zelene meje, v katerem je za šolstvo predvideno 200 milijonov tolaijev. (Ribniški zobotrebci) VELIKA KONKURENCA - Za malo gospodarstvo in zasebno podjetništvo ribniške občine je bilo preteklo leto dokaj uspešno. Med številnimi na novo odprtimi delavnicami, obrati, pisarnami in lokali je bilo daleč največ gostinskih in trgovskih lokalov, vendar glede na celotno vrednost lani vloženega denarja v obrt, gostinstvo in turizem nista bila prvem mestu. Čeprav se zato trgovina in gostinstvo kažeta kot možnosti hitrega in vnaprej zajamčenega zaslužka, pa še posebno zaradi velike konkurence, ni tako. To dokazuje primer najemnika Mercatorjeve restavracije s prenočišči Dejana Djuričiča, ki je bil zaradi kar za 70 odst. zmanjšanega obiska in temu ustreznega zmanjšanja dohodka prisiljen vrniti obrtno dovoljenje. Kljub temu pa takšni primeri drugim ne vzamejo poguma. Restavracija je trenutno zaprta, vendar zaradi obnovitvenih del, ki jih že izvaja novi najemnik. v VESELJE OB KONTEJNERJU -Že lep čas se po Ribnici širijo govorice, da so Romi izredno veseli, ko na smetišče pripeljejo kontejner iz ribniškega begunskega centra. V njem naj bi bila raznovrstna, tudi kvalitetna oblačila in druga roba, ki jo begunci odvržejo, potem ko se umaže. Vodja ribniškega begunskega centra Ivan Gradič tega ne verjame, saj dosedanji pregledi kontejnerjev tovrstnih govoric, ki sc pojavljajo že, odkar so begunci prišli, niso potrdila. ( Senm paberki) STUDENEC - Ob obiskih Občinarjev po krajevnih skupnostih, kjer so pregledovali uresničevanje naložb na komunalnem področju v lanskem letu in načrte za letos, so gostje odnesli kaj različne vtise. Medtem ko je, denimo, predsednik sevniške vlade Marjan Kurnik v Tržišču ocenil organiziranost tamkajšnje krajevne skupnosti pri njenih prizadevanjih za razvoj kot nadpovprečno, so bili gostje, začenši od direktorja cestnega podjetja Franca Povšcta pa do Občinarjev, silno razočarani nad obiskom na Studencu, kjer jih je razredčeno vodstvo KS pričakalo povsem nepripravljeno. Gostje so dobili občutek, da Studenčani ne vedo niti tega, koliko- denarja še imajo na žiro računu. NARKOMANI - Dr. Jurij Pesjak se je na seji sevniške vlade razhudil, ker ni vedel nič o načrtih za narkomanski center na Razborju, o katerem smo pisali v prejšnji številki. Dr. Pesjaka so mnogi spraševali, če kaj ve o namerah don Pierina, ministrstva za zdravstvo, sevniške občine in še koga, a jim dolgoletni sevniški zdravnik niti približno ni mogel ustreči. Kako neki bi reagiral dr. Pesjak šele tedaj, ko bi bil vedel, da sc vodstvu krajevne skupnosti I.oka, kamor spada Razbor, še sanjalo ni o tem, da bi Razbor postal eden izmed centrov za ozdravljene narkomane iz raznih dežel. Domnevajo, da gre bolj za zasebni aranžma vaških veljakov, ki bi radi s prodajo šole prišli do denarja. MIHA - Direktor sevniškega gostinskega podjetja Kristijan Janc ml. je pozval ustrezne službe, naj rešijo hotel Ajdovec takih gostov, kot je posebnež Miha. Center za socialno delo v Sevnici ima več podobnih primerov, zato bo o tem pripravil poročilo. Krške novice SPOL IN POLITIKA - Nedavno izvoljeni krški izvršni svet je bolj ali manj moška vlada, toliko bolj zato, ker vanjo niso izvolili niti ene osebe ženskega spola. Ženske menijo, da jc za tako sestavljeno vlado kriv nihče drug kot mandatar Herman Kunej. On jim sicer razlaga drugače. Ko so ga s tem v zvezi vprašale, koliko jih je sploh povabil v vlado, so namreč izvedele, da jih jc vabil kar nekaj, vendar na koncu nobena ni dala soglasja, da bi sodelovala pri vladanju. Po Krškem sc že govori, da jc za tako moško krško vlado kriv Bog, ker ni ustvaril take ženske, ki bi ustrezala sedanjim krškim politikom. In najbrž bo to držalov ZAKLONIŠČA - Zaklonišča so tiste reči, o katerih sc v Krškem res zelo radi pogovarjajo, če le najdejo priložnost. Nekoč so bili do zaklonišč manj pozorni, kar jc razumljivo, saj bi jih morali graditi po zakonu. V resnici so jih gradili bolj malo in so se tudi takrat o njih samo bolj pogovarjali. Nekaj so si jih kljub vsemu v Krškem v preteklosti le postavili. Za varnost so z zgrajenim zakloniščem dobro poskrbeli na farmi v Pristavi. Nekaj malega so v tem pogledu naredili na Vidmu, ker pa imajo tu spravljenih veliko dosti bolj nevarnih snovi, kot jc v Pristavi gnojevka, so zakloniščne zmogljivosti za Videm dejansko skoraj nikakršne. To ni čudno. V Krškem se že ves čas veliko več govori o gnojevki s farme kot o kloru z Vidma. GLOBINA - V Krškem in okolici se od časa do časa do kdo pritoži, da sredi rodovitnega polja (nc)znani državljani ali njihova podjetja kopajo gramoz. Takih izkopov na tem svetu ne more nihče zaustaviti. Vzrok jc v tem, da brez gramoza človeku ni živeti; kdo bi našteval, za kaj vse občan uporabi tak material! Vzrok jc tudi v delitvi pristojnosti med inšpcktoiji. Če namreč Krčan kopa na rodovitni njivi gramoz, bi ga čisto na začetku akcije še lahko preganjal kmetijski inšpektor. Kakor hitro pa se Krčan malce poglobi v zadevo in gramoz kopa kakšen komolec nižje v tleh, bi ga moral preganjati rudarski inšpektor. Pomembno je torej, da Krčan dovolj hitro kopa in sc dovolj hitro spušča proti osrčju Zemlje. Če bo kopal gramoz na Krškem polju v sami sredici, bo povsem varen. Za tam si oblast še ni izmislila inšpektorjev. ( Novo v Brežicah j ZADNJI - Milan Lokar, predsednik upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč, je nedavno potarnal, da jc ta odbor še edini, ki dela po starih socialističnih navadah - zastonj. Tarnanje je bilo menda namenjeno poslancem, da bi se omehčali in na osnovi pregleda opravljenega dela vendarle nekaj denarja namenili tudi socialističnim junakom v tem odboru. Sledil jc presenetljiv preobrat. Za govorniški oder jc stopil sam sekretar skupščine in naznanil, da si upravni odbor sklada lahko sam določi in izplača nagrado za svoje delo. Med šušljanjcm in vsesplošnim posmehovanjem ni bilo mogoče razbrati, kaj jc bolj neumno. Določilo, da si lahko odbor sam določi izplačilo, ali pa tisti, ki določila niso izkoristili. Večina prisotnih bi ga gotovo. Tako jc gospod Lokar dokazal, da je zadnji “pravi” komunist v občini. IN KO SMO ŽE PRI KOMUNIZMU, še ena sočna iz teh logov; Na sestanku SDP jc gospoda Žana zanimalo, kako daleč jc z združevanjem glava stranke. Gostujoči Mauricio Olenik jc odgovoril, da čakajo na mnenja članstva. A omenjeni gospod t'i bil zadovoljen. Vedno jc bil navajen, da jc poslušal, kar je reklo vodstvo. Nekaj pa jc vendarle zamolčal. Izdal ga jc strankarski kolega Ivan Pinterič: “Ti si vedno poslušal vodstvo, ampak tega ne poveš, da si bil vedno tudi sam v vodstvu!” Prisotni so nato žalostno ugotovili, da so stari časi mimo, saj jc zdaj demokratični centralizem prevzel Peterle. IMENA - Z imeni je vedno hudič, te jih zapišeš, je narobe, če jih izpustiš še bolj. Če jih zabeležiš narobe, jc zamera, če izgovoriš napačno, zadrega. Francu Saliju ni bilo čisto nič nerodno, da jc pesnico Dragico Dani poimenoval vsaki dve minuti drugače. Dragica Dani, Danica Dragi - kdo bi si zapomnil! UTRINEK S SKUPŠČINE ti IZ NKŠIH OBČIN jftfjf iZ NfcSlH OBČIN fj Spet z ustavnim sodiščem Iz krajevnih skupnosti kritizirajo sklad stavbnih zemljišč — Nov, a tudi sedanji upravni odbor KRŠKO — Potem ko krški občinski sklad stavbnih zemljišč dolgo časa ni našel mesta na dnevnem redu sej krške občinske skupščine, so ga kot posebno točko uvrstili na dnevni red skupščine 4. februarja. Šlo je za imenovanje upravnega odbora sklada. Delegati so zadevo vzeli zelo zares. Krajevna skupnost Senovo še naprej odločno zahteva svoje predstavniško mesto v upravnem odboru sklada stavbnih zemljišč. Nekaj korakov dlje v prav taki zahtevi je naredila krajevna skupnosti Dolenja vas. Že sredi lanskega leta je njen delegat Jože Stibrič menil, daje Dolenja vas pri delitvi skladovega denarja zapostavljena. Takrat je na seji skupščine dejal upravnemu odboru sklada, ki je tedaj še obstajal, in delegatom približno to: KS Dolenja vas prispeva v sklad skoraj 80 odst. sredstev. Krajevna skupnost, ki je najbližji nuklearki — slednja največ prispeva v sklad stavbnih zemljišč — kot najbolj neposredno ogrožena dobi občutno premalo sredstev za financiranje krajevnih potreb. Občinski sklad v krajevni skupnosti Dolenja vas ni napravil popolnoma nič. Protestiram proti takemu enostranskemu razdeljevanju sredstev. Še pred kratkim ste govorili, naj se sredstva porabijo tam, kjer so bila ustvarjena, ali v neposredni bližini. Stibrič je tudi menil, da je podeželje sklad zapostavil. Delegatom, ki prihajajo s podeželja, je zato takrat predlagal, naj ne potrdijo programa sklada. Stibrič je tudi izrazil prepričanje, da bo najverjetneje potrebno iskati pravico na republiki in marsikaj pojasniti ustavni komisiji, ne glede na to, da občina Krško lahko izgubi sredstva nuklearne elektrarne. KS Dolenja vas v tem primeru ne bi bila prav nič oškodovana, ker po njegovem tako ali tako ničesar do teh sredstev ne dobi. Na seji 4. februarja je Dolenja vas preko Stibriča najodločneje ponovila lansko grožnjo, da bo k do- • Tudi nekateri drugi delegati krške občinske skupščine so se strinjali, da s predlagano sestavo upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč »ni dobro pokrit teren«, kot se je nekdo izrazil. Po tako obsežnem uporu v delegatskih klopeh je skupščina dobila v sprejem predlog sklepa, naj ustrezno skupščinsko telo predlaga novo, sprejemljivejšo sestavo upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč. Dosedanjemu upravnemu odboru, ki se mu je sicer pred časom že iztekel mandat, je 4. februarja letos skupščina podaljšala mandat za skupno 6 mesecev. To v danih razmerah pomeni, da bo upravni odbor v »stari« sestavi lahko deloval še do konca aprila letos. gajanju v skladu stavbnih zemljišč v občini Krško povabila pravosodje in celo ustavno sodišče. L. M. Kdo seka v gozdu v Kostanjevici? Kostanjevica: Mercator—Agrokombinat Krško seka v gozdovih, ki so bili last mestne korporacije Kostanjevica — Skupščina brez pooblastil — Lanska kraja KOSTANJEVICA — Gozd v neposredni bližini Kostanjevice sekajo. Podiranje drevje je v zadnjem času razburilo duhove v KS Kostanjevica, zadeva pa je segla tudi čez. meje krajevne skupnosti, in to celo na nedavno sejo krške občinske skupščine. Najnovejše sekanje v kostanjeviškem gozdu je organiziral Mercator- Agrokombinat Krško. Kostanjevičani so temu podjetju konec januarja »fizično preprečili nadaljnjo sečnjo v mestnem gozdu Kostanjevica in ne dovolijo odpeljati posekanega lesa«. To je potrdil tudi kostanjeviški delegat v krški občinski skupščini. Kostanjevica želi spor rešiti sporazumno, toda zadeva je po njihovem mnenju sporna sama po sebi in tudi zaradi namere M—Agrokombinata, da uveljavi svoje pravice glede tega gozda. BRESTANIČANIV GOSTEH RAKA - KUD Raka je ob kulturnem prazniku pripravilo zanimiv in bogat program, v katerem so se predstavili domači kulturniki in gostje iz Brestanice. V nabito polni dvorani so sc zvrstili moški pevski zbor z Rake pod vodstvom Štanka Gorenca pa Helena Žabkar, Robert Kerin, Urška Vuk , Andrej Resnik in plesna skupina Life, na koncu pa še moški pevski zbor “Svobode iz Brestanice pod vodstvom Mojce Molan. Ob tej priložnosti jc podpredsednica KUD Raka Ana Vcrov-šck-Vuk izročila predsednici društva Milvani Bizjan bronasto Prešernovo plaketo, ki ji jo jc podelila ZKO Krško. Prireditev je povezovala Mojca Molan. »M Agrokombinat po trenutno veljavni zakonodaji lahko ščiti svoj podjetniški interes in kot upravljalec gozda opravi sečnje v okviru dovoljenega desetletnega plana,« menijo v Kostanjevici. Kljub temu zahtevajo »na osnovi pravičnosti, da se v gozdovih, ki so bili last mestne korporacije Kostanjevica in jih je M—Agrokombinat dobil v upravljanje brezplačno, da se ustavi nadaljnja sečnja. Les, posekan v zadnjem tednu januarja, naj se preda brezplačno krajevni skupnosti Kostanjevica za gradnjo mostu«. Pri tem si v Kostanjevici pomagajo s podatkom, da ima omenjeno krško podjetje na področju KS Kostanjevica v upravljanju gozd, ki gaje »pridobil z nacionalizacijo oziroma dodelitvijo premoženja«. Prepričani so, daje M Agrokombinat potrebno v njegovem početju ustaviti in da je ura pet pred dvanajsto. »Predvidevamo, da bo nova zakonodaja omogočila vrnitev gozdov nekdanjim lastnikom, torej tudi KS Kostanjevica oziroma bodoči občini Kostanjevica. Prehodno obdobje, v katerem imajo trenutni upravljalci še pravico izkoriščati sečnje po desetletnem planu, je lahko usodno za gozdove,« opozarjajo iz Kostanjevice. M—Agrokombinat sicer ne zanika poseka, vendar je videti malce presenečen, če ne ogorčen nad ostrino kosta-njeviške kritike. »Ravnali smo se natančno po programu sečnje, ki ga je naredilo brežiško gozdno gospodarstvo. To tudi pomeni, da se M—Agrokombinat za sporni posek ni odločil zdaj. Mislim, daje bil posek strokoven in les je bil odkazan. Doslej nam ni nihče očital, da slabo gospodarimo z gozdom,« pojasnjuje Jvan Kozole, direktor • Sekanje gozda v »mestnem gozdu Kostanjevica« je očitno zgodba v več delih. Enega od teh so predstavili Kostanjevičani, ki so povedali, da po gozdu lomasti M—Agrokombinat. Drugi deli zgodbe ostajajo nepojasnjeni in brez ustreznega »lokalpa-triotskega« in uradnega odmeva. Tako ne rečejo ne bev ne mev o dejstvu, gozda nekaj kapitalnih dreves. Nihče ni »ugotovil« kraje in nihče je ni prijavil. daje v času popravila mostu v Kostanjevici lani izginilo iz kostanjeviškega M—Agrokobinata. Tudi on želi razplet v duhu dobrega sodelovanja s krajevno skupnostjo Kostanjevica. Kako se bo končala zadeva, na katero so opozorili iz Kostanjevice, se ta trenutek ne ve. Kostanjevičani, prepričani v svoj prav, so hoteli primer zaključiti s sklepom občinske skupščine, ki bi zaustavil M—Agrokombinat. Zato so v pobudi občinski skupščini zapisali tole: menimo, da bi morala občina Krško zaščititi interes KS Kostanjevica kot naravnega lastnika teh gozdov. Prosimo skupščino občine Krško, da takoj vključi ustrezne ustanove in kot OB RA Z/ Ml. A DE AKA DEMSKE SLIKA RK E — V galeriji Posa vskega muzeja v Brežicah so pred tednom dni odprli pregledno razstavo »Moji obrazi« slikarke Marija Starič-Jenko (na sliki druga z desne). Dela zadnjih osem let. ko je podiplomsko študirala grafiko pri prof. Janezu Berniku, bodo na ogled še do konca februarja. Slikarka, kije bila pred leti tudi brežiška gimnazijka, je imela že kar nekaj samostojnih in skupinskih razstav, poleg tega pa je v letu 1990 prejela študentsko Prešernovo nagrado za grafiko in lani še grand prix na 2. bienalu slovenske garfike v Novem mestu. Otvoritev razstave sta popestrila operna pevca Rajko Koritnik (desno) in Sonja Hočevar (za pianistom). (Foto: B. D.-G.) V ozadje razrešitev niso drezali Ninkovič in Zupančič razrešena, Lepšinova ostane — Do preoblikovanja občinske uprave bosta v.d. sekretarjev Cerjak in Kapušin_ BREŽICE — Poslanci brežiške skupščine so pred tednom dni z veliko večino glasovali proti razrešitvi namestnice sekretarja za gospodarstvo Marijane Lepšina. Na isti seji pa so razrešili sekretarja sekreatriata za gospodarski razvoj mag. Slobodana Ninkoviča in sekretarja sekretariata za za urejanje prostora in varstvo okolja Cirila Zupančiča. Njuno delo bosta poslej začasno opravljala Tone Cerjak (za gospodarstvo), sedaj sekretar sekretariata za kmetijstvo, in Ivan Kapušin (za urejanje prostora in varstvo okolja), sicer sekretar sekretariata za notranje zadeve. Oba bosta samo vršilca dolžnosti do predvidene reorganizacije občinske uprave. Vse več ljudi prosi za pomoč V mesecu 2-krat več vlog kot včasih v celem letu nezaposlenih, ki počasi izgubljajo nadomestila za brezposelnost. Poleg vse slabšega standarda v občini ima še največ zaslug za porast vlog bližnja meja. Tisti, ki delajo v sosednji Hrvaški, ne zaslužijo dovolj za preživetje, pridružujejo pa se jim še hrvaški upokojenci, ki jim tudi dodatek k pokojnini ne zadostuje za dostojno življenje. K večjemu številu denarnih dodatkov je v prispeval tudi zakon, ki razširja pravice do socialne pomoči, hkrati pa daje več možnosti za znižanje ali ukinitev dodatka. Zakon je socialne delavke po svoje razbremenil, saj je bolj natančen, tako da delavkam ni več tako težko presojati o upravičenosti. V centru sprejemajo vloge do 25. v mesecu, da bi lahko prosilci osmi dan v naslednjem mesecu že prejeli pomoč. Po novem sc otroški dodatek in štipendija ne štejeta več v dohodek družine. Upravičenci do denarnega dodatka lahko dobijo tudi pomoč pri najemnini stanovanj. Zdaj jo prejema le še slaba desetina nekdanjih prejemnikov subvencij za stanarine. Tako so brez nje ostali mnogi upokojenci in enoroditeljske družine. Višina pomoči je odvisna od gospodarske moči posamezne občine. B. D.-G. BREŽICE — Delavke brežiškega Centra za socialno delo ugotavljajo skokovito naraščanje števila prejemnikov socialne pomoči oz. denarnega dodatka. V letošnjem januarju so tako prejele kar 87 vlog in 66 prosilcem tudi na novo dodelile denarni dodatek. Za primerjavo naj povemo, daje bilo nekdaj po 40 vlog v celem letu. Število vlog je posebej narastlo v zadnjih treh letih. Lani se je njihovo število glede na prejšnje leto podvojilo, od lanske jeseni pa beležijo velike poraste že iz meseca v Ogroženi še vedno težko zaprosijo za pomoč, a jih k odločitvi prisilijo nevzdržne razmere. Med prosilci je vse več mladih iskalcev prvih zaposlitev in Odločitve so poslanci sprejeli skorajda brez razprave, kar je dokazovalo, da so se stranke dogovorile o razrešitvah že pred sejo. Delegati so se z molkom izognili nevarnosti, da bi delovali kot razsodniki v neki novi aferi in poslušali navzkrižna nizkotna obtoževanja. Morebitno ozadje nastalih zapletov in razrešitev je tako ostalo za občinskimi vrati in v mejah pouličnih ugibanj. Poslanci se niso odzvali niti na obrambo Cirila Zupančiča, da je bilo njegovo delo namerno onemogočeno ter da ga razrešujejo zaradi njegovega pisma, v katerem razkriva odnos občine (Cirila Kolešnika) do krškega Savapro-jekta in brežiškega Regiona. V prazno so izzvenela tudi opozorila, da njegove- ga poročila predsedstvo skupščine ni uvrstilo med skupščinsko gradivo, pa ga je zato moral sam razmnožiti in razdelili poslancem. Seja ni razjasnila, zakaj je mag. Slobodan Ninkovič šele dan pred skupščino ponudil svoj odstop, ki gaje IS dve uri pred sejo posredoval predsedstvu SO. Poslanci predloga že zaradi formalnih določil niso mogli sprejeti, saj je prišel prepozno. Sekretarja za gospodarstvo so razrešili na osnovi njegove odgovornosti za nastali primanjkljaj v občinskem proračunu. Na vztrajanje predsednika skupščine Teodorja Orša-niča so poslanci glasovali o pobudi, da zaradi »težkih žalitev občine in njenih • Predsednik IS Ciril Kolešnik si je močno prizadeval, da bi razrešili tudi Marijano Lepšina, kije kot Ninkovi-čeva namestnica skrbela za občinske finance, toda pristojnih skupščinskih komisij, strank in poslancev ni prepričal. Ocenili so, daje Lepšinova ena najbolj strokovnih in kakovostnih delavk v občinski upravi ter da na njeno delo doslej ni bilo pripomb. Po besedah Lepšinove je do zapletov v odnosih prišlo oktobra, ko je izvedela, da ji je sekretar za gospodarstvo že v začetku leta odvzel pristojnosti in z notranjo spremembo v organizaciji dela sam postal vodja odseka za finance. Na seji kljub vsemu niso sklepali o predlogu enega izmed poslancev, da bi Lepšinovi vrnili odvzete pristojnosti. delavcev Ninkoviča predajo javnemu tožilstvu«. Pobude niso sprejeli, nakar je župan dodal, da bo zato poskrbel sam. B. DUŠIČ-GORNIK Danica Božič PREGLED LETNIKA V CERKLJAH CERKLJE OB KRKI - Tukajšnja podružnica Društva vinogradnikov Dolenjske bo organizirala v soboto, 20. februarja, ob 15. uri v gasilskem domu v Cerkljah redni letni zbor. Vabi vse člane in druge vinogradnike. Po zboru bo pokušnja vin letnika 1992. Slednja bo komisija ocenila dva dni pred zborom. Vsi, ki bi radi dali vino oceniti, naj oddajo liter vzorca vina in 100 ŠIT prt Ivanu Golobu na Dol. Pirošici. Rok za oddajo vina je 13. in 14. februar. OPRAVIČILO VINOGRADNIKU PODBOČJE - Pri nedavnem pregledu letnika in ocenjevanju vin, ki ga je organiziralo društvo vinogradnikov Podbočje, so med drugim ocenili vino Martina Frankoviča. To vino je komisija ocenila s 15,6 točke in ne s 13,6 točke, kot je bilo pomotoma navedeno v biltenu. Društvo vinogradnikov Podbočje sc Martinu Frankoviču opravičuje za neljubo napako, ki je nastala v naglici v obdelavi podatkov pred tiskanjem biltena. IVAN MIRT V PROGRAMSKEM SVETU KRŠKO - Tukajšnja občinska skupščina je imenovala Ivana Mirta za predstavnika v programski svet Televizije Trdinov vrh Novo mesto. Krška občina želi tudi z imenovanjem svojega člana v omenjeno ustanovo sodelovati pri oblikovanju regionalnega televizijskega programa, ki naj bi v bodoče nastajal na Dolenjskem in v Posavju. najvišji organ v občini pravno uredi prepoved sečnje v gozdovih, ki so jih podjetja pridobila v upravljanje brez plačila. Občina naj ukrepa, čeprav je trenutno še nejasno, ali bodo gozodovi v bodoče pripadali krajevnim skupnostim, občinam ali republiškim skladom. V zvezi s tem je Kostanjevica ostala razočarana, kajti pobude s tako vsebino je skupščina zavrnila, češ da o ustrezni zakonodaji lahko veljavno odločajo samo na državni ravni, ne pa v občini. M. LUZAR Brežiški radio še naprej brez rešenega statusa Osnutek nedorečen BREŽICE — Radio Posavje, Studio Brežice je razrešitev svojega statusa predlagal že pred tremi leti in kmalu zatem pripravil tudi prvo gradivo o tem. Ustanovili naj bi javno podjetje z mešano lastnino, ki bi kakšno tretjino programskega časa namenjalo informativnemu, vse ostalo pa komercialnemu programu. Delavci radia so se lotili tudi izboljšave slišnosti s pridobitvijo nove frekvence. Pripravili so projekt, h kateremu morajo še priložiti sporazum krške in brežiške občine o razvijanju skupne radijske postaje. V osnutku odloka o statusni rešitvi, ki ga je IS nedavno predložil skupščini, so radijci našli vrsto napak. Opozarjajo na zahtevano popolno komercializacijo programa, saj bi proračunska sredstva lahko pridobil samo v primeru izgube, nastale iz objektivnih razlogov. Istočasno pa osnutek daje velike pristojnosti ustanoviteljem glede odločanja o statutu, programu, razvoju, pogojih poslovanja in imenovanja vodilnih oseb v podjetju. Osnutek je po mnenju odbora za gospodarski razvoj tudi v nasprotju s sklepom skupščine izpred dobrega pol leta. Takrat so namreč sklenili ustanoviti delniško družbo, v katetri bi občina zadržala določen delež, glede na odstotek lastništva ustanoviteljskih delnic. Čeprav bi bilo treba za izpeljavo statusne preobrazbe najprej oceniti vrednost premoženja, na občini še niso prišli dlje od razpisa in izbire ponudnika, ki bi oceno napravil za 6.000 mark. Tako za zdaj še ni jasno, kolikšen delež, lastnine bi v novem podjetju pripadel ustanoviteljicama. Radijci so v svojem poročilu zapisali, da so v zadnjih letih vso svojo dejavnost in razvoj financirali sami, vendar je treba tudi upoštevati, da so lani dobili v upravljanje še nekaj prostorov in dejavnosti ukinjenega Zavoda za kulturo. Ta »preneseni« del povečuje delež ustanoviteljic, hkrati pa ne zagotavlja dobička. B. D.-G. Čopa ca Bana vse manj eksotična Ime glasbeno-instrumentalne skupine postaja domače vse širši publiki - Dvanajst simpatičnih novomeških deklet je lani osvojilo naslov “Amater leta-1992” NOVO MESTO - Mesto, ki ne premore vsaj ene dobre glasbene skupine, je mrtvo. Tudi /.a Novo mesto je spet prišel čas, ko lahko postavi na oder skupino, ki se mu je ni treba sramovati. Za to gre zasluga predvsem izvirnosti, ambicijam in dobri volji dvanajstih deklet, ki so se pred tremi leti, natančno povedano 12. januarja 1990, sestale in ustanovile vokalno-instrumcntalno Skupino z eksotičnim imenom Čopa ca liana. Takrat so bile še vse novomeške srednješolke, zdaj pa jih že več kot polovica študira v Ljubljani. Da so dekleta kljub tej pomembni življenjski prelomnici ostala skupaj, že da slutiti; da so vezi, ki so jih s skupnim delom spletle, močnejše kot pa le glasbeno druženje za kratek čas. To potrjujejo tudi besede Lcticie Ycbuah, ki je skupaj s sestro Ireno duša skupine: “Naš načrt je, da bi čim dlje ostale skupaj, saj vaje in nastopi pomenijo za nas predvsem druženje in prijateljstvo, ne pa hlepenja po popularnosti in zaslužku. Rade bi nekaj ustvarile in veliko lepega z glasbo doživele, dokler smo še mlade.” Dekleta iz skupine Čopa Ca Bana sc lotevajo tako moderne popularne glasbe, kot so skladbe Michaela Jacksona, v lastni priredbi, seveda, kot vseh vrst jazza, zložile pa so tudi že sedem lastnih skladb, ki so bile pri publiki in glasbenih kritikih lepo sprejete. Odlikujejo jih svobodni, čisti glasovi in lahkotna, nevsiljiva interpretacija, podprta s plesnimi gibi in s klavirjem ter občasno še z nekaterimi drugimi inštrumenti. Vsaka od deklet namreč obvlada vsaj en inštrument, to pa je nedvomno zasluga novomeške glasbene šole, katero so obiskovale. Dekleta so že večkrat nastopala v oddajah Radia Slovenije in si lansko leto tam prislužila laskav naslov Amater leta 1992. Kot gostje so lani nastopila tudi na Festivalu večnih melodij v laškem in so z eno skladbo zastopane na kaseti Zlati rog, ki je bila tam posneta v živo. Novembra lani so v dvorani osnovne šole Grm priredile samostojen koncert, ki je bil pri publiki zelo lepo sprejet, imele pa so tudi že več gostovanj, med drugim v nemškem mestu Langen-hagnu. Okoli novega leta se je že pokazala njihova popularnost, saj so ponudbe za nastopanje kar deževale, tako da vsem nikakor niso mogle ustreči. Nedavno tega so nastopale na zagrebški televiziji v oddaji Sedma noč, ki jo precej gledajo tudi v Sloveniji. Jn kakšni so načrti skupine Čopa ca Bana za naprej? “Veselo druženje ob glasbi, dokler bo možno,” pravi Leticia, “in ustvariti čimveč, da bodo SPROŠČENOST OB GLASBI - Novomeška skupina Čopa ca Bana je z lahkotnimi, sproščenimi in kvalitetnimi nastopi osvojila že precej simpatij. Sestavlja jo dvanajst deklet: Leticia in Irena Yebuah, Nataša Bambič, Jožica Cvelbar, Tina Čuček, Petra in Tina Dular, Judija Gorenje, Maša Karpljuk, Maja Oberstar, Jameja Štukelj in Erika Vraničar. Njihov sponzor je. tovarna Krka. (Foto. T. Jakše) Bo kultura še v praznem prostoru? V Trebnjem so kulturni delavci razmišljali o svoji organiziranosti in delovanju nekoč in danes - Za asociacijo, kjer se bodo skupno dogovarjali TREBNJE - Z ustvarjanjem novih družbenih razmerji je tudi kultura izgubila že pridobljene pozicije. Po ukinitvi kulturnih skupnosti je ostala v tako rekoč praznem prostoru in od tod izhaja strah kulturnih ustvarjalcev, saj se čutijo ogrožene in nezaščitene. Zveza kulturnih organizacij Trebnje, ki je v petek pripravila v trebanjskem Kulturnem domu kulturni forum, je želela dobiti odgovor na vprašanje, kakšno mesto naj ima kultura v občini oz. kako naprej z njeno organiziranostjo in delovanjem. V napol zasedeni dvorani Kulturnega doma so se zbrali kulturni delavci iz cele občine. Pogovor je vodila Zvonka Falkner, predsednica trebanjske Zveze kulturnih organizacij. O tem, kako je bila kultura že tudi pred demokratičnimi spremembami v zagonetnem položaju, saj sc je zanjo našel denar šele na koncu, pa vendar je takratna sisovska organiziranost imela tudi pozitivne plati, je spregovoril Stanc Peček, dolgoletni kulturni delavec v Trebnjem. Naštel je kulturne ustvarjalce kot, so komorni zbor, občinski pihalni orkester, glasbena šola, otroška literarna revija Srečanja ter Galerijo likovnih samorastnikov in druge prireditve, ki jih poznajo tudi drugje po Sloveniji. “To so sile, ki bi jin bilo potrebno povezati,” je na koncu dejal Stanc Peček. Milan Rman, sekretar sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti občine Trebnje, je dejal, da je zaradi razpada sisovskega sistema potreben nek vmesen organ, ki bi združeval kulturne ustvarjalce. Stane Novak, nekdanji predsednik Kulturne skupnosti Trebnje, je dejal, da je bila organizacija kulturnih ustvarjalcev do sedaj preokretna, vendar je trenutno čutiti premajhno povevzanost med IS in ZKO. Dejal je še, da ne ve zakaj bi si izmišljali še nekakšno vmesno telo, zakaj ne bi bila to naprej ZKO. Marko Kapus, strokovni delavec za kulturo in šport občine Trebnje je menil, da obstaja varianta povezova- nja ZKO s Centrom za izobraževanje in kulturo, Galerijo samorastnikov m knjižnico Pavla Golic. Darinka Tom-plak, direktorica CIK-a, je povedala, da so že pred dvema letoma ponudili možnost, da sc v okviru CIK-a organizirata tudi kultura in šport. “Vendar v vsakem primeru je potrebno imeti urejeno financiranje, torej imeti program, ki ga bo ovrednotila občina in za njim finančno stala, pri izvedbi pa naj bi bili kulturni delavci samostojni.” Mitja Prijatelj iz trebanjskega komornega zbora je prisotne opomnil, da se preveč ukvaijajo le s formo, ničesar pa še niso rekli o vsebini. “Veliko je jadikovanja, kako je kultura v krizi, a vendar je iz preteklosti znano, da najboljša dela nastajajo v kriznih časih,” je še dodal. Tudi dr. Marko Marin je bil mnenja, da vsebina potegne za sabo tudi organizacijo. Milan Rman je dodal, da je kultura odvisna od nas, od ljudi, ki delajo v kulturi. Stanc Peček pa je povedal, da je novi kulturni minister za kontinuiteto dela na jxxlročju kulture. Minister razmišlja, da bi vsaka občina imela kulturno organizacijo, npr. ZKO, v kateri bo zaposlen en človek, ki ga bo plačala republika. Skupna ugotovitev udeležencev foruma je bila, da so za neko skupno asociacijo, ki bo povezovala kulturne ustvarjalce, v njenem okviru pa se bodo kulturni ustvarjalci sami dogovorili, katere vsebine so prednostne, in jih predlagali občini, da jih podpre. J. DORNIŽ kultura iti izobra- ževanje imeli spomin na nas še naši vnuki.” Pri tem misli predvsem na izdajo kasete. To je bila nekdaj le daljna želja, ki pa zdaj postaja vse bolj uresničljiva. Pri novomeškem studiu Luka so namreč že posnele nekaj skladb, ki jih zdaj pogosto slišimo na Studiu D. Led je prebit in pot do lastne kasete verjetno ne bo več dolga. T. JAKŠE PLESNO TEKMOVANJE IN REVIJA KRŠKO - V soboto, 13. februarja, bodo ljubitelji plesa v Kulturnem domu v Krškem res prišli na svoj račun, saj si bodo lahko ogledali tekmovanje za pokal Slovenije v akrobatskem rock and rollu in plesno revijo. Ob 16. uri bo finale pionirjev in mladincev ter predtekmovanje članov za izven, ob 19. uri pa finale za člane in plesna revija, oboje za abonma in izven. Koncert mladih glasbenikov Prihodnji četrtek ČRNOMF.IJ - V ciklu Glas-bcnomladinski oder priredi Glasbena mladina Bele krajine pri Glasbeni šoli Črnomelj v četrtek, 18. febntarja, ob 11.30 in 19. uri v Kulturnem domu v Črnomlju koncert, na katerem se bosta predstavila nadarjena mlada slovenska glasbenika, šestnajstletni klarinetist Mate Bckavcc iz Ljubljane in osemnajstletna pianistka Adriana Magdovski iz Maribora. Oba glasbenika sta zmagovalca z državnih tekmovanj učencev in študentov glasbe z absolutnim številom točk, imela sta že več samostojnih koncertov, v četrtek pa bosta dopoldne izvajala Poulcncovo Sonato za klarinet in klavir, Ramovševo noviteto Pogumno naprej, napisano prav za Mateja Bckavca in Rabaudov Solo de concours, op. 10, v dragem delu pa Schumannove Phantasicstucckc za klavir in klarinet, op. 73, ter Wcbroy Concertino, op.26, ob 19. uri na proslavi^ posvečeni prazniku občine Črnomelj, pa le Schumannove Phantasicstucckc in Wcbrov Concertino. To bo tretji koncert v ciklu GM oder, četrti in zadnji v tem šolskem letu pa bo aprila, ko sc bo v Črnomlju predstavila violinistka Maja Carar ob spremljavi pianista Hinka Haasa. “Srečevanja”, ki človeka bogatijo Dragica Dani je v Brežicah predstavila svoj pesniški prvenec Srečevanja - Z avtorico klepetal Franc Šali - Podelili priznanja ZKO BREŽICE - Prejšnji torek podvečer je okrog 60 Brežičanov spoznalo poezijo Dragice Dani, ki jo je, sicer rojeno na Gorenjskem, življenjska reka naplavila v Brežice. V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v občinski knjižnici predstavili njen pesniški prvenec “Srečevanja”, ki je izšel kot 12. knjižica zbirke “Siga” rw»i»nick» Talnžhe. “To ni poezija, ki bi z razmišljajočo besedo skušala prodreti v književnost. Je poezija življenja, bivanja, srečevanja. Človeka potegne v občutja, ki jih je že tudi sam doživel in sc jih spomi- OB KULTURNEM PRAZNIKU Večer s pesnico Dragico Dani, ki sla ga pripravila brežiška knjižnica in Zveza kulturnih organizacij Brežice, je bil prikupen kulturni dogodek za oči, ušesa in dušo. ZKO Brežice je ob tej priložnosti podelila tudi dve priznanji za dolgoletno delo na področju ljubiteljske kulture in sicer Miri Podgoršek iz Pišec in Florijanu Resniku iz Krške vasi. (Foto: B. D.-G.) Dolenjske založbe. nja: hrepenenje, radost, strtost, grenkoba. Pesmi Danijevc so resnična izpoved srca brez zadržka, so pesmi svobode in kdaj pa kdaj tudi drznosti. Včasih sc ji življenje kaže tudi kot sesirjeno mleko, kot nekaj, na kar ne najde odgovora,” je ob predstavitvi nove zbirke pesmi povedal Franc Šali iz Dolenjske založbe, ki je ta večer tudi vodil razgovor s pesnico. “Srečevanja” sestavljajo trije ciklusi pesmi, v katerih se stopnjuje resnost od prvega ciklusa z nazivom “Razkošje drobno” preko drugega “A nekaj je mimo” vse do zadnjega ciklusa s priokusom trpkosti - Bela kazen. Knjižico je ilustriral posavski rojak Rudi Stopar, oblčikoval pa Peter Simič. Celotna zbirka je razpoloženjska, iz nje pa veje “vsestranska lepota”, “harmonično sozvočje”, “lepo čustvo in lepa misel”, kot je ocenil slovenski pesnik Čiril Zlobec. Vse to je učinkovalo tudi na udeležence predstavitve. Še posebej zato, ker je avtoričine recitacije spremljala nežna melodija izpod prstov domače citrarke Mateje Ferenčak. Trenutke, ko je beseda zastala, je razgibal sopran Brcžičanom poznane pevke Marjete Podgoršek. Tudi poezije manj vajeno uho lahko v pesmih Dragice Dani prepozna srečevanje “dveh polov iste celote, dneva in noči, ki prehajata drug v dragega”, kot je to zaznal pesnik Zlobec. Vsa doživetja in čustva polzijo skozi pistc brez poudaijene tragičnosti. Neka misel je ravno zdaj bila pred nami, pa je v hipu izpuhtela. A pesem ne žaluje za njo, ampak upa, da sc bo vse, kar je minilo, še vračalo. B. D.-G. PRAZNOVANJE V DOBOVI DOBOVA - Proslava slovenskega kulturnega praznika 30. januarja v Dobovi je bila lepo obiskana. Organizator, mešani pevski zbor “Stane Vogrinc” je pritegnil k sodelovanju otroški pevski zbor in instrumentalno skupino OŠ Dobova pod vodstvom Pavle Bunetič, godbo Loče pod vodstvom Jožeta Rusa in dekliški zbor in tamburaški orkester MI tamburica katoliškega draštva sv. Josipa iz Hivatskega Leskovca pod vodstvom župnika Andjelka Kacun-ka. Nastopajoče je številno občinstvo nagradilo z burnimi apalvzi. JGM 8 SREČANJE STAREGA IN MLADEGA - Pretekli četrtek se je v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Ganglovem razstavišču v Metliki, v mestu s skoraj 630 let starimi mestnimi pravicami, predstavilo najmlajše slovensko mesto Trebnje. Gostje so odgrnili tančico s svojega likovnega, glasbenega in literarnega ustvarjanja, a ne v celoti. Del svoje bogate kulturne zakladnice želijo pokazati, ko jim bodo Metličani vrnili obisk. To pa se bo po obljubah gostiteljev zgodilo prav kmalu. (Foto: M.B.-J.) SOŽITJE SLIKE IN TEKSTILA - V galeriji novomeškega lokala Slon je biki v četrtek odprla zanimiva razstava Mixage. Slike na papirju v različnih tehnikah, ki lahko služijo tudi kol osnovni motiv za vzorce na blagu, je razstavila študentka Marija Robič (levo) iz Kranjske Gore, s samostojnim plesnim nastopom pa je otvoritev poživila plesalka in koreografinja Helena Knific. (Foto: T. Jakše) ŽUPANČIČEVA PRIZNANJA - Igralka in pevka Jerca Mrzel je v prvem delu črnomaljskega koncerta ob kulturnem prazniku zapela pesmi raznih avtorjev, v drugem pa Prešernove v uglasbitvi Janija Goloba. Dobitnik letošnje Župančičeve plakete je etnolog Julijan Strajnar iz Ljubljane, Zupančičeve diplome pa Anton Kralj, glasbeni pedagog iz Črnomlja, Pavla Mikložič, kulturna delavka iz Adlešičev, Zdenka Pezdirc, voditeljica dragatuške folklorne skupine, Meta Štaudohar, zbirateljica ljudskega izročila iz Predgrada, in Franc Špraicer, folklorist iz Semiča. Nagrajencem je priznanja izročil podpredsednik občinske skupščine Boris Mužar. (Foto: T. Jakše.) PRIJETNO S TREMI LITERA TI - V osnovni šoli Podzemelj so skupaj z Dolenjsko založbo iz Novega mesta pripravili pred slovenskim kulturnim praznikom prijeten literarni večer. Žal redki obiskovalci, med katerimi kljub povabilu ni bilo nobenega od staršev 170 podzemeljskih učencev, so prisluhnili zanimivemu pogovoru ravnatelja šole Tonija Gašperiča s pesnico Vesno Pečavar, ki je izdala zbirko "Zlati grad”, Tatjano Splichal o njeni knjižici “Sara " ter Tonetom Pavčkom o njegovi pesniški zbirki "Majhen dan”. O delu Dolenjske založbe je govoril Zdravko Petrič. Predstavili so se tudi učenci črnomaljske glasbene šole pod vodstvom Silvestra Mihelčiča. (Foto: M.B.-J.) NEUNIFORMIRANA POEZIJA V UNIFORM! - Slovenskega kulturnega dneva so se spomnili tudi v vojašnicah. V Cerkljah ob Krki je prejšnjo sredo stotnik Miroslav Gutman vojakom bral svoje pesmi, v četrtek pa so v pokrajinskem štabu TO v Bršljinu (na sliki) predvajali posnetek z glasbenim recitalom njegovih pesmi, nato pa je bil zanimiv in deloma izzivajoč razgovor s pesnikom, ubran na temo pesnik in vojak, tenkočutnost in vojna, ljubezen in smrt, ki ga je vodil major Janez Švanjcer. (Foto: T. Jakše) SPOMINI SO ŠT. ŽIVI - Slovesne otvoritve razstave “Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem ” v mali dvorani Dolenjskega muzeja v pctcK zvečer so se udeležili tudi avtorji Edi Šelhaus, Janez Žerovc in Matija Žgajnar (na sliki). Vse tiste na Dolenjskem, ki še posedujejo predmete, izhajajoče iz zavezniških letal, prosijo, da to sporoče Dolenjskemu muzeju, žele pa tudi priti v stik z ljudmi, ki so pomagali reševati zavezniške letake. Razstavo sta omogočili zavarovalnici Adriatic in Tilija ter Tovarna zdravit Krka, z modeli zavezniških avionov in letalskimi uniformami pa na njej sodeluje tudi Novomeščan Tone Furlan. Odprta bo do konca februarja. (Foto: T. Jakše) DOLENJSKI LIST M I . l^UI U£«l [PcasnoflCs w siDmsgO&i Qm w msODomo Našega velikega pesnika Franceta Prešerna so upodobili številni umetniki, vendar kljub temu ne premoremo niti ene podobe, ki bi nastala za časa njegovega življenja, zato Prešernovega resničnega zunanjega videza ne poznamo. Ni ga med Slovenci odraslega človeka, ki je vsaj od daleč povohal šolske klopi, da ne bi vedel za Franceta Prešerna in znal vsaj kakšen njegov verz povedati na pamet. Tako široko sc je pesnik uveljavil v slovenski vednosti, da bi stežka našli osebnost, ki bi se lahko v tem pogledu kosala z njim. Morda je resničnih prijateljev Prešerna malo, morda pesnik v zavesti sedanjih generacij ni več vsajen tako globoko, a da ima France iz Vrbe ogromno “znancev” in vsaj bežnih “poznanstev”, nedvomno velja. Če drugega ne, se nanj spomnimo na slovenski kulturni praznik 8. februarja, zdaj še toliko bolj, ko je dela prost dan. Prešeren je skratka nepogrešljiv v slovenski zavesti in eden od najbolj uveljavljenih slovenskih mitov. Kot ljudje dobe, kiji vse bolj prepoznavne črte rišejo vizualni mediji, pa imamo z našim velikim Slovencem neko težavico. Nimamo njegove avtentične podobe, ni ne slike, ne risbe, ne dagerotipije, ne kake druge likovne upodobitve, ki bi nastala za časa pesnikovega življenja in bi nam povedala, kakšen je bil Prešeren po svojem zunanjem, telesnem videzu. Njegov duhovni obraz je trajno zapisan v Poezijah, zunanji pa ni nikjer upodobljen. To seveda ne drži povsem. Prešernovih podob je dejansko ogromno. Janez Mušič jih je v svoji najnovejši knjigi PREŠEREN V UPODOBITVAH, ki je te dni izšla pri Založbi Mladika, zbral prek sto, od Goldenstcinove iz. leta 1850 do Španzlove za tisočtolarski bankovec iz leta 1991, pri tem pa v uvodnih mislih opozarja, da je v knjigo uvrstil “samo izbrane, po osebni presoji najbolj značilne upodobitve”, kar pomeni, da je različnih upodobitev Prešerna ogromno. Vendar, in ta vendar je tista naša težavica, o kateri je bil govor malo prej, nobena od teh upodobitev ni nastala v času Prešernovega življenja, nihče od številnih slikarjev in kiparjev, ki so ustvarili pisano galerijo upodobitev Prešerna, ni zrl pesniku v oči, ko je izrisoval poteze njegovega obraza. Vse zdaj znane upodobitve so nastale po njegovi smrti, umetnikom pa je pri delu pomagal ali nezanesljivi in spremenljivi spomin ali liki Prešernovih sorodnikov ali kar njegov duhovni obraz, kot so ga razbrali iz Poezij. Ni se maral portretirati Janez Mušič v svoji knjigi ugotavlja enega od razlogov za to. Prešeren ni maral portretiranja, kar potrjujejo izjave in pričevanja sorodnikov in drugih sodobnikov. Pesnikova sestra Lenka je Tomu Zupanu, ki je med prvimi zbiral pričevanja o našem velikem pesniku, povedala, da se njen brat France ‘kontrafirati ni pustil nikoli . Prešernova hči Ernestina Jelovškova to potrjuje; v spominih na očeta je zapisala, da je ob neki priložnosti leta 1837 slikar Matevž Langus, pesnikov osebni prijatelj, vprašal Prešerna, kdaj sc bo dal portretirati, češ da utegne njegov portret biti nekoč še zelo iskan. Prešeren pa mu je odgovoril, da takrat, ko se bo ženil. Ano Jclovškovo, mater svojih dveh nezakonskih otrok, pa je, ko ga je prosila za sliko, kratko zavrnil, da bi bila zanj prevelika žrtev, če bi od njega zahtevali, da bi moral pri slikarju presedeti ure in ure, in dodal: “Saj imaš mene, če pa mene ne bi bilo več, pa imaš oba otroka!” Prešeren očitno ni želel, da bi ga kasnejši rodovi poznali po zunanji podobi, morda je menil, da je njegov pravi obraz izpisan z njegovimi verzi in po njih naj ga poznajo in vidijo. Ironija usode je, da se mu tudi ta želja kot mnoge druge ni uresničila. Nastalo je ogromno upodobitev. Poslednja priložnost, da bi ohranili pravo podobo Prešernovega obraza, je bila zamujena ob pesnikovi smrti. Ko je pesnikov prijatelj Franc Potočnik zvedel, da je Prešeren umrl, je še isti večer, 8. februarja 1849, napisal pismo slikarju Langusu, v katerem ga je rotil, naj takoj odpotuje v Kranj ter ubogega Petrarka v poslednji uri na mrtvaškem odru naslika. Langus tej želji ni ustregel, ker je bil tistikrat nekoliko bolehen. Prva upodobitev po spominu Prva podoba Franceta Prešerna je nastala leto dni po njegovi smrti. Ljubljanski slikar Franz Kurz Goldenstein je 1850. leta po spominu naslikal Prešernov portret v oljnih barvah na platno. Pesnika je dobro poznal, bila sta prijatelja in sta se več let družila vse do Prešernovega odhoda v Kranj. Oba sta bila tudi člana ponočnjaškega “muzikalično-humorističnega društva’’. Janez Mušič v svoji knjigi meni, da je bil glavni povod, da se je Goldenstein lotil slikanja, precej splošno obžalovanje, da Slovenci niso imeli niti ene podobe svojega najuglednejšega pesnika, ki bi bila narejena ob času, ko je ta še živel. Ko je za podobo, ki naj bi bila “rajncimu zlo enaka”, kot so poročale Novice, zvedel pesnikov oboževalec Franc Potočnik, je odpotoval z Jesenic v Ljubljano in od slikarja odkupil portret za 12 goldinarjev. To ie potijeno na hrbtni strani slike z besedami: “Dr. Franz Prešern, naslikal Goldenstein leta 1850 in prepustil gospodu Fr. Potočniku v odkup s pogojem, da se dovoli kopija tega le avtorju.” Poslej je podoba doživljala zanimivo usodo. Do leta 1869 jo je imel v varstvu Janez Bleiwcis in ves ta čas ni bila dostopna javnosti, tako da sta si morala založnik Otto Wagner in urednik Fran Levstik pri prvi posmrtni izdaji Poezij v Klasju 1866. leta pomagati s stvaritvijo zdaj neznanega slikarskega diletanta. Po nji so se potem zgledovali številni slikarji vse do leta 1900, ko je Goldenstei-nova podoba prišla v javnost. Potočnik jo je že prej podaril tedaj najbolj znanemu prešernoslovcu Franu Levcu, ki je podobo objavil ob stoletnici pesnikovega rojstva v Prešernovem albumu. V lasti Lcvčcvih dedičev je ostala do leta 1965, ko so jo prodali Prešernovemu spominskemu muzeju v Kranju. Nehotena upodobitev Med stoterimi pesnikovimi podobami, ki so nastale vse do današnjih dni v slikarskih delavnicih mnogih znanih slovenskih ustvarjalcev od Groharja, Gasparija in Maleša do Smrekarja, Jakca, Vesela in Kržišnika, omenimo še eno, ki je izredno zanimiva. Gre za risbo Matije Koželja, ki se je uvrstila v prešerniano na nenavaden način. Ko je umetnostni zgodovinar France Stele leta 1923 pregledoval Koželjevo slikarsko zapuščino, ki jo je hranil njegov sin kavarnar Maks Koželj, je v mapi z risbami zagledal risbo, ob kateri mu je ušlo iz ust: “Ali ni to Prešeren?” Ta opazka je bila dovolj, da je Koželj skico opremil s podpisom Dr. France Prešeren in jo uokvirjeno obesil na steno kavarne. Vsi Steletovi ugovori niso nič pomagali. Kasneje so risbo spravili nazaj v mapo, nakar jo je leta 1956 ponovno odkril slikarjev vnuk Bogo Koželj in jo podaril Josipu Vidmarju. Vidmar je naslednje leto podobo objavil v Naši sodobnosti z mnenjem, da je slikar kot otrok verjetno res videl pesnika v Kranju. Prešernova navzočnost je dečka tako močno presunila, da se mu je njegov lik globoko zarezal v spomin in ga je kasneje kot slikar lahko brez razmišljanja narisal. France Stele je v naslednji številki Naše sodobnosti pojasnil okoliščine, v katerih je risba dobila oznako, da gre za Prešerna, članek pa zaključil z ugotovitvijo, da je psihološko stvariteljsko mogoče, da je latentno v slikarjevi predstavi speča pesnikova podoba naenkrat oživela in postala del ustvarjene podobe. Koželjeva upodobitev sc precej približuje temu, kako si predstavljamo Prešernov lik, še posebej v njegovih zadnjih letih. Primerjava opisov Prešernovega obraza, kot so jih podali njegovi sorodniki in prijatelji, s Koželjevo risbo, kaže precej podobnosti. Nedvomno pa na risbi privlači predvsem psihološko poglobljen izraz razočaranega in nesrečnega človeka. Prešernovih podob imamo torej veliko, hkrati ko avtentične nobene. Najtrajnejšo in najbolj pravo pa si tako in tako gradimo v srcih iz žlahtnosti njegovih pesmi in naše lastne dojemljivosti zanje. MILAN MARKELJ Ilustracija Elka Justina v knjigi like Vaštetove Roman o Prešernu. Upodobljen je prizor, ko naj bi Prešeren opazoval portret Primičeve Julije, slikar Matevž Langus pa naj bi ga medtem skiciral v profilu. Zal se v resnici to ni dogodilo. v poslanski klopi: rafael kuznik Rafael Kužnik “S politiko sc prej nisem aktivno ukvarjal, čeprav me je to področje vedno zanimalo in sem sc s svojimi somišljeniki veliko pogovarjal o političnih zadevah,” pravi Kužnik. “V prejšnjem enopartijskem sistemu se tudi ne bi hotel ukvarjati s politiko, ker bi se bilo za to treba udinjati partiji, meni pa njena strahovlada ni bila prav nič všeč, ravno nasprotno. Meni, ki sem zadnjih devet let samostojen obrtnik in podjetnik, ni sicer nihče nič hotel, saj mi niso mogli groziti s tem, da bom ob službo, videl pa sem, kako so delali z drugimi. Saj ne, da bi jih ravno metali iz služb, a če je kdo kaj govoril proti partijski vladavini, so mu metali polena pod noge in ga onemogočali pri delu in napredovanju.” Kužnik pravi, da bi raje umrl od lakote, kot da bi stopil v partijo. “Tudi v Slovensko nacionalno stranko nisem vstopil zaradi koristoljubja,” trdi. Sprva je Kuznik, podpisnik zahteve za samostojno Slovenijo, pravzaprav pristopil k Slovenski demokratični zvezi. “To je hila prva prava oporečniška stranka pri nas in jaz sem se ji pridružil bolj kot simpatizer, ne kot aktiven član. Ko pa sta se pojavila Zmago Jelinčič in Slovenska nacionalna stranka, sem začutil, da je to tisto pravo, na kar sem čakal in kar me v resnici zanima in privlači.” Za Jelinčiča je Kužnik zvedel med slovensko vojno, ko je bil prostovoljec v novomeškem centru za obveščanje, TPong©© Gon5©c§9 [pa mag fe® gooSmafc aDn n©Damci]®© Rafael Kužnik, 35-letni elektroinštalater s Sel pri Dolenjskih Toplicah, je kot kandidat za poslanca kandidiral na listi Slovenske nacionalne stranke, katere član je od ustanovitve novomeškega območnega odbora, ko je bil tudi izvoljen za podpredsednika. po vojni pa sta se prvič srečala. “Strašno me je motilo in me še vedno, ker je toliko Neslovencev na tako lahek način dobilo slovensko državljanstvo, med njimi celo taki, ki so se borili proti Sloveniji. Zato si naša stranka prizadeva za revizijo zakona o državljanstvu, da se obnovi postopek za tiste, ki ne bi smeli dobiti slovenskega državljanstva. To nameravamo doseči z referendumom, za katerega je treba zbrati 40.000 podpisov. To bo za nas malenkost. Sicer pa je prav to naš veliki dolg do volilcev. Za to si bom prizadeval tudi kot poslanec.” Kužnik pravi, da je postal poslanec pravzaprav po naključju. Sprva naj bi za kandidata predlagali predsednika območnega odbora Barba, vendar ta tega ni hotel sprejeti. “Sedaj pa mi očita, da sem se sam dal na listo, kar sploh ni res.” Medtem je namreč prišlo do razkola v stranki, ki se kaže tudi v novomeškem odboru. Od 12 poslancev SNS v državnem zboru jih je 6 ostalo zvestih Jelinčiču kot predsedniku, med njimi je tudi Kužnik, 6 pa jih je izstopilo iz poslanskega kluba in ustanovilo svojega. Kužnik pravi, da na volitvah nikakor ni pričakoval toliko glasov, niti tega, da bo prišel v parlament. “Na to, po pravici povedano, niti nisem bil pripravljen, a ko je tako naneslo, sem pač vedel, da se bo moje življenje vsaj v naslednjih štirih letih bistveno spremenilo.” Da s kandidaturo “ni mislil resno”, govori tudi to, da ženi Vanji sprva sploh ni povedal, da je sprejel kandidaturo. Kot poslanec v državnem zboru si Kužnik, tako trdi, prizadeva v prvi vrsti za uresničitev programa svoje stranke, tako kot so to pred volitvami obljubljali volilcem. “Jaz v predvolilnem boju skorajda nisem sodeloval, tako da me volilci v glavnem niso poznali. Jasno je, da so volili našo stranko, in mi smo dolžni izpolniti obljube, ki smo jih dajali. Seveda pa pri svojem poslanskem delu ne pozabljam, da sem Dolenjec in da je treba za to deželo še veliko narediti. Po mojem se to tudi da, od turizma do ekologije, zaposlovanja in še česa. Konkretno? No, to je težko reči, v prvi vrsti se lahko opozori na probleme in nepravilnosti, ki so v občini in se stvari poskuša spremeniti na boljše.” Znano je, da je SNS dala pobudo, da se poslanske plače zmanjšajo za 20 odst. Kužnik je to pobudo podprl, prav tako je proti privilegijem, da gre lahko poslanec po končanem mandatu, če ima 25 let delovne dobe, v pokoj. Kužnikovo življenje se je, kot rečeno, z izvolitvijo za poslanca povsem spremenilo. “Imam svoje podjetje, ki pa ga sedaj kot poslanec ne smem voditi. Ga bom pa obdržal, kajti če bi prišlo do predčasnih volitev, hi bil brez vsega na cesti.” Sedaj sc Kužnik vsako jutro z avtobusom odpelje v Ljubljano, domov pa pride zvečer. “Poleg rednega poslanskega dela sem še član v treh komisijah m dela je toliko, da je dan prekratek.” Med drugim dela Kužnik v komisiji za ugotavljanje premoženja poslancev. “Poleg dela v skupščini naj bi bili poslanci 10 dni v mesecu v pisarni v svoji volilni enoti. To še ni urejeno, upam pa, da bo kmalu. Se pa že sedaj obračajo name volilci pa tudi stranke, ki v parlamentu nimajo svojin poslancev. Kužnik, ki predsedniku stranke Jelinčiču povsem zaupa, pravi, da brez njega stranke ne bi bilo. “Ni pa res, da Jelinčič samovoljno vodi stranko, čeprav je njen glavni člen. Mi smo desno usmerjena stranka, vendar daleč od ekstremizma. Ni res, kar nam podtikajo, da smo šovinisti in da južnjake kot ljudi preziramo. Sploh ne! Mi se borimo le proti temu, da bi tujci imeli take privilegije, kot jih imajo pri nas, in proti temu, da bi nas preplavili, pa naj bodo iz bivših jugoslovanskih republik ali pa iz Islandije. Med južnjaki imam veliko dobrih prijateljev in nimam do njih nobenih predsodkov. Med njimi so čudoviti ljudje, vendar zato ne smemo dovoliti, da bo Slovenija še naprej ali spet Jugoslavija v malem1’ V zadnjem času so Kužniku oziroma njegovi družini že nekajkrat grozili po telefonu, in to v čisti slovenščini. ANDREJ BARTELJ priloga dolenjskega lista 9 * FOTO: M. MARKELJ naš pogovor: vanja furlan saoOOšfi p® soffiGO športnim podvigom. Njegova velika ljubezen in športni izziv so stene himalajskega visokogorja, kjer alpinist zre smrti v oči. - Štirikrat si že bil v Himalaji. Pričakovali bi, da imaš veliko alpinističnih izkušenj za seboj. Kdaj si pravzaprav začel plezati? Z alpinizmom sem se začel ukvarjati leta 1988, star 21 let. Zanimal me je sicer že prej, prebral sem nekaj alpinističnih knjig, vendar sem začel plezati šele, ko sem iz Novega mesta, kjer sem končal srednjo gradbeno šolo, šel v Ljubljano študirat gozdarstvo. Vpisal ^em se v alpinistično šolo Alpinističnega odseka Železničar, kjer sem se naučil tehnike in znanja, ki je nujno potrebno za alpinistično plezanje. - Nisi začel nekoliko prepozno? Da in ne. Marsikdo začne bolj zgodaj, vendar je po mojem mnenju alpinizem tak šport, da ni dobro, če si premlad. Zahteva osebno zrelost, zmožnost trezne in nečustvene presoje. Leta v alpinizmu skoraj nič ne pomenijo. Kil si še alpinist pripravnik, pa si že šel leta 1989 s himalajsko odpravo na Arna Dablam. Ali si imel dovolj plezalnih izkušenj, da si se upal na tako zahtevno pot? Nekaj izkušenj sem vsekakor imel. V Centralnih Alpah, Julijcih in v Paklcnici sem splezal nekaj zahtevnih kopnih smeri, nisem pa do takrat opravil nobenega težkega lednega vzpona. Prvi pravi ledni vzpon sem imel kar v Himalaji. Ponudila se je mi je priložnost, ki sem jo seveda zgrabil; srečno naključje je naneslo, da sem sc lahko pridružil odpravi na Arna Dablam. Slo je za žepno odpravo, v kateri smo bili trije: zdravnik Matjaž Vrtovce, alpinist Bojan Počkar, ki je potem postal moj stalni soplezalec v himalajskem visokogorju, in jaz. Poskušali smo osvojiti vrh, z Bojanom pa sva splezala le do grebena, nekaj nad 6000 m visoko. Plezala sva v zelo težki smeri, ki je bila deloma prvenstvena. Mislim, da sva sc lotila prezahtevne naloge za najine takratne sposobnosti. Vanja Furlan Dvakrat se je Novomeščan Vanja Furlan spopadel z deviško vzhodno steno himalajskega sedemUsočaka Jannuja. Dvakrat je gora zmagala. Samo nekaj sto metrov ga je ločilo od 7710 m visokega vrha, ki ga v tej smeri ni še nihče preplezal, a se je moral s soplezalcem zaradi slabega vremena vrniti. Toda Furlan se Jannuju ni odpovedal. Vrnil se bo v ledeno steno premagat goro in samega sebe. Vanja Furlan, 26-letni študent gozdarstva, doma iz Novega mesta, je eden od sedmih Slovencev, ki se letos ponašajo s statusom vrhunskega športnika mednarodnega razreda. Med Dolenjci je zanesljivo edini, ki si je ta prestižni položaj pridobil v športni panogi, ki nikakor ni značilna za Dolenjce - v alpinizmu. Dolenjska s svojimi zaobljenimi griči in stezami, ki peljejo prav v vsak kotiček in na vsak vrh, pač ni pokrajina, kjer bi sc človek lahko navdušil za vratolomno plezanje v previsne stene, še manj za plezanje v zaledenele stene v mrazu več stopinj pod ničlo in na višinah, ki jih človekov organizem ni vajen. A prav to je svet, ki mami Furlana in ga z neizrekljivo močjo vabi k novim in novim naše korenine Sp®®, (U©CQ Saj skoraj ne more biti res! Konec januarja je, svetlo sonce pa pritiska kot za stavo in na prisojnih bregeh je v zemlji že slutiti nemir bližajoče se rasti. Tako toplo je na teh prisojnih^ legah, da še čebele premami iz panjev. Živahno sc sprehajajo okoli vhodnih špranj in nekatere polete celo na kratek izvidniški izlet. Posebej daleč ne, le nekaj metrov od panja. Te živalce res nimajo koledarjev, a jim prirojeni čut pove, da v tem času ni kaj prida pričakovati, ne glede na toploto in ne glede na pašo. Rudi Blatnik iz Hinj zadovoljno opazuje živahno dejavnost svojih malih varovank. Postavi sc pred čebelnjak in prav nič se ne boji, ko katera radovedno pribrenči tik do njegovega obraza. Trideset panjev ima in veliko opravka si da okoli njih, da jih ohrani močne in zdrave. One pa mu to skrb poleti obilno vračajo. Prijazne so te živalce. Zadovoljstvo in mir prinašajo Rudiju na starost. A se znajo tudi razjeziti, če pride preblizu kak nepoklican vsiljivec. Tedaj se njihovo spokojno kramljajoče brenčanje spremeni v jezljiv, visok, grozeč zvok in njihov let postane skoraj neviden. O, pa je okoli Rudija takole grozeče sikalo in brenčalo! In pik tistih čebel je bil smrtonosen. Petdeset let bo kmalu minilo od takrat, spomin na doživljaj pa je še vedno svež. Rudi se je rodil prav tukaj v Hinjah. Deset otrok je bilo v družini, preživljali pa so se predvsem s kmetovanjem in divarje-njem, zato jim ni bilo nikoli lahko. A pridni so bili, kot te čebelice, ki letajo naokoli, in radi so imeli pesem in šalo. Rudi je še posebej rad pel, saj ima glas, da malo takih. Ko je prišla vojna, pa se Hinjam ni dobro pisalo. Večkrat so bili v vasi in okoli nje spopadi, triinštiridesetega leta so jo bombardirali Nemci, marca petinštiridesetega, manj kot dva meseca pred koncem vojne, pa so jo zažgali partizani in prebivalce izselili. Večini te tragične usode vasi pa Rudi ni bil priča. Že dvainštiridesetega leta, ko so v vas prilomastili Italijani, so ga prijeli in ga skupaj s skupino drugih fantov iz vasi odpeljali v internacijo. “Sam sem bil kriv,” sc spominja Rudi. “Bil sem skrit tukaj za domačo hišo, pa sem preveč korajžno stopil izza vogla, da bi videl, kaj Italijani delajo, in ravno takrat me je uzrl italijanski oficir z brzostrelko, pripravljeno na strel. Nameril je vame in kaj sem mogel drugega kot udati sc?” Sedemnajst mesecev je preživel v taborišču in bil priča lakoti ter ponižanju, a je jeseni triinštiridesetega le prišel živ domov. Topline doma pa ni dolgo užival, kmalu je bilo treba prijeti za puško in oditi k partizanom. Z bratom Ivanom ter Papeževima fantoma iz vasi sta prišla v četrti bataljon Cankarjeve brigade. Dolgo jim ni bilo nobene hujše sile. Opravljali so naloge v Suhi krajini in se potem preko goijanskega pogorja preselili na višinsko vas Javorovico. Tudi tam je bilo kljub zimi in visokemu snegu še kar znosno. Patruljiranje, stražarjcnjc, nabava hrane in manjše praske s sovražniki v dolini, to se je vrstilo dlje kot en mesec, iz dneva v dan. No, tu so bili še mitingi, ki so prebivalcem okoliških vasi poskušali približati cilje partizanske borbe, partizanom pa olajšati njeno breme. Tako je bilo vse do zadnjega mitinga 15. marca 1944 v Vrhpolju. Jutro, ki je sledilo, je bilo za četrti bataljon usodno. Ponoči in vse do zgodnjega jutra so sc partizani vračali z mitinga v Vrhpolju. “Mi nismo šli na miting, ker smo bili določeni za zasedo. Zgodaj zjutraj smo se odpravili v visok sneg,” še spominja Rudi. “Ker pa je bila naša četa premajhna, ji je priskočila na pomoč še spremna četa, v kateri je bil tudi brat Ivan, Vedeli smo, da so šli iz Kostanjevice domobranci in Nemci, a da so že tako blizu, tega nismo slutili. Po naključju jih je odkril komisar, ki se je odpravil v gozd na potrebo. Vžgali so po njem, on pa je pribežal k nam in ukazal, naj se umaknemo proti Kostanjevici. Se štirikrat ali petkrat smo potem padli v zasedo. Kadarkoli smo krenili v hrib, da bi poiskali kritje v gozdu, se je od tam usula toča krogel, med njimi tudi dumdumkc, ki so pokale v zmrznjenem snegu vsenaokoli. Na hrbtu sem imel granate in puško, a sem v globokem snegu vse izgubil. Pred mano je bila komisarka, ranjena v hrbtenico. Prosila je, naj jo ustrelimo, da noče živa v roke domobrancem in belim. Eden jo je le ustrelil. Tako smo končno pritekli v zavetje cerkvice na Ržišču in se malce oddahnili. Poleg mene se je k zidu prislonil fant, bil je mesar tam nekje od Dobrniča. Težko je sopel. Ko sem ga vprašal, kaj da mu je, je rekel, da nič, potem pa le pogledal pod srajco in videl nekaj kapelj krvi. Strela v trebuh v začetku še čutil ni. Kmalu je umrl. Zakopali smo ga v listje in odšli naprej. Pozneje smo naleteli na terence. Takrat so se zasede že umaknile in z njimi smo sc vrnili v vas. Šele takrat smo tisti, ki smo ostali, spoznali, kakšni nesreči smo pravzaprav ušli. Vse je ležalo mrtvo, eden čez drugega. Tudi oba Papeževa.” Sok, ki sta ga Blatnikova brata doživela na Javorovici, kjer je padlo stopetindvajset partizanov, dolgo nista prebolela. Sita krvi sta sc ob prvi priliki, ki sc jima je ponudila, prepustila varstvu gozdov v bližini domače vasi. A to je že druga zgodba. Tale svetli sončni dan prenese le eno. Dovolj žalostna je bila. TONE JAKŠE Rudi Blatnik iz Hinj - To je bilo tvoje prvo srečanje s Himalajo. Kaj te je tako zelo prevzelo, da si se potem z dušo in srcem zapisal alpinizmu v Himalaji? Mislim, da je tisto, kar me je tako prevzelo, predvsem avantura, tista prava, resnična avantura. Alpinizem v I limalaji je zame edini šport, kjer še obstajata prava avantura in tovarištvo. V ostalih vrhnskih špoortih tega ni več, V njih prevladuje predvsem tekmovalnost. Poleg tega sc noben od drugih vrhunskih športov ne dogaja daleč od ljudi in gledalcev v prostosti in odmaknjenosti. - Gre morda tudi za občutek, da osvajaš poslednje predele sveta, ki se jih še da osvojiti? Prej so avanturisti osvajali neznana območja celin, zdaj, ko je vse raziskano, jim ostaja samo še težko dostopno visokogorje. Da, tudi nekaj tega je v himalajskem alpinizmu. V I limalaji najdeš odmaknjenost, tam si v divjih predelih sveta, kamor drugi ne zaidejo, in tam lahko še poskušaš doseči meje, ki jih drugi niso prestopili. Morda je to res osvajanje svetov, vendar sc mi ne zdi bistveno, predvsem je važna avantura. - Car avanture je v nevarnosti, ki jo spremlja. Te privlači nevarnost? Da. Himalaja ima ta čar, da je zelo nevarna. Plezanje v Alpah, kjer je sicer veliko težkih in nevarnih smeri, sc ne da primerjati s plezanjem na alpski način v Himalaji. Če bi naredil primerjavo, bi lahko rekel, da je prvo dirka v gokartu, drugo pa dirka formule L - Takoj v začetku svojega alpinizma v Himalaji si sc lotil zelo zahtevnih vzponov. Dvakrat si plezal v skoraj 2000 m visoki vzhodni steni Jannuja, na Anapurno in še poprej na Arna Dablan, a nobenega od vrhov ti ni uspelo osvojiti. Odprave so bile v tem pogledu neuspešne. Te je to potrlo in ti vzelo voljo za nove poskuse? Res mi ni uspelo priti na nobenega od teh vrhov, vendar me to ne odvrača od novih poskusov. V prvi moji himalajski odpravi na Arna Dablam sva sc s soplezalcem Bojanom res nekoliko precenila m sva sc lotila za takratne najine sposobnosti prezahtevnega plezanja, vendar pa so najina kasnejša plezanja v steni Jannuja pokazala, da sva tej težki nalogi kos, da sva sposobna preplezati to steno in doseči iz te smeri doslej še neosvojen vrh. Imela pa sva obakrat smolo z vremenom. Odnehati sva morala skoraj povsem pod vrhom. - Jannu si torej že do dobra otipal. Potrebuješ samo še malo sreče, pa bo preplezan. Se ne bojiš, da bo kdo drug pobral lovorike prvega vzpona? Seveda si želim, da bi opravil prvenstven vzpon na Jannu. A če bo pred menoj to uspelo komu drugemu, nič zato. Tudi če bom stoti stal na njegovem vrhu, bom zelo zadovoljen. Gotovo bodo še nekaterei poskušali preplezati stene Jannuja. To je izredno težaven vrh, ker nanj ne vodi nobena lažja smer. Vrh je obdan s tisočmetrskimi stenami in ga je možno doseči samo v alpskem načinu plezanja. Na Jannu je poskušala priti med drugim še ena slovenska odprava, vendar je imela smrtno nesrečo in je morala vzpon opustili. - Na vseh tvojih dosedanjih odpravah v Himalajo te spremlja senca smrti. Vsakič, ko si tam, se kdo smrtno ponesreči. Si kaj razmišljal o tem? Vidiš morda v tem kakšno znamenje? Te je strah? Res je. Tudi sam sem opazil to nenavadno naključje. Vsakič, ko sem tam, kdo umre. Na moji prvi odpravi sc je nekaj stran od naše smeri smrtno ponesrečil poljski alpinist, na odpravi Čang '91, ko sem plezal steno Jannuja, sta se smrtno ponesrečila dva slovenska alpinista, Jože Rozman in Marija Frantar, lani spomladi se je prav tisklikrat, ko sva z Bojanom drugič plezala na Jannu, smrtno ponesrečila v Jalunkangu najboljša alpinistka na svetu, jeseni pa, ko smo plezali na Anapurno, sc je blizu nas smrtno ponesrečil francoski alpinist. Vsakič, ko sem bil v Himalaji, vsakič smrtni primeri, štirikrat zapored. Pomislil bi, da to ne more biti naključje. A ker nisem vraževeren, to enostavno jemljem1 kot dejstvo. Ne razlagam si ga in ne razmišljam o njem, zgolj ugotavljam, da je tako. V bistvu gre za naključje, nenavadno sicer, a nič drugega. - Vendar o smrti najbrž vseeno razmišljaš. Sam si dejal, da je alphiizcm v Himalaji zelo nevaren. Ko greš v tako steno, kot je Jannu, ti mora biti povsem jasno, da boš lahko v nji umrl. V steni te čakajo take nevarnosti, ki jih nikakor ne moreš preprečiti, pa če si še tako dober alpinist. Marsičemu se lahko ogneš s pametnim obnašanjem in premišljeno ple-zarijo, določene smrtne nevarnosti pa ostanejo. Prav nič ne moreš narediti proti možnosti, da se denimo zruši ledeni serak in te ubije. Bližina smrti je del alpinizma. Morda bi res raje videl, ko v steni ne bi bilo takih nevarnosti, ampak potem plezanje ne bi bilo več tisto, kar je. - Bližina smrti človeka zori. Kakšne so tvoje izkušnje? Mislim, da sem prav zaradi tega začel globlje ceniti življenje. Odkar se ukvarjam z alpinizmom, mi je življenje veliko lepše. Ko sc vrneš s plczarijc v zahtevni steni, si srečen, da si sploh živ. Drugače vidiš stvari in kar ne moreš razumeti, zakaj si ljudje delajo težave s tolikerimi nevažnimi stvarmi, ko pa je vendar zadosten razlog za srečo že to, da si živ. Mislim tudi, da sc zaradi izkušenj v gorah lažje lotevam reševanja vseh težav v svojem življenju. Izkušnje nevarnih vzponov krepijo samozavest. - Kaj pa tvoji najbližji, dekle in starši, kako oni sprejemajo tvoje početje, ki je na trenutke igra s smrtjo? S punco sva sc spoznala, ko sem že plezal. Sprejela me je pac takšnega, kakršen sem. S starši pa je bilo težje. V začetku so bili zelo proti. Malo sem bil kriv tudi sam, ker sem dolgo skrival, da plezam. A ko sem sc prvič odpravljal v Himalajo, je zadeva prišla na dan. Predvsem oče je bil zelo jezen. No, zdaj so se starši sprijaznili s tem. Razumem njihov strah zame, navsezadnje je strah tudi mene, a njih je najbrž nekoliko bolj, ker nimajo pravih predstav, jaz pa natanko vem, kako je. - Človek mora imeti posebne značajske črte za uspešno ukvarjanje z alpinizmom. Kaj misliš, katere so tvoje? V skajni plczariji nisem tako dober kot v ledni. Če bi plezal samo v naših hribih, ne t' izstopal iz povprečja. Za Himalajo je bolj >t fizična pomembna psihična priprava. Mor: biti sposoben prenašati bližino smrti. Ko i čez 7(KX) metrov nadmorske višine, zadiš po smrti. Prav čutiš, da se lahko mirni rede dogodi. Pomembno je, da sc tega zavet ;, vendar ostaneš trezen in premišljeno ravna To ne pomeni, da začneš nevarnost podeč jevati, pozabljati nanjo ali jo potiskati stran d misli, sprejeti jo moraš, pravilno oceniti ter živeti z njo. To zahteva iskrenost do samega sebe. Mojemu značaju visoki hribi odgovarjajo, imam pač tako psiho. To je človeku dano, jo imaš ali pa je nimaš. To sc ne da natrcnirati. - V stenah si imel že zelo težke trenutke. Si kdaj pomislil, da bi nehal plezati? Ne. Oba vzpona na Jannuja sta bila zelo težka, a da bi pomislil na konec plczarijc, to pa ne. - Torej lahko pričakujemo nove podvige v Himalaji? Ixtos sc nameravam nekoliko bolj posvetiti študiju. Z drugim kot z alpinizmom in študijem se tako ne ukvarjam. V mojem osebnem vrednostnem redu je alpinizem sicer na prvem mestu, vendar to ne pomeni, da študij zanemarjam. Letos je na vrsti študij in zato Himalaje ne bom videl. MILAN MARKELJ mecf legendo in zgodovino IM1@D 051 id@S0 S MM Dolenjska, takrat imenovana Slovenska krajina, je v petletni vojni v letih 1126-1131 med kranjskim plemstvom in Hrvati, povezanimi z Ogri, doživela buren konec svojega Gradec in Videm pomenita torej približno isto, tako se imenuje dolnji konec Šentjerneja. Kastelskim vitezom so na Vidmu sezidali 24 domov in vsakemu dodelili za vojaško dolgega, mirnega življenja. Trg Otok (Gutcn- j službo četrtino grunta. Šlo je za skupno zemljo werth), ki ga je ustanovila koroška grofica | v skupni obdelavi celotne pt I lema (okoli leta 980), je močno trpel. Otoška cerkvica, posvečena sv. Mihaelu, je bila porušena. Po sklenitvi miru leta 1131 so morali Hrvati in Ogri zapustiti dolino reke Krke. Gradec, dolcnji konec današnjega Šentjerneja, je bil tudi osvobojen. Kastel v Gradcu so s 24 vitezi zasedli vojaški poveljniki z Oriška, poznejšega Gracarjevcga turna. Svoji novi posadki so fevdalci zgradili novo cerkev sv. Mihaela, in sicer na prostoru današnje šentjernejske farne cerkve in Majzljeve hiše. Gradbeni material so dobili iz ruševin otoške cerkve. Zemljišče za gradnjo cerkve so darovali gospodje Draškovski. Po tedanji navadi je dobila cerkvena zemlja ime Videm. Imeni skupni obdelavi celotne posadke. Ta zemlja še danes nosi ime “Oštat”. Skupna je bila I tudi gmajna na zahodni strani Gradca, nekaj i malega ohišnicc pa je dobil vsak vitez zase. Šciitjerncjski farovž so sezidali na Brudarjevi parceli. Tam je moral farovž ali nekaj takega biti že pred letom 1131, morda pa tudi v poganskih časih, ko naj bi v njem prebivali svečeniki neznanega poganskega božanstva. Stari ljudje so vedeli povedati, da sc je prostor nekdanje pristave nekoč imenoval Brezje. Za “brezja” pa je ugotovljeno, da to niso priredili gozdički, kot so nekateri mislili, ampak gre za “sveti gaj” z žrtveniki za čaščenje poganskih božanstev. SLAVKO DOKL 1 [ 0 pnlog.i dolenjskega lista NAGRADA V STRAŽO IN NOVO MESTO Žreb je izmed rešcvaiecv 4. nagradne križanke izbral SLAVKA GAČNIKA iz Rumanje vasi in OLGO TOMAŽIN iz Novega mesta. Gačniku je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Tomažinova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 22. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 6. Ovojnico brez poštne znamke lahko osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore. NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV 4. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 4. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: TOKAJ, IME, ULAGA, ARD, RIL, VESNA, IN ME-MORIAM, HEPBURN, ŠE, AAR, RJAVEC, OKUN, DOMENA ROD, BUDA IGOR, DAR, AKANT, IKA, ALENKA, SLANIK, LAYOUT, KARATE. prgišče misli Umetniki" brez daru so zmeraj ošabni, zahtevni in cinični M. MAHNIČ Vsi slavospevi so bili, so in bodo zlagani in hinavski, zakaj nikoli in nikjer niso živeli med nami čisti bogovi, temveč ljudje iz mesa in krvi, z vsemi tistimi čednostmi in grehi, ki je zanje odgovoren čas, v katerem so živeli, in razmere, v katerih so zoreli in dozoreli I. CANKAR Nravnost ni nikdar nagonska, marveč vedno zavedna. O. WEININGER Tisti, ki rušijo spomenike, ponavadi ohranjajo njihove podstavke. V RUS M. $IMBOL ZA ŽVEPLO ALPSKI UCAR VRSTA SOCVETJA PRITOK IMENSKEGA JEZ. DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST MESTO NA VZHODU BELORUSIJE GR. MIT. MORSKA NIMFA KRAJ OB SLOV.-ITA-UJANSKI MEJI GORSKA GMOTA ZGODOVIN SKO MESTO V SZ FRANCIJI GR. MD. LEPI MLADENIČ POLOŽAJ V JOGI REZULTAT LOMLJE- NJA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST KRATICA ZA TUBERKULOZO K v/ PISATELJI- CA PEROCI ANGL. M. IME KANADSKA LUKA OB ONTARIU IME PIANISTA BERTONCLJA MAJHEN TAT KONJSKI TEK OKRAJ. ZA HEKTAR BRIGITTE BARDOT VE UK GORSKI VRH ZELENICA USCAVI KOŽNA BOLEZEN sukar (BOŽIDAR) SREDIŠČE CERKLJAN- SKEGA HRIBOVJA NEKDANJI TOMOSOV AVTO ŽENSKI GLAS PREZUSKi KRALJ DEŽELA V INDOKINI GRŠKA ČRKA STARONOR DUŠKA ZGODBA VTOR: OZE UDIF IME KRITIKA FINCIJA LORGER STANKO EŠEVALNI DLN SLADKO- VODNA RIBA JAMA MATIJA LESENA GREDA POZNAVALEC VINA ZGODAJ ZRELO SADJE zanimivosti iz sveta OSEH’ maaiiBsiiMffiifl Svet je novem vretju, ponovno ga zajel val narodnega prebujenja. Prvi val je prinesla dekolonizacija v šestdesetih letih, ko je p vsej zemeljski ohli iz nekdanjih kolonij nastala kopica novih samostojnih držav, drugi val pa je prišel v tem desetletju s padcem komunizma in koncem hladne vojne. Za Slovenci in drugimi evropskimi narodi, ki so dolga stoletja živeli v okviru večnarodnih držav (v katerih je bil običajno en narod bolj enakopraven kot drugi) in jim je uspelo izboriti državno samostojnost, na glas premišljajo o lastni državnosti še številni drugi manjši narodi in etnične skupnosti, živeči na vseh koncih sveta, od avstralskih pustinj do severnoameriških prostranstev. Nekateri ocenjevalci svetovnih razmer sc boje, da to obdobje prinaša precej nevarnosti za svetovni mir, saj zaradi teženj po državnosti prihaja do napetosti v mnogih sedanjih državnih tvorbah. Po potrdilo, da gre res lahko za nevarne procese, če ne potekajo po pravih poteh, nam ni treba iti daleč, saj ga imamo pred nosom v Bosni in Hercegovini. Krvava vojna na tleh nekdanje Jugoslavije pa je žal samo ena od številnih vojn, ki ta čas divjajo po svetu zaradi teženj po samostojnosti posameznih delov obstoječih držav. V mnogih predelih sveta teče kri in poji sanje o samostojnosti in lastni državnosti, mnoge skupnosti pa so zanje že plačale strahovit krvni davek. Pomislimo samo na Kurde, Tamilce, Eritrcjce, Tibetanec in druge, ki se bore za samostojnost. O.vscm tem je tekla beseda na nedavnem tretjem letnem zasedanju generalne skupščine UNPO (Organizacija nepriznanih narodov in ljudstev) v Haagu. Zasedanja so se udeležili predstavniki 60 “bodočih” narodov. Organizacija deluje kot nekakšna alternativna OZN. Uradno ima sicer samo 32 članic, je pa kandidatov za sprejem zelo veliko, vendar vsi ne bodo sprejeti. Vanjo sc namreč lahko včlanijo le skupnosti z geografsko zaokroženega ozemlja, ne morejo se skupnosti, kot so denimo “črni muslimanski bratje”, ki žive razpršeno v različnih državah, pogoj pa je tudi, da za svoje politične cilje ne uporabljajo terorističnih načinov boja. Organizacijo so leta 1991 ustanovili po zamisli nizozemskega pravnika Michaela van Walta predstavniki šestih skupnosti, med njimi so Kar štiri kasneje dosegle lastno državnost (Estonija, Litva, Armenija in Gruzija). Njim bo sledila verjetno še katera od sedanjih članic, nekaterim pa ni nobene pomoči. Na srečanju so se oglasili tudi predstavniki skupin, ki so praktično že odpisane. Skandi iz Švedske ali švicarski Juri so denimo že manj kot manjšine, njihovo število sc je skrčilo na simbolično velikost, njihova kultura in jezik pa sta praktično že izumrla. Na srečanju je bilo ob realnih in upravičenih zahtevah po doslednem uresničevanju načela o samoodločbi narodov slišati tudi utopične zahteve. Predstavnik indijanske skupnosti Lakota je denimo najavil, da bodo zahtevali od Združenih držav Amerike in Kanade, da jim vrnejo vso zemljo, kjer so nekoč prebivali, to pa pmeni celotno ameriško zvezno državo Louisiano in precejšen del južne Kanade. Čeprav je bilo zasedanje v očeh mnogih opazovalcev večkrat bolj parodija na zasedanja generalne skupščine OZN kot resna zadeva, pa organizacije ne gre podcenjevati. Je odraž teženj več deset milijonov ljudi, ki hočejo svojo nacionalno istovetnost potrditi z lastno državnostjo. Med njimi so sanjači, ki sanjajo neuresničljive sanje, so pa tudi odločni borci, ki so pripravljeni poseči tudi po orožju za dosego svojih ciljev. MiM Ker se je tudi pri nas že kar dobro uveljavil mobilni cclulami telefon, bo za marsikoga neprijetna novica, da sc je ta sicer tako koristna naprava znašla na zatožni klopi. Prenosni brezžični telefon, brez. katerega dandanašnji skoraj ne morejo več biti poslovneži, borzni mešetarji, ljudje, ki veliko delajo na terenu, novinarji in še mnogi drugi, so osumili, da lahko povzroča raka na možganih. Novica, ki sc je najprej razširila v Ameriki, je takoj razburila širok krog uporabnikov cclularnc telefonije tudi drugod po svetu, vplivala pa je že tudi na prodajo, saj je po skokovitem naraščanju - do 70 odst. letno - prodaja zastala. Sum je vsekakor hud, vendar je panika zaenkrat odveč. Če imate takšen telefon ali ga stalno uporabljate, ga nikar še ne vrzite stran, saj pravih dokazov za zločeste učinke cclularncga telefona na možgane še ni. Vse skupaj sc je začelo z vestjo v ameriškem tisku, da sta dva poslovneža, znana po stalni uporabi mobilnega telefona, umrla MgfeD zaradi tumorja na možganih, nadaljevalo pa z javno obtožbo nekega floridskega vdovca, da mu je žena umrla zaradi pogoste uporabe cclularncga telefona. Potem so še govorice dodale svoje in mobilni telefon se je znašel v navzkrižnem ognju. Vse skupaj sc je skuhalo tako vroče, da je Združenje industrije cclularnih tclc-kominukacij bilo prisiljeno odgovoriti. Pred kratkim je bila javnost obveščena, da bodo plačali dodatne raziskovalne študije o škodljivosti cclularncga telefona. Strokovnjaki že zdaj pravijo, da gre za vihar v žlici vode. Elektromagnetni valovi, ki nastajajo pri delovanju cclularncga telefona, so prešibki, da bi lahko kakor koli vplivali na delovanje celic človeškega tkiva ali da bi ga celo lahko poškodovali. Tudi ni znano, da bi vplivali na dednino v celičnem jcdruv torej da bi škodljivo delovali na daljši rok. Če narava res povzroča raka, potem sc to dogaja na način, ki je za znanost zdaj popolna neznanka. zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Depresije v starosti huje ogrožajo tudi telesno zdravje bolnika, pri katerem že sam proces staranja negativno učinkuje na njegovi) psihofizično stanje. Hitreje pride do telesne izčrpanosti zaradi nespečnosti, večja je tudi nevarnost hkratnih bolezni. Zaprtje, ki praviloma spremlja vse vrste depresij, lahko povsem blokira črevesje. Morebitna okužba lahko poteka brez zvišane temperature, sam bolnik pa zaradi zavrtosti pogosto ne more govoriti o svojih težavah. Nevarnost samomora je velika. Lahko rečemo, da so depresije v starosti zaradi spremljajočih pojavov in komplikacij nevarnejše kot v mladosti. Zdravljenju depresij Ker so depresije zelo pogosta duševna motnja, je nesmiselno pričakovati in zahtevati, da bi vse ali vsaj večino depresivnih ljudi zdravila specialistična psihiatrična služba. Nedvomno je potrebno, da bolnike s hudimi oblikami depresij zdravijo psihiatri in nedvomno je potrebno, da nekatere od njih zdravijo v bolnišnici. Večino bolnikov z raznimi oblikami depresij pa naj bi zdravil njihov osebni splošni zdravnik. Res je sicer, da splošni zdravnik ne obvlada specifičnih psihoterapevtskih metod, toda pozna bolnikov način življenja in njegovo okolje pa zato lažje in ustrezneje presodi, kaj je treba spremeniti. Bolnik ga pozna in mu zaupa, a prav, zaupanje zdravnika je pri zdravljenju depresivnih ljudi izjemno pomembno. Kljub številnim poskusom z različnimi, snovmi smo šele proti koncu petdesetih let'tega stoletja dobili prva učinkovita zdravila zoper depresijo. Antidepresivna zdravila so glavna opora zdravljenja, borijo se proti telesni osnovi depresije. Zdravila, ki izboljšujejo razpoloženje, na primer amfetamini, vplivajo na razpoloženje, ne da bi pri tem zdravila osnovne vzroke depresij. Ta zdravila le lajšajo stanje in se danes malo uporabljajo, predvsem zaradi nevarnosti zlorabe in odvisnosti. Če je nastopila tudi tesnoba, lahko uporabljamo še pomirjevalna sredstva in sedative. Bolniku, ki trpi zaradi hude nespečnosti, dajemo skoraj gotovo še uspavalno sredstvo, da sc ponoči dobro spočije. Klektrokonvulzivno zdravljenje -Že dolgo vemo, da lahko električna aktivnost v možganih vpliva na razpoloženje. Leta 1930 je neki dunajski psihiater ugotovil, da so huao depresivni bolniki reagirali na umetno sprožene napade. Zaskrbljenost bolnika zmanjšajo s hitro delujočim anestetikom, ki ni nevaren, če ga dajejo v ustreznih količinah izkušeni zdravniki. Po vsakem elektrokon-vulzivnem zdravljenju ima bolnik morda glavobol in rahlo izgubo spomina, vendar to hitro mine. Po seriji nekaj zdravljenj občuti bolnik veliko olajšanje. Vendar je ta postopek še vedno predmet nasprotujočih se mnenj med zdravniki. Psihološko zdravljenje - Psihološke metode so pri zdravljenju zelo koristne, ker pomirijo bolnikov razum in čustva. Nasveti drugih pomagajo bolniku razrešiti njegov problem. Svetovalec mora spoznati dejstva o bolnikovem primeru, da ugotovi, kaj je resnica in kaj domišljija. Pri svetovanju lahko da nasvet ali pa koristne namige, vendar mora to napraviti vedno obzirno. To pomeni, da skupaj z bolnikom izdela načrt delovanja in da bolnika čustveno podpre, če gre za težje odločitve in njihovo izvršitev. Socialna terapija - Sc druga oblika zdravljenja zajema socialne metode. V tej povezavi je manj pomembno tisto, kar se odigrava globoko v človeku, kot tisto, kar sc dogaja v medsebojnih odnosih z drugimi. Kakršen koli način, s katerim ena oseba pomaga drugi ali ji omogoči pomoč, zajema medsebojno vplivanje in to je poučna izkušnja. Zdravljenje depresije mora biti vsestransko in mora zajemati vse naštete pristope. V celoti je izkoriščeno le, če obravnava "celovito osebnost" v najprimernejših okoliščinah. Konec gma ~V ■:*’ 'tBŠgl** priloga dolenjskega lista 1 5 praktični KRIŽ A v. J Nepogrešljiva bluza Bluza bo imela tudi v prihajajoči spomla-dansko-poletni modni sezoni kar pomembno mesto. V glavnem ostaja udobno široka, največkrat krojena kot moška srajca, z oplečkom, ki sc nadaljuje v rahlo nabran prednji in zadnji del. Ovratnik je lahko koničast ali pa okrogel. Dolžine bluze so še naprej različne. Cc je bluza krajša, je v pasu pogosto stisnjena oz. zaključena s široko obrobo. Še vedno je modna tudi daljša bluza, ki jo oblečemo čez pajkice oz. ozke hlače ali čez ozko krilo, ki je lahko mini ali potegnjeno preko kolen ali celo še nižje. Bluze bodo zapeljevale s črtami, ki jih je nasploh še precej, pa s cvetlicami ali eksotičnimi in grafičnimi vzorci. Bogati barvni lestvici - vsi peščeni toni, svetlo siva, morske barve - pa bo kraljevala drap barva. Žarnice Čeprav sc bo zdelo komu čudno, ni nepomembno, da vsaj enkrat na mesec oz. takrat, ko čistite po stanovanju svetila, odvijete tudi žarnice in obrišete z njih z mokro krpo umazanijo. Zelo umazana žarnica lahko daje namreč tudi do 20 odst. manj svetlobe. Preden žarnico ponovno privijete, mora biti popolnoma suha, sicer vas lahko strese. Fluorescentne cevi obrišite z vlažno krpo, zamenjati pa jih morate takoj, ko začno utripati. Ne smete čakati, da popolnoma odpovedo. Priporočljivo je, da imate vedno na zalogi vse vrste žarnic, ki jih potrebujete v stanovanju, da jih lahko po potrebi takoj zamenjate. Marmorni kolač Potrebujemo: 25 dag masla ali margarine, 25 dag sladkorja, 1 vanilin sladkor, kozarček ruma, ščepec soli, 4 jajca, 50 dag moke, 1 pecilni prašek, mleko po potrebi, 2 dag kakava, 2 dag sladkorja. Zmehčano maslo ali margarino penasto razmešamo. Postopoma in med mešanjem dodajamo sladkor, vanilin sladkor, rum, sol in jajca. Zmešamo moko s pecilnim praškom in jo po žlicah med mešanjem dodajamo testu. Če je testo pregosto, zamešamo vanj tudi nekaj žlic mleka. Dve tretjine testa damo v namaščen in pomokan venčni model. Zmešamo kakav in sladkor, zamešamo med preostalo testo. Temno kakavovo testo damo v model na svetlo testo. Z vilicami spiralasto povlečemo skozi obe plasti testa, da sc premešata. Pečemo v ogreti pečici pri 175 do 200 stopinjah 50 do 65 minut. /V it Da bo vode . UM ravno prav Kaj vse vpliva na zalivanja? Potrebna količina vode je precej odvisna od prcccdnosti zemlje. V prcccdni zemlji zlepa ne bomo preveč zalili. Čim težja je struktura zemlje, tem porcdkcjc je potrebno zalivati in tem previdnejši moramo biti. Zelo je pomemben tudi letni čas. V poletni vročini je nujno pogostejše zalivanje, tega pa so potrebne tudi vse rastline, ki jih hranimo v prostorih z višjo sobno temperaturo. Večje rastline seveda porabijo več vode kot manjše. Manj vode pa porabijo rastline, ki v lončku še nimajo dovolj prepletenih rastlin. Na to pa moramo biti pozorni, kadar rastline presajamo iz manjšega v večji lonec. Obratno pa je pri rastlinah v premajhnem lončku, ki je popolnoma prepreden s koreninami. Tam jim bomo dovolj vode težko zagotovili. V velikih loncih je zato zemlja ponavadi prevlažna, v malih pa presuha, vse pa je seveda odvisno tudi od velikosti rastline. Kaj smo kupovali Na našem avtomobilskem tržišču lani ni bilo večjih premikov, niti jih v bližnji bodočnosti ni pričakovati. Spregovorili smo že o tržnih deležih naših avtomobilskih proizvajalcev Revoza in Cimosa, ki bosta po vladnem ukrepu s prvim aprilom še bolj v privilegiranem položaju, sedaj pa poglcjno, kako si po številu registriranih novih vozil sledijo še ostali evropski in svetovni proizvajalci: Škoda 2.414, Opel 2.300, Ford 1.829, Fiat 1.028, Nissan 754, Peugeot 682, Hyundai 625, BMW 622, Honda 553, Subaru 455, Mazda 276, Daihatsu 244, Alfa Romeo 235, Volvo 135, Mercedes Benz 128, Mitsubishi 119 in Moskvič ter Chrysler vsak po 78 osebnih vozil. Lani je bilo pri nas registriranih tudi 746 vozil iz sarajevske tovarne Tass, pa tudi 658 vugov, _ 762 lad ter blizu 90 zastav, kar kaže na to, da avtomobilski trg z jugom še ni pololnoma pretrgan. Zal je z rezervnimi deli precej slabše. O tem že pričajo črne kronike v naših časopisih. m ■ «s«j*Msm VALENTINOVO - Na Zahodu, posebno v Angliji, je dan sv. Valentina (14. februar) zelo priljubljen praznik. Na ta dan si zaljubljenci in prijatelji izmenjajo voščilnice, drobna darila in cvetje. Simbol tega praznika je srce v vseh mogočih oblikah in načinih prikazovanja. Posebno v Ameriki je Valentinovo množično upoštevan praznik. S svojimi prazničnimi srci vred se je šega ob sv. Valentinu z Otoka prenesla v celinsko Evropo in druge dežele po svetu. Zadnja leta se tudi pri nas v trgovinah pojavljajo za Valentinovo drobna darila, srca in šopki po vzoru Zahoda. Tudi reklame v najrazličnejših medijih skušajo ljudi vpeljati v novo šego na naših tleh. Sv. Valentin slovi v slovenskem ljudskem izročilu kot prvi “spomladin”, ki ima ključ do korenin. Ime Valentin izhaja iz latinske besede valens, kar pomeni močan, zdrav. Priporočali so se mu predvsem mladoporočenci, saj je njegov god v predpustnem času. Lončeni model v obliki srca za peko potice na sliki je iz zbirke Posavskega muzeja v Brežicah. (Pripravila etnologinja Ivanka Počkar, kustodinja v Posavskem muzeju) Možitve brez ljubezni - Može se dekleta brez velike sile tudi za neljubljene, potem uhajajo domu, se vlačijo s prejšnjim ljubčkom, mož jih pretepa etc. šele ko otrok pride, vrne se včasi mir v hišo. Takih brezbožnih razmerje sila veliko na Dolenjskem -popi molče, so zadovoljni da dobe o svatbi svoje goldinarje in hočejo, da bi ex offo zakon moral dober biti, da se oženjeni radi imeti morajo, če se prav ne morejo. Rubežen ima tudi Dolenec stare korenine za očitno tolovajstvo, zato nastavlja na beriče vile, pričakuje komisarje s sekirami in se upira tudi žandapnom. Rubniki so vselej veseli kedar kmet le vpije in kolne. Čudno pa je, da zarubljene reči isti Dolenec vselej rad kupuje če ima le denar. Vest mestne gospode je taka, da popapa ne le svoje premoženje, če ga ima, ampak zraven še otročje, če ga dobi v kremplje. Dolenec je mnogo bolj naraven od Gorenca v vseh svojih veselicah, strastih in navadah, resp. razvadah. Pohotnica lajdra se rada in očito, kar naravnost zapeljuje tistega, ki jej je všeč. Možje ki bi radi sloveli za veljake, se ga vpričo ljudi našverkajo in delajo škandale, ki morajo škoditi njih ugledu, ali kaj se če, ko jih pa žene duh h kupici. Tako so tudi ženske očitne pijanke, kar zadržuje tudi rast deklic... Gorence dela vse te in take grehe . skrivaj premišljeno, varuje se da bi ljudje uganili njegov pravi namen, pravo misel, pravi vzrok delovanja ali nehanja. Dolenec ne pozna ne zadržkov vernih ne moralnih ne društvenih, ne postav spodobnosti in vnanjih ozirov. S Ana: Bližala se je ura obiskov. Postajala je nemima od radostnega pričakovanja, da mu bo lahko pokazala njunega sina. Vedela je, da je ponosen nanj. Nič zato, če je bila prva hčerka, saj je bil prepričan, da bo dmgi otrok sin. Ime je bilo pripravljeno že od hčerkinega rojstva. Odšla je v kopalnico, da se uredi. Mehkoba materinstva ji že žarela iz oči. Bila je pripravljena za srečanje. Začeli so prihajati. Ob vsakem pritisku kljuke na vratih ji je srce zatrepetalo: zdaj bo vstopil. Hudomušno si je mislila: odprl bo vrata, pa je ne bo takoj zagledal, ker je njena postelja za vrati. Sele čez hipec ga bo poklicala: “Glej, tu sem, pridi!” Soba se je napolnila. Ob vsaki postelji se je nabrala gruča in se veselo pomenkovala. Ponovno si je uredila odejo in čakala. “Kaj vi nimate obiskov?” se je začudila soseda, ko se je že poslovila od svojega moža. "Ni še prišel, bo pa kmalu, ” je potolažila sosedo in sebe. Oglasila se je skrb. Zakaj ga ni? Saj nima daleč. S hčerko tudi nima opravka, že pred odhodom v bolnišnico jo je odpeljala k sestri. Najbrž je vrsta za rože. Ne potrebuje rož, njega bi radav Sla je k oknu, da bi ga prej zagledala. Hodila je po hodniku in žalostno gledala, kako so začeli obiskovalci odhajati. Kmalu bo Nina: ©nmran je v posteljo. Razočaranje je bilo očitno. Žar v očeh je ugasnil, ustnice so sc trpko stisnile. Sosede so jo začele tolažiti, da bo gotovo prišel, najbrž ima važne zadržke. Sama pa ni verjela v to. Z grenkobo v srcu se je obrnila v zid in pričela jokati "Mami zakaj jokaš, glej, prišel sem, " je zaslišala skozi solze. “Poglej, tudi moj brat in njegova žena sta tukaj!" “Zakaj nisi prišel prej? Kje si bil?” so deževala vprašanja. “Prišel bi prej, pa sem se zadržal pri bratu. Zdaj pa smo vsi tu." Tako torej! Samo 10 minut daleč je imel do bolnišnice, pa je že zjutraj šel k bratu in tam čakal ves dan, namesto da bi pohitel pogledat sina in njo. Zamerila mu je. Za njegovo opravičevanje ni našla razumevanja. Preveč težko ga je pričakovala... Leta kasneje je spoznala, da je bilo to razočaranje le prvo od mnogih naslednjih. 7. J 1 Nisem živela pri starših, a sem imela kljub temu srečno otroštvo. S svojo staro teto sem živela v majhni hišici na klancu pod mestno cerkvijo. Ona je bila trgovka, delala je deljen delovni čas. Hišica je imela tudi lep vrt. Koliko čudovitega cvetja je bilo tam! Pogrešala sem starše, a teta se mi je razdajala z vsem srcem. Tako je teklo življenje vse do dne, ko se je teta odločila, da zaradi vztrajnih bolečin v želodcu obišče zdravnika. Dolgo je ni bilo nazaj, a ko se je vrnila, je bila vsa bleda in vznemirjena. Zdravnik ji je sicer predpisal zdravila, a ta ji niso dosti pomagala. Sledili so novi in novi pregledi pri specialistu, bolezen pa je kljub temu strašljivo hitro napredovala. Tolažila sem jo, ona pa mi je odgovarjala: “Ne jokaj, saj bo kmalu minilo. ” Pa ni minilo. Vedno huje je bilo. V službo ni mogla že nekaj časa več. Ostala je na bolniški. Čez dan je bolečine še nekako prenašala, ponoči je ves čas ječala. Vstajala sem, ji kuhala čaj, dajala zdravila in ji brisala pot s čela. Pisala sem očetu. Vzel je dopust ter prišel k nama. Še isti dan je uredil, da so teto odpeljali z reševalnim vozilom v bolnišnico. Ni se upirala, a predno so jo vso izčrpano položili na nosila, me je poklicala k sebi in rekla: “Vem, da se živa v to hišo ne bom več vrnila." Res se ni. Rak na želodcu je bil močnejši, uničil jo je in mi jo vzel za vedno. Pripeljali so jo domov. Sosedje in moj očka so ji naredili mrtvaški oder. Zasuli so jo s cvetjem, da se je skoraj izgubila v njem. Tako sem še ne stara dvanajst let pnnč doživela izgubo ljubljene osebe v družini. In le misel, da ne trpi več, je blažila mojo bolečino. Slovenski narodni vzpon Janko Prunk, zgodovinar in strokovnjak za zgodovino novejše dobe, pisec več knjig in prek 300 razprav in člankov, je pred kratkim pri Državni založbi Slovenije izdal knjigo SLOVENSKI NARODNI VZPON, ki bo gotovo pritegnila vse tiste bralce, ki jih zanima, kako je slovenski narod, v vseli pivinah narodne eksistence sicer zrel evropski narod, vendar brez lastne države, narodnopolitično zorel do nove samozavesti, ko je dolgo prevladujočo predstavo, da ni dovolj močan in sposoben za popolnoma samostojno suvereno državno življenje ter da sc mora zato razvijati v okviru jugoslovanske državne skupnosti, zamenjala jasna zavest o nujnosti lastne države oziroma državne osamosvojitve. Razvoj je pripeljal do samostojne države, s katero se je slovenski narod prav v vseh elemenetih svoje eksistence in razvoja potrdil kot enakopraven drugim evropskim narodom. Knjiga kot prva v slovenskem zgodovinopisju zarisuje narodnopolitični razvoj Slovencev za časovni lok dobrih dveh stoletij, od začetka narodnega preporoda, ki ga postavljamo v leto 1768, ko je izšla Kranjska gramatika Marka Pohlina z znamenitim uvodom, oplemenitenim z narodnobuditeljskimi idejami, do razglasitve samostojne države in njenega mednarodnega priznanja v obdobju 1991-1992. Za razliko od dosedanjih političnih zgodovin slovenskega narodnega razvoja, ki jih imamo pravzaprav zelo malo, poskuša Prun-kova knjiga dati neideološki odgovor, zakaj smo sc Slovenci v določenih zgodovinskih prelomnicah odločili tako, kot smo sc, in ne drugače, hkrati pa s tem posredno odgovarja tudi na vprašanje, kje smo danes in zakaj se obnašamo tako, kot sc. Tematika je razdeljena v pet okvirnih poglavij. Prvo govori o slovenskem narodu od preporoda do taborskega gibanja, drugo je posvečeno slovenski narodni politiki od taborov do razpada habsburške monarhije, tretje obravnava narodno politiko Slovencev v prvi jugoslovanski državi, četrto govori o slovenskem narodnopolitičnem prizadevanju v času druge svetovne vojne, zadnje poglavje pa prikazuje slovensko narodno politko po drugi svetovni vojni v federativni Jugoslaviji do razglasitve neodvisne Republike Slovenije. Knjiga je napisana za širok krog bralcev, kljub temu pa ohranja znanstveno resnost in argumentiranost. MILAN MARKELJ Drava življenja Ljudje zelo različno zaznamujejo svoje življenjske jubileje. Pesniki to običajno store z novo knjigo in tudi France Forstnerič sc je odločil tako. Ta poet iz ptujske okolice, ki sc je sprva preživljal kot učitelj, potem pa si služil kruh z novinarjenjem, je namreč ob nedavno praznovanj 60-lctnici slavil izid svoje zbrane poezije. Knjigo z naslovom DRAVA ŽIVLJENJA so mu ob pomoči številnih sponzorjev izdali pri mariborskih Obzorjih. V Dravi življenja je združenih vseh pet Forstncričcvih pesniških zbirk, in sicer po vrstnem redu, kakor so izšle: Zelena ječa (1961), Dolgo poletje (1968), Pijani kurent (1971), Pesniški list 32 (1976) in Ljubstava (1981). Pred njimi je esej Petra Kolška, ki v novem vrednotenju Forstneričcve poezije odkriva tudi njen pravi pomen ter ji določa pravo vrednost in mesto v slovenski besedni umetnosti. To poezijo ima Kolšek kratkomalo za elitno, in če so pesmi res dobre, stvaritve pravih pesnikov, jih je potrebno ponatisniti. Takšno mnenje postavlja na glavo nekatera iz preteklosti, ki Forstneričcvi poeziji niso bila nakonjcna. Zlasti pristaši modernizma so trdili, da se bo njen glas slišal do tihote in pozabe. In kakšna je Forstncričeva poezija, da je bilo zdaj nujno popraviti, kar je bilo o njej povedanega prepovršno in zanjo omalovažujočega? Je preveč jasna, razumljiva, preveč fino izbrušena in estetska? Ali je nekatere zmotil svet, ki ga ta poezija izpoveduje, ali celo snov, iz kakršne je, ko imajo tudi besede okus po pokrajini? Morebiti koga, ki ga že ob besedi dežela zvije, ker takoj pomisli na solzavo domačijstvo z oh-i in ah-i v vsakem verzu? Morebiti. Seveda pa nimajo Forstneričcve pesmi nič skupnega s kakšno verzifikatorsko bažo. “Pokrajina mi pomeni pri pesnikovanju isto kot kiparju material,” je pesnik zapisal. Od Zelene ječe do Ljubstavc je minilo dvajset let. Od začudenja, da so sc “razcvetele oči”, do “ilovice vsepovsod” sc razpleta Forstncričeva poezija. Pravzaprav spleta v Dravo življenja. V tej zbirki zbirk je Ljubstava vrh po pesniški moči. Ena izmed pesmi sc začenja takole: “Škoda, oče, da nisva šla / nikdar skupaj v Ljubstavo. / Zdaj vem, takšna je, kot si dejal: /Ljubstava, daleč in v blatu.” Tako, sc pravi naravno, nagovarja bralca ta poezija. IVAN ZORAN Če je že razumljivo, da je nova ljudska oblast takoj spremenila ime Ulice 6. septembra, pa je toliko manj, cla so hkrati preimenovali tudi Rcžkovo cesto. Kolonija, kot so Novomeščani imenovali takrat in še danes tako rečejo temu delu mesta, katerega začetek sega v leto 1925, ko je železniška uprava kupila zemljišče pod Marofom za svoje zaposlene, ki so si tam začeli graditi družinske hiše, je leta 1930 dobila ime Rcžkova cesta po takratnem novomeškem županu dr. Josipu Režku. Režka, Štembur-jevega zeta, po rodu Belokranjca s Krašnjcga vrha pri Radoviči v metliški občini, se stari meščani še danes spominjajo kot tistega župana, ki je dal na svoje stroške prebarvati kandijski most. Dr. Režek je bil novomeški župan v letih 1923 - 1935 in je bil politično liberalno usmerjen. Tako je bil po vojni liberalec prvi na udaru. Morda se je nova oblast za to odločila zato, ker je bil dr. Režek še živ (umrl je leta 1966 in je pokopan na šmihelskem pokopališču), vendar je to malo verjetno, ker so prav takrat ulicam, trgom in celo mestom dajali imena po novih oblastnikih: Titu, Kardelju, Kidriču itd. Nekdanjo “nevtralno” Tesarsko, ki je pred 100 leti ime dobila verjetno po kakšni tam nastanjeni znani tesarski rodbini, so v obdobju med prvima dvema poimenovanjema med leti 1892 in 1930 preimenovali v Ulico 6. septembra. To ime je ta sicer ne prav izpostavljena ulica za Bregom dobila v spomin na datum razdelitve polkovnih zastav in v spomin na bazoviške žrtve, obsojene na tržaškem procesu in ustreljene 6. septembra 1930, ki je bil hkrati tudi rojstni datum kraljeviča Petra, po katerem se je takrat imenoval že novomeški Glavni trg. 6. september je bil, kot rečeno, rojstni datum prestolonaslednika Petra in njemu v čast je kralj Aleksander na ta dan leta 1929 enotam takratne jugoslovanske armade podelil nove zastave. Med italijansko okupacijo je bila ta ulica ena redkih, ki so jo novi oblastniki preimenovali in ji nadeli ime po znanem italijanskem pesniku in nacionalistu Gabrielu d’Annuziu. Zanimivo je, da so tako rekoč prvo preimenovano novomeško ulico po vojni poimenovali po precej neznanem in nepomembnem človeku. Kosova ulica je dobila ime po Vinku Kosu, novomeškem trgovcu in knjigarnarju, ki sam ni bil nikoli član komunistične partije, a je novomeškim komunistom skrivaj pomagal že pred vojno, življenje pa je kot partizan skupaj z Vinkom Paderšičem-Batrejo izgubil leta 1942 v Becelctovi jami pri Starem gradu. Nato se, kot ugotavlja Tončič, mestni ljudski odbor celih šest let ni vtikal v ulična imena. Morda res zato, ker je bilo takrat polno drugih težav in problemov. Mesto je namreč konec vojne dočakalo hudo prizadeto od večkratnih nemških letalskih bombardiranj in posledice tega barbarskega divjaštva so po vojni le počasi in s težavo odpravljali. V skladu z družbeno stvarnostjo “Na splošno zgodovina uličnih imen kaže, da je s spremembo političnih ali družbenih razmer vedno prihajalo do večjih ali manjših preimenovanj,” piše Ludvik Tončič. “Pri tem si je vsakokratna mestna oblast postavila določene kriterije, po katerih bo preimenovanje vršila. Na prvem mestu naj bi bila ohranitev zgodovinskega izročila ter uveljavljenih poimenovanj. Pri konkretnem delu pa se tega kriterija niso držali. Komisije za preimenovanja ulic so rade poudarjale, naj bi ulična imena ne dobila političnih poimenovanj, vendar sc je to vsakokrat dogodilo. Ulice, poimenovane po politikih ali političnih dogodkih - ne le v Novem mestu, ampak tudi drugod - so bile najprej na rešetu in tudi najprej preimenovane. Najdlje so zdržala ulična imena z zgodovinskimi imeni in z imeni zaslužnih ljudi (pisateljev, umetnikov, znanstvenikov itd.).” Nova slovenska oblast je šele v začetku leta 1948 sprejela zakon o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš, ki je z manjšimi popravki oziroma dopolnitvami veljal vse do leta 1980. Seveda je bil zakon ideološko naravnan in v njem med drugim piše: “Naselja ne smejo imeti imen, ki niso v skladu z današnjo družbeno in narodnostno stvarnostjo ali ki žalijo narodnostni čut slovenskega naroda ali drugih narodov Jugoslavije.” In naprej: “Ne smejo sc uporabljati (za imena ulic in trgov, op. p.) imena oseb ali dogodkov, katerih poveličevanje ne bi bilo v skladu z današnjo družbeno in narodnostno stvarnostjo.” Čeprav je zakon zahteval, da morajo biti imena naselij, ulic in trgov prilagojena zakonu v letu dni od njegove uveljavitve, sc je v Novem mestu to zgodilo šele leta 1955, medtem ko so v Ljubljani pripravili predlog za preimenovanje v šestih mesecih po sprejemu zakona. V Novem mestu so sicer leta 1951 in 1952 nekaj improvizirali v zvezi s preimenovanjem ulic in trgov, vendar je bil rezultat tak, da na koncu ljudje v preimenovanih ulicah niso vedeli, na katerem naslovu stanujejo. Florijanov trg, današnji Prešernov trg, so takrat na hitro, brez odloka, kar po domače preimenovali v Partizanski trg. Nekdanji Kapucinski trg, danes Novi trg, pa naj bi dobil ime po Titu. Tako je bil v takratnem telefonskem imeniku hotel Metropol na Titovem trgu, nasproti stoječa pošta pa na Kapucinskem trgu. Iz vseh zapletov okoli novomeškega Titovega trga, ki naj bi vključil še nekdanji Kettejev park, ni bilo nobenega haska. Takratni novomeški politični velmožje so sc odločili, da tega dela mesta ne bodo poimenovali po ljubljenem maršalu, dokler ne bo dobil svoje dokončne podobe, dokler pač ne bo primerno urejen in ugleden, tla bo lahko nosil Titovo ime. In tako se je zgodilo, tla je bilo Novo mesto vsa dolga desetletja ni imelo ne trga ne ulice s Iitovim imenom. Menda je bil še najbolj v nevarnosti Glavni trg, ki mu ni dosti manjkalo, da bi imenom od Napoleona do kraljeviča in kralja Petra ter fašizma dodal sc Titovo. Kdorkoli že je preprečil to epizodo v večstoletni zgodovini novomeškega Velika oziroma Glavnega trga, je vsekakor ravnal pametno in, zlasti za tiste čase, tudi pogumno. Improvizirano preimenovanje v letu 1952 je, kot ugotavlja kustos Tončič, zajelo kar 41 novomeških ulic in trgov od 57, kolikor jih je mesto imelo ob koncu druge svetovne vojne. Del novih uličnih imen so vključili v pravo preimenovanje v letu 1955, precej pa so jih, hvala bogu, opustili. Med drugimi so opustili tudi tale imena: Cesta Cankarjeve brigade, Cesta Dolenjskega odreda, Cesta Gubčeve brigade, Gesta Jugoslovanske ljudske armade, Kardeljeva cesta, Titov trg itd. Ostala pa so nova imena ulic, kot na primer: Adamičeva ulica, Cesta herojev, Cesta komandanta Staneta, Ulica talcev, Cvelbaijeva ulica, Čitalniška ulica, Dalmatinova ulica, Hladnikova ulica, Kettejev drevored, Koštialova ulica, Paderšičcva ulica, Prešernov trg, Pri mlinih (od 1955 Nad mlini), Prisojna pot, Trubarjeva ulica, Ulica Dušana Jereba (od 1955 Jerebova), Ulica Josipa Germa (od 1955 Germova), Ulica Vinka Kristana (od 1955 Kristanova) ulica), Valantičcvo, Vavpotičcva ulica in Zupančičevo sprehajališče. Druge ulice in trgi so obdržali svoje predvojno ime. Novo mesto je pravzaprav imelo srečo, da sc je po drugi vojni s poimenovanji ulic in trgov največ in najdlje ukvarjal Bogo Komelj, dolgoletni skrbni ravnatelj študijske knjižnice, ki mu je uspelo ohraniti več kot pol starejših uličnih imen. Njegov tipkopis o teh stvareh hrani Dolenjski muzej. 1 priloga dolenjskega lista mr&KSMmr '• C-. ________________ Adriino potovanje v Pariz ^ Z, milo rečeno, dvomljivo privatizacijo naj bi Marjan Anžur in Andreas Poschacher novomeško IMV g ^ prikrajšala za več deset milijonov francoskih frankov « 1 ! NOVO MESTO — Po lekciji o domnevno neresničnih podatkih v pred štirinajstimi dnevi ohja vljenem zapisu pod našlo vom »Štiri milijone tolarjev odpravnine« seje službi za stike z javnostjo novomeške IM V zdelo v prejšnji številki DL vredno zapisati tudi tole: »IM V želi biti odprto podjetje. Zato želi, da so informacije o njem v javnih medijih korektne. Polresnice ne koristijo nikomur, še najmanj Adrii Caravan, IMV-ju, kot tudi ne Dolenjskemu listu.« Pa si nalijmo čistega vina! Taista služba za stike z javnostjo trdi, da je pisec uporabljal neresnične podatke in nedokazane trditve. Če bi sestavljalci tega pisanja sporni zapis prebrali temeljiteje, bi jim bil trud, ki so ga vložili v pripravo odgovora, prihranjen. Nikjer namreč ni zapisana trditev, daje Marjan Anžur, kije bil tiste čase v Novem mestu v vlogi trojnega funkcionarja, kot predsednik upravnega odbora Adrie Caravan, predsednik holdinga IMV in predsednik upravnega odbora pariške firme Adria International, odpravnino v znesku 4 milijone tolarjev ob odhodu iz Novega mesta tudi prejel. Bi pa to bržkone z veseljem storil, če se le ne bi zataknilo in če zgodba o bajni odpravnini ne bi prišla na ušesa delavcem in javnemu pravobranilcu. Izplačilni nalog za odpravnino v omenjenem znesku je namreč že bil v novomeški SDK, to, daje bil napisan v nasprotju z določili zakona o podjetjih, v nasprotju z veljavnimi splošnimi akti IM V in v nasprotju z vsebino že tako sporne individualne pogodbe o zaposlitvi ter da je izplačilo odobrila nepooblaščena oseba, g. Anžurja očitno ni motilo. Kot to očitno ne moti službe za stike z javnostjo novomeške IMV, katero velja spomniti Še na to, da Marjanu Anžurju to ni bila prva odpravnina, vsaj tisto od Revoza naj bi po nam znanih podatkih že spravil v žep. Sicer pa nekateri tako ali tako pravijo, da smo z zgodbo o An-žurjevi odpravnini in kazenski ovadbi zoper Andreja Bleivveisa, odgovorno osebo IMV, ki da je izplačilno nalog zanjo odobrila, bika prijeli za rep in ne za roge. Napako popraviti je vse prej kot lahko. Le bolj ali manj šušljalo se je doslej o čudnih poteh privatizacije imevejskega premoženja, o novomeško—francoskih kupčijah, škodljivih pogodbah, o domnevnem zaslužkarstvu Marjana Anžurja in Adreasa Poschacherja, generalnega direktoija Adrie Caravan, in še čem. Nobena večja skrivnost ni, da so se v preiskavo že lani spomladi vključili tudi novomeški kriminalisti, toda uradnih pojasnil ni od nikoder. Kot da postopek in bržkone z njim povezana odkritja nekomu v vrhu slovenske politike, vlade ali policije niso pogodu. Da zabeležke novomeških kriminalistov niso ostale prazne, kaže tudi njihova skopa informacija, da so o rezultatih dosedanje preiskave obvestili javnega tožilca. In kakšni naj bi bili ti rezultati? Pričujoča zgodba, ki je nastala na podlagi nekaterih pričevanj, izjav, pri posameznikih spravljene dokumentacije, bržkone ni daleč od prave resnice. Če bomo zanjo sploh kdaj izvedeli?! Lanska pomlad je v slovenske časopise prinesla pravo medijsko vojno, v kateri so Marjan Anžur, takratni predsednik upravnega odbora Adrie Caravan, in Andreas Poschacher, direktor taiste firme, na eni strani, ter delavci s stavkavnim odborom in novomeška politika na drugi strani dokazovali svoj prav pri iskanju rešitve za takrat 1.700-glavi kolektiv AC. »Trdno sem prepričan, da za Adrio ni rešitve brez tujega, svežega kapitala, tega Slovenija nima,« je spomladi trdil Anžur. In na očitke o privatizaciji Adrie nadaljeval: »Gre za nekakšne nedokazane domneve o osebnem okoriščanju in divji privatizaciji. Ko smo v Parizu ustanavljali Adrio International, smo po francoski zakonodaji potrebovali sedem ustanoviteljev. Eden od njih je IMV, ostalih šest družabnikov pa je dobilo po eno delnico — med njimi sem tudi sam. Isti hip smo vsi podpisali izjavo, da se v korist IMV odrekamo tej delnici, in tako je stoodstotni ustanovitelj te firme IMV. To je ves misterij te privatizacije. Nihče ni bil pripravljen vlagati neposredno v Slovenijo, zato smo pač ustanovili firmo Adria International, ki združuje vse naše filiale v tujini. In zakaj smo za »finančnika« Adrie izbrali luksemburško firmo Evrofinan-ce? Poiskali smo pač partnerja, ki nam omogoča, da po relativno ugodni ceni dobimo kapital — še vedno pod 15 odst., kar je zelo ugodno. IMV še vedno ohranja večinski delež v Adrii International, center odločanja pa ostaja v Novem mestu. Evrofmance sploh ne želi prevzeti večinskega deleža v Adrii Caravan. Tudi po zakonu o privatizaciji bo IMV ostala v Sloveniji, namesto holdinga IMV pa bi lahko bila že jutri holding tudi Adria Caravan, ki bi združevala vse funkcije skupine Adria, če bi bilo to potrebno. Firma Evrofmance je postala le solastnik prodajne mreže IMV, saj je bil to njihov pogoj, da nam organizirajo finance.« Na vprašanje o morebitnem odstopu, ki da ga zanj zahtevajo, pa je Anžur v Delu lanskega 8. aprila izjavil: »Ker za takšno zahtevo ni argumentov, seveda ne bom odstopil in tega ne namerava storiti niti upravni odbor. Vsi smo namreč prepričani, da sta internacionalizacija in program, ki smo ga pripravili, prava in edina rešitev.« Tako pa niso mislili mnogi v Novem mestu. Spomnimo se najprej v slovenskem časopisju objavljenega »Apela slovenski javnosti«, v katerem sedemnajst podpisanih uslužbencev Adrie opozarja na pasti, v katerih se utegne ob takšnem razpletu znajti podjetje. »Morda res ne moremo oceniti vrednosti lastnega znanja, dejstvo pa je, da imamo razvite lastne produkte, da imamo evropsko trgovsko mrežo, svoje blagovne znamke kot tudi kvalificirane strokovnjake in delavce. Vse to smo ustvarili delavci Adrie v 25 letih sami, ceno pa plačali s svojimi vedno nizkimi osebnimi dohodki. Upravičen je strah, da bo vse to bogato lastno znanje dano tujcem. In to zastonj!« odgovarjajo delavci ter med drugim nadaljujejo: »Na v Parizu ustanovljeno podjetje Adria International so prenesene funkcije financ, nabave, marketinga, prodaje in oblikovanja. Verjetno ni dileme, da so ra vno te poslovne funkcije vitalne za vsako podjetje... Projekt Eurofinance, ki nekje obstaja kot zaupni material, napisan v tujih jezikih, je bil odgovornim delavcem Adrie predstavljen samo v ustni obliki. Vsi drugi akti in pogodbe s tujimi partnerji pa še do danes niso bili dani nikomur, niti ni bil nihče z njimi seznanjen. Sicer pa je moč domneve o divji privatizaciji v skupini Adria potrditi ali ovreči le na podlagi analize pisnega elaborata Eurofinance, na podlagi doslej danih razlag pa je moč izreči nekaj dvomov. Centraliziranje prodajno—finančnih funkcij lahko s hitrimi koraki vodi v razpad prodajne mreže in v pravne spore, še posebej glede ekskluzivnosti, ki pogodbeno obstaja z več solidnimi kupci; prenos poslovnih funkcij v Adrio International lahko povzroči stečaj firme Adria Deinze, v tem primeru pa bodo banke kot kreditni upniki kredite takoj vnovčile...« Prvi na seznamu podpisnikov apela je bil Stanislav Lukšič, direktor razvojne direkcije, ki je v pogovoru za Dolenjski list lanskega 16. aprila pojasnil, zakaj ni dvignil roke za projekt Evrofi-nance. »Konec je poslušnega dvigovanja rok za razne dvomljive projekte. Spomnim se leta 1988, ko nam je Anžur prikazoval svetovalno hišo Proudfoot kot zadnjo možnost za rešitev Adrie, kije bila že takrat v velikih težavah. Ta projekt je bil zame že v začetku zgrešen, saj ne glede na možne pozitivne rezultate njihovih analiz ni bilo takrat pri nas nikakršne družbene klime za njihovo praktično izvedbo. Takrat pa pri nas ni bilo nikogar toliko v hlačah, da bi zapiral tovarne in odpuščal delavce. Zame je bil edini rezultat projekta te baje svetovno znane svetovalne firme tekmovanje proudfootovcev, kdo bo prej z džipom pripeljal čez Krko na Otočcu. Tekmovanje seje končalo brez zmagovalca, kajti džipe so morali »šlepati« nazaj na breg, stroške pa je neposredno ali pr sredno plačala Adria, katero je projekt Proudfoot, od katerega ni imela nič, stal okoli 2 milijona dolarjev. Pa to sploh ni bil edini zgrešeni projekt g. Anžurja in g. Poschacherja v Adrii.« Resne pomisleke pa je imela do ravnanja Marjana Anžurja tudi novomeška politika. Boštjan Kovačič, predsednik občinskega izvršnega sveta, je lani aprila izjavil: »Novomeška oblast seveda načeloma podpira internacionalizacijo Adrie Caravan, ker je pomanjkanja kapitala očitno. Toda trditev gospoda Anžurja, da bo z njo zagotovil 25 milijonov svežih mark, ne drži! Nastanek nove mešane firme Adria International v Parizu je posebna zgodba. Poleg tega Eurofinance ni nobena finančna institucija, temveč gre za nekakšen finančni inženiring, za podjetje iz Luksemburga, ki išče finančne aranžmaje, vendar za seboj nima neposrednega kapitala. Treba je povedati — kar je gospod Anžur zamolčal — da ima Eurofinance s tem manjšinskim deležem pravico veta pri glasovanju. Kar je ključno in kar nas v Novem mestu najbolj skrbi, pa je, da Adria International tako prevzame štiri vitalne funkcije s sedežem v Parizu, in sicer razvoj, celotno prodajno mrežo v tujini, nabavo in finance. Podjetju v Novem mestu ostaja brez kakršnega koli novega vložka — samo proizvodna funkcija. S to pogodbo je dobila Adria International za dvajset let brezplačno blagovno znamko. Vemo pa, kaj v poslovnem svetu pomeni tržna vrednost blagovne znamke.« Podobno je v razgovoru za Delo lani razmišljal tudi novomeški župan Marjan Dvornik: »Možgani v Franciji, roke ostajajo v , Novem mestu, takšna je kratka ocena projekta. Anžur je s pritiskom na delavce dosegel, da seje koncept internacionalizacije z Eurofinance uresničil. Po podatkih, ki jih imam sam, pa sta bila vsaj še dva ponudnika, ki sta bila pripravljena na finančni aranžma z Adrio. Eden je bil s Cipra, drugi pa izdelovalec prikolic Knaus. Po mojem mnenju sta bili obe različici boljši od sedanje. Eurofinance nima nobenega vsebinskega interesa pri prodaji prikolic, zanima ga le profit. Zelo nenavadno se mi zdi tudi, da ob tem, ko ljudje v Novem mestu 25 let oblikujejo program proizvodnje prikolic in spremljajo evropsko konkurenco, Adria International zaupa trženje človeku, ki ima veliko piačo, o tuji konkurenci se uči iz prospektov, na drugi strani pa naj bi v Adrii Caravan odpustili kar 25 odst. delavcev, da bi zmanjšali stroške. Anžur doslej še ni povedal, da bi bila Adria International 51-odstotni lastnik Adrie Caravan v Novem mestu! To je popolno obvladovanje produkta, proizvodnje, kapitala, dobička, dislociranega iz matičnega podjetja. Naši sumi in bojazni se krepijo tudi zavoljo tega, ker doslej še nihče ni videl pogodbe, ki jo je Anžur podpisal s podjetjem Eurofinance,« je razmišljanje zaključil novomeški župan. Milo rečeno, čudno, da po tolikih izrečenih sumih, povsem konkretnih in upravičenih, do danes še ni uradnega odgovora nanje. Je bil boter pri Anžurjevi internacionalizaciji Adrie kdo v slovenski vladi, ki se sedaj z molkom izogiba odgovornosti? Kajti če drugega ne, je moč Marjana • Anžurja in Andreasa Poschacherja na podlagi vsega znanega in javnosti še neznanega osumiti kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Anžur kot predsednik holdinga IMV, predsednik upravnega odbora Adrie in predsednik upravnega odbora nove pariške firma Adria International ter Poschacher kot direktor Adrie Caravan in imeve-jevega francoskega podjetja v Parizu naj bi prestopila meje svojih pravic pri privatiziranju Imeveje-* vega družbenega premoženja. Dokazi, kijih imamo v rokah, govorijo o tem, da naj bi bila meseca decembra 1991 brez potrebnega sklepa in vednosti pristojnega organa upravljanja v imenu podjetja IMV, p.o., Novo mesto, sklenila z luksemburško firmo E.uro-finance protokol, na podlagi katerega naj bi nato v prvi polovici ■ •inskega leta Marjan Anžur brezplačno prenesel Imevejev lastniški delež v petih podjetjih v tujini (vsa so se ukvarjala s prikoličar-sko dejavnostjo) v skupni vrednosti prek 45 (petinštirideset) milijonov francoskih frankov na podjetje Adria International v Parizu, katerega direktor je Andreas Poschacher. Anžur in Poschacher naj bi nato firmi Eurofinance omogočila na podlagi že omenjenega protokola in kasneje sklenjenega aneksa k protokolu ter na podlagi sklenjena sporazuma o delničarstvu odkup prek 200 na novo izdanih delnic Ime-vejevega francoskega podjetja Adria International po nominalni vrednosti, čeprav Eurofinance ni izpolnil svojih pogodbenih obez-nosti ali bolje rečeno: za izpolnitev le-teh ji je bilo zagotovljeno posebno plačilo. Na ta način je luksemburški Eurofinance skupaj s še neko švicarsko firmo postal 46-odstotni solastnik Imevejeve-ga pariškega podjetja, s tem pa tudi 46-odstotni solastnik vseh na to podjetje prenesenih lastniških deležev petih Imevejevih podjetij v tujini. Eno z drugim naj bi Anžur in Poschacher tako luksemburški in švicarski firmi na škodo IMV pridobila protipravno premoženjsko korist v znesku prek 20 milijonov francoskih frankov. Ni pa vnemar niti sum, da naj bi bila Anžur in Poschacher nameravala nekaj iztržiti tudi zase. Po nekaterih podatkih naj bi prek 20 od približno dvesto delnic rezervirala pri švicarski firmi zase, tako da bi jih lahko kasneje od te firme odkupila po nominalni vrednosti, s čimer bi tudi sama postala skupaj skoraj 5-odstotna solastnika pariškega podjetja Adria International in s tem seveda tudi vsega njegovega premoženja. Zoper Anžurja in Poschacherja pa govori še nekaj drugih dokazov. V nasprotju s predpisi naj bi se kot odgovorni osebi podjetij, ki sta jih zastopala, decembra 1991 ob sklenitvi protokola s luksemburško firmo Eurofinance zavezala, da bosta poleg že omenjenega kapitala petih Imevejevih podjetij v tujini na pariško podjetje Adria International prenesla tudi ustanovitveni kapital Imeve-jevega nemškega partnerja IMV Adria Wohnwagen Vertriebs Gmbh v vrednosti 100.000 nemških mark in nato še prek 50 odst. aktive podjetja Adria Caravan, d.d., Novo mesto, v dejanski vrednosti prek 120 milijonov francoskih frankov. Pri tem naj bi v protokolu za približno polovico podcenila vrednost Adrie Caravan. S tako opisano in tudi s strani Eurofinance in neke švicarske firme predvideno dokapitalizacijo podjetja Adria International v Parizu naj bi Anžur in Poschacher na škodo IMV in Adrie Caravan nameravala omenjenima tujima firmama ter delno tudi sebi (v višini skoraj 5-odstotnega deleža) pridobiti protipravno premoženjsko korist v skupni višini prek 55 milijonov francoskih frankov. Omenjeni znesek predstavlja 46 odst. od vrednosti nameravanega brezplačnega prenosa kapitala nemškega podjetja v višini 100.000 nemških mark in dejanskega premoženja novomeškega podjetja Adria Caravan, ki bi glede na njun 46-odstotni solastniški delež v Imevejevem francoskem podjetju Adria International pripadel firmi Eurofinance in nekemu švicarskemu podjetju. Resnici na ljubo je treba ob tem dodati, da na srečo do realizacije omenjenega brezplačnega prenosa prek polovice neto aktive novomeške Adrie Caravan ni prišlo, saj je Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo Republike Slovenije ob sprejelj u sklepa Ustavnega sodišča Slovenije o moratoriju na uporabo člena 145/B Zakona o podjetjih ta korak preprečila. Se bo poleg službe za stike z javnostjo novomeške IMV slednja je žal, a očitno, na strani tistih, ki podjetje razprodajajo —vsaj tokrat oglasil še kdo? Ce pač molk ni edini uradni odgovor. BOJAN BUDJA ! I Z igralnimi aparati mimo mejnega prehoda Belokranjski policisti so v avtomobilu Ž. P. našli štiri igralne aparate KRASINEC — Belokranjski policisti so imeli 4. februarja dober nos. V večernih urah so na Krasincu med kontrolo mejnega pasu ustavili osebni avtomobil 33-letnega Črnomaljčana Ž. P. Možakar ob srečanju s policisti ni bil najbolj ravnodušen, zakaj, je bilo kmalu jasno. V njegovem avtomobilu so možje postave namreč našli štiri igralne avtomate, ob tem pa ugotovili, da seje Ž. P. pripeljal od meje daleč od mejnega prehoda zato, ker se je hotel izogniti plačilu carinskih dajatev za uvoženo blago. Zoper Ž. P. bo zavoljo kršitve zakona o nadzoru državne meje podan predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, zaradi tihotapljenja igralnih aparatov, katerih vrednost znaša okroglih 250.000 tolarjev, pa bodo zoper njega ukrepali tudi carinski organi. ODPELJAL ŽE PRIPRAVLJENI LES DOBRA VICA - 3. februarja dopoldne je neznan predrznež neznano kam odpeljal les, ki ga je imela ob robu gozda pri Dobravici pripravljenega za odvoz F. B. iz Lavrice. Kdo jo je prehitel, še ugotavljajo, znana pa je vrednost lesa: 12.000 tolarjev. LEP PLEN V AVTU NOVO MESTO - 4. februarja je nekdo na Ljubljanski cesti v Novem mestu vlomil v osebni avtomobil Novomeščanke S. L. Iz vozila je odnesel usnjeno torbico z denarjem, dokumenti, rokovnikom, virmani, računi in še čim. Če bo račune poravnal, bo škoda manjša, sicer pa je ocenjena na 30.000 tolaijev. OB ČEKE, URO, IN ŠE KAJ TRŠKA GORA - Še neznan storilec je 5. februarja na Trški gori vlomil v terensko vozilo Nissan in iz njega I. Š. iz Bizeljskega ukradel večjo torbo, v kateri so bili dokumenti, čeki, žepni računalnik, štampiljke, ura in še kaj. Neprevidni Bizeljčan je ob kakšnih 50 tisočakov. POTA m stu*/ ž - ! ! PO DOLENJSKI DEŽELI • Pred dnevi se je v bistro Petra v Hirčni vasi primajal F. V. iz Petan. Ker natakarica jecljajoči in zaudarjajoči osebi ni hotela postreči z zahtevano dozo ma-liganov, je F. V. pričel vpiti in razgrajati. V težko glavo mu je šinila bistra ideja po maščevanju: odšel je iz bistroja, se usedel na traktor in se z njim zaletel v betonsko ograjo lokala. Se je vročekrvnež maščeval natakarici, traktorju ali ograji? • Na I. febntarja dan je neznanec v Potočni vasi vlomil v leseno barako, kjer je zračna puška čuvala debelejšo srebrno zapestnico. R. B. po vlomu ni našel ne prve ne druge. • 3. ali 4. februarja je nekdo neopazno stopil v kuhinjo stanovanja Z. R. v Kristanovi ulici v Novem mestu. Gost je dobro vedel, kaj in kje iskati. Odprl je vrata viseče kuhinjske omarice in iz nje odnesel 125.000 tolarjev. Krožnikov se ni dotaknil. • Bela barva perja je bila kriva smrti štirih putkic, ki so imele stalno bivališče v kokošnjaku R. B. v Dolenjih Kamencah. Sredi nedeljske noči je bilo vlomljeno v njihovo domovanje, zmikavt je pograbil tisto, kar je bilo v temi vidno. TAT V REVOZU - V času med 29. januarjem in 1. februarjem je nekdo iz nedograjene lakirnice novomeškega Revoza ukradel električni kabel in tako podjetje IMKO iz Ljubljane oškodoval za 10 tisočakov. VLOM V PICERIJO - V noči na 5. februar je neznanec v Črnomlju vlomil v tamkajšnjo picerijo J. L. in iz registrske blagajne zmaknil dva tisočaka, s police pa steklenico viskija. Lastnik z Božakovega je ob pet tisočakov. OSUMLJEN TATVINE - 30-letni B. Š. iz Rodin je utemeljeno osumljen, da je 3. februarja izpred stanovanjske hiše v Rodinah odpeljal 30 letev in tako lastnika D. H. prikrajšal za 9.000 tolarjev. PONOČI PO PIJAČO - V noči na 5. februar je nekdo v Črnomlju vlomil v bife D. K. in mu odnesel več žgane pijače ter nekaj čokolad. Lastnica je oškodovana za 6.000 tolarjev. OB TRIFAZNI ELEKTROMOTOR - Neznanec je med 29. januarjem in L februarjem iz garaže Mokronožana Š. U. ukradel trifazni elektromotor, vreden vsaj 12 tisočakov. VLOM V AVTO - 4. februarja zvečer je nekdo pred gostinskim lokalom v Dobruški vasi vlomil v osebni avto Ljubljančanke T. Č. in ji odnesel usnjeno torbico z dokumenti, denarnico, ključi in ostaligii drobnarijami. Škode je za 20.000 tolarjev. NIČ NI ODNESEL - V avto je bilo vlomljeno tudi 5. februarja zvečer na vinorodnem območju Golušnika. Novomeščan J. G. je imel srečo, stvari v vozilu so ostale nedotaknjene. VLOMILEC V VIKENDU - Med 1. novembrom lani in 6. februarjem letos je nekdo v Knežiji nad Kartclje-vim vlomil v vikend A. P. iz Srednje Dobrave. Odnesel je nekaj hrane in pijače ter odejo. TAT V SKUPNIH GARAŽAH -Prejšnji teden je nekdo z osebnega avtomobila R 4, parkiranega v skupnih garažah na Cesti herojev v Novem mestu, ukradel rezervno kolo in tako F. M. prikrajšal za 10 tisočakov. SPET NESREČA V FARI FARA - Na cesti Brod na Kolpi-Kočevjc sc je pri odcepu za Faro zgodila v noči od petka na soboto prometna nesreča, v kateri je bila precejšnja materialna škoda. Še neznan voznik je - kot kaže - s preveliko hitrostjo peljal proti Kočevju z avtom R 5. Na ovinku pri križišču za Faro ga je začelo zanašati in je trčil v hrib nad cesto. Kdo je avto vozil, v soboto (ko to poročamo) še ni bilo znano, ker policisti lastnika vozila niso dobili doma. Zvedeli pa smo, da zelo verjetno v nesreči ni bil nihče huje poškodovan, saj ni nihče iskal zdravniške pomoči niti v ambulanti v Fari niti ne v Kočevju, pa tudi na kraju nesreče ni sledov, da bi bil kdo ranjen. Uganka o vozniku bo gotovo kmalu rešena. Domačini pa pravijo, da je ta nesreča že enajsta, če štejejo le hujše oz. z večjo materialno škodo, ki so se zgodile na tem kraju. Tu namreč ravni del magistralne ceste preide v nekoliko ostrejši ovinek, ravnina pa premoti voznike, da vozijo prehitro. Črnih posekov je vse več Tatvine po dolenjskih in belokranjskih gozdovih postajajo že vsakodnevni pojav 'Z/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////^^^ „ BUTORAJ, MALI SLATNIK Število črnih posekov po dolenjskih in belokranjskih gozdovih raste iz tedna v teden, prijave oškodovancev so domala vsakodnevne. Pred nami so trije najbolj sveži tovrstni primeri. V gozdu v bližini Butoraja je nekdo letošnjega januarja posekal okoli trideset manjših borov, ki so bili last Buto-rajčana V. K. Škode je po prvih ocenah za 30.000 tolarjev. V približno enakem času seje nekdo lotil črne sečnje tudi v gozdu med Butorajem in Tribučami. Posekal in neznano kam je odpeljal deset hrastovih dreves in eno smreko. Škoda je temu primerna, lastnik gozda J. V. iz Rodin je vsaj ob 150.000 tolarjev. V času med 29. januarjem in 1. februarjem pa je na črno padalo tudi drevje v gozdu Vrhgora. Nekdo je posekal pet debelejših bukev in jih seveda tudi pospravil. K. Š. z Malega Slatnika je ocenil, daje s posekom izgubil vsaj 35 tisočakov. OB BUNDO IN DIPLOMATSKI KOVČEK LUKOVEK - Neznan storilec je 6. februarja na Lukovku odprl odklenjeni osebni avtomobil I. M. iz Dolenje Nemške vasi in mu odnesel moško bundo ter diplomatski kovček, v katerem je imel lastnik spravljeno razno dragoceno dokumentacijo. Škode je za okroglih 5o tisočakov. Z Avtohitom hit pomladi? Pokroviteljstvo nad novomeškim moškim rokometom prevzel Avtohit — Cilj — vstop v II. državno ligo NOVO MESTO — Dolgo o moškem rokometu v mestu ob Krki ni bilo slišati spodbudnih novic, eno takih smo naposled dočakali minule dni. Pokroviteljstvo nad novomeškim rokometnim klubom Loka je prevzel Avtohit, d.o.o., ki se ukvarja s prodajo avtomobilov in rezervnih delov ter opravlja servisiranje vozil iz svojega prodajnega programa. »Končno smo si oddahnili, s prejšnjim sponzorjem Yu Tir iz Sevnice nismo imeli srečne roke, bili smo bolj ali manj prepuščeni sami sebi, naposled smo se razšli. Z Avtohitom so naše želje realnejše, o novomeškem moškem rokometu bo še slišati,« je bil vesel podpisa pogodbe o sodelovanju tajnik kluba Jože Bratkovič. Novomeški rokometaši imajo letos pred seboj en sam cilj: uvrstitev v II. državno ligo. »Po jeseni smo na dobri poti, v območni ligi smo na prvem mestu z dvema točkama naskoka pred edinim konkurentom, ekipo Sevnice. Rezultat je sad strokovnega dela karlovškega trenerja Ratka Kneževina, ki je rokometu zapisan že tri desetletja,« razlaga Jože Bratkovič. »V prvi selekciji imamo devetnajst registriranih igralcev, veliko pa obetajo tudi kadeti. V južni skupini SRE so po jeseni tretji za ekipama Kolinske Slovana in KVM Ribnice, naša največja pozornost ta hip pa je namenjena najmlajšim. Naš cilj je z razliko od nekaterih drugih novomeških športnih kolektivov vzgajati in prodajati igralce. Pred kratkim smo predstavili projekt »300 mladih rokometašev«, kar pomeni, naj bi se z rokometom po novomeških osnovnih šolah stalno ukvarjalo toliko igralcev. Ta čas s šolarji že delamo v OŠ Center, Šmihel, Grm in Mirna Peč, te dni pa bomo pričeli še v Stopičah in potem še povsod drugod.« Seveda tudi brez težav ne gre. Največja je zasedenost športne dvorane pod Marofom. »Dva igralca smo dali v Trebnje, da smo v zameno dobili 40 poldrugo uro dolgih terminov za vadbo v tamkajšnji športni dvorani. Tako sedaj dvakrat tedensko treniramo v Trebnjem, enkrat pa na tribunah novomeške športne dvorane. A tudi po tej poti se da priti do uspeha.« B. B. A VTOH1TSPONZOR ROKOMETAŠEV — Pogodbo o sodelovanju med RK Loka iz Novega mesta in A vtohilom slapodpisala predsednik kluba Franc Stupar in direktor A v-tohita Janez Hrovatič (levo). Klub nosi poslej ime RK Loka A vtohit. IGRALCI SQUASHA NA ODMORU NOVO MESTO - Po prvem delu prve državne squash lige je pogled na lestvico za igralce in igralke novomeškega Hrasta res razveseljujoč. Pri fantih je namreč na prvem mestu ekipa Fit Top iz Mengša s 15 točkami, Novomcščani jih imajo 13 in so drugi, dve točki za njimi pa je SK Land iz Ljubljane. Med ženskami votli po prvem delu SK Land s 15 točkami, Fit Top Mengeš jih je zbral 13, novomeški Squah klub Hrast pa 11. MALI NOGOMET CERKNICA - NK Cerknica pripravlja v soboto in nedeljo, 13. in 14. februarja, turnir v malem nogometu, ki so pričel ob 9. uri v tukajšnji športni dvorani. Organizator sprejema prijave do 12. februatja do 17. ure, ko bo v okrepčevalnici “Glažck” žrebanje. Prijavnina znaša 4000 tolarjev, nakazati pa jo je potrebno na žiro račun NK Cerknica številka 50160-678-99265. Prijave sprejema Zdravko Toplak na telefon (061) 792-034. AVTOBUM “ZMLEL” PRVOLIGAŠA KOČEVJE - Nogometaši kočevskega Avtobuma, zlasti Vujčič, Komočar in Mcrdanovič, igrajo izvrstno. V okviru pripravljalnih tekem so po gladki zmagi nad prvoligašem Zagorjem prejšnji teden igrali še z ljubljanskim Slovanom Mavrico. Rezultat je presenetil vse, le tistih, ki so tekmo gledali, ne. Zmaga Kočevcev s 6:1 (4:0) nad ugledno prvoligaško enajsterico bi bila lahko celo še večja, če v drugem polčasu v igro ne bi vstopili rezervni igralci. Upati je le, da bodo avtobumaiji enako učinkoviti, ko bodo bili bitke za vstop v I. državno ligo. MED IZBRANCI TUDI KRALJ IN RETELJ NOVO MESTO - Konce minulega tedna sta se s priprav mladinske in kadetske namiznoteniške reprezentance Slovenije vrnila tudi igralca novomeške Novotehne, Kralj in Retelj. Štirinajst kandidatov je zavzeto vadilo kar pet ur dnevno, na zaključnem reprezentančnem turnirju mladincev in kadetov pa je zmagal Reflak (Kovina), medtem ko je bil Kralj peti, Retelj pa štirinajsti. Pripravam Studia D se je pridružil tudi Primož Gliha Novomeški nogometaši bodo ob morju odigrali vsaj pet tekem STRUNJAN Bržkone najpomembnejša novica iz tabora novomeškega nogometnega prvoligaša, ki je od minulega petka na obmorskih pripravah v Strunjanu, je vrnitev Primoža Glihe v zeleni dres Studia D. Trener Nedeljko Gugolj sije tako oddahnil, kajti Gliha že vadi z Novo-meščani, prav tako tudi drugi novinec Bc-sim Kolari iz Prištine. Radijci bodo v Strunjanu ostali vse do nedelje, v tem času pa so ali še bodo odigrali najmanj pet prijateljskih tekem. Že minuli petek so gostovali na reški Kantridi in proti hrvaškemu prvoligašu Reki zlasti v prvem delu prikazali zelo dobro igro. Klonili so šele v nadaljevanju, ko je Gugolj dal priložnost tudi ostalim igralcem, ob koncu so slavili Rečani z 2:0. Ponedeljkov nasprotnik Studia D je bila Nafta, s katero so se Novomeščani pomerili v Kopru, prvič pa je po več kol polletnem premoru v dresu Studia D zaigral Primož Gliha. Novomeščani so zmagali z 2:0, zadetka pa sta dosegla mladi Zamida v 56. in Kosič v 80. minuti. Dan kasneje, v torek, je ekipa Studia D odpotovala v Pulj, kjer DO POLETJA V DRESU STUDIA D -Ugibanj je konec, Sandi Piri je v imenu kluba in pokrovitelja stisnil roko ta čas zagotovo najboljšemu slovenskemu napadalcu Primožu Glihi. seje pomerila s hrvaškim prvoligašem Ci-balio (prej Dinamo Vinkovci), jutri jih čaka v Kopru tekma s Steklarjem, v soboto in nedeljo pa bržkone še dve preizkušnji, vsaj ena od teh s kakšnim res močnim nasprotnikom. Pravzaprav edina slaba novica iz Strunjana je spisek poškodovanih, tako da ima maser Šiler polne roke dela, najbolj pa skrbi nova poškodba Kostrevca, ki se je po enoletnem premoru že imenitno vključil v ekipo. KARATE KLUB TREBNJE VABI TREBNJE - V nedeljo, 14. feb-ruatja, organizira Karate klub Trebnje v sodelovanju s Športno zvezo Trebnje - Centrom za šport občine Trebnje odprto republiško prvenstvo v sankukai - kenshikan karateju v dvorani OŠ Trebnje. Pomerile se bodo tri kategorije: višja, srednja in katc. Zbor tekmovalcev bo 12. uri, finalne borbe pa se bodo pričele ob 15. uri. Na tekmovanju bo nastopilo vseh 10 slovenskih klubov, ki gojijo ta stil karateja. Karate klub Trebnje vpisuje tudi nove člane vsak torek in četrtek do 19.30 v telovadnici na nekdanji OŠ v Trebnjem do 18. februatja. odbojka Si I. DRŽAVNA LIGA, moški, 14. KOLO: PIONIR-KAMNIK NO-i*; VI GRANITI 3:1 (12, 7, -12, 6) PIONIR: Brulec, Mestnik, Černač, j?? Travižan, Smrke, Dolyja, Kaliberda, Babnik, Goleš, Petkovič. LESTVICA: I. Salonit 28,2. Kamnik Novi Graniti 22, 3. Pionir 22, 4. Olimpija 18 itd. Pari prihodnjega kola: Fužinar—Pionir, Kamnik Novi Graniti—Salonit itd. 1. DRŽAVNA LIGA, ženske, 14. KOLO: BRANIK ROGOZA MA-GIC—LIK TILIA 3:0(10, 8, 14) LIK TILIA: Klun, Kotnik, Starc, Turk, Vidmar, Hočevar, Drobnič, Akrap. LESTVICA: 1. Abes Trade Celje 26, 2. HIT Casino 20,3. Cimos 18,4. Av-£:• tohit Bled 18,5. Krim 16,6. LIK Tilia 16, 7. Gornji Grad 10 itd. V naslednjem kolu igrajo: LIK Tilia— Cimos, Krim—Avtohit, Tabor—Abes Trade itd. II. LIGA, moški, 12. KOLO: PIONIR II—BRASLOVČE 0:3 (-7, -9, -14) LEŠTVICA: I. Ljutomer 22, 2. Olimpija II 16... 11. Pionir II 4, 12. Celje 2. V naslednjem kolu igrajo Novomeščani v gosteh proti Viledi II. II. LIGA, ženske, 12. KOLO: PIONIR—BRANIK ROGOZA II 3:0(6, ... 6,10) LESTVICA: 1. Mislinja Steel 24, 2. ?;j: Pionir 20,3. Alpin Triglav 18,4. Preji:;:: valje 16 itd. :3S V 13. kolu igrajo: Mislinja Steel- Pionir, Tabor II— Alpin Triglav, Prevalje— Vital itd. S: •M* !v’. •Iv ;.v ;Iv vi; Iv! •Iv vil •Si Ivi :*: ,|A •:•:• .v. •1*1* •Iv Ivi .v. •M* !•!•! !•!•! vi; •M* >:•: •Iv v.* *.v \v v.* ;Iv •Iv! v.*. Ivi vi; S: III. LIGA, moški, zahod, 10. KO-LO: PORTOROŽ MOKRONOG ?>: 2:3(12,-9,11,-11,-12) LESTVICA: L Pan Kovinar 20, 2. Termo Lubnik 16, 3. Prvačina 16, 4. Triglav 14, 5. Mokronog 10 itd. :v: V naslednjem kolu igrajo Mokrono-Žani doma s Triglavom. III. LIGA, ženske, zahod, 10. KOLO: SOLKAN—LIK TILIA prestavljeno. •M* •!•!• m •.V \v \v v.* K .v. •V. vil vi; rokomet I. DRŽAVNA LIGA, moški, 15. KOLO: KVM RIBNICA- ANDOR >8 JADRAN 23:24(14:14) m KVM RIBNICA: Kranjc, Deržek 1, j:j:j: Križman, Pajnič, Ilc 3, Škaper 2, S. Sji Mihelič 5, Lesar 3, Pušnik 7. Fajdiga w ;.v. •Iv •.*.*. Ivi- vl- iv! 2, Gelze. ITALCO DOBOVA POMURKA 24:18(12:9) ITALCO DOBOVA: Marcola, Voglar 1, Avsec, S. Deržič 2, I. Deržič 10, Veščer, Levec 1, Glaser 9, Pavko- LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 29, 2. Gorenje Velenje 19... 9. Drava 12, 10. KVM Ribnica 11,1 L Italco Dobova 7,12. Pomurka 6. V naslednjem kolu igrajo: Pivovarna Laško—Italco Dobova, Omnikom Rudar—KVM Ribnica itd. I. DRŽAVNA LIGA, ženske, modra skupina, 4. KOLO: KRIM ELECTA—OPREMA KOČEVJE 23:20(9:11) OPREMA: Jesenko, M. Dragičevič 7, Lindič, Guštin, Vuk 2, Klančar, L. Dragičevič 2, Kersnič, Vinčič 7, Bej-Jovič 2 Jovičič LESTVICA: 1. Belinka Olimpija 6,2. Krim Electa 6, 3. Mlinotest 4, 4. Oprema 4, 5. Kranj 0, 6. Burja 0. V naslednjem kolu igrajo Kočevke doma z Mlinotestom. I. DRŽAVNA LIGA, ženske, bela skupina,4. KOLO: NOVO MESTO BRANIK 18:25 (8:11) NOVO MESTO: Novak, Popadič 3, Knafeljc, Klobučar, Derčar4, Veselič I, Bračič 1, Turk 5, Tomas 3, Pate I, Hvala, Drmaž. LESTVICA: 1. Branik 8,2. Izola 7,3. Lir Velenje 4, 4. Novo mesto 4, 5. Primož 1, 6. Žalec 0. Novomeščanke potujejo v soboto k ekipi Velenja. 11. LIGA, moški, vzhod, 12. KOLO: ORMOŽ INVEST—KRŠKO 16:19 (5:11) LESTVICA: 1. Krško 21, 2. Velika Nedelja 18 itd. II. LIGA, moški, zahod, 12. KOLO: AKRIPOL TREBNJE—MOKREČ BREST 19:16, NO VOLI NE—IZOLA 25:22, PREDDVOR—GPG GROSUPLJE 28:21 LESTVICA: I. Kodeljevo 20... 5. Grosuplje 12, 6. Akripol Trebnje 10, 8. Novoline 8 itd. vič, Večerič, Žibert 1, Kuhar. ••V. ‘•Iv.. košarka L LIGA, moški, rdeča skupina, 10. KOLO: PODBOČJE—INPOS CELJE 94:83 (58:49) PODBOČJE: Vego 2, Lučev 13, Krajcar 39, Leskovar 16, Bordelius 16, Hočevar 1, Vaupotič 7. LESTVICA: 1. Savinjska Polzela 19. 2. Unilabor Marvoz Ježica 16, 3. Podbočje 16. 4. Kokra Lipje 15 itd. Včeraj so Podbočjani igrali v Ljubljani z Unilaborom Marvoz Ježica. streljanje DRŽAVNA LIGA, jug, serijski program, 6. KOLO: JOŽE KOVAČIČ—ISKRA SEMIČ 1278:1300, KOČEVJE-LJUBO ŠERCER 1239:1269. LESTVICA: 1. SD Iskra in 29. oktober po 18 točk... 8. SOP Novoline 12, 1 L Kočevje 10. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCI Ribičem ne bo zmanjkalo dela Metliški ribiči so bili v preteklem letu zelo uspešni — Veliko načrtov — V ponos _______ občini, ki jim daje obilo podpore — Novo vodstvo Metliški ribiči so na nedavnem rednem letnem občnem zboru govorili o delu v minilem in letošnjem letu. Pokazalo seje tudi, da seje v zadnjem času v hiški družini marsikaj spremenilo na boljše, saj seje na občnem zboru zbrala večina od 105 članov, 7 članic, 6 častnih članov in 39 mladincev. Lani so metliški ribiči največ pozornosti namenili ribniku v Prilozju ter ribiški brunarici ob njem. Številni domači ribiči ob Kolpi so nadomestili italijanske, ki sc še vedno boje priti v Belo krajino zaradi vojne v nekdanji Jugoslaviji. Sicer pa so se metliški ribiči pomerili na številnih tekmovanjih, mladi ribiči pa so bili veseli tekmovanja, katerega pokrovitelj je bil častni član in velik prijatelj mladine Guglielmo Dali Orno iz Bolonje. Medtem ko je bilo sodelovanje metliških ribičev s črnomaljskimi in ozeljskimi lani pičlo, so se Met- TRETJI PRETVORNIK PRED POSTAVITVIJO LOŠKI POTOK - Močni pritiski na televizijo in druge ustanove so končno obrodili sad. Konec preteklega leta je začel obratovati nov pretvornik v vasi Retjc in je tako možno spremljati tri programe. V teh dneh poteka delovna akcija v vasi Mali Log za izkop temeljev za stolp pretvornika, postavitev električnih drogov in za druga nujna zemeljska dela, kar dopušča ugodna zima, tako da bo TV na pomlad lahko začela s končnimi deli. “Prostovoljno delo je obvezen prispevek vaščanov, ki so prvotno nameravali zgraditi kabelski sistem, a je bil načrt za približno 50 gospodinjstev prevelik zaloga,” pravi idejni vodja Matjan Mohar, ki obenem pričakuje, da bo slednji izpolnil svoj del obveznosti, kar je pogoj za hitro in poceni gradnjo. To bo tretji pretvornik v Loškem Potoku in bodo tako odpravljene vse bele lise, ki so bile vzrok hudi krvi in tudi bojkotu plačevanja naročnine. A. K. ličani skupaj s pobratimi iz Ronk in Wagnc srečali v Italiji, medtem ko bo letos tovrstno srečanje v Metliki. Ribiči so zaskrbljeni zaradi onesnaževanja in uničevanja rek, bodisi da gre za umazanijo, ki jo v Kolpo prinaša potok Obrh ali za izkop gramoza s plovečim bagrom med Bukovcem in Rosal-nicanti. Letos ne bodo pozabili tudi na PCB, ki ga po Lahinji prinaša v Kolpo Krupa. Lanske analize so pokazale, da ga je v reki še vedno preveč, zato ima ribiška družina v načrtih odriniti še nekaj denarja za analize rib in vodotokov. Zelo pomembni so za očiščevanje rek in obogatitev s kisikom urejeni slapovi. Lani se je izkazal član družine Julij Brine z Otoka, ki je s svojimi delavci in prijatelji popravil tamkajšnji jez. Tudi letos bo potrebna kakšna delavna akcija, sicer pa morajo člani na leto opraviti 10 delovnih ur. Nekaj jih je, kijih naredijo kar sto. Sicer pa bodo metliški ribiči letos uredili notranjost brunarice v Prilozju ter okolico ribnika, kjer naj bi bil privlačen športnorekreacijski prostor. Da bi popestrila ribiški turizem, je družina že naročila dva velika ribiška čolna, ki bosta na Primostku na razpolago ribičem in kopalcem. Da bi privabili nazaj italijanske ribiče in jim dokazali, da pri nas lahko lovijo brez strahu, pripravljajo Metličani 1. maja veliko ribiško tekmovanje. IZGNANCI POVEZANI TUDI V BREŽICAH BREŽICE - Društvo izgnancev Slovenije, ki ta čas povezuje že blizu 11.000 članov, združenih v kakih 60 krajevnih odborov, se bo v tem letu zavzemalo za materialno in moralno zadoščenje za štiriletno izgnanstvo v času 2. svetovne vojne. Zdaj so iniciativni odbor društva osnovali tudi v Brežicah. Ustanovni zbor krajevne organizacije, ki bo povezoval izgnance iz krajevnih skupnosti Brežice, Zakot-Bukošck in Šcntlcnart, bo jutri ob 18. uri v prostorih brežiške osnovne šole. //////////////////////////////////////^^^ I Ste pravkar ustanovili podjetje ali pa ga ustanavljate? Imate vpeljano dejavnost, s prodajo pa niste zadovoljni? Želite predstaviti vašo dejavnost, a ne veste kako? % Marketing DOLENJSKI UST pri merne za vašo dejavnost in vaš žep! Za tisk vam pripravimo: znak podjetja vizitke dopise propagadna sporočila vseh vrst in poskrbimo za objave v časopisih, revijah, na radiu, TV, itd. Z našo pomočjo je uspeh v vaših rokah! DOLENJSKI LIST marketing tel. (068) 23-610 fax: (068) 24-898 Pokličite nas, obiskali vas bomo! I pozna rešitve, ^ I I t ^ Pravi taborniki so z Mirne ^ Rod Mirna ima okrog 110 članov — Na državnih taborniških tekmovanjih so med najboljšimi MIRNA - Mirenski taborniki imajo okrog 110 članov, pol fantov in pol deklet. Rod Mirna, kot se imenujejo, že aktivno deluje od 80. leta naprej, je najbolj aktiven na Dolenjskem in sodi v sam slovenski taborniški vrh. Njihovo delo poteka po skupinah oz. vodih. Delajo po programu Zveze tabornikov Slovenije. Ta pravilnik predpisuje količino znanja, ki ga mora tabornik osvojili do določenega leta starosti. Mirenski taborniki imajo radi izlete pa tudi tekmujejo zelo radi, žal pa osvojenega znanja ne morejo preveriti na predtekmovanjih, saj na Dolenjskem nimajo konkurence. Vsa ta leta so v taborniškem znanju vidno napredovali, lansko leto pa so bili še posebej uspešni. V februarju so se udeležili nočnega orientacijskega tekmovanja v Medvodah. Kljub temu da so bili na tem tekmovanju prvič, so pristali na devetem mestu, na sredini. Maja so imeli v Kočevski Reki republiško orientacijsko tekmovanje, ki sodi med najtežja tovrstna tekmovanja. Tekmovali so z dvema ekipama in dosegli 4. in 7. mesto. V maju so sodelovali tudi na kanu ščuka zletu, na orientacijskem tekmovanju po Cerkniškem jezeru. Kljub temu da so tekmovali prvič, seje ena ekipa uvrstila na tretje in druga na šesto mesto. Konec junija so se udeležili republiškega mnogoboja za medvedke in čebelice v Zrečah in na Rogli. Vse ekipe so bile uspešne. Za tabornike nad 11 let starosti je bilo tekmovanje v mnogoboju v Kokr-jah pri Nazarjah. Tekmovali so v štirih ekipah, najuspešnejša je bila ekipa fantov od 15. do 20. leta starosti. Septembra so se v Ljubljani udeležili tekmovanja tabornikov v lokostrelstvu in tretje leto zapovrstjo osvojili zlato puščico. Vsako leto se odpravijo tudi na taborjenje. Lani so bili v Žužemberku. Nasploh pa pravijo, da sc imajo za dobre rezultate zahvaliti posluhu in pomoči mirenske osnovne šole, krajevne skupnosti ter mirenskim firmam, kot nam je povedal vodja gozdovnikov in popotnikov Emil Toman. Mirenski taborniki pa niso le dobri tekmovalci, letos se bodo preiskusili tudi kot organizatorji, saj kandidirajo za organizacijo državnega mnogoboja za popotnike, gozdovnike in grče. Na občnem zboru je bil za naslednji dve leti izvoljen tudi upravni odbor. Predsednik je Anton Klepec, tajnik inž. Igor Jugovič, blagajnik Zoran Draguti-novič, gospodar Alojz Željko, člani pa Božidar Barbič, Boro Picelj in Ivan Sever. Izvoljeni so bili tudi člani nadzornega in gospodarskega odbora, tekmovalne komisije in disciplinskega razsodišča. IGOR JUGOVIČ KOMU ODŠKODNINA ZA ŠKODO ZARADISUSE? BREŽICE - Brežiška občina je za ublažitev škode zaradi suše prejela iz blagovnih rezerv 396 ton koruze. Razdelili so jo 968 živinorejcem, ki skupno hranijo 6.600 glav velike živine. Zrnje so razdelili po podatkih Kmečke zadruge Brežice o proizvajalcih mleka in rejcih plemenskih svinj, s pomočjo podatkov klavnice o odkupu klavne živine in podatkov Društva kon-jcrcjccv. Vse sezname je preverila tudi pospeševalna služba. Po tej prvi pomoči je občina dobila še 1,080.035 tolarjev pomoči, ki jo je v obliki regresov za gnojila in semena krmnih rastlin za strniščno setev razdelila 122 upravičencem. Gnojila so regresirali 35-odstotno, semena pa 80-odslotno. Odpeljani les zahtevava nazaj Po mnenju Mušiča in Bariča nerazumljivo ravna-nje GG in policije Na dveh parcelah v katastrski občini Radenci, ki sta last Janeza Mušiča iz Dol. Radencev 7 ter Jožefa Bariča iz Butoraja 1 l,smo 19. januarja pospravljali borov les Elektrogospodarstva Slovenije, kije bil posekan zaradi električnega daljnovoda za Radence. Do tod je vse v redu, saj smo soglašali z uporabo zemljišč za ta namen. Toda pri delu so nas ustavili predstavniki črnomaljskega obrata GG v spremstvu dveh policistov črnomaljske policije, ki jim je policijski kodeks očitno tuj. Les so nam zasegli in ga brez našega dovoljenja odpeljali, kar so videli tudi Ludvik Kobe iz Radcnc, Aleš Vidmar iz Semiča, Vinko Cerar iz Doblič in Jožef Barič z Butoraja. Tako so nas okradli za 16 prost, metrov lesa, pri tem pa ni vštet les, posekan pri čiščenju javne poti. Toda ta lesje naš in zahtevamo ga nazaj ali pa naj nam ga plačajo skupaj s plačilom našega dela in stroškov. Oglasila sva se seveda tudi na policijski postaji v Črnomlju, a naju komandir, kljub temu da sva poskusila dvakrat, ni hotel sprejeti. Zalo se obračava na državo in javnost, da pritisneta na ljudi, ki se obnašajo, kot da so še vedno v Jugoslaviji. Kajti podpisanima ni bilo omogočeno dokazati resnice, čeprav nama to zagotavlja slovenska ustava. JANEZ MUŠIČ JOŽEF BARIČ Lovci so po 29 letih poravnali dolg Srno, ki je bila del plačila za kočo, je prinesel ____ predsednik V Dolenjskem listu sem pred dvema letoma pisal o tem, kako sem leta 1964 / ekipo najetih tesarjev sklenil ustno pogodbo z lovsko družino »Smuk« iz Semiča, da postavim lovsko brunarico na Vimolju. Dogovorjena cena za postavitev koče je bila takratnih 300 dinarjev in srnjak ali srna. Plačilo v denarju sem ob tehničnem prevzemu dobil, živali pa ne. V svojem pisanju sem omenil, da se starejši lovci, ki se ustne pogodbe še spomnijo, morda sklicujejo na pravilo, da vsak dolg po tolikih letih sodno zastara. A pripomnil sem, daje to sicer res, res pa je tudi, da moralno ne zastara nikoli. Tega seje gotovo zavedalo tudi novo mlado vodstvo lovske družine »Smuk« s predsednikom Tinkom Kumpom na čelu, kije takoj, ko je prevzelo vajeti v svoje roke, obljubilo, da bo dolg poravnalo. Prav predsednik sam mi je prinesel srno, ki so mi jo ostali dolžni njegovi predhodniki pred 29 leti. Srečen sem, da bo po Nacetovi smrti krvska koča na Vimolju bremen prosta. Članom lovske družine »Smuk«, še posebej pa njenemu predsedniku želim še veliko lovske sreče in prijetnih uric v njihovi brunarici. JOŽI VIDMAR-NACE Semič PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Še: »Direktor je ponudil odstop« Pojasnilo Komunale ČRNOMELJ — V poročilu s seje črnomaljskega izvršnega sveta z naslovom »Direktorje ponudil odstop«, kjer je tekla beseda o Komunali, je bilo zapisanih tudi nekaj trditev, sicer izrečenih na seji, ki pa po mnenju Komunale ne držijo povsem oz. sojih želeti v tem javnem podjetju dopolniti. Na zasedanju občinske vlade namreč ni bilo nikogar iz Komunale, da bi trditvam lahko oporekal. Kot je povedal direktor Komunale Bojan Košir, trditev, da njihovo podjetje potrebuje likvidnostna sredstva skoraj izključno zato, ker več kot polovica stanovalcev sploh ni plačala ogrevanja, sama pa ni naredila nič, da bi ga izterjala, drži le delno. Priznava, da na likvidnost vplivajo tudi neplačniki, vendar je največji problem znižanje cene oz. vrnitev na ceno, kije veljala maja 1992. Ta pa ne pokriva stroškov enostavne reprodukcije. Mesečna fakturirana realizacija za ogrevanje je po sedaj veljavnih cenah 1.688.000 tolarjev, samo stroški premoga pa 2,4 milijona tolarjev. Trditev, zapisana v časopisu, da Komunala pri izterjavi za ogrevanje v zadnjih treh mesecih lanskega leta ni storila ničesar, je po Koširjevem mnenju sicer točna. Vendar pripominja, da javno podjetje zaradi spora glede pravilnega oz. nepravilnega oblikovanja cen ogrevanja, ki je potekalo v tem času, ni imelo pravne osnove za sodno izterjavo zapadlih terjatev. Ostale zapadle terjatve po njegovih zagotovilih redno izterjujejo. Pripominja še, da je delavskemu svetu Komunale in izvršnemu svetu res predlagal razrešitev z direktorskega mesta, a nikoli ni omenjal zdravstvenih razlogov (kot je bilo sicer slišati na IS), saj so po njegovem razlogi za takšno odločitev popolnoma drugačni. 600 LET KOČEVSKE ŽUPNIJE KOČEVJE - Letos mineva 600 let obstoja in delovanja župnije v tem mestu. Da bi ta jubilej proslavili, so v teku priprave za vrsto svečanih prireditev. Delovanje župnije je tesno povezano z delom kočevskih Nemcev, zato bodo tudi te povabili na srečanje in tako skupaj obudili spomine tudi na njihovo več kot 600-lctno življenje v teh krajih. V. D. PETDESETA RAZSTAVA GORANA HORVATA MOZIRJE — jutri zvečer bodo v mozirski galeriji odprli razstavo 22 slikarskih platen, namenjeno počastitvi 20-letnice umetniškega ustvarjanja slikarja Gorana Horvata iz Rečice ob Savinji. Slike so iz zbirke izvirnih posredovanj komedije W. Shakespearea Kakor vam drago. Razstavo bo odprl pisatelj Tone Partljič, mladi slikar pa slavi z njo že svoj petdeseti samostojni nastop v domačih in tujih krajih. Tg. • Pesnik je sam svoja stranka. (Pavček) Še: Agonija Jelinčičeve stranke Pojasnilo (DL 4. feb.) Slovenska nacionalna stranka sploh ni pred navedenim razpadom, pa tudi kar se tiče območnih odborov, ni tako! Res je samo to, da je nekaj hlapčevskih članov, ki slepo in bedasto sledijo Jelinčiču in njegovemu samovoljnemu obnašanju. Zato je pred razpadom on sam, ne pa stranka oz. člani SNS. Člani, ki ga podpirajo, pa so novi in sploh niso seznanjeni z delovanjem Jelinčiča in ne poznajo zadeve. Kajti resje tudi to, daje pred volitvami govoril popolnoma drugače o programu, sploh pa o meni in mojem prispevanju na Dolenjskem k njegovi popularnosti ter uspehu stranke. Najino sodelovanje je trajalo od 14. 12. 1991 do volitev. Po volitvah pa je g. Zmago Jelinčič ukrepal na njemu zelo pogosten način, »nasvidenje!« Moje enoletno delo, popolno predanost in požrtvovalnost za dobrobit slovenskega naroda je tako rekoč popolnoma zavrgel in izničil. Ne more pa izničiti mojega dela in dela članov območnega odbora SNS, ki so s svojim trudom prispevali k uspehu stranke. 21. 1. 1993 meje postavil za podpredsednika območnega odbora. Tu pa je poglavitno vlogo igral Rafael Kužnik, ki seje pridno prilizoval Zmagu, mene pa črnil, češ da ne sklicujem sestankov, da me ni moč dobiti po telefonu in da bi bilo bolje, da mojo vlogo prevzame Jože Turk. Na sestanku 5. 2. 1993 v Me-tropolu pa je spet ukrepal po nagovoru Kužnika, že tudi od prej, in me uro pred samim sestankom, kjer so se dobili Jelinčič in novi t.i. člani, izključil iz SNS. Predsedstvu stranke, kot je na sestanku zatrjeval, da obstaja, gaje sestavil šele sedaj v njegovem kriznem času. Do sedaj je vse vodil sam, tu in tam pa ga je dopolnjevala Polonca Dobrajc, kije pristopila v SNS oktobra 1992. Sistem, ki si ga je izbral sam Jelinčič do članov območnih odborov, pa vodi k potrebi po »izrednem kongresu stranke«. Kajti vsi območni odbori po državi so mnenja, da ne more biti stranka en sam človek Jelinčič! Kar zadeva Rafaela Kužnika, sem ga jaz, postavil na volilno mesto, toda šele kot četrtega kandidata. Zase pa sem menil, da sem bolj koristen v delu stranke v domačem kraju in na tem mestu, na katerem sem sedaj. Kajti nisem imel dosti zaupanja vanj zaradi njegovega večnega izgovarjanja, da nima časa. Po drugem sestanku v Ljubljani je Rafael Kužnik že zahteval povračilne stroške vsaj za gorivo. Najbolj žalostno je pa to, da niti njegova lastna mati ni vedela, da je njen sin kot kandidat SNS na volilni listi. Člani območnega odbora vedo da je sedež, stranke bil začasno pri Rafaelu Kužniku, Sela 26. Vedo pa tudi to, da je on kriv za nepravočasno obveščanje o dveh sestankih in eni predvolilni predstavitvi SNS v Stopičah. Kužnik je tudi zadržal listo članov—kandidatov, ki naj bi bili v času volitev prisotni v volilnih komisijah, čeprav je na sestanku vpričo članov obljubil, da bo vse to uredil. Vse te njegove napake sem mu povedal in ga pozval, naj sodeluje s člani ter spoštuje volilce. Za mojim hrbtom seje sestal s sedaj t.i. predsednikom Jožetom Turkom ter mu obljubil predsedniško mesto. ZDENKO BARBO predsednik OO SNS Nuklearka kot srbski ščit Odziv na zapis s tem naslovom (DL 28. jan.) Vsak časopis tostran ali onstran Sotle je te dni s takšno ali drugačno zamudo modroval o ponovnih grožnjah krški nuklearki. Delo je 7. januarja letos po italijanski Panorami povzelo pogovor novinarja Giovannija Porte. Ta naj bi se pogovarjal z. generalmajorjem Momir-jem Maličem iz banjaluškega korpusa. Ni pomembno, če je Giovanni pravilno zapisal priimek tega pistolerosa. Je namreč najmanj tretji ali četrti, ki vrti zlaj-nano ploščo vse bolj oskopljenega KOS—a Za tako slaboumno psihološko vojno naj bi bil profesionalec psihiater dr.7 Radovan Karadjič. Namesto da bi zdravil sfrustrirane tipe na kavču, npr. Krsta Bijeliča, ki tudi ponovno kriči iz Knina, je na polomljen pograd pahnil večino Zahodne Evrope, da o obeh Amerikah ne govorimo. Omenjeni psihiater tako dvomljivega slovesa ni, kot piše M. L. v Dolenjskem listu, svojemu trpinčenemu Balkanu zagrozil šele iz toplega in dovolj varnega fotelja izza švicarskih gora, temveč minulo poletje s Pal, ravno tako nepriznanega glavnega mesta njegove prav tako dvomljive Krajine, kot je ta država ne/priznana nasploh. Sledimo lahko nekakšni zakonitosti: kadar kdo na Zahodu samo malo oznani, da bodo Srbe potipali malo ostreje, že po nemarnem izgovarjajo ime naše nuklearke. V podobnem slogu jim zatem začne odgovarjati naš tisk, kar bi bilo že prav zabavno, če ne bi bilo tako žalostno. Namreč, da tisti, četudi letalci samomorilci, dvakrat ne bi zadeli v isto luknjo, daje nuklearni hram domala neprebojen, če pa bi že zadeli iztrošeno gorivo, bi ga veter in Sava nesla prav do Beograda in dlje. Temu scenariju so nasedli oba posavska župana in županja in so pisali pismo samemu ministru Janši. Sedaj lahko beremo ugibanja, ali nam je Genscher poslal svoje rakete ali cagavi Bush svoje patriote. Ker sam zaupam zaenkrat najbolj v naše patriote na dveh nogah, povzdigujem glas in pozivam izvoljeni del državnega zbora iz teh logov, da v slovenskem parlamentu vpraša: »Je slovensko zunanje ministrstvo ob porajajočih se grožnjah komercialni nuklearki napravilo potrebne korake v mednarodni skupnosti? Je torej uprava za jedrsko varnost posredovala pri agenciji na Dunaju ali tudi le inovira, s kakšnim fičafajem bi razprostrli dežnik nad krškimi atomi? Te dni smo lahko brali in gledali, kako so električarji izklopili tok papirnici Videm, ki je tisti čas imela v retortah nekaj nad sto ton tekočega klora. Zanima me, kakšna odporna rasa živi na tem jugu Slovenije, da lahko vse to še vedno prenašamo. ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56 Poslanski privilegiji razburjajo Kar se pri nas dogaja, ne morem razumeti, me pa vznemirja — Je njihovo delo v primerjavi z drugim res toliko vredno, kot so ga sami ovrednotili?_ Politika me nikoli ni pretirano zanimala, saj je vendar še toliko drugih področij, ki so zanimivejša od nje. Sprijaznila sem se pač z dejstvom, da sem čisto apolitično bitje. Ampak »prelomno leto 1990« je zadelo tudi mene. Postala sem polnoletna in dobila volilno pravico ter zato zdaj že zaradi državljanske dolžnosti bolj spremljam politično dogajanje. Ampak ta sprememba še ni bila tako opazna. Usodne pa so bile lanske, druge demokratične volitve v Sloveniji. Predvolilna politična kampanja je bila tako agresivna, da si tudi, če nisi hotel, spoznal vse (možne in nemožne) stranke in njihove kandidate za vodilna mesta. No, vsa presenečenja sem nekako preživela in po treznem premisleku vesela odšla na volitve. Svojo dolžnost sem opravila, zdaj naj pa še drugi (izvoljeni) dajo kaj od sebe! Vznemirile pa so me govorice o (pre)velikih poslanskih plačah. Največja bi menda znašala 4.800 DEM, najmanjša pa 2.700 DEM. Vodilni v državnem zboru sicer trdijo, da gre za pretiravanja, toda mislim, da jim v tem primeru ni verjeti. Sprejeli so zakon o svojih plačah, kjer so zapisali, da-se ne spodobi, da bi poslanec zaslužil manj kot pet povprečnih plač v gospodarstvu. Decembra je povprečna plača delavca znašala okrog 36.000 SIT, petkrat toliko pa je 180.000 SIT. Ker pa vsi poslanci niso samo poslanci, nekateri so še člani delovnih teles ali celo njihovi predsedniki, tem pripada še funkcijski dodatek (kije lahko tudi 100-odstoten). K temu se prišteje še funkcijski dodatek na delovno dobo. Samo za plače devetdesetim poslancem bi torej mesečno šlo najmanj 15 milijonov tolarjev. Poslancem pa pripadajo še povračila za prevoz na delo (nekaterim bodo najeli stanovanja v Ljubljani, drugi se bodo med večdnevnim zasedanjem morali zadovoljiti s sobo v hotelu), regres za prehrano in letni dopust (40 do 47 dni letno), povračila stroškov za izobraževanje, jubilejne nagrade in še nekatera druga denarna povračila. V zakonu sicer piše, da lahko državni zbor osnovo za plače za polovico zniža, toda ali bo to storil? Nekateri trdijo, da poslanske plače niso velike, saj je njihovo delo naporno in odgovorno, ne smejo opravljati še kakšne dodatne dejavnosti, njihovo premoženjsko stanje je nadzirano itd. Toda ali je njihovo delo res (najmanj) petkrat več vredno od dela ostalih delavcev? Dvomim. Skrbi pa me še nekaj. Mislim, da človek, ki ima na mesec na primer 200.000 tolarjev plače, ne more razumeti človeka, ki jih na mesec dobi le 25.000 ali pa še tega ne. Še nekaj je mojemu razumu nedoumljivo. »Skrbi« me 49 bivših poklicnih poslancev, ki imajo po zakonu (le kdo neki gaje sprejel?) pravico dobivati plačo še eno leto, če iz »objektivnih razlogov ne morejo dobiti ustrezne zaposlitve po končanem mandatu«. Za službo pa je menda res tako hudo, da so se za to pravico prijavili prav vsi bivši profesionalni poslanci razen seveda tistih, ki so bili ponovno izvoljeni. Ne morejo pa se še odločiti, ali imajo pravico do plače, ki sojo dobivali (z dodatkom za povišane življenjske stroške), ali jim pripada plača, ki jo bodo dobivali novi poslanci in je seveda višja. Kako je to mogoče? Ali v naši demokratični državi ne veljajo enake pravice za vse? Kolikor vem, če izgubiš službo, si za leto dni (ali več — odvisno od delovne dobe) prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in prejemaš minimalni OD. Skušaš nekako preživeti, iščeš novo delovno mesto ipd., kar še zdaleč ni prijetno. In zakaj je našim poslancem to prihranjeno? Vsega tega ne razumem, zato bi bila zelo vesela, če bi mi kdo čimprej razložil, zakaj je tako. Moj naslov je v uredništvu pod šifro »Kaj je resnica«. LIDIJA MURN Za vse so imeli soglasje, razen... Malo zapoznel odmev na zapis v Prilogi Dolenjskega lista, objavljen 22. oktobra lani — »Za vse smo imeli soglasja« — vendar soglasja politokracije »Slovenija, ki uvaža 60 do 70 odst. potrebne energije, bi morala po mnenju svetovnih energetikov močno spremeniti energetsko politiko in jo bolj prilagoditi gospodarski moči in okolju«, je zapisano v Prilogi DL 22.10.1992. Ali pa smo res sposobni v energetiki drugače razmišljati kot doslej? Energetika je bila in je še vedno država v državi, ki se ne želi podrediti ekonomskim zakonitostim tržnega gospodarstva (tudi prejšnja »ekspertna« Drnovškova vlada je bila le igračka v rokah te panoge, saj je pri določanju cenovne politike morala poseči celo po nezakonitem ukrepu, da bi ustregla energetikom, zato pa so se morali ministri opravičevati na skrajno amaterski načjn). Če bi vlada imela energetsko bilanco in politiko čvrsto v svojih rokah, potem zanesljivo ne bi dovolila, da lahko nastopajo uslužbenci državnih podjetij v javnosti (številni primeri nastopov direktorja ELES-a g. Kristana Ostoja, direktorja JE Krško g. Staneta Rožmana...). Gre za pomembne nastope, za premišljene obiike pritiskov na državljane porabnike energentov in načrtno ustvarjanje javnega mnenja, da bi porabnikom morda ne prišla na misel kakršnakoli državna nepokorščina, recimo misel o neplačevanju oderuško visokih prispevkov in cen za porabljeno energijo. Ali lahko kdo recimo ugovarja trditvi, da je nesmiselno razmišljati o zapiranju jedrske elektrarne v Krškem v trenutku, ko nas Madridski energetski vrh opozarja, da smo energetsko preveč odvisni od tujine? »Dejstvo je namreč, da igra pri uravnoteženju energetske bilance pomembno vlogo prav jedrska centrala Krško, ki proizvaja varno in ekonomično električno energijo«, bi lahko dejal direktor g. Stane Rožman. Če pa začnemo razmišljati, potem lahko kaj hitro pridemo do ugotovitve, da jedrsko gorivo uvažamo, nabavo financiramo s krediti iz proračuna Republike Slovenije, torej z devizami davkoplačevalcev, zasluženih v tujini? Ali niso rezervni deli tudi iz. uvoza? Ali niso šolani vsi strokovnjaki Slavko Ferbežar v tujini? Ali ni ves kapital za izgradnjo najet v tujini? V celoti smo pri proizvodnji »atomske« elektrike torej odvisni od tujine. Energetsko, ekonomsko in predvsem politično! Kaj ni iz uvoza v JE Krško? Približno polovica delavcev (druga polovica je tudi iz tujine republike Hrvaške) in ogromne količine raznih komunalnih, posebnih in radioaktivnih odpadkov, ki bodo obremenjevale veliko število bodočih generacij, ko o elektrarni nihče ne bo vedel ničesar več povedati. »Za vse smo imeli soglasje«, je zapisal v naslovu članka novinar. Da, za vse je bilo soglasje politokracije, o soglasju stotine bodočih generacij pa takrat se- veda nihče ni razmišljal. Alije imela politika pravico razmišljati v naprej, za nekaj stotisoč let, kolikor bodo odpadki iz Krškega obremenjevali generacije zanamcev? Ali si danes nekdo res še vedno upa trditi, da so »imeli za vse soglasje...«, ko pa ljudi v Posavju nihče ni vprašal za soglasje? In kako bi reagirala narava, če bi jo povprašali za soglasje? O formalnih upravnih dovoljenjih, ki sploh niso bila izdana za gradnjo JE Krško ali pa so bila izdana »post festum«, res nima smisla razmišljati skozi prizmo stoletnih posledic uporabe jedrske energije na Krškem polju! IVAN TOMŠE Brežice J Se leta more nadaljujejo? S 2 Se moramo opredeliti le za to ali ono stran in ni ^ / srednje poti? — Ob izidu Zelene veje * OSILNICA - V soboto, 30. jantr-arja, so se številni prebivalci, prijatelji, udeleženci NOV in sorodniki na pokopališču v Ilosljivi Laiki pri Osilnici poslovili od Slavka Ferbežarja. Pokojnik je bil pokončen mož, v vrste NOV je vstopil maja 1942 in postal vojaški častnik. Z vsem žarom je bil prikovan na rodno grudo v zgornji Kolpski dolini. V. D. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 Pred kratkim je izšla druga številka Zelene veje, revije za razvojna vprašanja Kočevske. Vsekakor je treba za izid pozdravili, vendar me je ton nekaterih člankov spodbudil k pisanju. V Uvodu je med drugim zapisano: »Kočevska ne sme nikoli več postati zbirališče antikristov in vse je potrebno postoriti, da se to gnezdo, brlog pobijanja, snovanja nekih nenravnih dejavnosti uniči, da postane duševna zatrtost Kočevarjev preteklost.« Ali smo Kočevarji res duševno zatrti, in če smo, kdo je tega kriv — sami ali kdo drug? Gotovo velik del tega bremena leži tudi na naših ramenih. Sprehod v preteklost pokaže, da smo v petdesetih letih imeli v Kočevskem okraju kar 19 kulturno-prosvetnih društev s 65 odseki, med njimi 15 pevskih zborov, 10 godb. 19 dramskih krožkov, dramski odsek Svoboda, kije pripravil kar štiri premiere letno. Zal je vsa ta dejavnost v 60. in 70-ih letih zamrla. Delni vzrok za to je treba iskati v zunanjih faktorjih, vendar je glavni vzrok v menjavi generacij. Nosilni stebri te dejavnosti so se zaradi starosti umaknili, ni pa bilo mladih, katerim bi lahko predali štafetno palico. Mlada generacija ni več čuti-ia navezanosti na domačo zemljo. Vsi so si šli iskati boljši kruh drugam. Poleg tega je na Kočevskem tudi malo avtohtonega prebivalstva. Dandanes je pač tako, da vsak gleda le za lastnim dobičkom, in le malo je entuziastov, ki bi se bili pripravljeni s tem spoprijeti. A tudi če bi se s leni želeli ukvarjati, jih kaj hitro utišajo. Strinjam se s piscem, ki je zapisal, da je potrebno odstraniti oz. zamenjati nekatere vodilne kadre. Vendar ne sme biti merilo strankarska pripadnost, temveč njihova učinkovitost. Nespametno pa je iskati krivdo le pri njih. Tu sta še slovenski politični vrh, ki se na Kočevsko spomni le ob volitvah, ter strankarska razdeljenost samih prebivalcev. Živeli naj bi v demokraciji, a nestrpnost do drugače mislečih ni nič manjša kot v komunizmu. Pred nas se postavljata le dve možnosti: Ali se bomo podredili liberalističnemu načinu življenja ali pa bomo živeli krščanske vrednote. Ali se moramo res opredeliti le za to ali ono stran? Problem je v tem, da ne pustijo srednje poti, da sc prehaja iz ene skrajnosti v drugo. Gotovo je krščanstvo pomemben del naše tradicije in to moramo upoštevati in spoštovati, gledati pa je treba tudi v prihodnost. Po drugi svetovni vojni so se res dogajale grozne stvari. S tem se je treba soočiti, zvedeti resnico in poravnati krivice, vsaj največje. Nepotrebno pa se mi zdi s tem obremenjevati mlado generacijo. Zanje je pomembna prihodnost, ne zanimajo se za spore svojih dedov in očetov. V teh kritičnih razmerah se ne bi smeli opredeljevati po strankarski pripadnosti drug proti drugemu, temveč moramo strniti vrste in si izbojevati lepšo, mirnejšo, strpnejšo in predvsem varno prihodnost. IRENA ŠKUFCA Kočevje Upokojenci smo vznemirjeni in razočarani Ob predlogu zakona Seznanjeni smo s predlogom zakona, ki naj bi spremenil sedanji način usklajevanja pokojnin. Pokojnine se ne bi več usklajevale po mesečnem gibanju plač vseh zaposlenih delavcev na območju republike, kot to določa 160. člen zakona, ampak po gibanju življenjskih stroškov, in sicer le enega dela rasti teh stroškov po posebni lestvici, začenši s 70 odst. te rasti. Če pa rast življenjskih stroškov v enem mesecu ne doseže 3 odst., se pokojnine sploh ne bi uskladile. Na enak način bi se usklajevale tudi druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se sedaj usklajujejo po gibanju plač. Predlog je pripravilo ministrstvo za delo, socialno varstvo in družino. V vladi in državnem zboru naj bi bil zakon sprejet po hitrem postopku in se kot intervencijski uporabljal od 1. marca do 31. decembra 1993. Tak zakon bi kruto posegel v eksistenčne možnosti večine upokojencev. Tisti, ki so pripravili tak nečloveški zakon, najbrž ne vedo, kako beraška je večina pokojnin. Od pokojnin, izplačanih za mesec december 1992, jih je bilo do 14.000 SIT 9,65 odst., do 20.500 SIT 34,90 odst., do 35.000 SIT 68,60 odst., nad 71.000 SIT jih je bilo le 1,46 in nad 77.000 SIT 0,49 odst. V obdobju januar november leta 1992 je bilo razmerje med pokojninami in plačami: skupno vse pokojnine 70,7 odst., družinske pokojnine 55,4 odst., invalidske pokojnine 64,4 odst. in starostne 77,8 odst. Vse to so podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upokojenci smo vznemirjeni in razočarani, zato protestiramo proti takšni zamisli usklajevanja pokojnin. Če se bodo po podobni zamisli, določeni v zakonu, povečevale plače delavcem v javni upravi in če bo enak ali podoben sistem v pripravljajoči se splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti veljal tudi za plače delavcev v gospodarstvu, se bo tudi usklajevanje pokojnin po gibanju plač dejansko avtomatično ravnalo po korigiranem gibanju življenjskih stroškov. Predlagani intervencijski zakon pa za pokojnine uvaja dvakratno zniževanje usklajevanja. Pozivamo vlado, državni zbor in vse poslance, ne glede na stranko, v kateri so, da ne sprejmejo predlaganega, za upokojence skrajno krivičtjpga in diskriminacijskega zakona. Želimo jih spomniti, da so pred decembrskimi volitvami v svojih programih in vabljenjih upokojencev obljubljali, da so sedanje pravice upokojencem zagotovljene in da se ne bodo ukinjale in ne zniževale. Zveza društev upokojencev Slovenije predsednik STANKO HVALE ZAHVALA IZ STAVČE VASI . Jože Zupančič iz Stavče vasi pri Žužemberku, ki mu je lani avgusta strela upepelila kozolec, sc zahvaljuje za denarno pomoč, ki so mu jo dali SKD Novo mesto, IS skupščine Novo mesto, KS Žužemberk, Karitas in Center za socialno delo. Prisrčno se zahvaljuje tudi vsem tistim, ki so podarili les in seno ter pomagali prt obnovi. Pogrešajo kulturo V Loškem potoku razstava starih knjig — Kdo bo rešil kulturni dom? Krajevne predstavitve Glasbene šole iz Ribnice, ki ima oddelke tudi v Sodražici in Loškem Potoku, so postale tradicionalne in ob vse večji kulturni suši prava poživitev za ljubitelje kulture, zlasti glasbene. Tako je skupina 25 učencev v okviru kulturnih dni, 29. januarja nastopila na osnovni šoli v Loškem Potoku pod vodstvom mentorjev ge. Reboljeve in Nikolovskega, ki tudi sicer poučuje na oddelku v Loškem Potoku in izredno uspešno vodi enajstčlanski harmonikarski orkester, poučuje pa tudi klavir. Ob tej priložnosti je bila v osnovni šoli razstava starih knjig, ki sojih zbrali učenci med krajani. Gre za knjige predvsem nabožne vsebine in pesmarice (najstarejši razstavljeni primerek datira v leto 1833) in nekatera dela dr. Antona Debeljaka (1887—1952), pesnika, esejista in plodnega prevajalca, potoškega rojaka, po katerem so 1972. leta poimenovali novozgrajeno osnovno šolo v Loškem Potoku. Kljub temu da je bila prireditev ob dokaj neprimernem času, je udeležba pokazala, kako krajani pogrešajo takšne in drugačne prireditve, za katere pa šolska telovadnica ni ravno najbolj primerna. Kulturni dom v neposredni soseščini pa se pred očmi krajanov podira in nihče ne stori nič za njegovo rešitev, še zlasti od tedaj ne, ko seje pojavila zahteva za vrnitev nekdanjemu lastniku. A. KOŠMERL TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 11. II. SLOVENIJA 1 10.00 - 23.05 TELETEKST 10.15 VIDEO STRANI 10.25 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.15 TEDENSKI IZBOR ŽIVETI V TEMI, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 VIDEO STRANI 14.00 FILMSKO POPOLDNE 14.00 BUNTZ Z BEVERLY HILLSA, ponovitev amer. naniz., 7/13 14.25 ŽELITE, MILORD?, ponovitev 18. epizode angl. naniz. 15.15 POLETNE SANJE, amer. film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV 18.05 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 16 ČRK, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 LJUBEZENSKA PREIZKUŠNJA, nemška nadalj., 2/7 21.30 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.53 TV JUTRI 22.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.50 - 5.55 Teletekst 10.10 Video strani - 10.20 Tedenski izbor: Latvija; 10.35 Slovenija - umetnostni vodnik: Od Kanalske doline do Trsta; 10.45 Šport - 14.35 Video strani - 15.25 Akcent (ponovitev) - 16.25 Svet poroča - 17.00 SP v alpskem smučanju: svsl (ž) - 18.00 Videošpon - 18.45 Že veste? (svetovalno namenski program) -19.17 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Umetniški večer: Portret: Igor Ozim; Koncert za violino - 21.35 Letni koncert Big banda RTV (1. del) - 22.20 TV jutri - 22.25 Sova: Dragi John (42. epizoda amer. naniz.); Želite, milord? (19. epizoda angl. naniz.) - 23.40 Video strani - 1.50 SP v alpskem smučanju: vsi (m), L tek - 2.15 Video strani - 4.55 Vsi (m), 2. tek - 5.45 Video strani PETEK.12.il. SLOVENIJA 1 10.20 - 23.50 TELETEKST 10.35 VIDEO STRANI 10.45 TEDENSKI IZBOR VIDEOŠPON UMETNIŠKI VEČER 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 VIDEO STRANI 14.40 FILMSKO POPOLDNE 14.40 DRAGI JOHN, ponovitev 42. epizode 15.05 ŽELITE, MILORD?, ponovitev 19. epizode angl. naniz. 15.55 VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angl. nadalj., 2/10 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 EP VIDEO STRANI 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM 17.15 SILAS, nemška nadalj., 9/12 17.40 PRVI USPEHI 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 16 ČRK, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 NA ROBU ZAKONA, franc, film 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.38 TV JUTRI 22.40 INTERVJU: TATJANA LIČEN 23.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.35 - 5.55 Teletekst 950 Video strani - 10.00 Tedenski izbor: Že veste?; 10.35 Gospodarska oddaja: Evropa 2000; 12.05. Ljubezenska preizkušnja (nemška nadalj, 2/7) -13.00 Poročila - 15.15 Osmi dan (ponovitev) - 16.15 AIpc-Donava-Jadran - 16.45 SP v alpskem smučanju: vsi (m), posnetek - 18.00 Tok tok (kontaktna oddaja za mladostnike) - 18.45 Žnanje za znanje: Učite se z nami - 19.00 Euroritem (11. oddaja) - 19.22 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Koncert simfonikov RTV Slovenija -2100 TV jutri - 22.05 Sova: Popolna tujca (amer. naniz, 17/28); Želite, milord? (20. epizoda angl. naniz.); Barve nasilja (amer. film) - 1.25 SP v alpskem smučanju: slalom (ž), L tek - 2.15 Video strani - 4.55 Slalom (ž), 2. tek - 5.45 Video strani SOBOTA, 13. II. SLOVENIJA 1 855 - 1.30 TELETEKST 9.10 VIDEO STRANI 9.20 TEDENSKI IZBOR: 9.20 RADOVEDNI TAČEK 9.30 ZALJUBLJENI ZMAJ, 2/3 9.45 DOMAČA NALOGA ZA PROFESORJA A. K. 10.05 TOK TOK 10.50 NA ROBU ZAKONA, franc, film 12.30 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 1.3.00 POROČILA 13.05 TEDNIK, ponovitev 13.45 VIDEO STRANI 14.00 FILMSKO POPOLDNE 14.00 POPOLNA TUJCA, ponovitev amer. naniz, 17/28 14.30 ŽELITE, MILORD?, ponovitev 20. dela angl. naniz. 15.20 VROČE POLETJE, češki film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 POTOVANJE PO ČLOVEŠKEM TELESU, nemška poljudnoznan. serija, 2/8 18.00 REGIONALNI PROGRAMI - LJUBLJANA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.12 ŽREBANJE 3 x 3 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, 20.05 UTRIP 20 25 KRIŽKRAŽ 21.30 ŠAMPANJSKI CHARLIE, amer. nadalj, 3/4 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2258 TV JUTRI 23.00 SOBOTNA NOČ 23.00 VIDEONOČ 0.20 MARVIN HAMLISCH: MOJO PESEM IGRAJO 1.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.35 - 555 Teletekst 9.50 Video strani -10.00 Tedenski izbor: Jakec in čarobna lučka (angl. risana serija, 18/26); 10.10 Denver, poslednji dinozaver (ponovitev amer. naniz, 15/20); 10.35 Klub klobuk; 12.05 Zgodbe iz školjke (ponovitev) -13.00 Poročila - 13.05 Operne zgodbe: Netopir (6. oddaja) -14.20 Športna sobota - 19.00 Moja knjiga o džungli (18/27) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Rojstvo Evrope (angl. dok. serija, 2/7) - 21.00 Homo turisticus - 21.30 Poglej in zadeni - 22.30 Sova: Znaki zodiaka - Kozorog (nemška naniz, 10/12); Čas za ples (angl. nadalj, 1/3); Dejanje (amer. film) - 1.25 SP v alpskem smučanju: slalom (m), 1. tek - 2.15 Video strani - 4.55 Slalom (m), 2. tek - 5.45 Video strani NEDELJA, 14. II. SLOVENIJA 1 8.10 - 23.10 TELETEKST 8.25 VIDEO STRANI 8.35 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponovitev LJUBIM, LJUBIŠ SILAS, ponovitev nemške nadalj, 9/12 10.45 MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, ponovitev nemške poljudnoznan. serije, 18/27 11.05 OD KOLPE DO RABE, 4. oddaja 11.30 OBZORJA DUHA 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA 12.35 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 13.05 KRIŽKRAŽ, ponovitev 14.30 FILMSKO POPOLDNE 14.30 ZNAKI ZODIAKA, nemška naniz, 10/12 15.00 VIAK OTROŠTVA IN UPANJA, češka nadalj, 1/6 16.00 SOFIJA IN CONSTANCA, angl. nadalj, 2/6 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 NEPREMAGAN, amer. film 19.05 RISANKA 19.17 LOTO 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.35 ŽIVIJENJE Z DRUGE PLATI: KAKO NAS VIDIJO ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 1/6 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22.38 TV JUTRI 22.40 ŠPORTNI PREGLED VIDEO STRANI PONEDELJEK, 15. II. SLOVENIJA 1 10.10 - 23.25 TELETEKST 10.25 VIDEO STRANI 10.35 TEDENSKI IZBOR 13.00 POROČILA 13.05 ROJSTVO EVROPE, ponovitev angl. dok. serije, 2/3 13.55 VIDEO STRANI 14.15 FILMSKO POPOLDNE 14.15 DRUŽINA ADDAMS, amer. naniz, 13/16 14.40 VLAK OTROŠTVA IN UPANJA, češka nadalj, 2/6 15.30 STRIČEK VANJA, 2. del ruskega filma 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK PET PRIJATELJEV, angl. naniz, 1/13 RISANKA 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 4 V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SEDMA STEZA 20.30 GORE IN LJUDJE 21.30 DOKUMENTAREC MESECA: TRNOVO IN KRAKOVO 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 TV JUTRI 22.45 GOSPODARSKA ODDAJA 10000 OBRATOV 23.15 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 11.05 - 0.40 Teletekst 11.25 Video strani - 11.35 Tedenski izbor: Znanje za znanje: Učite se z nami; Od Kolpe do Rabe (4. oddaja); Euroritem (12. oddaja); 12.30 Športni pregled - 13.00 Poročila - 13.05 Video strani - 15.00 Intervju: Tatjana Ličen (ponovitev) - 16.00 Utrip, Zrcalo tedna (ponovitve) -16.30 Dober dan, Koroška -17.00 Ljudje in zemlja (ponovitev) - 17.30 Obzorja duha (ponovitev) - 18.00 Orion - 18.50 Podjetniški klub (svetovalno namenski program) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Izziv morja (dok. oddaja) - 20.35 Znanost (10. oddaja) - 21.05 Andrejeva inati (amer. drama) - 21.55 Koncert za oboo - 22.20 TV jutri - 22.25 Sova: Korak za korakom (amer. naniz, 11/13); Čas za ples ' \ nadalj, 3/3); Hollywood se jih spominja r. dok. serija, 6/14) - 0.30 Video strani (angl. i (amer. TOREK, 16. II. SLOVENIJA 1 9.30 - 2155 TELETEKST 9.45 VIDEO STRANI 9.55 TEDENSKI IZBOR 9.55 ORION 10.40 HOMO TURISTICUS 11.10 POTOVANJE PO ČLOVEŠKEM TELESU, 2/8 12.00 IZZIV MORJA, dok. oddaja 12.30 ZNANOST, 10. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 DOKUMENTAREC MESECA: TRNOVO IN KRAKOVO, ponovitev 13.45 VIDEO STRANI 14.40 FILMSKO POPOLDNE: 14.40 KORAK ZA KORAKOM, amer. naniz, 11/13 15.05 VIAK OTROŠTVA IN UPANJA, češka nadalj, 3/6 16.05 HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA, amer. dok. serija, 6/14 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM MALA ODISEJA ZALJUBLJENI ZMAJ, 3/3 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 4 V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: LEPI TRENUTKI V CIRKUSU, 1. del 21.45 TELESNI SLOGI: GOLO, angl. dok. serija, 2/4 r GLASBA JS iivusi O tem, da smo Slovenci narod pevcev, ni nobenega dvoma. Skorajda ni Slovenca, še manj Dolenjca, da ne bi vsaj enkrat v življenju prepeval v kakšnem zboru, otroškem, mladinskem, moškem, mešanem, morda celo komornem. Sedaj pa je napočil čas, ko imamo celo na čelu naše samostojne države svoj zbor, imenovan državni zbor. Predsednik državnega zbora gospod Herman Rigelnik je bil prejšnji teden moja tarča, a je hudo zaseden, in tako sva se zmenila, da se dobiva na glasbenem zaslišanju po 23. februarju, takoj po pustnem torku. Gospod predsednik je torej v predpustnem času hudo zaseden, mi pa lahko le upamo, da zaradi pomembnih odločitev državnega zbora ne bomo imeli še po pustu dolgih nosov. O posluhu in harmoniji v naših državotvornih organih pa sem se ta teden pogovarjala z gospodom Danilom Kovačičem, kije skoraj edini neodvisni poslanec v državnem svetu, sicer pa je tudi direktor novogoriškega Hita in tako ima pod seboj mrežo igralnic, ena med njimi je tudi na Otočcu. Pogovarjala sva sc o glasbi, seveda pa tudi o hazardu, takšnem in drugačnem, predvsem pa meje zanimalo, s kakšno jakostjo bo gospod Kovačič v državnem svetu povzdignil svoj glas: piano ali forte? Če boste v soboto poslušali Studio D, boste lahko zvedeli kaj več o harmoniji v državnem svetu, ki seje na svojem minulem zasedanju proslavil s tako imenovanim suspenzivnim vetom. Pa veste, kaj je to — suspenzivni veto? V soboto boste zagotovo zvedeli kaj več! Vaša Simona 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.53 TV JUTRI 22.55 OMIZJE VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9 55 - 1 25 Teletekst 10.10 vidci) strani - 10.20 Tedenski izbor: Podjetniški klub; Sedma steza; Andrejeva mati (amer. drama); Gore in ljudje -13.00 Poročila - 15.45 Sobotna noč: Nočni videomeh; Mojo pesem igrajo -18.00 Sprehodi po stari Ljubljani (ponovitev, 3/9) -18.30 Preludij in fuga na ime Bach - 18.45 Iz življenja za življenje: Zdravo ležišče; Nevarni predmeti za otroka^ Otroška prehrana - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Milena (TV nadalj., 4/4) - 20.55 Osmi dan - 21.55 Svet poroča - 22.35 Sova: V avtobusu (4. epizoda amer. naniz.); Načrti in želje (angl. naniz., 1/6); Ciklus filmov J. L. Goddarda: Mali vojak (franc, film) - 1.15 Video strani SREDA, 17. II. SLOVENIJA 1 10.00 - 22.45 TELETEKST 10.15 VIDEO STRANI 10.25 TEDENSKI IZBOR 10.25 SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, 3/9 10.55 PRELUDIJ IN FUGA NA IME BACH 11.05 MILENA, TV nadalj. (4/4) 12.00 OSMI DAN 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 ŽIVLJENJE Z DRUGE PLATI: KAKO NAS VIDIJO ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 1/6 13.45 VIDEO STRANI 14.00 FILMSKO POPOLDNE: 14.00 V AVTOBUSU, 4. epizoda angl. naniz. 14.25 VLAK OTROŠTVA IN UPANJA, češka nadalj., 4/6 15.25 MALI VOJAK, franc, film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 KLUB KLOBUK 18.50 4 V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.30 FILM TEDNA RUBY IN RATA, novozel. film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 TV JUTRI 22.45 OČI KRITIKE VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.35 - 24.00 Teletekst Opomba: 20.00 hokej 9.50 Video strani - 10.00 Tedenski izbor: Iz življenja za življenje: Zdravo ležišče; Nevarni predmeti za otroka; Otroška prehrana; Glasbeni večer o Mozartu. Iz Kočevske Reke GLAD RAZSTAVLJAL - Matija Glad, kipar-amater iz Koblarjev pri Kočevju, je v decembru in januarju razstavljal 40 svojih lesenih skulptur v Kočevski Reki. Razstavo si je ogledalo največ turistov izletnikov pa tudi veliko domačinov, saj jim je Gladovo kiparstvo blizu. Matija Glad je bil namreč rojen v bližnji Banjaluki, v lesu pa oblikuje predvsem domače ljudi, njihovo delo in verovanja. SREČANJE UPOKOJENCEV -Nedavnega srečanja upokojenih delavcev Podjetja Snežnik sc je udeležilo kar 105 od 135 vabljenih upokojencev. NAJBOLJŠI GOZDARJI IN MALNAR - Na ekipnem sindikalnem šahovskem prvenstvu Snežnika, ki je bilo 16. januarja, je zmagala ekipa gozdarstva (Vereš, Štimac, Vesel); na nedavnem nagradnem turnirju za posameznike, ki se ga je udeležilo 13 šahistov, pa je zmagal Toni Malnar. ZA ČISTO OKOLJE - Svet KS Kočevska Reka je sklenil, da bodo letos na območju vse krajevne skupnosti izvajali akcijo “Čisto in urejeno okolje”. BLIŽNJICA BO (NAVIDEZNO) DRAŽJA - Cestna zveza, ki bi Osilnico povezala s Kočevjem le po slovenskem ozemlju, je zanimiva tudi za prebivalce na območju KS Kočcska Reka. Strokovnjaki so ugotovili, da bi bila ureditev cestne povezave po dolini Kolpe lažja in cenejša, medtem ko bi bila cesta preko Kočevske Reke in Borovca težja in dražja. Vendar v Kočevski Reki menijo, da bi bila cesta do Osilnice preko njihovega ozemlja le navidenzo dražja, saj bi bila dražja le gradnja, medtem ko bi bila ta cesta kar za tretjino krajša, kar pomeni, da bo možno hitreje priti do Osilnice, čas pa je tudi denar. Bliža se veseli pust. Inplet Sevnica vam nudi blago za maškaradna oblačila po izredno nizkih cenah, in sicer v času od 15. — 19. 2. od 7. — 18. ure, v soboto, 20.2., pa od 8. — 12. ure. Vsak kupec dobi pustni krof. Naj bo pust vesel in nor, vam želi Inplet Sevnica. r Zakaj bi se mučili s pisanjem? Beležite si z DIKTAFONI PHILIPS Prodajni zastopnik CANKARJEVA ZALOŽBA C ZALOŽBA V Ljubljana, Štefanova 1 (Nebotičnik) tel.: 061/217-741,115-249 v februarju popusti! časopis slovenskih ' delavcev V novi številki preberite Paradigma svinj pri koritu se maje Plutal hoče sanacijo, Koržetov Sklad ponuja špekulacijo Janša ima prav Država najdražja, delo najcenejše — vse o lanskih stavkah SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS EKIPA VSAKO SREDO PRINAŠA OBILICO ZANIMIVEGA ŠPORTNEGA BRANJA r tSA-KZ "KRKA" pe AGROSIKVIS POT N/V GORJANCE 8 NOVO MKSTO v sodelovanju z zavarovalnico TRIGLAV d.d. NOVO MESTO objavlja javno licitacijo naslednjih poškodovanih vozil: ŠKODA FAVORIT 135 L letnik: 1991 izkl. cena TOYOTA CELICA 1600 SLT letnik: 1990 izkl. cena IDA OMEGA 2,0 GOS letnik: 1990 izkl. cena 100.000. 00 SIT 600.000. 00 SIT 370.000. 00 SIT Licitacija bo v soboto, 13. 2. 93, ob 8. uri v prostorih Agroservisa. Ogled vozil v četrtek, 11.2.93,od 8. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom licitacije. Poleg tega naše cenjene kupce obveščamo, da imamo na zalogi vse tipe in dimenzije avtomobilskih pnevmatik PIRELLI. V---------------------------- ---------------------------/ VI NAM — Ml VAM KERAMIČNE PLOŠČICE IN BRAMAC -STREŠNA OPEKA Keramične ploščice Gorenje, Keramix in Martex že od 400 SIT m2, Bramac strešno opeko po 71 SIT na kos, modularno opeko 6/1 po 33 SIT za kos, schiedel dimnik (16 cm) 2588 SIT meter tekoči in druge gradbene materiale po ugodnih cenah (vse z davkom). Organiziramo dostavo na gradbišče. Opekarna Novo mesto, tel. (068) 22-855 in 84-644 r ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NOVO MESTO, Kidričev trg 3 ■\ objavlja na podlagi 11. in 13. člena Kolektivne pogodbe delavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije prosto delovno mesto VODJE ODDELKA ZA FINANCE IN RAČUNOVODSTVO Pogoji: — visoka izobrazba ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj V Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izobrazbi predložijo v roku 8 dni po objavi na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Novo mesto, Kidričev trg 3, 68000 Novo mesto. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem razpisu. Podjetje VELEMA d.o.o. vas vabi k ugodnemu nakupu v svojo trgovino z otroško in ostalo konfekcijo »V klub« na Dilančevi 7. Nudimo vam: - dekliški pliš puloverčki - otr. smučarske žabe - otroške bunde - otroške teniske - teniske - moško perilo (komplet] - moške kavbojke - pulover JOGGING - sobni copati 1.399.00 SIT 499.00 SIT 3.999.00 SIT 799.00 SIT 1.699.00 SIT 666.00 SIT 1.699,00 SIT 770.00 SIT 165.00 SIT Vljudno vabljeni! RESTAVARCIJA PRI VODNJAKU || 11 VODNJAK ČL3 AVTO MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO odda v najem nov opremljen gostinski lokal na Ljubljanski cesti 8 b. Interesenti naj na gornji naslov dostavijo pisno ponudbo. Ogled lokala je možen vsak dan od 8.00 do 14.00 ure. Vse informacije se lahko dobijo na upravi AMD ali na telefonski številki 22-159. Na zalogi imamo več hladilnih vitrin, in sicer: etažna hladilna vitrina 2 m po ceni 240.000 SIT delikatesna vitrina 2 m po ceni 159.800 SIT hladilna vitrina HV 3,5 m — rabljena po ceni 100.000 SIT. Cene so veleprodajne, fco. Črnomelj. Za vse nadaljnje informacije Iphko pokličete: VAKO d.o.o., Kolodvorska 56, ČRNOMELJ 68340 Tel.: 068/52-073,52-555 Fax: 068/52-073,53-173 Cene rabljenih avtomobilov KRŠKO — Na avtoseimu v tem mestu so se v nedeljo, 7. februarja, cene za rabljene avtomobile gibale takole: ZASTAVA letnik DEM YUGO 60 82—89 1.600—5.400 ZASTAVA 750 81-84 900—1.200 126P 80-86 850—1.900 101—128 86—90 2.800—5.500 FLORIDA 89—90 7.700 RENAULT 4 GTL 87-91 4.200—7.300 5CAMPUS 90 11.800 9 GTD 88 11.500 LADA RIVA 1300 90 6.000 SAMARA 1300 88 5.700 OPEL KADETT 1.5 TDI-4v 90 18.000 KADETT 1.6D-3v 85 10.000 CITROEN AX TGE 90 12.000 DIANA 79 900 VW 1300 76 1.600 GOLFJGL 79 2.900 GOLF JX D 89/90 15.700 PEUGEOT 305 79 3.500 VOLVO 340 GL 85/86 12.900 SUZUKI SVVIFT 1.3 GA 91 13.100 HONDA CIVIC 1.2 SEDAN 90 15.000 MOTORJI: YAMAHA XV250 92 5300 Podjetje NOVOTEHNA, Trgovina na debelo in drobno p.o. Glavni trg 10, Novo mesto objavlja prosta dela in naloge: 1. Vodja sektorja elektro dejavnosti Razpisni pogoji: visoka ali višješolska izobrazba elektro smeri, 3 oziroma 5 let aeiovmn izkušenj. Aktivno znanje tujega jezika. 2. Vodja sektorja strojno metalurške dejavnosti Razpisni pogoji: visoka ali višješolska izobrazba strojne ali komercialne smeri, 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj. Aktivno znanje tujega jezika. 3. Vodja sektorja gradbeništva in kemije Razpisni pogoji: višješolska izobrazba gradbene ali kemijske smeri, 5 let delovnih izkušenj. Aktivno znanje tujega jezika. 4. Vodja oddelka goriv in maziv Razpisni pogoji: srednješolska izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Novotehna, trgovina na debelo in drobno, Glavni trg 10, Novo mesto, splošni sektor. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. ' y M Adriatic zavarovalna družba d.d. koper assičurazioni s.p.aT Če imate najmanj srednješolsko izobrazbo ter vas veseli delo na terenu in z ljudmi, vam ADRIATIC zavarovalna družba d.d. Koper PE Novo mesto nudi možnost dodatnega zaslužka. Preko svojih agencij organizira delo agenta za sklepanje zavarovanj na terenu na območju naslednjih občin: Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Brežice, Krško in Sevnica. ^ Pokličite nas na telefon 068/22-759 ali 22-761. ^ SLOVENSKA KARITAS " razpisuje natečaj fotografije na temo: ŽIVIM S TEBOJ, KI Sl DRUGAČEN Udeleženci natečaja naj s svojimi deli prikažejo, kako lahko drugačnost poveže ljudi v prijateljstvo. Fotografije v črno-beli in barvni tehniki naj bodo v velikosti 13x18 cm ali večje. Na hrbtni strani poslanih del naj bodo osebni podatki avtorja. Dela pošljite do 28. februarja 1993 na naslov: SLOVENSKA KARITAS Ciril-Metodov trg 9/1 61000 Ljubljana Izbrane fotografije bodo razstavljene v avli Teološke fakultete v Ljubljani in razmnožene kot razglednice v dobrodelne namene. •-----------------------------.--------------------, ŠTUDENTI IN DIJAKI! Bi želeli zaslužiti, pa ne veste kako? Oglasite se na študentskem servisu IJtubo , K„eitejev dfevored 3, 68000 Novo mesto tel. (068) 23-186, 21-536, vsakdan, razen sobote in nede-Ije, od 8. do 15. ure. G0TANIN JUG0TANIN KEMIČNA INDUSTRIJA p.o. odkupuje les PRAVEGA KOSTANJA prevozne stroške plača tovarna. Les vam bomo plačali naj-tesne/e v 30 dneh na vaš žiro račun. Vse druge informacije Sevnici eef0nu 0609/81-349 oziroma na Hermanovi Iv Odslej tudi v NOVEM MESTU ! n o market T market ČISTILA, PRASKI, LEPILA, BARVE, 0 IN KOZMETIKA ° ° O o ° EMBALAŽO PRINESETE VI, NAPOLNIMO JO MI, VARČUJEMO VSI ! INAL - detergent za (Dosodo, 112,60 SIT /1 CIKLAM - mehčalec za perilo, 68,90 SIT /1 O TEOL, T - market, Ljubljanska 27, Novo mesto tel.: 068 / 22 - 337 (int.16) • pooblaščeni servis • prodaja vozil Sil PEUGEOT SPC TERZIN in rezervnih delov SERVISNO PRODAJNI center Delovni čas: od 7. do 20. ure Francoz nad Francozi! SEDAJ TUDI NA DOLENJSKEM OBIŠČITE NAS V NAŠEM NOVEM PRODAJNEM SALONU SCP TERZIN, Obrtna cona TREBNJE, tel. (068) 44-533 Prodaja na kredit ali leasing! PODJETJA IN OBRTNIKI Iščete kvalitetno pomoč pri svojem delu? Od zahtevnih do pomožnih del vam sposoben in dela željan kader poišče ŠTUDENTSKI SERVIS IHubo Kettejev drevored 3 68000 Novo mesto tel.(068) 23-186; 21-536 fax: (068) 23-184 vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 15. ure Iskra Terminali TAG d.d., certificiran proizvajalec po ISO 9001 Naprava, kije narejena zato, da vam olajša telefoniranje S E L F. C O M zasebni telefonski sistem, s pomočjo katerega boste na eno samo linijo lahko priklopili kar štiri aparate (telefonske aparate, avtomatski odzivnik, faksimilno napravo). Omogoča: □ interne zveze med aparati □ konferenčno zvezo vseh aparatov hkrati □ vmesno interno zvezo, medtem ko govorite z zunanjim naročnikom □ razširitev na 8 priključkov □ tarifiranje pogovorov □ priključitev domofona z električno ključavnico, alarma in baby alarma. Iskra Terminali T&G d.d., Ljubljanska c. 24a, Kranj tel.: (064) 331804 TERHINALS* Europaan Quality and Oasign tmm Iskra KRKA, tovarna zdravil, p.o., Novo mesto Komisija za cenitev in odprodajo razpisuje javno licitacijo na kateri želi odprodati rabljeno hotelsko opremo. Licitacija bo v petek, 19,2.93, ob 14.30 v Zdravilišču Dol. Toplice. II TFM TEI1MII HA C 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLU2B0 ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — v i cm i tunu VAo fcAmIVI A prodam—kupim—posest—2enitne ponudbe — razno — obvestila — preklici — čestitke — zahvale________ tedenski koledar Četrtek, 11. februarja - Marija Petek, 12. februarja - Kva Sobota, 13. februarja - Katica Ncilelja, 14. februarja - Valentin Ponedeljek, 15. februarja - Jurka Torek, 16. februarja - Julijana Sreda, 17. februarja - Silva LUNINE MENE 13. februarja ob 15.57 - zadnji krajec kino BREŽICE: 12.2. (ob 20. uri) ter 13. in 14.2. ameriški zgodovinski spektakel Odkritje. ČRNOMELJ: 12. in 14.2. ameriški akcijski film Obračun v malem Tokyu. 14.2. (ob 18. uri) ameriška risanka Hrestač. 16.2. (ob 19. in 21. uri) premiera ameriškega erotičnega filma Prvinski nagon. KRŠKO: 12. in 14.2. (ob 18. uri) ameriška melodrama Ocvrti zeleni paradižniki. METLIKA: 12.2. (ob 20. uri) erotični film Seks madc in Japan. 14.2. (ob 18. uri) ameriška risanka Hrestač. NOVO MESTO: Od 11. do 14.2. (ob 16. uri, 18.15 in 20.30) ter od 15. do 18.2. (ob 18. uri in 20.15) ameriški film Prvinski nagon - Basic instinct. f*AGROdoo razpisuje prosto delovno mesto prodajalca semen in zaščitnih sredstev za varstvo rastlin Pogoji: — končana srednja kmetijska šola — odslužen vojaški rok — vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s 3-meseč-nim poskusnim delom. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: AGRO d.o.o., Komandanta Staneta 3, Novo mesto tel./fax. (068)24-132 kmetijski stroji TRAKTOR TORPEDO, 4506, 2000 delovnih ur, z. originalno kabino, dobro ohranjen, prodam. ® (068)57-230. ŽETVENO NAPRAVO za BCS, malo rabljeno, ugodno prodam. 78-249. motorna vozila Z 101 C, letnik 1980, vozno, registrirano, prodam za 1.050 DEM. W (0608)81 -644. 494 R 8, letnik 1970, prodam. * (068)47-06, Potokar. 502 Z 101, letnik 1984, registrirano do 9/93, ohranjeno, prodam. ® 49-061. 508 UNO 60 S,l. 87, prodam, s 25-115, popoldan. Z 128-1,1 GX, letnik 87, reg. do novembra 93, prodam. Cena 4000 DEM. a (068)23-585. ■■'uiJIlimilBIll!! Ljubljanska 27, NOVO MESTO (Javna skladišča) — prodaja vozil Fiat, VW, Renault, Opel, Ford — gotovinski odkupi rabljenih vozil — posredniška prodaja po vaši ceni — staro za novo, staro za staro Ponudba meseca: FIAT UNO 60 S od 14.200 DEM VW POLO od 17.500 DEM VW GOLF III. od 24.200 DEM OPEL KADETT 1,4 LS od-20.900 DEM RENAULT CLIO od 20.500 DEM SUZUKI MARUTI 10470 DEM Vozila so na zalogi, cene so do registracije! Tel.: (068) 26-010. BMW 316, letnik 1988, dvoje vrat, prevoženih 34.000 km, prodam. ® (068)23-064. 510 Dolenjska banka d.d. M Novo mesto Obrestne mere LB Dolenjske banke d.d. Novo mesto Podatki o zbranih sredstvih v banki za lansko leto kažejo na to, da občani še vedno raje varčujejo v devizah kot v tolarjih. Vendar pa v lanskem letu dosežene stopnje rasti maloprodajnih cen — 92,9% in rast tečaja nemške marke — 63,8% kažejo na to, da bi bilo v lanskem letu bolj smotrno varčevati v tolarjih. Podoben trend hitrejše rasti drobnoprodajnih cen od rasti tečaja nemške marke se nadaljuje tudi letos. Tako je znašala stopnja rasti maloprodajnih cen v januarju 1,1%, v februarju 3,7%, rast tečaja nemške marke pa v januarju 0,5%. Zato želimo varčevalce opozoriti na obrestne mere, ki veljajo za tolarsko varčevanje v banki. 1. Sredstva na vpogled po hranilni knjižici, tekočem računu in žiro računu 50% od R 2. Vezani depoziti — na 1 mesec — na 3 mesece — na 6 mesecev —- na 12 mesecev — na 24 mesecev —- na 36 mesecev R R T 5% R + 6% R + 9% R + 11% R + 13% 3. Vezani depoziti — od 10—19 dni (min. znesek 30.000 SIT — od 20—30 dni (min. znesek 30.000 SIT) — od 31—90 dni za znesek do 50.000 SIT za znesek od 50.000 SIT — 100.000 SIT za znesek nad 100.000 SIT R R + 1% R + 5% R + 6% R + 7% 4. Tekoči računi — dovoljena prekoračitev — nedovoljena prekoračitev R + 20% R + 40% /© ljubljanska banka DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 80 tolarjev; naročnina za 1. trimesečje 990 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije,- društva ipd. 1.980 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Mali oglas do deset besed 900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 90 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Teletoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in lotolaboratorij 23-610; mali oglasi in »hvale 24-006; telefax 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagT mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska ^travica, Ljubljana. J GOLF, letnik 27.12.1989, prodam. Martin Kump, Kot 50, Semič, o 56-664. _. 513 Z 128, letnik 1984, prodam, s? 23-280. 515 JUGO KORAL 55, letnik 12/89, prodam, s? (068)78-081 ali 44-760. 516 Z 101 GTL 55, letnik 1983, registrirano do 29/8, in novo kombinirano peč za kopalnico prodam 15 % ceneje. ® 47-286, popoldne. 517 DELNO KARAMBOLIRAN GOLF JXD, letnik 1987, prodam. ® 24-233, po 18. uri. 518 Z 101, letnik 1985 in Z 750, letnik 1984, prodam. ® 65-391. 520 BMW 520 1, 8/90, 38.000 km, prvi lastnik, kovinske barve, pomična streha, ABS, specialni sedeži, nastavitev volana, tamna stekla, centralno zaklepanje, klima, zelo ohranjen, prodam za 35.000 DEM. o (068)22-681. 521 JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® 28-654. 523 UGODNO PRODAM R trafic kaso-nar. ® 57-156. 528 Z 850, letnik 1983, v voznem stanju, neregistrirano, ugodno prodam. Stanislav Becele, Gor. Lakovnice - Cerovec, Novo mesto. 531 R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 2/94, prodam. Jože Drab, Gor. Težka Voda 15, Novo mesto. 532 FIAT 126 BIS, letnik 1991, odlično ohranjen, bel, prvi lastnik, 5.600 km, prodam za 5.300 DEM. ® (068)25-619. 534 JUGO KORAL 60, letnik 1989, prodam. * 78-160. 536 R 5 CAMPUS, star 9 mesecev, prodam. m 27-178. 537 R 5 GTL, 1400 ccm, letnik 1987, in Z 750, letnik 1979, prodam, v: 20-579. 540 GOLF D JXD, letnik 1988, dobro ohranjen, prevoženih 71.000 km, prodam za 13.500 DEM. o (068)58-249. 542 JUGO 45, letnik 1990, bel, prodam. ® 23-568. 545 JUGO 55, letnik 1988, prodam, c (068)78-225. 549 PRODAM Z 101,1. 84, reg. do 1. 9. 93, Dilančcva 9. 9 23-253. Z 101 GTL 55, letnik 85, prodam za 2.600 DEM/SIT. ® 26-602. Prodam LADO NIVO, I. 87, GOLF JX 1. 85 ter R4 I. 90. * 068/25-325. obvestila NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 3 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije. Kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, c (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, o (0608)67-578, Zdenka in Franc Janežič, Slepšek 9, Mokronog, s (068)49-567, Martina Zelič, Loka 9 pri Zidanem Mostu, o (0601)84-124 385 AGROSERVIS Popravljamo traktorje vseh znamk, tudi TOMO VINKO-VIČ in kosilnice BCS, rezervni deli zagotovljeni. Varimo tudi bloke motorjev in druga ohišja iz litin. Pridemo tudi na dom! Tel. (061)647-630. Ilfifeh Inuih li Bistro VALENTI IVA I Vel. Bučna vas 35. 11? (068) 25-113 Delovni čas: od 7. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 20. ure. Na VALENTINOVO, v nedeljo. 14. februarja, boste v VALENTINI prijetno presenečeni! Priporočamo se za obisk! j (068)25-986 AGRO d.o.o. Prodajalna SEJALEC Cesta k. Staneta 3, Novo mesto Nudimo vam: — vsa vrtna semena — domača in uvožena iz Italije — veliko izbiro čebulnic pomladanskih rož — uvoz iz Holandije" — čebulček in česen — BIOKOLEDAR — setveni — sobne kalilnike — semensko koruzo, krmno peso, detelje — vse tipe motornih žag STIHL — motorne škropilnice STIHL, SUPRA — velika izbira trtnih in sadjarskih Škarij — 20 tipov — vsa zaščitna sredstva za varstvo rastlin POSEBNA UGODNOST motorne žage in nahrbtne kosilnice »ALPINA« 15% popust pri gotovinskem plačilu — možnost plačila na 5 čekov brez obresti ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 424 YURENA, šola tujih jezikov Novo mesto (vpis v tečaje tujih jezikov) ® 23-434 JARKICE, rjave, stare 6 tednov, in bele večje piščance bomo prodajali od 20. do 25. marca. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, ® 44-389. 453 VALILNICA KUHELJ, Šmarje 9, 68310 Šentjernej tel. (068) 42-524 Sprejemamo naročila za enodnevne bele in rjave piščance, enomesečne bele piščance in šesttedenske jarkice. Se priporočamo! PIŠČANCE, težke 1 kg, in prašiče, težke od 100 do 130 kg, prodam. Vrtačič Pristavica 1, Šentjernej, c 42-575. 529 VALILNICA HUMEK Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, težke, rjave nesnice. Inf. po tel. (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto. IIORTING Novo mesto, svetuje, oskrbuje in vzdržuje vrtove in zelenice, c 24-433. 555 Zasebna zobozdravstvena ordinacija (SfrniJa OŽGdaS&vič Šentrupert 124 Delovni čas: vsak dan od 8.30 do 12. in od 15. do 18.30 Naročila in informacije: tel. (068)40-071 47-641________________ Kožice kokošjih želodčkov (mlinčkov), očiščene in posušene, zdrobljene ali cele za lajšanje težav pri ledvičnih in žolčnih kamnih, pošiljam po povzetju. Cena 700 SIT + poštnina. Milan Ovnik, Ocvirkova 45, 61231 Črnuče. Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979. ŠIVILJSTVO BOGOLIN JANJA Lobetova 12 tel. (068) 23-893 Na zalogi že gotovi izdelki: — špichoze — pajke — krila — ostala izdelava po naročilu Sprejemamo naročila za maturantske obleke! Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. posest MED Novim mestom in Trebnjem kupim večjo parcelo, posest ali kmetijo. ® (068)78-066. 496 PARCELO v izmeri 800 m2, v neposredni bližini Kostanjevice na Krki, prodam ali menjam za osebni avto enake vrednosti. Možnost pridobitve'dovoljenj za gradnjo. ’® (068)78-304. 500 V KRŠKI VAŠI prodam gradbeno parcelo, 13.95 a, asfalt, voda in elektrika ob parceli, travnik 23.62 a ter njivo 12.98 a. Vse parcele so ob Krki. ® (068) 28-643, od 14. ure dalje. 503 VINOGRAD v Suhorju ugodno (Kidam v najem, ‘le: (061 )454-560. 505 VINOGRAD z vikendom in vrtom v izmeri 14 a, pod železniško postajo v Semiču, prodam. Ogled vsako nedeljo od 8. do 14. ure. Martin Konda, Starihov Vrh 3. 506 VINOGRAD v Novi gori pri Krškem prodam. ® (0608)89-133. 507 VIKEND v Semiču, primeren za bivanje, ugodno prodam. ® (061)443-496. 509 MEŠANI GOZD, 1.77 ha, blizu Ivančne Gorice, prodam. ® (069)65-391, zvečer. 519 VINOGRAD na sončni legi v Hrušici prodam. Marija Hočevar, Lečičkova, Stopiče 18. 522 LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo Prodamo: — poslovno stanovanjsko hišo v Novem mestu in hišo v Smolenji vasi — stanovanja v Novem mestu, Straži in Sevnici — vikend s kmetijskim zemljiščem v Zagorici pri Mirni — posest objekta in zemljišča v Podgorju pri Zabukovju — parcele za gradnjo vikendov v Šmarjeških Toplicah in Jagodniku pri Novem mestu — stavbno zemljišče v Žužemberku — kmetijsko zemljišče z zidanico v Semiču — kmetijsko zemljišče na Raki ra (068) 22-282 od 8. do 19. ure (061) 714-450 od 16. do 19. ure HIŠO na Kvedrovi 1, Sevnica, prodam. Niko Fric. 530 VINOGRAD s starejšo zidanico, 8 a, v Soteski nad gradom ugodno prodam. ?c (061)576-961, po 18. uri. 541 SEMENSKI KROMPIR dezire prodam. Seme lanske elite. Dostavim na dom. Eržen, Zg. Bitnje 41, Žabnica, ® (064)312-056. 544 STAREJŠI VINOGRAD na Gradniku prodam. Marija Komlcnovič, Dole 2, Suhor. 550 NJIVO na Griču pri Podturnu v izmeri 1183 m2, prodam za 2.900 DEM. o 27-094. 552 OPREMLJENO HIŠO v bližini Papirnice Radeče oddam v najem z vrtom, njivami, travniki ter gospodarskimi poslopji. Telefon in lastni vodni vir. Možnost prireje živine ter prašičev. Resne ponudbe n4® (0601)82-104. 554 prodam PLASTIČNE ZABOJE, primerne za sadje, krompir, 25/35/55 cm, poceni prodam. S* (066)62-311. 443 AVTOMAT za kavo (expres 2. ročke), prodam. ® 21-570 od 9. do 14. ure, Ljubi. 4000 KG sena prodam. ® 20-286, od 14. do 16. ure. 495 SUH SMREKOV OPAŽ (ladijski pod) širine 7 cm prodam. Cena zelo ugodna. IG: (068)73-587. 499 ŠIVALNA INDUSTRIJSKA STROJA z enojnim in dvojnim transportom prodam. ® (069)56-010. 504 PRODAM termoakumulacijsko peč 3 KW. ® 068/25-000. ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje — tvoje je bilo življenje. Ljubil si polja, vinske gore, smrt te od njih ločila je. V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON MLINARIČ s Pokleka nad Blanco Najlepše sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma In-plet in Viator, godbi na pihala Rudnika Senovo, govorniku za poslovilne besede in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA V 55. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric IVAN OGULIN iz Regrče vasi 1 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrazili sožalje, kakorkoli pomagali, darovali cvetje in sveče ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, GD Šmihel, pevcem, kolektivoma ISKRA TENEL in MKI PIONIR. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi MOTORNO ŽAGO Tomos Hus-(juarna F- 6! prodam 10% ceneje. Anton Sladič, Pot na Gorjance 58, Novo mesto, ® 20-446. 512 NOV HLADILNIK Gorenje, 250 1, prodam, c (068)22-961. 514 NOV močnejši trifazni cirkular prodam. m (068)24-249. 525 KOSTANJEVO KOLJE ugodno prodam in oddajam mleko na domu. Mačkovec 9, Novo mesto. 526 TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Potočna vas 17. 533 VEČJE KOLIČINE sena prodam, o 76-567, v večernih urah. 535 ŽICO z.a vinogradnike in elektroagre-gat, 1.5 K W, rabljen, ugodno prodam. ;o (068)84-647. 539 NOVE POGRADE prodam po zelo ugodni ceni. Bobič, Podgora 15 a, Straža. KALANO kostanjevo kolje za vinograd prodam, e 85-871, po 19. uri. '548 KVALITETNO SENO, 5 ton, in kostanjevo kolje prodam. Boričevo, o 27-710, popoldan. 551 razno GOSTINSKI LOKAL, 150 m2, vse podkleteno, s stanovanjem v samostojni hiši, prodamo, menjamo za manjšo hišo ali damo v najem. Gostilna Božič, Gabrje, 85-629, od 8. do 14. ure. 524 V VARSTVO vzamem otroke. ® 24-320. 538 TELSAT D.O.O., CPB 13, Brestanica. UGODNO! Na zalogi več sistemov ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ANE ČUDOVAN rojene Drenik se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so sočustvovali z nami in jo imeli radi. Iskrena hvala gospodu župniku za lepe besede slovesa in patronažni sestri Jožici. Hvala vsem za prelepo cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Milan, hčerke Ani, Joži in Mimi z družinami Čadreže, 26. januarja 1993 ZAHVALA Trpljenje si prestal, da boš v grobu mirno spal. V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE ŠUŠTERŠIČ iz Smolenje vasi 29, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu SDK Novo mesto in Adrii Caravan Novo mesto ter govornikoma ZB in KS za ganljive besede, Domu starejših občanov za nego in skrb ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. Spomini nate, draga mami, pa še živijo in solze naše zdaj tvoj prerani grob rosijo. Komaj 51 let stara nas je zapustila draga žena, mami, mama, nečakinja in tašča MARIJA HITI rojena Antončič iz Bele Cerkve 17 V teh težkih dneh se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem, sodelavkam in sodelavcem Tabletnega obrata Tovarne zdravil Krka ter vsem ostalim, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sve- če ter ter za izkazano pomoč. Zahvalo izrekamo pevcem iz Bele Cerkve, gospodu župniku za opravljen obred ter govorniku Mirku Zupančiču za ganljive besede. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili do njenega preranega groba. Vsi njeni stereo satelitskih anten, c- (068)70-465, od 9. do 16. ure. 556 MONTAŽA KLASIČNIH IN SATELITSKIH ANTEN. Antene Marko Gerdcn, d.o.o, * 44-129, zjutraj in zvečer. 557 službo dobi ČE ŽELITE dober zaslužek in vam odgovarja delo na terenu, pokličite v četrtek in petek po 15. uri na zt 23-977! 392 Zaposlim simpatično dekle za delo v novem bistroju v Šentjerneju, "'tč 068/ 42-158. ZA PRIDNO in vestno delo vam nudim 1.500 DEM mesečno. :>c (0608)82- 781, i (0608)81 -979, četrtek in petek po 15. uri. 460 POTNIKE za prodajo tekstila na terenu iščemo. Potreben osebni avto in prosti vikendi, s. (068)85-325. 487 NUDIMO prosta delovna mesta za področne organizatorje na Dolenjskem. Prednost imajo kandidati z izkušnjami in z svojimi ljudmi. ;a? (064)325-265. Poklicali vas bomo nazaj v roku treh dni. 498 DVE DEKLETI za delo v bistroju v Krškem zaposlimo. Sobote in nedelje proste. a: (0608)31-407 501 DEKLE, ki ima veselje do strež.be v gostilni, redno ali honorarno zaposlimo. Gostilna Lampič, Stara Vrhnika 2, Vrhnika, « (061)754-381. 543 KUHARICE za peko pizz iščemo. : 22-366. 553 V SPOMIN Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli, ko tebe, ljubi Albert, več med nami ni. Minili sta dve leti, kar je kruta usoda tragično pretrgala nit življenja našemu ljubljenemu sinu in bratu ALBERTU TROHI iz. Brezovice, Šmarješke Toplice Z bolečino v srcu se ga spominjamo in nikoli ga ne bomo pozabili. Vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA Ob smrti naše drage mame KATARINE TOMC iz Kota 92, Semič se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in darovali cvetje in sveče, posebno smo dolžni zahvalo družini Dragovan ter Kambič, kakor tudi pevcem iz Semiča in gospodu župniku iz Metlike za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni stanovanja GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu vzamem v najem, 'ar- 21-803. 497 STANOVANJE v Trebnjem, 51 m2, prodam, ut (068)45-259. 547 V Novem mestu najamem garsonjero ali manjše stanovanje. Tel. (068) 26-094 dopoldan Za dobo šestih mesecev vzamemo v najem opremljeno dvosobno stanovanje v novem mestu, ar 068/28-159 ZAHVALA Če bi koga solza obudila, ne bi tebe, dragi Polde, zemlja krila. Zastonj na tisoče čebelic čaka, da spet odpreš jim zimska vrata. Slutil nisi, ko v jeseni skrbel si zanje, da življenje tvoje so le kratke sanje. V 65. letu starosti nas je po hudi in kratkotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, brat, stric in svak LEOPOLD ŽALEC iz Črešnjevca pri Semiču Ob boleči in nenadomestljivi izgubi svojega dobrega in skrbnega moža sc iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem m sodelavcem, ki ste sočustvovali z mano v dneh žalosti, darovali vence, cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravnici dr. Melinčkovi in zdravstvenemu osebju visceralncga oddelka bolnišnice Novo mesto za zdravniško pomoč. Hvala tudi bližnjim sosedom za nesebično pomoč, GD Črešnjevec, CD Semič, ZU Semič, godbi na pihala, govorniku za ganljive besede, izrečene doma in ob odprtem grobu, ter župniku za opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat hvala za izrečena sožalja. Žalujoči: žena Mici, brat Jure, sestre Marica, Anica, Katica in Fanika, svak Lojze z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V šestnajstem letu starosti nas je nenadoma in za vedno zapustil naš dragi sin, brat in vnuk MARKO GAŠPERŠIČ iz Pekla 1 pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 59. letu starosti je umrl naš dragi JOŽE KAFOL Trstenik 15 ZAHVALA Z bolečino sporočamo, da nas je v 62. letu starosti mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat STANISLAV ŠOBAR Pionirska 22, Dolenjske Toplice Iskreno se zahvaljujemo osebju kirurškega in internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, ki ste mu lajšali bolečine. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za cvetje, sveče in maše. Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti: pevcem, govornikom, KS Šentrupert, vinogradnikom, čebelarjem, lovcem in gospodu župniku za tako lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Ob boleči izgubi se zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, sodelavcem Novolesa iz Straže in Soteske, sošolcem iz Ljubljane ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma Adria Caravan in Fenix Novo mesto. Naša zahvala g. Knezu, g. Puhanu in g. Virantu za ganljive poslovilne besede. Hvala pevcem, godbi Novoles, ZB, Društvu upokojencev, gasilcem in vsem iz Dolenjskih Toplic. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi IN MEMORIAM dipl. ing. TONI PANJAN iz Črnomlja, 7.2.1992 - 7.2.1993 Eno leto spominov z žalostjo in ljubeznijo. Oče Anton, mama Ivana, sestra dr. Jasmina Panjan z družino Črnomelj, Velenje, 7.2.1993 ZAHVALA 7.aman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ob izgubi dragega moža KARLA HANZLA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste mu stali ob strani, mu poklonili cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu ‘osebju Bolnice Novo mesto m Zdravstvenega doma Metlika, posebej dr. Mlačku, mag. Jugu za ganljive poslovilne besede, godbi za zaigrane zalostmke m gospodu župniku za besede tolažbe in pogrebni obred. Vsem iskrena hvala! Žena Karlina Metlika, 3. februar 1993 portret tega tedna __________________ Robert Burnič Z ansamblom Gottschce in zbirko besedil in pesmi “V senci ledenika - tam, kjer se veter ustavlja" sta neločjivo povezana Kočevje in Robert Burnič. Ime glasbene skupine, ki jo je Robert ustanovil pred skoraj devetimi leti, je slaronemško ime za Kočevje, prav tako pa je tudi naslov Robertove zbirke pesmi in besedil, ki jih je uglasbil njegov ansambel, le besedna označitev Robertovega občutenja Kočevja. Senca, ledenik in potem še kraj, kjer se celo veter ustavlja, že v naslovu nakazujejo pesimizem in črnogledost, ki je osnovni ton vseh njegovih pesmi, ki so v zbirki razvrščene tako, kot so nastajale - od obdobja njegovih najstniških let preko različnih obdobij dozorevanja do tistega stanja zrelosti, ki ga doseže poglobljeno razmišljajoč človek v svojem 25. letu starosti, kolikor je bil Robert star, ko se je pred dvema letoma odločil, dahov samozaložbi izdal svojo zbirko. O R,obertu njegove pesmi povedo veliko. So osebno izpovedne, pisane v prvi osebi, vse politično in deloma religiozno obarvane, v zbirki pa razdeljene v štiri dele, ki jih je poimenoval po glasbenih zvrsteh, ki jim je bil skupaj z ansamblom Gottschee v posameznih obdobjih dozorevanja zvest. Čeprav gre za punk, masturbirt punk, hard metal core in post musieum, kot je zvrsti oz. dele zbirke poimenoval, ni nikoli odklanjal drugih glasbenih zvrsti. Dokaz za to je danes njegovo igranje na bobne v ansamblih Gottschee in K Sound XXX, ki pripadala dvema različnima zvrstema glasbe, prav prijetno pa se počuti tudi v bobnarski sekciji kočevske Delavske godbe. Tako, kot zna prisluhniti vsaki glasbi, ki jo, kot pravi, “pusti ob strani, če v njei nič ne najde", je že od zgodnjih šolskih let znal prisluhniti različni poeziji. Veliko je prebiral, in še vedno prebira predvsem slovenske pesnike, zaradi izredno visokih meril, ki si jih je ob tem izoblikoval, pa sebe nima za pesnika, ampak prej za tek-stopisca in glasbenika. Delo, ki ga opravlja kot izučeni mizar zaradi stečaja Itasa trenutno le po pogodbi zaposlen v dole-njevaškem Inlesu, mu zato pomeni le “nujno zlo, potrebno za preživetje”. Kljub temu pa ga jemlje resno in nič manj odgovorno kol obveznosti do svojega dveletnega sina Gala Tea. Na delu, doma, v družbi s prijatelji ali na sprehodih, ki ga pomirjajo, ga vedno spremlja beležnica. Posvetil bi se rad pisanju pesmi, glasbi in organizaciji. S prijateljem pripravljata izid skupne pesniške zbirke, s katero se bo predstavil kot pesnik, kar po mnenju tistih, ki njegove pesmi berejo, tudi je. Kot glasbenik se je že potrdil, saj je bila skupina Gottschee na lanskoletnem Novem roku proglašena za najobetavnejšo skupino, izkazal pa se je, tudi že kot dober organizator. Njegova zasluga je, da je pred nedavnim Kočevje dobilo novo kultumo-umetniško društvo, ki so ga poimenovali Center za mladinsko kulturo v Kočevju. M. LESKOVŠEK-SVETE ŽAGMAJSTER ŠTEFAN — Na fotografiji je Štefan Žagar iz Osilnice z ženo Milko, pred njima pa je »kišta« za orodje, s katerim je izdeloval in popravljal žage daleč po svetu. Desno od»kište« je naprava, s katero je vrezoval žagi »zobe«. Potujoči mojster Ko so obrtniki še hodi-li po svetu za delom OSILNICA Iz Zgornje Kolp-ske doline so nekdaj hodili okoli po svetli, tudi do Slavonije in drugam, razni mojstri in ponujali svoje usluge. To so bili »žagmajstri«, urarji, čevljarji, krojači in drugi. S seboj so nosili tako rekoč vso svojo delavnico, vse orodje in priprave. »Žagmajster«, mojster za popravilo in izdelavo žag, je bil nekdaj tudi 66-lctni Štefan Žagar iz. Osilnice. Povedal je, daje po zadnji svetovni vojni ta potujoča obrt začela zamirati in daje danes praktično ni več. T udi on je hodil po svetu tja do Slavonije. Orodje je imel v »kišti«, lesenem zaboju, kije izdelan tako, da še najbolj spominja na nahrbtnik, saj ima tudi oprte. Tako »kišto«, s katero je veliko prepotoval, ima še vedno spravljeno in orodje, s katerim je izdeloval žage, tudi. Z orodjem vred je »kišta« tehtala 22 kg. Pokazal je tudi, kako jo je hitro vrgel na hrbet in ročno zapel oprte. Seveda so potujoči mojstri doživeli marsikaj. Velikozgodbsoslišali, zato so bili vedno zaželeni v družbah — predvsem gostilniških saj so vedeli povedati veliko zanimivega in zabavnega. J. PRIMC »Halo, tukaj je bralec Dolenjca!« Bralci so pod drobnogled tokrat vzeli poštarje — Smeti pred policijo — Nesramna voznica — Zahvala za novo cesto V četrtek zvečer je padalo po pošti in poštarjih, kot da bi se za to poprej dogovorili. Da bo mera polna, je tudi v petek dopoldne, ko smo hoteli preveriti pritožbe bralcev, poštni telefon nekajkrat odzvonil v prazno. Ko ima vrag mlade, pač nima samo enega. Krajan iz Regrče vasi, ki je cela tri desetletja naročen na Dolenjskijist, je prvi zarobantil že pred 18. uro. »Šele ko sem ob 16. uri poklical na pošto, so mi prinesli Dolenjca. In to se dogaja iz tedna v teden, pošta v našem delu vasi debelo zamuja, na drugem koncu, kjer je doma vaš novinar, dobijo časopis že ob 8. uri. Naključje?« se je jezno spraševal Regrčan. Še slabše volje je bil Silvo Žonta iz Potov Vrha, Dolenjski list prejema z. enodnevno zamudo. »Poglejte, danes ga naša vas še ni dobila, ni mi preostalo drugega, kot da sem si ga kupil. Naročnik sem že 25 let, a če se bo to nadaljevalo, ga bom pač odpovedal. Časopis je kot žemlja: dober je, ko je svež.« Na PTT je jezo stresala tudi krajanka Žabje vasi, ki je poštarjem svetovala, naj si kupijo kar helikopter. »Po Lobctovi ulici stresajo pošto, kakor jih je volja. Naš poštar še z motoija ne stopi, pač pa pošiljko kar zaluča proti vratom, ne oziraje se na to, ali je na njih nabiralnik ali ne. Te dni smo upokojenci dobili zdravstvene izkaznice, a sem jo komaj našla na dvorišču.« Bralca Franca D. iz Novega mesta je zanimalo, zakaj pošta zaračuna za dopisnico osem tolarjev, ko pa je na njej jasno zapisano, Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati,_zato pa je lažje telefonirati. Cc vas kaj žuli, (e bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje, ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med IS. in 19. uro na telefon (068)23-606, Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. L -J da stane vsega 6 SIT. »Le kam gre razlika?« Po zaslugi kulturnega praznika in petkovih poštarskih priprav nanj smo s Francem ostali brez odgovora. A poštarskih klicev s tem še ni bilo konec. V imenu Jožeta Kocjana je zvala bralka z Butoraja. Strinjala seje s trditvijo v tej rubriki, ki je govorila o telefonski neenakopravnosti na Butoraju. »Na krajevni skupnosti pravijo, daje telefonske številke za nove naročnike določila pošta. Če je tako, potem poštarji prekleto dobro vedo, kdo so vaški pomembneži in kdo je njihova žlahta. Pridite k nam, imeli boste kaj pisati. Skupno bomo ugotavljali, kdo ima dvojčka in kdo ne, o tem nas namreč ni nihče obvestil. Krajevni velmožje jih seveda nimajo.« »Prej smo plačevali za JLA, sedaj plačujemo za begunce,« se je razhudil bralec s Suhorja pri Metliki. »Delavce odpuščajo, vlada pa skrbi za begunce. A jih še nimajo dosti, pač pa jih hodijo iskat celo v Šarajevo z izgovorom, da gre za Slovence. In medtem ko eni nimamo za kruh, se gospoda v Ljubljani prepira, ali bo za sedenje v topli in udobni poslanski dvorani prejemala tri ali pet tisoč mark plače. Sramota! Pred volitvami se je po Beli krajini kar trlo politikov, sedaj nas ne potrebujejo več, Bela krajina bo znova pozabljena,« je stresal očitke Suhorčan. Ne brez razloga. Pavli Erman iz Boštanja smo razložili, zakaj je morala prepisovati položnico za plačilo naročnine. Gre pač za poštno muho, poštarji so uvedli nove položnice in starih ne priznavajo več. A na srečo niso povsod tako pikolovski. Le tega, zakaj v televizijskemn sporedu ni točnosti, zakaj je napovedana ena oddaja, gledati pa mora drugo, Erma-novi nismo znali pojasniti. V naš spored pač zapišemo tisto, kar napovejo ljubljanski televizijci, vse ostalo je njihova stvar. V imenu Jožeta Malešiča seje prijazni ženski glas zahvalil za ureditev ceste med Žuniči in Preloko, kot posebej zaslužne za to pa je omenil Martina Janžekoviča, predsednika občinske skupščine, predsednika IS g. Strmca, potem g. Totarja, cestarje Papeža in Kambiča, zlasti pa Jožeta Starešiniča. R. G. iz Šentruperta trdi, da jim je direktor Kmečke zadruge v sramoto, saj da ni agronom, ne pozna področja dela, po njegovem gre za človeka, ki seje na to mesto sam izvolil. Vranoviškim zdraham sta bila namenjena dva klica. Bralec iz Semiča, ki se boji povedati polno ime, da ga Vranovičani ne bi ubili, predlaga, naj smeti pričnejo voziti pred policijo, sodišče in občino. Prepričan je, da bi bilo potem smetišče hitro znova odprto in problem rešen. Drago Bcdič iz Črnomlja pa je zarobantil nad »strokovnjaki«, ki so bojda trdili, da PCB ni nevaren. »Naj pridejo k meni, jim bo žena, ki je leta delala v semiški Iskri, povedala in pokazala, kako je s tem.« Novomeščan Alojz Šenica je bil pred dnevi v Trebnjem na pogrebu. »Razkačila me je nesramnost voznice osebnega avtomobila R 5 z registracijo NM Sl.—791, kije ne meneč se za pieteto in spoštovanje do pokojnika, z. vozilom zapeljala v pogrebni sprevod. Sram naj jo bo!« Med zadnjimi je klicala Tatjana Flere iz Martinje vasi, pripombo je naslovila kar na naš naslov: »Razpored Dolenjca mi ni najbolj všeč, zakaj ne bi bili bolj podobni Nedeljcu?« Če je, Tatjana, to edina pripomba, potem hvala za izrečeno priznanje! B. B. Delovni čas: sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja od 20.00 — 03.00 petek, 12. 2. 1993 JOŽE SKUBIC z ansamblom Težka voda 1, Novo mesto odprto: ob četrtkih, petkih, sobotah in praznikih od 21. do 04. ure v soboto. 13. februarja ZLATKO DOBRIČ Srebrni losos v prečenski Luknji Samo Temenica v Luknji je primerna za vzgojo te zanimive in zahtevne ribe PREČNA — V Luknji, kjer izpod mogočnih skal in razvalin Lukenjskega gradu priteče na dan Temenica, so člani ribiške družine iz Novega mesta že pred 30 leti postavili bazene za vzgojo mladih rib. Prve ribice so bile namenjene širjenju zaroda ameriške postrvi v Krki in večjih dolenjskih potokih, danes pa v ribogojnici vzgajajo tudi ribe za prodajo in celo mladice srebrnega lososa. Slednja riba je še posebej zanimiva, saj je ribogojnica v Prečni edina v Sloveniji in nekdanjii Jugoslaviji, kjer je voda primerna za vzgojo te zahtevne ribe. Temenica v Luknji seje po raziskavah zagrebškega Instituta Ruder Boš- l.OSOSl V BAZENU— Vodja ribogojnice v Prečni Boštjan Primc z mladimi lososi v mreži, ki bodo že maja mrzlo Temenico zamenjali za morje. (Foto: J.P.) DOBRODELNI KONCERT ZA DAMELJ ČRNOMELJ - V petek, 12. februatja, bo ob 9.30 v Kulturnem domu dobrodelni koncert, katerega čisti izkupiček bo namenjen izgradnji kopališča v najjužnejši slovenski vasi Damelj ob hrvaškai meji. V programu bodo nastopili Boutiquc Moped show, ansambla Big ben in Tonija Verdcrbetja, Toni Gašperič in pevec Peter Movrin iz Kočevja. Program bosta povezovali Mojca Blažej-Circj in Natalija Pctakovič iz Studia D. OTOČEC ZA VALENTINOVO OTOČEC - Za vse zaljubljene pa seveda za vse tiste, ki so to nekoč bili, pripravlja Motelska restavracija v soboto, 13. februarja, na predvečer Valentinovega, prijeten program, v katerem bodo nastopili fantje iz ansambla Veter. Tako v soboto kot v nedeljo pa vabi tudi Restavracija Casino v Garni hotelu, kjer bo igral duo Mareta, v show programu pa bo nastopila ukrajinska skupina Ilot Lips. V igralnici pripravljajo za obiskovalec prijetno presenečenje. SILVESTER MIHELČIČ V BERLINU ČRNOMELJ - Znani belokranjski kulturni delavec, glasbenik, solist na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič je danes odpotoval na gostovanje v Berlin. Na povabilo slovenskega kulturnega društva Slovenija bo v soboto, 13. februarja, sodeloval na proslavi kulturnega praznika in na družabnem srečanju. Društvo, ki bo letos praznovalo desetletnico delovanja, ima več kulturnih in športnih sekcij, ima pa tudi šolski odbor, ki skrbi za 80 učencev pri dopolnilnem pouku slovenskega jezika. KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek bo med 18. in 20. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala pedagoginja Olga Jukič. kovic pokazala kot edina primerna. Z novomeškimi ribiči so v okviru progama FAO podpisali petletni dogovor in letos teče že osmo leto, odkar so iz Amerike dobili prve 2 grama težke mladice srebrnega lososa. Ta plemenita riba v lukenjskih bazenih plava le do svoje spolne zrelosti ko doseže težo 55 do 60 gramov. Običajno je to leto dni; zatem jo prepeljejo na Reko in najprej v Skradin, kjer reka Krka priteče v morje. Losos odrašča v mešanici morsko-sladke vode, seveda v mrežastih bazenih, da ribe kasneje, ko so godne za prodajo, lahko polove. Takšno gojišče za losose so uredili tudi v Crikvenici pri Reki. V Luknji imajo ta čas še 120.000 mladic lososa, kijih bodo hrvaškim ribičem predali sredi maja. V novomeški ribiški družini razmišljajo, da bi z vzgojo te ribe tudi nadaljevali in jo kasneje ponudili slovenskemu trgu. J. PAVLIN POCENI SMUKA POD KUMOM PO PRVEM DELU STUPAR IN POPOVIČ KANIŽARICA - Po prvem delu prvenstva dvojic Dolenjske v kegljanju sta na vrhu Metličana Štupar in Popovič, ki sta podrla 1647 kegljev, sledita j>a črnomaljska dvojica Dra-ganjac-Simic s 1623 podrtimi keglji in par iz Metlike Bajuk-Ribarič s 1572 podrtimi keglji. Prvenstvo sc bo nadaljevalo v soboto. TRBOVLJE - Odkar je odjuga pobrala sneg na Lisci, imajo Sevničani najbližje smučišče pod Kumom. Tamkaj so trboveljski ljubitelji smučanja, ki se povezujejo v smučarskem klubu Kum, uredili progo za manj zahtevne smučarje in jo zasnežili z umetnim snegom. Snega je do 30 cm, vlečnica zmore 250 smučarjev na uro, popoldanska karta za odrasle je 500 tolarjev, celodnevna karta za otroke pa 350 tolarjev. Poceni smučanje pod najvišjim zasavskim hribom Kumom (1220 m), do koder je speljana asfaltna cesta, je med tednom možno od 14. ure do mraka, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 14. ure. jpiiiiMiimiiiiiiiiN!imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiii£ 1 Kaj je na sliki? ( 1 1 r 3.000 SIT ZA PRAVILEN OD- 1 E Cm. GOVOR Suho krajino naši = bralci slabo poznajo, tako vsaj 1 E AjŠBfrI' lahko sklepamo po maloštevilnih = = odgovorih, ki so prispeli v naše | = jjjS&iV, uredništvo. Na sliki je bila cerkev E 'V v Budganji vasi pri Žužemberku, g E : karje na dopisnico zapisal tudi iz- E g , žrebani Anton Mačerol, Budga- = >—nar nja vas 13, p. Žužemberk, ki bo E | nagrado prejet po pošti. K sodelo- = . vanju v nagradni igri vas vabimo E 1 tudi ta teden, kupon z izpolnjeni- § S mi podatki prilepite na dopisnico E E in pošljite na naslov: Dolenjski 1 list, p.p. 130, Novo mesto. Lahko E g pa kupon vržete tudi v naš poštni j| nabiralnik na Glavnem trgu 24. E = .Ir--Za žrebanje bodo prišli v poštev 1 S®5*"1-*-"-vsi. ki bodo odgovore poslali do E - ponedeljka, 15. februarja. I --------------------------------------------------------------------- > i Kaj je na sliki?.............................................................. = | Moj naslov:............................................................. . ..... g 1 ............................................................................... I = Kupone pošljite na dopisnici na naslov: I i Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto iiinniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiM UČENCEM USTVARJALNOST IN DOMIŠLJIJO — Na osnovni šoli v Mirni Peči so si letošnji kulturni dan učenci zamislili nekoliko drugače. K sodelovanju so pritegnili številne zanimive domačine in druge in pripravili delavnico modnega obliko vanja, glasbeno literarni in plesno dela vnico, poslušali so o novinarstvu. pripravljali oskusne sladice, izdelovali okraske in pustne maske, se ukvarjali s cvetličarstvom, ličenjem in še čim. Na sliki: kar nekaj zanimanja med učenci je bilo tudi za nam skorajda že pozabljeno izdelovanje suhih rož iz k rep papirja, kot ga znata Ana A vbar iz Jordankah in Franca Majde in Poljan. (Foto: J. Pavlin) KDAJ BOMO PA SE MI STAVKAH? ■ - Stavkati so začeli policisti. - Ja, oni so samo zagrozili z njo, pa so jim že povišali plače. - Boljše tako, kot da bi bila po m cestah zmeda. ■ - Carini postajajo nestrpni. Pri- m pravljajo se na stavko. m - Vlada bo gotovo popustila. ■ Povišala jim bo plače, saj ne gre, ■ da bi imela komaj rojena država zaprte meje. Pa čeprav samo za ‘j nekaj dni. - Zdravniki imajo sramotno nizke plače. Z dežurstvi in vsemi drugimi dodatki komaj zberejo m tisoč mark na mesec. Nič čudnega, če bodo štrajkali. * - Občinarji tudi. Zaradi igrač- kanja okrog kolektivnih pogodb. Baje jih je vlada opetnajstila za dve plači - Gotovo bodo dosegli svoje. - Glavo so dvignile tudi vzgojiteljice v vrtcih. Enostavno so rekle, za drobiž, ki ga dobivajo kot plačo, ne bodo pazile pam-žev, jim brisale ritk in solz. - Prav imajo. - Učitelji pa so sploh popenili. Prepričani so, da je njihovo delo zaničevano in necenjeno, in to že od tistega dne, odkar se. je pojavil pred tablo prvi človek, ki se mu je reklo učitelj. Zato bodo štrajkali skupaj z vzgojiteljicami iz vrtca. - Kaj pa bodo zahtevali? - Naj jih pri plačah izenačijo z drugimi državnimi sulužbcnci. Pa več cvenka za šolstvo nasploh. - K stavki se pripravljajo tudi sodniki, ki niso zadovoljni s ■ svojimi plačami. - Govori se tudi o stavki * socialnih dchvcev. Pa knjižničarjev. - Med nama: nezadovoljni so B tudi pisarniški uslužbenci Terito- m rialne obrambe. Za svoje delo m bodo na štrajku, ki je pred vrati, ■ zahtevali več tolarčkov. - Kdaj bomo pa mi štrajkali? ■ - Kdo pa ste to - mi? - Mi. Delavci. Verjetno imamo najnižje plače v Repičevini. - Saj si čisto trapast! Vi sploh ne smete štrajkali. Kje pa bo m vlada potem dobila denar za povišanje plač vsem tistim, o katerih sva govorila? m TONI GAŠPERIČ “