BOHOR ŽARI... Glasilo občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah LETO: III ŠTEVILKA 6 Poštnina plačana pri pošti 63240 Šmarje pri Jelšah DECEMBER 1981 Scačno y 1982 Ob novem letu Ali je Novo leto res tako pomemben mejnik v življenju neke družbe, sveta, posameznika... ? Ali je res potrebno storiti le korak, premostiti trenutek, pa bomo prišli iz enega v drugo obdobje? Po velikih pripravah in znamenitih slovesnostih v gala oblekah in ozaljšanih dvoranah sli-vesterskih noči, bi človek res lahko sodil taiko. Toliko bolj, kolikor večji je pamp, kolikor odločnejši je zamah denarja polne desnice pri plačilu slivesterskega računa. Pa vendar je za večino smrtnikov korak v Novo leto povsem normalen, umerjeno dejanje, stisk prijateljeve roke, poljub dragi, tesno objet otrok ali celo pridušen vrisk na delovnem mestu dežurnega. Sami si izberite svoj način tako, da boste zadovoljni in da vam bo ostalo tudi Novo leto 1982 v trajnem spominu. i> Vseeno pa je Novo leto prilika, ko se na vijugasti poti življenja, polni napornih klancev, nevarnih in strmih spustov ozremo nazaj, da vidimo prehojeno pot, ali z zmagoslavjem, ali z razočaranjem navdeti in da se zazremo naprej. Kolikor višji je hrib, ki smo ga premagali, kolikor napornejše in zavzetejše je bilo delo v preteklem letu, toliko obsežnejši je raz- ********************************************** * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * '* * * * * * * Srečno Novo leto želijo vsem delovnim ljudem občanom m Družbenopolitične organizacije in Skupščina občine Šmarje pri Jelšah * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ********************************************** gled naprej, je jasjneša perspektiva. Čeprav tudi tokrat stojimo na enem naj višjih vrhov nam pogled nazaj zagrinjajo številni oblaki in megle; povsod so vidni sledovi neviht in ujm preteklega in preteklih let. Pogled naprej ni nič kaj boljši. Na trenutke skorajda izginja obzorje pred nami, vijugasta pot se izgublja v megli. Veliko poguma je potrebno, da se čvrsto in odločno poženemo naprej. Ne zlagoma, v diru se bomo pognali skozi meglo, slož- no, z ramo ob rami. Prej ko bomo obvladali naslednjo etapo, preje bomo na drugi strani, na drugem vrhu, kjer se v soncu beli pomlad in bohoti lepše življenje. Ne! Brez žrtev ne bo šlo. Vendar se je za lepšo prihodnost vredno žrtvovati. Novo leto res ni prelomnica, je pa prilika, da prisežemo zvestobo napredku, naši in Titovi poti v boljši jutri, za srečo ljudi, v samoupravni socialistični skupnosti. Glasovali smo »ZA« Letošnji november je 'bil za našo Občino izjemno pomemben. V dneh pred 22. novembrom, za katerega je bil razpisan referendum o-podaljšanju samoprispevka za obdobje 1982-1986, so ipraktično v vseh zaselkih in krajevnih skupnostih potekali pogovori z občani o nalogah, ki so 'jih realizirali v preteklem in ki jih načrtujejo v prihodnjem samoprispevku. Zdaj, ko so znani rezultati, je moč ugotoviti, da so občani dodobra spoznali to, kar želijo in kar zmorejo. Ta misel pride sama po isebi, ko se -pregledujejo podatki občinske volilne komisije, ki je skrbela za pravilnost poteka referenduma. Zap. Št Kraj glasoval, mesta mesta 1 2 Krajevna skupnost Bistrica/Sotli 1. Bistrica/Sotli 2. Hr-astje/Biatrici 3. Trebče Skupaj KS Bistrica/Sotli Izid glasovanja v % Krajevna skupnost Buče 4. Buče Kraj. skup. Dobovec pri Rogatcu 5. -Dobovec Izid glasovanja v % Krajevna skupnost Donačka gora 6. Donačka gora Izid glasovanja v '% Krajevna skupnost Kostrivnica 7. Kostrivnica 8. Podturn 9. Podplat 10. Gača vas Skupaj KS Kostrivnica Izid glasovanja v % Skupaj glasov. uprav. Skupaj glsaov. »ZA« »PROTI 3 4 5 6 494 471 406 65 386 345 299 32 341 303 270 29 1221 1119 975 126 91,6 79,8 10,3 380 277 240 37 72,9 63,2 9,7 454 391 304 78 86,1 67,0 17,2 589 503 427 74 85,4 72,5 12,6 193 186 149 33 22-1 207 184 23 238 236 173 60 244 218 189 29 896 847 695 145 94,5 77,6 16,2 Volišče v Virštanju Krajevna skupnost Kozje 11. Kozje 12. Ješovec 13. Zdole 14. Zg. Veternik 15. Sp. Veternik Skupaj KS Kozje Izid glasovanja v % Krajevna skupnost Kristan vrh 18. Kristan vrh Izid glasovanja v °/o Krajevna skupnost Lesično 17. Pilštanj 18. Drensko rebro 19. Gubno 20. Dobležiče 21. Lesično Skupaj KS Lesično Izid glasovanja v °/o Krajevna skupnost Mestinje 22. Lemberg 23. Mestinje 24. Stranje 496 491 392 99 110 105 91 14 107 105 91 10 73 73 68 — 78 70 51 14 874 843 693 137 96,4 79,3 15,7 678 498 425 65 73,5 62,7 9,6 177 176 146 29 141 141 119 23 153 140 126 14 111 109 83 26 161 151 120 31 743 717 549 123 96,5 79,9 16,5 194 158 142 15 299 256 230 22 108 105 80 25 Skupaj KS Mestinje Izid glasovanja v '% Krajevna skupnost Osredek 25. Osredek Izid glasovanja v % Krajevna skupnost Podčetrtek 26. Podčetrtek 27. Imeno 28. So-pote Skupaj KS Podčetrtek Izid glasovanja v % Krajevna skupnost Podsreda 29. Podsreda 30. Poklek Skupaj KS Podsreda Izid glasovanja v °/o Krajevna skupnost Polje ob Sotli 31. Pdlje ob Sotli Izi-d glasovanja v °/o Krajevna skupnost Pristava 32. Pristava 33. Sodna vas Skupaj KS Pristava Izid glasovanja v % 601 519 452 62 86,4 75,2 10,3 78 76 68 7 97,4 87,2 9,0 274 262 231 30 267 246 182 59 341 221 145 75 782 729 558 164 93,2 71,4 21,0 263 244 196 47 308 283 205 74 571 527 401 121 92,3 70,2 21,2 382 347 268 77 90,8 70,2 20,2 490 458 420 36 476 450 412 35 996 908 832 71 94,0 86,1 7,4 »ZA«, ki pomeni odgovornost Nihče ni niti za hip podvomil, da ne bomo uspeli. Morda je tu in tam kakšen posameznik, ki mu je pesimizem v krvi, potarnal nad »težkimi časi«, ponergal nad »tistimi zgoraj«, ki venomer nekaj »razgrebajo in kuhajo«, končno pa se je tudi sam pridružil veliki večini tistih, ki so premišljeno in zavestno obkrožili na glasovalnem lističu besedico »za«. Brez dvoma pa je bilo tudi nekaj takih, ki še vedno niso dojeli pomena vzajemnosti in socialistične solidarnosti, čeprav so njuni rezultati vidni na vsakem koraku in globoko vtkani v našo stvarnost. Mogoče pa jim delamo krivico; smo se kdaj dovolj samokritično vprašali, kako globoko segajo korenine samoupravnega odločanja v temeljnih sredinah naše skupnosti? Smo prepričani, da smo dejansko in povsod zagotovili demokratične pogoje za izražanje, usklajevanje ter dogovarjanje o načinu uresničevanja hotenj, želja in potreb naših delovnih ljudi in občanov? Smo bili dovolj prepričljivi pri utemeljevanju potreb in želja z dejanskimi možnostmi? Ta in podobna vprašanja terjajo temeljit premislek in nedvoumen odgovor. Odgovor, ki bo brez dvoma pojasnil, kje so razlogi,, da se četrtina naših občanov ni izrekla, oziroma so se nekateri izmed njih opredelili proti predlaganemu referendumskemu programu. Verjetno bo kdo menil, da so zastavljena vprašanja zdaj, ko je referendum z veliko večino glasov uspel, odveč. Pa ni tako. Pred nami so naloge, ki jih bomo lahko uresničili le enotni, složni in trdno prepričani v pravilnost začrtane poti. Ob tem je vsak posameznik neločljiv sestavni del v mozaiku naših prizadevanj, hotenj in sprejetih opredelitev. Referendum je uspel, prehajamo k uresničevanju sprejetega programa. Če smo v pripravah za podaljšanje samoprispevka zapisali geslo: »ZA, pomeni napredek in razvoj«, naj poteka naša nadaljna aktivnost v znamenju krepitve odgovornosti in stabilizacijskih naravnanosti. Predsednik OK SZDL Jože DROFENIK Kraj. skupnost Rogaška Slatina 34. Pmek 35. Plat 36. Kamence 37. Nimno 38. Gostišče Sonce 39. Celjska c. Ogrizek 40. Topole 41. Spodnje Negonje 42. OŠ Rogaška Slatina 43. Steklarska šola 44. Spodnje Sečovo 45. Cerovec 327 286 230 49 171 161 139 21 123 120 96 21 55 50 36 12 579 533 421 105 303 280 216 57 201 199 149 48 380 325 280 42 285 254 216 29 380 355 299 53 325 294 222 65 305 294 222 72 46. Steklarna BK 47. ZD Rogaška Slatina 48. KS Rogaška Slatina 49. Otroški vrtec Skupaj KS Rogaška Slatina Izid glasovanja v % Krajevna skupnost Rogatec 50. Rogatec Izid glasovanja v % Krajevna skupnost Sladka gora 51. Sladka gora Izid glasovanja v % Krajevna skupnost Stojno selo 52. Stojno selo Izid glasovanja v % Krajevna skupnost Šentvid 53. Bodrež 54. Rakovec 55. Šentvid 56. Grobelno Skupaj KS Šentvid Izid glasovanja v °/o Kraj. skupnost Šmarje pri Jelšah 57. Kulturni dom 58. Dvor 59. Sotensko 60. Vrh 61. Zadrže 62. Senovioa 63. Mala Pristava 64. GD Šmarje 65. Dragomiio 66. Brecljevo 67. Vinski vrh pri Šmarju 68. Koretno Skupaj KS Šmarje pri Jelšah Izid glasovanja v % Krajevna skupnost Tinsko 69. Tinsko Izid glasovanja v % Krajevna skupnost Vinski vrh 70. Vinski vrh Izid glasovanja v % Krajevna skupnost Virštanj 71. Virštanj Izid glasovanja v % Krajevna skupnost Zagorje 72. Zagorje 73. Bistrica pri Lesičnem Skupaj KS Zagorje Izid glasovanja v % Krajevna skupnost Zihika 74. Zibika Izid glasovanja v % 473 457 368 89 486 409 339 65 524 501 444 57 348 332 299 29 5265 4850 3976 814 92,1 75,5 15,5 990 984 725 156 90,3 73,2 15,8 493 424 356 66 86,0 72,2 13,4 436 402 356 40 92,2 81,7 9,2 121 120 102 18 106 105 91 14 416 397 322 67 288 259 223 33 931 881 738 132 94,6 79,3 14,2 749 693 612 76 142 127 85 41 144 111 97 10 149 133 114 19 188 174 99 75 160 152 134 14 306 243 207 35 214 211 191 16 114 90 84 5 142 129 103 22 180 138 116 22 139 139 134 4 2627 2340 1976 339 89,1 75,2 12,9 191 172 152 19 90,0 79,6 10,0 581 510 385 114 87,8 66,3 19,6 368 312 226 86 84,8 61,4 23,4 162 158 138 18 95 76 68 8 257 234 206 26 91,0 80,2 10,1 540 434 378 48 80,4 70,0 8,9 S pomočjo samoprispevka bomo v prihodnjih petih letih urejali tud. področje spominskega parka Trebče Po navedenem izidu glasovanja je občinska volilna komisija ugotovila, da je referendum za podaljšanje samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti in dogovorjenega skupnega programa v občini Šmarje pri Jelšah uspel, ker je od skupnega števila 21.884 glasovalnih upravičencev glasovalo 19.757 glasovalcev ali 90,3 %. Od teh je 16.406 glasovalcev ali 83,1 % glasovalo za predlog, 3.127 glasovalcev ali 15,9% pa je glasovalo proti predlogu. Neveljavnih je 222 glasovnic ali 1,1 %. Od skupnega števila 21.884 glasovalnih upravičencev je tako glasovalo za predlog 16.406 ali 75 %, zato komisija ugotavlja, da je bila na glasovanju dosežena potrebna večina za veljavno podaljšanje samoprispevka v občini Šmarje pri Jelšah. Glasovali smo torej »za«; ta »za« pa se bo uresničeval le v izvajanju začrtanih nalog, v katere je pritegniti tudi tiste, ki so iz teh ali onih razlogov glasovali proti ali pa se referenduma sploh niso udeležili. Spoznanje, da se je velika večina naših delovnih ljudi in občanov odločila za hitrejšo pot razvoja, dokazuje, da se zavedamo, da si pri premagovanju težav in problemov tudi v težjih gospodarskih pogojih lahko pomagamo le sami. Z. M. OBISK DELOVNE SKUPINE CK ZKS MED ŠMARSKIMI KOMUNISTI Preverjanje usposobljenosti Večkrat je bilo v sredstvih javnega obveščanja zaslediti, da je to ah ono občinsko organizacijo ZKS obiskala delovna skupina CK ZKS. Centralni komite ZKS je namreč za eno od oblik svojega dela izbral obisk delovnih skupin v sleherni od 66 občinskih organizacij ZKS. Tako je tudi šmarsko organizacijo 25. in 26. novembra letos obiskala delavna skupina CK ZKS. Tvorili so jo Franc ŠALI, izvršni sekretar v predsedstvu CK, Milan ČREPINŠEK, Hrvoje DRAŠKOVIČ, Majda POLJANŠEK in Franci KRIŽAN. Drugi dan obiska, pa se je zaključnega razgovora udeležil tudi Emil ROJC, izvršni sekretar v predsedstvu CK ZKS. Po uvodnem razgovoru s političnim aktivom občine in člani občinskega komiteja so člani delovne skupine z nekaterimi člani 'občinskih vodstev najprej obiskali komuniste v delovni organizaciji KK HMEZAD Šmarje pri Jelšah ter GOKOP v Rogaški Slatini. Iz obiska delovne skupine CK ZKS med komunisti v delovni organizaciji KORS Z namenom, da ugotovijo usposobljenost članov ZK za razreševanja aktualnih vprašanj družbenopolitičnega življenja in njihovo učinkovitost, so v Hmezadu osrednjo pozornost namenili kmetijstvu oziroma nalogam komunistov pri uveljavljanju sklepov in stališč CK ZKS. Ob ugotovitvi, da so usmeritve kmetijstva na šmarskem vsklajene s sprejetimi sklepi in stališči, se je v razpravi nakazalo ina vrsto težav in problemov, ki so v tej dejavnosti, ki je v 'občini osnovnega pomena, še prisotna. Neurejenost trga in različnih odkupnih cen med Slovenijo in Hrvatsko onemogočajo odkup vseh viškov, saj gre precejšen del le-teh za višjo ceno preko Sotle. Pri tem pa, kot so ugotovili, maršikateri proizvajalec pozablja na precejšnja družbena sredstva, ki so mu bila odobrena za to, da bo proizvedeno več, sam pa pri prodaji viškov špekulira z neusklajenimi cenami. To bo treba čimprej odpraviti in trdneje skleniti pogodbe. Rezultati velikih vlaganj v zasebnem sektorju kmetijstva v preteklosti so že vidni. Premalo 'je bilo narejenega v družbenem sektorju. Da pa kmetijstvo v šmarski občini še ne daje tistega, kar bi moralo in kar lahko daje, 'je pokazala razprava na občinski konferenci ZKS pred letom dni in od tam tudi pobuda, da se sprejme akcijski načrt nalog. Ta je nared, decembra ga je sprejela tudi Občinska skupščina. Ker pa se precejšen del nalog nanaša tudi na komuniste, bodo predvsem ti morali prvi realizirati zaldane naloge. V GOKOP-u je beseda tekla o nhlogah 'komunistov pri uresničevanju sklepov in stališč na področju gradbeništva. Enotna je ugotovitev, da se morajo gradbene organizacije Ingrad, Dom-Bi-ro in GOKOP čimprej med seboj tesneje povezati, o čemer nekatere aktivnosti, po seji občinske konference, ki je sprejela določene naloge in zadolžitve, že tečejo. Nič manj niso pomembne naloge komunistov v šolstvu in občinski upravi, je bilo ugotovljeno med delom delovne skupine. Skrb za nadaljni razvoj celodnevne šole ali bolje rečeno, povezovanje pouka v osnovni šali z združenim delom, so naloge, za katere so odgovorni komunisti v šolstvu. Tudi za naloge pri preobrazbi državne uprave morajo .predvsem sami komunisti v upravnem organu narediti več oziroma za to nalogo so odgovorni vsi člani ZK, ki delajo v upravnem organu. Delovna skupina je drugi dan obiska obiskala tudi delovno or- STRAN 4 BOHOR ŽARI t> ganizaeijo KORS in se v razgo-wuv 2 člani OO ZKS seznanila s težavami, ki so pred kratkim ponovno izbile v tem kolektivu. Ugotovili so, da bodo predvsem komunisti sami morali narediti dosti več, saj so odnosi v tem kolektivu dokaj razrahljani. Vse tiste slabosti, na katere se že dalj časa opozarja, bo potrebno z odločno akcijo komunistov znotraj samoupravnih organov in druž-beno-političnih organizacij čim-prej odpraviti. Dogovorili so se, da bodo v kratkem pripravili akcijski načrt, ki bo prispeval k odpravi pomanjkljivosti. Naloge pa bodo skušali uresničiti sami s tem, da bodo le-te sprejeli vsi v tej delovni organizaciji. Delovna skupina se je pogovarjala tudi s komunisti v OO ZKS Teren II. v KS Rogaška Slatina, kjer je beseda tekla predvsem o nalogah komunistov pri samoupravni organiziranosti KS. Ugotovili so, da je reorganizacija terenske OO ZKS v tej KS dala pozitivne učinke pri delovanju ZK, zato se pripravlja tudi preoblikovanje KK SZDL, kar bo osnova za po- znejšo samoupravno preoblikovanje KSL Z obiskom delovne skupine v teh OO, pa naloga ni končana. Povsod tam, kjer so v razgovoru izmenjali izkušnje in opozorili na pomanjkljivosti je potrebno le-te čimprej 'odpraviti. Obisk delovne .skupine bo zaključen v prvih dneh januarja 1982, ko bodo na razširjeni seji občinskega komiteja skupno z vodstvi ostalih organizacij ocenili delo občinske organizacije ZKS. V tem razgovoru pa .bo sodeloval tudi predsednik CK ZKS France POPIT. Obisk delovne skupine je imel osnoven namen ugotoviti in opozoriti na naloge komunistov in na njihovo vlogo pri razreševanju najrazličnejših problemov. Uspešnost tega pa je odvisna od usposobljenosti akcijske usmerjenosti in predvsem znanja, ki pa ga v razreševanju 'kočljivejših nalog vse prehitro zmanjka. Zato bo ena prvih nalog v delu komunistov občinske organizacije v prihodnje, posvetiti večjo skrb idejnopolitičnemu usposabljanju članstva. Zvonko Murgelj Enota TO v akciji 22. december praznik JLA JLA je nastala med narodnoosvobodilnim .bojem kot udarna pest naših oboroženih nardov. Od prve uporniške puške, prek Ruda in prizorišč osvobodilne vojne in revolucije, kakor tudi v ¡dnevih povojnega ogrožanja pridobitev revolucije je pod vodstvom tovariška Tita zrasla v mogočno in moderno opremljeno armado. Skupaj s TO danes predstavlja sestavni del naše družbe in hkrati hrbtenico splošne ljudske obrambe, naše moči in varnosti. Kot tako organizirana družbena sila se ni nikoli dvignila nad ljudstvo, saj izhaja iz njega in deluje v njegovem interesu. Danes več ne govorimo o oboroženih silah kot posebni strukturi, saj po ¡konceptu SLO in nenehnih prizadevanj družbe, da se obramba domovine čim bolj podru-žbi, ter stalnega prizadevanja in usposabljanja slehernega občana prerašča okvire JLA in vedno bolj prerašča v armado oboroženega ljudstva. Kot pravi pesem »In če bo treba boril se bo vsak, da domovini svobodo ohrani«. Tako se tudi pripravljajo in u-sposabljajo delovni ljudje in občani širom naše domovine, ter tako uresničujejo Titovo zamisel, da je treba delati tako, kot da vojne ne bo in se pripravljati kot, da bo vojna jutri. Na področju SLO in DS, ki ju .moramo graditi na izkušnjah iz NOB, smo dosegli v zadnjem času velik napredek. Novi zakoni o SLO in DS pa bodo to množično gibanje, ki je sestavni del samoupravljanja še okrepili. Cilj obrambnega in samozaščitnega delovanja v naši družbi je varovanje vseh temeljnih vrednot sa-maoupravne družbe, priborjenih in v sedanjem razvoju naše druž-v obdobju NOB, soc. revolucije be, gre pa tudi za zagotavljanje pogojev za njen nadaljni mirni in varni razvoj. Zato moramo u-stvariti take pogoje, ki bodo omogočili ne le to, da delovni ljudje svobodno in enakopravno ustvarjajo in odločajo o rezultatih svojega dela, ampak, da se lahko uspešno organizirajo tudi za obrambo in zaščitno delovanje. V letošnjem letu praznujemo 40-letnioo socialistične revolucije narodov in ¡narodnosti Jugoslavije. Veliki dogodki pred štiridesetimi leti nam dajejo čvrsto osnovo, da v svoje delo še dosledneje vgrajujemo pridobitve naše revolucije, izbojevane v narodnoosvobodilni borbi in socialističnega samoupravnega razvoja na vseh področjih in ravneh, zlasti pri krepitvi in podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite. V sklopu praznovanja letošnjih jubilejev praznujemo tudi Dan JLA s spominom na ustanovitev prve redne enote JLA pred štiridesetimi leti in pričetek njenega nezadržnega razvoja v armado obohroženega ljudstva naše samupravne socialistične domovine. C. Pajek Novoletna praznovanja najmla ših Pozdravljeni v pravljičnem mestu Novoletno praznovanje s prihodom dedka Mraza je za naše otroke ¡prav gotovo eden naj lepših praznikov v letu. Že sama narava, odeta v debelo snežno odejo — da le ne bi bili prikrajšani za takšno podobo — vzbuja pri otrocih posebna doživetja. Takrat natanko vedo, da se bo dedek Mraz s svojimi sanmi zanesli jvo pripeljal mednja, zato ga nestrpno in težko pričakujejo. Veselijo se srečanja z njim, saj jim vsako leto pripravi nova presenečenja in jih popelje v pravljični svet, ki je samo njihov. — Kaj pa odrasli? Priznati moramo, da otroški živžav ob novoletnem praznovanju ¡prevzame tudi nas, saj se s svojimi iznajdljivostmi na sto načinov znova in znova vključujemo v to enkratno otroško doživetje in radost. Prizadevamo si, posebej tisti, ki so kakorkoli odgovrni za vzgojo in zdravo rast otrok, da bi v praznovanje zajeli vse otroke, da bi vsakemu otroku omogočili stik z dedkom Mrazom. To pa lahko dosežemo le z usklajenim delom in medsebojno povezanostjo različnih organizacij, društev in posameznikov v vsaki krajevni skupnosti. S pripravami pričeli pravočasno Vso skrb in organizacijo za izvedbo novoletnih praznovanj za naše najmlajše je letos prevzela VVO Rogaška Slatina v sodelovanju s krajevnimi Skupnostmi in delovnimi ¡organizacij ami. V ta namen so imenovali odbore, ki so se pravočasno lotili dela pri čemer jih je vodilo osnovno načelo — vsem otrokom v šmarski občini približati del praznične razpoloženja in veselja ob srečanju z dedkom Mrazom. Torej, naj ne bi bilo otroka, ki se ne bi poveselili v pravljičnem mestu v večjih krajevnih skupnostih v občini. Prireditve v pravljičnih mestih v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Rogatcu in Kozjem bodo trajale tri dni v popoldanskem času. Organizator je poskrbel za zares pester program, otroci si bodo lahko ogledali lutkovne in filmske predstave, dedek Mraz jun bo pripovedoval pravljice, v pravljičnih hišicah bodo ponujali različne izdelke, pecivo igrače in še kaj. Program novoletnega praznovanja 25., 26. in 27. decembra se bodo v pravljičnem mestu v Rogaški Slatini zvrstile naslednje prireditve: vsak dan ob 16. uri spremstvo dedka Mraza s programom (lutkovne predstave, igrice, ki jih bodo pripravili osnovnošolski otroci-. V pravljičnem mestu bodo ponudili izdelke predšolskih in šolskih otrok ter delovnih organizacij (Zdravilišče, Steklarna, Pekarna, Jelša). 28. decembra bo v krajevni skupnosti Rogaška Slatina obdaritev vseh predšolskih otrok. Tiste, ¡ki obiskujejo vrtec bo dedek Mraz obdaril dopoldan, vse ostale pa v popoldanskem času. V Šmarju bo pravljično mesto zaživelo 27., 28. in 29. decembra od 15. do 17. ure. Najmlajši si bodo prvi dan ogledali igrico, ki jo pripravljajo otroci iz šmarske osnovne šole, drugi dan filmsko predstavo — pravljico in tretji dan lutkovno predstavo, ko jih bo dedek Mraz tudi obdaril. Na stojnicah v Domu kulture bodo na voljo izdelki, ¡ki jih bodo lahko starši po simboličnih cenah kupili svojim otrokom. V Kozjem bodo uredili pravljično mesto na trgu in bo odprto dva dni in sicer 28. in 19. decembra od 15. do 17. ure. Za prvi dan pripravljajo lutkovno predstavo, drugi dan pa jih bodo raz- veselili šolarji, s primernim nastopom in seveda dedek Mraz z darili. Pravljično mesto bo tudi v Rogatcu, na dvorišču pred vrtcem. V njem se bodo otroci veselili 27. decembra, si ogledali lutkovno predstavo ter prisostvovali programu dedka Mraza. V krajevni skupnosti Podčetrtek so se odločili, da vsaki dan, v času praznovanj organizirajo avtobusne prevoze v Rogaško Slatini, da tudi njihovi otroci ne bi bili prikrajšani za delček novoletnega vzdušja in veselja. Vzgojiteljice VVO Rogaška Slatina pa bodo z lutkovnimi igricami razveselile otroke v odročnejših krajevnih skupnostih. Nadreč, ne sme biti otroka, ki ne bi začutil novoletnega praznovanja in se skupaj z vrstniki in dedkom Mrazom sprostil in poveselil. D. Lojen Ure pravljic v šmarski knjižnici V prostorih šmarske knjižnice poteka že tretje leto dejavnost, ki je namenjena predšolskim otrokom, predvsem tistim, ki ne obiskujejo vrtca — vsak drugi torek je na programu ura pravljic. V tem času so nekateri postali že redni obiskovalci naših prijetnih uric, razveseljuje pa dejstvo, da se letos udeležuje pravljičnih ur vse več otrok iz okolice Šmarja, ki niso vključeni v organizirano varstvo v VVO. Prijetna ura v torek popoldan (od 15,30 dalje) kar prehitro nune za vse, ki želijo pogledati nove knjige v knjižnici, se srečati s prijatelji, prisluhniti pravljici in potem še vtise prenesti na papir. Trudimo se,da vselej pripravimo novo, zanimivo in starosti primerno pravljico, kar pa ni vse- lej lahko, saj obiskujejo naše ure pravljic otroci od 3 — 7 leta starosti. Tako se prilagodimo enkrat mlajšim, drugič starejšim. Otroci po končani pripovedi še sami pripovedujejo in si utrjujejo spoznanja, doživetja ob pravljici pa še prenesejo na papir. Risbice razstavimo na pano, ob koncu leta pa otroci vse izdelke odnesejo domov. Ob vsakem našem srečanju si otrok sam izbere tudi knjigo, ki jo lahko odnese domov, ob prihodnjem obisku pa zamenja za novo. Tako se otrok že zgodaj sreča s knjigo, jo vzljubi in postane zanj nepogrešljiva. Zaradi vse dražjih knjig je ta oblika — izposoja v knjižnici — tudi najracionalnejša za starše, otrok pa ima vselej novo knjigo. Vstop je prost, kakor tudi piše na vabilu, zato želimo, da bi prihajalo več otrok, ki niso v VVO, saj je radost v očeh in pričakovanje čimprejšnjega snidenja največje priznanje in plačilo za trud. Za šolske otroke pa potekajo redne knjižne uganke, katerih pomen je, da otroci poleg vsebine zgodb spoznajo tudi pisatelje, ilustratorje, knjižne zbirke in podobno. Le-te so zahtevnejše, zato potekajo skozi vse šolsko leto, ob koncu leta pa vse najprizadev-nejše nagradimo z lepo knjigo. Tekmujejo lahko vsi, ki so vpisani v našo knjižnico. Skratka zanimivosti je veliko, želimo pa, da se v te dejavnosti vključi čim-več otrok. Gusta Grobin RESOLUCIJA 1982: Izvoz osnovno gibalo razvoja Načrt gospodarskega in družbenega razvoja v letu 1982 v občini Šmarje pri Jelšah temelji na usmeritvah družbenega dogovora o temeljih piana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1981-1985, na izhodiščih republiške resolucije ¡in na ocenah razvojnih možnosti v letu 1982 v zaostrenih gospodarskih razmerah. Prav zaostrene gospodarske razmere oziroma gospodarska gibanja, ki se bodo nadaljevala tudi v letu 1982, na rekujejo manj dinamično rast, kot je bila v nekaj preteklih letih dn kot je načrtovana v srednjeročnih planskih dokumentih za obdobje 1981-1985. Rast bo odvisna od rezultatov v izvozu, zato bo povečanju izvoza in racionalnemu omejevanju uvoza posvečena največja pozornost. Izvozna usmerjenost OZD bo podprta z aktivnostmi in ukrepi tekoče ekonomske politike, pri tem pa se mora izvozna in konkurenčna sposobnost na tujih trgih zboljševati z dvigom produktivnosti dela, kvaliteto proizvodov in storitev, z zmanjševanjem stroškov ter s tesnejšim povezovanjem in odločnejšim združevanjem medsebojno proizvodno soodvisnih dn sorodnih organizacij združenega dela. Ob že uveljavljenih izvoznikih v naši občini, ko so Steklarna, Bohor, Zdravilišče, Kors in še nekateri, bodo v letu 1982 na tuji trg pošiljale svoje proizvode in opravljale storitve tudi druge OZD, ki do sedaj še niso izvažale. Tako je pričakovati, da bo združeno delo občine Šmarje pri Jelšah doseglo 18 mio dolarjev izvoza, kar pomeni 30 odstotno povečanje izvoza glede na doseženi izvoz leta 1981. Ob skrbi za čimvečji izvoz bodo ključne naloge razvoja v letu 1982 tudi pospeševanje kmetijske proizvodnje in vlaganj na tem področju s ciljem čimvečje proizvodnje hrane, produktivno zaposlovanje, varčevanje na vseh področjih, investiranje v skladu z družbeno dogovorjenim kirite-riji, razvijanje nagrajevanja po delu, varovanja okolja, urejanje in razvoj spominskega parka Trebče in zagotavljanje socialne in materialne varnosti delavcev in občanov. Zaposlovanje v letu 1982 bo u-smerjeno v največji meri v proizvodno sfero, tako, da se bo zmanjševala administrativna in proizvodna režija ter izboljšala kvalifikacijska struktura zaposlenih. V globalu bo zaposlenost porasla za 2 %, pri tem pa se v družbenih dejavnostih z izjemo Zdravilišča zaposlenost ne bo po- večevala. Da ibo zaposlenih oim-več mladih, ki prihajajo iz šol in štipendistov, bo potrebno zmanjšati zaposlenost upokojencev, drugo pogodbeno delo in nadurno delo. Varčevanje na vseh področjih bo tudi v letu 1982 nuja. Osebna, skupna, splošna in investicijska poraba bodo vezane na rast dohodka, tako da bodo sredstva za OD rasla 8 % počasneje od dohodka, sredstva za zadovoljevanje splošnih in skupnih potreb pa 18 '% počasneje od rasti dohodkov. V tem bo obseg sredstev za skupno porabo v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti brez pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov moral zaostajati 25 °/o za rastjo dohodka. Investicijska aktivnost bo podrejena izvoznim kriterijem in prioriteti proizvodnje hrane. Na obeh področjih so možnosti našega gospodarstva precejšnje. Kot organizator in nosilec kmetijske proizvodnje v naši občini bo K K Šmarje pri Jelšah z ob sežnimi vlaganji v družbeni in individualni sektor pospeševal kmetijsko proizvodnjo in ustvarjal pogoje za doseganje znatnih tržnih viškov kmetijskih proizvodov namenjenih domačemu in tujemu trgu. Na področju infrastrukture bo posebna skrb posvečena stanovanjskemu gospodarstvu, cestno komunalni problematiki, elektro-napetostnim razmeram, širitvi PTT omrežja, varovanju in gospodarjenju s prostorom in zaščiti vodnih virov. Kot že leta nazaj tudi v letu 1982 organiziramo MDA »Kozjansko 82«. Delo brigad bo usmerjeno na področje izgradnje cestnega, vodovodnega in telefonskega omeržja, elektrifikacije ter kanalizacijsko omrežje s posebnim ozirom na skladnejši razvoj vseh območij v občini. V letu 1982 se bo nadaljevalo z dograjevanjem obrambnih in samozaščitnih nalog na vseh področjih družbenega življenja, oziroma prizadevati si, za nadaljnje podružhljanje nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite. Resolucija, kot temeljni dokument gospodarskega in družbene- ga razvoja za prihodnje leto : torej pripravljena, po temeljiti razpravi jo bo sprejela občinska skupščina. Za njeno uresničitev se bo potrebno zavzeti v Slehernem okolju saj bo le na ta način dosežen hitrejši razvoj kljub perečim gospodarskim težavam. M. Babič V SREČANJIH BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA Občina Šmarje 11. član Srečanj Na jubilejnem 20. srečanju BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA občin socialističnih republik Slovenije in Hrvatske v Ca-kocu je sprejet sklep, s katerim se občina Šmarje pri Jelšah vključuje v srečanje BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA občin Čakovec, Koprivnica, Krapina, Maribor, Ormož, Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin. Tesna povezanost delovnih ljudi in občanov severozahodne Hrvatske in severovzhodne Slovenije izhaja iz zgodovine teh krajev, ko so se borili za svoj lastni obstoj in napredek od prihoda južnih Slovanov na to območje, preko kmetskih puntov do skupnega boja za svobodo in socialistično preobrazbo družbe v zadnji vojni. Tudi zadnjih 35 let svobodnega življenja, dela in razvoja nosi v sebi enako obeležje, obeležje medsebojnega sodelovanja, skupnih prizadevanj po obnovi in izgradnji dežele, ustvarjanje in razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov. To sodelovanje in povezanost simbolizira tudi osebnost največjega sina naših narodov JOSIPA BROZA-TITA. V njem, ki je bil rojen prav na meji teh dveh predelov naše dežele, dejansko bi lahko rekli, med Hrvatsko in Slovenijo in so ga povezovale trdne in življenske vezi na eni in drugi strani, so dejansko taki medsebojni odnosi, razmere in potrebe pogojevale v njem idejo, ki je dozorevala z njegovo borbenostjo in revolucionarnostjo in je prerasla v princip bratstva in enotnosti naših narodov. On je to bratstvo in enotnost dvignil na mesto najvišje svetlosti in to za slehernega našega človeka, ki misli pošteno in ho.e dobro sebi in skupnosti, v kateri živi... Zahvaljujoč prav temu principu je TITO uspel, da je od nekoč skromnih socialističnih sil ustvaril močno KPJ in z njo pričel NOB in socialistično revolucijo, ki je bila v marsi.em edinstvena v zgodovini - človeštva. Kot očividec je dojel prastaro pripoved o 7 šibah v eni od svoih prvih beril inu stvari! je našo skupnost tako močno, kot je trdna enotnost vseh narodov in narodnosti v njej. Prav v tem načelu bratstva in enotnosti nam je zapustil jamstvo srečneb odočnosti za naše zanamce, srečnejše kot je bila preteklost naših prednikov. Od tu tudi ideja o bratskem in prijateljskem sodelovanju občin severozahodne Hrvatske in severovzhodne Slovenije, ki je izšla iz realnega položaja kot logična posledica globokih občutkov in resničnih hotenj najširših množic delavcev, delovnih ljudi in prebivalcev tega območja. Iniciativo za srečanja BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA je pred 20. leti dal Občinski svet Zvežeš inditoatov Ptuj, kateri so danes iz skromnih oblik sodelovanja prerastli v vsestransko sodelovanje na mnogih področjih v 11 občinah Socialistične republike Slovenije in Socialistične republike Hrvatske, pri tem pa se je vseh 20 let na različne načine in v raznih krajih manifestiralo BRATSTVO IN PRIJATELJSTVO hrvatskega im slovenskega prebivalstva. Kovali smo, kujemo in bomo kovali bratstvo, enotnost, prijateljstvo, socialistični humanizem in solidarnost narodov ter narodnosti samoupravne, socialistične Titove Jugoslavije. Pobudo za vključitev občine Šmarje pri Jdlšah v srečanja BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA je v letošnjem letu dalo Op-činsko vijbče Saveza sindikata Pregrada na osnovi dosedanjega sodelovanja občine Šmarje pri Jelšah z občino Pregrada in Krapina, predvsem pa na osnovi vsakodnevnega sodelovanja Krajevne skupnosti Rogatec in Mi-jestne zajednice Hum na Sutld, ter skupnih interesov, ki izhajajo iz dela in življenja delovnih ljudi in občanov obeh občin. Pobudo so podprli vsi občinski sveti Zveze sindikatov občin, ki že sodelujejo v srečanjih. S tem delovni ljudje in občani občine Šmarje pri Jelšah prevzemamo veliko obveznost in odgovornost, da z aktivnim sodelovanjem v srečanjih BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA opravičimo zaupanje ter prispevamo k nadaljnji krepitvi bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Aktivnosti v srečanjih BRATSTVA in PRIJATELJSTVA se realizirajo na osnovi programa, kateri se sprejme vsako leto. Osnovni poudarek je dan na povezovanju organizacij združenega dela, oziroma osnovnih organizacij sindikata s ciljem izme- Na 20. srečanju v kinodvorani Dom v Čakovcu je enajsti član Srečanj postala občina Šmarje pri Jelšah njave doseženih rezultatov v delu sindikata, delegatskega sistema, pogojev dela in življenja delavcev, razvoja družbenoekonomskih odnosov, informiranju in ostala vprašanja, za katera so zainteresirani delavni ljudje. Program zajema tudi sodelovanje civilne zaščite, organizacijo rezervnih starešin, srečanja mladine in borcev NOB, srečanja delavcev in razne manifestacije na kulturnem in športnem področju in sicer: — revijo mladinskih pevskih zborov osnovnih šol — revijo pihalnih godb — izložbo likovnih del slikarjev amaterjev — mladinski delavni brigadi »BRATSTVO IN PRIJATELJSTVO« — tekmovanje lovcev — in tekmovanje na drugih športnih področjih. Konkreten program za leto 1982 je še v pripravi, na nas vseh pa je, da že sedaj razmišljamo o konkretnem sodelovanju in o manifestaciji, ki bo osrednja v ndši občini v okviru srečanja BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA. Valter Jordan Šmarčani-regijski prvaki - r V soboto, 5. decembra je bilo v Žalcu regijsko tekmovanje Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, ki ga vsako leto razpiše Poveljstvo ljubljanskega armadnega območja in Republiška konferenca ZSMS. Tekmovanje sodi v Sklop izobraževanja mladih in ga organizirajo z namenom, da pri mladih in vojakih razširijo znanje o NOB in povojni graditvi naše socialistične samoupravne Jugoslavije. Na regijskem tekmovanju je v pismenem delu sodelovalo osem ekip iz celotne celjske regije, v ustnem, finalnem dedu tekmovanja pa so se pomerile tri najboljše ekipe pismenega dela. To so bile osnovne organizacije ZSMS iz Celja, Slovenskih Konjic in Šmarja pri Jelšah. Znanje vseh treh ekip je bilo dokaj izenačeno, talko da je o zmagovalcu odločalo povsem zadnje vprašanje. Izkazalo se je, da je bila najbolje pripravljena ekipa iz Šmarja pri Jelšah (Joža Cernezel, Mateja Grad, Dolores Pečnak in trije vojaki iz mariborske garnizije), ki je pravilno odgovorila na vsa vprašanja in si s tem priborila zmago. Šmarčani so s tem postali regijski prvaki in bodo celjsko regijo zastopali na republiškem tekmovanju Mladost v pesmi, besedi in spretnosti v sredini decembra. Upamo, da prav tako uspešno. D. L. Zmagovalna ekipa občinskega tekmovanja Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, ki je šmarsko občino zastopala na regijskem tekmovanju Sindikati pred odgovorno nalogo Delavni program, ki si ga je zastavila Zveza sindikatov kot najširša razredna organizacija delavcev ob pripravah na občne zbore osnovnih organizacij Zveze sindikatov, konstitutivne seje konferenc osnovnih organizacij, volilne seje Občinskega sveta in skupščinskih volitev, sovpada v priprave ina predstoječe kongrese Zveze komunistov, Zveze sindikatov ter programsko volilne seje drugih družbenopolitičnih organizacij. Da pa bi ta program in svojo vlogo lahko osnovne organizacije Zveze sindikatov uresničile, tako v vsebinskem, organizacijskem in kadrovskem smislu, je potrebno zlasti v času stabilizacijskih prizadevanj iskati še učinkovitejše metode opredeljevanja konkretnih nalog in aktivnosti. To pa še zlasti velja za osnovne organizacije Zveze sindikatov, kot temeljne oblike delovanja organiziranih delavcev. Rokovnik iin iz njega izhajajoče naloge, dogovorjene na Občinskem svetu in z aktivom predsednikov osnovnih organizacij Zveze sindikatov v mesecu novembru predvidevajo in zavezujejo organe in organizacije Zveze sindikatov, da politično še bolj organizirajo delavce za uresničevanje samoupravljanja v organizacijah združenega dela. K ustvarjanju dohodka ter delitvi osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela ter izpolnjevanje planskih nalog in obveznosti. Še posebej pa so izpostavljena vprašanja delovnih in življenskih razmer delavcev, ne le samo znotraj TOZD, ampak v kraju, kjer delavec in njegova družina prebiva. Poudarjajo se vprašanja zdravstvenega varstva, varstva pri delu in ostala problematika socialne politike. samostojnost, tovarištvo, ugled in pripravljenost dosledno uresničevati stališča organizacij Zveze sindikatov. To še zlasti velja za predsednike osnovnih organizacij Zveze sindikatov. Z rokovnikom se predvideva, da bomo do 15. decembra imdli evidentirane možne kandidate za izvršne in nadzorne odbore osnovnih organizacij Zveze sindikatov, za člane organov Zveze sindikatov v občini, regiji, republiki in zvezi. V času do 20. decembra pa bi predloge usklajevali v kadrovski komisiji Občinskega sveta. Ker pa občni zbori pomenijo začetek priprav na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije, bodo organizacije Zveze sindikatov pripravile celovito oceno uresničevanja družbene vloge, nalog, organiziranosti in metod delovanja svoje organizacije. Preverili bo- nje produktivnosti, za smoterno združevanje dela in sredstev, za zmanjševanje stroškov, za doslednejšo uveljavitev svobodne menjave dela v uresničevanju ciljev gospodarske stabilizacije in Resolucije III. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije. Izhodišča za pripravo programa dela in delovne usmeritve za prihodnje obdobje pa morajo izhajati iz ocen dosedanjega delovanja osnovne organizacije, sklepov 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, planov samoupravnih organov, programov občinske organizacije Zveze sindikatov in drugih dokumentov. Naloge in aktivnosti, ki jih o-snovne organizacije Zveze sindikatov vodijo v pripravah na občne zbore, ti bodo v času od 15. januarja do 28. februarja 1982, so zahtevne in terjajo od slehernega člana izvršnega odbora pol-noangažiranost. Še toliko bolj, ker smo v času zelo razgibanega družbenopolitičnega življenja in dela. Smot udi pred skupščinskimi volitvami, kjer čaka vodstva osnovnih organizacij Zveze sindikatov še vrsta opravil. Prva faza evidentiranja je opravljena, sedaj pa smo pred kandidacijskimi in drugimi volilnimi postopki. Za izvedbo teh bo potrebno še vrsto prizadevanj ter političnega in organizacijskega dčla. Tu gre predvsem za oblikovanje delegacij za DPS in SIS, usklajevanje evidentiranih možnih kandidatov v TOZD s koordinacijskimi odbori za kadrovska vprašanja in volitve v krajevni skupnosti, da ne bi prihajalo do podvajanja delegatskih funkcij. Pred nami je tudi postopek evidentiranja možnih kandidatov za najodgovornejše funkcije v družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacijah in SIS, tako na občinski, republiški in zvezni ravni. Veliko dela so osnovne organizacije že doslej opravile, nekatere imajo že evidentirane možne kandidate za člane izvršnih odborov. Za možne kandidate delegacij družbenopolitične skupnosti in SIS pa so v združenem delu že evidentirali skupaj 1938 možnih kandidatov, od teh je 743 žensk, 538 mladih do 27 let in 368 članov zveze komunistov. Frač Kovačič Ustvarjamo, upravljamo, odločamo Pripravam na občne zbore osnovnih organizacij in 'na skupščinske volitve se kot ena poglavitnih nalog ¡postavlja v ospredje kadrovska pblitika. V kadrovskih pripravah na občne Zbore osnovnih organizacij Zveze sindikatov in skupščinske volitve mora priti do popolne veljave vzajemna odgovornost vseh za oblikovanje kadrovskih predlogov odgovornih dejavnikov. To pa pomeni, da mora evidentiranje in kadrovanje za izvršne odbore osnovne organizacije Zveze sindikatov in delegacije v DPS in samoupravnih interesnih skupnostih zajeti vse profile politično in samoupravno usposobljenih kandidatov z vseh področjih združenega dela. Pri kadrovanju v izvršne odbore, organe Zveze sindikatov v občini, regiji, republiki in zvezi pa je potrebno upoštevati, da morajo kandidati imeti poleg družbenopolitičnega znanja tudi osebne kvalitete kot so samoiniciativnost, do, kako se v TOZD uresničujejo določila Ustave, Zakona o združenem delu, Zakona o delovnih razmerjih ter drugih samoupravnih dogovorov. Ob tem pa bodo organizacije ocenile lastno usposobljenost uresnič.evanja vloge in nalog v samoupravnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Poročilo o delu in aktivnosti v pretekh mandatni dobi pa ne bi bilo popolno, če ne bi zajelo tudi vprašanj, kako delavci samoupravljavci sodelujejo pri sprejemanju stališč in Sklepov in ali imajo na to zadosten vpliv. Nadalje, kako delujejo in se uveljavljajo delegacije na vseh ravneh samoupravnega in političnega življenja, ter kako se v osnovni organizaciji uveljavljajo sklepi občinskih in republiških organov Zveze sindikatov. Posebna pozornost bo posvečena obravnavi periodičnih in zaključnih računov, prizadevanjem za poveča- Namesto novoletnih čestitk želimo vsem poslušalcem in poslovnim sodelavcem SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1982 RADIO Šmarje pri Jelšah Sredstva namenjena za novoletne čestitke smo namenih delovanju društva invalidov. ********************************************** t’ Novice in zanimivosti ŠMARJE PRI JELŠAH: Občinska Skupščina je na skupni seji s skupnosjtima za pospeševanje kmetijstva in kmetijsko-zemljiško skupnostjo sprejela akcijski program nalog na področju kmetijstva v šmarski občini. Že dalj časa so potekale razprave o tem ikako bi izkoristili možnosti, ki jih daje kmetijstvo v šmarski Občini. Ugotovili so namreč, da je v šmarskem kmetijstvu še veliko neizkoriščenih možnosti za večjo pridelavo hrane. Da pa bi to dosegli in to čimprej, je bilo nujno povezati vse dejavnike na področju kmetijstva. To je storjeno z akcijskim načrtom kjer so opredeljene naloge, nosilci, roki pa tudi odgovornost za izvedbo le-teh. Torej znane so naloge, treba pa bo k realizaciji teh pristopiti takoj. ROGAŠKA SLATINA: Nekako tiho sta se v Rogaški Slatini odprla dva lokala v katerih bodo potrošniki našli marsikaj kar danes iščejo ali pogrešajo. Tako je delavna organizacija »KORS« s preureditvijo stare sušilnice nasproti »KORS-a« uredila svojo trgovino v kateri prodajia izdelke iz svojega proizvodnega programa. Po nižji ceni pa so na voljo tudi ostanki blaga. Celjska mesna industrija pa je v dneh pred 29. 'novembrom nasproti železniške postaje odpilla novo mesnico in delikateso. Zagotavljajo, da se trenutna dobra založenost ne bo tako kmalu »pokvarila«. PRISTAVA: V letu 1981 so v Pristavi pri Mestinju dokončali »Dom krajanov«. Adaptirali so ga iz stare osnovne šdle v Pristavi, ter tako objekt, ki ga je že načel zob časa spremenili v lep, funkcionalen in koristen prostor. Skromnimi sredstvi, samoprispevka, prispevkov krajanov, tako v denariju kot v materialu, nekaj sredstvi od starega kulturnega doma in gasilskega doma, predvsem pa s prizadevnim prosto voljnim delom in izdatno podporo TT Prebold, ki ima v tej krajevni skupnosti svoj obrat, so v prenovljenem objektu dobili svoje prostore: krajevna skupnost, krajevni urad in gasilci. V domu, ki so ga odprli v dneh praznovanja občinskega praznika in ob Stoletnici Prostovoljnega gasilskega društva Pristava, bodo svoj težko pričakovani prostor našli tudi pristavški mladinci, ki so se pri delu, db gasilcih, še posebej ¡izkazali. ŠMARJE PRI JELŠAH: Učenci Osnovne šole Šmarje pri Jelšah so se uspešno vključili v stabilizacijska prizadevanja in ponovno dokazali, kako znajo koristno izrabiti prosti čas. Izvedli so akcijo zbiranja starega papirja in ga nabrali kar 10 ton. To delo pa ni bilo zastonj, saj so s prodajo papirja dobili 36.000.— dinarjev, ki ga bodo namenili za izlete in ekskurzije. V to akcijo so se vključili vsi učenci, od najmlajših do najstarejših. Vredno posnemanja, kajne? Z. P. PODČETRTEK: V ¿Podčetrtku se jeletos ustanovilo Društvo upokojencev, ki šteje trenutno 85 članov. Društvo je na ustanovnem občnem zboru sprejelo precej obširen program dela in ga po večini v letošnjem letu tudi izvedlo. Organizirali so izlet za člane društva v Logarsko dolino. Z več kat 40 eksponatih ročnih del pa so sodelovali na razstavi ročnih del, ki jo je organizirala občinska zveza Društev upokojencev. Sodelujejo s TOZD Atomske toplice Podčetrtek, za katere pripravljajo 500 različnih spominkov za goste Atomskih toplic. Sodelovanje nameravajo v prihodnjem letu še razširiti. Sploh imajo za prihodnije leto že izdelan program dela, ki ga želijo v celoti realizirati, posebno še, če jim bo uspelo dobiti primeren prostor, kjer bi se lahko sestajali. Zaenkrat imajo uradne dni vsak ¡prvi četrtek v mesecu v novem lekarniškem prostoru. Društvo je mlado, vendar kaže mnogo volje in zagnanosti za dobrobit svojih članov in se vključiti v vsa dogajanja v kraju. Želijo pa, da se v njihovo del vključi sleherni upokojenec. KOZJE: Z raizliko prejšnjih let se bodo kozjani letos še posebej izkazali pri ¡izvedbi novoletnih praznovanj iz najmlajšimi. Tako bodo v Kozjem uredili majhno pravljično mesto, kjer bodo o pomoči dedka Mraza v dneh 28. in 29. decembra pripravili pester program. Akcijo sta podprli delovni organizaciji Metka in Dekor, večina dela pa leži na delavcih enote VVZ v Kozjem, osnovne šole im prizadevnih ¡krajanov. ŠMARJE PRI JELŠAH: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Šmarje pri Jelšah redno spremlja prometno situacijo v občini in v ta namen tudii večkrat organizira prometne akcije. V zadnji, ki je ¡bila v začetku decembra in v kateri so poleg postaje milice sodelovali tudi pooblaščeni kamtralorjii za tehnične preglede pri AVTO Celje in Kmetijskem kombinatu Šmarje pri Jelšah, so ugotavljali tehnično izpravnost motornih vozil, ki ¡so v prometu. Pri pregledu vozil je bil dan poudarek zlasti na sklope in naprave, ki so bistvenega pomena za varnost prometa (zavorni sistem, krmilni mehanizem, gume, svetlobno signalne naprave). V kratkem času je bilo pregledanih 35 osebnih vozil. Od teh je bilo povsem brezhibnih le 12, druga vozila pa so imela po eno ali tudi več napak hkrati. Na svetlobno signalnih napravah je imelo napake kar 14 vozil, na zavornem mehanizmu 12, na krmilnem mehanizmu 5, na gumah 6 vozil, ostalih napak pa je imelo 7 avtomobilov. Ti podatki nam kažejo dokaj ¡slabo sliko, kako skrbimo za svoje ali družbeno vozilo. Vse premalo se namreč zavedamo, kakšno nevarnost predstavlja v prometu vozilo, ki tehnično ni brez napak. Ugotavlja se namreč, da velika večina voznikov le enkrat letno .poskrbi za izpravnost vozila im to tik pred obveznim tehničnim pregledom oziroma pred podaljšanjem registracije. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu poziva vse udeležence v prometu na dosledno samozaščitno 'Obnašanje, saj lahko le s skupnimi močmi s takim ravnanjem dosežemo, da bodo naše ceste bolj varne. Predstavljamo vam Karate klub „88” Karate klub »88« iz Rogaške Slatine je bil ustanovljen 2. aprila 1981. Do ustanovitve kluba je deloval kot sekcija pri TVD Partizanu. Ime kluba »88« simbolizira široko akcijo sajenja 88 dreves posvečenih tov. Titu. Nadalje je ime simbolika trdne volje in pripravljenosti mladih, ki so vključeni v klub, nadaljevati začrtano pot katere temelje je postavil tov. Tito, biti pripravljen braniti pricEbbitve naše socialistične revolucije. Iz vaje karateistov Od 2. aprila 1979 do danes se je v klub vpisalo več kot 130 članov. Redno ¡prihaja na treninge okoli 50 članov. Tako imajo pionirsko ekipo, mlajše mladince in mladinsko ekipo, Kot zanimivost naj povemo, da v klubu aktivno trenira ena mladinka. Želja kluba je, da bi v bodoče bilo v klubu vključenih več deklet. Največ članov ¡kluba je iz Rogaške Slatine ter okolice. Prav ta- ko v klubu trenirajo mladi iz oddaljnejših krajev občine. Strokovno vodstvo kluba je zaupano trenerju Darku Kramerju iz Rogaške Slatine, ikd je v tem športu pravi mojster. Predsednik kluba je Srečko Boršič iz Šmarja pri Jelšah. Predsedstvo kluba ima tesne stike z Oddelkom za ljudsko obrambo občine Šmarje pri Jelšah, saj so za delo in uspehe kluba močno zainteresirani. Klub je včlanjen v Zvezo karate organizacij Slovenije. Do ustanovitve kluba so člani tekmovali v izmed tekmovanj je Dani Belej zagre-bšo-zagorsfci regiji. Na enem osvojil naslov regijskega prvaka v težki kategoriji. Prav tako se tudi drugi člani kluba izkazujejo z zelo dobrimi rezultati. Nenazadnje moramo pohvaliti izredno organizacijo, disciplino, strokovnost dela in požrtvoval- nost vodstva in članstva kluba. Klub nikakor ni pribežališče za «pretepače«, temveč za mlade, ki so željni veščin samoobrambe in se fizično izgrajevati, kar zahteva mnogo napora in odrekanja prostega časa. Želimo jim, da bi ob širši družbeni pomoči nadaljevali s tako uspešnim delom ter s svojo usposobljenostjo koristili družbi. Slavko Javorič Razstavni salon v Rogaški Slatini Kulturno poslanstvo razstavnega salona v Rogaški Slatini Prihodnje leto bo razstavni salon v Rogaški Satini praznoval 15-letnico delovanja. V tem nenavadnem stčklenem prostoru, ki je hkrati tudi pivnica mineralne vode, se je v teh letih zvrstilo preko 100 likovnih razstav. Kakšen pomen ima razstavna dejavnost za likovno in estetsko vzgojo občanov, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Vsekakor pa je njegovo poslanstvo izredno pomembn, saj je pri ljudeh še vedno težko oblikovati pravilen estetski čut, zato Razstavni salon na tem področju opravlja svojo nalogo z velikim prizadevanjem. Na razstavnih panojih salona se je v teh letih zvrstila vrsta -najbolj znanih slovenskih slikarjev, kiparjev, umetniških fotografov in drugih likovnih ustvarjalcev, ki so se s svojimi deli predstavili številnim obiskovalcem tega kulturnega prostora. V program so vsako leto uvrščeni ilikovni ustvarjalci, ki prejmejo za svoje delo najvišje slovensko kulturno priznanje Prešernovo nagrado. Preveč bi bilo, da ibd naštevali razstavljalce, ¡ki so doslej predstavili svoja dela Obiskovalcem salona, povejmo le to, da se razstave -menjajo .skoraj vsak mesec ¡in tako je likovne umetnosti žejnim obiskovalcem vedn-o na voljo kaj -novega. Razstavni sal-on pa ne opravlja s svoji-mi -razstavami samo likovnega poslanstva, pač pa -je hkrati prostor, -kjer se skoraj ob vsaki otvoritvi razstave izvede -tudi kulturni program. Tudi ti programi so pripravljeni z veliko željo, da je otvoritev razstave, ki pomeni velik kulturni dogodek, resnično pravi praznik tako za krajane ko. goste v Rogaški Slatini. V -kulturnih programih pa je doslej že sodelovala cela vrsta vidnih slovenskih umetnikov, tako glasbenikov, igralcev, literatov, ¡opern-ih solistov, prav tako pa -tudi domačih amaterskih zborov, recitatorjev in glasbenikov. Ti programi so vedno skrbno pripravljeni, tako -da obiskovalci, 'ki so si želeli kulturnega doživetja, ne odidejo razočarani. Ordganizacijo razstav že vsa leta vodi Delavska univerza v Rogaški Slatini, ki si vseskozi prizadeva, da bi bile razstave resnično kvalitetne in to ji tudi uspeva. Finančno pomoč pri organizaciji razstav -nudi iz svojega programa -občinska kulturna skupnost Šmarje. Žal pa ta sredstva ne zadoščajo, da bi bil program ob otvoritvah vedno realiziran, tako da se v zadnjem času dogaja, da so nekatere razstave odprte brez uradne otvoritve. V zadnjih letih pa sodeluje pri razstavni dejavnosti tudi Turistično društvo v Rogaški Slatini. Prav gotovo bi bilo škoda, če bi se zaradi finančnih težav moral program razstavnega salona skrčiti, saj je v Rogaški Slatini že tako malo kulturnih prireditev. Jože Čakš Učenci dopisujejo Izvir tople vode Učenci osnovne šole Šmarje pri Jelšah srno se vključili v jugoslovanske -pionirske -igre ¡pod geslom «Rastem-o pod Titovo zastavo«. V igrah -moramo -opraviti več nalog. Zel-o zanimiva naloga je raziskovanje -i-n odkrivanje izvirov, potokov, vrelcev... v širšem šolskem okolju. To nalogo opravljamo tudi mi in smo že marsikaj odkrili. Skupina -raziskovalcev se imenuje »Zelene straže«. Že sama beseda nam veliko pomeni. Raziskovanje poteka v -naravi, kot zaščitniki ,pred onesnaževanijiem pa -smo mi — člani zelene straže. T-ako sm-o se že po prvem skupnem sestanku dogovorili, da bomo raziskovanje izpeljali kolikor -je mogoče uspešno. Sama -sem kmalu pričela z raziskovanjem -in že prvi dan se mi -je nasmehnila sreča. Nekje visoko v gozdu se modkrila velik izvir, iz katerega se je zelo -kadilo. Bil je izvir -tople vode. Stekla sem domov in prinesla -termometer. Potisnila sem ga v vod-o -in nekaj časa čakala. Ko sem -nato pogledala termometer, sem bila presenečena. Zunaj je bilo zelo mrzlo, minu-s šest stopinj celzija, voda pa -je imela -plus štiri stopinje. O tem izviru mor-am povedati še več. V-oda izvira .iz tal, -od tu ipa je napeljana cev do velikega korita. Teče zelo hitro, saj lahko v sedmih sekundah napolniš natanko 1 liter. Zanimivo je tudi to, d-a -je voda paleti zel-o -mrzla, -pozimi pa zelo topla. Oče -mi je povedal, da so žene iz bližnje vaši h-odile sem -po vodo za pra-n-je. Poleg tega -je to pitna voda .in se izliva v potok Ponkvioo v G-robelnem. Izvir sem odkrila v g-azd-u, blizu železniške postaje v Grobelnem. Ima še to posebnost, da večkrat ponikne. BRANKA KOŠEC 7.b razred OŠ Šmarje Srečno Novo leto želijo atomske toplice PODČETRTEK! OBRTNO ZDRUŽENJE ŠMARJE PRI JELŠAH t GO