t 1 O&b«
S»«oš&aa4iaia, isEfe^ 6^1ii»si n
6tew. 33.
Liabijana, sr pondeljek 12. marca 1923.
Let® i.
talsja vsak	đas	gM	86	psp.
nm Bedeli ia prazstMo?.
Egšsžss naroČBina:
sz Ljubljano	„	»	,	Din	iO"—
lje pošti.	.	.	6	,	a	la”-"
$s Inozemstvo	.	.	»	22'—
Oglasi pa tarifa.
u\i»»m iiiBffflfrMiiffirnaiaifffiTiinniiMBMMMBasMM
LJUDSKI
DNEVNIK
Glasil® iiarodsi® Ljudske Stranke.
Nefraskiranih pisem
a. sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
Poštno čekovni račun št, 13235,
Uredništvo: Breg, 12. II. nadsts: Telefon št. 119.
Uprava: Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423.
es$
Izpraznitev Baroša in Delte.
SLS IN AVTONOMIJA.
Bojni l)Iie SLS v sedanjem voli vnem metežu je avtonomija Slovenije. Ta zahteva od strani SLS pa je zvenenje po toči, ker je baš Slov. Lj. str. avtonomijo zapravila.
Po prevratu je imela SLS v Sloveniji vso moč, ker je imela večino v začasni vladi. Takrat je imela priliko pripraviti vse, da dobi Slovenija avtonomijo.
Dr. Korošec je bil po razsulu v Parizu, kjer so se gradile nove države in njih oblike. Imel je torej priliko zahtevati za Slovenijo avtonomijo.
Dr. Korošec pa, kakor se vidi, ni ali ničesar storil, ali pa ni imei nobenega vpliva.
Kako neinformiran se je vrnil iz Pariza, kaže dejstvo, da je na postaji v Radovljici, kjer se je ustavil za kratek čas, interpeliran o mejah bodoče Slovenije, povedal, da bo šlo glede Gorice (mesta) trda, da pa na severu dobimo meje, kakršne si sami želimo. Kako se je to obistinilo, vemo danes.
V »Narodnem veču« v Zagrebu kot najvišjem činitelju je imela za Slovenijo SLS večino in s tem priliko in tudi dolžnost, da zahteva — če je bilo res kaj na tem — za Slovenijo avtonomijo. Če bi se njeni želji ne ugodilo, bi lahko odklonila podpis vsake pogodbe, ki ne bi vsebovala avtonomije. V Zagrebu sta sedela takrat trainirana velika politika profesorja Cankar in Puntal’. Zakaj nista skelnila nobene pogodbe v prid avtonomije f
Za avtonomijo se niso brigali, pač pa so dovolili razpust deželnega odbora. Ko so bili na vladi, so iz Belgrada odpravljali razna poverjeništva in centralizirali njihove funkcije. Sploh se je vsa centralizacija mogla izvršiti le v soglasju z SLS.
Seveda takrat so imeli v Sloveniji vso moč in se jim ni niti sanjalo, da jo bodo kdaj izgubili, zato tudi avtonomije niso potrebovali.
Sploh jc bila SLS v Sloveniji opetovano na vladi in tudi v centralni vladi sta sedela ministra dr. Korošec in Gostinčar. Kaj sta storila ta dva moža za avtonomijo? Nič, — saj sta bila zadovoljna, da sta sedela na ministrskih stolčkih. Če bi bilo SLS res kaj do avtonomije, bi takrat pred vstopom dr. Korošca in Gostinčarja v ministrstvo stavila za pogoj priznanje avtonomije. Zakaj SLS tega ni storila? Kolikorkrat je bila na vladi, nikdar ni pri vstopu v vlado stavila kakega pogoja za izvedbo avtonomije. Dejstvo je, da so klerikalci šele takrat, ko so izgubili vso moč in so bili iztisnjeni iz vlade ter stopili v opozicijo, prišli na misel avtonomije, ki so jo baš oni zapravili. Avtonomija je danes za voditelje SLS edini »šlager«, od katerega še upajo, da jih spravi do popolne moči v Sloveniji in samo zato so danes SLSarji avtonomisti. Za avtonomijo v korist naroda jim ni, gre samo za strankarske koristi.
Belgrad, 12. marca (Izv.) Včeraj dopoldne je došel v Belgrad predsednik naše delegacije v Opatiji dr. Ribar. Ž njim je došel tudi tajnik Milovanovič. Jutri sc vrneta v Opatijo, nakar bo seja paritetne komisije. Tudi predsednik italijanske delegacije senator Ouartieri je predvčerajšnjim odpotoval, da prejme navodila glede vprašanja evakuacije Baroša in Delte. Ouartieri se vrne v Opatijo v četrtek.
Belgrad, 12. marca (Izv.) Včeraj dopoldne od 11. do 1. je bila v pred-sedništvu vlade konferenca posvetovalne komisije. Konferenci so prisostvovali dr. Laginja, admiral Priča, dr. Angjelinovič, Ružič in dr. Ribah
Angora, 11. marca. (Izv.) Sprem-bena nota k turškim protipredlogom se v začetku ozira na dogodke v Lausanni in pravi, da bi bila mirovna pogodba podpisana, ako bi sc bil priznal kratki rok, ki ga je zahtevala Turčija. Prosi, da alliiranci čimprej odgovorijo, zahteva, da alliiranci takoj po podrasti mirovne pogodbe vrnejo Turčiji vse orožje in vojne ladje, ki so jih pridržali.
Carigrad, 11. marca. (Izv.) Po turških protioredlogih obstojajo glavne izpremembe lausannskega mirovnega načrta v tem, da morajo zavez-
Francoski reparacljskl načrt.
Pariz, 11. marca (izv.) Tednik »L’ Europe nouvelle« objavlja Milletova poročila o novem francoskem načrtu. Kot reparacijsko dajatev se priporoča, da se enkrat za vselej ugotovi višina nemških naddajatev in za plačilo le-teh naj se poseže po gospodarskih in vojaških sankcijah. Kakor se sodi, bo ustanovljenih 30 do 35 letnih dajatev po 2 miljona in pol zlatih mark. Gotovo je, da bo Francija zahtevala samo povrnitev svojih reparacijskih stroškov in da bo Anglija zahtevala samo tiste zneske, ki jih ima plačati Ameriki. Povrhu bi prišle še terjatve Belgije, Italije in drugih upnikov. Ako bo zahtevala Amerika plačilo, potem se mora francoska terjatev zvišati. Kot druga točka se imenuje permanentni statut levega renskega brega. Postaviti se misli stalna kontrola ozemlja na levem renskem bregu, da se preprečijo vojaške priprave Nemčije. Politična ločitev Porenja od Nemčije se ne želi. Za rešitev saarskega vprašanja se priporoča takojšna pripojitev saarskega ozemlja k porenski Nemčiji, Francozi pa naj imajo stalne zasedbene pravice v saarskih jamah. Načrt je iz krogov, ki od Elysće niso daleč.
Nemški reparacijskl načrti se izdelujejo.
Berlin, 11. marca. (Izv.) Državni kancelar dr. Ciino izdeluje nov repa-
HOVARJENJE MAŽARSKIH FAŠISTOV.
Dr. Rybaf jc poročal o delovanju paritetne komisije v Opatiji ter o pogajanjih z Italijo glede evakuacije Baroša in Delte. Naša vlada bo izdala naši delegaciji potrebna navodila glede evakuacije. Eno izmed glavnih vprašanj pri izvršitvi evakuacije je vzpostavitev normalnega prometa, in gospodarskih odnošajev. Danes bo dr. Rybaf posetil min. predsednika Pašiča, kateremu bo poročal o celi zadevi. Danes se pričakuje tudi povratek zunanjega ministra dr. Ninči-ča, ki je na agitaciji v svojem voliv-nem okraju. Po njegovem prihodu se bo zopet vršila seja posvetovalne komisije.
niki izprazniti vsa zasedena turška ozemlja, ko ratificira narodna skupščina mirovno pogodbo. Turki predlagajo Marico za mejo napram Grški ter zahtevajo suvereniteto nad Ca-stellorizznem in malimi otoki ob Te-tiedu, kakor tudi otok Ada Kale na Donavi. Glede Iraka predlagajo, naj se meje določijo sporazumno z Anlijo tekom enega leta Nadalje zahtevajo Turki, naj se v mir. pogodbo vstavi določba, po kateri se Turška oprošča vseh obveznosti glede turškega posolila, ki je zajamčeno z oddajo Egipta in davki otoka Cipra.
lacijski program, in sicer na željo angleških krogov. Govori se tudi o intervenciji odličnega evropskega državnika in pri tem se v prvi vrsE imenuje češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš.
Belgijska zasedba plavža.
Hamborn, 11. marca. (Izv.) Davi je zasedla stotnija Belgijcev vse dohode k plavžu Avgusta Thyssena.
Umori Francozov. Stroge francoske odredbe.
Diisseldorf, 11. marca (Izv.) Suoči so našli na cesti med Buerom in Recklinghausnu trupli nekega francoskega poročnika in železniškega uradnika, ki je bil v Bueru za po-stajenačelnika. Oba sta bila ustreljena. Francozi so zaprli kot talce župana in policijskega načelnika v Bueru ter dva ugledna meščana. Odredili so tudi, da se morajo zapreti vse kavarne in kinematografi in da ne sme biti nihče po 7. zvečer na cesti.
Marokanci ustrelili nemškega delavca.
Berlin, 11. marca. (Izv.) „B. Z. a. M.“ ima poročilo iz Frankfurta, da so predsnočjim Marokanci nri Schwan-heimskem mostu pri Hdchster ustrelili 23-letnega delavca Merza, ko je šel tam domov.
se bo sestal s Kemal pašo, Huseinom, Boškovićem in Mehovieem. Kakor se doznava, je namen njego-vega. potovanja, priprava napadov na našo državo spomladi. Ž njim sta odpotovala tudi dva kemalistič-na poslanca, ki sta se mudila na Mažarskem radi nabave vojnega materijala.
NOTRANJEPOLITIČNI RAZVOJ V NEMČIJI.
Poslednje vesti iz Nemčije poročajo, da kaže takozvana enotna nemška fronta čimdalje več trhlobe kot posledico fanatične agitacije nacionalne reakcije, ki nadaljuje s ščuvanjem proti socialističnim št ra nkam in sedanji vladi. Čunovi vladi očitajo nacionalisti slabost in neodločnost v odporu proti Franciji. Notranjepolitične razmere v Nemčiji postajajo z vsakim dnem bolj napete. Napetost je dosegla že tako stopnjo, da je prišlo že do nasilnega nastopanja šovinističnih teroristov proti socialistom.
Prvega tega meseca so mona-kovski narodni socialisti, ki stoje pod Hittlerjevim vodstvom, napadli poslopje socialno-demokratič-nega dnevnika »Munchener Post«, iztaknili železna vrata in razbili bi tiskarniško opravo in stavske stroje, da ni še pravočasno prispela policija, ki jc aretirala napadalce. Leti so na potu v zapor prepevali ve-lenemško himno »Die Wacht am Rhein«. Tudi v Berlinu in drugod so pogostoma na vrsti spopadi med nacionalisti in socialisti, posebno ob priliki javnih shodov.
Kako daleč gre ščuvanje nemških nacionalistov, kaže nedavni govor voditelja nemških monarhistov grofa Westarpa, ki je napadel vlado, češ, da ne izvaja učinkovitih represalij proti Francozom in Belgijcem v Nemčiji. Proglašal je, da se ne sme nemška vlada pogajati s Francijo in Belgijo za nikako ceno, dokler Francozi in Belgijci ne zapuste poleg Poruhrja tudi vsega zasedenega Porenja.
Grof VVestarp torej zameri Čunovi vladi, da ni privedla Nemčije zopet v vojno stanje s Francijo in Belgijo s tem, da bi popolnoma pretrgala vse diplomatiče stike s tema dvema državama. Obenem pa je pozival vlado, naj opre svoj odpor na široke vrste nemškega ljudstva in razžene državni zbor. Pod širokimi vrstami nemškega ljudstva razume grof Westarp seveda nezakonite organizacije reakcije, Orgeše in ha-chenkreuzlerje.
Berlinski tisk živahno komentira izzivalni govor grofa Westarpa. Socialno-demokratiČno glasilo »Vor-viirts« je pisalo, da je grof Westarp naravnost pozival na državni prevrat s pomočjo tajnih monarhističnih organizacij. »Vossische Zei-tmig« pa piše, da bi imela politika grofa Westarpa za posledico najtežjo katastrofo Nemčije. Razmerje med svetovnimi silami ni tako, da bi mogla Nemčija stremeti za »zmagovitim mirom«.
Da je notranjepolitična situacija za Nemčijo v resnici zelo resna, dokazuje tudi opomin in poziv, ki ga je naslovil na voditelje nemških nacionalistov in socialnih demokratov minister za zunanje posle Rosenberg, in v katerih " poživlja omenjene voditelje, da naj se izogibljejo vsega, kav bi moglo privesti do notranjih nemirov.
Medtem ko tako raste notranji razpor v nemškem taboru, razpravlja francosko in belgijsko časopisje o zanimivem vprašanju, ali naj Francija in Belgija skleneta separatni mir z Nemčijo, seveda šele
Skrinjica ljudske stranke (NLS) za Kranjsko je tretja - 3.
Belgrad, 12. marca (Izv.) Po poročilih iz Hazarske, je odpotoval vodja mažarskih fašistov Stefan Friedrich v Rim, kjer se sestane z min. predsednikom Mussolinijem. Kakor se doznava, bo odpotoval iz Italije v Angoro in Carigrad, kjer
Turški protipredlogi m zahteve.
Novi reparacijskl načrti.
potem, ko bo vuhrska okupacija uspešno potekla in bo repa racij sko vprašanje urejeno. Pozornost v tem oziru je zbudil članek v pariškem listu »Echo de Pariš«, v katerem svetuje Pertinax h gospodarskemu sporazumu med Francijo in Belgijo na eni in nemškimi industrija Ivi na drugi strani. Članek izvaja, da je treba najti sistem, po katerem bi Poruhrje delalo v prospeh obnovitve Francije in Belgije. S to pogodbo bi najbrže soglašala tudi Italija, medtem ko bi Anglija soglašala šele pozneje, tako, da bi lula deležna dobrot, ki bi izhajale iz te pogodbe, v pogajanja pa bi se ne vtikala.
Zdi se, da so pogajanja o ureditvi rulirskega konflikta že na pbzor: ju. «Echo de Pariš« je v ozki zvezi s francosko vlado, vsi e d česar postaja misel separatnega miru med Francijo, Bclgi'0 in Nemčijo velikega pomena.
ZOPET NAPAD NA TISKARNO.
Novi Sad, 12. marca. (Izv.) V soboto so obli uri zvečer vrgli neznani zlikovci bombo v tiskarno »Deutsches Volksblatta«. Bomba, ki je bila vržena skozi okno, je eksplodirala in povzročila ogromno škodo. Poslopje je na več mestih poškodovano. Eksplozija je bila tako močna, da so na mnogih sosednih hišah popokale šipe. Vest o tem napadu je izzvala po vsem Novem Sadu veliko ogorčenje Sodi se, da je napad delo Orjune. Vsekakor bo ta dogodek vplival na stališče narodnih manjšin pri volitvah.
PAŠIČ BOLAN?
Belgrad, 12. marca (Izv.) Predsnoč-nim se je vrnil min. predsednik Pašič iz Banjaluke, kjer je bil na agitaciji. Po programu bi imel Pašič odpotovati iz Banjaluke v Slovenijo. Ker se pa zdravstveno ni počutil najboljše je opustil svojo pot v Ljubljano. Včeraj Pašič ni prišel v svoj kabinet, ker je lahko obolel. Misli se, da bo nekoliko dni moral ostati v postelji.
KRALJICA MARIJA MED SIROTAMI
Belgrad, 12. marca. (Izv.) Vče-iaj je kraljica Marija posedla v spremstvu dvorne dame Hadričeve sirotnišnico, so deklice priredile ob tej priliki koncert. Deklice v sirotišnici so poklonile kraljici šopek cvetja ter jo sprejele z navdušenimi ovacijami. Kraljica je ostala dalje časa v sirotišnici ter se nato vrnila na dvor.
AKCIJA BOLGARSKIH KOM1TAŠEV.
NIŠ, 11. marca. (Izv.) Včeraj so v Nišu prijeli nekega boljševiškega agenta, ki so ga takoj izgnali v Bolgarsko. Njegov prihod je bil v zvezi z izvedbo organizacije komunistov. Pri njem so našli važne dokumente. Po zanesljivih vesteh se opaža na meji sumljivo gibanje. V Bolgarski se je pričela proti nam živahna agitacija komunistov in odbora »makedonstvujočih«, ki zbira neprestano okoli sebe sumljive tipe in jih pošilja v južno Srbijo radi propa-
Hans Dominik:	22
OBLAST TREH.
Roman iz leta 1955.
(Dalje.)
Dr. Glosin je izrekel te besede z čudno ostrim naglasom. Zamorka je takoj Odstonila in je sledila doktorju in njegovi spremljevalki na dvorišče.
Jane se je počutila po težkem truljenju zadnjih dni skoro popolnoma olajšano. Ali je bil to doktorjev vpliv, ali izpremenjena okolica — začela je zopet zaupno gledati v bodočnost. V mirnih urah premišljevanja je že preje večkrat računala z možnostjo, da jo mati, ki je vedno bolehala, lahko kmalu pusti samo na tem svetu. Sedaj sc je bilo zgodilo in skušala sc je spraviti z neizpre-mcnljivirn.
Tako je stopila roko v roki z dr. Glosinom v svoj novi doni. Doktor jo je spremil v sprejemno sobo in je potem mignil Abigail, naj ji pokaže njene prostore. Mlad deček mešane
gande in povzročanja neredov. Med prebivalstvom južne Srbije, ki je neposredno izpostavljeno napadom bolgarskih komitašev, vlada veliko razburjenje. Oblasti so ukrenile potrebno za preprečenje novih upadov bolgarskih tolp.
OSEMURNI DELAVNIK V ITALIJI.
Rim, 11. marca. (Izv.) Ministrski svet je sklenil, da st pi zakon o 8 urnem delavniku 21. aprila v veljajo.
DO ZMAGE!
(Naši shodi.)
Naši nedeljski shodi so vsepovsod paka zali, kako globoko je pognala misel naše stranke svoje korenine v narodovo dušo. Našega načelnika imajo ljudje prav dobro v spominu, ker njegovih del ni mogel narodu nihče prikriti. V njem vidijo kralja Matjaža, ki je zopet vstal in se vrnil svojemu narodu, da ga popelje k boljši, srečnejši bodočnosti. V našem ljudstvu živi tole prepričanje, ki smo ga čuli vsepovsod: Jugoslavija so vile, ki imajo tri roglje. Eden je Pašič, drugi je Radič in tretji je Šušteršič. Dokler ti trije ne sedejo k mizi in se pobotajo, ne bo miru in zadovoljnosti. — Priredili smo m e d Kostanje-v i c o i n B reži c a m i poleg vrste malih sestankov dva javna shoda.
Naš shod v sv. Križu je izvolil za predesdnika spoštovanega našega pristaša g. Fischerja soglasno. Naš kandidat g. Š k e rb e c je razvijal svoj program. Poživljal je, naj 'se nihče ne vdaja ne hujskanju in ne obljubam, od poslancev pa naj zahteva obračuna. Vsak je dovolj odrasel, da sam ve, kam bo vrgel krogljico. Stranka, ki volivce sili in terorizira, se je sama obsodila na smrt. Ne poziva, da kdo voli NLS, zahteva pa da govori vsak svobodno. Avtonomiji je razgrnil sliko pravo sliko. Svari ljudi, naj se ne vdajajo obljubam o zlatih gradovih, in jih vprašaje, kako si predstavljajo avtonomijo, pa kaj potem, če je ne dobe. Marsikdo se je tedaj popraskal za u-šesi. Zakaj pravega jim niso nikoli povedali. — Domači g. kaplan je kaj pridno delal medklice, ki jim je pa g. Škerbec ostal Jcos. Na vprašanja, odkod ima dr. Šustteršič denar, ja povedal, da so „Slovenčeva*- obrekovanja nesramna laž, ker je denar ves od naših somišljenikov. V zahvalo pa je g. Škrbec potipal SLS po neki jako občutljivi žilici, nakar je nastalo veliko smeha. Pogovor je napeljal na Koroščeve avtomobile, njegovo bel-grajsko vladovanje in njegovo „avtonomijo", pa tudi na dr. Brejca. Nastopil je tudi domači g. župnik, ki je bil pa zelo razburjen. G. župnik menda še zdaj ni spregledal SLS in je^v svojem idealizmu pozival naj nihče ne cepi enotne fronte za slovenske pravice, nakar je nastal velikansk hrup. Ko so nas vprašali, kdo izmed duhovnov gre z nami, je zaklical g. kaplan, da škof ni naš. Med huron-
krvi je znosil tjakaj iz letala njene kovčke. Perilo, obleko in ostale potrebščine za vsakdanje življenje.
lane sc je vsedla na stol poleg okna in se zatopila v pokrajino, na katero je že legal mrak. Njene misli so se nahajale pri Silvestru.
Vest o dogodku v Sing-Singu je prodrla seveda tudi v tiho hišico obeh žensk v Trcntonu in je obe do skrajnosti prestrašila. Pač sta čitali, da so ga rešili neznani pomagači. Toda že dejstvo samo, da je zakrivil zločin veleizdaje in da je bil po vseh predpisih obsojen na smrt, že to je strašno vplivalo nanjo. Jane, kakor tudi njena mati sta bili popolnoma zbegani, dokler jih ni nekoliko potolažil star nrijatelj pokojnega očeta. Joe Miller jih je takrat obiskal in ko jih je videl vse obupane, se je smejal.
„Skrb za Logg Sar ja? ... Popolnoma nepotrebno!... Tristo vragov, tukaj je nekaj udarilo vmes in popolnoma zmešalo načrte ogleduhom in ovaduhom. Sicer nimam nobenega pojma, kaj bi naj bilo, da je strašno učinkovalo. Na noben način se vam
sidrn smehom ga je neki kmet zavrnil, da je škof — komunist. Ko je g. kaplan še zaklical, da bodo vsi volili SLS, je nastal zopet smeh in kričanje. /Jvahno so se volitci razdelili.
Naš shoi na Malencah pri Brežicah je prav tako dokazal, da naših mož kljub vsemu hujskanju in blatenju d 1917 dalje niso mogli pri ljudsvu
spraviti ob dober glas. G. Škrbcu so ploskali navdušeno, ker jim je govoril iz srca. Pristaši vseh strank so bili zbrani in vsi so odobravali njegova izvajanja. Zaklical jim je: »Volite, kamor hočete. Moja je tretja!« Možje so mu stiskali roke in mu namigavali, da »tretja le ne b» prazna«, k.jub vsem pobožnim željam SLS.
£*olitič:n@ vesti-
-J- Slovenčevi protest so še bolj imenitni kot Pavlihova trobenta, v kateri je glas pozimi zmrznil, spomladi pa se je staja! in prišel iz trobente. »Slovenčevi« protesti so zmrznili že leta 1917, ko je bila res izredno huda zima in so se stajali šele spomladi 1923. Dr. Šušteršič pripoveduje v svoji brošuri, da je početkom 1. 1917. na željo vlade poslal ministru grofu Czer-ninu patriotično izjavo, ki je bila namenjena za Wiisona. »Slobodna Tribuna« g. Trumbiča je te dni naredila reklamo, da je te dni objavila avtograf dotičnega pisma. To pismo je bilo že začetkom 1917 objavljeno v vseh listih, tudi v »Slovencu«. Pa kakor rečeno. je radi prehude zime (brez dvoma že pripravljajoč) protest takrat zmrznil, zato pa se tem objestnejše šopiri v včerajšnjem »Slovencu«. Disonanca te muzike je žal tako groza, da mora vsakomur slabo prihajati in si mora tiščati ušesa in celo nos, kar je nekoliko komplicirano. Radovedni smo, kedaj se staja drugi protest proti dr. Koroščevem vel patriotskemu pismu, ki ga je izročil grofu Klam-Martinicu, ministrskemu predsedniku cesarja Karla, pismo, ki je v habsburškem patriotizmu najmanj za 500 % prekašalo Šušterši-čevo in v katerem je dr Korošec trdil, da za Habsburg ves slovenski narod z veseljem da zadnjo srago svoje krvi, poleg drugih lepih reči. To bo šele muzika, kadar sc ta protest staja — in lepa bo njegova vonjava. Izsledili pa smo pri »Slovenčevih« še en protest, ki je bil zmrznil v tišti hudi zimi. »Katoliška tiskarna« je namreč tiskala in razširjala v tej hudi zimi, in sicer že o Božiču 1916 lično, črno-rumeno knjižico z 84 stranmi pod naslovom »Veliki cesar«, z lepimi slikami in natančnim popisom nekdanjega cesarja Franca Josipa od trenotka rojstva pa do smrti. Nič zato 1 Knjižica iz Jugosl. tiskarne doslovno takole: »Živijo cesar Karel s cesarico Cito, živio cesarjevič, živio Habsburg In starodavna naša do-m o v i n a Avstrija! Slovenec je vaš na veke«. Kaj bo, kaj bo, ko ta protest vdari na dan! To je bilo seveda še ob času, ko so gospodje v Katoliški tiskarni mislili, da bo Nemčija zmagala. Komaj pa so pričeli o tem dvomiti, že jih je pričelo nekaj »viti«, a se je kljub temu povzpel prošt Kalan še poleti 1918 na občnem zboru »Katoliškega tiskovnega društva« do velepatriotičnih glaso /, ki so tiskani v koledarju KTD za leto 1919. To je bilo seveda po leti, ko protest ni mogel zmrzniti.) Ko pa je cesar padel, so pokazali prav tisto plemenito oslovsko
lastnost nap ram mrtvemu levu in so brcali kar na vse štiri kraje obonem. Ko je pa celo cesar Karel umrl, so kot patentirani kristjani pljuvali na njegov grob in prepustili »brezvercem«, kakor-»Slovenskemu Narodu«, »Jutru« itd., da so spodobno in prijetno pisali o mrtvecu. To le mimogrede. Je pa še nekaj klerikalnih protestov, ki so se nekam pogubili. A za danes naj bo zadosti tega materijala.
+ Čut stanovske odgovornosti in
dolžnosti sc jc zbuail pri „Slovenčevih'1 gospodih, ko so čitali naš sobotni zgodovanski podlistek. „Skorje in politika" in v njem temeljito zgodovino svojega lista. — sicer malo pozno, a vendar bi bilo silno razveseljivo, če bi bilo le res. — Da, ko bi bilo res! — A žal, da opazujejo ti gospodje pomanjkanje tega čuta samo pri drugih, pri sebi pa, kjer vlada v tem oziru grozovit tohu vabohu, tega ne opazijo. Nerazumljivo nam je, da se ta čut ri njih nikakor ne more razviti. Poskusili smo že vse mogoče, da bi se ta čut pri njih vzbudil. Klicali smo jim v spomin osmo božjo zapoved, ki velja za cel svet, torej tudi za „Slovenčevega" urednika, čeprav je duhovnik, in za gospode funkcijonarje pri „Kat tiskovnem društvu", čeprav so vsi duhovniki, in slednjič tudi za pokrovitelja tega društva, čeprav je škof ... Žclje-ga čuta ni in ga ni! Fabricirajo se dan na dan laži iu obrekovanja, vse na rovaš ubogega pokrovitelja! — Sicer bi morali pa gospodje, če so kdaj dobili kak pojm o zgodovini, vedeti, da se zgodovinska resnica s svojo železno logiko ne ustavi pred nobeno osebnostjo!
+ Lažnjivci iz katoliške tiskarne.
»Slovenec« piše: »Sramežljivo priznanje. Na naš dokaz, da Šušteršič ljudi podkupuje, da bi ga volili in na njegovi listi kandidirali, je »L. D.« najprej odgovoril, da hržemo. Ko smo pa navedli izmed mnogih slučaj g. Luskovca, sc je tudi Šušteršiču vest nekoliko zbudila. Zato je svojega agitatorja Jožefa Brc skvarja pripravil do tega, da daje 10. t. 'm. v »L. D.« nekaka »pojasnila«. Prva laž je, da je »Slovenec« kaj dokazal. Ravno nasprotno — bil je postavljen na laž in je sedaj kot vsi lažnjivci, povrh še nesramen. Druga podla laž je, da dr. Šušteršič ljudi podkupuje. Dokažite en sam slučaj! Tretja laž je, da je dr. Šušteršič svojega agitatorja Jožeta Breskvarja pripravil do tega, da je dal pojasnila. Ugotavljamo,
ni treba bati za Logg Sarja. Menim, da bi sc on sedaj lahko šel popolnoma mirno izprchajati celo po ncw-yorških ulicah. Njegovi sovražniki bi se pri ponovnem napadu le še bolj blamirali."	,
Te besede so potolažile Jane. Čudovitost vsega dogodka jo je presenetila. S tujo tajinstveno mogočno pomočjo je Silvester v zadnjem ire-notku ušel smrti. Od takrat je upala na njegov povratek v trdnem zaupanju, da bo pomoč, ki ga je resila prvič, obranila tudi pred vsemi nadalj-nimi napadi.
Klepetava Abigail jo je zmotila v njenem razmišljanju. v Katero obleko da bo lady oblekla. Ce se ne bo za večerjo nič nakitila. Gospod doktor da ljubi nakičene ženske pri večerji. Morda bi ji celo ...
Usta starke so se zopet raztegnile do ušes. Toda Jane tega ni opazila. Le počasi so se vračale njene misli k sedanjosti.
Kaj da naj obleče?... Priprosta črna obleka, v kateri se je nahajala, bo prava ... Nakit na dan pogreba evnip matere ... Naročila ie Abigail
naj pospravi garderobo po omarah, nakar jc zapustila sobo in odšla v spodnje prostore.
Abigail je pričela z delom, ki ji je bilo zaukazano. Kos za kosom je jemala iz kovčkov. Pri tern pa je mrmrala predse:
„Holm, golobičica ... jako priprosta, preskromna. Nič baržuna, nič svile. Tako priprosto... to ravno ni pa.ukusu mistra doktorja ... On ljubi fine dame ... rumeno, rdečo svilo. Nobenih črnih oblačil.. ."
Pričela je vlagati perilo v predale in nadaljevala je svoj samogovor:
„Se boš morda izprerncnUi, golobičica! So bile uidi še druge tukaj pred teboj. So se tudi morale. So storile vse, kar je hotel mister doktor, če jih je mister doktor pogledal... pogledal z velikimi, žarečimi svojimi očmi."
Njene besede so se izgubile v hihitanju, ko je vlagala zadnje kose v p r ccl ale.
Janc je stonila v obednico. Mladi mešanec jc serviral. Dr. Glosin je čakal, da jc zapustil sobo in šele nato ie začel razgovor.
Domače Vesti.
da je prišel g. Breskvar v naše uredništvo , ne da bi ga kdo pozval, in nam prinesel dotično izjavo, ki jr vrsticah tri nesramne laži. Sramota, da je lastnik »Slovenca« katoliško tiskovno društvo, po aro vite Ij tega društva pa g. knezoškof ljubljanski.
— Pili bodo. Na našo notico, da ga bodo unionski eselesarji pili v vsakem slučaju, pravi: „Priznamo po svoji človeški slabosti, da bomo pili, pa še dr. Šušteršiča bomo zraven povabili, da bo svojo žalost doli poplaknil/1 — Priznanje njihovih človeških slabosti je bilo odveč, ker jih brez tega vsi dobro poznamo. Kar se pa tiče povabljenja, pa smo mnenja, da bi se dr. Šušteršič za povabilo v taki „družbi11 lepo zahvalil.
stisk® Mesti.
*Skrito orožje in municija v Bratislavi. Na neko zaupno prijavo, da se nahaja v poslopju bratislavskega ka-pitanata v kleti skrito orožje in muni cijo, sc jc odločila mestna policija, da poslopje preišče. Našli sta se v istini dve strojnici, 7 navadnih pušk in 6 zabojev z 3000 patronami. Nadalje so našli še 43 ročnih granat. Sum leti na nekega višjega stražnika, ki sc nahaja kljub temu, da je madžarski podanik, še vedno v svoji službi.
*	Plačani delavski dopusti. Poslanec Koudeika in drugi so vložili v češkoslovaškem državnem zboru inicijativni predlog, da se uvedejo za delavce delavski dopusti. Ta dopust naj obsega letno 6—12 din toda le za stalne (lenivce. Med dopustom vleče naj delavec normalno plačo, ludi se je vložil inicijativni predlog, tičoč se odpovedane dobe in odpusta iz službe. Službeno razmerje sc more razvezati le po prej-šni službeni odpovedi.
*	Milijardna dražba na Dunaju. Od 22. do 24. marca se bo vršila na Dunaju (Dorothcum) družba, za katero se zanima ves svet. Prodajale sc bodo prelepe rezbarije slavnih mojstrov, posebno iz 15. in 18. stoletja, razprodali bodo veliko zbirko umetnin iz nemškega, itoli jonskega in flamskega brona, veliko zbirko keramičnih izdelkov in umetnin iz emajla. Zlasti se zanimajo interesenti za kovinske izdelke iz 12. in 14. stoletja (povečini so te križi, keliki, kadilnice itd.). Kot družbeni predmet je pripravljeno tudi 10 pergamentnih rokopisov iz 15. in IG. stoletja. Vsa starina se ceni na 3 milijarde avstrijskih kron (230.000 s vic. frankov).
9 Nemčija pospešuje svoje trgovsko brodovje na račun reparacij. Londonska »Fortnigbly Bevievv« priobčuje zanimiv članek, v katerem izvaja med drugim: Nemško finančno ministrstvo nima nikdar denarja, kadar je treba poravnati reparacije. Znano pa je, kolike svote žrtvuje za povzdigo industrije, ki sc s strahovito naglico dviga iz medvojne stagnacije in ogroža že celo Evropo s prcplavo svojih cenenih izdelkov. Z očitno simpatijo jo
„Ljuba gospodična Jane. kot vidim, je pričelo moje zdravljenje že vplivati. Dosti bolje izgledate namreč, kakor danes zjutraj.”
„Imate prav, gospod doktor. Potovanje me ]e spravilo na druge misli. Bila bi skoro zadovoljna, če bi... vedela, kaj je z našim prijateljem Silvestrom."
„Gospodična Jane, bodite zadovoljni, da je naš prijatelj ušel nevarnosti in da se nahaja po človeški preudarnosti sedaj na varnem, če vas ceni, vas bo prav gotovo kmalu obvestil o sebi "
\,Seveda bo .. mora ... oh, da bi..
lane je razburjeno izrekla te besede. Dr. Glosin je obmolknil, kot da ga je ta čustveni izbruh ustrašil.
„Oprostite mojo razburjenost, gospod doktor! Jaz se tresem za usodo odsotnega, nisem sc vam pa še zahvalila za vašo dobrotljivost."
Če je dr. Glosin sploh kaj pri vsem tim razgovoru občutil, jc pač znal mojstrsko skrivati svoja čustva. Nobena mišca na njegovem obličju ni trenila, ko je mirno nadaljeval razgr
podpirata zlasti Holandija in Amerika. Dočim si morejo ostale države le polagoma zvišavati tonažo trgovskega brodovja, si Nemčija obnavlja s čudovito naglico svojo pomorsko silo. Finančno ministrstvo je dalo nič manj nego 30 milijard mark za povzdigo brodovja, a kolike so šele vsote za katere svet ne ve. Nemci so obnovili že preko 20 prekomorskih plovnih linij in nemško blago je že zopet našlo sigurno prekomorske trge za svojo razvito industrijo. Članek opozarja angleške industrijee in trgovske kroge na ta dejstva in pravi med drugim, da imajo Nemci 80 krat več kemičnih tvornic in seveda tudi več kemičnih izdelkov nego Anglija.
*	Mussolini — stričnik italijanskega kralja. Mussolini bo odlikovan z redom Oznanonja, ki daje pravico do naslova »stričnik kralja«. Ustanova reda Oznanenja predpisuje, da mora odlikovanec dovršiti čin velikega nacionalnega pomena, n. pr. podpis mirovne pogodbe ali pogodbe o povečanju narodnega ozemlja. Mussolini bo zato odlikovan o priliki aneksije Dodeka-ueza. Nenavadno je, ker ministrski predsednik sc ne poseduje nobenega viteškega, reda in bo zdaj okrašen z naj višjim odlikovanjem. Določeno je, da dobi Mussolini red še pred poroko princezinje Jolande, ker bo nastopil kot notar krone v svoji lastnosti ministrskega predsednika.
*	Poljske vzhodne meje. Poljsko časopisje prinaša naknadno poročilo, da je francoski ministrski predsednik Poincare pripomnil v pismu na polj nkega ministrskega predsednika Sikor-skega, da je v interesu miru, da priznajo vzhodne poljske meje tudi Litvanci. V poslaniški konferenci je angleški delegat ugovarjal, da je avtonomija vshodno Galicije po poljskem načrtu precej omejena. Poslanička konferenca bo najbrže zahtevala gotove pogoje za razširjenje vshodnogali-ške avtonomije, preden bo pripoznala poljske moje. Na te mejo ho vplivala tudi ruska pogodba, kakor so predlagali zastopniki Francije.
° Kardinal Dubols — nadškoiu v Upsali. Kardinal Dubois, nadškof v Parizu, odgovarja na poslanico švedskih škofovt ki protestira proti zasedbi Porulirja, s sledečim pismom nadškofu v Upsali, kjer pravi dobesedno: „Zahtevamo samo to, kar nam pripada. Ponovno so bili naslovljeni prizivi na dobro voljo dolžnika zaman. Ako se je francoska vlada čutila primorano, ko so bili primanjkljaji ugotovljeni uradno in na podlagi dejstev, poseči po zakonitih prisilnih sredstvih, ki niso v naši navadi, se je to zgodilo, da pokrije dolg, ki ie za Francijo neodložljiv, ne pa da rabi svojo moč v korist nacionalni sebičnosti, kar bi bilo zločinsko. Francija sc tako zaveda spoštovanja do pravice, ne da bi žalila (krščanske.) ljubezen.“
*	Atentat v Kijevu. Kakor javlja „Chicago Tribune" iz Rige, je bil v Kijevu izvršen atentat na ukrajinskega ministra Gogoljeva in njegovega pomočnika Mlinova. Oba sta bila ubita. Storilcev se doslej še ni posrečilo prijeti.
Prispevajte v naše sklade!
«■	?11 ■ r	i. ' "J
govor. Govoril je o bodočnosti Jane. Daljši počitek tukaj, potem potovat nje v Evropo. Tam morajo pač še živeti sorodniki njenega očeta.
„Slišala sem, gospod doktor, da bo prišlo do vojne z Anglijo. Potem pač nikdo ne bo mogel v Evropo."
Dr. Glosin je raztreseno odkimal.
„Časopisno besedičenje, ljuba gospodična Jane. Mi niti ne mislimo na vojno. Jaz sam se peljem jutri zopet v Evropo. Predvčerajšnjem sem bi! zadnjič na Angleškem. Govoriči sc pač marsikaj o vojni, ker nas napravljajo časopisi nervozne. V resnici pa ne misli noben človek nanjo."
„Jaz odkrivam vedno nove strani na vas, gospod doktor. Mislila sem. oa imate opraviti samo med Nev/ V or kom in Tren tonom. Potem izvem, da posedujete še to lepo farmo v Koloradu in sedaj slišim, da se vozite dvakrat na teden v Evropo. Lepo mora bitp takole potovati po svetu."
„Da, ec bi človek potoval v s vok' ■'abavo; Drugače pa izgleda stvar, če tirajo človeka na pot službene lolžnosii. kot na primer me?--
(Dalje prihodnjič.)
— Radi defekta stavnega stroja
morajo danes izostati stvari, ki so bile namenjene za dtnašnjo številko, ker bi sicer list izšel z veliko zamudo. Ge kdo kaj v listu pogreša, naj nam to z ozirom na nekrivdo uredništva oprosti.	Uredništvo.
— Konferenca za ureditev pravnih stikov med Češkoslovaško in Ju-jugoslavijo. V petek dopoldne so bile v Ljubljani na oddelku za pravosodje zaključene meritorne razprave glede P'aviie pomoči med Češkoslovaško republiko in našo kraljevino. Razprave so trajale okoli 14 dni. Konferenca je v glavnem razpravljala načelna vprašanja pogodbe, ki zadeva:	1.
civilnopravdne 2 kazensko pravdne zadeve, 3. zadeve eksekucijskega reda, 4. izvenspornc zadeve, 5. medsebojne zapuščinske zadeve in 6. izročitev zločincev (razim političnih). Dne 9. t. m. je komisija odpotovala v Bclgrad, kjer se pogajanja o pravni pomoči te dni zaključijo.
— Slovesna zaprisega novega ljubljanske "a župana bo jutri, v torek 13. t. m. ob ll. dopoldne v mestni zbornici. Dr. Periča osebno zapri-seže pokrajinski namestnik Ivan Hribar.
— Podžupan za mariborsko oblast. S kraljevim ukazom z dne 7. t. m. je imenovan vodja agrarnega urada v Mariboru dr. Vilko Pfeifer za načelnika 11. razreda v ministr-stvu za notranja dela z letno plačo 6000 dinarjev, obenem je bil postav-ijen za podžupana za marib. oblast.
— V »vojni članek .Zagovor centralistov" v št. 32. našega lista so se vrinile napake, ki pa so iz logične zveze itak razvidne in jih jc najbrž vsak sam popravil. V d ni m koloni v začetku drugega odstavka naj stoji: Narodna vlada kot taka pa ni (ne je) smela razpustiti deželno avtonomijo. V drugi koloni 11 vrstica od spodaj naj se glasi: vseslovenska in ne neslovenska. Tretja kolona, drugi odstavek naj sc glasi mesto varen državnopravni akt, važen državnopravni akt.
— Shod SLS v Borovnici. Precej
časa je odšla SLS, predno se je odločila, da skliče shod v Borovnici. Končno pa so se po dolgem obotavljanju vendarle opogumili in se odzvali povabilu borovniškega g. kaplana in par posameznikov, katerega rezultat je bilo včerajšnje zborovanje. V zavesti, da v Borovnici niso dovolj močni, so zbobnali svoje pristaše iz vseh okoliških vasi, da celo iz Vrhnike jih je prispelo dva voza. — S prvim jutranjim vlakom sta prispela oba govornika dr. Brejc in dr. Natlačen, ki sta pripeljala s seboj svojo avantgardo, obstoječo iz mladih dijakov — »živjašev-. Prvi utis, ki sta ga imela v Borovnici za nju ni mogel biti ugoden. Raz hišo nasproti cerkve je pozdravljal dr. Brejca velikanski čnioobroblien plakat, ovit z žalobnim trakom, z velikim črnim križem v sredini, na katerem se je blestel napis: Dr. Brejcu v veličasten spomin — Zaloška cesta«, kot opomin ljudstvu, naj ne zaupa krivim prerokom. Ko je prišel mimo dr. Breje je, opazivši ta plakat, samo malomarno zamahnil z roko in urno ubral pot, ki drži proti Ljudskem domu. Po maši sc je nabralo v dvorani dokaj ljudi, seveda več Vrhničanov. Presereanov itd., kakor domačinov. Najprej je podal besedo predsednik shoda Kobi dr, Natlačenu, katerega govor je bil od navzočih naših ljudi, -ipCioog Aoi[TupBdTJd ui gmCoisouies stične zveze delavnega ljudstva, hrupno moten. Govoril je seveda veliko o avtonomiji in poživlja! navzoče, naj vržejo na dan volitev krogljico v skrinjico edino zveličavne SLS. Ko je pričel govoriti dr. Brejc, so domačini povečini že odšli na shod, ki ga je priredila istočasno Zveza delavnega ljudstva, tako da so ostali samo še okoličani in Vrhničani.
— Za kruh, obleko in streho. To je bilo geslo včerajšnjega impozantnega manifesta eijskega shoda v Ljudskem domu, kjer so e sestali državni trpini in sicer aktivni L, »pokojem, civilni državni nameščenci in •viličarji vseh kategorij, vpokojeni častno, in orožniki ter njih vdove iti sirote. Predsednik g. Lilcg je poudarjal, da jc to strogo
stanovska manifestacija brez vsake politične primesi in demagogije. Cuje naj javnost, da smo gladni, strgani in bosi in to ne po svoji, marveč po krivdi naše delodajalke državne uprave. Delojemalci smo in pravico imamo in dolžnost do naših žen, mater in otrok nas tera, da zahtevamo od svoje delodajalke, naj nam da za naše naporno in zvesto delo tudi življenju primerno in zadostno .plačilo. — Mnogo se je že o tem perečem vprašanju razmotrivalo, ukrepalo, manifestiralo — toda žal vse zaman. Padle so stare in prihajale nove vlade, toda spremembo smo občutili k večjemu le kot pripadniki politične stranke, nikakor pa ne kot družinski očetje. — Draginja je rasla, zvi-šavale so se cene za živila, hrano, obleko in stanovanje — padala je valuta — plače pa so nam ostale. Za poboljšek nam je vlada maksimirala draginjske doklade in posledica je bila, da so mnogi prodali, kar so mogli, da žive in životarijo na opolzkem kreditu. Malenkosten priboljšek, pri katerem je pa izključeno železniško osobje in vsi podtirad-niki in sluge, je omalovaževanje državnega uslužbenca, od katerega je največ odvisen red in mir v državi. — In proti teinu protestiramo. Čujeta naj nas vlada in javnost — dasi je to marsikomu neljubo — da gladujemo iu smo bosi in kličemo javno, rešite nas! Naše zahteve so dovolj skromne. — Osobito protestiramo proti maksimiranju doklad. Ali naj četrti, peti ail šesti otrok nič ne je, ali sluga in nižji nameščenec ne smeta imeti otrok( klici: „Puške pa jim bodo dali, ko bodo dorasli). Ne maramo milostinje, hočemo zaslužek za delo in to vsem enako. Udejstvi naj se pojem zenačenja; Sava nas več ne deli! V enotni državi naj štejejo tudi nam vojna leta, ki smo jih ravno tako težko in požrtvovalno prebili kot Prečani. V imenu žena drž nameščencev je govorila gospa Bartolova, ki je pred vsem poudarjala, da so protestni shodi zato, da se odkrije umetno zakrita beda. ne pa, da se bahamo — S čim? Norčuje se iz nas, kdor nam prida 2 Din dnevno in to miloščino odklanjamo. Bclgrad ima za nas gluha ušesa, kam naj se obrnemo? Vlada bi nam rada dala, pravi — samo kritja nima nikdar za nas. — Težko breme nosimo žene; rušijo se družinski stebri; bliža sc 12. ura, rešite dokler ni prepozno. — Josip Žorga, zastopnik železničarjev je poudarjal solidarnost v slojih, ki se morajo ramo ob rami boriti v enotni fronti izkoriščancev gladujočih in trpečih. Zahteva vsaj razmeram primerne prejšnje plače in poudarja, da če urejajo valuto v zlatu naj tudi svoje nameščence plačajo v zlatu. — Po viharnem odobravanju je bila sprejeta resolucija, ki zahteva v bistvu sledeče: Vsi zgoraj omenjeni stanovi ugotavljajo, da je njihov gmotni položaj tako beden in obupen, da stoje ti uslužbenci tik pred katastrofo. Ta nevarni položaj ie povzročila dr. uprava, ki opušča potrebno in pravočasne ukrepe. — Zahteva se službena pragmatika, zvišanje doklad In odprava maksimiranja in miloščine, nabavni prispevek, rešitev stanovanjskega vprašanja, stanarinske doklade poduradnikom in slugam, po potrebi državno stanovanje in v slučajih dvojnega gospodinjstva primerna odškodnina in pa, da se razširi veljavnost določb člena 282 proračunskega zakona na vse državne in javne nameščence v celi državi. Slični shodi so sc vršili ta dan po vseh večjih mestih in določili so, da ostane akcijski odbor permanenten. Zborovanje je zaključil preds. z značilno izjavo, da ta mani-festidjski shod ni protidržaven, ker nameščenci ljubijo svojo državo! Diktirali so ta shod edinole beda, obup in strah pred bodočnostjo. Mi nečemo upropastiti države marveč jo hočemo rešiti. Opozarja se, da bo državno usiužbenstvo ostalo, menjajo pa se krmilarji. Bojimo se, da začnemo mi iu naše družine bolehati v sled bede in če propademo mi, bo to lanko usodno za našo vjedi-iijciio domovino.
Na izrednem občnem zboru politič-nega kouceptnega uradnlštva dne 7. marca t. L so bile sprejete nastopne resolucije: Iz-reuni občni zbor je ugotovil, da je gmotni položaj državnih nameščencev v obče in med njimi političnih konccptnih uradnikov posebej tako beden hi obupen, da so name-oenci pred neizogibno katastrofo; sedat?." prejemki ne zadostujejo pri vladajoči draginji niti za golo preživljanje, dočim trgovci in drugi odrekajo radi prezadolženosti iirad-nistva vsak kredit tudi za najnujnejše potrebščine n. pr. živila in obleko. Raditega .ve Politični konceptni uradniki izrekajo za ohdarne z drugimi državnimi nameščenci ter sc pridružujejo v boju za korenito zbolj-onjc gmotnega položaja vsaki akciji tudi do
•lajskrajnejših sredstev. 1. Izredni občni zbor zahteva, da se takoj: 1. Vzakoni službena pragmatika, 2. zvišajo z novo uredbo :zenačcne drag. doklade za 150%, ukine naksimirauje rodbinskih doklad ter razveljavijo vse omejitve, ki dajejo dokladam značaj miloščine. 3. Izplača izdaten nabaven prispevek. 4, reši stanovanjsko vprašanje državnih nameščencev. 5. razširi veljavnost določb člena 282. finančnega zakona za proračunsko leto 1922/2.3 na vse državne nameščencev v celi državi. II. izredni občni zbor: 1. soglasno in z vso odločnostjo zahteva z ožit om na jurisdikcijo v zasebnopravnih zadevah, ki je zvezana s službo upravnega uradnika s fakultetno izobrazbo, funkcijsko doklado vsakokrat v isti izmeri, kakor jo uživajo sodniki, in to za ves čas, odkar se je pripoznala sodnikom.
2. sklene, naj se naprosi vlada, da izvršuje prcmeščcnja z ozirom na težke gmotne posledice, ki so zvezane s premestitvijo za prizadetemu, le v najnujnejših slučajih po zaslišanju o evcntuelnih protirazlogih, ki naj se vpoštcvajo: 3. sklene, da se naprosi vlada, naj izvrši napredovanja upravnega uradništva na podstavi določb člena 126/1 zakona o drž. računovodstvu v najširšem obsegu ter ustvari tudi za to budžetsko možnost, posebno ker se napredovanja v zadnjih let niso izvrševala v dovoljni meri; 4. zahteva, naj se dnevnice, potne in druge pristojbine za vršitev službe v izven-uradnih prostorih: a) izenačijo s pristojbinami, kakor jih uživajo drugi uradniki s fakultetno izobrazbo; b) da sc sedaj veljavne postavke v smislu naredbe z dne 30. septembra 1920 D R br. 96.000 „Službene Novine" štev. 222, zvišajo na 400%, kadar se vrši služba v javnopravnem interesu; ako se vrši ista v interesu in na stroške stranke, naj se računajo pristojbine po advokatskem tarifu; 5. predlaga vladi v razmišljanje, kako naj politični konceptni uradniki krijejo stroške, katere jim nalaga njihova služba za reprezentanco In izvedbo zaupnih poslov.
— Samomor. Ustrelil se je v Celju dimnikarski mojster Vilko Žnrman. Povod, da je šel sam v smrt, je bila njegova težka živčna bolezen.
— Tat v stanovanju. V stanovanje kleparja Jenka v Mariboru je dne 5. t. m. vlomil njegov vajenec Josip Hrastnik, rojen v Gradcu. Odnesel je nekaj obleke in denarja. Obleko je poskušal prodati, denar pa je zapravil. Nadebudnega mladeniča so prijeli in izro-Zlil sodiscu.
—	»Invalid® pod ključem. Dne 17.
p. m. se je prijavil mariborski policiji neki možakar, ki se je izdajal za Ivana Bortelija. Na policiji je dejal, da je invalid in da se vrača iz ujetništva. Pripovedoval je dolge storije o svojem pobegu in trpljenju. Policiji pa so se zdele vse te zgodbe malo verjetne, zato jč obdržala v zaporu in napravila daktiloskoptične odtise ter jih poslala policiji v Zagreb. Na podlagi teh odtisov pa je zagrebška policija javila, da je dozdevni Borteli nevaren vlomilec, katerega pravo ime je Josip Cizelj. Zasledovan je radi številnih tatvin v Zagrebu, Ljubljani in drugod.
— Uradne ure pri poštnih blagajnah. Uvedba novega postnega pravilnika, ki je stopil v veljavo dne 1. marca t. 1. določa, da preneha pri poštah ki imajo uradne ure do 18. ure, čas za stranke pol ure pred koncem uradnega časa, to je ob 17. uri 50 minut.
— Izseljencem v . emčijo. Ministrstvo zunanjih poslov opozarja na prošnjo našega generalnega kozulata v Berlinu vse one, ki hočejo potovati v Nemčijo po zaslužku, da so delavske in pridol)itne razmere v Nemčiji vsled nizkega stanja nemške marke in vsled izrabljanja inozemskih delavcev tako slabe, da delavcem mnogokrat prihranek celega leta no zadostuje, da bi z njim pokrili stroške za povratek v domovino. Ker postanejo taki delavci le breme državi, ki nudi sama dovolj dela, se vsi oni, ki nameravajo potovati v Nemčijo za zaslužkom, ostro svare in opozarjajo, da v lastno korist opuste svojo namero.
—	£evlje kupujte od domačih to-
varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg št. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	12
SspFeii sediššši'i
s Usodna pot vinskega trgovca. Mihael Breznik, pos. in vinski trgovec iz Likanj na Sp. Štajerskem pripoveduje takole: Dne 17. V. 1. 1. sem se vračal okrog 3. ure pop. od posestniku in vinskega trgovca Pavlina iz Podbrezij na Podnart. Tam ob cesti naletim na mladega moža. Sedel je na obcestnem kamnu. Pozdravil me je, vstal iu šel z menoj. Šla sva v gostilno, kjer sem jaz pil svoje vino, katero sem imel pri sebi kot vzorec, 1 n dal šem piti tudi novemu tovarišu. Govorila sva razno in on mi je povedal ,da trguje s klobuki, kolesi in raznim drugim blagom. Rekel mi je, da se pelje na Jesenice, in ponudil mi jo tudi klobuk na prodaj. Kupil sem ga menda za 240 kron. Ker se je mož premislil in peljal z menoj v Ljubljano, si je pridržal moj klobuk na glavi. Med potjo mi je pravil o svoji zalogi koles in nie pregovoril, da sem izstopil v Šiški, odkoder sva šla proti njegovemu stanovanju. Tavala sva po temi, sam ne vem kje, vodil me je po samotnih potih in mi pravil o medsebojnih bodočih kupčijah. Končno sva prispela do malih vrat in tam jo spremljevalec 3 krut zaklical »Ignac«. — Ker se ni nobeden odzval, sva šla še naprej in končno me je spravil pod neko bodečo žico in od tam sva šla po nekem vrtu. Naenkrat pa mi zakliče: »Holt ni prav!« nakar se je obrnil. V tem hipu sem začutil udarec v prsa. Kriknil som: »Kdo mo je dregnil, kje je moj revolver!« Pri tem sem dvignil tudi palico. — Ostal sem sam, poklical pomoč, spravili so me nekam, ne vem kam. Zadnje kar sem videl je bil moj spremljevalec, ki je bil skrit pod bližnjim grmom. — Mož je ležal 14 dni brez zavesti in je bil 3 mesece bolan. Ropar mu je zadal z vrtnarskim nožem težko rano na levih prsih in mu predrl pljuča tik nad srcem. — To se je zgodilo lansko leto 17. maja po noči za Kozlerjevim vrtom pri Cekinovcm gradu. Eopar, katerega je policija kmalu zasačila v nekem hotelu v Ljubljani; je današnji obtoženec, bivši občinski tajnik v Sevnici, Rudolf Lamut, doma Iz Starega trga pri Slovenjem gradcu.— Lamut, ki ima precej temno predživ-Ijenje, jo obtožen poleg roparskega umora tudi šo raznih uradnih poneverb, drugih goljufij in potepuštva. — Obtoženec je v preizkavi navajal različno, končno pa je priznal, da se je polakomil Uenarja, ko je videl nabito denarnico. Breznik je imel pri sebi okrog 56.000 kron. Trdi pa. da ni imel namena moža ubiti, marveč ga je hotel samo toliko omamiti, da ga okrade. Pri obravnavi pa zanika tudi to in pravi, da mu je hotel izmakuiti denarnico po vzorcu žepnih tatov, pri čemer pa ga je Breznik udaril s palico, on pa ga je v silobranu sunil z nožem in pobegnil. — Vse drugo kar navaja obtožnica pa prizna in trdi, da je napravil te poneverbe le vsled stiske, slabe plače in številne družine. — Priče potrdijo v bistvu obtožnico v celem obsegu.
SLUŽBENI KAŽIPOT TIHOTAPCEM.
V lepi mesečni noči 29. nov. 1. 1. ob >41. sta zasačila orožnika Kravos in Garibaldi nedaleč ort Hotedršice tihotapsko karavano, ki je peljala preko meje 2 konja. Spredaj je korakal globoko zavit pripr. fin .straže rusko-ta-tarski Mohamcdanec Maja Bcštokov, par korakov za njim pa sta peljala Jakob Petkovšek in Lcop. Gruden od Vipavcev kupljenega konja, — Ko je karavana ugledala orožnika, je Bešto-kov stekel in sledil še prej pobeglima spremljevalcema. Ostali so samo konji. — Beštokova so našli zjutraj na svojem službenem mestu pav korakov od meje. Bil pa je tako pijan, da ni vedel kje da je in so dolgo ni popolnoma zavedel. Radi tega je bil Bešto-kov sin Ashada in matere Banakorde rej. Agojevc, obtožen zlorabe uradne oldasti. — Priče so izpovedale v bistvu petek dogodka, glede pijanosti pa so v celoti izpovedale, da je bil Beštokov
dar siva.
g Direktni tovorni promet z Ma-
žarsko. Mod našimi in mažarskimi delegati je dosežen sporazum o vzpostavitvi direktnega tovornega prometa med našo državo in Mažarsko. Po tem sporazumu se s L aprilom vzpostavi tovorni promet za vse postaje v Hazarski iii obratno v naši državi z direktnimi tovornimi listi brez posredovanja špediterjev. Isto velja za tovorni promet v Avstrijo in Češkoslovaško preko Mažarske. Voznina se plača v naprej ali na končni postaji.
g Kazni radi nedovoljene trgovine z devizami. Finančno ministrstvo je naložilo podružnici Ogrske kreditne banke v Subotici 100.000 dinarjev globe radi prodaje deviz. Kaznovalo je tudi neko Vero Bokar z 20.000 dinarji globe, ker je brez dovoljenja kupovala devize.
g Železniški promet s Sušakom. Prometno ministrstvo je izdalo naredbo, po kateri se nobeno blago ne moro odpravljati na Sušak in Reko preko Sv. Ane. Skrajna postaja je Bakar, za katero se more sprejemati blago v smeri proti Reki.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 12. marca. (Izv.) 1 dolar 97 Din, 1 funt štori. 454 Din, 100 fr. frankov 590
res pijan. Posebno drastično je to izrazil njegov tovariš, katerega bi moral obtoženec nadomestiti, tudi kavkaski Turek Mohamed Dimo, ki je izjavil med drugim, da je bil obtoženec, ki je sploh pijanec, tisti večer strašno pijan. — Drž. pravdni k ugotavlja zlorabo uradne oblasti in negira popolno pijanost. Zagovornik dr. Triller uvaja svoj zagovor s tem, da spada na zatožno klop prav za prav tisti, ki jo postavil na tako odgovorno mesto takega, Mohamedanca Tata rja, kateremu so vse te državljanske dolžnosti popolnoma tuje. Vsak dokaz uradne zlorabe manjka, enako tudi vsak dogovor s tihotapci, ker bi bil Beštokov v tem slučaju vse drugače in ne tako neumno postopal. — Porotniki so z 9 glasovi zanikali glavno vprašanje glede zlorabo uradne oblasti, vsled česar sta ostali dodatni vprašanji glede pijanosti brezpomembni in je bil naš turški finančne oproščen.
Din, 100 švic. frankov 1800 Din, 100 mark 6.46 Din, 100 avstr, kron 0 13>4, 100 čsl. krgn 29L Din, 100 iir ital. 460 Din, 100 ogr. kron 3. 50 Din.
lamelno gledališča.
DRAMA.
Torek, 13. marca: Zaprto.
Sreda, 14. marca: Ugrabljene Sabinke. Red B.
Četrtek, 15. marca: Othello. Bed C. Petek, 16. marca: Zaprto.
Sobota, 17. marca: Za pravdo in srce. Red A.
Nedelja, 18. marca: Madame Sans Gene (ob treh popoldne). Izven. — Othello (ob osmih zvečer). Izven.
OPERA.
Torek, 13. marca: Nižava. Red F.
Sreda, 14. marca: Seviljski brivec.
Red A.
Četrtek, 15. marca: Jcmifa. Red D.
Petek, 16. marca: Vrag in Katra.
Red C.
Soboto, 17. marca: Tosca.
Nedelja, 18. marca: Vrag in Katra. Red B.
Izdaja konzorcij »Ljudskega dnevnika.« — Odgovorni urednik F r. J e r e b. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani
StensM načrt Ljubljane je izšel
v zalogi »Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnih središč in kopališč kraljevine Srbov,
Hrvatov in Slovencev« ter se dobiva po vseh trafikah, za ceno od Din. 7‘—, po pošti 8-— Din., kakor tudi v glavni zalogi: Oglasni *aeod*
3. Zorman-ono anončna in reklamno podjetje
LejutoRjemc*, Gledallfiksh ul. SL
NčSradaa (dana.
N&iere p edsesti daje cofa
„B B R $ O	gumi Eapetaiket hi
-.B E B $ O SP* črnsi pefp'akv 7
Veita ebr-ibijenr.s, »a,ere aživa o toii gum tapeteiki, -.Mer ludi gsmi’peipiaU dala »ta je peved, ta za najbe jše eagoiere aa genije vprašanje raspišemo sledeče nagrade: aagrada......................802©	Oiaara
2.	BDoreds.............*«088	Diaara
3.	nagrada.............. 50©	Bfaaia
30 nagrad............- pa 188 Dinara
SO cagrađ.............pa 5© Biaera
Odgeven r« z ia'as aazaake imesa in tečne adrese rešiljalelja Bcs'sv',ja|u do ! 5. sprra L I. na nas e?; BSRSOH Ksužtii d. d. Zagreb Vllsccov feS škv. 7.
Odgovore bode pretsdii edea jnr? rekkaaath slrokevaja-kvT, a Imena nagrajenih se bode naznanila v daevaiklb.
BERSOH KaiLuk d. rl. Zagreb,
Vilsonov trg 7-
Prispevajte v naše sklade!