VPLIVI IN PROTI VPLIVI NA GOSPODARJENJE
Dvojni »boj« delavcev Plutala
Preteklo lelo lahko v TOZD Zapiralna embalaža delov-oe organizacije PLUTAL ovrednotijo kot dvanajst mese-cev ponovnega preverjanja srednjeročne opredelitve nji-hovega razvoja. Izkazalo sc je, da bi bili poslovni rezullati znatno slabši, če se ne bi ves čas zavedaii, da morajo črpati s svojim znanjem in razvojem številne rezerve pri oskrbovanju proizvodnje kronskih in navojnih zapork.
Kljub temu, da dosega v Plutalu produkcijski izplen že vrednosti, ki jih beležijo podobne tovarne v tehnološko najrazvitejših deželah, oziroma, da se kot edina tovarna zapork v Jugoslaviji približuje evropskim in svetovnim proizvodnim merilom.
Poudarili smo, da bi bili rezultati lahko celo slabši, kot so. Kje so bili in so še vzroki za tako nevarnost?
»Tudi lani so se zaostrovali pogoji gospodarjenja. Še bolj kot tuja recesija.nas je prizadela domača. Ta več-plastno. Da se surovine in polizdelki nenormalno dražijo, je že stara, a žal vsakdanja resnica. H.uje je to, da so nam zaradi Tovame bele pločevine v Šabcu uvedli kontingen-te za uvoz cenejše in boljše tuje pločevine, a sprostili uvoz kronskih zapork. Tako so se številne pivovarne in proizvajalke brezalkoholnih in alkoholnih pijač oskrbele z dvema milijardama uvoženih kronskih zapork in s tem znižale našo proizvodnjo za četrtino. Tako smo lani uspeli prodati le 1,5 milijarde kronskih zapork,« je pri-merjal del jugoslovanske gospodarske politike z vsako-dnevno stvarnostjo direktor TOZDA Ivan Koželj.
Ocenjujete, da ste lani dosegli v TOZD Zapiralna embalaža 2 milijardi 200 milijonov celotnega prihodka, od tega skoraj 400 milijonov na tujih tržiščih. To je ob manjši prodaji za 60 odstotkov več kot leta 1983.
»Kakšne napore je zahtcval doseženi rezultat od naših delavcev, boste lahko razbrali iz negativnih in pozitivnih vplivov na naše gospodarjenje.
Med očitnejše negativne pojave, ki so vplivali tudi na naše poslovanje, lahko uvrstimo: hudo izsiljevanje v zve-zi s sovlaganji, deviznimi participacijami in »sivtmi cena-mi« na domačem tržišču ter izsiljevanje monopolnih cen, predplačil, jamstev, super jamstev in akreditivov na tu-jem tržišču. V Jugoslaviji smo prav lani dobili toliko
novih tovarn zapork, kot je republik. To pa tudi za nas pomeni hud spopad z lokalnimi interesi »enotnega« jugo-slovanskega tržišča. Saj te tovarne ne nameravajo segati v vroči trg mednarodne konkurence. Obveznosti iz do-hodka so za nekajkrat presegle tiste iz leta 1983, pred-vsem pa so vanj globoko zarezale obresti za najeta obrat-na sredstva. Zaradi nerednega plačevanja s strani kupcev iz manj razvitih republik in SAP Kosovo, je tudi resneje načeta naša likvidnost.
To je bila ena plat ovir, ki smojih morali premagovati, da smo vsaj za silo gospodanli. Na drugi strani pa so delavci izvedli tudi naloge, ki so nam pomagale, da smo se obdržali na zeleni veji. Pomembnejše so bile povczane s trenutno velikimi stroški, a s kratkoročnim in dolgoroč-nim pozitivnim vplivom. Tako smo popolnoma obnovili in usposobili za proizvodnjo nekatere popolnoma dotra-jane in odpisane (!!) objekte. osnovna sredstva in infra-strukturo. V danih razmerah že skoraj ne moremo več gospodarneje ravnati s surovinami, polizdelki in energi-jo. Naj še enkrat ponovim, da tu dosegamo rezultate visoko razvitih tehnoloških držav. Celotna proizvodnja je potekala celo leto v dveh izmenah, po potrebi tudi v treh. Za nekajkrat smo zmanjšali uvoz rezervnih delov. Veči-no jih že izdelamo sami in mnoge tudi med generalno obnovo posodobimo. Predvsem pa se pripravljamo, da bomo vpeljali proizvodnjo večjega in raznovrstnejšega izbora izdelkov ter, da bomo naročniku sposobni nuditi tudi celotno tehnologijo. Skratka, znanje je naše osnovno gonilo, saj vse bolj spoznavamo, da je pometnbneje KAJ proizvajati, kot pa KAKO proizvajati.«
Kakšen položaj pa ste dosegli v blagovni menjavi s tujino?
»Ob manjšem deležu izvoza v celotnem prihodku, beležimo bistveno boljšo pokritost uvoza z izvozom. Izvoz bomo znatno povečali v naslednjih letih, predvsem s prodajo izdelkov višje stopnje predelave iz domačih repromaterialov. To bomo lažje dosegali tudi s proizvod-njo v novi tovarni,« je dal ob koncu pogovora optimisti-čno napoved za ta del delovanja kolektiva direktor Ivan Koželj.                                                                         -st-