ŠT.1
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXV.
KAMNIK, 14. JANUARJA 1985
Priznanja za prispevek h krepitvi obrambne sposobnosti
Letosnja osrednja občinska proslava ob Dnevu JLA, je bila 21. decembra v srednješolskem centru Rudolfa Maistra v Ka-ntniku. Slavnostni govornik je bil predsednik izvršnega sveta SO Kamnik Franc Jeras. V kultur-nem programu so sodelovali: di-jaki srednjesolskega centra in moSki pevski /bor Solidarnost. Program je povezovala Danica SimSič. Na slovesnosti so sprejeli v enote teritorialne tuđi mladin-ke in mladince, ki so svečano za-prinegli.
I.clos je za uspehe, dosežene pri deltirezervnih vojaškili slarcSin Slovenije   in   krepitvi   splošne
Podpis svečane zaprisege
ljudske obrambe in družbene sa-mozaščite ter razvoju in uveljavljanju ZRVS v družbi prejel zlato plaketo ZRVS Jugoslavije Zvone   Cvek,   predsednik   OK
ZRVS Kamnik, zlato značko ZRVS Jugoslavije pa je prejel Rado Suhadolc. Priznanja je podelil član predsedstva repu-bliške konference ZRVS tovariš Erbežnik.
Za izredne uspehe, dosežene pri izvrševanju nalog v urjenju in vzgoji, krepitvi moralno-politi-čnega stanja in enotnost ter bojne pripravljenosti štabov in enot teritorialne obrambe je prejel priznanje komandanta TO Slovenije Ivan Peršin, priznanja komandanta pokrajinskoga Štaba pa so prejeli: Malja/ Vrbole, Vojko Rot, Zvonko Carić. Omenjena priznanja je podelil predstavnik PSTO ljubljanske pokrajine Ivan Ifribar.
Za večletno in požrtvovalno delo in dosežene uspehe na pod-ročju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščitc so priznanja sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozašči-to občine Kamnik prejeli: Jože Jeras, Emil Jenko, Božidar Gole, Ivo Grintal. Marija Zagore. Omenjena priznanja je podelil predsednik IS SO Kamnik Franc Jeras. Istočasno je svet predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo na slovesnosti ob Dnevu JLA podelil republiškn priznanje za dolgolctno uspešno delo pri krepitvi obrambnih in samozaščitnih priprav prejela v občini Kamnik krajevna skup-nost Tunjice.
Za uspehe, dosežene pri izvrševanju nalog usposabljanja ter krepitvi moralnopolitične enotnosti ter bojne pripravljenosti Stabov in enot teritorialne obrambe so priznanja komandanta TO občine Kamnik prejeli naslednji pripadnik! TO: Janko
Blagšič, Harold Praper, Andrej Vozel, Bogdan Petek. Priznanja je podelil komandant občinskega štaba TO občine Kamnik Drago Bohinec.
Za uspešno in požrtvovalno delo ter sodelovanje v zvezi rezervnih vojaških starešin so pre-
Spetna počitnice
V petek je šolski zvonec uti-hnil, zaiele so se težko prićako-vane počitnice - no, za nekate-re res nekoliko kislejše, saj bo-do morali zaradi manj lepib ocen ludi med počitnicami nulo pokukati »■ knjige in zvezke. A v solo ne bo treba rsak dan. Zaželimo otrokom, da bi mru nekoliko popusti! in da bi za-padlo vsaj Se nekaj ceniimetrov snega, da se bodo lahko naužili zimskih radosti, ietudi ne bo denarja za poiitnlkovanje zu-naj Kamnlka.
Odločneje izpeljati že sprejete odločitve
Podpredsednik sveta za SLO in DS Franc Jeras izroca pripadniku TO Ivu Grintalu priznanje
jeli priznanje OK ZRVS Kamnik, naslednji; rezervni v6jaški starešine: Franc Pančur, Ljubo Slabajne, Anton Mezga, Ciril Grilj, Osnovna šola Tunjice.
Svečano zaprisego ob pristopu v enote teritorialne obrambe so podpisali naslednji mladinci in mladinke: Filip Didbvič, Jana Žagar, Karmen Ermenc, Milan Romšak, Marja Poljanšek, Sandi Rutar, Robert Šuštar, Robert Semprimožnik in Samo Udovč. A. J.
Svečana zaprbega nbdincev prostovojjcev ob vrtopn v enote teritorialne obrambe
Obrambno usposabljanje delovnih ljudi in občanov
V drugi polovici meseca januarja bo Oddelek za ljudsko obrambo občine Kamnik organizirat po krajevnih skupnostih obrambno usposabljanje delovnih ljudi in občanov. Družinsko vabilo, s katerega bosta razvidna kraj in čas predavanja, bo predhodno prejelo vsako gospodinjstvo. Naziv teme je radiološko-biološka in kemična nevarnost ter zaščita pred njimi. Poleg teoretične razlage bosta prikazana tuđi dva filma in sicer »Osebna in kolektivna zaščita« ter »Zaklanjanje prebival-stva«.
Predavanje je obvezno za vse delovne ljudi in občane, ne glede na njihovo razporeditev v posamezne obrambne sestavine.
ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO
Delegati vseh zborov so se v decembru že drugič sestali na to-krat skupnem zasedanju vseh zborov Skupšcine občine Kamnik. Kljub obsežnemu dnevne-mu redu je prav gotovo razvese-Ijivo dejstvo, da je bila udeležba zelo dobra, kar se zlasti velja za zbor krajevnih skupnosti in družhenopcliticni zbor. Dobra udeiežba delegatov, vrsta pri-pomb in predlogov, angažirana razprava delegatov, prav gotovo kazeta visoko stopnjo zavesti naših delegatov.
Osrednjo pozornost so delegati namenili obravnavi analize uresničevanja resolucije o izvaja-nju družbenega plana v občini Kamnik v obdobju januar-sep-tember 1984, oceni uresničevanja družbenega plana občine Kamnik v letih 1981, 1982, 1983 in 1984, predlogu resolucije o poli-tiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 v letu 1985, poročilu o zbirajiju in porabi sredstev sa-moprispevka v obdobju J 1981-1984. Delegati so obravna-vali oz. se seznanili tuđi s programi ukrepov za odpravo rao-tenj v poslovanju ter programi razvoja organizacij združenega dela, z informacijo o razmerah v agroživilski soli ter v tej zvezi sprejeli ustrezne ugotovitve in stališča in ne nazaduje opravili na skupni seji vseh zborov nado-mestne volitve delegata za Zvez-ni zbor Skupščine SFRJ.
Ko ocenjujemo rezultate go-spodarjenja v občini v letu 1984, lahko danes že z gotovostjo trdi-mo, da smo kljub vsem težavam v občini dosegli dobre poslovne rezultate. Fizični obseg proizvodnje je bil večji za 8, celotni prihodek za 80 in izvoz realno za 12%. Akumulacija je porasla za 60% in z njo reproduktivna sposobnost gospodarstva, realni osebni dohodki pa so bili 5% nad uradno priznano inflacijo.
In kakšne cilje smo si zacrtali v predlogu politike izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 v letu 1985? Ena od ključnih nalog je za 10% večji izvoz kot v letu 1984. Navedeno pa bo mogoče doseči samo, če borno začeli intenzivno izvajati proces posodo-bitve opreme, kajti brez tega si ni moč zamišljati, da borno dosegli zacrtane cilje. Sredstev za skupno porabo bo približno toliko kot v zadnjem kvartalu prete-klega leta, fizični obseg proizvodnje pa naj bi bil za polovico manjši kot v letu 1984. Kljub pi-člim sredstvom, ki so namenjena za skupno porabo upamo. da borno začeli graditi I. B fazo zdravstvenega doma in da bo-
rno jeseni uspeli urediti pokrito tržnico v Kumniku. Prostor med Kamniško Bistrico in obvoznico borno spremenili v industrijsko cono, kamor se bodo polagoma preselile delovne organizacije Utok, Ideja in Stol.
Ne pomnimo, da bi delegati ob obravnavi predloga resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine, imeli toliko predlogov za dopolnitev oz. za do-graditev tega pomembnega dokumenta, ki opredeljuje tekočo ekonomsko politiko v občini, poleg tega pa je občinska zdravstvena skupnost Kamnik predložila skupščini v obravnavo tri amandmaje za dopolnitev resolucije. Žal pa moramo ugotoviti, da so se delegati razvneli sele, ko so imeli pred seboj predlog resolucije, namesto da bi pri-pombe oz. predloge za dopolnitev tega dokumenta posredovali izvršnemu svetu, ko je šio za fazo osnutka. Kljub navedenemu pa je izvršni svet dosledno obravnaval vse pripombe in predloge delegacij, poleg tega pa tuđi tri amandmaje zdravstvene skupnosti. Naj navedemo samo bistvene pripombe in predloge za dopolnitev resolucije. Občinska zdravstvena skupnost je predlagala, da se v resolucijo za leto 1985 vnese, da se bo gradila I. B faza novega zdravstvenega
doma. zato naj se vsa natečena sredstva iz samoprispevka takoj porabijo za nadaljevanje I. B faze gradnje zdravstvenega doma. Delegacija Svilanita je menila. da je treba v resoluciji opredeliti tuđi stopnjo zaposlovanja na področju negospodarstva. Delegacija oz. konferenca delegacij iz DO Stol je opozorila na spre-membe v zvezi z viri. potrebnimi za njihov plan investicij, in v tej zvezi predlagala spremembo dik- ■ čije resolucijc v tem delu. Delegacija zdravstvenega doma in Lekarne Kamnik je podprla že prej navedeni amandma občin-ske zdravstvene skupnosti. Delegacija" krajevne skupnosti Dupli-ca je imela vrsto predlogov v zvezi s prometom, trgovino, go-stinstvom in turizmom, družbe-nimi dejavnostmi in kulturo. Prav tako je imela določene pripombe k poglavju promet in zveze tuđi delegacija Krajevne skupnosti Kamnik-Zaprice. Delegacija Krajevne skupnosti Ko-menda je v zvezi s predlogom resolucije opozorila, da je bila že večkrat dana na izobraževalno skupnost občine Kamnik zahte-va, naj le-ta pripravi analizo po-treb po vlaganjih v gradnjo šol-„ skih objektov. V zvezi s predlogom resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ka-(Nadatyevanje na 2. strani)
RAZPIS
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF SLOVENSKEGA NARODA pri OK SZDL KAMNIK
razpisuje
do 10 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA V LETU 1985
Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri:
-  razvoju naše samoupravne socialisdčne družbe,
-  uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti,
—  krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil
—  neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri OK SZDL Kamnik, Titov trg 1, najkasneje do 15. marca 1985.
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF SLOVENSKEGA NARODA
KAMNIŠKI OBČAN / 14. JANUARJA 1985
Novo vodstvo v mladinski organizaciji
Sredi decembra lani smo imeli mladina programsko vo-lilno sejo, na kateri so bili po-leg deiegatov iz osnovnih orga-nizacij ZSMS iz krajevnih skupnosti, delovnih organiza-cij, šol in društev tuđi gostje: predsednik občinske skupsčine, predsednik OK SZDL, predstavnik izvršnega sveta, sekretar OSZS Kamnik, predstavnica KK ZSMS in predsednik OK ZSMS Domžale.
Na seji je imcl uvod sedaj že
bivSi predsednik občinske kon-
fcrcncc ZSMS. Povcdalje ne-
kaj besed o delu OK ZSMS v
,preteklem obdobju, o težavah.
KORETIČ MOJCA
s katerimi se srečujemo v kon-ferencah. komisijah in centrih. O svojem delovanju so govorili tuđi predsedniki oz. predstav-niki le-teh. Glavni problem vseh je neaktivnost mladih, premajhna zainteresiranost za delo. Skoraj povsod većina de-!a leži na ramah predsednika in mogoče še dveh do tren čla-nov. Velik problem je tudj informiranje, saj dva ali trije čla-ni COP-a ne morejo sami se-staviti glasila, ki naj bi po programu izhajalo vsak mesec. Vendar, če prispevkov ni, glasilo ne more iziti, saj bi bilo negospodarno izhajati na treh listih. Problem je tuđi v konfe-renci mladih iz KS: skoraj vsi sestanki predsedstva te konfe-rence so nesklepčni. Tuđi mla-dinsko prostovoljno delo ni več te, kar je bilo včasih. Med mladimi je vse manj zanimanja za delo na MDA, med počitni-cami gredo raje na delo, da za-služijo kakšen dinar, mi pa na delovne akcije pošiljamo nepo-
polne brigade. Zato smo se pogovarjali tuđi o možnosti za skupno brigado z Domžalami. Konferenca mladih delavcev se je v zadnjem času postavila na noge, nekaj dni pred program-sko-volilno sejo OK so imeli okroglo mizo o vključevanju mladih iz drugih republik. Tuđi konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju nima posebno velikih težav, le člani konfe-rence se menjavajo vsako [eto, ker prihajajo iz osnovnih sol kamniške občine.
Delegati so se aktivno vključili v razpravo in nanizali nekaj problemov, s katerimi se srećujejo. Tuđi pri njih, v osnovnih sredinah je glavni problem nezainteresiranost mladih za delo v mladinski organizaciji.
V razpravi je sodeloval tuđi predsednik občine, ki je izrazil pripravljenost            pomagati
ZSMS, odprl je nekaj novih vprašanj. novemu vodstvu pa /aželel čiinveč uspeha v pri-hodnjem obdobju. V razpravo se je vključil tuđi predsednik SZDL, ki je poudaril, da mladina je aktivna, saj na vseh športnih, kulturnih in sorodnih področjih srečujemo le mlade in zato ne smemo reći, da mladina ni aktivna. V razpravi je sodelovala tuđi predstavnica RK ZSMS, ki je poudarila, da problemi mladih nišo lc v neaktivnosti, pomanjkanju prostorov in sredstev za njeno delo. Mnogi problemi so glob-Iji in razsežnejši, od mladih družin brez stanovanja, do brezposelnosti mladih, štipen-dijske politike in podobno. Na seji smo govorili tuđi o ustano-vitvi mladinskega servisa, ki bo ustanovljen skupaj z Domžalami in bo predvidoma začel z delom že letos. Tako bo delo med počitnicami lahko dobilo veliko studentov in sred-nješolcev.
Potem smo razrešili staro vodstvo; predsednika, sekre-tarja in nekatere člane predsedstva, ki jim je mandat že potekel ali pa sploh nišo pokazali nobene zainteresiranosti za delo. Najbolj zaslužni člani so prejeli priznanje in praktične nagrade za dolgoletno aktivno delo v mladinski organizaciji in v občinski konferenci
ZSMS. Krmilo mladinske organizacije sta v svoje roke vze-la nova, spočita mladinca, in sicer kot predsednica Koretič Mojca, dosedanja predsednica konference mladih delavcev in aktivna članica predsedstva OK. Zaposlena je kot laboratorijski tehnik v Zdravstvcnem domu v Kamniku, že vrsto let pa većino svojega prostega časa posveča delu med mladimi, predvsem v delovni organizaciji, kjer je zaposlena. Novi sekretar je Brane Hafner, po pokliču trgovec, ki pa je svoj pravi poklič skorajda opustil,
HAFNER BRANE
saj ves svoj čas posveča mladim. Do sedaj je bil sekretar mcdobčinskega sveta ZSMS ljubljanske regije in bil zadol-žen tuđi za našo občino, sicer pa je bil tuđi član predsedstva naše OK ZSMS. Letošnje ob-dobje je bil evidentiran in je kandidtral tuđi za sekretarja RK ZSMS, vendar pa je od te kandidature odstopil. Ves čas pa je aktivno sodeloval v naši OK, saj je navsezadnje naše gore list.
Novemu vodstvu smo zaže-leli in seveda želimo čim uspešnejše delo, prav tako pa tuđi novemu predsedstvu, vsem konferencam, komisijam in centrom. Upam, da se bodo v prihodnje problemi, s' katerimi se srečujemo, zmanjšali in da se bo bolj odrazilo delo mladih na vseh področjih. Saj pravijo, da na mladih svet stoji. Dokažimo, da smo sposobni nekaj storiti in da mogoče lahko podpiramo tri hišne vogale. MAJA KOROSEC
(Nadaljevanje s 1. strani)
mnik v letu 1985 je sprejela tuđi vrsto sklepov občinska izobraže-valna skupnost Kamnik. Delegacija Krajevne skupnosti Kamnik-Perovo je memla, da je potrebno dogovorjene naloge takoj izvršiti. Nedopustno je, da posamez-niki postavljajo sprejete odloči-tve pod vprašaj, oziroma zahte-vajo, da se odločitve, ki so bile sicer sprejete po demokratični poti, ponovno preverja. S tem povzroćajo veliko gospodarsko in politično škodo, zato je delegacija predlagala, da se v bodoče nosilce takih akcij identificira na seji zborov skupščine. Po končani razpravi so delegati vseh zborov sprejeli predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik v letu 1985 z določenimi spremembami in dopolnitvami, pri čemer v tej zvezi velja zlasti omeniti tišti del, ki se nanaša na izgradnjo I. B faze novega zdravstvenega doma in sredstev samoprispevka, ki bodo ostala od gradnje I. A faze zdravstvenega doma. Za gradnjo I. B faze pa bo potrebno seveda vzporedno pristopiti k akciji za pridobitev predviđenih, sredstev pri Medobčinski zdravstveni skupnosti. Skupščine je tildi v celoti podprla sklepe, sprejete na 23. seji predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Kamnik, ki jih zaradi pomemb-nosti v celoti objavljamo:
-  Višek samoprispevka, ki je nastal   pri  gradnji   I.   A   faze zdravstvenega doma je potrebno izključno   porabiti   za   namene zdravstvenega doma;
-  Predsedstvo občinskega od-
bora podpira prizadevanja izvrš-nega sveta, da se izobraževalna skupnost odloči za prioriteto in-vesticij v šolstvu iz sredstev samoprispevka, in sicer za projekt, ki bo finančno pokrit;
- Predsedstvo nadalje podpira prizadevanja izvršnega sveta, da se prične z gradnjo povezovalne ceste, po izbranem projektu ob stari Eti;
-  Nadalje vodstvo borčevske organizacije podpira prizadevanja izvršnega sveta za uresničitev izvedbe toplifikacije v Kamniku po sprejetem programu;
-    Podpira   se   prizadevanja izvršnega sveta za izgradnjo nove telefonske centi ale po predlo-ženem programu (Bakovnik).;
- Vodstvo zveze borcev v Ka-' mniku   nadalje   podpira  izvršni svet v vseh ukrepih, da se že sprejeti prostorski plah uporabi namensko.
V zvezi s sprejetimi stališči občinskega odbora zveze zdru-ženj borcev NOV Kamnik naj omenimo še to, da so komunisti na zadnji seji občinskega komi-teja zveze komunistov Kamnik sprejeli podobna stališča, katerih smisel je, če jih na kratko povza-memo, da odločno podpirajo prizadevanja izvršnega sveta, da se vse sprejete odločitve takoj re.alizirajo.
Delegati so se na zasedanju vseh zborov, kot je bilo že ome-njeno, seznanili tuđi s poročilom o zbiranju in porabi sredstev samoprispevka v obdobju 1981-1984 in s poročilom grad-benega odbora o gradnji I. A faze zdravstvenega doma v Kamniku. Obe poročili sta bili v celoti sprejeti, pri čemer je po-
Naša pomoč prebivalcem Kopaonika
Med tistimi, ki so se vključili v akcijo za pooč Kopaoniku, je bila tuđi občinska organizacija Rdečega križa Kamnik. Med šte-vilnimi darovalci so nabrali kar precejšnjo vsoto denarja, ki naj bi vsaj delno pomagal ublažiti posledice potresov. Tako so v krajevni organizaciji RKS Godić zbrali 7.415,00 dinarjev, v Mo-stah 39.800 dinarjev, na Selah 11.310 dinarjev, v Motniku 3.000 dinarjev, v Kamniski Bistrici 15.810 dinarjev, v Nevljah 14.120 dinarjev, na Vranji peči 4.780 dinarjev in v krajevni organizaciji RKS Smartno v Tuhi-nju 33.000 dinarjev, vse iz prispevkov občanov.
V akcijo so se vključile tuđi delovne organizacije oziroma osnovne organizacije sindikata. Tako so vCcntru za soeialno delo zaposleni prispevali 2.500 dinarjev, v osnovni organizaciji sindikata na OS Moste so člani prispevali 3.830 dinarjev, v šol-skem centru Rudolfa Maistra 4.864 dinarjev. v VVO Antona Medveda 2.950 dinarjev. V toz-du Gozdarstvo Kamnik so zaposleni prispevali 5.500 dinarjev, v TOZD TOK pa 8.500 dinarjev; 1.000 dinarjev pa sta prispevala upokojenca Rozka in Jože Plešnar.
Sredstva so zbrali ludi v osnovni organizaciji sindikata Glasbene Sole Karrimk - 2.000 dinarjev, občinski sindikalni svet je Kopaoniku namenil 10.000 dinarjev, Stol 30.000 dinarjev, KoČna 10.000 dinarjev in organizacija sindikata Kemijske industrije Kamnik 50.000 dinarjev. Vsa zbrana sredstva so že vplačana na žiro račun RKS Mirje, prejeli pa so tuđi že po-ročilo skupščine RKS, da bodo vsa sredstva, zbrana po 2. oktobru 1984, namenjena za nakup petih hišic soeialno šibkejšim družinam v občini Leposavić in pokrajinskemu RK Kosovo.
Akcija za pomoč Kopaoniku v občinski organizaciji RKS Kamnik bo v dogovoru z OK SZDL in OSS zaključena 15. ja-nuarja 1985, vsem, ki bi radi še prispevali, pa je še nadalje odprt žiro račun št. 50101-678-51579 -za pomoč Kopaoniku.
Rdeči križ Jugoslavije se je vključil tuđi v akcijo pomoći pre-bivalstvu Afrike, ki jo je priza-dela lakota zaradi dolgotrajne suše. Jugoslovanski Rdeči križ je tako že posredoval pomoč v pre-
membna ugotovitev, da so zbrana sredstva samoprispevka v obdobju 1981-1984 uporabljena namensko in gospodarno. Sku-pščina je tuđi podprla stališće odbora za spremljanje porabe samoprispevka, da se preostala sredstva namenjena za zdravstvo, uporabijo namensko za gradnjo kletnih prostorov I. B. faze zdravstvenega doma, pri čemer pa je potrebno vzporedno pristopiti k akciji za pridobitev predviđenih sredstev pri Medobčinski zdravstveni skupnosti za gradnjo zdravstvenega doma.
V zvezi z obravnavo progra-mov ukrepov za odpravo motenj v poslovanju organizacij združe-nega dela bi veljalo izpostaviti razmere v delovni organizaciji Zarja. V tej zvezi je skupščina v celoti podprla stališča in sklepe izvršnega sveta SO Kamnik k poročilo delovne skupine izvršnega sveta o oceni razmer v delovni organizaciji Zarja. S pred-logi za izboljšanje stanja na pod-ročju gospodarjenja, z organiza-cijsko-kadrovskega področja, razvojnih programov in vključe-vanja delovne organizacije v ši-rše oblike povezovanja.
Delegati vseh zborov Skupščine občine Kamnik so se seznanili tuđi s kratko informacijo o ra-zmerah na agroživilski soli ter v tej zvezi sprejeli ustrezne ugoto-vitve in stališča. Ugotovljeno je bilo, da še do danes ni izvršen prenos sedeža agroživilske sole iz Ljubljane v Kamnik, kjer se dejansko izvaja vzgojno izobra-žcvalni proces in da nišo rešena tuđi druga odprta vprašanja, ki prav negativno vplivajo na kvaliteto    vzgojno    izobraževalnega
Najamem lokal 20 do 30 ih2 v Kamniku. Pisne ponudbe pod šifro »možen kasnejši odkup« pošljite na uredništvo Ka-mniškega občanit, Tomšičeva 2.
teklih letih, največ v hrani in zdravilih. V letu 1983 so dobile našo pomoč naslednje države: Čad v vrednosti 3.000.000 dinarjev, Etiopija 5.000.000 dinarjev in Mavretanija v vrednosti 3.000j000 dinarjev. V preteklem letu pa so bile pomoći deležne Etiopija v vrednosti 7.000.000 dinarjev in Mozambik v vrednosti 1.700.000 dinarjev, pošiljka zdravil za Mali pa je na poti.
Rdeči križ Slovenije, ki se je prek RK Jugoslavije vključil v to akcijo, je doslej namenil 1.129.381 dinarjev pofnoči, na posebnem tekočem računu pa se je zbralo do konca preteklega leta 486.464,50 dinarjev, ki so jih prispevali posamezniki in delovne organizacije. Zbiranje sred-stov /a pomoć Afriki se bo na-
daljevalo tuđi letos, v drugi polovici januarja 1985 pa bodo na voljo ludi posebni boni za 10, 20,50, 100, 500 in 1.000 dinarjev, kar bo olajšalo zbiranje.
Občinska organizacija RK Kamnik zato priporoča vsem kra-jevnim organizacijam RK v občini, da se povežejo z aktivi mladih članov RK na osnovnih in srednjih šolah oziroma s krajev-nimi organizacijami SZDL v KS, da bi skupaj našli najprimernejšo obliko pomoći lačnim v Afriki. Za vsa zbrana sredstva bodo krajevne organizacije RK, aktivi i RK v šolah in OOS naročali j ustrezno količino bonov pri občinski organizaciji RK Kamnik, Maistrova 2, tel. 831-565. M. R.
procesa. Nadalje je bilo poudar-jeno, da smo tako v Kamniku kot v kamniško-domžalskem bazenu zainteresirani, da se agroži-vjlski programi izvajajo v našem prostoru, vendar pod pogojem, da gre za trajno usmeritev.
Glede na to, da odgovorni de-javniki ne razrešujejo odprtih vprašanj in da je bilo na zadnji seji odbora podpisnikov družbenega dogovora za zidavo in obnovo dijaških in studentskih do-mov v Sloveniji postavljeno vprašanje zidave dijaškega doma v Kamniku in obstoječa mreža agroživilskega šolstva v Sloveniji in posameznih regijah, so delegati soglasno zahtevali, da Izo-braževalna skupnost za agroži-vilstvo in Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter tele-sno kulturo najkasneje do mesc-ca februarja 1985 nedvoumno povesta, ali pomeni izvajanje agroživilskih programov v Kamniku trajno usmeritev. Izobra-ževalni center v Kamniku na-mreč ne more predstavljati rezervne lokacije, poleg tega pa tuđini mogoče prevzemati odgovornosti oziroma je povsem ne-smiselno graditi dijaški dom, će gre le za začasno rešitev.
T. IPAV1C
Humanost nam ni tuja
Obćinsku organizacija Rdeće-ga križa Slovenije je 22. decembra 1984 pripravila prireditev v počastitev 40-letnice obnove in delovanja Rdečega križa Slovenije. Prireditve so se poleg aktivi-slov RK udeležill tuđi predstav-niki skupščine obćine in člani delegacije prostovoljnih krvodajal-cev iz Doberdoba s predsedni-kom Jožetom Ferletičm in pod-predsednikom Marinom Lako-vičem, ki so kamniski organizaciji RK predali spominsko darilo.
Navzoče je pozdravit dr. Vladimir Breznik, predsednik občinske organizacije RK, ki je med drugim dejal: »Letos mine-va že 31. leto prostovoljnega kr-vodajalstva v Sloveniji in 40 let obnove delovanja RK Slovenije v socialistični samoupravni družbi. Število krvodajalcev v naši občini nenehno narašča. Leta 1954 jih je bilo 268, letos pa kar 1773. S to množičnostjo ste kr-vodajalci izpričali svojo visoko zavest, človeško solidarnost in humanizem do sočloveka, ki mu je kri potrebna za zdravljenje, mnogokrat pa tuđi za ohranitev življenja.«
Da se Kamnik lahko pohvali z velikim števiiorn krvodajalcev, pričajo tuđi podatki, da je v ka-mniški občini lani darovali kri
6,5 odstotka prelilvalccv, slovensko povprcčjc pa je 5,6 odstotka prebivalstva.
Ne samo v krvodajalstvu, ludi drugod je delo aktivistov Rdečega križa /cio plodno, saj je v njihovih vrsnih mnogo takih. ki delujejo že vseh štirideset let in več ter so se izkazali že v marsi-kateri akciji. Med poslednjimi je uspešna akcija /.biranja pomoći prebivalcem Kopaonika; prispe-vek občanov Kamnika je bil med najvišjimi v republiki. Posebna akcija, ki še poteka in posega na področja zdravstvene vzgoje, humanizacije in odnosov med Ijud-mi pod naslovom »Pomagajmo, da bo starost lepša«, je angažirala podmladek RK in že rodila lepe rezultate.
Na prireditvi so podelili tuđi 2 zlati, 3 srebrna in štiri bronasta priznanja aktivistom RK, števil-na priznanja dolgoletnim krvo-dajalcem ter priznanja aktivom mladih članov RK, ki so jih pre-jele osnovne sole Frana Albre-hta, Komenda Moste, Stranje in ! Šmartno za uspešno sodelovanje ) v akciji »pomagajmo, da bo starost lepša«. Osnovna šola Toma ] Brejca pa je za sodelovanje žara- : di svoje prizadevnosti v tej akciji dobila še praktične nagrade  — dve torbici za prvo pomoč in dve srajci.                               M. R.'j
Predsednik občinskega odbora RK Kamnik in predsednik društva krvodajalcev iz Doberdoba na svečani seji ob jubileju RK. Foto: Stane Simsič
Predsednik občinske skupščine tovariš Ipavic čestita k jubileju Rdečega križa. Foto: Stane Simšič
OGLAŠUJTE
V KAMNIŠKI OBČAN
2
KAMNIŠKI OBČAN /14. JANUARJA 1985
Tradicija se otiranja
V noći od 24. na 25. december 1942 je reorganizirani odred na-padlo več tisoč sovražnikov. V neenakem boju, saj so Nemci na-padli  z  več  kot  dvajsetkratno premočjo, je padlo šestnajst to-varišev,    najboljših    kamniških borcev, med njimi tuđi komandant odreda Matija Blejec.
Tako je v Kamni&kcm zborniku letnik 1961 pričol svoj zapis o bitki na Kostanjski planini ude-ležencev te bitke Jože Pirš-Luka.
V  spomin na herojsko borbo organizira   ZRVS   Zg.   Tuhinj, katera   nosi  ime  po  pokojnom narodnem .heroju Matiji Blejcu-Matevžu,  vsako  leto,  sedaj  že tradicionalni pohod na Kostanj-sko planino.
Tuđi lani se je zbralo precejš-nje Stevilo pohodnikov predzad-njo nedeljo v decembru, da počastijo spomin na padle v borbi in nadaljujejo z ohranjanjem tradicij NOB.
/branim na Kostanjski planini, ki se je blesčala v soncu kot že dolgo ne, je govoril predsed-nik občinske skupštine Anton Ipavic, ki je med drugim po-udaril:
»Pripadniki             Icritorialne
obiambe občin Kamnik in I).....-
žale moramo biti ponosni,- da eiuiUi lerilorialiic obrambe nosi "ne po narodnem heroju Matiji "lojen, l'o drugi sirani pa je to velika obveza. /,alo moramo na ■sleherncni koraku, praktično ysak dan, skrbeti in to ne samo v besedah pač pa ludi v dejanjih. da dostojno /aslopamo in navaljujemo svetle tradicije tistih tovariSev, ki so žrtvovali svoja življenja zato, da danes živimo v svobodni, samoupravni in neuvr-sčeni Jugoslaviji. To je še toliko bolj pomembno v tem trenutku, saj se v zadnjem času vse bolj
postavlja vprašanjc, v kakšnih pogojih nadaljujemo izgradnjo svoje socialistične skupnosti, kje je tisto brezmejno zaupanje v pripravljenost množie, ki je daja-lo poleta osvobodilnemu boju in ki bi morali danes prispevati k doslednejšcmu in pospešenemu uveljavljanju samoupravljanja delovnih ljudi. Zakaj namesto take poti mnogi samozvani ideo-logi ne le ponujajo svoje, dose-danjemu razvoju in ustavnim načelom povsem nasprotne reši-tvc in nezanesljive poti mnogi samozvani ideologi ne le ponujajo svoje, dosedanjemu razvoju in ustavnim načelom povsern na-spotne rešitve in nezanesljive poti, temveč zahtevajo ćelo, da se tuđi vsa preteklost podvrže novemu preverjanju. Vse bolj so glasni tuđi posamezniki, ki jim ni pomembno, kako reševati se-danje probleme, kako dosled-neje uveljaviti revolucionarne dosežke in ustavne opredelitve v našem vsakdanjem življenju, kako dalje graditi revolucionarno zaslavljene nove odnose v našem političnom in gospodarskom življenju, temveč le kako odkriti čim več napak v preteklosti, kako' te napake dvigniti n;i raven ii,i|poniciiihnc|ših dogajanj in z mivinii oeeiiami čim bolj i/ničiti dosežke iz najle/jih časov slovenskoga naroda iu s tem ludi samo revolucijo. Žal se ludi mnogi mladi, ki se imajo za na-daJicvalce iu usmcrjcvalcc narodnoga življenja, predvsem o/.ira-jo v preteklost isčcjo napake in pomanjkljivosti nosilcev začet-kov revolucije, jiin to očituju in skušajo s tem zmanjšati pomeii osvobodilnega boja nasploh.«
V nadaljevanju je predsednik govoril o gospodarskih dosežkih v občini in poudaril tuđi težave s katerimi se srečuje ne samo ka-mniško,   slovensko   in  jugoslo-
Komu je namenjen Titov trg?
Krajevna skupnost Kamnik-Center si je v preteklem letu zastavila tri prednostne naloge: dokončno ureditev javnih sani-tarij, železniško postajališče v mestu in ureditev Titovega trga.
Prav ureditev Titovega trga je že v času izvajanja del, ob zapori parkiranja na ploščadi, pa tuđi po končani ureditvi, zbudila med nekaterimi krajani, posebno iastniki osebnih avto-mobilov, negodovanja in pripombe, čemu vse to in kaj bo mesto s tako preurejenim trgom brez možnosti parkiranja vozil pridobilo?
Namen tega članka je seznaniti prebivalce mesta in širšo javnost, kakšne so naše zamisli glede bodoče izrabe in namemb-nosti Titovega trga. Predsednik sveta krajevne skupnosti Kamnik-Center je oktobra sklical posvet predstavnikov zainteresiranih koristnikov bodoče preurejene ploščadi na Titovem trgu. Na posvetu so se izoblikoVala naslednja stališča:
-   Titov trg je potrebno v letu 1985 dokončno urediti, postaviti cvetlične lončke na podstavkih in postaviti klopi
-   na vogalu ploščadi v podaljšku Delikatese naj bi Končna dogradila prizidek kot gostinski lokal
-   izključiti promet s ploščadi in ob njej
-   Titov trg naj postane javen prostor, namenjen vsem obča-nom za razvedrilo in počitek
-   pripraviti letni program in vrstni red uporabe z vključitvijo vseh potencialnih koristnikov
-   z osnutkom programa uporabe ploščadi seznaniti širši krog občanov našega mesta
-   program izrabe trga verificirati in ga izvajati
~ po dokončni ureditvi Titov trg predati v upravljanje Komunalnemu podjetju. V katere namene in za kakšne javne prireditve bo možno v bodoče izrabiti ploščad na Titovem trgu?
Izbira prireditev ali drugih javnih nastopov je pestra in odvi-sna od organizatorjev oziroma prirediteljev in letnega časa. Na prvem mestu so vsekakor kulturne prireditve ali nastopi pevskih zborov, folklornih skupin, pihalnih godb, zabavnih ansamblov, dramskih skupin in recitatorjev, kino predstave, predstavitve slikarjev in drugih umetnikov.
S področja turistične in gostinske dejavnosti so možne predstavitve domaće obrti, značilnosti in običaji mest ali vaši, raz-stave ročnih del, priprave jedi ali pijač, razstave starin, prireditev dneva narodnih noš in podobno. Sledijo možne predstavitve ali tekmovanja v raznih poklicih kot n. pr. v kovinarski, lesni ali usnjarski stroki, prireditve dneva obrti. Možno bi bilo organizirati tuđi razne športne prireditve kot so srečanja športnikov, tekmovanja odraslih ali pionirjev in druge oblike prikazovanja športne dejavnosti.
Ob državnih praznikih, ob Novem letu, občinskem prazniku, ob dnevu mladosti ali pustovanju bi Titov trg lahko nudil možnosti za organiziranje raznih srečanj ali prireditev zanimivih za mlajše in starejše občane.
Na posvetu smo se dogovorili, naj bi zainteresirane organizacije ali društva pripravile svoje predloge s časovno opredelitvijo in vsebino nastopov oziroma uporabe Titovega trga. Le na podlagi teh prcdlogov bo moč sestaviti celotni program izrabe trga. Zato pozivamo vse zainteresirane uporabnike in tuđi občane, da nam pošljejo svoje predloge!
Krajevna skupnost Kamnik-Center
vansko gospodarstvo, pač pa tuđi svetovno gospodarstvo. Pod-črtal je dosežke na področju samoupravljanja in razvoju delegatskih odnosov, čemur je potrebno posvetiti še več naporov.
>Mladi rodovi morajo biti podrobneje seznanjeni z zgodo-vinskim dogajanjem pred vojno, med njo in po njej. Ne da se učijo na pamet zgodovinske podatke, kraje raznih bitk z okupa-torji in izdajalci, imena poveljni-kov brigad in raznih nosilcev ak-cij na terenu, pač pa bistvo NOB in revolucije, razmere politične-ga življenja pred vojno in v tej zvezi glavne silnice. To morajo poznati, da bi lahko razumeli, kakšno nevarnost pomenijo si-renski glasovi o pozabljanju in. spravi zadnje same in za prihe-dnost slovenskoga naroda.
Potrebni bodo šc ogromni napori za premagovanjc vseh nam znanih težav in to tako v okolju, v katerem živimo, kot tuđi v ćlo-veku samem. Vendar pa nas do-seženi rezultati lahko ohrabruje-j<>, pologa tega pa je naš človek žo tolikokrat dokazal, da je sam sposoben premagati vse težave, naj si bodo Se tako velike«, je zaključit govornik svoja i/va-janja.
Po kulturnom programu, kate-roga so izvajali mladi iz Tuhinja in povei iz /g. 1 uhinja, so si po-hodniki. med kalcrimi so bili'tuđi preživeli borci bitke na Kostanjski planini in drugi borci Icr aktivisti, zaželoli ponovno suđenje na Kostanjski planini čez eno leto. pred tem pa še snidenja v Rudniku pri Volčjem potoku, na Osckih in šo marsikje, kjer so postavljeni pomniki padlim za našo svobodo.
MAJ
Posnctek z enega izmed prvih pohodov. Na njem sta med udeleženci bitke tuđi že pokojna Luka in Karo.____________________________________________
• Jahez Stanovnik v Kamniku
Vključevanje Jugoslavije v mednarodne tokove
Konec decembra je na povabi-lo komisije /a mednarodne odnose pri OK ZKS kamniškim druž-henopolitičnim delavcem in gospodarstvenikom govoril o vključevanju Jugoslavije v mednarodne tokoveJanez Stanovnik, član predsedstva SR Slovenije.
V /.cio /animivem predavanju je najprej orisal mednarodni politični in gospodarski položaj, na-to pa vlogo in probleme, s kaferi-ini se srečuje naša država pri vključcvanju v mednarodno deli-lev dela.
Povečanje našega izvoza lahko sloni edino na spremenjeni sesta-vi izvoženega blaga, je poudari! Jane/ Stanovnik. Naša perspekti-
va ni v tem, da izvažamo vse in za vsako ceno, pač pa da v vsaki gospodarski veji Uberemo nekaj vrst blaga, s katerim borno lahko konkurirali na podlagi vrhunske tehnologije in kakovosti. V svetu je konkurenc-a v tehnologiji, ne pa v cenah. I.cta 1984 smo zaradi tavo/a surovin, ki jih moramo sami uvažati, izgubili okrog dve milijardi dolarjev.
Ko je govori! o naših dolgovih v tujini je .Stanovnik poudaril, da ni gospodarstva v svetu, ki bi lahko dajalo kar 46 odstotkov svojega deviznega priliva za vračilo posojil. Največji delež je okrog 24 do 26 odstotkov, koli-kor pa znesejo samo naše obvez-
nosti za plačila obresti. Zato po-tekajo pogovori za odložilev plačila glavnice ali za reprogramiranje, kot temu pravimo
Tovariš Stanovnik je opozorif tuđi na nekatere uspehe, ki smo jih dosegli v naših stabilizacijskih napor ih, med njimi na pozitivno stopnjo rasti gospodarstva.
V drugem delu pogovora* so udeleženci postavili Janezu Stanovniku več vprašanj, na katera je mednarodno uveljavljeni ekonomski slrokovnjuk izčrpno odgovorit. Soglašal je ludi s predlo-gi gospodarstvvnikov, da je trebn izvoznikom omogočiti uporabo večjega deleža ustvarjenih deviz za nakup proizvodne opreme.
F. S.
Iz KS Šmarca
Prizadevni krajani so obnovili kulturni dom
Kulturno in družabno življenje je bilo v Smarci nekdaj na mnogo višji ravni kot je danes. Tuđi mnogi Kamničani se spominjajo iger, ki so jih hodili gledat v šmarski Kulturni dom. In ne samo iger, ludi proslav, plesov in ostalih družabnih prirediiev. Po-tem pa je dom (bivša Elektrostoj-na zadruga) začel propadati in sčasoma zgradba ni več zagotav-ljala varne strehe nad glavo. Krajanom je bil dom edini prostor druženja, ko je začel propadati, so izgubili tuđi prostore krajevne skupnosti.
Ob sodelovanju velikega števi-la krajanov, delovnih organizacij Menina, KIK, Svilanit, Svit in Eta pa so v Šmarci v letu 1983 in v preteklem letu uspeli zaustaviti nadaljnje propadanje kulturnega doma. Eden od glavnih pobu-dnikov in organizatorjev obnavljanja doma je bil Ivan Dolenc, predsednik novoustanovljenega gasilskega društva v Šmarci.
Namreč, začetek obnavljanja doma sovpada z ustanovitvijo Gasilskega društva Šmarca, ki trenutno sestoji iz 120-ih članov. »Prvega avgusta 1983. leta smo začeli z obnovo, glavpa dela smo opravili do zime. Pohvaliti moram vse krajane, ki so s prosto-voljnim delom - opravljenih je bilo devet tisoč prostovoljnih ur darovanim lesom za ostrešje. prevozi in denarnimi prispevki prispevali k hitrejši obnovi doma,« je povedal Ivan Dolenc.
Krajevna skupnost Šmarca je za obnovo prispevala sedemde-set starih milijonov, od zavaro-valnice Triglav so dobili petdeset starih milijonov. Z denarno in materialno pomočjo pa se je iz-kazala predvsem DO Menina. V sklop neobhovljenega Kulturnega doma spada tuđi novozgrajeni gasilni dom z garažo, pisarno in sejno sobo.
Obnovo kulturnega doma je KS Šmarca uspelo vključiti v program interesne skupnosti otroškega varstva in samoupravne stanovanjske skupnosti. V prostorih doma bo namreč tuđi mala sola in vrtec s čajno kuhinjo, v prvem nadstropju pa so
prostori, namenjeni knjižnici s' ćistilnico in prostori KS. Nad ga-silnim domom bo stanoval hiš-nik. Samoupravna stanovanjska skupnost jim je dala sto petdeset starih milijonov posojila za izgradnjo stanovanja, ki ga bo od-plačevala DO Menina, s tem, da bo hisnik kulturnega doma Šmarca obenem delavec te de-lovne organizacije.
»Menina je prispevala tuđi vso centralno napeljavo in nasploh so nam delali velike usluge -poosojali so nam viličarja ipd... Gradbeni odbor za obnovo doma je bil sestavljen iz članov gasilskega društva. Poleg krajanov in gasilcev je potrebno pohvaliti
tuđi mladino, ki je pridno priskočila na pomoč. Sicer pa je dom namenjen predvsem našim otrokom.« je dejal Ivan Dolenc. Prav mladina je bila sedaj naj-bolj prikrajšana, saj ražen igrišča ob domu nišo imeli nobenih skupnih prostorov.
Šmarčani pravijo, da se bodo trudili, da bodo v domu zaživele poleg gasilnega doma, knjižnice, vzgojno varstvene ustanove še druge aktivnosti s področja kulture, telesne kulture, aktivnosti mladine, svobodnih dejavnosti in civilne zaščite. Upajo tuđi, da bodo obnovo lahko še nadalje-vali, saj del stare zgradbe še ni
obnovljen. Območni samoupravni interesni skupnosti za PTT promet Ljubljana so ob podpisu samoupravnega          sporazuma
predlagali, da bi ob podbori de-lavcev iz šmarskih delovnih organizacij in krajanov sosednjih krajevnih skupnosti za potrebe tega območja uredili manjšo poštno enoto s telefonsko centralo in okence za finančno poslovanje krajanov in delavcev.
Obnovljen Kulturni dom bo za Šmarčane torej velika prido-bitev, krajani si bodo s tem življenje uredili prijetnejše. boga-tejše.
R. GRČAR
V spomin Vinku Gregorcu
m
Tetka je beseda slovesa. Tež-ko je slovo od delovnega prijatelja in tovariša Vinka Gregorca. člana zveze borcev, NOV in predsednika krajevne organizacije ZB v Kamniku.
Čeprav ga je bolezen mučila že nekaj časa, pa to ni bila ovira pri njegovem delu v vođenju bo-rčevske organizacije krajevnih skupnosti Kamnik. Tunjice. Pa-lovče in Podgorje. Ves čas je snoval. ustvarjal. prizadeto obravnaval problematiko članov ZB in iskal najboljše rešitve. zato je izguba še bolj boleča.
Rodil se je 25. "marca 1913 v Tržiču. Življenjska pot ga je za-nesla v razne kraje Slovenije. Bil
je napredno usmerjen človek. zato je vedel takoj začetku okupacije naše domovine, kje je njegovo mesto. Aktivno se je vključil v narodnoosvobodilno, gibanje že v oktobru 1942. Koje njegovo delo na terenu postalo zanj nevarno in je sovražnik že stegal svoje roke, da bi ga zgra-bil. je pravočasno odšel v partizane. Od 30. 4. 1944 dalje je hil v Lackovem bataljonu in odredu, kjer je bil vse do osvobodi-tve. Opravljal je razne doltnosti. bil je sanitetni referent, konec vojne pa je dočakal kot predsednik odrednega sodišča. Mnogim ranjencem je pomagat in jim laj-šal bolečine. Kot »odredni zdravnik« je uživat popolno zaupanje (obiskoval je nekaj seme-strov medicinske fakultete) borcev in so ga kot takega vsi poznali. Od njega se je na zadnji poti poslovil tuđi predstavnik Lackovega odreda in se mu v imenu vseh borcev tega odreda zahvalil za njegovo plemenito delo.
V povojni izgradnji je bil Vinko vedno pripravljen pomagati. Zelo prizadevno je deloval v sindikalni organizaciji in bil učinkovit gospodarstvenik in poslovni človek. Zelo opazno je bilo nje-
govo delo na kultumcin in glas-benem področju. kjer bo njegov vpliv ostal še dolgo časa pri-soten.
Zadnja leta je mnogo moči vlagal v delo organizacije zveze borcev in vodil to organizacijo zelo uspešno že pet let. Vztrajen in prodoren kot je bil ni varčeval z energijo, zato je pri tem delu dosegal nadvse dobre rezultate. Kot da bi čutil. da se mu življenje iz teka. je organizira! vrsto zanimivih akcij. ki jih žal ne bo mogel dokončati zaradi prerane smrti.
Sklical je tuđi še žudnjo sejo odbora ZB 17. decembra, na ka-teri naj bi odbor krajevne organizacije ZB podrobno obravnaval naloge ZB. pa je bila ta seja. žal že brez njega - žalna seja.
Od njega smo se poslovili na ljubljanskih Žalah 19. decembra 1984. V imenu kulturnih organizacij in Solidarnosti je spregovo-ril France Spruk. v imenu Zveze borcev in društva upokojencev pa Ciril Merčun. Njegov lik. njegovo delo in vse kar je dobrega storil na številnih področjih družbenega in političnega življenja, bo ostalo zapisano v srcih vseh. ki smo sa poznati in i njim delali.
STANE SlMŠlt
_3
KAMNIŠKI OBČAN / 14. JANUARJA 1985
Več prometa na obvoznico
Jesen in zima sta najbolj kritični obdobji za življenje ob naši glavni ntestni ulici. Dcževnica in plundra neusmi-Ijeno letita jzpod koles težjih vozil po zidovih in oknih, prodirata v veže in lokale ter zalivata mimoidoče, ki se z akrobatskimi skoki ne more-jjo izogniti nezaželeni prhi. Toda dovolj o situaciji, vsi jo po/.namo in jo tuđi kritiziramo. Optimistične napovedi, da borno kmalu pričeli z gradnjo povezovalne ulice, postajajo vse bolj resničnost. Vendar pa vemo, da bo trajalo še nekaj časa, preden do prvi avtomobil zapeljal po ni ej, četudi začnemo z gradnjo takoj.
Kuko izboljšati položaj vsaj začasno?
■ Med težjimi vozili so poleg avtobusov tuđi tovornjaki, ćelo s prikolicami. Del teh je tranzitnih, del pa prihaja v ševe mi del mesta po stari uvoznici. Sodeč po registraci-jah je mnogo voznikov, ki ne poznajo vzporedne poti.
Ali jih lahko krivimo?
Pred Novim letom je Delo objavilo prispevek »Bo ob-voznica le kotalkališče?« iz-pod peresa Dejana Vodovni-ka. Avtor meni, da so v Ka-mniku nekateri trgovci, »po-
leg nekaterih pomembnih posameznikov, še vedno naj-glasnejši zagovorniki zdajšnje prometne ureditve«. Ce pustimo »nekatere pomembne posameznike« ob robu, pa ne moremo trditve prisoditi trgovcem. Njihov promet ( oz. prihodek) je prav malo ali pa nič odvisen od avtobu-snega in težkega tovornega prometa skozi Kamnik. S po-vezovalno ulico se iim bo položaj kvečjemu izooljšal. V lokalih ne bo več poplav, v blizini bo več parkirnih pro-storov, dostave ne bo mhče branil.
Dalje se avtor spraSuje za vzroki, zakaj več voznikov ne uporablja obvoznice in omenja navajenost na staro cesto ter dolgočasno vožnjo po obvoznici. To velja lahko je za domače voznike, ki jih ie res daleč naiveč, vendar laho upamo in sklepamo, da se bo stanje bistveno izbolj-Salo s postavitvijo pike na i, to je z izgradnjo povezovalne ulice.
li z obvoznico, vidimo, da usmerjajo voznike y Kamnik po stari uvozni poti. Tako je vsaj na južni strani, kjer prihaja naiveč prometa in to iz smeri Kranja, Ljubljane in Domžal. Ce bi uspeli le del (za center in severni predel) preusmeriti po bolj optimalni poti in čimbolj izkonstiti obvoznico, bi se splačalo tvega-ti nekaj denarja za dopofni-tev besedila na smerokazih. Z južne strani naj bi na Kranjsko in Ljubljansko cesto kazal KAMNIK-JUG, na obvoznico pa bi usmerjal s KAMNIK-CENTER in KA-
MNIK-SEVER. Pa ja ni to preveč velemestno za Kamnik! Ce bo gradnja povezovalne ulice trajala dlje časa, omenjeno akcijo lahko izvedemo takoj.
Istočasno bi kazalo nekaj spremeniti tuđi pri tabli pod Starim gradom, lci na obvoznici z juga dvoumno kaže voznikom pot proti Kamniški Bistrici na levo. Prvi zavoj na levo nas pripelje v mestno središče, sele prečkanje dru-gega mostu čez Nevljico pa voai po najbližji poti k mostu na Fužinan.
B. J.
Kaj je z voznikom bele zastave 750, ki je po vozi I pešca?
J«
Teče Že tretje leto, kar je voznik »belega fiata 750« puvuzil pešca.
..  .               Lb-         i        Voznik je takrat s kraja nesreće pobegnil, vendar Se do dane* ni
Kaj pa vozniki, kl pripeljc-   znanOi kdojc bil. PcSccje bil hudo poškodovan, sedaj je trajni invalid od daleč in so vezani le na   in „esposoben za delo.
prometne znake? Odgovorimo sedaj tuđi na dve vpraSa-nji, ki smo ju postavili na začetku?
Ce si ogledamo velike pre-gledne table, ki smo jih dobi-
Zanima nas, ali res še do dancs ni znano, kdu je ta voznik osebnega vozila, saj gre za varnost in upoštevanje pravil v prometu tuđi va druge ljudi oz. občane - udeleženče v prometu? Ali je milica res tako nemoćna pri iskanju voznika - krivca v nesreći?
M. J.
Predstavljamo program ćela
V današnjem času je človeštvo izpostavljeno hudemu onesnaže-vanju naravnega okolja. V mnogih delih sveta se pojavljajo ekološke katastrofe, ki so posledica neznanja in neodgovornega rav-nanja. Tuđi v naši državi in v Sloveniji so taki pojavi pogosti, često živimo v okolju, ki je za zdravje zelo škodljivo in ogroža human način življenja. Varstvo okolja je prevečkrat le manipulacija z besedami, v praksi so pa kršitve ustave in zakonov vsak-danji pojav.
■ Vzrokov za tako stanje je veliko, odpravi jih pa lahko le celot-na družba s sodelovanjem vseh in vsakogar. V društvu za varstvo okolja se zbiramo Ijudje, ki se zavedamo svojih obveznosti in potrebe po varstvu okolja. Zavedamo se daljnosežnosti "povratnih vplivov in onesnaženega okolja na zdravje ljudi, na rastli-ne in živalstvo, na obnavljanje .naravnega bogastva in na naravne prvine zraka, vode in zemlje. Zato želimo združiti naše znanje, naše delo in voljo z vsemi tistimi silami, ki imajo resničen interes za ohranitev in izboljša-nje našega okolja.
V  društvu imamo sedem stro-kovnih  komisij  iz skoraj  vseh področij varstva okolja. Za vsa področja smo izdelali programe za bodoče delo. Programi vsebu-jejo osnovni prikaz obstoječega stanja ter način bodočega delo-vanja   posameznih   komisij   in društva.
Program bodočega dela predstavljamo javnosti, organom in organizacijam z željo po kritični presoji in dobremu sodelovanju.
UREJANIE PROSTORA. KRAJINE TER VARSTVA RODOVITNE ZEMLJE IN GOZDOV
Smotrno urejanje prostora in planiranje vseh dejavnosti v njem je ena najpomembnejših in najodgovornejših nalog nas vseh. Naša ustava nam to določa kot pravico in dolžnost. Zakoni
in iz njih izhajajoči predpisi pa nam določajo način, pogoje in časovne roke za izvajanje te dejavnosti.
Prostor, v katerem živimo, je nastal v zelo dolgem obdobju v naravnem procesu, katerega je dopolnjeval in usmerjal človek s svojim delom. Naši predniki so izkoristili naravno lego ravnin-skih predelov, zavetje dolin, pa tuđi primerne predele višinskega sveta in s premnogimi napori ustvarili današnjo rodovitno zemljo. Negovali in varovali so gozdove in jih ohranili današnji generaciji. Urejali so tokove rek in potokov, da bi bili bolj korist-ni za naravo in v njej živečim ljudem. S svojim delom so sou-stvarjali našo slovensko krajino, ki je danes med najlepšimi v svetu.
Vse to je človek dosegel s skromnimi tehničnimi sredstvi, toda z veliko voljo in zavestjo, da tako delo pomeni življenje njemu in prihodnjim rodovom. Tega človeka nišo vodili predpisi, temveč zdrav razum in logika.
Danes temu pravimo: smotrno urejanje prostora. To pomeni planiranje in izvajanje dejavnosti v naravnih in z delom ustvarje-nih pogojih prostora z upošteva-njem dolgoročnih gospodarskih in strateških potreb celotne družbe. Smotrno urejen prostor je ena najpomembnejših osnov za uspešen gospodarski in drugi .napredek naroda. Praviloma no-bena dejavnost ne srne izkorišča-ti prostora na škodo drugih pa-nog, še posebno, če imajo le-te v družbenih planih prednostni pomen.
Posebno pozornost je v prostoru potrebno posvetiti ohrani-tvi in izboljšanju naravnega okolja. Velikost, lega in kvaliteta našega prostora nam ob razu-mnem planiranju in delu še omogoča dosego teh ciljev.
Hiter tehnološki razvoj po drugi svetovni vojni je pri nas
povzročil nesluteno škodo pri iz-koriščanju prostora. Vso prednost je imela industrija, kmetij-stvo pa se ni ustrezno razvijalo. To se je neposredno odražalo pri posegih v prostor. Tovarne in spremljajoča stanovanjska naselja so praviloma gradili na naj-boljši rodovitni zemlji. Ta zemlja je bila popolnoma razvrednote-na, v Sloveniji je bilo pozidanih več deset lisoč hektarjev.
Toda okrog leta 1970 so le začela prodirati spoznanja o nevz-držnosti takih posegov. Sprejeti so bili zakoni z jasnimi določili o zaščiti rodovitne zemlje, ki pa nišo dosegli svojega namena. Najboljšo zemljo so pozidavali še naprej, ker so prevladovali kratkoročni interesi občin, sku-pin in posameznikov. Koncem leta 1982 je bil sprejet interven-cijski zakon o kmetijskih zem-Ijiščih, ki je končno le zaustavil uničevanje najboljše zemlje. Po določbah tega zakona so vse občine dolžne preveriti svoje prostorsko-družbene plane in jih uskladiti z družbenim planom SR Slovenije.
Strokovna komisija za urejanje prostora pri društvu si upoš-tevajoč pravila društva, postavlja zlasti naslednje naloge in cilje:
-  varovanje rodovitne zemlje v skladu z Ustavo in zakoni v pogledu površine in kvalitete;
- varovanje gozdov v pogledu ohranitve in kvalitete, predvsem na površinah, ki so za to najbolj primerne in na površinah, ki so določene za varovalne gozdove;
-  varovanje alpskega sveta v pogledu    ohranitve    naravnega ravnotežja, varstva pred erozijo in pred pretiranim komercialnim izkoriščanjem;
-    prizadevanje   za  smotrno razporeditev dejavnosti v celot-nem  prostoru  z  upoštevanjem naravne lege in kvalitete zem-ljišč ter možnostjo pozitivnega vpliva človekovega dela na na-mensko usmeritev z zahtevami:
a)  rodovitna kmetijska zem-ljišča  naj  služijo  za  pridelavo hrane, v druge namene se smejo uporabiti samo v izjemnih pri-merih, ko ni druge možnosti,
b)  gradnjo industrije in druge proizvodnje dejavnosti je treba usmerjati v obrobne degradirane gozdove in na drugo nerodovit-no zemljo,
c)  stanovanjska   gradnja   na mestnih področjih naj bo pred-
vsem hlokovna; individualnu gradnja stanovunj naj se usmerja na manj rodoviten prostor.
d)  storitvena   in   uslužnostna obrt naj bo v mestih in nascljih. proizvodna obrt pa na podobnih področjih kot industrija.
e)  pri   gradnji   prometnih   in komunalnih  objektov je   treba čimbolj upoštevati varovanje rodovitne zemlje in okolja.
f)  prostor v kmetijskih nase-ljih je kmetijski pridelovalni prostor (vaši in naselja, ki imajo v zaledju kmetijsko zemljo) in naj bo namenjen predvsem za kme-tijstvo,
g)  pri posegih v prostor je treba upoštevati varstvo in ohranitev zdravega naravnega okolja.
Komisija bo za uresničevanje sprejetih nalog in ciljev delovala takole:
-  vodi pregled nad veljavni-mi zakoni in predpisi s področja urejanja prostora, urbanizem in varstva okolja, jih proučuje ter ob sprejemanju teh daje v javni razpravi predloge in pripombe;
-  spretnija republiške usme-ritve in družbene plane z vidika urejanja prostora in varstva okolja;   ob   sprejemanju   teh  daje predloge   in   pripombe   preko Zveze društev za varstvo okolja SR Slovenije;
-  sodeluje z SZDL in druž-benopolitičnimi  skupnostmi  pri urejanju   prostora   in   varstva okolja:
-  sodeluje pri pripravi osnut-kov prostorskih planov, urbani-stičnih in drugih načrtov z vidika varstva in izboljšanja okolja ter daje predloge in pripombe;
-  sodeluje s kmetijskimi zem-Ijiškimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, odbori za varstvo okolja, z delovhimi organizacija-mi, društvi in drugimi zainteresi-ranimi organi pri urejanju prostora in varstva okolja;
-  obvešča javnost o stališčih do odprtih in nerešenih vprašanj s svojega področja;
-   sodeluje z drugimi strokov-nimi komisijami v društvu;
-  svojo dejavnost izvaja v so-glasju    z    izvršnim    odborom društva.
VARSTVO VODE, ZRAKA IN HRANE
Voda, zrak in hrana so osnovni viri življenja, zato vse moderne družbe v svojih zakonodajah posvečajo posebno skrb zaščiti teh virov. Tako je tuđi pri nas. Vendar človek v svojem ravnanju zelo pogosto zaradi neznanja, neodgovornosti in trenutnih koristi slabo gospodari s temi viri življenja.
(se bo nadaljevalo)'
Novosti v kamniški knjižnici
Zlatar J.: Večni potnik - samozaložba 1984 Magajna F.: Poezije mlade Ijubezni - samozaložba 1984 Žagar J.: Kostel - Kulturna skupnost občine Kočevje 1983 Lindgren A.: Brata levjesrčna - Mladinska knjiga 1984 Zlatar P.: Gospodar zemlje orlova - Grafički zavod Hrvatske 1984 Novaković M.: Matematika - Beogradska knjiga 1983 Tort M.: Inteligenčni kvocient - Delavska enotnost 1984 Štucin I. in J. Prešeren: Organizacija in poslovna informatika OZD - Delo, Gospodarski vestnik 1984
Otrokove ustvarjalne igre - DDU Univerzum 1984
Kajzer J.: Obljubljeni kraj - Založba Borec 1984
Atvvater J.: Peklenski stroj - Založba Borec 1984
Rudolf F.: Papagaj Vprašaj in lastovka... - DDU Univerzum 1984
Rudolf F.: Papagaj Vprašaj se spušča... - DDU Univerzum 1984
Rudolf F.: Papagaj Vprašaj in crni pes... - DDU Univerzum 1984
Rudolf F.: Papagaj Vprašaj iz nebotičnika... - DDU Univerzum
1984
Zupančič E.: Odkod Novakovim Mihec - DDU Univerzum 1984
Holt V.: Sedma devica - Pomurska založba 1984
Paretti S.: Ženskar - Pomurska založba 1984
Varstvo spomenikov, XXVI zv. - Zavod SRS za varstvo narave ...
1984
Benhart F.: Bralnica in druge neprimemosti - Založba Obzorja
1984
Glogovac Z.: Jure in rumena rutka - DDU Univerzum 1984
HribarT.: Kopernikanski obrat - Slovenska matica 1984
Kovačič L : Prišleki - Slovenska matica 1984 Slodnjak A.: France Prešeren - Slovenska matica 1984 Šali F.: Razkošje - Založba Obzorja 1984 Fichte J. G.: Izbrani spisi - Slovenska matica 1984 Kozak }.: Novele - Slovenska matica 1984 Loparnik B.: Biti skladatelj - Slovenska matica I9V4
Sienćnik L.: Koroški Slovenci v boju za svojo solo - Založba Obzorja Drava 1984
Torkar I.: Umiranje na obroke - Globus 1984, druga dopolnjena izdaja
Baš F.: Stavbe in gospodarstvo na slovenskem podeželju - Slovenska matica 1984
Sušnik F.: poglavja iz svetovne književnosti - Založba Obzorja 1984
Mann K.: Mefisto - Mladinska knjiga 1984 Gospodinjski koledar - Centralni zavod za napredek gospodinjstva 1984 Fitipič F.: Večna igra - Založba Obzorja 1984
Matajc L: Prehrana zdravega in bolnega dojenčka - Centralni
zavod za napredek gospodinjstva 1984
Mlakar B.: Pohod 30. divizije NOV in POJ v Beneško Slovenijo -
Partizanska knjiga 1984
Grićar B.: Mitološki slovarček - Ugankarsko društvo Domen 1984
Brenk K.: Prihode koze Kunigunde - Mladinska knjiga 1984
GrliĆkov A.: Razpotja socializma - Cankarjeva založba 1984
Zakon o davkih občanov... - ČGP Delo, Gospodarski vestnik
1984
Nash N. R.: Vzhodnik deževje - Založba Obzorja 1984
Kranjec M.: Grlice - Mladinska knjiga, Pomurska založba 1984 Maraov čas, I. del - Cankarjeva založba 1984   . Teokrit: Idile - Založba Obzorja 1984
Srakar F.: Knjigovodstvo pri drugih uporabnikih... - Zveza društev računovodskih... delavcev... 1984 Samoupravni splošni akti, VI. del - DDU Univerzum 1984
Rupnik A.: V znamenju D - Gobus 1982
Bratko I.:  Računalništvo s programskim jezikom PASCAL -
Državna založba Slovenije 1984
Heiger L.: Izbrani recepti z olivami - Založba Lipa 1984
Berger A.: Srečko Kosovel - Mladinska knjiga 1982
Albanci - Cankarjeva založba 1984
Menaše L.: Cerkev sv. Lenarta na Krtini - Založba Obzorja 1984
Štupar N.: Dvorec Vogrsko - Božičev grad - Založba Obzorja
1984
Vranicki P.: Zgodovina marksizma, 1.-3. knj. - Mladinska knjiga
1983
Levstik V.: Višnjeva repatica - Mladinska knjiga 1983
Lee H.: Ne ubijaj slavca - Pomurska založba 1984
Med resničnostjo in snom - Antologija srbske poezije ... 1984
Sijarić Č.: Dvorec - Prešernova družba 1984
Šetinc F.: Človek z več imeni - Prešernova družba 1984
Kranjec M.: Sola za čarovnike - Prešernova družba 1984
Škrinjar P.: crni človek - Prešernova družba 1984
Jezikovno razsodišče - Založništvo tržaškega tiska, Drava 1984
Literarni leksikon, 23. zv.: Konkretna poezija - Državna založba
Slovenije 1984                         ;
Špur K.: Vrtec v Jeruzalemu - Pomurska založba 1984
Andersch A.: Zanzibar, ali poslednji razlog - Založba Obzorja
1984
Kermauner T.: Sreča in gnus... - Mladinska knjiga 1984
Jukić B.: Loreana in druge novele - Pomurska založba 1984
Hrastelj T.: Ofenzivno mednarodno poslovanje - Založba Obzorja
1984
Novak B. A.: Kronanje - Mladinska knjiga 1984
Jančar D.: Severni sij - Pomurska založba 1984
Cundrič V.: Grofove ruševine - Cankarjeva založba 1984 Matičič N.: Končnost - Založba Obzorja 1984 Fromm E.: Djela, 1.—12. zv. - Naprijed 1984
Cronin A. J.: Dragocena leta - Založba Obzorja 1984
Welch J.: Zima v krvi - Založba Obzorja 1984
Cooper J.: Kapitan Morski volk - Prešernova družba 1984
De Risio C: Vojna v vojni - Pomurska založba 1984
Deon M.: Zeleni mladenič - Založba Obzorja 1984
Heinrich W.: Počitnice v onostranstvu - Založba Obzorja 1984
Mrak I.: Sinovi starega Rimljana - Založba Obzorja 1984 Alther L.: Družinski album, 1.-2. knj. - Zalqžba Obzorja 1984
Zelišca in gozdni sadeži v kuhinji - Založba Lipa 1984
Toporišič J.: Nova slovenska skladnja - Državna založba Slovenije
1982
Vidmar M.: Razdalje telesa - Pomurska založba 1984
Poleg slovenskih knjig je na voljo mnogo novih knjig v srbohrvat-skem in nemškem jeziku.
4_
KAMNIŠKI OBČAN /14. JANUARJA 1985
Ponovno (?) dedek Mraz v Kamniku
Novoletno praznovanje je za nami. V okviru tega sta bili v Kamniku dve novosti, o katerih velja še kaj dodati, preden odi-deta v pozabo.
Zveza prijateljev mladine Ka-mnik se je obvezala za izvedbo sprevoda dedka Mraza po ka-mniških ulicah ter za izvedbo glcdaliških predstav po krajev-nih skupnostih s pomoćjo MKD Pedenjmožic iz Kamnika. ZPM je vsem KK SZDL v občini poslala dopis, s katerim jih je obve-stila o možnosti gostovanja MKD Pedenjmožic in sicer -brezplačno. Rezultat dopisa pa je bil tak, da se je odzvalo le šest krajcvnih skupnosti, katere so namcnile prostor glcdališki skupini in omogočilc otrokom ogled prijctne igrice Strašna bratce in sestrica, in na koncu tuđi obdarite v svojih otrok. Voćji interes je
bil v obrobnih krajevnih skupnostih, dočim ga v samem mestu ni bilo. Pri organizaciji in izvedbi sprevoda dedka Mraza pa se je pokazalo kup pomanjkljivosti in slabosti, tako da se je tako težko pričakovani sprevod 23. decembra popolnoma pone-srečil, za kar je bilo izrečenih veliko vročih besed in kritike. Da bi popravili prve vtise, smo se zavzeli za boljšo izvedbo sprevoda in z dodatnimi zamislimi popestrili program. Po uspešno izvedenem sprevodu in programu na trgu smatramo, da smo popolnoma demantirali govorice iz prcjSnjih dni in dokazali, da vsaka izkušnja pač nekaj stane, da pa je bil namen akcije ven-darle dosežen.
Za izvedbo sprevoda, bi se radi zahvalili Postaji milice Ka-mnik ter mladincem OO ZSMS
Kamnik Center, kateri so poskr-beli za popolno varnost, France-tu Koširju in učencem sole Fra-na Albrehta za uspešno animiranje, ŽITU Kamnik, gostinskemu delavcu Resnik Mihu, ter vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi. Na koncu lahko ugotovimo, da je celotna akcija, tako sprevod dedka Mraza kot gledališke predstave, dosegla svoj namen, da ji je prihodnost zagotovljena in da se z većjim interesom približujemo končne-mu cilju in namenu te akcije: enotni obdaritvi vseh otrok po krajevnih skupnostih.
Za izvedbo letošnje akcije se zahvaljujemo osnovnim organi-zacijam ZS, ki so namenile del svojih sredstev in tako omogoče nemoten potek in izvedbo za-stavljenega programa.
N. Z.
Spet mini počitnice v Izoli
tx od začetka obralovanja pocltnMkega doma upokojencev Slovenije v Izoli je med kamnis-kimi upokojene! /.cio veliko zanimanje /a počitnikovanje v lem delu. Mnogi upokojene! s,o bili že večkrat gostje v domu ler bili i uslugami zelo zadovoljni.
Za upokojenec Katnnika je dom v Izoli zelo privlačna točka. Štcvilni redno zahajajo na počitnice v Izolo tuđi zaradi lepega odnosa do gostov. Stroški leto-vanja so zmerni, zlasti pred in po sezoni, saj del stroškov pokriva SPIZ in so cene za članc kar sprejemljive.
V letu 1984 je bilo na počitni-cah 189 upokojencev t. j. 7% več kot leto dni poprej, ko jih je bilo 177. Zelo se je povećalo šte-vilo udeležencev na »mini« počitnicah, ki jih kamniško društvo rnočno priporoča vsem svojim članom. Lani je bilo na »mini« počitnicah kar 238 članov. »Mini« počitnice so nova skra-jšana oblika počitnikovanja, vpeljana v preteklem letu in se je pokazala zelo privlačna. Kako velik je bil dosežen napredek pri počitnikovanju kaže podatek, da so v 1983 letu kamniški upoko-jenci preživeli v Izoli 1829 dni, v letu 1984 pa kar 2798 dni ali 53% več. Mini počitnice so zlasti zanimive za številne upokojence,
ki si 10-dncvncga poćitka na morju ne morejo privošćiti zara-di plilve denarnicu, pa se zato bolj ogrevajo za krajSc, 4 do 5 dnevne počitnice, toliko kolikor jim pać dopuščajo rinanćnc prilike.
Žcljam upokojencev želi kamniško društvo upokojencev ugoditi tuđi letos, zato bo ponovno organiziralo tovrslne počitnice v Izoli od 21. 2 do 25. 2. in od 25. 3. do 1. 3. 1983.
Stroški teh počitnic na osebo znašajo 3.300 din in vključujcjo;
-   polno oskrbnino v počitniš-kem domu v Izoli za 4 dni
-   kosilo petega dne
-   prevozne stroške od Ljubljane do Izolc in nazaj ter
-   stroške turistične takse in zavarovanja.
V primerjavi s cenami v drugih krajih so zelo vabljive in ver-jetno bodo vse naslednje znatno višje. Število udeležencev je omejeno, zato bo društvo upokojencev Kamnik sprejemalo prijave vseh upokojencev iz ka-mniške občine le do popolnitve prostih zmogljivosti.
Vsi upokojenci, ki se zanimajo za to letovanje, naj se čimprej zglasijo na društvu v Kamniku in vplačajo znesek letovanja t. j. 3.300 din.
Organizator - društvo upokojencev Kamnik - je prepričan.
da bo prijav dovolj, saj bo s tem omogućeno mnogim, da bodo lahko vsaj nekaj dni koristili na morju, kljuh sedanji draginji, čeprav le v zaprtem. loda /.cio toplem bazenu z ogrevano morsko vodo.
Će bo interes za tako obliko počitka med upokojenci tuđi v prihodnje tako velik, bo društvo upokojencev poskušali »mini« počitnice organizirati tuđi v ka-snejših mesecih tega leta.
STANE SIMŠIČ
Plinski bojler, preločni, 10 1, na butan plin, prodam. Pod-gorje 15 c, Kamnik.
Ogrevano sobico nujno išče dekle. Erdić Fata, Maistrova 13, Kamnik.
Izgubi! se je 6 mesecev star nemški ovčar Imo-rjave bar-ve. Morda se je zatekel k vam? Sporočite prosim na naslov: Cerar, Medvedova 18, Kamnik, tel. 831-587
2. januarja smo našli etui s kJjuči. Dobite jih v Mikla-včičevi 5.
Enosobno diužbeno stanovanje v I. nadstropju s centralno zamenjam za večje (lahko brez centralne). Banda Marija, Tunjiška 2a, Kamnik.
Kako smo se šli dedka Mraza
Mladinsko kulturno društvo Pedenjmožic je skupaj z Zvezo prijateljev mladine pripravljalo praznovanje dedka Mraza, zlasti za otroke iz tistih krajevnih skupnosti, ki ga nišo mogli doži-veti drugje. Zveza prijateljev mladine je torej mislila na otroke, ki so bolj oddaljeni iz mesta in na sploh nimajo veliko možnosti za obisk kakršnihkoli otroških prireditev.
Zamisel je bila lepa in nas je navdušila, saj se zavzemamo za dedka Mraza, ki ne bi obiskal le mestnih otrok, ampak tuđi otroke iz oddaljene-ga podeželja in tuđi ne samo otroke, katerih starši so na pomembnejših položajih, pać pa bi se pogovoril tuđi z otroki iz delavskih, kmećkih in ne preveč premožnih družiti. V začetku od-ziv ni bil pretiran, vendar je bil urnik za pred-stavitev igrice o »strašnima« bratcu in sestrici kmalu poln, tako da žal nekaterim zamudni-koin nismo mogli ustreči.
Poleg teh načrtov je vzklil še eden, izpeljala naj bi ga MKD Pedenjmožic in ZPM, predstav-Ijal naj bi novost in poživitev: dedek Mraz naj bi se pojavil na ulici med svojimi najmlajšimi občudovalci. Peljal naj bi se na vozu (zaprav-Ijivčku) z majhnim spremstvom (za ne vem koliko lisic in medvedov na njem pać ni prostora), Pavle pa naj bi veselo vlekel meh, da bi bilo bolj živahno. Načrtovali smo, da naj bi kočija pripcljala dedka Mraza prav do njegove hišice, kjer bi se sprošćeno pogovarjal z otroki.
Prvi del naćrtov smo izpeljali brez većjih te-žav. Nekoliko nas je skrbelo za prevo'z kulis, ki ni bil najbolje organiziran in je moral dvakrat na pomoć priskočiti čisto pravi oćka, da smo se lahko na odru pojavili vsi igralci.
Nekoliko drugaće je bilo s sprevodom. Naš dedek Mraz je neprostovoljno prevzel (ker so mu jo pać dodelili) vlogo grešnega kozla. Oćil-no ludi zato, ker dedek Mraz ne spada le v svet otroških iluzij, ampak imajo o njem do potankosti izdelano predstavo tuđi odrasli. Moramo razćistiti nekatere stvari, za katere naj bi krivda ležala le na naših plećih. Opisali borno peripetije z našega stališča in stališča dedka Mraza s spremstvom.
Mislim da je jasno, da dedek Mraz kljub svoji dobrudušnosti ni mogel ukrotiti konjev. ker vajeti ni imel v rokah. Kočija je namreč vozila po mestu prehitro. saj so konji podivjali. Tako je kritika glede tega nepravična. ZPM je imela očitno pri izbiri konj in voznika malce smole, a to je stvar, ki se je ne da predvideti.
Druga oglodna koščica so kostumi, v katere je bilo oblečeno spremstvo. Kritika je delno upravičena, saj so bili pričakovani palčki in ne-kakšna živalska menežerija, skratka pomopoz-nost in impozantnost. Prićakovana - od otrok ali odraslih? Kritiki najbrž ne vedo, da kostu-mov ni lahko dobiti. Želja po primernih kostu-mih je bila sporočena na ZPM in će ta ni mogla preskrbeti ustreznih oblačil, kako naj bi jih Pe-denjmožici. Prepričani smo, da se na ZPM nišo dovolj potrudili, krivda pa je bila naša, saj smo se med Ijudmi pokazali mi.
Še ena govorica je šla med ljudi - tista o pijanem dedku Mrazu. Vsi smo bili prizadeti, saj ni jasno, kaj naj bi dedek Mraz počel take-ga, kar bi bilo pijansko. Morda to, da je prijazno ogovarjal otroke, da je hodil počasi in se
opiral na palico? Govorice so šle še dlje, ne samo da je bil pijan, bil je ćelo »prekumrn«. Le zakaj bi moral biti dobro rejen ali debel? Mnogim otrokom po krajevnih skupnostih je bil všeč. Torej se najbrž otroške predstave razliku-jejo o'd odraslih! Ćemu bi moral biti tak, kot si ga zamišljajo odrasli, saj ni namenjen njim, ampak otrokom. Na tem primeru se lahko prepričamo o resnici, da otroka in njegovo domiš-Ijijo, ki bi se lahko razvila v ustvarjalnost, ome-juje odrasli svet. In še ni bilo dovolj govoric -kot krona vsega nam je prišlo na ušesa, da je bil dedek Mraz oblečen v črn kostum. Takšna informacija prav gotovo ni prišla iz otroških ust!
Govorice so preveč banalna stvar, da bi tako obračunavali z njimi. Najbolj taktno bi bilo, da bi jih preslišali. Ker je bil naslednjo soboto dedek Mraz s spremstvom zamenjan, je bilo torej očitno nekaj narobe z nami, ne pa z orga-nizatorjem ali kom drugim. Toda, organizacija ni bila najboljša, varen prehod dedka Mraza med stojnice je bil sploh onemogoćen (pot so zaprli odrasli), glasba iz zvoćnikov je preglasila harmoniko, Ijudje so imeli dedka Mraza prav-zaprav v obroču, tako da obhod sploh ni bil možen. Zamenjava dedka Mraza je prej pome-nila slabo pripravljenost na sprevod dedka Mraza po Kamniku, ne pa slab odnos našega društva do otrok. Navsezadnje je treba poudar-iti, da je zaćetna ideja o enotnem praznovanju dedka Mraza prišla z naše strani do ZPM, ta pa je v sodelovanju z obćinskim sindikalnim svetom in delovnimi organizacijami idejo tuđi pr-vić uresnićila.
Ob vseh očitih in kritikah nismo slišali nić o zadovoljstvu, da so se stvari vendar premaknile z mrtve točke.
Po tem šoku smo si opomogli na gostovanjih, opomogli zato. ker so bili otroci zadovoljni. Njihov smeh je bil najboljša nagnula /a naš trud. ludi našemu spodbujanju so se odzvali. zapeli so pesmice. Otroci iz Tuhinjske doline so jih znali cei kup, tuđi takšne. ki jih dedek Mraz še ni slišal. Zato se jim žanje zahvaljuje šc posebej, prav tako pa odraslim iz krajevnih skupnosti. kjer so nas prisrčno sprejeli. Ni bilo povsod tako, ponekod so bili otroci. še bolj pa odrasli, med predstavo nemirni.
Za konec še nekaj neprijetnega: 29. decembra smo igrali za mesto Kamnik. Na predstavo je prišlo le pet otrok s starši. Kljub temu smo igrali. Naslednji dan, ko so prišli le trije otroci. takšne dobrodušnosti nismo zmogli in smo predstavo odpovedali. Je premajhnega obiska kriva prenasičenost z raznimi dedki Mrazi, ali je bil vzrok v tem, da ni bilo daril? Ali pa je treba iskati vzroke v slabi obveščenosti, saj je po Kamniku viselo malo plakatov, ki nišo bili prav nič vabljivi. Morda bi bilo treba povpraša-ti po krajevnih skupnostih, će so razposlali vabila, kot so storili drugje?
Pedenjmožici so se potrudili, verjemite. Poleg studijskih, šolskih ali službenih obveznosti smo pripravam na dedka Mraza posvetili ogromno časa. Nagrada je bila vendarle lepa, sijoče otroške oči, radovednost, smeh, tuđi zadovoljstvo. Tega smo bili veseli.
BREDA VUKMIR
Mladinsko prostovoljno delo, kdo te še potrebuje?
(nadaljevanje   iz   prejšnje   šte-vilke)
II. Kako naprej
Smernicc za prihodnje delo so povzete iz sekcijske razprave o MPD na letošnji MPPŠ v Mariboru in po zaključkih delovne skupine pri MK in MS ZSMS.
1. Predlagane spremembe, novosti, izboljšave na onstoječih akcijah:
V SRS bi morali republiške akcije ali del teh organizirati na principu delovnih taborov, vsaka OK ZSMS pa naj bi zagotavljala določeno število brigadirjev. Število udeležencev bi morali zmanjšati, zvezne akcije pa bi zaenkrat v obstoječi obliki razvijali naprej, ker kakšne večje spremembe nišo možne, dokler se glede teh akcij ne poenotimp na nivoju zvezne konference ZSMS.,V tište akcije, ki bi v obstoječi obliki ostale, je treba vnesti nekatere vsebinske in organizacijske spremembe, pred-vsem zaradi izboljšanja delovnih in življenjskih pogojev ter med-sebojnih odnosov. Interesne de-javnosti bi morali organizirati po dejanskih interesih in željah brigadirjev. Ti bi se tuđi vključevali samo v tište aktivnosti, ki bi jih zanimale in ne tako, kot se je dogajalo dosedaj, da je morala brigada imeti brigadirje v vseh dejavnostih, da je lahko posega-
la po priznanjih. Klasičnega oce-njevanja naj ne bi bilo več na nobenem področju dela, ker to med brigadirji pogojuje nezdravo tekmovanje, slabe medseboj-ne odnose, neobjektivnost ipd. Namesto klasičnih priznanj naj bi vsi udeleženci akcije dobili simbolično priznanje kraja, kjer delajo. Prav tako ne bi smeli več dovoljevati pretirano oštre, na-pol vojaške discipline, ampak na akcijah ustvarjati bolj sproščeno vzdušje, bolj razvijati samoupravne odnose in ne deliti brigadirjev po brigadah. Brigadirji naj bi delali skupno, se več do-govarjali, uveljavljali svoje interese, želje in potrebe, morali bi jih spodbujati k večji samoinicia-tivnosti, saj bi le tako vsak ude-leženec kot posameznik lahko prišel do izraza, čeprav je akcija oblika skupinskega dela. Brigadirji naj ne bi bili le številke in njihovo delo ne izraženo samo v odstotkih. Več poudarka naj bi bilo na moralnih vrednotah.
Na akcijah moramo razvijati specializirana dela, da bi tuđi ućencem odprli već možnosti za opravljanje delovne prakse, in več možnosti dati tištim, ki bi se akcije udeležili za krajši čas.
Čiani štabov akcij bi morali bolj opravljati svetovalno in te-hnično-organizacijska dela, več bi morali biti z brigadirji. ker bi tako laže prisluhnili interesom
brigadirjev, njihovim problemom ipd.
Prostovoljne delovne akcije naj ne bi bile več le poleti, morali bi jih razširiti na spomladan-ski in jesenski čas, seveda ne v takem časovnem razponu, in jih približati mladim v okolje, kjer Živijo. Tistih akcij, ki organizacijsko, vsebinsko ne ustrezajo, kjer bi stroji opravili več, ne smemo več dovoljevati.
Brezposelnim mladim bi morali vsaj na nekaterih akcijah dati možnost za kvalifikacijo.
Poenotiti bi bilo treba pogoje. financiranje na ravni vseh repu-blik, da bi ne prihajalo več do tako velikih razlik, tuđi med po-sameznimi brigadami ne.
II. Priprave v OK ZSMS
Najprej moramo doseći, da se o razporedih brigad za posamez-ne MDA dogovorimo najkasneje do meseca februarja.
Do takrat bi morali biti znani že tuđi vsi pogoji življenja in dela, kaj se bo delalo. kje. vklju-čno s tem. kakšne možnosti so za različne interesne dejavnosti ipd. K evidentiranju bi tako lahko pristopili veliko prej. tuđi bolj odgovorno ter k temu bolj aktivno pritegnili OO-ZSMS.
Glede udeležbe delavcev in učencev iz srednjega usmerjene-ga izobraževanja bi morali takoj pričeti enotno akcijo in se dogovoriti o pogojih udeležbe. da ne
bi več prihajalo do takšnih te-žav, ki so bile praksa nekaj zadnjih let. Doseći bi morali, da bi se učencem srednjega usmerje-nega izobraževanja udeležba na akciji priznavala kot opravljena delovna praksa, zato je treba uveljavljati na akcijah določene specializirane oblike dela ter dati pobudo za spremmembo tiste-ga člena zakona o združenem delu, ki opredeljuje oziroma do-loča izredno plaćano odsotnost z dela.
V pripravah na brigade je potrebno izboljšati informiranje in propagando (uvesti tuđi kakšne nove oblike) in preseći klasično obliko propagiranja MDA. Več mora biti neposrednih stikov z mladimi, bolj temeljito in dosle-dno pa moramo izvajati tuđi izo-braževanje tistih, ki vodijo brigade.
Za posamezne brigade se mo-rajo pripraviti lokalne oz. vikend akcije ter srečanja pred samim odhodom na akcijo. Po občinah bi bilo potrebno organizirati klu-be brigadirjev. kjer bi se brigadirji večkrat srećevali, delo na področju MPD pa bi bolj kontinuirano potekalo čez vse leto in s tem tuđi priprave na akcije.
Z ZPM pa moramo še tesneje sodelovati pri formiranju pionirskih brigad. pridobivanju in usposabljanju mentorjev.
V OK ZSMS bo treba razmišljati o še dodatnih virih financiranja na tem podroćju.
III. Alternativne oblike
OZD bi lahko organizirale s pomočjo DPO neke nove oblike MPD - tabor. OZD bi bile dolžne priskrbeti prenočišče in hrano, udeleženci pa bi v OZD delali (delo bi bilo posebej organizirano). S tem gospodarstva ne bi več obremenjevali. temveč bi ustvarjali novo vrednost in se vključevali v stabilizacijska pri-zadevanja. V to dejavnost bi se deloma tuđi lahko vključili nezaposleni.
V  skladu z ugotovitvijp. da je akcije oz. MPD potrebno približati mladim v okolje kjer živijo. bi lahko organizirali akcije, ki ne bi bile usmerjene v že obstoječe. temveč   bi   predstavljale   neke specializirane   oblike   MPD   v OZD, na posameznih objektih širšega družbenega pomena, v proizvodnji čez proste vikende in to ne le na manj razvitih pod-ročjih. Mladi iz določenega oko-Ija. z določenimi poklici, znanjem in izkušnjami. bi opravljali posebne delovne naloge. Za to delo bi lahko dobivali delno stimulacijo ali pa tuđi ne. kar bi bilo  stvar dogovora.   Presežno vrednost oz. stimulacijo, če bi jo dobivali, naj bo v obliki materia-la ali denarno. pa bi namenjali sredinam. v katerih že obstajajo
in delujejo MDA. Takšne oblike bi bile spremljajoče oblike že obstoječih akcij. Organizirane bi bile za krajši čas in na način, ki bi upošteval specifiko posameznih OZD.
Tradicionalne lokalne akcije (npr. Janče). bi v prihodnjem letu poskušali organizirati v obliki delovnih taborov. ter dati možnost. da se jih udeleže tuđi mladi iz drugih občin.
Razvijati moramo oblike MPD kot je delovni tabor Tre-bče ipd.
Našteti predlogi so seveda le del določenih možnosti. ki jih imamo pri ra/voju in spreminja-nju MPD. Vsekakor pa je nujno. da k temeljitemu delu pristopi-mo takoj. saj vsaka novost, spre-memba. zahteva doloćen čas.
Ponovno pa je potrebno po-udariti. da se morajo vključiti v reševanje omenjene problematike vse DPO. predvsem v osnovnih sredinah. tako tuđi društva in družbene organizacije, ker borno le skupno lahko reševali tako kompleksne probleme pri MPD. Nedvomno pa bi v tesne-jši povezavi z društvi in družbe-nimi organizacijami pričeli tuđi presegati šibko medsebojno so-delovanje. S skupnim reševa-njem omenjenih problemov ter s skupno skrbjo za nadaljnji razvoj MPD bi bil nedvomno tuđi odnos do MPD boljši in rezultati vidnejši.                           P. D.
5
KAMNIŠKI OBČAN / 14. JANUARJA 1985
# Nova knjiga Jožeta Vidica
Krik v Dragi
Kaj je v knjigi s kamniško-doružalskega ob-ntočja
Konec decembra je pri Založbi Borce izšla knjiga Jožeta Vidica KRIK V DRAGI. Avtor je doslej napisal, Založba Borce pa izdala tele njegove uspešnice: Beg z morišča, Zločin pri Lenartu, Po sledovih crne roke, Sedem krst za Ronkerjevo družino ih Semenj v Bistrici.
Kot v vseh dosedanjih pisec tuđi v tej knjigi opisuje resnične dogodke iz NOB s pravim! imeni, točnimi datumi in kraji.
V  knjigi, ki obsega 400 strani, na katerih je 132 slik in dokumentov, je sedem poglavij, vsa-ko pa obravnava posebno snov iz NOB. V prvom nas pisec seznanja z nekaterimi doslej nez-nanimi dogodki v prvih dneh vojne aprila 1941,
V drugein delu pisce obravnava prve aretaci-jc in izgnance z Gorenjskega. Med drugim v njem piše:
»Julija I941 seje na Gorcnjskcm razbohotilo pijančevanje, posebno incd premožnimi kincti in obrtniki. V trgovinah se je marsikaj Se dobilo, na splošno prescflečenjc uradnikov okupacijske oblasti pa so Ijudjc pokupili vse kovčke.
Kaj je spodhudilo ljudi k takšnemu vcdciiju, zvemo iz dopisa političnega komisarja v Ka-mniku z dne 9. julija 1441, ki ga je naslovil na voditelja KoroSke ljudske zveze (Karnlner Volksbund):
V  zadnjih dneh mi je bilo ponovno sporoce-tio, da se razvija v okrožju Kaninik živahna komunistična dejavnost. Tako so od vćeraj do danes v vseh občinah okrožja Kamnik komunisti nalepili letake na krajevne table. Letaki po-zivajo komuniste v boj in k vztrajnosti. Zvedcl sem tuđi. da v občini Komenda, posebno v vaši Moste, kmetje in obrtniki čez dan popivajo in na vprašanje, zakaj se zalivaju, odgovarjajo. da jim bo tako ali drugače vse odvzeto in zato raje zapijcjo ves svoj denar. Ugotovljcna pobitost pri prebivalstvu je  posledica komunističnega rovarjenja. Poleg tega smoopazili, da tukajšnje prebivalstvo čezmerno nakupuje kovčke ...«
V  tretjem poglavju, po katerem ima knjiga naslov Krik v Dragi, pisec opisuje razmere v begunjskem zaporu leta 1941 in zelo natančno streljanje talcev v vseh krajih Slovenije leta 1941: v okolici Begunj, pri Smledniku, na Brez-jah pri Dobu, v Ljubnem, v Gorjah, v Jaršah, v Domžalah, v Lescah, na Koroški Beli, v Vodi-cah, na Lancovem, v Mošnjah, v Trbovljah in v Šoštanju. Koliko vojakov je streljalo v enega talca, po koliko obsojencev hkrati, kdo so bile žrtve, zakaj so jih zaprli, česa obtoževali, kje so jih pokopali, itn. Le-teh pa je toliko z našega območja, da jih v tem zapisu ne moremo našte-vati. Jože Vidic je prvi, ki je objavil resnico o ustrelitvi petih talcev v Vodicah septembra leta
1941. Talce so ustrelili, ker so partizani v avto-mobilu ubili Kamničanko Miro Stare. Zakaj so jo ubili? Je bila nemčurka, izdajnika? Ne, po-motoma, in to so Nemci zelo dobro vedeli.
V  naslednjem poglavju z naslovomn: Plačilo za izdajalcc in vohune, je zelo veliko iz kamniš-kega okrožja. Pisec je nekatere izdaje nadrob-no razčlcnil, opisal izdaje in izdajalce ter koliko denarja so dobili za svoje umazano delo. Ali so Kamnicani v začetku radi sodelovali z Nemci? Prva orožniška poročila, ki jih objavlja pisec knjige, pritrdilno odgovarjajo na to vprašanjc. Policijska  poročila  pa  tarnajo,  da  prebivalci nočejo sodelovati, da so na strani »banditov«, če pa jih že prijavijo, jih po navadi prepozno, tako da so policijske akcije neuspešne.
S kakšnimi podrobnostmi nas seznanja knjiga, spoznamo iz naslednjega odlomka:
»Jane/ Kodcrnian iz Dol pri Moravčah je v temi s kolesom hitel proti domu. Cesta je bila prazna, vrata hiš zaprta, okna zastrta. Tcdaj pa je zaslišal korake - dohitcl je kolono vojakov. Mislil je, da so Nemci, pa je vljudno v/kliknil: Ileil Ilitler! Ko je dohitel zadnjega v koloni Za vse nadaljnje vi-mo iz ohranjenega poročila voditelja krajevne organizacije Koroškc ljudske zveze:
»11. oktobra 1941 ob 14. uri se je pri meni zglasil Janez Kodcrnian iz Dol pri Moravčah St. 35 in naznanil naslednje:
Sinoči ob osinih zvečer som srcčal na poti proti domu iz Docnžal na cesti med Sv. Andre-jem in Selom oboroženo komunistično tolpo. ki je štela približno 15 mož. Na moj pozdrav Ileil Uitier sem dobil od enega komunista tak«) mo-čno klofuto, da sem padel s kolesa, se zakotalil štiri metre proti cestnemu robu in tam obležal. Komunisti so mi ukazali, naj pri priči izginem s Hitlerjem vred. Ker se je kolo pri padcu poško-dovalo, sem moral peš domov .. .«
V  poglavju: Druschke, priče in pričevanja, borno lahko probrali tisto. kar nismo v časopi-sih. Kako so nekatere priče govorile neresnico, si izmišljale dogodke ali opise istih, pri tem pa v nekaterih primerih več pomagale Druschejevi obrambi kot obtožbi. Sicer pa je razumljivo in natančno opisana pot vojnega zločinca od roj-stva do konca vojne. Tuđi o Francu Koritniku, ki je z Wiesenthalom odkril, kje živi Druschke, so se iz ust »dobro poučenih aktivistov in nek-danjih obveščevalcev« po Gorenjski tja do Hei-delberga širile govorice, da je bil agent gestapa »na višji ravni«, da je po vojni kradel denar po cerkvah, da je ubil sina jeseniškega hotelirja Paara, pa še in še.  Koliko je resnice v teh govoricah, ki še vedno *iiso utišane, pa borno prebrali v knjigi, ki je izšla v nakladi 5000 izvo-dov, cena pa je 1550 din.
Med počitnicami v kinu
KINO DOM KAMNIK 13.-27. 1. 1985 ob 16. uri.
VESOLJSKI ŠERIF ital. akcij. film JEDIJEVA VRNITEV' amer. fant. film GADJE MATURIRAJO franc. komedija
TARZAN amer. pust. film OSTATI ŽIV amer. glasb. film
MOONRAKER-OPERACIJA
VESOLJE
angl.   fant.   pust.   film   (James
Bond)
MED JASTREBI
nem. vvestern film
NORA DIRKA TOM IN JE-RRYJA
amer. risani film BUCK ROGERS - VESOLJSKI JUNAK amer. fant. film KING KONG JE POBEGNIL amer. pust. film
ZAKAJ RAVNO MENI amer. komedija
NEUNIČLJIVI   MINI   MOU-RICE
novozeland. komedija SAMO ZA TVOJE OČI angl. pust. film (James Bond) LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM amei\ pust. film
SREČNO, KEKEC slpv. mladinskj^gijj^
Cena vstopnic 50,00 din
KINO »DOM« KAMNIK
17. 1. 1985 ob 20. uri
19. 1. 1985 ob 20. uri
20.1.1985obl5.uriinobl8.uri
- GANDHI - angleško-indijska
koprodukcija, biografska drama.
Dobitnik 8 »Oskarjev« in 4 »Zla-
tih Globusov« - FEST 84!
Počastitev v Mekinjah
Ob koncu preteklega leta je tuđi letos povabila Komisija za zdravstvo in socialno skrbstvo KS Mekinje nad 70 let stare krajane na srečanje v Domu upokojencev. Srečanje sta skrbno pripravili tov. Ema Iskra in Martina Ogrinc. Zbrane je pozdravil predsednik KS ter jim zaželel zdravja in sreče v novem letu. Posebej je pozdravil najstarejšega med njimi, krepkega in še vedno delovnega kmetovalca 85-letnega Antona Krta, ki je ob tej priliki obiskal v Domu živečo, svojo nekdanjo 99 let staro učiteljico Antonijo Albreht, sestrično pesnika Frana Albrehta.
Oskrbovanka doma Marija Lavrič je na kratko opisala življenje v Domu. Pionirski zbor osnovne sole Mekinje je pod vodstvom Ivanke Potočnikove popestril srečanje z nekaj narodnimi, otroškimi in partizanskimi pesmi, z deklamacijami in kratko igrico. Nekdanje učenke sole v Mekinjah, članice mladinske organizacije, sedaj Študentke visokih šol, so spremljale zbor s kitarami, same pa so zapele in zaigrale nekaj skladbic. Nastop mladih je bil izredno simpatičen in prisrčen, na svoja izvajanja pa so bili nagrajeni z živahnim aplavzom. Tov. Potočnikova nam je povedala, da so se pripravljali učenci na svoj nastop z velikim veseljem, saj so vedeli, da bodo z njim razveselili svoje babice in dedke.
Ob skromni pogostitvi se je razvil med povabljenimi živahen pogovor. Tištim pa, ki zaradi bolezni ali starosti ni bilo mogoče priti na srečanje, so raznosili mekinjski mladinci mala darilca.
S. F.
Skrb za slovenski jezik — čigava skrb?
Učitelji slovenškega jezika s kamniških osnovnih šol na svojih srečanjih vedno znova ugotavlja-ino, da ostaja skrb za slovenski jezik skorajda izključno na naših ramah. Učenci z ene ljubljanskih osnovnih šol, o katerih je pisala Jana, najbrž nišo izjema. Ugotavljamo, da je tuđi na naših šolah znanje materinščine pogosto slabo. V višjih razredih osnovne Sole se pogosto srečujemo s tako slabo tehniko branja in pisanja, da lahko mirne duše trdimo, da gre za nepismenost. Štiri ure na teden za slovenski jezik gotovo nišo do-volj, saj otroci večino preostalega časa prežive v drugih okoljih. Prav zato je pornembno, da za slovenski jezik skrbimo vsi - starši, vzgojitelji v vrtcih, učitelji v nižjih razredih in tuđi učitelji pri vseh predmetih na predmetni stopnji. Enkrat za vselej je treba tuđi opraviti z miselnostjo, da učenec v osnovni soli mora napredovati v višji razred. Tako se dogaja, da učenci po liniji najma-
njšega odpora napredujejo in na neznanje kopiči-jo neznanje. Popravni izpiti iz slovenškega jezika v osinih razredih tak nesmisel samo še potrjujcjo. Kletvice, ki so postale sestavni del vsakdanjega besednjaka naših otrok in so praviloma nesloven-skeg'a izvora, niti nišo najbolj kričeč primer. Učenci prihajajo v peti razred in ne znajo gladko prebrati niti nekaj preprostiri stavkov, v pisnih izdelkih papišejo šev, hodiv, pjsav, itd. Takšne stvari je zelo težko popravljati, saj je že preveč zamujenega. Razredi so praviloma prenatrpani, programi prav tako in učitelj slovenškega jezika vaj za branje in pisanje nima kam vljučiti.
Problemov je še precej, nanje borno še opozar-jali. Slovenci smo majhen narod in naš obstoj je pogojen z našim jezikom. Kdo ga bo ohranjal za nas, če ga sami ne borno znali?
HELENA HRIBAR za kamniške slaviste
Mladi radovljiški literati v Kamniku
V putek, 14. decembru zvečer, so v mali dvorani nad MaleScvo galerijo nastupili nilajši pesniki in pesnice i* Kudovljicv, skupuj i jescuišku nlasi>cn<> skupino »l're-ja in luč«. Hciitul ji organiziralo Mladinsko kulturno društvo !'»■-dcnjmo/.K' u. Kamniku.
l'olna dvorana je bila tepa spodbuda /,a nastopajoče, čeprav smo jo napoluili večidel člani društva. Izbor pesmi je težko opredelili in tuđi vsakršno prc-dalčkanjc je nesinisclno. Bile so precej različne po snovi — od Ijubczenskih do ra/.mišljajočih. Da so nam bile všeč. bo potrdil vsakdo, ki je bil zraven. Ražen tega je pri reeitalih vedno skoraj nemogoče /.brano poslušati in razumeti (bolje: občutiti) vse pesmi. Zaradi veliko različnih pesmi v sorazmerno kratkem času tega ne more doseči niti zelo dobro tzdeliin nastop, kar je petko-va predstava nedvomno bila.
KINO »DUPLICA«
GANDHI
16. 1. 1985 ob 20. uri NE ZAMVDITE - KMALU »DAN POTEM« - film, ki prikazuje srhljivo zamisel o nuklearni katastrofi.
»E. T. - VESOLJČEK« - ame-riški CS film, znanstveno fantastična uspešnica Stevena Spiel-bprga. Dobitnik 4 »Oskarjev« -FEST 84!
(iosljc so solidno i/|»ilnili prostor z gibom. Očitim jim je uslre/ala razvrslitev stolov v/ilolž treh sten s tem je bila lako rckoč cola dvorana oder in recitiilorji nišo obscdeli vsak na svojem stoičku. Nekaj pesmi je povedalo po več nastopajočih skupaj; ne v zboru, temveć vsak iz svojega kota. Tak način se je dobro izkazal še posebej pri tlia-logizmih.
Glasbeniki se nišo omejili na brenkiinjc raznih splošno znanih čustvenih skladb, ki »povsod pašejo«. Niti igranje m bilo samo kulisa; nasprotno: odpeli so nam včč samostojnih pesmi, recitiranje pa so spremljali smisel-no. Šc posebej so bili učinkoviti pri izrazito ritmičnih recitacijah. Dvorano so si morali razsvetliti na ustaljen način: s svečami in v, rdeč celofan zavito žarnico. Ko bodo   prišli   naslednjič,   bo   Pe-
Damjan recitira
denjmožic  morda kakšen reflektor.
že  premogel
m. r.
Večer s starejšimi krajani
»Kot bi bili na ohceti, ja, tako lepo in prijetno je bilo nocoj.«
»Da bi se le še večkrat takole dobili.«
»A kaj, ko je vsako leto kdo manj. Kaj češ, staramo se, staramo!« so govorili naši starejši krajani, ko so odhajali že v ju-tranjih urah s srečanja starejših krajanov. Še dolgo so v meni od-mevale besede hvaležnosti za ta večer. Kako zelo malo je potrebno, da so ljudje srečni. 'Lepo se počutiš, ko veš, da si napravit nekaj dobrega, koristnega in si olepšal jesenske dni našim starim mamam in očetom. Kako so se sele oni počutili? Vsi »zrihta-ni« v »nedeljskih oblekah« in z nageljčkom na prsih so solznih oči prisluhnli pesmim in melodi-jam našega novo ustanovljenega ansambla. Sestavljajo ga mlada dekleta. Navdušenje za glasbo in lepo petje je zelo veliko in upa-mo, da bodo vztrajale na začeti poti in to ne bo njihov prvi in zadnji nastop. Tuđi vsi povab-ljenci so bili navdušeni nad njimi in so jih nagradili z dolgim aplavzom. Ob zvokih harmonike, ki jo je neutrudno igral tova-
POROKE
POTOČNIK Bojan, mizar iz Mekinj in
RAK Helena, delavka iz Bi-stričice
riš Slabe, so se radi zavrteli in zaplesali. Spomnili smo se starih plesov kot sta »beksel« in »poš-tertanc« ter poskusili, če ju še znamo. Šio je in vsi smo ugoto-vili, da glasba in petje prinašata mir in sproščenost. Koliko gorja bi bilo prihranjenega, če bi ljudje znali prisluhniti govorici glasbe, še bolj pa govorici ljudi. Vsi naši povabljenci so preživeli strahote vojne, pomanjkanja in trpljenja in želja vseh njih je, da bi se to ne ponovilo. Tuđi če borno živeli manj razkošno in bolj skromno, samo da bo mir in
prijateljstvo. Lepe in resnične, predvsem pa pametne so te besede. Mnogo, res veliko je bilo povedanega ta večer in kar škoda je, da gredo vsi spomini, dogodki in doživetja v pozabo. Mladi bi se lahko veliko naučili, pa mogoče tuđi laže razumeli starejše, če bi vedeli za vse to.
Res, bilo je prijetno in naj končam z besedami, ki smo jih vsi ponavljali: »Drugo leto na-svidenje, kajti tuđi starost je lahko lepa, če si jo naredimo lepo.«
DRAGICA DROLC
LAUKO   Tomaž,   svobodni umetnik iz Smlednika in
PODPEČAN Nina, študentka VUŠ iz Smlednika
SMOLE Primož, kemijski te-hnik iz Ljubljane in
RAK Milica, kemijski tehnik iz Domžal
Štirideset let tragedije na Rudniku
V domžalski in kamniški občini se v začetku januarja vsako leto spominjanu) tragičnih januarskih dni pred 40 leti, koje na Rudniku pri Radomljah zaradi izdaje padlo veliko borcev in političnih aktivistov. Vsako leto in tako je bilo tuđi letos -pripravijo na Rudniku spominsko slovesnost.
6. januarja 1945 - torej pred 40 leti - so se na Rudniku zbrali člani Okrožriega komiteja KPS in drugih političnih forumov. Tega dne je bilo skoraj v celoti uničeno politično vodstvo kamniškega okrožja, saj se je iz bunkerjev resilo le nekaj tovarišev in tovarišic. Vse ujete so Nemci naslednji dan ustrelili v Vrhovljah, žene pa odpeljali v taborišča. Med pad-limi je bil tuđi tedanji sekretar Okrožnega komiteja Edvard Peternel-Tinko.
Spominsko svečanost na kraju tragedije, ki jo izmenoma pripravljata borčevski organizaciji iz Domžal in Kamnika, so letos pripravili v petek, 4. januarja že štiridesetič. Na priredi-tvi je gpvoril predsednik Občinskega komiteja ZKS Dornžale Lađo Skrjanc, kulturni program pa so prispevali mladi iz osnovne sole Radomeljske čete iz Preserij.
Ob 40-letnici tragedije pa je Občinski odbor Zveze združenj borcev pripravil v bližnji galeriji Repanšek razstavo motivov, ki jih je na Poti spominov NOB domžalske občine izdelal akademski slikar Danijel Fugger.
Razstava, ki so jo odprli neposredno po spominski svečanosti prikazuje motive spomenikov, spominskih obeležij in narave, ki jo popotniki po Poti spominov v domžalski občini obiskujejo v vse večjem številu.
M. B.
6__
KAMNIŠKI OBČAN / 14. JANUARJA 1985
SŠCRM DE DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK
RAZPISUJE
v mesecu januarju naslednje tečaje:
-  STROJEPISNI TEČAJ
100 urni
- TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA
-60 urni
-  TEČAJ KUHANJA
-20 umi
-  TEČAJ HIGIENSKEGA MINIMUMA
Prijavite se po telefonu 831-064.
Podjetje za PTT promet
Ljubljana,
n. sol. o., -TOZD PTT DOMŽALE,
n. sol. o.,
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
2 dostavljačev
za dostavljanje PTT pošiljk na podroćju PTT enote
Kamnik in Komenda.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva-
tl še naslednje pogoje:
skrajSan program Ul ali končana osnovna šola
Trajanje poskusnega dela je 3 mesece
Kandidati naj plsrte vloge pošljejo v 8 dneh od objave
razpisa na naslov: TOZD PTT DOMŽALE, Ljubljanska
74, 61230 Domžaie.
DO Eksperimentalna tkalnica
Kamnik,
Ljubljanska c. 6
objavlja za določen čas - 6 mesecev prosta dela in naloge:
1 ekonomski tehnik
Za izvajanje del in nalog samostojnega knjigovodja.
Pogoj: Ekonomska srednja šola. Zaželena praksa 2 leti v računovodstvu.
Pisne prijave pošljite v 15 dneh po objavi na tajništvo Eksperimentalne tkalnice Kamnik.
ZAHVALA
Za vso skrb in sočutje v težkih trenutkih, ko nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica
IVANA CUKJATI
s Perova 8 b
se iskreno Zahvaljujem vsem soscdom in znancem, posebcj
pa zdravniku dr. Milanu Kralju za pomoč pri dolgotrajnem
zdravijemu. Hvala tuđi za darovano cvetje in spremstvo na
zadnji poti.
Hči Marija Brezovački
Kamnik, decembra 1984
SOZD Slovenija papir
Rudnik kaolina in kaicita Kamnik
Medvedova 25, Kamnik
išče
za svoje delavce
več sob
na območju občin Kamnik in
Domžaie
Informacije po tel. 831-911.
ZAHVALA
Ob boleći izgubi drage žene, mamice, stare mame in sestre
IVANE PUŠKAR
iz Crne
se iskreno zahvaljujemo vsem soscdom, sorodnikom, sodclav-cem, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih dneh stali ob
strani. Hvala vsem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in
tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala
g. župniku za lep pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ć'rna, Kamnik, Križ, Trzin, Ljubljana, l.itija, Trancija, december 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
oćeta, brata, strica, dedka ***** ^                                in pradcdka
<      '    •         ANDREJA ROZMANA
^J         |L.                      iz Podgorja 91
tfflft %  J^HH        se 's'creno zahvaljujemo sorodni-
■Hi   \   JMMH         kom,  sosedom,  prijateljem, so-
delavcem   in   znancem,   ki   ste
nam v dneh neizmerne žalosti in
bolečinc stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo sosedom iz Podgorja za pogrebne storitve, dr. Kocutarju in sestri Heleni za požrtvovalno zdravljenje. Enako zahvalo izrekamo tuđi govornikoma KO ZB NOV Podgorje, društvu upokojen-cev Kamnik in g. župniku za pogrebni obred. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in stevilno spremstvo
na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sin Stanko in hčerka Anica z družinama, sestra Anica ter drugo sorodstvo. Podgorje, december 1984
SMRTI
JERAJ Anton, delavec iz Uti-ka 3, star 39 let
JERAJ Majda, delavka iz Su-hadol 29, stara 31 let
MOŠNIK Janez, os. upokoje-nec iz Motnika 53, star 76 let
PIBERNIK Alojzija, druž. upokojenka iz Zajasovnika 1, stara 75 let
BURGAR Andrcj, km. upo-kojenec iz Kamnika', Perovo 14/ a, star 90 let
KOŽELJ Jožef, os. upokoje-nec iz Zg. Stranj 29, star 88 let
RIHTER Ivan, delavec iz Kamnika, Klavčičeva 9, star 43 let
GALIN Terezija, druž. upokojenka iz Kališ št. 6, stara 85 let
CUKJATI Ivana, inv. upokojenka iz Kamnika, Perovo 8/b, stara 93 let
KOKALJ Terezija, upokojenka iz Ljubljane, Grintovška 25, stara 87 let
ROZMAN Andrej, km. upo-kojenec iz Podgorja 91/a, star 81 let
GREGORC Vincencij. os. upokojenec iz Kamnika, Župa-nčičeva 6, star 71 let
VOMBERGAR Mfarija, druž. upokojenka iz Nevelj 7, stara 91 let
RAVNIKAR Franc, lončar, os. upokojenec iz Mlake pri Ko-mendi 10, star 75 let.
Inovacijska dejavnost »na visini«
• Že nekaj časa lahko Ijudjc. ki se ne ukvarjajo profesionalno z inovacijsk« dejavnostjo beremo v časopisju, ,poslušamo po radiju in televiziji, kako Velik prispevek k povećanju in učinkovitosti proizvodnje in tuđi drugih dejavno-sli imajo posamezni, lahko tuđi majhni predlogi, za izboljša'vo tega ali onega - seveda če jih je veliko.
Da pa je takih predlogov veliko, je treba ljudi spodbujati. jih stimulirati, jim tuđi kaj povedati o inovacijah in njih koristnosti. Velikokrat slišimo, da je k »čudežnemu« vzponu japonske industrije prispevala ne samo njihova izredna delavnost, pač pa v veliki meri ogromno število inovacij.
Vendar tuđi tam ni to v navadi od nekdaj, pač pa so k stvari pristopili nacrtno.
V času, ko naša družba na vse
kriplje išče možnosti za izboljša-nje sedanjega težkega položaja, so mnoge razprave pokazale, da je to področje pri nas preslabo razvito, v sklepih pa so nakaza-ne akcije za izboljšanjc.
V Kamniku seveda nikoli ne zaostajamp. Tako je v decembru 19R4 občjnski sindikalni svet v sodelovanju z Delavsko univerzo organizirat dvodnevni seminar: »Organizacija inovacijske dejav-1 nosti v OZD« in nanj povabil kot predavatelja Jožeta Jana, priznanega strokovnjaka in poz-navalca tega področja.
Ni treba posebej poudarjati, da je bil njegov namen prispeva-ti k hitrejšemu in bolj organizi-ranemu razvoju izboljšav, inovacij in izumov s ciljem povećanja dohodka OZD.
Vsa »zadeva« je bila brez pre-tiravanja še najbolj podobna tretjerazredni »burleski«.
Delavska univerza je na seminar vabila 140 predsednikov in članov odborov za inovativno dejavnost, članov IO OOZS in drugih odgovornih za to področje. Udeležbo na seminar so prijavile le 3 (tri) OZD s skupno 4 udeleženci, ostalih nekaj pa Sele po intenzivnem telefoničnein opozarjanju na seminar. Kljub temu je bilo končno število prijavljenih 12 in seminar seveda odpovedan.
Ob robu še nekaj značilnih iz-govorov tistih. ki se takih semi-narjev nikakor »ne morejo« ude-ležiti:
-   smo premajhni, da bi po-grešili delavca.  ali da bi imeli komisijo   za   inovacijske   pred-loge,
-   nimamo nobenega člana.
-   nismo dobili pošte, (nena-doma   poštarji   ne   najdejo  več
DO, ali pa bi raje rekli: ne vem, v kateri predal sem vrgel) itd.
Izgovori so zelo tipični, ćelo obrabljeni.
Kaj pa si lahko ob taki zainteresiranosti mislimo?
Pravzaprav več stvari:
—   v Kamniku nasplošno ne-katere stvari res počasneje pro-dirajo kot drugje - vendar kaj ni industrija sinonim za napre-dek in te je pri nas dovolj, inovativnost pa se zdi kot. da ne spada k industriji, če pomislimo na   popolnoma   neobiskan   seminar:
-   ali pa imamo v Kamniku inovativno dejavnost že tako razvito, da nam res ni treba hoditi še na tak ne bodi ga treba seminar in borno po tem sodeč kmalu priča našemu »kamniškemu in-dustrijskemu  čudežu«.  GORJE JAPONCEM...
Marjeta BENKOVIČ
IZDELUJEM ŠTEDILNIKE
za vzidavo na drva, brez ali z bojlerjem ter vrata za krušne peči; vse iz visoko kvalitetne neriaveče ploče-vine (rosfrej). Ključavničarstvo Koželj Stefan, Srednje Jarše 62, 61230 Domžaie.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
FRANCA RAVNIKARJA
upok. lončarja, borca Prešernove brigade z Mlake 5 pri Komendi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Nevrološkega oddelka Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, delavcem Doma upokojencev v Kamniku, KO ZB NOV Komenda, Moste in Križ, gasilcem Ko-mende, govornikoma za poslovilne besede, sosedom z Be-gunjske ceste v Lescah za dar za gradnjo cerkva in pevcem ter župniku za obred. Vsem se enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Mlaka in Moste pri Komendi, Preddvor, Lesce
ZAHVALA
V starosti 85 let nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica, sestra in teta
TEREZIJA GALIN
sKalisa6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam bili v pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala Cestnemu podjetju Ljubljana za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti, g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki so naši mami poklonili cvetje in jo spremljali na zadnji poti.
Žalujoci: vsi njeni
Zavrh, Potok, Podlom, december 1984
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega dragega sina, brata in strica
BENEDIKTA COTMANA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in še posebej dobrim sosedom za izkaza-no nesebično pomoč, izraze sočustvovanja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tuđi govorniku za ganljive poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in duhovščini za lep govor in pogrebni obred. Vsem še enkrat naša iskrena zahvala.
Žalujoči: mama, brata in sestra z družinami
Godič, Križ, novembra 1984
V 60. letu starosti nas je za
vedno zapustil naš dobri tnož.
brat in stric
MAKS KERN
iz Potoka pri Komendi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom. sosedom. prijateljem, Gasilskemu društvu Komenda, KO ZB NOV Komenda. Emona kmetijska kooperacija Komenda in Konjeniškemu klubu Komenda. ki so nam kakorkoli pomagali in sočustvo-vali z nami. Prav tako se najiskreneje zahvaljujemo dr. Mi-, helčiču za pomoč med njegovo boleznijo, govornikom tova-rišem Bohincu, Pernetu in Zadrgalu za ganljive besede slo-vesa. peveem za občuteno petje in g. župniku za pogrebni obred. Hvala vsem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in stevilno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Potok. Moste, Klanec. Gmajnica. Breg. Pšata, Kamnik. Depala vas, Nemčija. Suhadole, Kranj. decembra 1984
_7
KAMNIŠKI OBČAN / 14. JANUARJA 1985
Planinsko društvo vabi v gore
Tako kot pretekla leta vključuje letni program izletov in pohodov za 1985 vrsto lepih smeri in vrhov v ožji domovini Slovenije, ki jih bodo osvojili planinci organizirano, mnogi pa bodo obiskali naše lepe gore posamično ali v skupinah.
Obiski v gorah vsako leto naraščajo, čeprav od časa do časa na obseg vplivajo tuđi material-ne možnosti. Tako je opaziti zadnje leto ranio stagniranje, pričakovati pa je, da bo obisk v naslednjem obdobju zopet naraščal.
Planinsko društvo Kamnik bo v letu  I98S organiziralo naslednje obiske gora: januar                                           Organizator
13.  1. 1985 Tradicionalni pohod na  Prop. odsek
Družgoše februar:
23.  2. 1985 Pohod na STOL            Prop. odsek marec:
24.  3. 1985 Zimski pohod^na            Prop. odsek
Porezen april:
14. 4. 1985 Dovžanova soteska        VN in OS 20. 4. 1985 Trim pohod na Rasico-   Prop. odsek
Menges                        AO
Štuparjcv mcmoriul       Mlad. odsek
Mladinska odprava
Paklcnica maj:
12. 5. 1985 Pohod na Blegoš            Prop. odsek
19. 5. 1985 Mcddrustveni odbor      Prop. odsek
Srcčanjc planincev v
Polhovem Oradcu junij: 2.6. 1985   Trim pohod in                 AO in VN
očiščeva'lna akcija na
Vel. Planino 9.6.1985   Srečanje zamejskih         Prop. odsek
planinskih društev SPD
- Gorica 16. 6. 1985 Dolina Trente -              Prop. odsek
botanična ekskurzija
17. 8. 1985 Trim pohod in                 AO in VN
očiSčcvalna akcija na Kamniško sedlo Odprava na Maglić        Mlad. odsek
17.-29.8.
1985
september:
8. 9. 1985
Dan planincev Slovenije Prop. odsek obisk na Rogli
" ' '                   VNinOS
julij:
7. 7. 1985
13.-14.7. 1985
Obisk koroških planin    Prop. odsek PD Celovec
Preče nje Kamniških Alp Mlad. odsek Kokrsko sedlo-Korošica
21.7. 1985 Tura na Mangart           Prop. odsek
avgust:
3.-4. 8.      Vzpon na Škrlatico         Mlad. in prop.
1985                                             odsek
14.-.15. 9. Obisk Triglava in 1985           sedmerih jezer
22. 9. 1985 Trim pohod in               AO in VN
očiščevalna akcija Kokrsko sedlo oktober:
6. 10. 1985 Zasavska planinska pot  Prop. odsek november:
10. II. l985Zasavska planinska pot  Prop. odsek 23.-24. 11 .Pohod po potch II.        Mlad. odsek   , 1985           grupe odredov
december:
22. 12. l985Pohod na Kostavsko      Prop. odsek planino
Kakor je i/ ra/poreda razvidno, je planinsko društvo organizator zimskih pohodov v spomin na dogodke i/, časov NOH (Dražgoše, Stol. l'o-rc/en. Kašica. HlcgoS, Koslavska planina) in tako ohranja spomin na revolucionarne dogodke. Teh pohodov se udeležujejo slarejši m mla-jši planinci in privabljajo tuđi druge, ki bi sicer ne mogli obiskali tch krajev sami v zimskih razmerah.
ludi sicer je v programu nekaj i/redno za-htevnih tur, ki naj hi jih v letošnjem letu, naj-bolj vneti in kondicijsko dobro pripravljeni planinci, opravili (Škrlatica. Mangart. Triglav. Ka-mniške Alpe).
Vsi, ki se zanimajo za planine, za obiske in pohode, naj se pravočasno prijavijo na PD Kamnik, ki jih bo uvrstil med udeležence. Za vsako turo, izlet ali pohod bodo planinci pravočasno obveščeni tuđi preko plakatov in drugih sredstev obveščanja, prav pa je. da se za njih interesenti tuđi sami pozanimajo.
Poleg teh naštetih obiskov. ki jih organizira PD, pa posamezne skupine pogosto obiskujejo tuđi druge vrhove in transverzalne poti v organizaciji mladinskega odseka, odseka za varstvo narave in gorske straže, zlasti številni pa so izleti v organizacijo planinske skupine iz osnovne sole Stranje.
STANE SIMŠIČ
Kako so fantje pripravili mednarodno fis tekmo
Kamničanom je to uspelo brez snežnih topov, brez teptalcev snega, brez vode, pri zelo nizkih temperaturah in z minimalno snežno podlago. Vprasali boste, kako pa potem? Težko! Z veliko truda, dobre volje in, lahko rečemo, tuđi z obilo trme: češ, po-glejte, mi to zmoremo!
Na mednarodno Fis tekmo v slalomu za ženske so se prijavile predstavnice Finske, Avstrije, Kanade in Jugoslavije - skupno štiriinštirideset tekmovalk. Ćlani smučarskega kluba so pripove-dovali, da so imeli 20. decembra v Ljubljani tiskovno konferenco s predstavniki tiska, Smučarske zveze Slovenije in Kvarner Ex-pressa, ki je eden od sponzorjev jugoslovanskc reprezentance. Omcniti je treba, da je SK Kamnik edini klub, ki sodeluje z neko turistično agencijo. Kvarner Expressu Kamničani nudijo svojo solo smučanja in organizacijo lekmovanj za njihove turiste. Na tiskovni konlerenci so Kamničani navzočim povedali. da hodo /. organizacijo lekme zaradi pomanjkanja snega verjetno velike težave.
»l'redsednik smučarske /veze Slovenije nas je pozval. naj tekmo, če se le da. organiziramo. Bodrili so nas tuđi športni novi-narji. Kazpisi so bili zunaj. rok za odpoved tekme pa je bil 28. december (tekma je bila 3. ja-nuarja). Na redni klubski seji smo sklenili, da si nekaj članov ogleda teren na Veliki planini in ugotovi, kaj se da narediti. Ta-krat je bilo pod sedežnico -spodnji del proge - deset centi-metrov snega, na vrhu - pri Ze-lenem robu, kjer je bil start, pa dvajset centimetrov,« nam je po-vedal predsednik smučarskega kluba Kamnik Demeter Sadni-kar. Po ogledu terena so člani SK sklenili, da bodo sicer z mnogo truda in kljub dvomu ne-katerih, ki so videli dejansko stanje, tekmovanje organizirali. Konec meseca je zapadlo še nekaj centimetrov snega, ki je za-polnil kotanje, iz katerih so po žlebovih in polivinilasti foliji spuščali sneg na progo.
Akcija je stekla 22. decembra, trajala je enajst dni. Pri prosto-voljnem delu za pripravo proge so sodelovali člani vseh sekcij smučarskega kluba. Med te-dnom si je zato marsikdo vzel dopust, saj je akcija potekala od pol enih do petih popoldne, ob koencu tedna pa ves dan. V tem času so opravili 900 prostovolj-nih delovnih ur.
Bili so trenutki, ko so malpda-ne obupali, vendar so do konca zdržali izključno z lastnimi mo-čmi, čeprav so imeli »za rezervo« tuđi vojake iz kranjske vo-jašnice, ki bi vskočil v skrajni sili.
»Nametali smo približno tisoč kubičnih   metrov   snega,   vsega
Sejem bil je živ
Pravijo, da za hvalo nj nikoli prepozno. To velja tuđi za sejem. smučarske opreme, ki ga že nekaj let organizira Smučarski klub Kamnik. Sejem je bil tuđi letos na OŠ Frana Albrehta in je bil zares živ. Vedno več je smučarjev, posebno mladih, ki ne zmorejo zbrati dovolj denarja za novo smučarsko opremo, na sejmu pa se je dalo kupiti prav vse za malo denarja. Tuđi sama organizacija sejma je bila dobra, saj so prodajo in ocenitev rabljene opreme prevzeli člani kluba in tako ni bilo nepotrebne gneče.
Na sejmu je bilo mogoče kupiti tuđi smučarske karte za Veliko planino. Torej - naj bo sejem v prihodnie vsaj toliko ali se bolj živ.
RIANNA KALČIČ,
novinarski krožek
OŠ Frana Albrehta, Kamnik
Uspel karate turnir
Člani karate kluba so pripravili turnir v sankukai karateju, ki je bil 23. decembra v telovadnici pri zdravstvenem domu. Tekmovanja se je udeležilo štirinajst klubov iz vse Slovenije. Tekmovali so v treh kategorijah: moški višja, moški srednja in ženske absolutna katego-rija.
Gledalci so si lahko ogledali veliko zanimivih in dobrih borb in so bili zadovoljni s turnirjem in uspehom domaćih karateistov.
Rezultati po kategorijah:
-   višja kategorija:   1.  Suiejman Alagić (Kamnik), 2.  Vinko Kraševcc (Forum Lj.), 3.-4. Vladimir Stanič (Kamnik) in Darko Kotar (Domžale).
-   srednja kategorija: 1. Hazus Muratović (Hrastnik), 2. Arif
Alagić (Kamnik), 3.-4. Robi Strehar (Domžale) in Boris PetrovSek (Forum).
- ženske absolutna kategorija: 1. Okršlar, 2. Giničić (obe Forum), 3.-4. Štcpic in Romec (obe Ivančna gorica).
Tuđi tu turnir je dokaz, da so kamniški karateisti resno prijeli za delo, saj so v letu 1984 dosegli veliko dobrih rezultatov. Trenerja Alagič in Stanič se trudi ta, da bi iz članov kluba naredila čim več dobrih borcev, to pa lahko dosežejo le s trdim delom in dobro voljo, ki jim je ne manjka. Januarja in februarja bodo v klub vpisovali nove člane, seveda si želijo, da bi mednje prišlo čim več mladih. Zelo veseli pa bi bili, ko bi se na tečaj prijavilo tuđi več deklet in pionirjev.
KKK
Najboljši mladi odbojkarji
Petega januarja sta ZTKO in OK Kamnik uspeSno pripravila letošnji prvi del občinskega prvenstva v odbojki za pionirke in pionirje. Udeležilo se ga je rekordnih 11 ekip, od tega sedem vrst pionirk in štiri pionirjev.
Tuđi letos so prvo mesto osvojile odbojkarice OŠ Moste-Komenda, ki so imele dokaj močno tuđi drugo ekipo. Drugo mesto je pripadlo igral-kam OŠ Toma Brejca, pri katerih je videti, da lepo in nacrtno vadijo. Odbojkarice OŠ Frana Albrehta, bivše dolgoletne občinske prvakinje, so letos zdrknile na tretje mesto, kar je spričo zelo neurejenih razmer pri tre-ningih (stalno pomanjkanje žog, me-
njava trenerjev, premalo terminov za treninge in ie ti neuslrezni) še vedno uspeh. Dobro so se odrezale igralke OS Stranje, ki so osvojile Četrto mesto, peto in Šesto mesto si delita ekipi OŠ Komenda-Moste H in OŠ Toma Brejca II pred drugo vrsto OŠ Frana Albrehta.
Pri fantih so bili brez prave konku-rence tuđi letos prvi odbojkarji OŠ Frana Albrehta I, dokaj izenačeni sta bili ekipi OŠ T. Brejca in Stranje, medtern ko so povprečno najmlajši, vendar kar živalo borbeni pionirji druge vrste OŠ F- Albrehta zasedli 4. mesto.
Drugi, zaključni turnir letošnjega občinskega prvenstva bo v soboto, 25. februarja od 8.30 dalje, prav tako v veliki športni dvorani v Kamniku.
AN
smo nožno preteptali, ker druge mehanizacije ni bilo na voljo. Teptalec snega se je že drugi dan naše akcije pokvaril. Velik problem je bil tuđi sneg - bil je suh, pod nogami se je samo mlel, namesto da bi se sprijemal s podlago. Velika planina je brez tekoče vode, vendar proge nismo mogli Skropili tuđi zato, ker ni bilo nikakršnega prevoza vode na progo, verjetno pa bi tuđi sproti zamrzovala.«
Za utrjevanje proge nišo upo-rabili ne cementa ne soli in ne vode. Utrdili so jo izključno z enajstdnevnim nožnim tepta-njem. Trud kamniških fantov pa se je bogato obrestoval, saj so tako trenerji tujih ekip kot tuđi tehnićna delegatka iz Avstrije, ki je progo strokovno pregledala, pohvalit kamniške organiza-torje. Zaradi /amrznjenih tal in skalnalega terena si tuđi z vrtal-ko za vrtanje lukenj za smućar-ska vratca nišo mogli pomagati. Zato so ludi te morali ročno zabijati z dvajsclkilskim kladivom.
Fanlje pravijo. da je bilo naj-važnejše lo, da je poročilo o organizaciji tekme tehnićna delegatka iz Avslrije poslala v Uern na Fis biro in naši smućarski zvezi. in da je kot lani ludi letos vsebovalo najboljšo oceno. Zato obstaja možnost. da Kamnik drugo leto kandidira za organizacijo evropskega pokala v slalomu za ženske.
Ne srnemo pozabiti. da so člani vzporedno s pripravo proge in organizacijo tekme, pripravljali tuđi silvestrovanje, ki ga smučarski klub Kamnik že nekaj let uspešno pripravlja v kino Dom. Ves izkupiček teh prireditev gre neposredno za dejavnost Smučarskega  kluba.   Fantje  so
torej aktivni, pripravljeni na ka-kršnokoli (prostovoljno!) delo. Marsikdaj so v Kamniku že po-skrbeli za dobro razpoloženje in večjo družabnost in verjetno so neupravičeni očitki nekaterih, da Smučarski klub ni poklican za opravljanje gostinskih dejavnosti v Kamniku. Kaj čc bi več napo-rov vložili v združevanje in po-vezovanje Turistične poslovne skupnosti in morda še koga s smučarskim klubom?! Kamničanom bi to le koristilo, vsekakor pa bi bilo to nujno, če bi naslednje leto Kamnik organizira! Evropski pokal za ženski slalom, kjer je potrebno poskrbeti poleg proge tuđi za prenočišča, prehrano in nasploh za dobro počutje tekmovalk!
ROMANAGRČAR
Hokej v Komendi
V ncdcljo, <>. januarja, smo si ljubi-Iclji hokeju ogledali hokejsko tekinn na dobro pripravljeni in uicjcni ledeni  plnskvi  na   Mlaki  pri   Komciuli. Igrali sla ekipi poročenih in ».unskih, V ilokaj ciiakovtcilgcm boju so /.ulagali bolj i/kirteni     poročeni / ic/ul-lulom I I:K
V ekipi poručenih so igrali: Aiulrcj llafner (vr.ilar), Miro Kcms. Slane Kcms. Slane (rrgić, Mil.m Kcpic in ("veto llafner. ki je bil najbolji slrc-lec v nasprolnikovo mrc/o: v ekipi šumskih pa:  Milim  Ketns. Jani  I <)■ ncur. Janko Jagodic. Milan /orm.in. Marko Ilorvul   Miro I lančić, liojan Levcc. Franci Mcrn in Milan Romžak (vratar).    Tekmo   je   sodil   Slavko Krcmzar.
Olcdalccv oz. navijačev je bilo glede na priljubljenog hokeju na našem območju bolj malo. Razlog je bil verjetno v tem. ker je bilo izredno mrzlo in so se le najvecji navduScnci odlučili kljubovali mra/u in bodriti igralec.
J. filobočnik
ETA pokroviteljica ženske kegljaške ekipe
Delavski svet ETA Ka-mnik"je na svoji seji 26. decembra sprejcl sklep o pokroviteljstvu nad žensko ekipo v kegljanju. Odločitev o tem je bila sprejeta na pobudo Keg-ljaškega kluba Kamnik. Takemu sklepu je pomagalo tuđi dejstvo, da je ženska ekipa v zadnjih lc-tih dosegala zelo lepe rezultate. Med maloštevil-nimi ekipami, ki so uspele doseći republiški nivo, so tuđi Kamničanke. Ženska ekipa tekmuje v republiški ligi že nekaj let.
Razvoj kegljanja je v zadnjih letih v Kamniku dosegel lep napredek. Pri tem prednjači zlasti ženska ekipa, zato je odločitev o pokroviteljstvu razumljiv in smiselna. V ženski ekipi aktivno sodeluje okrog 15 najbolj vne-tih in najboljših kcg-Ijačev. V tej ekipi sodelu-jejo tuđi tri članice iz Eta,
zato je delavski svet s tem sklepom dal priznanje tako svojim kakor drugim aktivnim članicam. Mate-rialna podpora, ki je bo ETA prispevala, bo v mnogočem pomagala k še večjemu dvigu kakovosti kegljanja, pri tem pa bodo tekmovalke pri vseh srečanjih nosile drese z imenom pokrovitelja t. j. ETA Kamnik.
Kegljaški klub Kamnik je vesel in zadovoljen, ker je pokroviteljstvo" prevze-la delovna organizacija, ki ima polno razumevanje za šport in tuđi zato, ker je kot delovna organizacija živilske stroke znana širom po svetu po svoji kvalitetni proizvodnji.
Članice ekipe zagotav-ljajo, da bodo tako kot doslej tuđi v letu 1985 častno zastopale barve svojega kluba in svojega pokrovitelja.
STANE SIMŠIČ
Hokej na travi — v telovadnici
Gotovo se spominjate, da je OO ZSMS CENTER v prete-klem letu organizira!, dva turnir-ja v hokeju na travi, ki sta zelo uspela. Zato smo se odločili, da pripravimo zimski HOKEJ NA TRAVI, ki seveda ne bo na travi, ampak v telovadnici na parketu.
KDAJ: 19. 1. 1985 ob 8.30
KJE: telovadnica SSCRM
EKIPA: šteje 5 igralcev (sode-lujejo lahko tuđi dekleta)
ŠTARTNINA ZA EKIPO: 500 din
PRIJAVE: po telefonu na šte-vilke 831-026, 832-905, 831-890
Zamudniki se bodo lahko prijavili eno uro pred začetkom na kraju prireditve.
OO ZSMS CENTER
Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ure ja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnlčni urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in foto-grafij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.
8