Mea*f Itanfko D E V I jš H T V 0. - m* — • ' ■’ v - 1 ' “3 \ u ’■' Potrebni nauld, isgledi ino 4 ; molitve s a slaeiiijk® mladoft* ,S p i f a 1 i mladi duhovni v ’ Zelovjhki duhovJhnizi- Zheterti n a t i f. V’ ZELOVZI 1844. ^ * t i f n i 1 Janes Leon. /? o O fta/co lep j c zhift rod, ki fe zhednofli fveti , sukaj njegov fpomin je vezhen, ker per Bogu in per ljudeh hvalo ima! Tako govorijo bukve modroili boshje v’4. 1. 4 » Z kujte ino molile, de ne pridete r>’fkufhnjavo- Duh je fzer voljen, mefo pa flabo. Tako opominja Jesuf na oljfki gori v’ fvoji fmertni bridkofti. per f. Matevshi v’ 26, 41. * To je volja boshja, vafhe pofvezhenje. de fe sdershiie nezhiftiga djanju. de vafvfahive fvoje lelb ohranili, v’ fvetofti ino zhafti, ne po gnanji poshelenja, kako neverniki, hleri Boga ne posnajo. Tako pifhe f. Pavl Tefalonizhanam v’ L lifti v’ 4. 3 — y / i\ a g o v o r. ^halollno je gledati fkerbno obdelan vert, kedai' je huda Hana mlade rofhe omorila, in shlahno zretje fadunofniga drevja mersel fever i) olmodil. — Priden vertnar sa fvojim' roshzam' shaljuje , ino kmet milo sdihoje, ker ladja ne bo. Zel fvet je boah j i ?ert, zvetezhe drevefa v’ njem fo mladi fantje ino deklize. ,Sveta zhiltolt je njihov zvet, ino shlahna rosha je nedolshnolt njihoviga ferza. — Alj kdo bi ne jokal, vid i t i toljko nedolshnolti sapeljane, toljko fantov ino dekliz nefrezhnih. Sapelivoft jim je ferze omorila, nezhifloft lepoto devifhtva odvscla. Veliko jih je she sapeljanih, dofti jih pa na pol pota ftoji. Ne bo shlahniga ladja, ne pridnih ljudi, ako po* fhtenih fantov ino dekliz ne bo. — Najde fe jih fhe, hvala [logu, zhiflih mladenzhov, ino nedolsh- nih deviz, sveliih prijatelov ino prijatliz Jesufovih. O de bi fe snpeljati ne dali, de bi oftali nedolshni ! Kdor zhafno frezho ino vezhno isveljzhanje ljubi, naj brani, kar more, de nam sapelivoll ljube mladine pomorila ne bo. Kakor velika po- vodnja fe i ezhiflod zhres vfe flane rasliva; ako mladolii pred nezhiflim potopam ne ovarjemo, bojo tudi frezhni zhaG fe s' njoj potopili. Prizhejozhe bukvize kerfhanfkiga devifhtva, zhe ravno male , naj enokoljko pomagajo faj de- ') Krivce, mersel veter. VI rezli potok fovrashne nezhiftofli s»jesiti, ti mla- denzham zhafno in vezhno frezho jemlje. Le ne* koljko kratkih naukov je sa deklize mlade, pa sa dobre, pofhtene dufhe dovolj, ki vbogajo rade. Terdovratnih Te tudi dolga pridga ne prime. Ljube deklize! sdaj je fhe vafhiga shivlenja vefela fpomlad ali vigred. Sdaj lo dnevi (dni) vaflie ficzhe, ako lepo, zbifio ino pofhteno shi* vite. Hitro bo prilhlo vrozbe poletje, po tčm hladna jefen teshavne fiarofti; sadnizh pa tiha sima vadie fmerti. Truplo bo v’ hladni sernli pozkivalo , dufha pa vshivalo , kar fi bole od I voj ib mladih let saflushile, Ilar sdaj lejete, hote enkrat shele. Mi Tlite na fvojiga, .Stvarnika v’ dneh Tvoje mlado fli, pre¬ den leta pridejo, od katerih porezhe- t e , de vam ne d o p a d e j o. i ) ,Sovrashnikov fvoje zbifiofti imate veliko, pa prijatelov tudi. Te bukvize naj vam jih ltashejo. Eadejih berite, premiTbljujte 6 apifane nauke , pa tudi shivlenje boshjih ,Svetniz, vafhih ljubih pri- jatliz v'nebefih , pregledujte. Molite, in profite Boga sa miloft ino pomozh , hoditi po njih Cvetih ftopinjah , ino Te s’njimi veleliti tam , kjer vfmi- len Jesuf tudi sa vaf krono vezhniga plazhila per- pravleno ima ; ki bodi hvalen vekoma ! l) Pridgar 22, 1. I. S h 1 a h n o ft d e v i fhkiga tl a 11 a. ^^zlie nebefhki je dal zhloveku lepo angeliko oblazhilo nedolshnolli, h e dar je vftvaril mosha ino sheno. Pervi ftarifhi fo nam oblazhilo ne- dolshnofti sgubili; fpet ga nam je Jesuf sadobil, ker naf je na fr e tim krishi odrefhik ,Sveta mati katolfhka zerkuv nam ga v’ njegovim imeni per fvetim keriti poda, ino rezhe: „Oblezi belo oblazhilo nedolshnolli, katero ne- omadeslivano pred fodni fedesh Gofpo- da naf.higa Jes.ufa Krili ufa pernefi, de bolh imela vezhno shivlenjc. To kerftno oblazhilo nedolshnolli pomeni lizer zbili o It od vfakiga greha, alj pofebno sa- popade zhikoft od gerdih grehov nezhiftofti ali prefheftvanja, ki jih fhefta sapoved boshja pre¬ poveduje , ino fe fhe imenovati po be- iedah Iv. Pavla med nami ne fmejo. i) Trojno je dufhno oblazhilo zhiltolli: pervo devifhko, drugo sakonfhko ino tretje vdovfko; nar lepfhi je vender med vlim angeliko obla¬ zhilo devifbtva. e) Prijela li ga, kerfhanfhka dekliza! per fvetim kerfli, ker je tebe Bog fveti i) Efes. 5,3. 2 ) S. Iliroriim, 8 Duh pofvetil, de h podala otrok boshji, fedra Jesufova, fvete matere katolfhke zerkve drushi- za, ino nadobniza ali jerbiza kraljedva vebefh- kiga. Le v’ oblazhili zhidiga devifhtva Bogu nar bolj dopadefh. ,Svet je tudi sakonfki dan, Jesuffamgaje pofvetil; pa veliko lepfhi ino imenitnejije dan devifhki pred Bogam ino pred ljudmi, ako fe v’ njem popolnama zhido shivi. Savolj kraljedva nebefhkiga, pravi Jesuf, fo eni fklenili po devifhko shi- veti. 1) Ravno tak fvetuje fv. Pavl, rekozh: Savolj deviz nimam od Gofpoda vkase, vender vam fvetujem, de vam je bolj- fhi tako biti. Zhe fe deviza omoshi, ne grefhi, ker je to perpufheno. Boljfhi je omosbiti fe, kakor od hudih shelj premagani biti. Vender shelim, de bi bres fkerbi sakonfkih bile. Deviza mi- fli na to, kar je Gofpodoviga, de bi na telefi ino v’ duhi fveta bila. Katera je pa vdarfa, tudi mifli, kar je tega fveta, kako bi mosbu dopadla. 2) ,Svet je sakon, to de nishej od fvetiga devifhtva; popolnama zhidod pred Bogam nar vezh velja. Kakor fe fveti na jafnim nebi fvetla deniza med svesdami, tako fe fveti na semlji med de- klizami zhida deviza, ki svedo varje nedolshnod fvojiga ferza. Lepa juterna sarja ljubesnivo hri¬ be ino doline poliva, ker nam vefel dan osna- nuje: blago liže devifhke nedolshnodi napove- 1) Mat. 19. 12. 2) I. Korint. 7, 25 - 34 . i 9 duje vefelo zhafno ino vezhno shirlenje. Ne- dolshnoft dufho Bogu nar blishnej flori: ino kdor zhiftoft ljubi, po prijatel nebefh- kiga kralja, i) Le Marijo prezhifto devizo li je vfmilen Je- suf sa fvojo mater isvolil, ino le /Vetiga Joshefa, Marijniga zhiftiga shenina, fi je sa frojiga var- ha isbral. Med vlim’ fvojim’ vuzhenzami je fvetiga Janesa nar bolj ljubil, ker je devifhkiga ftanu bil. Le zhifte dufhe fo na semlji Jesufove nevefle, ino bojo njegove tovarfhize v’ nebelih, ki bojo njega, nedolshno Jagne, fpremljaje no¬ vo fveto pefem pele, katere noben dru¬ gi snal ne bo. 2) Telo zhifte devize je pofvezhen temp el boshji, v’katerim fv. Duh prebiva, 3 )ino nedolshno njeno ferze je isvolen Jesufov tron. Zhifte devize fo drushize angelov, ino zvet kerfh anfke zerkve. 4) Vefeli fe, zhifta dufha! fvojiga devifhtva, ono je pervi dar nefkonzhne ljubesni ino mi- lofti boshje; naj pa tudi bo tvoja nar perva fkerb, tajifto zhifto ohraniti. ,Srezhna li dekliza, Jesufova nevefta, Ma- rijna hzher ino tovarfhiza angelov, dokler ne¬ dolshno shivifh; ako pa fvojo frezho enkrat sa- pravifh, zel fvet ti je vezh poverniti ne more. Velika je vrednoft zhifte nedolshnofti; ona vezh velja, kakor vfe slato ino frebro zeliga fveta. Ni noben shlahen kamen toljko vreden, kolj- 1) Pripoveft. 23 , 11. 2) .Skrivn. rasod. 14 , 3 . 3 ) I, Kor. 3 ,i 6 . 4) S. Ziprijan. 10 kor zliiko devifhko ferze; velika je pa tudi ne- varnoll: tajifto sgubiti. Velik saklad imamo, pravi fv. Pavl, pa v’flabih perftenih po- fodah. i) Kakor fe dfe ino muhe le nar shlah- nej fadja lotijo, tako tudi fovrashniki devifhke nedolshnoki, de hi jo sapeljali, ino ji vseli nar shlahnej blago. O kako potrebno je, dekliza mlada! de fovrashnike fvoje dobro fposnafh, ino fe jih fkerbno varjefh; sakaj, nar vezhi ne- frezha je ta, zhe kdo fovrashnike fvoje sa pri- jatle ima, fe jih ne sogiha, temuzh jim v’roke gre, ino jih zlo jifhe. Taka fe rada nar po¬ goje nefpametnim divizam godi. Vfmilen Jesuf opominja fvoje vuzhenze ino ruzhenke, naj fe pofebno tikih goljufnih prerokov varjejo, ki pridejo v’ prijas- nim ovzhjim oblazhili, fe nedolshne ino ljubesnive delajo, snotraj pa fo sgrablivi volki.'-i) Ravno taki fo, ljuba dekliza! fovrash- niki ino fovrashnize tvojiga devifhtva. Satorej poglej, ino premifli: II. Devet nar hujih fovrashnikov ino fovrashniz devifhkiga liana. 1. Perva fovrashniza devifhtva je pofvet- na ljubesen, ki mlado ferze v’pofvetne re- «) H. Kor. 4,7. e) Mat. 7, 14. n zhi sakople, de na Boga ino nebefa posabi. Ti li pofvetna, ako te dobro jefti ino piti bolj refeli, kakor pa Bogu svefto flushiti; — zhe rajfhi poflufhafh neframne marne, kakor pa boshjo befedo; — zhe fe raji pogovarjafh od prašnih rezhi, kakor od kerfhanfkiga nauka; — rajfhi pojefh klafarfke, kakor pa fvete pef- me. — Ti li pofvetna, kedar jifhefh mofht- vam i) d op a tli, fe tako nofiti ino sadershati, de bi sa teboj gledali; kako bi Bogu dopadla, pa tebe malo fkerbi. Ti fi pofvetna, zhe fvojo ju- terno in vezherno molitvo opufhafh, angelfki- ga zhefhenja ne molifh, flushbo boshjo mu- difh, ob nedeljah ino prašnikih rajfhi pohajafh, kakor bi v’zerkvo hodila. Zhe ti po fhegi po- fvetnih ljudi shivifh, fvet ljubifh; Bogu ino pregrefhnimu fvetu pa dopafti ne morefh. Kdor ni s’ menoj, pravi Jesuf, je soper mene. a) Dekliza! pofvetna ljubcsn te bo oflepila; sapelivim ljudem bofh dopadla, Bogu fe pa samerla. ,Svet, tvoj fovrashnik, bo tebe vjel ino pogubil. ,Svet ino vfe njegovo po- shelenje prejde; le kdor voljo boshjo flori, oflane vekomaj. 3) Varuj fe take po- fvetne ljubesni, ona je fovrashniza boshja. 2. Druga fovrashniza devifhtva je leno¬ ba ali vtraglivofl, ki dufho ino truplo mo¬ ri. Kakor flojezha voda sagnije, ino bo gerda mlaka, tako tudi devifhko ferze flabi, ako de. i) Mofhkirau fpolu. 2) Luk. ix. a 3 . 3 ) I. Jan. a , 27, 12 kliza sa dufho ino telo pridno ne dela. V’ lushi fe reliko gerdobe saredi, fhe vezh hu- diga v’ ferzu leniga ali vedliga zhloveka, sa- kaj: Lenoba je mati vfe hudobije. Zhe fe dekliza v’ fvojih mladih letih kerfhanfkiga nau¬ ka rada ne ruzhifh , rajfhi poftopafh, kakor bi pridno v’ zerkuv hodila, fe pregrehi vbranila ne bofh; sakaj do takih ima fkufhnjara pofeb- no oblaft. Hude, nezhifte mifli bojo kakor muhe po leti trojo glavo obdajale, nefpodobne shelje kakor zhervi tvoje ferze nalasile, ino tvo¬ jo nedolshnoft vmorile. Neprenehama kaj delaj, naj te fkufhnjava prasnovati ne najde; ne bo te lehko vjela, zhe bres dobriga dela ne bofh. i) Rija fneda sheleso, lenoba zhloveku glavo ino ferze; vfe dobro per njem vmira, in po- fvarjenje fe ga ne prime vezh. —• Zhe na deli rada poftajafh, fe v’ zerkvi osirafh, fe po ko- zhah (kajshah) pomikafh ino flushbe bojifh; zhe te v’ mladofti potreben nauk ne vefeli,bofh slat zhaf fvoje frezhe samudila. Kdor fe na¬ vadi od mladih nog sanikarno shiveti, bo tudi v’ fvoji lenofti vmerl. Lenuha glad vmori, ker nozhe delati njegova roka. 2 ) Boljfhi je potrebnih naukov v’ mladofti vuzhiti fe, ka¬ kor fe na fvoje blago sanafhati. Dober nauk ftori zhloveka prijetniga. 3) Vfe drugo lehko sgubifh, le to, kar snafh ino dobriga vefh, tebi nihzher vseli ne more. 1) Sv. Hironim. a) Prip. a 1 , 1 5. 3) Prip. 1 3, 1 5. 13 Ne rezi, tega ali uniga meni snati potreba ni; faj ne vcfh, kamo fhe pridesh. Shaloflno je sa gofpodinjo, zhe kruha prav fpezhi ne sna, ne bolniku dobre juhe (shupe) narediti, ne fvojim domazhim sdrave kube napraviti. Žela hifha je nefrezhna, naj ti fhe toliko premoshenja ima, zhe saAopne gofpodinje nima. Kako bo pa sbena snala, zhefar fe je dekliza navuzhiti sa- mudila? — ,Slaba je pa tudi sa deklo, ki malo saAopi; le teshko fe bo shivela; sakaj kdor fe v’ mladoAi ne vuzhi, in priden biti nozhe, mo¬ ra na AaroA kruha profiti. — Satorej , dekliza! bodi pridna, fkerbi sa dufho ino telo; le tako ti dobro bo. V’ lenobi sagnilo bi tvoje truplo, ino bi fe pogubila tvoja dufha. Bog te je v- Avaril sa delati, kakor ptize sa letati ino sa pla¬ vati ribe. 3. Tretja fovrashniza devifhtva je nezhe- merna obleka ali nofhinja, v’ kateri dek¬ le pofvetnim ljudem dopafti sheli. — De fvoje truplo pred mrasam ino vrozhinoj ohranifb, fvojo framoto pokrijefh, ino fe ob fvetih dneh po fvojim ttanu fpodobno oblezhefh, le sa to daja tebi potrebno oblazhilo dober Bog. Zhe fvoje oblazhilo na drugo obrazhafh, grefhifh. Gisdavo, ofhabno ali prevsetno oblazhilo je ncdolshnim dufham naAava peklenfkiga fov,- rashnika. Dekliza, ki fe prefhtimano ali ne- framno oblazhi, napravlja dufhi fmerten Arup. ino brufi mezh, ki nedolshno ferze prebode: 1 ) ) ,S Krisoflom. 14 Abotnim jifhe dopafti, sapelivzam pa fvoje ferze na prodaj noli. 0 koljko dekliz nofi ženo Tvojiga predaniga devifhtva, ali pa vkradeniga blaga na Tvojim trupli! —• Alj bofh ti Tvoje truplo bogato lepotila, bo tvoja duTha oboshala. Sapelivzi bojo sa teboj lasili, ino tvoj angel varh bo tebe sapuftil. Podobna boTh zvetezhi roshi, na katero metuli Te daj o, pa zherve saredijo. Lepota roshizi obleti, ino noben nje vezh ne pogleda. — Dekleta, ki Te pogofto ogledujejo, rade posabijo, de perBogu farno lepota Terza velja. Zhedneji ko je Terze, lepfhi tudi liže; gerThi je duTha, gerThi tudi obras. Gisdavo (ofertno) dekle duTho pogub¬ lja, pa tudi Tvoje premoshenje sapravlja; kra¬ de Tama Tebi in drugim. Ljudje trojno dazjo ali daronjo imajo: pervo plazhujejo lenobi ali vtraglivofti, drugo sapravlivi gisdolti ali oferti, ino tretjo, ki med njimi nar manjThi je, Tvoji goTpoTki. Nove fhkodlive Thege To sa deshelo nove vjime (nevurje), ino rezh Thkode pomalim naredijo, kiikor bi tozha pobila. ,Shtimanje je dober kup, ali perprava je draga. ,Svoje dni To shenTke eno pra.shno krilo ali Tuknjo sa zelo shivlenje imele, sdaj fi jih vezh na leto omi- Tlijo, vender rastergane hodijo, — Ne mifli, moja hzher! de ii vezh vredna, ako Thtazunar- jam veliko Tkupiti daTh; oni bojo bogati, vbosh- na pa ti. Zhe boTh v’Tvojih mladih letah shido ino shamet nofila, lehko de boTh na fvoje ftare dni 15 bofa hodila. Nar lepfhi tenzhiza je, katero fa¬ rna napredefh: nar drashji rokavzi, ki jih fa¬ rna naredifhi Bog ne gleda na lepoto telefa, ampak na zhednod ferza. Sa to opominja fr. Peter: Vafha lepota ne bodi runajna. r’ pletenih lafih, v’ slati nofhi, ali v’ shlahnimo oblazhili, temuzh snotrajna, de de krotke in pohlevne v’ duhi; le to ima pred Boga;m rrednoft. i) Hozhesh dekliza frezhna biti,- le pametno po frojim da¬ ni fe noli; napzhna ali prersetna nofha je samiera hoshja. 4. ,Shterta fovrashniza je flaba tovar- fhija, ki lepo sadershanje kaši. Kakor fe fmo- la tvoje roke prime, tako fe prime gerdo sa¬ dershanje tvojiga ferza, ako s’ rasvujsdanim tovarfhami ino tovarfhizami obhojo imafh. Med fante v’ vef hoditi, nefpodobne marne poflu- fhati, s’ neframnim’ rezhmi kratek zhaf delati, je sa nedolshnod nevarnej , kakor ogenj v’ dre- ho nohti. Neframni pogovori fo derva nezhi- diga ognja, ino nefpodobni pogledi fo shive ifkre nezhidodi, ki zhido ferze sashgejo. Ple- parze ali klafarfke pefme fo goljufno petje, po katerim peklenfki ptizhar nedolshne dufhe na fvoje limanze lovi. Kdor po navadi klafa, leh- ko fmertno grefhi, in kdor poflufha, fam fvo- jo dufho mori. Dekle, katero rasbersdan go- bez ima, je hujfhi, kakor istekla sver: ko¬ der hodi, s' fvojim jesikam ljudi pohujfha. ») h Peter 3,3 — i*. 16 Sato je vezh fkos jesik pogublenih, ka¬ kor fkos mezh pomorjenih, i) Nevarna je flaba obhoja s’ malopridnimi fan-, tami ino doklizami she o belim dnevi ali dnu: ponozhno vefovanje, Voglarja, famotno pogo¬ varjanje, neframno fegnanje, vfe tako je kuga devifhkimu kanu. Kdor bolj temo ljubi, ko luzh, pokashe, de fo njegove dela hudobne, 2 ) Ponozhne ptize ropajo, ino ponozhvavzi nedolshnoft morijo. Tudi Judesh je fvojiga Gofpoda po nozhi isdal. Po boshjih potih, fejmi, po zerkvanji ali T-hodih, tudi v’ domazho zerkuv s’ mofhkim /polom v’ nevarni tovarfhiji hoditi, fe pravi po fhroki zefti pogublenja letati. Po redkim hodi na boshji pot; ako le hozhefh jiti, s’ bogabo- jezhimi tovarfhizami hodi; malopridnih fe so- gibaj, pijanfhine ino druge pofvetne dobre vo¬ lje fe varuj, de fi boshji pot v’ pogublenja pot ne obernefh. — Kedar ob nedeljah ino praš¬ nikih v’ zerkvo, ali v’ fholo ne grefh, ino imafh lep pifan zhaf, objifhi bolnike, ali beri kake fvete bukve, in bodi raj farna; sakaj fveta famo- ta je prijatliza boshja. 5. Peta fovrasliniza devifhtva je rasvujs- dana dobra volja v’ nepofhtenih krajih,bres pametniga sadershanja. Taberne ali kerzhne fo deklizam fploh nevarne. Dekle, katero fe ob nedeljah ino prašnikih po ofhterijah potika, fe hudobiji v’flushbo ponuja. Nefpodobno sa- 1) Sirah- 28, 22. — 2) Jan. 3 , 18 — 20. 17 dershanje ob nedeljah ino fvetih dneh je dva¬ krat vezhi greh, ker fe namefto Bogu le liu- dimu flushi; sa to fe tudi nar vezh ljudi ob nedeljah pogubi. — Ako bofh dekliza v’ taber- no pit hodila, hitro bofh fvojo nedolshnoll sa- pila. V’ vini je nezhiftoft. •) Shganje, ro- solj ino vfe druge flazhize fo deklizam fmer- ten ftrup. Taka pijazha slo milo tezhe po gerli, sadnizh pa pikne kakor gad, ino rani ko Hrupna kazha. 2) Gerd, de ni gerfhiga, je pijanz; — alj fedemkrat ger- fhi je pijanka: ona fhe fvojiga framu ne po krije, 3 ) ino kako bi zhifta deviza oftala? 6. ,Shelli fovrashnik je nevarn plef, ki je malokdaj bres greha. Ajdi fo plefali, kedar fo fvoje malike zheftili; sa to fv. Pavl kriftjane pred plefam fvari, rekozh: „Nikar ne vle- zite jarma s’ nevernimi; kako bo luzh kerfhanftva s’ temo neverftva fklenjena? Sa tega del fe is med njih podajte, ino lozhite fe v’ fvojim sadershanji. 4) Po- boshnoft tebe na plef ne fpravlja, nedolsnofl: tebe na raj ne fpremlja; le sapelivoft te vle- zhe, ino fkrivna flada te plefat’ vuzhi. Plefarija je morifhe devifhke zhiflofti; an¬ gel nedolshnolli fe joka, peklenfki sapelivez pa fvojo radolt ali vefelje ima. Veliko jih sdra- vih ino nedolshnih plefati sazhne, malo malokdo O Efes. 5 , 18. 2) Prip. 23 , 3 1. —. 3 ) ,Sirah 26, 1 t. 4) B. Korint. 6, i 4 “ • 7. 2 18 bres dufhne ali telefne fhkode plefati neha: Navadni plef fpravlja truplo pod semljo, du- fho pa v’ pekel. Naj bi vil od fmerti vihali, ki jih je sapelir plef mladih pomoril ino pogu¬ bil, od ftrahu bi noben pameten ne plefal vezh. Nedolshnoft na pleli vmira, ino vmerje vezh- del po poti domu. Plefavki sa plazhilo je bila fvetimu Janesu kerftniku glava vfekana: ple- favzu sa plazhilo sapeljana dekliza fvojo de- vifhtvo da. Pofhteno dekle ne fme nikolj na plef, ra¬ sen v’ prizho fvojih ftarifhov, ali pofhtenih pred- poftavlenih na kaki domazhi dobri volji. Ako hozhefh pa popolnoma deviza o fiati, plefala nik¬ dar ne bofh. Blagor ji, frezhnaje, ki plefati ne sna. Vefeli fe dekliza v’fvoji mlado- fti, naj bo vefelo v’ mladih letih tvoje ferze, alj vedi, de bo tebe Bog savolj vliga tega na fodbo poftavil. i) Jifhi sa- lorej fvoje vefelje v’ tem, kar Bogu dopade; le on bo enkrat tvoj fodnik, ne sapeliv fvet. 7. ,Sedma fovra'shniza tvoja, dekliza! je gerda nepokorfhina ftarifham in drugim pravizhnim predpoftavlenim. Ni greha, de bi ga Bog bolj ojliro tepel, kakor nehvaleshno sa- dershanje otrok do fvojih ftarifhov. Vfaka hzher, ki ozheta ino mater ne flufha, bres njih dopufhenja v’ tovarfhije sahaja, ino bres njihoviga vedenja snanje dela, febi globoko jamo nefrezhe kople, ino ne bo dolgo, de bo i) Pridgar 11,9. 19 v’ njo padla. Kdor fvojiga ozheta gerdo pogleduje, ino fvojo mater sanizhuje. je vreden, naj mu vrane| ali krokarji ozhi isklujejo, ino jih mladi orli sa po- tokam poshrp. 1) Dobri materi pridna hzher vfe zhiflo po¬ vej , kakor fvojimu fpovedniku, ino kar ftvar- ze pred njimi ne sakrivaj; vfe gladko jim ra- sodeni fhe popred, ko tebe poprafhajo. Ozba ino mati fo tvoji vidjozhi angeli varhi; ino hu¬ dobna fi, zhe fvojimu ozhu shaloft, ino materi fvoji teshavo narejafh: tvoja luzh bo vzre¬ di teme vgafnila. 2) Zhe fi pa v’ flushbi, ali nizh vezh flari- fhov nimafh, ino Bog tebi pofhtene predpo- ftavlene da, Boga sahvali, ino jih lepo vbogaj: ko fvojiga ozheta ino mater jih fpofhluj , zhe hozhefh frezhna biti. — Dekla, ki po nozhi is pod domazhe flrehe hodi, posno domu pride, ino fe gofpodarju ali gofpodinji pofvariti ne da, nikolj fe ji prida godilo ne bo. Kdor ne vboga, je bres Boga. 8 . Deklizhov ofmafovra'shniza je nefram- no sapelivo snanje, ali nezhifto fhti- manje mofhkiga fpola; ono v’ frezhen sa- kon hrani, ino deklizam veliko nefrezhe per- pravlja. Goljufne fo sapelivzov oblube: dobro obetajo (obezhajo), pa hudo dajo: zhe jim verjamefh, fe ftrafhno goljfafh. Ako tebi flad- ko obeta, de te bo vsel, ne sanafhaj fe, zhe le odlaga, tebe na v’ greh napeljuje: kako bo *) Bripov. 3 o, 17. 3) Pripov. 20 t 20. 20 on tebi sveti, ker fe Boga ne boji. Dolgo snanje flab sako n pernefe, alj pa nobaniga. Po poti pregrehe, fe prava frezha ne najde, ino kdor frezho sakonfko pred porokuj saprav- Ija, nje po poroki imel ne bo. Dekliza, ki pred sakonam rasrujsdano shi- vi, bo teshko pofhtena ino frezhna sakonfka shena. Alj bo ona dobra gofpodinja sa fvoje domazhe fkerbela, alj bo fkerbna mati fvoje otroke lepo redila, alj bo svetlo vdana fvoji- mu moshu, ki ni v’ deldifhkim tlani sa fvoje pofhtenje fkerbela, ni bila svella fvojimuBogu? Ne fkerbi dekliza sa fvoj kruh, tudi sa llreho ne, ako pofhteno shivifh; tvoj Gofpod Jesuf Kriftuf je bogat dovolj, pa tudi dober, tebe ofkerbeti, ako le njemu svetlo flushifh, ino njega zhiflo ljubifh. — Ne verjami flad- karju, ki perfega, de tebe ljubi, pa nefpodob- no s’teboj dalati hozlie; naj bi tebe v’refnizi ljubil, varval bi tvojo nedolshnoil. Pregrefh- na ljubesn ni ljubesn, temuzh nar hujfhi fov- rafhtvo. — Ne jemli darov, ki ti jih mofhtvo daja, dokler v’pofhtenih ino ozhitnih sarokih nitla; ne ponuja jih satlonj. Nedolshnoil tvoja pa ni na prodaj; tvoja zhitloll nima žene, ino ni doplazhati. Zhe v’ kako nevarno fofefko pridefh, v’ kateri sakonfki bres svetlobe shivijo, mladen- zhi deldiz v’ miri ne puAijo: one mudi fe, be- shi prejko morefh is take veti, kakor bi sa te- bo gorelo; taka vef je shiva,Sodoma sa zhitlo devifhko ferze. — Ne daj po nozhi k’ tebi ho- 21 eliti; tema je fovrash devizam, katere varno ne zhujejo. ,Se po nozhi sapelivzam glafiti; jim odpirati, ino fe s’njimi pezhati, fe pravi du- fhne tolovaje ali ravbarje pod ftreho pufhati. Vfaka nozh ima fvojo mozh. Kdor fam p e* febi mifli: kdo me vidi? krog mene je temno, sidovi ali (lene me sakrivajo; on gleda le na zblovefhke ozhi, ino ne pomifli, de fo boshje ozhi neisre- zhenokrat fvetleji ko fonze, ki vidijo vfe, kar zhlovek flori, i) Ne poflufhaj sa- pelivza, ki pravi, de prefheflvati ali nezhifloft delati ni greh. Zhlovek, ki to govori, je na¬ jemnik tifte peklenfke kazhe, katera je v’ raji Evo sapeljala, ino je tudi prizhala, de ni greh. Hudi duh je ozhe laski, ino lashnivzi fo vli, ki tak govorijo. O ne verjami jim, de ne bofh tudi ti sapeljana Eva, nefrezhna reva. 9. Deveta fovrashniza devifhkiga flana, fmertna glava vlih drugih, je nezhifloft ali prefheftvanje. — Ni jih fhe vojfka toljko pobila, tudi ne kuga vgonohila, koljkor je nezhifloft sapeljanih dufh pomorila. V’ per- vih zhafih kerfhanftva je peklenfki fov- rashnik kriftjane s’ mezham ino s’ ogn- jam po malikvavzhih preganjal, sdaj pa fveto zerkuv po sapelivzih fkos ne¬ zhifloft preganja; ino to fe mu bolj leh- ko vidi. 2 ) Dekliza, ki je bila v’ devifhtvi med*fvo- 0 ,Sirah 23 , a 5 29. 2) ,S. Avgufhtin. 22 jim’ tovarfhizami, kar je fretla .lilija med ro- shami, je r' nezhikoki kakor od zherva fneden »vet, ki obleti. Nezhiko ferze zhednoki vfe sapukijo; sakaj: Zhikok je vfih drugih zhe d nofti fvet paf: ako pa nimafh pafa, bolh vfe fvoje oblazhilo samasala ino poblatila. 1) Devifhko ferze je Bogu pofvezhen altar; na njemu fe molitve ino druge dobre dela Bo¬ gu darujejo. Zhe pa ferze zhifto ni, je tudi molitva, ino vfe, kar nezhikniza kori, pred Bogam gnufoba. Kakor nesveka ovzhiza fro- jiga pakirja sapukivfhi v’ krofhno pufhavo sa derezhim volkam gre, ravno tako sapeljana nezhikniza sa fvojim sapelivzam hodi. Svojo vek oglufhi, vuzhenikov nepoflufha, karifhov ne porajta, Boga posabi, na krafhno fmert ino dolgo vezhnok ne mifli. Esav je sa fkle- dizo kuhane lezhe veliko pravizo fvojiga per- vorojenkva predal, nezhikniza da veliko vezhi frezho fvojiga devifhtva, tudi nebefhkiga kral- jekva, sa neframno, kratko ino zhervivo ve- felje. Oh, kolika sguba! Truplo nezhiknize flabi, lepo rudezho li- ee bledi, fmert fe ji na zheli posna, ino v’ kratkim bo ona grosovitna pofhak, katere fe vfe sogiba. Nezhikniza bo kakor blato na zeki pomandrana. a) Sapelivzi fo nezhiknizi le tak dolgo sveki, dokler je zvetja kaj, naj vboga sapeljana ob l) S. Hironim. s) ,Sirah. 8 ,. 10. 23 pofhtenje pride, v’drug Han ftopi, alj froje sdravje sgubi, fhe ne pogledajo vezh sa njoj. Kakor fo Judje Ifhkarjota lepo imeli, mu dnar- jev ponujali, de jim je nedolshniga Jesufu pre¬ dal, ravno tak delajo sapelivzi s’ devifhtram. Kedar fe je pa v’ grosovitni shalofii nefrezhen Judesh k’ njim obernil, de bi fe njega vfmi- lili, mu fhe nobeden ni lepe befede dal. Kaj je nam sa to, fo djali, le fam glej. Taka je v/im sapeljanim deklizam, ki pre¬ dajo fvojo nedolshnoft. Judesh je obvupal, ino fe na verbo obelil, nezhiftniz veliko pa na ra- belfkim koli vmerje, v’vodo pofkaka, li sav- da, fe pomori, veliko v’ nesnanih bolesnih shivih sgnije, ino nefrezhno konzha: le malo fe jih poboljfha ino refnizbno pokoro /lori. Kdor v’ nezhiilohi shivi, bo hitro zher- vam shivesh, ino njegova dufha isbri- fana is bukuv shivlenja. 2) 0 preljuba dekliza, katere devifhki zvet fhe ni nezhiftofti kushen veter omamil, beshi pred sapelivoftjoj, kakor pred pifanoj kazhoj. Ni gnoja tako gerdiga, ni tako zhernih faj, ne finertniga hrupa tak hudiga, ko je nezhifto djanje: le sgublenimu grefhniku dopade, ki je na dufhi flep. Varvati fe je fhe lehko, alj odvaditi fe nezhiftofti je teshko ino gorjej. Vrezha nezhifta shelja, gorezhimu og¬ nju enaka, ne bo vgafnila, dokler vfe poshgano ne bo. *) Mat. U7 y 4 < a) ,Sirah. »9, 3 . 24 Ako fi pa nefrezhna dekliza v’ ftrafhno po- rodnjo nezhiftofti padla, primi fe hitro sadne defke alj dile: prave refnizhne pokore, de fe na vezhno ne potopifh. Ne odlagaj od donef na j utre, fe hitro ozhiftiti po pervim grehi: hiti tern isdreti, ki rani kerravo tvoje ferze. Zhe hitro nezhiltiga djanja ino nevarniga snanja ne sapuftifh, naglo hofh prifhla shivi- mu Bogu v’ roke. Sa nezhiflofti del je ne* fkonzhno pravizhen Bog vef pervi fvet poto¬ pil, ino je žele mefta poshgal. Vfe pregrehe on ojftro fhtrafuje, alj nezhiftoft tepe do bele kolti. Savolj nezhiftih pregreh pravi fv. Pavl, pridejo fhibe boshje zhres never¬ ne ljudi. i) Tudi tebe vfe to hudo zhaka, zhe poholjfhanje fvoje samudifh. Vrozhe fol- se refnizhe pokore bojo tvoje nezhifto ferze omile, ino sadobile tebi sopet boshje prijas- noft. De fi deviza ravno vezh ne bofh, faj fpokorniza bodi, kakor je Magdalena bila. Zhe ravno vezh nevefta Jcsufova hiti ne morefh, faj njegova svefta dekla bodi, ino vefeli fe; faj je tudi fpokornizam on v’ nebelih lep ve- lizhaften fedesh perpravil. i) Efes. 5, 5 — 6. 25 III. D e f e t prijadov ino prijadiz, devifhkiga ftanu. Ne boj fe, zhifta duTha, ako je ravno To- vrashnikov tvojih veliko , ki te ob nedolshnolt ino ljubesn bosbjo Tpravljajo; The vezh je pri- jatelov ino prijatliz tvojih, ki tebi ponitigajo vfe fovrashnike Tvoje frezhno premagati. \. Perva prijatliza devifhtva je boshja befeda, zhe jo svelto poflufhafh ino v’ Tvojim Terzi ohraniTh. Kakor je KriftuT s’ beTedoj Tve- liga pihna TkuThnjavza savernil, rekozh: PiT.a- no je, ne TkuThaj GoTpoda Tvojig-a Bo¬ ga, i) bojo tudi tebe hude miTli sapuftile, ako Te Tpomnifh, koko Tv. piTmo pred hudim Tvari. BeTeda boshja je mogozhuo oroshje, vTe Tku- Thnjave premagati. Kdor moje beTede po- TluTha, ino tajifte ohrani, govori JesuT, je podoben modrimu moshu, ki Tvojo hiTho na terdo Tkalo sida. 2 ) Kakor take hiThe vetri ne podero , tudi povodnja ne od- neTe, ravno tako TkuThnjava devize ne bo pre¬ mogla , ki Tvoje shivlenje po nauki JesuTovim svello ravna. 2. Druga prijatliza deviThkiga dana je gorezha molituv v’ veTelju ino v’ sha- lolli, v’ TkuThnjavah in teshavah. ,Sveta • ) Mat. 3,7 2) Mat 7 , 24. 3 26 zhiftoft je boshji dar, ino nihzlier sder- shen tali zhih biti ne more, ako mu Bog ne d a. i) Prava ferzhna molituv pa zhiftoft isproii, ino jo ovarje. Zhe li vefela, hvali Boga, ino on bo tvoje vefelje poflajfhal; alj li shaloftna, poklekni, povsdigni fvoje ro¬ ke, potoshi fvojimu Jesufu, kar tvoje ferze te- sbi, on bo tebi shaloft polajfhal. Ako te hu¬ de fkufhnjave obhajajo , ino fe jim braniti ne morefh, sazhni moliti, ino od tebe beshale bojo. Alj li v’ nevarnofti ftrafhniga greha, ino nimafh druge pomozhi, le farno sdihlej shive molitve pofhli h’ Bogu, rekozh: Pomagaj Oofpod, defene potopim! *) ino vfa peklenfka mozh te premogla ne bo. — Tudi Jesuf je molil na olj Tki gori v’ fvoji fmertni bridkofti, ino je molituv vlim fvojim vuzhen- zam ino vuzhenkam sa pomozhnizo isrozbil, rekozh: Zhujte ino molite, de v’fkufh- nj avo ne pridete, sakaj duh je fzer volen, alj flabo mefo. 3) d. Tretji prijatel tvoj, dekliza mlada, je fvet polt, fkerben ozhe potrebne sdershnolti od prepovedanih, fhkodlivih rezhi, ino moder vuzhenik sdrave mere per jedi in pijazhi. Varjte fe, opominja Jesuf, de fvoji h ferz ne preobloshite s’jedmi ino pi' jazhoj* 4) Ne rasvadi fe, dekliza! preve¬ liko jeki ino piti, sakaj to perprav- 1 j a bolezhine; poshrefhnoft jih je she ] -j Modr. 8,3 i. 2) Mat. i 4' 1 3) Mat. 26, 4*- 4) Luk si. 34- 27 veliko pomorila': kdor pa vfe po meri vsiliva, 1> o dosliivel 11 ari h let. ■) Kakor oblaki fonze s skrivajo, tako prenaliten trebuh dufho temni. Modra smernoll (smafa) ohrani zhedno dufho ino telo. Predober shivesh v’ mladih dneh rad nefrezhno daroft pernefe; vla¬ ka rasvada je sa zhloveka huda noviza, ali nova dazja, ki li jo fam naklada. Ni frezhen, kdor veliko glefhta ali ima, am¬ pak frezhen je, ki maliga potrebuje. Varuj fe kradlive fladkarije ali pojedizhnofti: ismikati ino pojedati, kar najdefh, ino kjer morefh-, to fhkoduje sdravju ino pofhtenju. Kar zhlo- vek fproli, bres drahu nofi, ino tudi savshije; kar fe fkrivfhi sgodi, ni k’ pridu. .Sveta mati katolfhka zerkuv sapoveduje pod, de bi kridjane lepo smerno ino tresno shiveti vadila. Vfaka pofhtena kerfhanfka du- fha jo lepo vboga; ino to ji bo v’isvelizhanje. Po nepokorfhini ino nesdershnodi fo nam pervi darifhi isvelizhanje sgubili , fkos pod ino po- korfhino mormo mi isvelizhanje fvoje jifkati. — Itedar te hude fkufhnjave obhajajo , te grefhno truplo v’ hudo napeljuje ino lili, po¬ di fe, ino fvoje telo s’podam drahuj, de bo dufhi pokorno. Pod pregreho mori, kon- zha hudobije, pomaga v’isvelizhanje. je korenina milodi boshje, ino je dno ali fundament drage zhidodi. 2 ) Zhe fe pa liozhefh prav poditi, naj fe podijo tudi 1 ) )Sir. 37 , 34 3 4. 2) ,S. Ambrosh. 28 tvoje ozhi, de oputlijo gledati nevarnih rezili; naj fe potli tvoj jesik, de prašnih ali pohujfhlivih marnov ne govori, ino tudi tvoje vufhefa, de nefpodobnih marnov ne poflufhajo. i) Poti je viim, .Svetnikam v’ nebefa pomagal, on bo tudi tvoje zhitlotli sveti ino mogozhen varh. 4. ,Shterta prijatliza derifhtva je ljuba ponishnotl v’nofhi, v’govorjenji, ino v’vtim deklifhkim sadershanji. Ne bodi rifokih mifel savolj Tvojih oblazhil, a) ino ne bo¬ di prevselna, zhe te ludje fhtimajo. Vfe, kar dobriga ali zhedniga imafh, je boshji dar; Bogu pa le ponishno ferze dopade. Vfi pre- vsetni To Bogu fovrash, ponishnim pa je slo prijasen. 3) Ne jifhi hvale ljudi; ona beshi zliloveka, ki fe prevezh goni sa njo. Naj te drugi hva¬ lijo , Tama Tebe nikolj ne hvali. Vezh ko hva- lena bofh, The bolj ponishnih mifel bodi, ino Bogu hvalo dajaj. — Zhres druge fe nikolj ne povsdiguj , sakaj : Napuh je greha sazhe- tik , ino kdor mu je vdan, napravi veli¬ ko gnufobe, Bogu ino ljudem je fov¬ rash, ino v’prizho obuj dela krivizo. 4) Ptize, ki vifoko letajo, niško obfedijo; fhti- * mane ali prevsetne glave fe fpoteknejo ino pa¬ dejo. Napuh je omoliza devifhtva; prevset- uotli rado fpodleti. 1) ,S. Bernard, a) ,Sir. ti, 4- 3) I. Petra 5, 5' 4) ,Sir. io, 1 5 . 29 Pridna ino pohlevna bodi, pofhteno ino tiho fe nofi; naj te pofvetni ljudje le malo posnajo, toljko vezli ho te Bog posnal. Kakor modra vijoliza le v’fkrivnim ino mirnim kraji rada zveti, alj vef kraj s’ shlahnim duham na¬ polni, shivi ti lepo tiho, polna fvetih zhednoft ino dobrih del. Neumneshi te bojo v’ miri pufiili, le modri te bojo najdli; ino ravno to bo tvoja frezha. Vifoke fmreke viharji pode- rajo, fhtimane deklize pa sapelivzi v’ nefrezho fpravljajo. V’ mirni niskoti vijolize zhedno zvetijo, v’ ponishnolti pa devifhko ferze. Vu- zhi fe od mene, pravi vfmilen Jesuf, kako fim krotek ino ponishniga ferza, ino bofh mir fvoji dufhi najdla. i) Ne porajtaj na druge, ako fe ravno vifo- ko nofijo 5 ne bodi shaloltna, zlie ravno mno¬ gokrat sanizhovana bofh. Veter tudi prah v : oblake sanefe, dokler shlahen kamen v’ prahu na semlji nesnan leshi. Hitro desh povifhan prah v’ blato fpremeni, shlahen kamen pa le¬ po fvello omije ino pokashe njegovo ženo lju¬ dem. Tako fe tudi na fvetu godi. Kdor fam febe p ovifhuje, bo ponishan, kdor fe ponishuje, bo povifhan. 2) 5 . Peta prijatliza devifhtva je framoshli- v o ft, katero je Bog nedolshnofli sa varhinjo dal. Ona je snotrajni boshji glaf, ki tehe opominja, kedar fe v’ pregrefhni nevarnoAi snajdefh. Tvoje ferze fveti Urah fprehaja , ino • ) Mat. 11, 29. 2) Luk. » 4 , 1 >■ 30 rudezhiza tvoje Iiza fpreleti. ,Sramoshlivo de¬ kle ne more neframnih mornov poflufhati: ne govoriti, ne gledati nezhidih ino nefpo- dobnih rezili. .Sramoshliva dekliza fe poh¬ levno noti, vfelej pofhteno oblezhena med lju¬ di gre , fvoje ozhi varje, ino beshi is kraja, kjer bi fe kaj neframniga naj fhe tak fkrivno godilo. Nefpodobnimu nagovoru fe ne pofme- ji, ino neframniga gerdesha nikdar lepo ne pogleda. .Sramoshlivod je rahel zvet devifhkiga da¬ na; neframna prefhernod pa je per deklizah, kar je fmrad per roshah.—Ako bolnik fvojih bolezhin sbe vezh ne zhuti, je bliso bliso fmerli; ino zhe tebe fram vezh ni, o tak sbe vmira tvoje devifhtvo. Le v’ ferzi nedolshnod, framoshlivod na liži, ino pa sadershanje pofh¬ teno daj a devizi pravo vrednod. 6. ,Sheda prijatliza tvoja naj bo mo¬ dra varnod pred vlim, kar r’ nezhid greh napeljuje. Jesuf naf opominja varvati fe, zhuti ino moliti; >) ino fv. Peter pravi: „Bodite tresni, in zhujte, sakaj budizh, rafh sopernik, okolj hodi, kakor rujo- vezh lev, ino jifhe, kogar bi posherl Terdno mu soper ftojte.“ 2 ) Kar on fain ne samore, nam jifhe po fvojih pomagavzih ino pomogavkah fbkodvati, ako fe svedo ne varjemo. Varji fe nefpodobniga premifhlovan- ja, ino hude mifli hitro odpravi. Malo jifkro lehko vgafnefh, zhe na njo plunefh, dokler fe 1) Marls, 1 3 , 33 . 2) 1. Petr. 5 , 8 — 9. 31 vezhi ogenj ne vshge; ravno lak hitro pluni tucli vfak hudoben shinj ali pomiflik is fvojiga ferza, de fe poshelenje vnelo ne ho. Kdor rad nefpodobne rezih premifhluje , fe fam v sanke saplela, in kedar pride fkufhnjava, vjiti ne more vezli. IN e gledaj nefpodobnih krajov, ne fvojiga ne drugiga fpola, tudi ne neframnih podob. Nevarni pogledi fo ojftrc pufhize, ki nedolsh- no ferze prebodejo. Sa to govori brumen Job : ,,S’ mojimi ozhmi fini saveso naredil, de bi na drug fpol zelo ne miflil, sa- kaj kaki del bo imel Bog v’ meni, ino kaki delesh Vfigamogozhni. t) Varna bodi v’ pofluflianji. Kakor fvinje lep vert ras- rijejo , ravno tako neframne befede nedolshno ferze; sa to ga je potreba dobro ograditi. Zhe poflufhavzov ne bo, bo tudiklafanjepotihnilo, „Ne govori mi tegaH rezi neframneshu, ki gerde befede ponuja, pa tudi farna ne sini. kar fe fbe imenovati ne fme. Tudi befeda vbije zhloveka fkos pohujfhanje; ino enkrat bomo od vfake prasne befede odgovor dajali. 2 ) Gorjej pa tajiftim , ki pohujfhanje delajo; boljfhi, debi fejim mlinfki (malenfki) kamen sa vrat obefil, ino fe v’ dno morja potopili; 3) oni fo vbi- javzi nedolshnih dufh. Varuj fe nevarniga djanja; ne daj fe sa voke prijemati, de fe nezhift ogenj , kakor ')Job3i,i-2. 2 ) Al at. 12,36. 3) Mat 1 3, 6. 32 kushna bolesn , tebe ne prime. Po nozhi fe fkerbno sapiraj, ino ne pezhoj fe s’ nobenim, naj ima gofpofko ali kmetovfko fuknjo. ^la¬ ma fe ne bo farna od febe vshgala, ako luzhi bliso ne pernefefh. — S' mofhkim fpolam no¬ reti , fe metati, ni bres greha; ino nevarno je tebi fpremljati takih, katerih prav ne posnafh. .Serzhna bodi, zhe fe te hozhe kdo lotiti, ino le s’ hudim vflavi fe mu , zhe vbeshati ne morcfh. Pokrishaj fe, saklizhi v’ pomozh Je- sufa ino Marijo, fvojiga angela varha, pa tudi ljudi. Ne bo ti hudoben zhlovek vseti samogel, kar je tebi ljubfhi kakor shivlenje, ako farna nozhefh. Bog je s’ teboj, kdo hi te prema¬ gal , zhe fe le maliga varjefh. Alj fovrashnik nedolshnoAi tvoje je svit; on le en laf od te¬ be-pogerje, ino zhe mu ga dafh, fplete pomalim is njega mozhno verv ali fhtrik, i) ino tvojo dufho vlovi. Kdor ne- varnoft ljubi, ho v’ nevarnofti pokon- zhan. 2 ) Ako je hifha sa tebe nevarna, sogibaj fe nje; sapufti fluslibo in fhe tolik dobizhek, de le fvojo zhiftofl; ovorjefh. To fe pravi po befedah Jesufovih: is dreti oko, inodfe- kati roko, zhe te pohujfha. 3) Kaj po¬ maga zhloveku, naj fi vef fvet perdo- bi, fvojo dufho pa pogubi. 4 ) 7. Sedmi nar bolj prijatel tvoj je vfmi¬ len J esuf; le s’ njim fe fkleni , vfa njegova 1) ,S. Avgufhtin. 2) ,Sirah 3 , 27. 3 ) Mat. 5 , 29 — 3 o. 4) Mat. 1 0, 26. 33 bodi, ino tudi on bo vef tvoj. Prifhel je troj Isvelizhar is fvetih nebefna to revno semljo po tebe, de bi te v’ vezhno vefelje vsel. On tvoj do¬ ber Paliir te jifhe ino klizhe, kcdar fe smotifh, ino na nevarn pot pogublenja saj- defh; nefe te fpet na fvojih latinih ramah med fvoje frezhne ovzhize nasaj. On, ljubesnivi shenin tvoje dufhe, fe tebi v’ prefvetim refh- nim Teleti vstavljati daja, napolni ferze tvo¬ je she na tem fveti s’ zhittim vefeljam in s’ sadovoljnim shivlenjam: v’ Ozhetovi hifhi pa tebi perpravlja , kakor fkerben brat fvoji fettri, zhaftiten fedesh vezhniga isvelizhanja. Kje naj- defh toljkiga prijatla, de bi tebe svetlejfhi lju¬ bil?— Alj bo mati posabila fvoje dete, pravi on, jes tebe nikolj posabil ne bom. i) „Moja lizher, tak vfmilen Jesuf tebe vabi, daj meni fvoje ferze! Alj more prija- tel bolj prijatla ljubiti, kakor de fvo¬ je s h i vi en j e sa njega da? 2 ) Tudi jes tim sa tebe vmerl de bi ti vezhno shivela. Vfe fim jes tebi dal, alj bofh ti mene sapuflila, ino fvoje ferze rajfhi sapelivimu fvetu, ka¬ kor pa meni dala?- 1 — Oh ljuba feftra! bodi Jesufu svetla; le per njemu frezhna bofh. Ako fe tebi hudo godi, le k’ njemu fe nar prej oberni, sakaj on fam pravi: Pridite k’ meni vti, ki terpite, ino tle oblosheni, ino jes vaf bom poshivil. 3) Zhe tebe hude fkufhnja- vc obdajajo, le is ferza k’ njemu isdihni, no v fe hudo te bo saputtilo , sakaj Jesuf prema- *) lsaia /j- 37 fv. Bernard, sam drejo, hozhejo, ino ti tudi pomagajo, ako jih na pomozh poklizhefh. Le farna fe v’ hudo ne podaj. — Poglej, pravi gofpojd Bog, jes hozhem fvojiga angela poflati, ki pojde pred tebo; on bo tebe na poti varval, ino te perpeljal v’ tajifti kraj, kateriga fim tebi perpraril. ,Spofh- tui ga, ino glej, de njega ne sanizhu- jefh. Kedar bofh grefhila, on tebi ne Ito persanefil, v’nje mu je moje ime. 1 ) 10. Defeti perjatli ino perjatlize tvoje fo vfi boshji fvetniki ino fvetnize v’ ne¬ belih. Vefelijo fe per Ozbetu, sa tebe prolijo, ino tebi kakor bratje ino feltre roke podajajo , ter skelijo, de bi frezbno sa njimi prifhla v’ nebefhko drushino vezhniga vefelja. ,Spofbtuj nebefbke prijatle ino prijatelze fvoje, pofnemaj njihove fvete zhednofti, ino fe perporozhi vfaki dan fvetniku ali fvetnizi, ka¬ tere god fvela zerkuv obhaja. Pofebno pa v’ zhafti imej fvojo fveto Palrono, katere ime fi per fv. kerfti sa to prijela, da bi shivela po njenim fvetim isgledi. Sa vfako nedeljo naj- defh v’ prizhejozhih bukvizah shivlenje ene fvetnize s’ kratkim popifano. Preberi vfako nedelo , kedar kolj vtegnefh ali morefh, ene ivetnize shivlenje, sapomni ali samerkaj li njene pofebne zhednofti, fe po tiftih ravnaj , ino fe njeni priprofhni perporozhaj. Tak bofh fvo¬ je pofebne pomozhnize v’ nebelih imela, ino i) II. Mojs. bukve s3 , so — 21 . 38 lehko po pravim poli k’ nebefam hodila; dok¬ ler enkrat na frezhno sadno uro tvoje prijat- liže po tebe pridejo, ino te v’ vezhno vefelje ponefo. Amen. IV. Dve ino petdefet boshjih IVetniz , devifbkiga liana pofebnih prijatliz, ,S v. Agata. Isgldd, kako fe fkufhnjava premaga, ,Sv. Agata, ali Ajia, je imela v’,Sizilji na Lafhkim shlahne ino bogate ftarifhe. Bila je saliga liza, pa The lepfhiga, nedolshniga ferza. Deshelfki poglavar Kvinzijan jo je posheljel, jo vkasal prijeti, ino neframni babi Afrodisi dati. naj bi jo s’ tvojim’ rasvujsdanim hzherami sa- peljala, ino ob nedolshnoft perpravila.— Kako nevarna je telefna lepota dehlizam, ki fe gre¬ ha fnerbno ne varjejo, ino fe s’ malopridnim shenftvami prijasnijo! Sapelivzov je poln vef fvet, pa nar hujjhi fo hudobne shenjke. Redar je fv. Agata vidila, de jo bojo v’ hu¬ do gnali, je pokleknila , ino Jesufa lepo profila 39 rfko7.h: Moj Gofpod Jesuf Kriftuf, tl gofpodar yfih ftvari, faj vidifh ferze moje, ino vcfh, kaj shelim: le farno tvoja naj bom. Ti fi moj paftir, jes pa tvoja ovzhiza, ovarji me nevfmile- sha, ino pomogaj , de hudobo prema- gam.“' —• Tako bi nuj vfaka de viza v’ hudi priloshnofii sdikvala, gotovo bi vfuko Jkujhnja- v o premagata. Zel mefenz dni je morla fv. Agata nefram- ’ no nagovarjanje prefhernih shenftuv terpeti, alj Jesuf ji je pomagal Itanovitnej oftati. Afrodisa je oldaftniku povedala , de s’ njoj nizh ne opra¬ vi. Vkashe jo pred fe pergnati, ino ji re/.he: ,.A1 j te ni fram, shlahna hzher, po Jesufa mo¬ liti k- Ona mu ferzhna odgovori: ,,Mene ni fram moliti Jesufa praviga Boga; le tebe naj bo fram, ki molifh ne fram- ne malike/ 4 — Na to jo sapove s’ peftmi biti, ino v’ jezho sapreti. — Tudi naf ne fnie biti fram, Jesufu soeflo flushiti, ako naf ravno hudobni ljudje sanizhujejo , sdhaj: } ,Kdor je bo mene v’ prhho ljudi framoval , pravi Je¬ suf, ga tudi jes enkrat pred jvojim Ozhelam posnal ne bom. ci Drug dan jo je vkasal oblaftnik fpet per- peljati, fe ji groši, ino ji shuga, «)jo ftrafhno martrati ino vmoriti, zhe fvoje vere ne sataji. Alj lerzhno mu ona pove: Jesuf je moje shivlenje ino i s v e 1 i zb a n j e.“ — Na to ) Proti 40 jo vkashe na tesavnizo raspeti, ino s’ shere- zhim shelesam shgati; ona je pa sa Yfe to Boga hvalila. Grosovitnesh vef ferdit ji sapo- ve perii odresati. V’ fveti framoti njemu A ga- ta ojllro rezhe: „Grosovitni kervotog! >) kaj tebi tudi perfi nifo vezh fvete, s katerim te je tvoja mati dojila? — Tako fe nezhifta lubesn v’ nar huje fovrajhlvt premeni . O koljko de k Hz je she od ne fr umni i‘ mojhluv pomorjenih ! ■— Tibo nozh fe je vfa jezha ofvetlila, in« zheftitliv mosh, fam fv. Peter, fe ji perkashe, ino jo osdravi. Zelo nozh je po tem premoli¬ la , ino hvalila Boga. •— Ofleplen oblaftnik ft sazhudi, kedar vfo sdravo pred nja perpeljajo; alj fpet jo vkashe iflezhi ino po ojftrih zhrepin- jah, po glashovni ino shivim vogli obrazhati Na to fe je semlja tako ftrafhno trebi jela, de fe je nekaj sida ali mira poderlo, ino je dva oblabnikova fvetvavza vbilo. Hitro maternizo fpet v’ jezho saprejo. Sdaj je fv. Agata ferzh- no shelela fkoraj k’Jesufu priti, ino je sazhe- la moliti, rekozh: Moj Gofpod ino bvaf nik, ki fi me is mladih let zhibo ohra' nil, meni mozh dal, vfe bolezhin® preterpeti, ino ne ljubiti tega fvetai oh vsemi mojo dufho gor, de fe 1<>' zhim revne sem 1 j e, ino grem tvoj e vfmil enje v s hi vij at.“ — To je ismolil«) ino fladko v’ Gofpodi vmerla. — j) Kervavez. 41 'Srezhna deviza, ki vfe Jku/hnjave tako ferzhno premaga, in fvojo zhiflofl tak lepo ohrani; oh kako vefcla lehko tudi ona fvel sapufti! Nedolshnoftje tv oj a nar gorfhi lepota, In zhiftoft je tvoje nar shlahnej blago; Ohranijo, d e k 1 i z a, f k e r b n o, de s mota P o fv etn a tajifte ti v s el a ne bo. 2. ,S v. An a. Isgled frezhne matere. ,Sv. Ana je bila imenitne shlahle kralja Davida, v’ obljubleni desheli rojena. Vbosh- na, pa bogabojezha je bila, rada je brala ino premifhlovala boshje rezbi, sa to jo je tudi Bog pofebno ljubil, ino frezhno ftoril. V’ Tvojih letah Te je omoshila, ino je s’ fvetim Joahimam v’ sakoni lepo pofhteno shi- vela. Bog njima ni dal bogaltva, tudi ne ve¬ liko pofvetnih dobrot, alj vezhi frezho je nji¬ ma odlozhil: dobriga otroka, njuno nar lep- fhi vefelje. — Kaj pomaga sakonjkim Jhe lolj-■, ko premoshenja, ako jim malopridni olrozi ve¬ liko shalofti napravljajo, ino shivlenje kraj- Jhajo ? Pametni olrozi fo ftarijhou nar vezhi bogafivo. Isvoljen zhaf je bliso perhajal; de bi pri- fhel Isvelizhar fveta. ,Sv. Ana je porodila, sbe 4 42 perletna, Marijo, isvoljeno mater boshjiga ,Sina, ki je bila juterna sarja revnimu Tvelu, .Skerbno je ljubesnivo devizo redila, jo je vu- zhila Boga prav Tposnati, ino njemu svetlo flusbiti. To je pa tudi nar lepfhi dota ali erbfhina, katero matere Tvojim otrokam sapu- tlijo. Bogabojezha hzher ino modra shenka Te s’ slatam ino frebram ne plazbate. V lepi saflopnofti ino v’ hifhnim miru je fv. Ana s’ bogoljubnim mosham vfe Tvoje dni preshivela: prijasna Tvoji ToTeTki, dobra vbo- gim, ino svetla je bila Tvojimu Bogu. Ona pokashe nam, kako tudi sakonTki lehko Trezh- no sbi vij o, ako le svetlo dopolnijo dolshnotli Tvojiga tlanii. Vmerla je Tv. Ana polna savupanja boshjiga, ino nam sapuftila blago hzher, kra- lizo nebeT ino semlje. Po želim Tveti sdaj njeno ime Tlovi; naj jo veT sbenTki rod zhetli ino poTnema nje Tvet isgled. Dobra mati Perva Trezha To otrok; Jih TpoThtvati Sapovedal je Tam Bog. 3. ,S v. A n a It a s j a. I s g \ e d v f m i 1 e n e s h e n e. V’ Rimi je bila Tv. Anatlasja rojena, ino od Tvoje shlahne matere v’ kerThanTki veri do- 43 liro podvuzhena. Po volji fvojiga ozheta je Puhli ja, malikvavza vsela, ki je kil fzer shlah- niga rodu . pa slo flabiga sadershanja. — Ka¬ ko hudo delajo fiarijki, ako fvoje fine ino hzhe- re v’ sakon perft/ijo, ino le na imenitne, boga¬ te prilike ali [ume gledajo. Le fvetvati, ne pa filili k’ sukonu je fiurijhov pravizhna dolshnoft. — Rasvujsdan mosh je Anaftasji vfe premo- sheirje sapravil . ino njegovo gerdo shivlenje jo je slo v’ ferze bolelo. Sa to je pa pridno molila, ino objifkovala kriftjane, ki fo bili po jezhah saperti. •— Tako je moliluv vfiake ne- frezline sukonjke shene tiar bolji prijatliza, ino dobre dela fo njeni svefti prijaleli. Hudoben Publijus ji tudi ni puflil Bogu svefto flusbili. Saloshi jo per neverni golpo- f ki, de fo njo v’ jezho vergli. Prija tla ni imela, debi jo objifkal: sa to je fvojimu du- hbvnimu ofkerbniku fvetimu Krisogonu pifa- la , ki je bil tudi sapert, fe mu je v’ molituv perporozhila, ga je sa fvet ino potolashen nauk prolila. Duliovnik jo pifaje lepo podvu- zhi, ino potolasbi, de bo vfmilen Bog tudi njeno profhnjo vflifhal, naj le voljno poterpi. — Blagor dujhi, ki dobriga fpovednika ima, ino jih lepo vboga ; angelj varh fo ji oni na semlji. Pergodi fe, de ji Publijus njeni mosh na poli vmerje. Po lem je Anaftosja fpet is jezhe refbena bila; alj kakor vdova je le sa nebefa fkerbela, kerfhanfkim jetnikam pomagala, ki fo jih savolj kerfhanfke vere nevfmileno ter- 44 pinzhili. i) Redar je grosoviten zefar Diok- lezjan vkasal fvetiga mafhnika Rrisogona is Rima v’ Akvilejo gnati, ga je tudi ona fpre- mila, ino mu do fmerti svello ftregla. — Dob¬ re shenke fi nar rezh nebef saflushijo , Uedar lepo bolnikom poflresliejo, ino merlizhe zhednt ojkerbijo. Po Krisogonovi zhellitlivi fmerti je Ana- ftasija tudi drugim muzhenikam 2 ) ravno tako svefto flusliila. Kjer je bila nar vezhi lila. tam je nar hitrej perftopila. Sa to fo jo pa neverni malikvavzi sgrabili, ino Ilirfkimu po¬ glavarja obfoditi dali. ,Stanovitna je bila fv. Analtasja veri Kriftufovi, in sa to v’ ogenj ver- shena. — Sdaj fe per Tvojim’ Gofpodu vefeli v nebelih, ino njeno fveto imeflovi po vfej ker- fhanfki zerkvi; kakor fe tudi v’ litanijah pred vlim drugim bere. Kdor rad bolnikam ftreshe, ,S i vena 3) nebefhki veshe. ,S v. A r m e 1 a. Isgled p o bos h ne deklize. Poboshna Armela je imela kmetifbke , to de brumne ftarifhe , ino je v’ fvojih mladih letab ovze pafla. Na pafhi je imela lep pifan zhaf moliti ino premifhlovati boslije rezili- i)Martrali. 2 ) Marternikam. 3) Ilrenz, kitiza- 45 Enkrat je na polji bridko martro krisha ogled- vala, ino je rekla: ,.Kako sa ljubo tebe Jesuf ima, ki fe je sa tebe krishati dal!*‘ Na te befede fe je njena dufha neisre- zhene ljubesni k’ Jesufu rnela. Pogofto je is- dihrala farna s’ feb oj : „0 moj Bo g, kako fi ti ljubesniv, ker moje ferze od tvo¬ je lubesni toljko gori, naj te ravno le malo fhe p os nam H .Svoje devifhlvo je vedno obranila j fvojih sadnih tridefet let je eniga shlahnika gofpodi- nila, i) ino shivela v’ mefti, pa tudi na de- sheli pofhteno ino bogabojezlio. Vfe fvoje pofle ali dela je is gole Jesufove ljubesni pokravljala; sa to je fhlo vfe ji lepo od rok. Kakor hitro fe je prebudila, je pomolila rekdzh: „0 moj Bog ino moje vfe! ti fi moj ino tvoja fim jes; tebi fe vfa isro- zhim. Pridno je sa delo fegla, miflila pa tudi na Boga; ino sa to ji je vfako delo leliko hodilo. — Kedar je v’ jutro sgodaj sakurila ali sanetila, ino is male jifkre velik ogenj nare¬ dila, je djala farna per febi: „0 moj Bog, naj bi ljudje le to hotli, kar ti ho- zhefh, kako hitro bi fe tudi v’ njiho- v i m fe rzi shiv ogenj tvoje ljubesni vnel.“ — Kedar je koklo vgledala, fe je fvo- jiga Isvelizharja fpomnila, ki fe tudi fkerbno koklo imenuje, ino je rekla: „Pod peruti tvoje ljubesni fe hozhem f k riti, de 1 ) Sa gofpodinjo flushila. 46 f k rit a vfa fovrasliniku frezhno vji- dem.“ — Zlie je ob nedelih njo kdo na do¬ bro voljo vabil, fe je lepo sahvalila, v’jifpizo ali zhumnato fhla, ino je djala: „0 ti moja ljubesn! kako bi fe bres tebe vefeli- la? Ti fi moja nar flajfhi radod. 1 ) Od konja mozhno vdarjena je hudo sbolela, ino terpela velike bolezhine. Vefelojevfe is ljubesni do Jesufa predala, ino frezhno vmerla. Njena pofledna befeda je bila prefladko ime Jesuf. ,S r e z h e n lehko vfaki dan, Ako bo le prav dershan. Morefh fi pa persadeti, Ako hozhefh prav s hi v e ti! 5- ,S v. B a r b a r a. r s g 1 e d sJiive f p o s n a v e boshje. Ozhe fv. Barbare je bil v’ Nikomedji., v velikim medi na jutrovim , mogozhen ino ime¬ niten median, a) pa tudi ferdit fovrashnik fvete Jesufove vere. De bi fe Barbara, njegova verla 3) hzher s’ krihjanami ne fesnanila, jo je v’ neki turn saperl, v’ famoti prebivat. Alj pov- fodi lehko Boga fposnamo ino najdemo, zlie le farni hozhemo. •— Barbara je slato fonze po dnevi, fvetlo luno, svesde po noz.hi, ino toljko i) Vefelje. a) Purgar. 3) Lepa. 47 lepih Avari premifhlorala, je molila ftvarnika vlih rezili, ino je ferzhno shelela njega prav fposnati. Bog jo je vflifhal, ino keclar je en¬ krat nevera ozhe od doma fhel, je bila v’ ker- fhanfki veri poduzhena ino kerfhena. — Kako lepo priloshnoft pa sd"j krifijard imajo, Boga prav fposndvati! Ne le fonze , mefenss in svesde nam ga nozh ino deri osnanjujejo , /emuzh vfa- ko nedelo ino napovedan prašnik naf on farn v’ hi/hi boshji po name (laikih fvojih vitzhi. Gorjej nam, ako ga svejlo ne pojlnjhamo. Redar je she odraAla, je hotel fv. Barba¬ ro ozhe omoshiti. Ona je pa obljubila Jesufu svefta oftati, ino je ozhetu lepo pohlevno povedala, de je jkriAjana, ino moli pravi- ga edino trojniga Boga. Ta befeda je hu- dobniga ozheta toljko rasferdila, de jo ho- zhe per prizhi vmoriti. — Dolshni fo bili fta- rijham olrozi pokorni; ulj %he jim kaj napo¬ vedujejo , kar je soper boshje sapovedi, jih vbogali ne fmejo) sukaj vezh fe je bali Boga, ko ljudi. Sdivja'n ozhe shene fvojo la fino lizher pred neverniga fodnika, ter jo satoshi, de je ilriftjana. ,Sodnik jo s’ lepim napravlja, naj malike moli. Ali Barbara je ferzhno odgovo¬ rila , de raj vmerje. Sa to jo vkashe s’ vo- lovfkimi shijami ali bikovizami pretepati, vfo rasmefariti, ino po tem v’ jezho sapreti. Po »ozhi fe ji Jesuf fam perkashe, jo osdravi ino poterdi. — ,Srezhne dvjhe, ki fvojimu Go- 48 fpodu svefio flushijo, Naj sapufii mali fvojiga otroka, Jesuf fvoje flushavnize posabil ne bo. Drugi den njo fpet pred fodnika pershe- no. Sopet jo v’malikvanje nagovarja; kedar pa nizh ne opravi, jo sapove nevfmileno biti, ji perli odtergati, jo sa lafe po mefli vlazhiti, ino s’ sberezhim shelesam njene ra¬ ne shgati. Ona je pa le v’ nebo gladala, ino molila: „Tvoja roka, o Gofpod! me nc sapufti, faj s’ teboj vfe premorem, bres tebe pa nizh.“ — Sadnizh jo obfodi, de bo ob glavo djana. Ino glej! nezhlovefhki ozhe fam fvoji hzheri glavo odfeka. Ta hudobija je pa tudi v’ nebo vpila. Po poti k’ domu je grosovilniga ozhe- ta ftrela vbila. —• Tako vfe, kar je is Boga rojeno , fvel premaga , vuzhi fv. Janes. Na - Jha vera je premagavka fvel a. Vbogaj rada fvojo mamo, ,Slufhaj fvoj’ga ateja; Le takrat ne vbogaj farno, Ker rasshalijo Boga. 6* ,S v. Brigita. Isgled pofhtene sakonfke shene, Na ,Shvedovfkim je bila fv. Brigita rojena. Imela je bogabojezhe ino imenitne ftarifhe, ki fo bili kraljeviga rodu. V’ tretjim leti fvoje ftarofti je fhe le pregovorila, pa tako gladko 49 ino modro, de fo fe vfi. sazhudili. Kedar fo ji mati vmerli, jo teta lepo v’ ftrabi boshjim isredijo. —• V’ frojim defetim leti je flifhala enkrat od bridkiga terplenja Jesufoviga tako lepo predgvati, de je od te dobe krishaniga Jesufa redno pred ozhmi imela. —- Blagor du~ Jham, ki befedo boshjo sveflo pojlujhajo; po¬ dobne fo pridnim buzhelizam ali zhebelizam v’ vigredi ali v’ [pomladi, ki vfalto jutro fkerbno letijo flerd po roshizah bral. Zhe (i le en fam nauk per vfaki predigi v’ [erze vlifnejo, Jkoraj bo Jesuf v’ njihovim ferzi prebival. Prihodno nozh po predigi je Brigita Je¬ sufa vidila, kako je krishan vel' v’ kerri ino v’ bolezhinah bil. Barala ga je, kdo je njega tako ftrafhno ranil? ino je odgovor prijela, de tajilti, ki njegovih sapoved ne dershijo, ino tako flabo povrazhujejo toljko njegovo ljubesn. —’ Najhi grehi ludi ponavljajo po duhovfko Jesufove rane, ino hudobni sapelivzi ga na krish perbijajo, kedar nedolshne dujhe morijo. Nar pogoje (nar vezhkrat) ino nar rajfhi je fr. Brigita Kriftufovo terplenje tudi per fro¬ jim delu premifhlovala, ino fe je premifhlo- v «je, vfelej milo rasjokala—* To prsmi/hlovan- je terplenja Jesufoviga naj bo deklizam nav lepjhi ogledalo ali j. hpegel. Kedar te pofvet- 710 vefelje moti , poglej , kaj je tvoj Jsvelizhar ®'i tebe lerpel, ino ne sapravljaj drage žene n iegaviga saflmhenja. Kedar leshko delajh, ali kako drugo leska e o imdjh, [pomni [e Jesufa, 5 mm.. 50 kako voljno je on lerpel sa tebe . Is fvetiga ‘krinka naf Jenif nar lepjhi vmhi prav po her- jhunjko shiveli. Ko je she odraftla, fo jo ozhe imenitni¬ mi! knesu ali firfhtu sarozhili. Isprofila h je fhe eno leto, fe sasakonfki ftan prav perpraviti. Molila je, poftila fe ino Bogu perporozhala, naj ji sakon poshegna, jo grehov rarje, ji dobriga mosha ino pridne otroke da , zhe je njegova fveta volja. — Kako flabo fe pa v' najhih zhafih nevefte v* sakon perprdvljajo! Samo dobre volje , lepotizhanje trupla, fiabc tovarjhije, ino zelo neframni grehi jih vezhdel v’ sakon (premljajo} sa (o je pa fudi loljko nefrczhnih sakonoo. Na grejhnim poli naj pra¬ va frezha nikolj ne [rezka. V’ sakoni je fv. Brigita s’ fovjim mosham lepo mirno sliirela, otroke fkerbno redila, je rada molila- vbogim pomagala, ino je rfim sakonfkim ozhitno pokasala, kako fe tudi v’ sakoni lepo Bogu flushi. Pogofto je k’ [po¬ vedi ino k’fvetimu obhajilu hodila, de bi shi- vela vedno v’ gnadi boshji. — ,She bolj gorc- *he je po fmerti fvojiga mosha kakor vdova Bogu flushila, je vuzhila mlade deklize, fvarila ljudi, jih k’ pobdljfhanju opominjala, pa tudi farna v’ ojftri pokori shivela. Bog je fvoji fiushar- nizi veliko fkrivnih rezhi rasodel, ona pa shen- fkimu fpolu lep isgled sapuftila, kako naj de¬ vize, kako sakonfke, ino kako vdove shivijo, 4e frezhno v’ nebefa pridejo. t 51 Prelepo zvetijo nam roshize tri: Nedolshnoiti lilja deklizam: Vijolza pofhtenolli shenam zveti, 1’oboshnofti fonzhna udoram. 7* ,S v. Dorotej a. I s g l d d nevede J e s u f o v e. Savolj fvete vere Jesufove je bila Treta Doroteja, ali Ratija pred neverniga fodnika pergnana; ina ker vere satajiti hotla ni, jo martrajo ino natesujejo; alj Bog ji da mozh, sa Jesufa vfe danovitno predati. Zhe fmo rav¬ no flabe fivari, vendar samoremo vfe jkos taji- ftiga , Vi nam fvojo mozh daja. Ker fodnik vidi, de nje The tako ftrafhne martre ne preobernejo, devizo k’ fmerti ob- fodi. Tega Te ona mozhno rasvefeli, ter pra¬ vi, de bo fkoraj v’ nebefhki raj fvojiga She- nina prifhla. — Na poli k’ fodnimu kraju njo *a tega govorjenja del neki nevern mladenzh, Peofil po imeni, safmehlivo poproli , naj mu naj is verta ali raja fvojiga shenina kakih ro- shiz, ali pa fadja pofhle. .Svetniza mu rada obljubi, ino vefelo, kakor bi k’ poroki fhla, fodno mefto na,'lopi. Prej de je glavo nagni¬ la, profi toljko ponehati, de bo nekoljko po¬ molila. In kedar moli, podoji mladenzh ref prijaš en sravno nje, ki ji v" lepim pletarzi ali korbizi tri difhezhe roshe, ino tri fvetle ja- belka pernefe. ,Sr. Ratija ga Teofilu pofhle; ino fe da voljno ob glaro djati. — Tako do¬ ber Bog pravizline shelje she na tej revni sem- tji dopolni; Jhe lepjhi jih po fmerli v’ [velim raji , ali v’ diki nebejhki } dopolnil bo. Ravno fe je Teofil s’ Trojimi torarfhami od tega sanizhlivo pogovarjal, kar mu je Ra- iija obljubila, ino she angelj v’ mladenfhki podobi k’ njimu pride, ter mu fporozhi, re- kdzh: „Te roshe ino jabelka tebi Rotija pofh¬ le is raja frojiga Shenina.“ To je Teofila ta¬ ko rasfretlilo, kakor fvetiga Pavla nebefhka perkasen po poti v’ meilo Damafhk. ,Sposnal je, de je le fv. kerfhanfka, katoljfhka vera prava; je sapuftil fvoj grefhen lian, fe je dal kerlliti, ino je, kakor fv. Ratija, sa vero frojo kri prelil. Oj vefelile fe zhiftc dujhe, ki sveflo flu- sMle Jesufu foojimu Go [podu ; sakaj: , Oko ni vrdilo , ne vuho flijhalo , Uidi nobeno fcrze obzhulilo , kar je Bog taji/Urn perpravil, ki njega ljubijo / 1 Ker s’ refeljam te glufhijo Sapelirzi, in shelijo, Dekle! v’ dobrim smotit’ te; Naj te sunaj vfe obfuje, V’ ferzi Jesufle ftanuje, Jesuf fam, in drujga ne! 53 8. ,S v. E 1 i s a b e t a. Isged ljubestrve prijatlize vbogih. Snana je kerfhanfkimu fretu radodarnoil fv. Elisabete ali Life; pa veliko mladih ljudi mifli, de je le bogatih ino odrafhenih dolsh- noft vbogim pomagati. Elisabeta nam poka- she, kako naj tudi she otrozi revesham per- jateli ino perjatlize bojo. Mlada gofpodizhna Lisbeta je vboge tako rada imela, da je raji med njimi bila, kakor pa med fhtimanoj gofpodoj, po befedah fve- liga pifma, ki pravi: „Boljfhi je j iti v’ hi- fho shalofti, kakor pa v’ hifho vefelja/* V’ fredi med vbogimi frotami in sapufhenimi vdovami je bilo nje nar vezho vefelje. — Vzhafi fe je prav borno oblekla, je fhla med fvoje domazhe gofpe, ino je rekla: Tako bi fe jes nofila, ako bi bila vbdshniga kanu. •— Kakor lepo je, zhe fe hzhere imenitni g a , go- Ipojkiga (lana p oni akno nofijo, tako gerdo ino nefpodobno je, kedar fe deklizhi fromajhkih, kmelovjkih ljudi napihujejo, ino po gofpojko nofijo. Take bo Bog gotovo ponishal. Po fmerti fvojiga mosha je fv. Elisabeta aelo fromafhko shivela, de bi potrebnim vezli pomagala, ino Jesufu bolj podobna bila, ki vbofhtvo toljko zhefti, de hozhe fam v’ vbogih Iposnan, ino darvan biti. On bo kosarz ali 54 glash mersle vode, ki fe vbogim poda, enkrat lepo poplazhal. — O koljko je sdaj ; Elisabeti- no plazhilo v’ nebelih, ki je toljko dobriga dorila nafveti! Kdor obilno dobriga Teje, bo tudi enkrat tam obilno shel. Kdor rad vbogajme daruje, Jesufu on po foduje: Jesuf je njegov dolshnik, In sa vboge povrazhnik. 9. ,Sv. E v d o k f i j a. IsgJed, kaj fveto petje premore. Nefrezhne fo mlade deklize , ki jifhejo sapelivimu fvclu dopafti, alj s’ fvojoj lepotoj trupla, alj s’ fladkimi mamami, alj pa s’ ne- framnimi, klafarfkimi pefmi. Godi fe jim, ka¬ kor Evdokliji, katero je ravno to v’ nezhido shivlenje tako delezh sapeljalo, de ni na Tvojo ved, ne na Boga porajtala vezh, Dolgo zhafa je she v’ tem shalodnim da¬ ni presbivela, kar flifhi enkrat o polnozhi po- potniga meniha, ki je bliso njeniga danovanja prenozbval, fveto pefm od fodniga dne na vef glaf prepevati: kaj drafhniga zhaka grefhnika. koljko vefelja pa pravizhniga. — Lepe , fvele pefme fo Bogu ravno luko vjhezhi, kakor mo¬ litve , uto ginejo fena ljudi, kakor nar lepjhi nauki, — Koljko pohuj/kanja bi fe odgnalo, 55 naj bi tnlademhi ino deklhe nameflo pleperz fvele pefmi pele •, mnogo dujho bi pogublenju odle/e, kakor brumen menih Evdohfijo. Kedar ona shaloftno pefm tenko poflufha, Osliivi nje veil; fpet fe prebudi is fvojiga gre- fbniga fpanja. Kakor hitro fe je rasdenilo, pofhle po bogabojezhiga meniha, ino ga proii, naj ji ftrafhne refnize te pefmi na dalej raslo- shi. ,Slifhati od ojftre fodbe boshje pred me¬ niha poklekne, rasodene fvoje rasvujsdano shivlenje, ino ga proii, najjifvetva, kaj bi sa isvelizhanje fvoje Itorila? — Oj de bi mi fvojiga fena boshjimu opominvanju ne sapirali, ki fe nam sdaj Jkos nujho veft, sduj po predgarjia ino fpovednikih glafi , kako lehko bi loljko grejhnik oi> milofl boshjo dofeglo! Odpuftila je Evddkfija vfo nezhemerno no- fho, fpokornikov rafovnik 1) je sazhela nohti. Podala fe je med drushino bogoljubnih deviz, ino je neprenehama na boshjo miloft klizala. Bog je vflifhal prave fpokornize mil glafj je dalji sopet ljub dufhen mir, dal ji mozh vfe terplenje ferzhno premagati ino zelo vmreti sa fveto Jesufovo vero. Tako sapeljajo pofvefne shelje mladino v * pregrejhno shivlenje; pa tudi modro pofvurjeti¬ je mnogo dujho na prav pol suverne. Zhn ji pa 01 hi Ino foarili ne vupumo, le kuho fvelo Pefm od fmer ti, od fodbe, od pekla ali nebef lepo sapojmo} ino nehalo bo klufunje, otnolk- ') Ojftro oblazinit). 56 nili bojo hudobni jesiki , ino Bog fe shalil ne bo. To naf fv. Pavl vuzhi , ki pravi: »Opo¬ minjajte fe med feboj s’ pfalmi, s' hvalnimi ino duhovjkinii pejmi: poj le ve jelo v’ fvoj ih fer- zih Bogu. Zhe fveto prepevafh, fkufhnjava beshi, In angelj varh tebe poflufha; Neframniga petja fe fhkrat j) veleli, In angelj varh tebe sapufha. 10. ,S v. E v fr a s i j a. Isgled devizhne ponishnofti. Ponishnoft je fveta dolina devifhkiga ferea, v’ kateri nar gorfhi i) roshize deklifhkih zhed* noll raflejo, ino zveto. Tega nam daja fv. deviza Evfrasija shiv isgled. Bila je zefarju Teodosiju blishna shlabta, pa she od fvojiga peliga leta fe je vfa Jesufu isrozhiln. Imela je brumno brumno mater, ki fo vedno perporozhali fvojo hzher Jesufu ino Mariji, rekozh: „Gofpod Jesuf Kriftuf. vsemi to dete v’ fvoje ofkerblenje, sa- kaj le farno tebe ono jifhe, fe v’ tebe savupa! — Blagor o/rokam, m kulere ftari¬ jki prav molijo; projhnje ozhetovc, ino ma¬ terne folse sa otroke pred Begam nifo safidnj. .) Vrag - 2) Lcjilhi. r* mr 5 / V’ Trojih mladih letah Te je r’ fveto dru- shino bogahojezhih deviz , h’ nonam podala, fe ovarvat sapeliviga fveta. Sapufiila je yfo pofretno zhalt ino lepoto, posabila imenitno shlahnijo fvojiga Aonu. Bila je med Trojimi Teflrami, h a 1( or nar TlabThi dekla. Rada je dru¬ gim poiteljala, hiTho pometala, vode v’kuhn- jo nofila^ kruh pekla; nobeno delo ji ni bilo preTIabo, ni jo grosilo The tak teshavni- ga poTla. i) — Alj ne le pridna, tudi pohlev¬ na, ino s’ vfim tako prijasna je bila , kakor bi bila med njimi nar borniThi. —Nar rezki vre- dnofl per Bogu ino per ljudeh lajifla dckliza ima, ki farna ne ve, kaj velja. — Redar je enkrat neka tovarThiza, hzher porednih Aari- Thov,EvTrasijogerdo rasshalila, ni zhakala, d« bi jo una sa samero profila, ampak Tama je pred njo pokleknila, ino Te s’ njo lepo Tpravi- la. — Kaj takiga le ponishno ino pohlevno ferze fioriti samore; kdor Tam Tebe preriToko miTli, The odpufti nozhe. Kako nekerThanTko bi to bilo! Ljuba dekliza ! zli e hozhe/h pred Bogam kaj veljali, varji fe Jhlimunja \fe , kar do- briga imajh, je boshji dar ; zhe on tebi lo ho¬ je odvzeme, kaj bo tebi oflalo ? ,.Kaj imajh , V r avi fv. Pavl, de bi ne bila prijela j zhe pa Verjela, fi, kaj fe hvalijh, kakor bi ne bila prijela ?‘‘ Lepo fe safiopi J vfim , ne skali fo- enr/hov, ne lovarjlnz ; uho pa drugi tebe rat- ') Dela. 58 skalijo , le rada jim i fe odpujhaj, kakor rad tebi Bog odpufli ; le luk bojh imela veliko ve- felih dni na fveti. ,, Vuzhile fe od mene , go¬ vori Jesuf. kako fini pohleven inoponishniga fer- za, ino bole nujdli mir fvojim dujham Ponishnoft, pohlevnoA in ljuba krotkdft, Te dajo deklizam nebefhko vrednoft. 1 *. ,S v. E v 1 a I i j a. Isgled kerflianfke ferzhnofti. ,Sr. Evlalija, ,Shpanfka dekliza, fhe le fhtirnajft let Aara, je bila mozhnejfhi kakor Vfe martre, s’ katerim fo jo hotli neverniki oh fveto kerfhanfko vero fpraviti. Sa to, ker je is mladiga sveAo Bogu flushila, fe maloprid¬ nih tovarfhij varvala, je ferzhnoft Jesufova V njej prebivala. Grosoviten oblaAnik je nevfmileno kriftja- ne preganjal. Vfi verni fo v’ Arahih bili) mlada Evlalija fe pa ni sbala — Kedar ona ferzhno pred fodnika Aopi, jo on ferdito po¬ bara: ,,Kdo fi ti?*‘ Ino ona mu bres Arah« odgovori: „Jes fim Evlalija, flushavniz* Jesufa KriAufa, kralja nebef ino sern- lje.“ — Oj frezlma vfaka dujha . ki fo odgo¬ voriti sumore! Ni fe ji bali leshdv, ne Jhe to- Ijho grosovitnih fovrdshnikov. Nevfmilen kervolok ji s’ ognjam proti, j' druge Araflme martre kashe, ino jo otcpAi s*- 59 pove, alj ona fe njemu nafmeji, ino pravi: ,,Bog je per meni; nizhefar fe ne bo¬ jim. — \aj bi fe rfaka dekliza vfelej fpom- nila , de je Bog per njej, kedar bo od sape - livzov h’ hudi mu JkuJhana j fvela groša bi nje¬ ne (labe poz/tu/ke [preletela, in v fak greh bi s’ bosfijoj pomozhjoj le! ho premagata. .Sodnik vef ferdit, de mladiga deklizha premagati ne more, jo vkashe na tesavnizo raspeti, s’ shelesnimi grebeni rasmefariti , ino a’ sherjavzoj po ranah shgati. Vfa v’eni rani, s’kervjoj oblita, je vefelo savpila: „0 moj Sh enin ino Isvelizhar! kako lepo fe fvc- v’ teh mojih ranah tvoja shiva podo¬ ba. Vfe te kervave rishe, po mojim shi- ^ o ti sapifane, tvoje terplenje prav shi- vo pokashejo, kako fi ti v’ refnizi ter- pel.“ Tako vfe voljno preftoji, ino gre ldfvo- jimu Jesufu v’ vezhno vefelje. Glej , ljuba dujha ! mlado muzhenizo , <) kuho ferzhno sa Jesufovo ime vfe preterpi ; kako nevoljna fi pa li, z h e tebi kilo tvojih dom azilih kaj shdliua rezhe, zhe te kak sob Poboti , ali tebi Bog kako druao leshavzo Pojhle ! k e farno kdor s’ Jesufam rad poterpi, >be enkrat v’ nebefih tam s’ njim vefeli. ') Marternizo 60 12. ,S v. E v ft o h i j a. Isgled ponishne, pametne nofhinje. Mozhno grefhijo matere, tete, babize ino peftovne, ktere sbe v’ pervi mladofti otrok« nezhemerno oblazhijo, ino jih po tem takim gisdofti ali oferti vuzhijo. To prizha shivlenje fv. Evftohije. Bila je shlahna Rimfka dekliza, ino je she od mladih nog rfe nezhemerne ino pras¬ ne fhege shenfkiga fpola sanizhvala. Le Bo¬ gu flushiti, ino njemu dopa/li jo je vefelilo. Neki teti ta pohlevna nofhinja mlade dekli*« ni dopadla. Rezhe ji ponishno, preprofto ob- lazhilo isflezhi, ino drugo fhtimano obleko dati, de bi fe po fhegi drugih dekliz nofilo- Vkasbe ji lafe nakrifhpati, ino olifhpati glavo, ter pravi, de fe tako nofiti njenimu kanu fpo- dobi. Mlada Evftohija bila je tega slo shaloJV na. Al j kaj fe je sgodilo! •—■ Prihodno nozh fe gisdaAil) sheni angelj perkashe, ino ji Arafhno sasbuga, rekozh : .,Predersnila fi fe s' frojimi pregrefhnimi ro¬ kami devifhke glave lotiti, ki je Bogu pofve- zhena; sa to fe ti bojo ravno te roke pofufhi' le. V' petih mefenzih tebe k'pokopi ponefo- „Kar je govoril, fe je sgodilo.“ Neumne matere poijof/o nav vezhi vefelj c imajo, vidili fvoje /tihere prav drago oblezlrt' i) Prevsetni, 61 ne; velo natihim ozhefam jemljo } de hzheram ghdavo obleko omi/hlujejo. Alj ramo le hzhe- re s Jkos gisdoft v’ greh sapeljane, frojim] ma¬ teram folse prelivajo, ino jih prehitro pod. gru¬ do [pravijo, — Oj nefrezhna draga kupzhija, s' kaleroj [e dujha ino telo napravi, premoshenje satrali, hijhni mir odshene, zhafna frezha ino vezimo isvelizhanje sgubi, Delilizam nar gor- Jhi lepota je zhednofl ferz, nar lepjhi oblazhilu je krilo, ki fi ga farne naredijo. Od te dobe fe je deviza Erdohija fhe bolj nezhemernofti rarvala, je s a fvojiga vuzhenika fr* Hironima imela, ino je froje tiho bogoljub- no shirlenje v’ Betlehemi bliso jafliz Jesufovi- ga rojftra fklenila. Kaj pomaga rfa lepota, Ako ferze lepo ni? Vfa nezhemernoft j e smota, Ki nedolshnoft oflepi. 13. ,S v. F i n a. Isgled devifhke framoshlivolti. »St. Fina je bila dekliza saliga liza, pa lepfhiga nedolshniga ferza, ino framoshli- Te dufhc. Veliko mladenzhov fe je hotlo s’ n J°j snaniti, alj bali fo fe Fine oggororiti, ker f e j e toljko pametno ino framoshliro nofi- la. — Tako je dober Bog ncdblshnojii dal sa 62 lovarjhizo framoshlivoft , ki jo sveflo varjc. ino fe nje lozhili ne da. jSrezhna dektiza, ki te dve feflri sveflo v’ fvojim ferzi ohrani ; ne bo fvojiga dcvijhlva sgubila. Lize, ki ga nule- mJiiza objide , kaj neframniga flijhali, ali na¬ gle d ut i , bo dolgo lepo rudezlie ako ga kerv vesli ne oblije, bo krnilo bledo, sukaj nja ne- dolshnojl je vmerla. Fina je rada vezhdel farna bila, ino ni r' flabe torarfhije sahajala; Vedla je, de flaba pajdafhija dobro sadershanje kaši, Redar je fhla po fvojih poflih ali opravilah, ni na poti podajala, ne sjalov prodajala, ni prefherno osirala fe; ponishno je hodila fvoj pot.— Kdor azhi okolj febe pafe, germado nezhiftiga ognja p’ fvoje ferze nanajha, ino ne more bili zhijli- ga ferza. JSezhijU pogledi fo firele, ki ne- dolshnojl vbijejo. Pogovarjati fe sa prasne rezki Fino ni vefelilo; pofebno fkerbno fe je mosbkiga fpo- la sogibala. Drugih ljudi ogovarjati fe je s ve- fio varvala, ker je vedila, de tudi befeda zhlo- raka vbije. Le sa potrebne rezhi fe je rad® ino kratko pomenila, sakaj: Veliko govor¬ jenja ni bres greha . 44 Ravno to njeno modro sadershanje je p* drugim mozhno merselo. Rekli fo, de sa to, ne govori, ker je prefhtimana. Alj poterpeh je vfe te krive befede, ino je raj v’ djanji po- kasala, kako je ponishniga ferza. Kdor ho- zhe vfem ljudem vftrezhi, fe ref smoli, Bog« pa SAineri 63 Bog tepe, ktere ljubi, de jih ozhifti ino isrelizha. Tudi Fina je hudo sbolela ino je morla ftrafhne bolezhine terpeii. Zhe dalja huj je s-hajala, h’ flednimu fe fhe smesiti ali genili farna samogla ni. Alj poterpcsh- liroft ji zhafno , kratko terplenje r' ne¬ bel hko vefelje premeni. Lepo je v’ Gofpodu tmerla. — Blagor jim, hi fo shijliga fena ; Boga bojo gledali. Zhe nedolshna hozhefh Lit’ deviz«, Naj bo framoshliroll troja tovarfhiza. 14 . ,S v, Flora. Isgl-ed, kako dobre dela opravljati. ,Sv. Flora je bila na ,Shpanfkim rojena. Ozheta je imela Turka; sakaj Turki fo liftzhaf ¥ ,Shpanfki semlji gofpodarili; mater pa fker- bno kriftjano, ki fo jo lepo v’ kerfhanfki veri PSduzhili. She is mladiga je bila vbogim po- •ebna prijatliza, ino je potrebnim pomagala, tar je premogla. Pa fvojih dobrih del ni lju¬ dem pravila; tiho je djala, in miflila: Bog y e ino vidi rfe, tudi kar fe fkrivaj sgo- di. Levizi ni potreba rediti, kar defniza do- taiga ftori; kakor je Kriftuf vuzhil. Kdor vbogajime daja, Bogu pofuluje; alj "°9 pfathoml ne bo, kar savolj ljudi florimo , d e bi hoaleni bili, Zhe le ta lo dobro dela~ 64 mo, de bi 'od drugih videni ino po tem hvaljeni bili , frno she fvoje plazhilo prijeli, ,Sv. Flora fe je is mladiga rada podila, she je fhe ravno mala bila. Kar je febi per- tergala, je vbosbzhekam dala. — Dobro je sa vfe ljudi, fe po\kcr/hanjko po/lili, potrebno pa sa vfdkiga grefhnika. Poji pregrehe pomori, ino najhi dujhi k’ nebefam pomaga, ,Srezhen, kdor fe is maliga pofla vadi. ,Sy. Flora je pa tudi rada molila, pofebno kedar je od fvojiga laftniga brata preganjana, ino Turfkimu oblaltniku satoshena bila. Serah- hq je ftopila pred neverniga fodnika, je pri¬ stala fveto Jesufovo vero, ino je refela sa nje Tvojo mlado glavo dala. Dobre dela To jo v nebefa fpremile. ,,Skerbile fi sa prijatcle, pravi Jesuf , ki vaf bojo enkrat v vezimo prebivalijhe fpri- jeli. u Dobre dela dajhne ino telefne milojU naf v’ nebefih zhakajo. Rij a jih ne fne, mol ne komhd ; tali jih ne vkradejo, ino fmert nam jih ne vsame. Vfe drugo naf bo minu¬ lo , le one nam bojo vezimo oftale. Ako tebe s’ fvojoj hvaloj fvet polona, Tak sgublena bo sa tebe vezhna krona. 65 15 . ,S v. F r a n z i f h k a. Isgled bogabojezhe sakonfke shene. Kakor fe drevze nagne, tako bo israltlo drevo, ino dete sbe v’mladofti pokashe, kaj bo v’ftarofli is njega. Ravno tako Jv. Franzifhka ali Franza. Bila je fhe otrok, ino fe je sbe ra¬ da doma v’ kak kotez ftifnila, fkrivaj moliti. .Se v’molitvi s’Bogam pogovarjati, jo je vezh vefelilo, ko pa s’ drugimi otrozi jigrati. Kar fe dekle navadi, tudi sbena sna. Po volji fvojih ftarfhov fe je omoshila, ino je s’ tvojim mosham fhtirdefet let v’lepi saftopnofti mirno shivela. Pohlevno je poterpela flabofli fvojiga mosha, mu je jifkala vftrezhi r’ vlili pravizhnih rczheh. — ,Srezhnu je farno lifia *akonJka, hi je pohlevniga , mirniga ferza. Poterpeshlivofti je v’ suhoni loljko potreba, kolikor vfakddnjiga kruha. Le v’ ljubesnivi sa- pbpnofti snkonjha freska zveti. ,Svoje otroke je fkerbno vuzhila, ino v’ Rrnhu boshjim redila nje; ravno to je bila pa tudi otrok nar vezhi frezha. Veliko premoshenj* olrokam vezli fhkodje, ko bafne ali pomaga , z he pametno ino pofhteno isrejeni nifo ,—'O naj bi vfe matere to fposnale , f rojim olrokam bolj * a lepe nauke Jherbele, kakor sa polne Jhkrin- blaga! Dobra mali olrokam hijho prave fre- % ke po/lavi, ozhe jo pokrije. 6 66 ,Svojo drushino je fv. Franzifhka lepo ime¬ la, ino je s’ fvojimi pofli tako prijasno shive- la, kakor bi bila njihna fedra. S’njimi je de¬ lala, s’ njimi molila, ino fi je vlako jutro ino svezher toljko zbafa vsela, de jim je kaj lepi- f a brala, ali fe kaj fveliga pogovarjala s’njimi. a to fo jo pa tudi hlapzi ino dekle vli radi vbogali. — ,Sreshna hijha, ki ima dobro go¬ spodinjo , ona je fr o jim z/iufne freske ino vesli' higu iaoelishnnjn mati, ino je vesli vredna, ko polne n-hrambe blaga: Mahni kamni nje ne plazhajo. Zhe pa hozhefh kdaj dobra gofpodinja bi¬ ti, ne fmefh v’ fvojih mladih letak mehko ino rasvujsdano shiveti. ,Sv. Franzifhka je ojftro shivela, je s’ porednim ali flabim shivesham s* dobro vsela, fe je terdo podila , ino fe je prc- prodo nofila, de li je ravno imenitniga dano bila. — j\i lepo sa gofpodnrja ino gofpodinjo, oko Jla hmeljhkiga /lana , ino sdrava , pa pofe- bei je (la. Drushini (lab shive:: h dajali, febi pa boljjhi jedi kuhali, je malopridna ras vadit . ,Skupaj delali, Jknpuj v slu v ali , Ozke nebcp poshegna. Po dobrih voljah hoditi, ni bilo Franzilb' ke viditi; raj je doma vbogim dala, kar bi bik po vefelizah sapravila. — Hujiga greha gofpo ' darji ino rjofpodinje ne florijo , kakor žele dn> po boshjih polih , po go/lij ah, bolrinah ino h°' linah hodili, dom, o/roke ino drushino p 11 v’ nemar pu/iili; ki fe lehko pohuijhajo ■ k edm' bres vfiga (Iruhu shivijo. llijha bres gofpodih' (»7 ja ino gofpodinje, pa truplo bres glave, kaj bo is n ju , kakor merlizh? Pofebno fherb je fv. Franzifhka s a mlade shcnfke imela, jim je delo dejala , ali pa v’ flush- bo pomagala, de bi fe v’pohajanji ne fpridile, sakaj lenoba je kofhata mati vfih pregreh. Vu- zbila jih je toljko fkerbno, ko bi jim laftna mati bila. — Po fmerli fvojiga mosha fe je vdova vfim pofvetnim rezhem odpovedala, ino je na fvojo ftaroA le sa nebefa fkerbela. Bila je vlim poboshniga shivlenja lep isgled, ino tudi frezhne fmerti. — Tako lehko jc zhlo- »ek e’ v fakini ftatii jrezhen ino isvelizhan } naj Iv fvoje dols/mojli sveflo dopolni. Ilozhefh biti frezhna mati, Mor’fh devifhtvo prav fpofhtvati; Le pofhtena dekliza ,Srezhna shena sakonfka. 16. ,S v. G e n o f e v a. isgled bogabejezhe kmetifhke deklize. Hozhefh dekliza mlada frezhna bili, ne sanafhaj fe na fvoje salo 4) telo; liže ravno ko r osben zvet obleti. Ne posheljuj gisdovih ali fhtimanih oblazhil; one fe sa dnar kupijo, pa tebi nobene vrednofti ne dajo. Le sa zhed- Nolli ferza fkerbi, kakor fv. Genofeva. ') Lepo. «8 Na Franzofkim od bornih flarfhov rojena, je bila šale poftave, pa fbe lepfhi dufhe. bi porajtala na telefno lepoto; le fveto shiveti, ino dufho s’ zhednoflmi lepfhali, jo je nar vezli fkerbelo. — De kihe, ki truplo fvoje preveliko lijkpajo, rade fvoje dujhe pozabijo ; le pre- grejhnimu fvelu dopadajo , Ilogu fe pa sameri- jo. Kaj bo is lakih, kakor grejhnize. V’fedmim leti fvoje ftarolti je fv. Genofe- va od fvetiga fhkofa Germana zbeden krishcz dobila, in ga je na vrati nolila , de fvetih naukov posabila ni, ki fo jihfhkof deldizi dali, rekozln Sanizhuj nezhemerno obleko, ponish- na bodi, ino fvojo zhiftoft ohrani.“ Vfe to je fv. Genofeva obljubila, ino tudi svc- fto dopolnila. — Oj naj bi fe fpomnile vfi kerjhanfke de kihe , ki tudi nbfijo krishze na roshenkrumih ( palanojhtrih, moljkihj ali na perfih, de jih krishan Jesuf ramo to vuzhi. Ker je fv. Genofeva bruinna ino pofhten* bila, fo jo sazheli ljudje hvaliti, ino povsdig’ vati; alj ona fe ni fhtimala, fhe le ponishva- la fe je, ker je vedila, de hvala ljudi nar vezli pogubi. — Koljko deviz je she sapeliva po¬ hvala goljufnih perlisvavzov ob nedolshnoft fprarila ! Deklha, ki rada fladke befede po - flnjha, farna febe oglu/ha, de po fv urjena flv- Jhala vezh ne bo. Genofeva je pridno ovze pafla, in vfa ne’ dolshna, kakor one, je bila svetla ovzhiza J e ' sufova, ki je sveti Pailir fvojih ljubih ovzhi* 1 — Kako frezhne fo lehko na desheli deklič: 60 tj flushijo svejlo fvojimu Bogu! 1 ’ezhi nevar¬ no fl je po meftih 'mo gradih frojo zhijlojl sgubili. Boljjhi je per krnel ih ziflo ino vbosh- no shiceli, kakor med gofpddoj bres pojhten- ja kojhalo hodili. Redar fo fr. Genofevi ilarifhi odmerli, j« fhla t’ blishno mefto Parish, ino je tudi v’ meili svefto Bogu flushila. Ravno sa to je pa morla veliko terpeti. Imeli fo jo fa hinavko, aopernizo, ino fhe druge gerde perimke fo ji dajali- alj molzhala je, molila sa fvoje fovrash- mke, ino fe ni dala motiti v’ fvojim fvetim shivlenji. — Ako je ravno ojftro shivela ino pogoflo bolehala, je vonder vzhakala bliso de- y etdefet let. Bog je ji dal pred fmertjo ino po knerli veliko zhudesbov delali, naj bi ljudje fposnali, kako svefta bosbja flushavniza je, ino de bi njene ftopinje pofnemali. V’ zhiilirn ferzi fvojimu Lepfhaj fedesh Jesufu; Tvoje z hi 11 o naj telo Temp el fvet’ga Duha bo,; 1 7 ,S v. H e 1 e n a. Isgled dobrodarne kridjane. ,Sv. Helena je mati perviga kerfbanfkiga zefnrja Konfhtantina. Rojena od bornih ajdovf- k*h ljudi, pa šale poflave ino glave modre, j e ilmfkiga rojfhaka Konflanzja Klora sa mo- 70 sli a dobila, ki je po tem sa zefarja povsdig- njen bil. Alj flaba je bila vfa njena frezha, ker fhe praviga Boga fposnala ni. Mogozhen Konfhtantin, njeni lin, je imel s’ fvojim nafprotnikam hud ino nevarn boj. Bal se je od fvoviga fovrashnika premagan biti. V’ tej fkerbi fe njemu na nebi JVetel krish perkasbe, ino na krishi befede sapifane: ,,Po tem snamenji bofh premagal.“ — Dal je sa torej na fvoj bander slat krish narediti, g* pred febo v’ vojfko nafti, ino fovrashnik je bil pokonzhan. — Po tem fe je on kerhiti dal, ino tudi njegova she per fhtir ino fhehdefet let hara mati Helena, Od tega zhafa je bila ona vfa gorezba sa fveto Jesufovo vero; je zerle vam po mehih ino po velih lepe, drage zerkve- ne rezhi vbogajime dajala, ino je vfa ponish- na s’ drugimi krihjanami k’ boshji flushbi hodila. V’ fvojim ofemdefetim leti fe je fhe r fveto deshelo podala, je v’ Jerusalemi ino na drugih fvetih mehih, kjer je nafh Gofpod Je - suf Kriftuf hodil, vuzhil ino terpel, lepe zerk- ve sidala. Na hribu Kalvarije je nala ajdov- fki tempel, ki fo ga bili neverniki is forrafht- va posidali, rasfuti, ino fveto meho fpet ozhe- diti, na katerim je bil Krihuf krishan, ino pokopan. Per tej priloshnohi je zhudama fvet krish najdla, na katerim je bil Jesuf raspet. Pohavila je zerkuv v’ Betlehemi, kjer je bil Krihuf rojen, ino na oljfki gori, kjer je v’nc- befa fhel. Tako lepo je sa boshjo zhah fkcr- 71 bela, pa tudi vbogim vlakiga banu, po riih krajih zhudno veliko dobriga borila; vlim je bila dobra mati. — Zhe ravno nima vfaki žhlovek premoshenja, / oljko dobriga florili, ima vendar perloshnoft po fvojim flann Bogu flushi- li, im s’ revnimi fnilenje imeli po fvojim premoshenji, Kdor ima veliko, daj veliko ; kdor pa malo ima , nuj le da , kar premore Bog ne gleda na dar , Icmuzfi na ferze tega, ki daruje. V fvoji veliki bnrofti je fhe fvojiga, fina, zefarja Konfhlantina, lepo materno poduzhila, ino je v' njegovim narozhji fveto vmerla. — Blagar vfitn, ki v’Gofpodu kakor ona vmerjo; »jih dobre dela grcjo sa njimi. Vfako pridno dobro delo Bo plazhilo tam imelo; Le kdor dela dobro rad, Bo v' nebefih tam bogat. 18 . ,S v. H e m a. Isgled Kerfhanfke gofpodinje. Blaga Ilema je bila na Plifhtanji v fpod- 'fim ,Shtajarfkim doma, kjer fe fhe malo kaj ftariga grada posna. V’ leti devet bo tri ino olerodefet fe je vrodila. Njeni bogati inu ime¬ nitni barifhi fo po Korofbkim, Krajnfkim ino »Shtajarfkim veliko gradov imeli, pa njih nar v ezhi vefelje bila je mlada Hema, sakaj farna P f tmet, krolkob ino pokorfbina jo je bila. —■ 72 0 pazh ref! dobri o! roži fo fl arijk or nat vczhi bo gojit o , pa tudi flabi nar rezki nefrt- zha. Kaj de bi tudi v jaki J arijki sa fvoje otroke (oljko Jkerbeli, k ah or ji arij i sa fvoji Hemo. Redar je Hema nokoljko od ra Al a, jo poliv lejo na dvor nemfhkiga zefarja fvetiga Ara ha, 1) zefarizi fveti Kunigundi, de hi fe per teh imenitnih ino bogabojezhih ljudeh vfig* dobrika navuzhila. — Kuho gcrdo je pa v’ fedajnih zhafih J« ftarijke, ki pogoflo farni kaj ne snajo, pa (udi foojih otrok v’ pojklene hijke ne dajo , de bi ft polrebniga isvuzhUi. Kaj pomaga hzheram /ht loko bogata dola ati erbjkina , zhe pa v' g turi polrebniga nauka ni. ne v’ ferzu pojhlcnih mi' jel herjkanjkiga sadershanja ? Otrokom sa pO' treben nauk ino pojhleno sadershanje Jkerbeli je boljjki, kakor jim sapujlili polne Jkkrinjt blaga. Od brumne zefarize lepo poduzhena j« Hema po volji fvojih Aarifhov Wilhelma, iniC' liitniga, pa tudi pofhteniga knesa ali grofa v ,Selzah na Itorofhkim vsela, ino je s fvoji< !i sakonfkim veliko let v’ lepi saAopnoAi ino v 1 jubesni shivela. ,Skerbela je kakor pridna g°' Jpodinja sa froje pohifhtvo , alj sravno zhafn® fkerbi ni Boga posabila. Rada je po prem« shenji shlahna gofpa veliho vbogajime d*' jala, sveAo molila, pa tudi fvoje podloshne T fretim Arahi imela, de fo Bogu sveAo flushik ) IJ«jnriha. 73 Le lam, kjer je flrah boshji doma, tudi she- rjen boshji prebiva. Bog’ je fvojo flushavnizo tudi s' velikim terplenjam objifkal, de bi njej lepfhi krono v’ nebelih perpravil. Imela je sala dna dva. Le¬ po jih je isredila, ino zhes vfe drugo na fveti njuj je bila velela. Nekoljko hudobnih flu- shavnikov, ki fo rudo kopali, je neko Hvalimo gerdobo ftorilo, ino mlada gofpoda Ha jih oj- l!ro pofhtrafala. Na to fo fe hudobneshi fpun- tali, ino fveti Hemi oba lina vbili. — Tudi fnosh ji je na poti vmerl. Bila je sdaj vboga, sapufhena vdova bres mosha ino bres otrok. Velika je bila njena shaloH, pa fhe vezhi sa- Vupanj c v’ fvojiga Boga. Kakor Marija boshja mati, je tudi ona rekla: Dekla fim fvojiga Gofpoda, naj fe meni sgodi po njegovi B c fe d i. —. 0 naj bi fe vfaka gofpodinja v* nefrezhi ino v’ lerp/enji, bres kleriga nobena hiJJici bili ne more, vfelej f'pomnila, de: „Kar Bog (lori, vfe prav naredil Ker ni vezh fvojih na fveti imela, je fker- bela toljko vezh, kako bi bolj Gofpodu do- padla. Posidala je s’ fvojim premoshenjam v' Kerzi na Korofhkim lep klofhtar, de bi v’ n jem duhovni sa boshjo zhaH, ino sa podu- zhenje ljudi shiveli. In kedar je Noje pofvet- 11 C fkerbi poopravila, fe je ravno v’ tajiHi klo- Gitar k’ nonam podala, je med njimi kakor nar manjfhi feHra shivela, ino na fvoje Hare dni le sa nebefa fkerbela. Kar je jifkala, je { ndi najdla: med isvoljenim' vezimo shivlenje. 7 n Naj fvelo Hemo vfe deklize v’ fvojim de- vi/htvi, shene v' sakoni, ino vdove v’ fvoji fla- rofti svefto pofnemajo , mo ne pozabijo, kar fv. Duh govori: „Lashniva je lepota, ino prašna pofvelna zhaft: shena , ki fe Boga boji, Otta bo hvalena. ci Le nebef je treba nar poprej jifkati; Bog nam hozhe drugo sa navershčk dati. 19 , ,S v. I s a b e 1 a. Isgled vfmilene devize. ,Srezhni otrozi, ki imajo bogabojezbe fta- rifhe: kakoyi darifhi, fo vezh del tudi otrozi, ako jih vbogajo, kakor fr. Isabela, Franzofki- ga kralja hzher. V* kraljevi hifhi bi lehko bila vfe imela, kar bi fe ji fpoljubilo bi o; alj pofbteni devizi ni bilo sa pofvetno mar; v Ja ponishna in krotka 1) je bila, ino poboshno shivela, kakor fo jo bogabojezha mati fv. Blan¬ ka vuzhili. ,Svoj o nedolshnoll varvala, fvets bukve brala, ino pridno sa vboge delala je- Marfkateri froti je oblazbilo naredila, ino mnd- giga otroka oblekla. — Kako lepo je, ker fe bogate hzhere ponishno nofijo, ino nameft> fvoje truplo s draginoj lepolili , raj vbogiM oblazhila omiflijo, ali pa bolnikam pofereshejo kakor fvela Isabela. Naredila je enkrat neko pofebno zb e d n o kapzo, sa katero jo je brat, kralj Ludvik i) Pohlevna. 75 profil, naj bi jo njemu dala. Alj lepo prijaš- no mu rezhe: Ta kap za je pervo delo mojih rok po tej fhegi, sa to jo ho- zhem Jesufu dati, naj bo pervina nje- gova.“ Ino na ravnoft je kapo bolni sheni poflala, katero je s* vfirn prefkerbela. Tako naj vboshne sa namefinike Jesufove fposnamo, de tudi nam enkrat porezhzhe: „La- zhen fini bil, ino meni fiejefli dali: shejn jim bil, ino dali jle meni pitij gol ali nag {im bil, ino fte mene oblekli. Jlefnizhno vam povem, vfe, kar fte enimu mojih nar manjjhih ftoriti , to fte meni fto- rili. — O kako bogdtiga dolshnika, ino povrazh- nika sveftigd fi je lsabela isvolila, per katerim sdaj fvoje plazhilo savshiva !—■ Vefela bodi pa tudi vjaka frola Jesufovih obljub; on bosa tebe povernil, kar ti namejlo njega dobi/h. Ako fipa bogata ino premoshna,vbogih nefanizhujj fpojhluj jih ko famiga Jesufa ino pomagaj jim »’ njegovim imeni j tako poflreshejh fvojim Isvelizharju. Kar kolj vbogim podalimo, To sgubleno nam ne bo; Tamkaj enkrat sadobimo ,S tokrat rfe povernjeno. 20. ,s v. Jeder t« Isgled kerfhiinfkiga devifhtva, ,Sv. Jedert, ki jo tudi fveto Jero i) ime- rmjejo , bila je shlahnih ino bogabojezhih ftari- f hoy hzher. Ker je vedla, de Bog ne porajta *) bjutO. 76 na shlahen ino imeniten lian, ampak de nje* mu le shlahno Terze clopade , fe ni fhtimano nolila, temuzh fkerbela je prav bogoljubno shiveti. Bolj jo je vefelilo molili, kakor raja* ti; rajfhi je pogofto k ? bosbji miši hodila, ka¬ kor na poTvetno g o ft v a nje. De bi sa vTem Je- sufova bila, mu je Tvoje devifhtvo na vezhno ohraniti obljubila. Veliko je shlalinih mladenzhov Jeder ti v* fvate hodilo; zelo kralj Dagobert je njej ime- nitniga shenina ponujal: alj ona je odgovori¬ la: „Nozhem tega, ne drugiga; Jesuf Kriftuf je moj shenin.“ — O de bi vfuko pojhleno dekle flehernimu sapelivzu ravno to od¬ govorilo,ki jo hozhe ob ljubo nedolshnofl[pravili l Po ozhetovi fmert Te je s' Tvojo bogabo- jezho materjo v’ kloThter podala, bolj svetlo Bogu Tlushit, ino loshej Tveto shivet. Kakor je is mlediga lepo shivela, je tudi Tveto vmerla. Jo¬ kale To Te njene tovarThize sa njo, alj voTelo To TpremiTi nebeThki angeli njo duTho k' nebeThlo TratovThini ali ohzeti vezhniga veTelja. .Srezhna je tievha, ki po isgledi fv. Je' derti Bogu pcfvezhena v ’ klojhlri shivi, inD tc/iko s’ vefelim ferzum rezke: „Kraljeflvo fvC' id iti3 vfo pofvelno lepoto [im sanizhvala savolj Ijitbemi [vsjiga G o [po da Jesu[a Kriflu[a, ki [M ga vidila, kat eri jo [im ljubila, v’njega verviiUb le njega rada imela." — Alj vjaka ni potih' z mm , de bi v’ klojhlri shivela j tudi na [veti [c po/hteno ino [velo shivi. Ljubi Boga, greha [e varji, [voje dolshnoft> svefto dopolni) tako bo/h zbafno frezhna ino vezimo isvelhha- nu') sukaj is v fakirja Jlana je pol v’ nebefn odpevi, Ilozhefh zhafno frezhna biti, Enkrat pa v’ nebefa priti: V' Tvojim bani sveba bodi, Pot pravize fkerbno hodi! 21 ,S v. Ju i j a. Jsgled svefte flusbavnize boshje. V' velikim mefti Kartago v’ Afriki, kjer samorzi prebivajo , je bila Julija shlahniga ba¬ nu rojena. Grosovitni fovrashniki, ki fo jih handale imenovali, fo mebo premagali, veliko ljudi pomorili, druge pa v’flushnob predali. Julijo je kupil neki kupzhovavz v' ,Sirfki de- sheli najutrovim, ki mu je bilo Evsepi ime. Teshek je bil sa Julijo flushen ban, alj is ljubez¬ ni Jesufove je rada flusbila, svebo fvoje opravila borila, fe je ponishno ino pohlevno nolila; s ft to je njeni ajdovfki gofpodar njo toljko rad bnel, de je farn rekel: ,,Raj bi vfe fvoje pre- moshenje sgubil, kakor to deklo.“ — Tako dopade sveft hlapez ali dekla Bogu ino ljudem} malopridne drushine pa fe v j ali boji. Ne sa pofve/mh gofpodarjov del , ne sa zhafno plaz/u- h>, temmh suvolj Boga naj hi a psi ino dekle Pridni bojo •, sukaj on bo njim pravizhen ino eezhen povrazhnik. Vfe naj k’ njegovi zhafli (lorija } kakor jv. Julija , kije bila perprdvle- au sa Jesufa tudi fvojo kerv prelili. Evsepi fe je v’Franzofko na kupzliijo podal. Ealezh po morji To fe peljali, ino greddzh v 78 frecLi morja na otok pridejo, l;i fe mu Korsi- ka pravi. Otozhani fo ravno fvojimu maliku imenitno god vanje obhajali, ino mu vola sa- klali ; fo plefali, pili ino jedli. Tudi Evsepi s’ njimi potegne; Julija pa v' harki o/ta ne, inO klezhe fvojimu Jesufu flushi. Redar poglavar to sve, sazhne Evsepija kregati, sakaj kriftja- no v’ flushki ima, ino ga nagovarja, naj bi Julijo njemu prepu/lil. Ker fe pa Evsepi ne da pregovoriti, ga hudoben poglavar toljko fpijani, de fe savedil ni. Sdaj rezlie Julijo pred fe pergnati, jo s’ dobrim ino s’ hudim nagovarja, naj fvojo ve* ro sataji; alj ni fe mu vdala. V k as h e jo tep* iti ino sa Jafe vlazhiti; alj ona v’tem terplenji vefelo Jesufa hvali rekozh: „Hvala tebi moj Bog, de fim vredna savolj tvojiga imena ter peti. Kakor mene sa lafi vlazhijo, fo tudi tebe s’ ternjam Ten- ahali; i) kakor mene tepejo, fo tudi tebe kervavo bizhali.^2) Nevfmilen ohlaftnik fe nad njeno /lanovih no/ljo vjesi, ino jo vkashe krishati. Vefelo je na krishi vmerla, ino oftala do konza svella flushavniza hoshja. Kakor fo. Jitlija, naj vfaka ker/hanfka dekla svefto dopolni opominanje fo. Pavla, ki pravi: ,, Vi flushevni, hodile pokorni fvojim g o [podarjam s’ ozhilnim ferzam, kakor Kriftufu. ,Suj vejfe, de bo vfakisa vfe, kar je dobriga ftoril, od Go - f'poda prijel, naj bo flushen, ali fam fvoj.“ 1) Kronali. 2) Gojuhlali. 79 ,Sr6zha je v’ vfakim liani doma, Alj le sveboba nam jo poda. 23, ,S v. Julijan a. Isgled gorezhe kerfhanfke ljubesni. Od nevernih ftarifhov rojena fe je Julijana fkrivfhi kerditi nala. Šali ino bogati devizi je imeniten shenin Evlesi, ravno sa oblaltnika poilavlen, v’ fvate prifhel. Obljubila gaj je vseli, ako malike sapulti, ino pravimu Bogu flushiti sazhne. — Tako bi naj nevefie ne gle¬ date na pofvelno imenitno ft , ne na bogaflvo , ampak le takim, sheninam nuj bi roke podale. ki Bogu svefio flushijo. Kaj pomagajo bogati ino imenitni fnubzi, »he fo pa nesvefii in run- bersdani ljubzi! —■ Juljane befede fo njeniga ozhetaino sheni- na slo v’ ferze sabolele; nilla fe kaj takiga nadjala. Vfe li persadeneta, njo pregovoriti; alj ni fe njima vdala. Od fvojiga ozheta je bila kervavo tepena, potem pa obladniku, fvo- jimu fnubzu dana, ki fe ji na vfe visbe ponu¬ ja; alj ona ftanovitno terdi, de fe bozbe s n jim omoshiti, ako v’ Krillufa verje. On fe pa isgovarja, de fe boji zefarju sameriti. Na to mu Juljana rezke: „Ako fe ti pred vmer- jozbim vladnikam <) trefefh, kako fe Pa predersnefh mene pergovarjati, d* i Vezhniga s a ta j i 1 a ?' 4 — Koljkokrat de¬ lajo nefrdmneshi deklizham slate obljube: de *) Kraljem. jih bojo vseli, jim obe-zhajo , alj ne verjdmile jim Kdor fe Boga ne boji, ne fpojhluje nje¬ govih sapo red, kako bi mm bil on svefi? Le nekoljko zhafa, ino njegova legana ljubem fe vam bo v’ nevfmileno fovrdshenje fpremcnila. Oblafinik vef ferdit, de ga Juljana na vbo- ga, jo rezhe sa lepe lafe na drevo obelili, ino s' raskoplenim fvinzam paliti. 1) Gofpod njo pa mozlino Ilori, is ljubesni do njega vfe prebiti, ino potem tudi v’jezhi vfe fkufhanje premagati. Ko/ko fe najde JkuJhnjavzov ino Jku/hnjdvk, p- feb no hudobnih bab, ki mlade deklize v’ ne- ji dnino snanje suplelajo , befede ali pifma no- fr jo, ino g er dobe vuzhijo ! Kdor take poflujha, pr ide hudizhu v’ ob taft, sakaj taki ljudje fo njegovi najemniki ino najemnize. .Strafhne muke 'a) je morla Juljana terpeti. S’ roglatim kolefam fo jo terli, s’ plamenaitt shgali, v’ raspufhen fvinez namakali , alj vfe je premagala is gorezhe ljubesni do Jesufa.—- Videti toljke martre, toljko ftanovitnoft is gole ljubesni do Jesufa, fe je ko ino tridefet ma- likvavzov fpreobernilo, ino je v’Jesufa verralo. —• Tako lepi isgledi poboljfhajo , kar hudob¬ ni ljudje pohujjhujo. Oblaknik jo je sadnizh k’ fmerti obfodil- Vfa vefela gre Juljana vmrel, fhe na morifhi gledavze v’dobro opominja, fi da voljno gla¬ vo odfekati, ino nam pokashe, de je prava ljubesn do Boga mozhnejfhi ko fmert. i) Pezhi 2) Martre. 81 ,S r e z h n a d u f h a, ki Bo^», V e z h kakor f v e t ljubi; P o v r a z h n i k a t a m i m a , In ne bo na sgubi. 23. ,Sv. Katarina mar tern iz a. Isgled modre kerfhanfke devize. Koljko devifhki lian premore, nam poka- sbe fv. deviz a Kal ari na, ali Kadilka, v’velikim metli Alekfandriji na Egiptovfkim rojena. Bila je bogata, sala in shlahniga banu; pa tu¬ di modra ino toljko rafvetlena v’ boslijih re- *heh , de je bare modrijane premogla. Hudoben zefar Maklimin, kerfbanbva ino devifhlva nevfmilen fovraslmik, bi jo rad bil ob pravo vero ino ob nedolshnob fpravil. ^Sladke befede ji daja, slalo ino frebro ji po¬ nuja; alj vfe to modre devize ne oflepi. Ker 8 dobrim per njej nizh ne opravi, njo sbuga grosovitno martrad ino vmorid; pa nedolshno ferze, v’ katerim Jesuf kraljuje, fe vliga lega ftc vbrafhi. .Stanovitna obane, kakor Tkala v’ fredi fhumezbiga morja, ob kateri fe ferditi valovi vbijejo. •—• Oj de bi deklize faj modre bile , sa nobeno ženo feojiga devi/hlva predali , na i bo sapelivez kmet ali gofpod, nuj bo mogo- %hen ali fr omak, ne s hudim ne s’dobrim ; su¬ kaj lehko jim hudoben zhlovek vseme, kar jim Zc ‘l fvet dali ne sumore. 82 Nevfmilen zefar pofhle po fvoje modrijan®, da bi jo v’ njegovo voljo pregovorili; alj ona jim refnizo toljko modro ino ferzhno prizha, de fe farni preobernejo. — Serdit zefar jo sa¬ po ve s’ kolefam treti; alj kolo v’ prizbo fr. de¬ vize rasleti. Sadnizh jo vkashe ob glavo djati; ino tako je ona dvojin venez prijela; kakor deviza ino marterniza. Kaj pa bole ve Jlabe deklize enkrat na fodbi Jesufu odgovorile, ki fe dafte tako tenko neframnim sapelivzam pregovoriti? ve ki od njih perjiane, dnarje, robze 1) in drugo go - ljufno blago jemlete, s’ katerim vaf ojlepijof Vfe to kervavo blago bo vam v' pogublenje, Lefkdor sa zhiltok vfe terpi, Sa preganjavze profi, Devifhki venez sadobi, In ga v’ nebefih nofi. 34 ,S v. Ria r a. Isgled s vede vuzhenke Jesufove. Y’ Alili na Lafhkim rojena je fv- Klara sli® is mladiga pofebno gorezho ljubesn do JesuB imela, terfe je njemu vfa isrozhila. Tiki zW je fv. Franzifhko ,Serafinfki , ravno tiftiga mefi* rojak, poln boshjiga Duha, po ve feb ino m e kih ljudi k’ pokori ino poboljfhanju shivlenja mozh' no opominjal. Kakor bi ker vir, ki fe med vedle a) roshize rasliva, ino jih sopet lepo ose' i i) Haderze, 2) Vele. 83 leni, je teklo njegovo fvarjenje , ino je veliko sapufhenih ferz sa boshjo zhaft fpet oshivelo. Ker ga je fv. Klara saflifhala, je fklenila, fe vla Bogu v’ flushbo podati. O naj bi fe lepo opominvanje tvojih flari- Jhov , vuzhenikov ino fpovednikov, dekliza, tu¬ di tebe tako rado prijelo, koljko manj fols bi fe med nami prelivalo! ,Sv. Klara li je vezh tovarfhiz pervsela, ino je fhla fv. Franzifhka profit, naj jim regelze narozhi, po katerih de hozhejo shiveti. S’ve- feljam je fvet mosh to njeno profhnjo dopolnil, mo jim tudi prebivalifhe odlozhil, kjer bi naj flmpaj Bogu flushile, pridno delale, ino sa isve- lizhanje fkei\bele. ,Sv. Klara je vbofhtvo Jesufovo lepo pofnemala, ino ni imela fvojiga, kamor bi glavo poloshila. Sa vfakdanjo potrebo fi je s’ lallnimi rokami perflushila. —• Ne bodi saloraj shaloftna, dekiza moja, oko fi vboslmiga (lanu; vboshnej ko fi, bolj fi podobna Jesufu. Le fa- no to naj ti bo Jkerb, de bojh bogata v’ zhed- Kojli/i ino dobrih delih , kakor je fv. Klara bila. VTakimu zhloveku Bog en krish odlozhi'!, Sa to, ker ga ljubi. ,Sveti Klari je poflal dol¬ go bolesen. Želih ofem ino dvajfet let je fvo- J e teshave potei'plivo nofila, ter je vlim bolni¬ cam dala lep isgled, hoditi sa Kriftufam , ino H tako nebefa flushiti. Hozhefh s’ Kriftufam kralj vati, ,Se ne fmefh ti krisha bati; Le fkos krish in poterpilenj e Vezhno dojde fe shivlenje. K r i It i n a. Bi 85 . ,S v. Isgleci kerfhanfke ibmovitnofti, ,Sv. Kriftina je bila meftniga poglavarja hzher ,- ki je bil malikvavz, inoje kriftjane ne- vfmileno preganjal. Mlada Kriftina je bila dobriga fer/.a, vfa krotka ino pohlevna. Krili- jani fo fe ji mozhno vfmilili, ki fo jih groso- vitno martrali. Zhudila fe je , de tako ftano- ritno terpijo; rada jih je imela. Bog ji prilosh- noft da, fveto kerfhanfko vero fposnati, ino fvet kerft prijeti. — Tako vfaki , ki vfmilenje JkU’ she, vfmilenje najde. Vfa gorezha sa vero Kriftufovo je vfe do- mazhe malike sdrobila , ter je to frebro in« slato vbogajme rasdajala. Grosoviten ozhe njO pa tako ftrafhno rasmefariti da, de je mefo * kofzih od njeniga telefa padalo. Terpela j e vfe sa nebefhko kraljeftvo, ino ni hotla fvoji' ga Jesufa satajiti. ,Serdit ozhe njo vkashe na kolo pervesak pod kolo mozhno sakuriti ali podnetiti, njo s oljarn politi, ino tako po malim na ogni ol' razil ati. Bog fvoje svefte flushavnize sapufti* ni. Plamno je po okolj ftojezhih gledavzib planilo, ino fe devize fhe doteknilo ni. Njeni ozhe je od prevelike jese per prizhi vmerl. Tako fe Bog sa fvoje pojkujha . Dijon, ki je sa njenim ozhetam flushb 0 naftopil, jo vkashe v’ tempel malika Apolon* rlezhi; pa fhe ni praga prabbpila, she fe ma¬ lik is fvojiga altarja sverne, in o rasle ti; Dijon pa nagle fmerti, vmerje. Sa njim je Juljan ravno to flushbo prijel, ino jo dal s’ pufhiza- mi prebrelati. Bogu fe je sadofti sdelo ; vsel je njeno dufho vrvelo nebo. ■—• Nebefa fo dra¬ ge ino filo lerpijo. Kdor do koma ftanovilen oftane, bo isvelizhan. ,Stanovitna le v’ terplenji Bqdi dufha moja! Zhaka v’ vezhnimu shivlanji Tebe krona troja, 36, ,S v. Runigunda, Isgled fvete sakonfke shene. ,Sv. Kunigunda, aliKunged, je na Nem Ot¬ tom shlahne ino imenitne ilarifhe imela, ka¬ teri fo jo prav fkerbno ino poboshno isreilili. fe hotla mehkiga ino predobriga sbivlenja v a, ino ba fro* 86 jo obljubo do fmerti terdno dopolnila. •—• JVar vezhi frezha v’sakoni je lepa saflopnofl ; le h nje sa sakonjke vfe dobro isvira. Najde pa fe tudi veliko fovras/inih jesikov , ki is hudizhovi- ga savida >) sakonjhko ljubesn ranijo , ino sa- konfkini ljubi mir poderajo. Taka fe je fv. Kit- nigundi ino fv. Hajnriku godila : de fia ravno fvelnika bila. Hudobni ljudje fo jeli fr. Kunigundo ob- rekvati, kakor bi Hajnriku nesvefta bila, in druge fhtimala. Dolgo je to gerdo obrekranje voljno poterpela; alj ker je tudi njeni fv. mosh flabo od nje miflili sazhel, je Boga na prizho vsela, ino je s’ golimi nogami po rasbelenijn shelesi gor in dolj fhla bres vfe bolezbine. •— } Slabo sakonjki ljudje Ijorijo, ki na hudobno ogovarjanje pordjtajo; shivi pekel ji pa nar e- dedijo , ako med sebo ajfrali sazlmo. V’ lati bridkofli ni nefrezhnim sakonjkim ne fvetvati ni pomagali. Ako vfe prizhanje s’ dobrim ne pomaga , naj je k ’ Bogu obernejo in voljno poterpijo. Dolshnoft pa tudi je sa samero ali odpufhan' je bres odlaganja profiti; fonze naj ne gre so goro zbres jeso ali ferd sakonfkih. TudiHajfl' rik je fvojo nedolshno sheno fv. Kunigundo klezhe sa odpufhanje profil, ino nje vfe fvojo sbive dni rasshalil ni vezh. Po fmerti fvojiga fvetiga mosba je Kunigunda vfo pofretno zhalt ino oblafi: sapU' fiila, fe v’ klofhter podala, pridno delala, sre' j) Nevofhlivofti, nida. 87 fto molila, ino je lepo pohlevno med Tvojimi feitrami shivela. ■— Tako more vfake vdove nar perva Jherb bili, le Jesufu dopafli, ino pa ve¬ liko dobriga ftoijti. Vdove, ki rasbersdano sliivijo , gerde befede delajo, fvoji hi/hi ino zeli fofejki nepokoj napravljajo , Jo po befedah fv, Apofielna Pavla she shive merlve. Kakor je fv. Kunigunda lepo shivela, fe je tudi k’ fmerti lepo perpravljala. Rada je fveto branje poflufhala ; ino kedar je fvete sakramente prijela je vefelo v’ Gofpodi vmerla. jShla je sa Tvojim mosham neheThko krono prijet. Naj bi sakonjke shene po izgledi fv. Ku- nigande pofvelne nezhemerno(li, gisdafte ali prevzetne oblazhila, ino mehko razvajeno zhiv- lenje fovrazMle, ponizhnofi, bogubojezhnoft ino lepo zaftopnoft pa (oljko bolj ljubile: koljko l 'ezh bi frezhnih zakonov bilo , ki jih zdaj po - fvelno zaderzhanje nefrezhne flori. ,Sveta zhiitoll in pofhtenje V’ frezhen sak o n perpelja; jSrezhno sakonfko shivlenje Da svetloba sakonfka. 27 , ,s v. L i d v i n n. Isgled poterpeshlive deklize v’ bolesni, Pofvetne deklize salo liže nar rezh vefeli, ,n o fiadke befede sapelivih Jisunov: de To le- 88 pe, jim medeno dopadejo; alj ravno to je nar nevarnifhi mresha, v' katero pregrefhen kvot nedolshno deklifhtvo sapleta. Lep isglecl mo- driga sadershanja je deklizam fv. Lidvina. Imela je revne , tode pofhtene ilarifbe- Lepiga liza je bila, alj flie sblahnejfhi dufbe. Ker ib fe ji mofliki ponujali, ino sa njoj bo¬ dili, je Boga ferzhno profila, naj njo nefrezbe ovarje, v' katero je telefna lepota sbe toljko dekliz sapeljala. Bog jo vflifhi, ino ji pofhlc hudo bolesn, ki je Lidvini sdravo dufho obra¬ nila. Lidvina je na ledi padla, li rebro vlo¬ mila, fe je vlegla, ino is fvoje bolne poftelje želih ofem ino tridefet let vftala ni. Velike bolezhine je imela: roka fe ji b>’ fhila, drobovina gnila, sobje fo jo nevfmilerf) boleli, ino ni bilo sdravnika, ne sdravila njej sa pomozh. Vezhi pa, ko vfe teshave, je h' la njena poterpeslilivoft. Ki jo blo flifhali sbal hefede; vezh ko je terpela, fhe vezilje po i s ' gledi Jesufovim is ljubesni do njega terpd sheljela. Vilm fofedam je bila fvete poterpash' Uvodi shiv isgled. Bres terplenja ni zhloveka pod fonzafli' pa tudi ne isvelizhanja; alj fhkoda, de ljudjo fkos nepoterpeshlivoit saflushenje sgubijo , cm krat toljko terpijo, ino li v’ terplenji pomaga 1 ' na vejo. — Tudi fv. Lidvina je bila v’ pervib letah fvoje teshavne bolesni slo shaloilna: d«b je bil voljn, alj njene mefo je bilo flabo. b°' gabojezh duhovn fo jo podvuzhili, naj fe zel® boshji volji podvershe, fvoje terplenje s’ Jc sU ’ 89 fovim fklene, ino fa plazhila vefeli, M nje v’ vezhnofti zhaka. Po tem nauki ni le vol jno , lemuzh tudi vefelo je terpela. Viim, ki fo njo objifkovat hodili, je nar lepfhi nauke dajala. Pogolto nimajo domazhi s holnikam pra- viga poterplenja; fhe vezhkrat pa [tudi bolnic ku vdrezhi mogozlie ni. Tako ti dvakrat toij- ko nadlego napravljajo. Imela je tud’ fv. Lid- vina hudobno shenllvo, ki je bolnizo lilo ger- do imela; alj bolna Lidvina je s’ sdravoj po- terpela,ino je vezkkrat rekla: ,.Lehko s’ njo j poterpim sa voljo Jasufa, ki mene to y uzbi,pa tudi sa nje del, de fe pobo- ljfha.“ Bog je fvojo flushavnizo sbe v’ shivlenji s zhudesbmi pozhcflil; fhe vezh pa po fmerti. V’ tri ino petdeietim leti njene itaroili njo je v 1'voje prebivalifhe vsel, kjer ni vezh boles- 'n, ne fmerti, ne terplenja, kjer je vfe po¬ prej uo minulo. Varji fe, de liže salo Ne bo tebe ogoljfalo; Kakor rosha ono obleti. Voljno fvoje krishe nofi: Sa lepoto dufhe profi, Ki v' nebefih vekomaj zreti. 8 90 28 . ,S v, L u z i j a. Isgled ftanovitne zhifte devize. ,Sv. Luzija je bogabojezhe llarifhe v’ Sira- kusi, v'velikim permorfkim medi na fpodnim Lafhkim, imela. Bila je fhe otrok, de fo ji ozhe vmerli; alj fkerbna mati Evtihija njo po kerfhanfko lepo isredijo, ino kedar je she vdraftla, njo imenitnimu mladenzhu sa nevefto obljubijo. Alj boshja volja ni bila, ino tudi Luzijna ne ; sato fe ni sgodilo. Njena mati fo "dolgo let na kervoteki bo¬ lehali, ino ni jim pomagalo nikako sdravilo 0 vezh. ,Sv. Luzija jim je teshave polajfhala) ter je fvoji materi lepo ttregla. V"’ Kalan e ji’, v nekim m e (ti ravno title deshele, fe je na poko- palifhi fv. Agate veliko zhudeshov godilo. Tu¬ di fv. Luzija fe s’ fvojoj materjo na boshji pot poda, materi Ijnbiga sdravja jirolit. Bog ji da na pokopalifbi safpati. V’ fpanji fe ji fv. Agata perkashe, ino ji pove, de bojo mati sopd os dr a veli sa voljo terdne vere fvoje lizbere; p a da bo tudi Luzija ravno tako ziicftitliva deviz<* ino marterniza v' frojim medi, kakor je ona v Kataneji. Na to fe vefelo prebudi ino mater sdravih najde. Boga fte is zeliga ferza hvalil®) ino Luzija je mater nagovorila, naj vfo njeno doto ali erbfhino vbogim rasdelijo, ino nj°' omoshili fe, ne lilijo vezh, i i) Arzneja. 91 ,Srezhno fe povernete r’ Troje mefto ,Sira- kus, ino sazhnete premoshenje med rboge de¬ liti. Ker pa Lizijan nje slienin to sre, jo hi¬ tro nerernimu oblaftniku Pafhkasju satoshi. Nerfmilen poglavar jo rezhe pred Te pergnati, ino ti rfe persadene, de hi jo r’hudo prego¬ voril. Alj ferzhno mu je deriza odgororila, de kozhe le praviga Boga moliti, naj flori s’njo, kar hozhe. „Ti li saprarlirka, ji Terdit ob- lafinik pravi; Troje lepo premoshenje li med pohajazhe raflrolila; na duThi ino teleli ne- framna ii!“ Luzija mu je odgororila: „Svoje premoshenje Tim na dober ohrefl polo- shila,i) Tim ga dala Trojim potrebnim hratam ino Teflram, ino nifim saprav- livka.“ „Tudi ofludna niTim, ker Tim ohranila Troje deviThtvo. Le ti Ti ne- Tramen, ki duThe sapeljujeTh, de Boga sat aj i j o, ino sa minejozhe posemljfko v efelje neheThko, rezhno p r o d a T h.“ YeT Terd.it ji ohlaftnik rezhe : „Vmolknila hoTh, kedar te Lom terpinzhiti dal. rt Luzija mu odgorori: »Por Tlusharnikih hoshjih hoshjaheTeda ne rtihne, sakaj obljubil jim jeKrifluf ^ofpod, de bo Tr. Duh is njih gororil, kedar bojo pred kraljami ino oblaflni- kami ftali.“ Pafbkasi jo pobara: „Alj je tudi v tebi Tr. Duh?” Ona mu rezhe: W V Ti,, ki 7, hifto i no fvgto s Ilirijo, To temp el bo- s k j i, ino Tr. Duh prebira r’ njih. £ ' Na *) Na zhinsh, alj *v’ iehen dala. 92 to grosovitnesh pravi: „Vkasal te bom r ne- framno bifho (kurbarnizo) gnati, naj te fv. Duh sapufti.“ Ona mu je odgovorila: A ko mene pofiloma oframotiti vkashefh, ino jes v’ to ne dovolim, bo dvakVat lepfhi devifhtva venez inoj. u Hudoben poglavar vkashe fv. Lužijo v’ ne- framen kraj vlezbi, de bi njo ob devifhtvo djali; alj fhe toljki junaki nje nifo samogli is meto premekniti. Na to obladnik savpije: ,,To je , zoper ni j a!" ,Sv. Luzija pa pravi: ,,N i nobe¬ na zopernija, ampak le boshja mozh. 1 ' — Poglejte deklize , kako Bog zhijle devize varje , ki fe ferzhno , kakor fv. Luzija , grehu branijo. Nihzher jih ne premaga. ,Sodnik je vkasal germado okolj nje na- nofiti, ino njo sashgati. Alj ona moli, ino 1 fredi plamena sdrava Hoji. Vef sdivjan pogla¬ var jo sadnizh sapove ob glavo djati. Ino fr- Luzija je lepo pokleknila, sa fveto zerkuvprc lila, naj ji Bog ljubi mir da; po tem je volj¬ no glavo mezhu podala, ino dufho isrozbik fvojimu Bogu. Ne pombile deklize tudi ve, de jle sa ve¬ liko ženo drago odkuplene Jesufove flushavnise ■ 1 ino de je vajhe telo tempel fv. Duha , ki U (l zhifto ohranile naj. V’ n e b e f i h v e n a z dva Med vfim n are lpfhi da: Nar pervi je devize, In’ drugi m a r t e r n i z e. 93 29. ,Sv, Marija Magdalena. Isgled refnizhniga poboljfhanja. Vefel isgled sapeljanim deklizam, ki fo nedolshnoft fvojo nefrezhno sapravile , ako fker- bijo isvelizhane biti, je po fr. evangelji Ma¬ nji Magdalena. Ozhitna grefhniza je bila, veliko jih je pohiijfhala; pa vender nje vfmilen Bog fhe ni savergel. —• Tudi sa tebe, revna sapeljana 'jrejhniza, Jhe Jesuf ruspele roke ders/ii, ino le sopel li’ febi skeli, uho Je hoihejh kakor Marija Magdalena k’ njemu poverniti. Jesuf je, od nekiga fariseja ,Shimona na obed i) povabi en, ravno sa miso fedel j alj fbtiman gofpodar je malo fposnal, koga sa mi- so j ima. S daj pride Magdalena, savolj fvojih pregreh vfa vjokana, v’ hifho, poklekne k’Je¬ sihovim nogam , sazhne mile folse takati, s’ njimi njegove fvete noge omivati, nje s’ lah¬ nim’ lahni brifhe, ino s’ shlahnoj difhavoj mašili. — Oh kako fo drage folse prave poko- re i ki is fl.udema zhijie ljubesni svirajo! Tudi ll lehko s’ njimi vfe dolge fvojiga pregrejhcnja Voplazhajh. Fariseju je na greflinizo merselo, Alj bi Jesuf pravi prerok bil, je fam per febi djal: v °clel bi, kako rasglafena grefhniza je, fhe dotakniti bi fe ji ne dal. — Tako pregrejhen *) h’ miši. 94 fvet tudi prej ali Jhlej 1) grejhnika samezhuje; alj Bog ga ne savershe , zhe ga je ravno hudo rasshalil, naj le prave pokore ne samudi. Je- suf fe sa vjokano fpokornizo pofkufi, ino jo sagovarja, rekozh: ,,Njej J 30 veliko odpu- fh eniga, ker veliko ljubi. a Potem fe Iju- besnivo k’ njej oberne ino ji rezhe: „Tvoji grebi fo ti odpufheni. Jidi v’ miru!*‘ — Ravno to ftorijo tudi flameftnik boshji per fpovedi v’ Jesufovim imeni. ,Srezhna dujha t ki fe prav (pove , pa tudi refnizhno poboljjha. Od te frezhne dobe ni Magalena Jesufe vezh sapuftila; hodila je sa njim, njegove bosbje nauke poflufhala, njemu flregla, ino ga fpremila tudi na ftrafhen hrib mertvefhkib glav, kjer je per njegovi fmerti shaloftna pod krisham dala. — Tako more tudi vfaka pravo fpokorniza florili: sapuflili fvoje hude tovarjhi- je, isflezhi gisdaflo ali prevsetno nojho, pridno obji(kovati flushbo boshjo, ino tako pohujJJum - je poravnali, ki ga je s' fvojim rasvujsdanift shivlenjam dala, ino fe nikdar lozhiti vezh Je- mfa, fvojiga dobriga paftirja. Kako sa ljubo vfmilen Jesuf prav fpokor- jene dufbe ima, on Magdaleni ozhitno pol«' she. V’ jutro fvojiga zhaftitliviga od fmerti vdajanja Magdalena s’ drugimi shemami sgodaj- ali sarano, k’ njegovimu pokopalifhu biti, nje¬ mu fhe sadno zhad fkasat, ino njegovo pre- fveto telo v’ shlahno mašilo djat; alj one p°' l) Posnej. 95 kopalifha prašno najdejo. Angelj njim po¬ ve, de je od fmerti vdal, ino Marija Magda¬ lena lezli e to vuzhenzam povedat. Kedar Ipef nasaj perdirja, fe per pokopalifhi pomudi, ino milo joka. Angelj jo vef prijasen pobara: S h e n k a: kajjokafh? Ona globoko isdihne, ino pravi: Ker fo mi mojiga Gofpoda vseli, ino kam fo ga poloshili, ne vem. Na to fo jo fbe bolj folse polile, ino ker fe oberne, vgle- da mosba, ki jo poprafha : „Shena! kaj ji- f K e f h ?- £ Miflila je, de je vertnar, 1 ) ino mu jokaje odgovori: „Gofpod! alj fi ga ti v sel, povej, kam o fi ga polosbil, de j e s po njega grem.“ Jesuf jo na to po imeni saklizhe, ino fe ji fposnati da. Ona pa pred njega na kolena pade, rekozh: Moj ljubi Vuzhenik! ino fe ga okleniti hozhe. — Tako naj vfaka grejhniza jesufa jijhe , ino fooje grehe milo , objokuje: gotovo najdla ga bo. Magdalena je do fvoje fmerti v’ ojdri Pokori sbivela, ino je po vofki desi poboljfhan- J a vefelo sa Jesufam v’ nebefa fhla. ,Skos shivlenja gre od tod V’ fveti raj le dvojni pot, P e r v i pot n e d o 1 s b n o d i, Drugi je fpokornodi; Ako perviga sgubifh, Glej, de drujga no vgrefhifh. ‘) Gartnar. 96 30 , ,Sv. Magdalena od Paziš. Isgled pridne fholarze, Kador fe shlahno drevze she v’ mladolli lepo kashe, tak je tudi Magdalena, hzher ime¬ nitnih barifhov, ki fo fe od Paziš pifali, Jsli« is maliga lepo shivela. Rada je molila, prid¬ no v’ fholo hodila, sheljno Rete' bukve brala, ino je svetlo boshjo hefedd poflufhala. Tak« pridne dekleta fo marlivim huzhelizam l) po¬ dobne, ki v’jutro fvojiga sbivlenja fkerbn 0 naberajo, kar bojo enkrat drugim dajale. ,Svoj kruhek, ki ga je sa kofilze, 2 ) ali pa sa malo jushno dobila, ino v’ lizhni korbia, ali v’ jerbafzi v’fholo nefla, je po poti vbogitf rasdelila, ino je tako she v’ fvoji mladofti do¬ bre dela telefne milobi dopernafhala. Alj fhe vezh fo jo dobre dela dufhne milobi fkerbele- Malih, nevednih otrok je okolj febe nabral«) ino jih je tako lepo kerfhanfkiga nauka vuzhila* de fo jo vii radi poflufhali. Ona fe je tudi to- Ijko pametno notila, de fe ni podftopil kdo v prizho nje kaj nefpodobniga siniti, ali pa kaj gerdiga sazheti. —• Oh kako dragi fo laki otrO' Ki Bogu ino vfem pojh/enhn ljudem 1 De bi fe na fladkarije ne rasvadila , li 111 bres potrebe nikolj jefti pervofhila, ino je ta¬ ko vle fvoje flabe pozbutke premogla. —• A 4 * rasvadujte fe , mladenzhize! vfe ? kar vidite) 1) Zhibelizam. 2) Frofhtik. 97 poslieleli , ino kar najdete , v’ vufta sanefii ; la¬ ka rasvada ftori ljudi nar vezli nefrczhmh, ki foojiga Jlabiga poshelenja flrahvali ne snuj o. Vfmileniga Jesufa Jfi je Magdalena sa fvo¬ jiga Ijubigaisvolila, ino ga je v’ prefvetim refh- nim Telefi pofebno zheflila. Nje nar vezhi shelje fo bile , fe v’ fvctim obhajili, s’ njim fldeniti. Dokler je fhe premala bila k’ fvetimu abhajilu perftopiti, je fvojih mater tajifte dni, ob katerih fo per fvetim obhajili bili, pofebno imela : jih je ljubesnivo objela, ter je ' kako fre- .1 moja mama v’ zhefti 1 'ekla: „0 h zbni fte vi, ker Jesuf Kriftuf v’ vaf pre¬ biva V‘ —Blagor dujham, ki pogoji o ino vre¬ dno k’ fvetimu obhajilu g rej o ; julerna rofu rosimo zvelje omladi, Jhe lep/hi oshivi bo d a- Ijubno ferze vredno fo. obhajilo. V’ fvoji vezhi darodi je veliko fkufhnjav soper fvelo vero, fvoj devifhki dan, ino soper druge fvete rezlii imela; alj vfe je s’ molitvijo s’ poftam, pofebno pa s’ pogoftim fvetim ob¬ hajilom frczhno premagala. Hude bolesni fo jo obdale, alj vfe bolezbi- n e je voljno poterpela. Enkrat jo tovarfhiza poprafha, kdo ji mozh daja tako voljno terpeli ? Magdalena ji na bridko martro pokashe rekozh: *’°glej, kaj je nefkonzhna ljubesn hoshja sa isvelizhanje mojo dorila! Kdor fe ter p len j a Jesufoviga fpomni, r °je tesliave s’ H o njegovim u isrozhi, njemu bo Hadko, ino ljubesnivo. f k 1 e n e , ino vfe terplenje Tako fi je ona od 9 98 mladodi do darodi nebefhko krono flushila, katire fe sdaj per fyojim Sheninu] vefeli. Sazhnile she v' {o o jih mladih letih , her- Jhunjhe deklize, fcelo shiveli, uho hozhete zhaj- no {rezime , ino vezimo vefele bili } saka j: Kar fe otrok navuzhifh: To bo fh v’ dar odi imela; Kar v’ mlad odi samudifh, Tega dara ne bofb shela. 31 ,Sv. Marjeta, de vi za ino marterniza. Is gl c d kerfhanfke flanovitnofti. .Sv. Marjeta, ali Margareta , je bila naju- trovim doma. , S voj o mater je hitro po rojftvi sgubila ; njena dojka pa jo je fkerbno v’ ker- fhanfki veri isredila. Bila je vfa ponishna. krotka ino bogabojezha dekliza. —• ,i Srezhni f° olrozi, hi, pojhtene peftovne ali vuruzhke imajo, hi jih luidiga var jejo , ino lepo vuzhijo. . Spri' deni pofli fo per olrakah hupa. Ker je Marjetiza slie odradla, jo damu vseme; pa zbudno fe mu sdi, de j e toljko ponisjbna ino framoshliva. Vrajtal li j f : de bi leliko kridjana bila. Pred fe njo sald' zhe, ino pravi: ..Jeli fi kridjana? alj je to m°' gozhe? kdo bi te bil tako dalezh smolil ?•• On 11 um lepo zbedno odgovori: ..Refniza je; G»' i 99 fpdd me je po fvojim vfmilenji v’ fvo- je kraljeftvo poklizal! -4 Ozhe oftermi, mo pravi: „Vender ne posabi, koljko groso- vitnib marter bofh imela, zhe bogov fvojiga ozheta ino deshele molila ne bofh. u Ona je odgovorila: „Vero r’ praviga Boga meni nobeden vseti ne more; perpravljena fiin, sa fvojiga Isvelizharja tudi kerv preliti. Nizhefar bolj ferzhno ne she- lini, kakor de bi tudi vi s’ meno pravi- ga Boga fposnali, ino molili. -4 —• Kako moihna je siliva vera ino gorezha ljubesn zhi/le dujhe 1 Ona premaga sapeliv fvet} ino fe tudi fmerli ne boji. Terdovraten ozlie fvojo kerfhanfko hzher snoldmrfkimu poglavarju Olibriju isporožbi, naj bi njo od kerfhanftva odvernil. Sagledali 7 'l»edno ino ljubesnivo devizo fe sa njo vneme, mo jo bozhe vseti. State obljube ji dela, naj kerfhanfko vero sataji; njo lepo proti, ino ji hudo shuga, alj ne premore nje. — Kako ra¬ de pa fedajne dektize fladkim obljubam sape- bvzov verjamejo, sa kako malo rezh froje dr a- 90 devijhlvo , pojhlcnje ino dobro ime prodajo , ker bolj fvel mo njegove dobrote ljubijo, kakor V' 1 fvojiga Boga. Poglavar fe sazhne fv. Marjeti grositi, ji sap o ve malikam ozhitno darvali, ino ker tega dorila ni, njo vkashe s’ fhibami rastepfti, ino s shelesnimi grebeni po želim shivoli tako •mvfmileno raszhefati, de nje ni fam pogledali mogel. Da jo v’ jezlio sapreti. Ona fe je 100 Gofpodu perporozhila, ino osdravil njo je, pa tudi mo/J) ji dal, vfe fkufhnjave premagati. Vfo sdravo vgledati fe poglavar s n zbudi , ino pravi : ,,Poglej , kako te bogovi radi imajo, ki fo ti tako hitro rane pozelili; sahvali fe. ino daruj jim !" Alj Marjeta je odgovorih: „Tega nifo mertvi bogovi, pa tudi ne ljudje borili, boril je fam bosbji ,Sin, ki dufho grehov, telo ran refhi, ino fvojim vernim pomaga. — .Srezhna de- kiha, ki fe tako svefio na Jesufa sanefe. ,Serdit poglavar jo rezhe vnovizh terpin- zhiti, s’rasbelenim shelesam shgati, ino sad- nizh ob glavo djati. Vefelo je fvojo glavo ra- belnu, fvojo nedolshno dufho pa Jesufu dale. Ohranila je fveto isvelizhanfhko vero 5 sa ton« podobi krish v’ rokah dershi; premagala je peklenfhko hudobo, sa to nesnano kazho na pali ima. V’ vfih fkufhnjavah in teshavah ,Stanovitni bodimo; Zhe naf ravno fvet savershe, Nam odperto je nebo. 33. ,Sv. Marjeta Kortonfka. Isgled velike fpokornize. Na Lafhkim bliso meba Korlone je M' 11 '" jelafvoje barifhe imela: dobriga ozheta,pa 0 lP 101 boljfhi mater, ki To njo lepo v' boshjim ftrahi isredili. — Blagor o/rokam, ki dobre fiarijhe imajo ; naj bi jih le tudi vfelej vbogati kotli J Alj z h e se ravno doboro pdmheni olrozi ne- koljko zhafa molijo, ino na flube pole sdjdejo, I,'pel jih ft ari/hov dobri nauki sbudijo, ino na ]rav pol savernejo. ,She le ofem let tiara je Marjeta Tvojo fkerbno mater sgubila , je dobila preojtlro ma- zliolio, ino je premehkiga ozheta imela. De- kliza sazbne pofvetno shiveti, ino Tvojo truplo uefpodobno lifbpati, de bi mofhkimu fpolu do- padla. Kar je hudobniga jifkala, je najdla; v’ Tvojim trinajftim leti Te je s’ rasbersdanim go- fpofkim mladenzham sisnanila, v’ene ptujo metlo pobegnila, ino je želih devet let v'gerdi ne- zhitlotli s’njim shivela; ter Te notila, kakor bi njegova sakonfka bila. — Gorjej desheli, mejili ino hijhi , kjer fe sakon ne fpojhluje vezli , ino po dirjajhko v’ prejhefivanji shivi! Nefrezhno oiojhlvo, ino jomene shenjlvu, ki fe v’ tako shivlenje podli , ino luko rekozh od ncfrdmniga greha shivi. G d en bo fploli nefrezhen ino po- gnblen, uho zhaf milofti boslije samudi , ali pa obedva; sukaj pravizhen Bog je tako rasvujs- dano shivlenje preklel. Marjeta je bila The le eden ino dvajfet let kara, alj vfa v’grebi, od nezhitle ljubesni Tvo¬ jega rasvujsdaniga mladenzha flepa. Bogu fe je sadotli s d el o 5 moral je on fmert boriti, de Te ona je prebudila, ino saputlila, Tvojo pre- geefhno shivlenje. 102 Mladenzh je na ene dni od nje flovd vsel. fe na pot podal, pa ji obljubil kmalo fpet priti. Ona zhaka , alj ne dozbaka ga vezli. Marjet- ni kusbek ali pfizbek, ki je mladenzba fpre- mil. nasnj perzvili, njo sa krilo ali fukno s’ feboj vlezhe, ino jo svnaj m e/la sa eno ger- movje pelja. Pod germado najde fvojiga ml«- denzha vbili ga: zbervi fo ga she jedli.—M« perltrafhena savpije : ,.Oj nefrezbni! kje je s daj tvoja d u f ha?"—- Tak s/ialoften ko- tiez ima nezhifto man je med mo/hlvam ino shenjlvamj ki ras sakona en s’ drugim shivijoj sakaj fe. Duh govori, „Kdor fe s’ kurbnmi (ali s’ kurbirjamij fklene, bo ne fr umen ; on bo •zhervam siuvesh, ino njegova dujlia is bu¬ kev shrvih vershenaS' Hitro je fvoje grefhno mefto sapuftila. je ozliitno vfe sa odpufhanje profila, ki jih je po* hujfhala. fe je k’ fvojimu ozbetu povernila, ino il isvolilafvojiga fpovednika, delat ojftro pokoro. — 8a velike pregrehe je potreba tudi velike pokore. Zhe fi dekliza ti s fvojim flabim m- dershanjam ljudi pohvjfhala , morejh tudi v djanji ozhi/no pokušati , de fi fe poboljjhala, i n sapuftila vfe fvoje gerdc navade. Nar prej f l je potreba dobriga fpovednika isvoljili. per enim o fiati, ino fe sveflo sadershali po njihovih nau¬ kih. Voljno more fpokorniza vfe safnehvanje ino preganjanje hudobnih ljudi poterpeti, sakaj pregrcjhna ljubesn fveld fe v’ fovrajhlvo fpre ' meni. Mazheha ni pervolila, de bi ozlie Marjeto pod dreho vseli. ,Shla je fpet od fvojiga do¬ ma v’medo Kortono, ino je v’tretjim redi ali ordni fv. Franzifhka do fmerti v’ dahovilni po¬ kori shivela. Bog- njej ni le grehov odpudil, tudi s’ zhudeshmi je /pokorjeno flushavnizo Tvo¬ jo pozhedil, de fposnamo, kaj prava pokora (lori. ■— Varuj!e, deklice! fvojo nedolshnoft, ne verjami/e slutim obljubam , ne vdajte fe sapelivzu j naj bo gofpoJki9 a uli kmezhkiga jla- nu, ne vbogajle ga Ako (le pa po Marjet ko grejhile, ne odlagajte pokore, de vam ne odji- dc stat zhuf isvelizhanja vdjhiga. Donej vam je obljubil odpujhanje dober Bog , ulj julre ni obljubil. Glej, de ne smoti V’ tvoji lepoti Tebe, o dekliza, fpazheni fvet. Zli e fi grefhila, Glej, de o mil a Hitro bofli s'fdlsami madeshe fpet. 33. ,S v. Mari n a. Isgled prdviga poboljflianja. ,She le tri leta dara fe je Marina od Tvo¬ je fedrc defet boshjih sapoved navuzbila. Med 'fini ji je prava ino nar imenitnej sapoved nar fiolj dopadla, ki pravi: Ljubi Boga z lir e s ' fe , ino fvojiga blishniga kakor farna feho. <£ Varvala fe je hudobnih otrok, ino s» 104 vfak greh fo jo folse polile, hi fo ga drugi otrozi dorili. — 0 kako lepo je dobro podu- zheno dele v’ f'voji nedolshnofii J — Alj {lak lovarjhije ga popmhijo. Marina je v’ fvojih vezhih letali s’ enoj rasvujsdanoj neframnoj deklizoj snanje imela; ino od nje le je sapelivih norzhij navuzhil«' Nehala je moliti, ino lepo Bogu flushiti, sa- zhela fe lifhpati ino fhtimano nohti. Brumna fe je le na videsh po hinavfko delala. — Tako fe vfdki godi, ki Boga supufli, ino jijhe sa- pelivimn {vehi dopajli. — She fo f h tiri leta njeniga flabiga shivlenj« pretekle; ino sdaj jo bogabojezh mafhnik fpre* ohernejo , de je fpet sazhela Bogu svetlo flushiti' Uujhi samajeno ni, dokler Jhe le k’ /povedi hodi, ino fe boshjih nUmeftnikob ne sogiba. Si grehom more pa priti ojftra pokora, ino ref nizhno pobbljjhunje. V’ pervih letali poholjfhanja jo je veti toljko pekla , de je tudi njeno truplo flabelo- Želih fhtirnajd let je vefdufhen nepokoj poter- peshlivo predala. Po tem ji je Bog fzer dufh' ne teshave ocivsel, ino njenimu ferzu veliko vefelja dufhniga dodelil, alj hres terplenja fpokor- nize ni pudif, ino ji hudo holesn poflile. Vh per- fti fo fe ji kerzhili, farna kolt ino kosha nje je bil«' V’ toljkih bolezhinah vfa voljna ino krotka n* rekla shal befede, zlie njo ravno kdo rasshalH je. V’fvoji hifhizi je prebivala, ino vezli dru¬ gih pofhtenih deviz per febi imela, ki 1° v’ fveli drushbi med febo shivele. Naj A ravno neprenehama v’ podeli, je vender zelo 105 liifho v’ lepi snftopnofli vishala. —- Tako je zhednofl v’ lerplenji zhifti, kakor v’ognjeni pe¬ nili slato. ,Srezhen, ki voljno lerpi. Nar hujfhi je sa Marino sadna bolesn bila, pa je vender fvojimu fpovedniku djala: „Naj vfe bolezhine nad mene pridejo, bi mi jih d o b e r B o g p o f h 1 e , rada do k o n z a fveta terpim, zhe je boshja volja ta¬ ko. 44 — Jezhalo je fzer njeno telo v' ftrafhnih bolezbinah, alj duh je bil voljn, dokler je tvoj o dufho v’ boshje roke isrozbila. — Kdor v' fvoji mludofti grejhi fe naj na Jla- rofl ojftro pokori, ino to brcs v figa odlaganja 3 sakoj bres pokore sa grejhnike isvclizhanja ni. * O deklize, sapultite Vfo nezhemernoft fveta; Sa nedolshnod le fkerbite, In ljubite Jesufa. Vfa pofvetnotl bo nehala, Zhednoft vekomaj oftala. 34. ,S v. M a r z e 1 i n a. Isgled pofhtene devifhke tovarfhije. Kdo ne posna imenitniga zerkveniga vu- ahenika, fv. fbkofa Ambrosha? Njegova feftra je bila fv. Marzelina, bogabojezha kakor nje- fvet brat. — O kako lepo ino /lavno je , zhe la bratje ino feflre med febo k dobrima opomin- 106 jujo, mo hudiga var jejo, de fi nifo le v rodi, ampak tudi v’ zhednofti shlahla ! V’ njeni mladofti jo ni draga pofvetna ob¬ leka fkerbela, de je ravno imenitnih ftarifh.ov bila. Shivela je tiho ino pohlevno, je pridno delala ino molila. Sogibala fe je flabe tovar- fhije, ne le prefherniga mofhkiga fpola, te¬ mu zh tudi shenfkih, katere fe neframno pogo¬ varjajo, ena drugo flabih rezhi vuzhijo , po- flitene tovarfhize pa saframujejo. Veliko deviz bo fkos tako obhojo mlazhnih ino sapeljanih. — jSrezhna salorej du/ha , ki raj v’ famoli shivi, ino po vofki poli hodi, ki v’ nebefa pet¬ ja , kakor fv. Marzelina . Po fmerti fvojih ftarifhov je s’ brumninn deklizami v’ fveti prijasnofti ino ljubesni shive¬ la. Njena hifha je bila prebivalifhe pofbtenili deviz, katere fo fkupaj Bogu flushile, ino fe k’ dobrimu opominvale. — Tako fofejka ali drushba Bogu dopade } ino boshji angeli fo nj e vefeli. Prava zhednoft fe more pofkufiti, ino fkos terplenje poterditi. Tudi fv. Marzeline je ter- plenja veliko objifkalo. Snotrajna shalod > u0 svunajno obrekvanje hudobnih ljudi je velik 0 nadlog njej delalo. Poterpela je, ino fe tok shila, rekozh: „Zhe bi ravno pred ljud¬ mi nedolshni bili, vender p r e d B o g a 111 ni nobeden sad odi zhidk —-Na fmertid podeli je fvojim tovarfhizam djala, ki fo f° okolj nje milo jokale: „Ne jokajte; doscUj je Bog v’ meni prebival, od fedaj bot« 107 p a j e s v’ njem prebival k.‘ c — &lushi le svefto , de kiltu moja, fvojimu Bogu , lehko bojh aJiiflo ohranila fr oj o dojko ino telo ; boshji lempel bojh } ino fv. Duh bo v’ tebi prebival . V’ tvojim ferzi Bog- prebiva, Dokler zhiflo veli imafh: Bosbja roka te s a kriva, De fe v' hudo ne podafh. 35. ? S v. M a t i 1 d a. Isgled lepe fefterne ljubesni. ,Sv. Matilda, brumna deviza, ni le fa- nia bogabojezho sbivela, ona je tudi sa fvo- ,1'ga brata Alekfandra fkerbela, ki je bil f h tiri ^ta mlajfl »i od nje. Mersele fo ji vfe pofvct- llc nezhemernodi, pa tudi bratu jih je perdu- dili li persadevala. Bog je Matildi pomagal, ( le je fveta fedra tudi fvetiga brata imela. — Kako lehko bi frezhnn vfaka hijha, vfuka s h/ahla bila, naj bi fe bral je ino fefl' e med Hd v' ref liti ljubili } pred hudim f varili , ino v dobro nagovarjali } kakor fv, Matilda fvoji- 9d brala . Kedar je njeni brat shc odradil, pa tudi 1'ofveten biti sazhel, ga je enkrat Matilda na¬ govorila, rekozh: „Saj vefb, ljubi moj “•'atez! kako mene isvelizlianje troje ^ e v b i. Kako flabo je pa naj no' shiv- 108 lenje Jesufovimu podobno! Kje je naj- na ponishnod, katere bi fe imela ml, njega navuzhiti? Kje naj no vboshtvo, katero nama on v’ befedi ino v’ cljanji perporozha? Kje je krish najne poter- peshlivodi, ki bi ga imela sa njim no- fiti? — Vbogaj me, ino odpovejva fe goljiifnimu fvetu, ki naj sapeljuje, ino zelo lehko pogubi — S’ ginjenim ferzam ji brater odgovori; „V’refnizi fposnam, de je sa mene to pofvel- ne sbivlenje slo nevarno; bojim fe sa fvoje isvelizhanje. Tebi fe perporozhim, de nie vodifh; v’ vfim te hozhem vbogati. u Kakor da fklenila, da tudi fveto sbivcla, sanizhvala pregrefhno vefelje , ino da frezlmo en druge mu v’ nebefa pomagala. .Sveta dolshnojl je, de fiarejjhi bral je ino feftre fvoje mlajjhi vuzhijo, fvarijo in hudigfl varjejo. Pa (udi velik greh je, zhe vidijo hudo delali jih, pa molzhijo, ali njihovo pregrehe jiari/hham, ali drugim predpoflavte - tlim sakrivajo; ravno liftih grehov fe deleslffl 1 ftorijo. ,She hujjhi je, ako fiareji fvoje mluj' Jhc brate ino feftre dr dahi jo , tepejo, pohujJh a " 3°> ali zlo v’ nesnane pregrehe supeljajo. T°’ raj vbogajle fvoje Jlarej/he brate ino jeflre, V 11 le v’ pravizhnih rezheh, ino var j le fe hudijn od njih navuzhiti. Lepa je, lepa med brati in fedrain’ 1 j ubesn, Grefhna prijasnod pa drafhna bolesn- 100 3 ® ,S v. Monik a. Isgled isvelizhanfkiga poivarjenja. ,Sv. Monika je per fvojih karifhih rino loz.hit hodila. Vfak den je po malim tako dol¬ go piti pofkufhala, de fe ga je prevez,h per- Todla. Imeli ib karo pofhleno deklo, ki ni do- puftila o troham vfe jemati, tudi ne bres potre- ke jeki ino piti, liakor bi hotli. Enkrat ke fe *’ M o ni ko j fporekle i), ino dekla jo je o z,bitno pijanko imenovala. To je mlado deklizo toljko v ’ferze sabolelo, de fe je per pri/,hi tej hudi navadi sa vfelej odpovedala. Omoshila fe je, pa je hudobnige mosba "tlela; alj vfa krotka ino pohlevna, fe je lehko * njim sakopila. Imela je saliga fina Avgufh- dha, ki je bil fzer vifoko uzhen, alj Ji oh o je shivel. ,Sv. Monika je pa tako dolgo molila, "'o fe jokala sa njega, de ga je fkos fvoje fol- prerodila. ,Svet fhkof ino imeniten zerk- v on ozhak je pokal. Vefelo je v’njegovih ro¬ kah vmerla. Vfak zhlovek ima fvoje flabofU; kaj de bi f e tudi vfak pofvarili nal! Alj malokdo fe s’ le pim da pofvarilij le jesijo fe , ino fovrdshijo fvoje fvarivze. Dokler pa zhlovek pregrehe fvoje ne fposnd, fe tudi poboljjhali ne more. ') .Skregale. 110 f Salorej pravi moder mosh: ,,Bolj/hi je ozhilno fvarjenje, kakor pa Jkrila ljubesn; bolj/hi [o rane nam od prija!lov elane, kakor kujhleji ti fuga, ki naf foorasbi. Huda navada fe lohl:o premaga, Zhe fe poboljfhanje le ne odlaga. 37 . ,S v. N e s h a. Isgled nepremaglive devize, Kaj devifhki Han velja, kako fe sapelk i fvet premaga, nam fv. Nesli a lepo, de nidi I lepfhi, pokaslie. Bila je v’Rimi bogatih Ra- rifhov lizher, she v’ fvojim trinajftim leti tolj- ko sala ino ljubesniva, de je veliko fnubzov imela. Med vfemi jo hozhe Prokop, rimfkig* I oblaftnika fin, sa fvojo imeti. Pofhilja ji n# dom mnogotere ino drage dare, pa fhe i>c pogleda jih, ino mu vfe nasaj pofhle. Sazhel je sa njoj lasiti, da bi njo premolil; alj sapO' dila ga je reko zb: ,,Poberi fe fiten sapeli' vez, ino ne mifli, do bi deviza fe tebi vdala, ki je Gofpodu vfiga fveta s aro- zbena. Zliilte dufbe fo saklad ali fh& e ncbefhkiga Shenina, ino nevmerlivob je njihova juterna.‘ ; i) — Sapi/hi fi dek' Uza te befede globoko v’ fooje ferze, ino tudi ti sapelivzarn luko odgovori. i) Del ali der. 111 Is nezhilte ljubesni rado nevfmileno forvashen- jc Isvira. Ker fr. Nesho premotiti nifo mogli, jo nevernimu fodniku satoshijo, de je krilljana. Oblaltnik njej vfe obeta, kar je kolj lepiga ino dobriga; p a tudi s’ tlrafhnimi mukami ino s’ gro- sovitnoj fmertjoj ji shuga: alj rfe sattonj. „Jesuf Kriftuf je moj shenin, je fv. Nesha dja- la, on, kateriga mati je deviza, kateri- *#u angeli flushijo, kije lepflii ko fon- 81 e ino luna. Zhe njega ljubim, fim ne- dolshna, kedar fe njega doteknem, fim z bifta, ker njega vsemem, deviza olla- 11 eni. Le temu fvojimu Bogu hozhem s >efta otlati, le v’ njega verrati, ino s’ "jim porozbena biti. On je moj, ino j e s fim njegova. Kakor mlada ino fla- ba fim, mozhna bom vender sadofti fvojimu Sheninu sbiveti ino vmreti. Gnali fo njo pred malikvavfki altar, de bi ]>o ajdovfko aldovala i); pa nifo nje pergovo- ''ili, ne perfilili. Pokrishala feje, v'nebela ro¬ ke povsdignila, ino vfe premagala. — Oblatl- »ik jo vkashe v’ ncframen hram peljali , ino ■'■»svujsdanim mladenzbam dati, de bi ji de- vifhtvo vseli. Nesha fe tudi tega ne vhrafhi, k'r pravi: Jesuf moj Gofpod mene poša¬ li il ne bo. On zhiftim ljubim rad poma- S«. ino ne bo dopullil telo ofkrunili, 2), kotero je njemu pofvezheno. Ona mo- bosliji angel njo sakriva, ino neframni ') Ofrovala. 2) OaiaileshaM. 112 mladenzhi fhe pogledati fe nje ne svupajo. ,Samo eden njo s’ nefpodobnim ozhefam po¬ gleda; alj per prizhi ga boslija roka sadene, ino fe sverne. ,Sv. Nesha pa sa njega profi, ino ga fpot oshivi. —• Tak mozhna je foela zhiftofl,; boshji angel je nje po feb en varil. La tam, kjer nezhift ogenj she poprej v’ dekli/hk'w ferzi gori, fe devijhtvo vezli obraniti ne more, de bi v’ hudi perl tshnofli ne pogorelo. •Serdit fodnik jo obfodi na germadi fesh- gati. ,Serzhno je na germado kopila. Vifoko ino fbroko je plamno fhvigalo, beshali fo tri- nogarji l); fv. Nesha je pa v’ fredi gorezhe germade bres vfe fhkode Hala ino molila, ka- kor zhifta dufha, ino ogenj fe nje ne prime."" Po tem jo obfodi, de bo ob glavo djana. Ve - felo , kakor neveka k’ poroki, na foclno meto gre: ljudje fe sa njo milo jokajo, le ona fvC' te pefme poje. —- Tudi rabelnu a) fo je toljko rfmilila, de ji ni glave vfekoti mogel. ,Serzhno ona ljudem rezhe , ki fo jo osha* lovali: ,,Kaj me mudite! moj Shenin bo rasshalen, de me tako dol^o zhaka- Naj mene prejme, ki me je poprej lS ' volil. u Trepetaje fhe rahel koji, alj ona m 11 ferzhnok pergovarja, rekozh: ,,Kaj z Itaka H' vmoriti telo, kije tak nefrezhno bilo- dopaki ozkem, sa katere ne maram- Ne bo j fe mene vmoriti, faj fe po fnie 1 ' ti ^azline sa me boljfhi, vezhno sbi r ' i) Martrovzi ali berizhi, aj Frajmanu. 113 1 enje.“ Po tem je molila, rekozh: Hvalim tebe o Bog, de fi me greha varral. Vsemi mojo dufho, o Gofpod, ki je te¬ bi draga bila, ino katero fi toljko lju¬ bil. Sadobila bom, kar fim vfelej »heljela; k’ tebi grem, kateriga fim vlelej ljubila. — Vfekal je rahel glavo, ino v fvcte nebefa je njena /.bilia dufha sletela, nedolshna kakor lepa ovzhiza, katero na po¬ dobi sravno febe ima. Oh kuho lep je žiriji rod, poln zhajli pred Rogam , ino pred ljudm>! Devize fo shlahen U'el jvele kerjhanjke zerkve. Ohranile devijht- vo, ljube deklize , ino dokler v' jvet sakon ne ji opile , bodi/e nerejje Jesufove. ,Serzhno je v °jjkujte sa devijhki venez ; ako ga enkrat sgu- bite, zel jvet vam ga ne more poverniti vezli. Glej, de ne smoti V’ tvoji lepoti Tebe, o dekliza, fpazheni fvet; ,Serzhno fe brani, Zhilloft ohrani: Jesuf, tvoj sbenin, te bozhe imet’. 38. Sv. N o t b d r g a. Isgled pofhtene keifhanfke dekle. Na Tiroljfkim, slo vbogih, pa bogaboje¬ čih ljudi, je Notburga v’ eni grafhini sa ku- 114 harzo flushila. Bila je vfa pohlevna, pridna, ino vlim dobra, Gofpa fo ji perp ubili vlak den med vboge rasdeliti, har je gofpodi per miši obalo. — Tako drusliinzhe 1 ) ne [me go- fpodarjum bres vedenja jemati, ino vbogajme dajati : le kar febi perterga , ali pa fprofi , 1» bres greha drugim da. Po fmerti bare gofpe je mlada gofpa Ob¬ ija obanlrov vhogim dajati prepovedala, ino je vkasala jih v’ pomije metati. To je vfmilcno Notburgo mozhno v’ ferze holelo. Vfako ne¬ delo ino sapovedan prašnik je s’fuhim kruha« 1 ino s’ vodo sa dobro vsela, fvoj del pa vbogi« 1 dala, de bi faj enkrat v’ nedelo jih poshivila Alj tudi to je Otilji merselo. Nothburgo p# gofpodu toshi, de potepuhe ino kradlivke T grafhino vodi. Gofpod Nothurgo enkrat pe>" zhaka, viditi, kaj vbogajme noli. Ona mu p°' kashe nekoljko fvojiga malzha, ino pa zhiitei” zo ali flafhko vina, ki ga je vbogim perhrij nila. Gofpod pa tega vidil ni, ampak je fvoj 1 gofpe j povedal, de je le dblanzov ino pa lug‘ 1 nekoljko Notburga nefla. Na to Jeshe golp a vfa ferdita nad Notburgo, kakor bi bila o 11 ' 1 gofpoda goljfala, ji da floro, ino sapove, ^ na ravnoft is grada pobrali. Poterpeshlivo Notburga fvoje razhi pob e ' re, ino fe ravno odpravlja, kar Olilja nag^ sboli. Satorej fin; Notburga obane, hudob 1 ’ 1 gofpoj ljubesnivo breshe, jo profi ino oporni«]' 1. k) Pofel 115 naj fe s'Dogam fprari, ino fvojo dufho ofkerbi. ]'o fmerti gofpe fhe le grafhino sapufti. — Kako le o je, lajiftim dobro floriii, ki nam hudo h dihe jo J Taki fo pravi olrozi CJzhela nebejhkiga. Nollmrga k’ kmelu v’ flushbo gre, prid¬ no dela, sv e do Bogu flushi, ino prav velelo mo frezlino shivi. Grafldno i) je pa s’ Not- bnrgoj ludi vfa frezlia sapuflila; nefrezlia sa nefrezhoj je gofpoda sadela. — Tako je boga¬ boječim drushina velika hijhna frezlia, pa ludi malopridni hlapni in dekle nar vezla nefrezlia ; ino boljjhi, de kamen na iiftim meji leshi, kjer rasbersdano drushinzhe jedi , ki zelo hijho pohujjha, de bos/iji shegen ali bldgoflov od ta¬ jite beshi. Sapufhen gofpod je Nolburgo fpet v’ flush¬ bo profil, ino njej obljubil, de bo kakor nek- daj po fvoji volji vbogajme delila. Ino glej , v’ enih letali je bilo per gradi fpet viiga dovolj. Notburgi fe je pofledna ura perblishala, ino lepo mirno je v' Gofpodi vmerla. Vbogi fo sa "joj jokali, kakor sa fvojoj materjoj; njene doj bre dela fo jo pa v’ nebefa fpremile, kjer sda- b’oje plazhilo savshiva. Kar dobriga vbogajme tukaj delifh, 1’ovcrnjeno tamkaj v’ nebefih dobifh- ') Grad, 116 39. ,S v. Apolonija. Isgled gcrezhe ljubesni do Jesufa. ,Sv. Apolonija ali Polona je bila v’AIekfan- driji na Egiptovfkim doma. Od fvojih mladih let je kakor kriftjana pofhteno ino zhitlo shi- vela. Grosovitni neverniki fo njo sgrabili. pred malika peljali, ino hotli perfiliti , de bi fvojo vero salajila, ino Jesufa preklinjala. Alj ona je ferzhno odgovorila: „Jesuf Kriftuf Jj® pravi Bog: njega mormo moliti, ne preklinjati . 44 Na to fo ji s’petimi ino s’ kaHi¬ njam vfe sobe isbili. Savolj tega fe fhe sdaj s« pofebno priprofhnizo v' sobnim bolenji zhefti. — Sa naf bi bilo bolje, de bi naf vfelej kdo raj po sobi/i udaril, lo fe pravi po fvaril, kedur kaj nefpodobniga govorimo, kakor de naf po- flujha, ali zlo pomaga klufati, ino druge obrc- kali. Sa vfako prašno bcfedo bomo enkrat od¬ govor dajali. Hudobni malikvavzi fo fv. Polono is metlj vlekli, veliko germado naredili, ino sbugd' njo sbivo fesligati, ako Jesufa ne sataji. On® fi nekoljko oddihne, ino kedar jo sopet vpr*' fhajo, raj farna v’ogenj gre, kakor bi fv. Te ' ro šatajila, ino v’ vezhen ogenj prifhla. Tako shiva vera ino prava gorezha ljubesn »f e mar Ir e sa Jesufa raj prelerpi, kakor njef sgubili. Nikol j ne bo na sgubi, Ki Jesufa prav ljubi. 117 40. ,S v. P o t a m j a n a. Tsgle.,1 fvere devifhke framoshlivofti. »Sv. Potamjana je imela nevernica, malo- pridniga gofpodarja, ki je nezhifto shivel, ino hotel tudi s’ fvojoj dekloj prefheflvali. S’ doh- )'ini ino hudim njo nagovarja, de hi noj v’ froje gerdo djanje napravil, pa svefta flushav- niza hozhja fe mu ne vda, ino hozhe rajfhi v nireti, kakor sguhiti fvojo nedolshnofh — Tak6 je su flnshevne nar bolj/hi flushba nar ve¬ tih nefrezha: ako pojhleniga sadershanja per ki/ki ni. Boljjhi je manji flushili, in bornej tihveli, alj per pojhetnih ino bogaboječih lju¬ deh, Nar vez hi nefrezha je greh. Neframen gofpodar je fvojo pofhteno *dek» ^hudohnimu cklaftniku isrozhil, in njega Jpla- z hal, naj jo vmori, — Ni oftali pojhleni kcr- Jhenizi vezh per laki hijhi, kjer nefrumno ni °jhlvo njej po zhiftofli flreshe, sukaj is ger- dkja sapelvanja fe nevfinileno preganjanje sa- *hne: ino feshko bres ftovefa neha. Nevfmilen oklaftnik njo hudo martra ino de hi Krilili fa satajila, ino fvojimu gofpo- , ar J u povolji ftorila; shuga njo tudi vojfhakam j” ofranioLenje dati; alj nizh ni s’njoj opravil. njeni ferzhen odgovor sapove nekimu voj¬ aku Kasilidu njo k' fmerli peljati. Ohfedil r, J° je, de ho do goliga iflezhena, ino v’kotel V| ele fmole vtoplena, ^Sramoshliva deviza fe je vezli vArafhila neframne ifleke, kakor vrele fmole. Lepo je roke pOvsdignila, lao toljko profila, naj jo faj oklezheno vmorijo , *lo fo ji dovolili. —• Vefelo fe po lem rabelnam ' roke da, ki jo po malim od nog’ do glave it le tri ure v’ vrelo fmolo fpufhajo, dokler Ivojoi zhiAo dufho Bogu isrozhi. Tudi Basilidu, ki je njeno framoshlivoll pred rasvujsdanim, nevernim ljudllvam Branil je nebefhko krono isprofila. — Dcklhe! r»- zhile fe od fo, Potamjme decijhke frumoshb- vofti. — Zakrivajte /podobno [roje leto, i ,lC pojhleno fe obldzhile j ne/pododna noJJia, ‘ li0 neframno sadershanje nedolshnojl mori. Ma¬ po >■ vam, ki fle ino ajlanele zhifliga ferMi Boga bole gledale. .S r a m o s h 1 i v o A je devize Ljuba s ar j a j li t e r n a , Zhe nje nima tvojo liže, ,Si devifbtvo vgafnila. 41 • )S v, Regina, fsgled bogabojezhe palterize. ,Sv. Regina je shlahne, pa ajdovfke ft® 1 ’ 1 ’ fbe imela. Mati ji je na njenim porodi vm el ' la. Dali fo jo neki kerfhanfki dojki v’ arnik' 1 ! ali dojAvo; od nje bila je v’ kerfhanfki vel ' poduzhena, ino po tem kerfherta. Beda r J" 119 neverni ozhe d a mn vsem c, 'mo sve, de je krhl¬ ja na , njo vef Terdit k’ njeni dojki od Lifhe sa- shane. Dokra shenka je jo rada pod llreho vsela, ino Reginza ji ovze na deshcli pafe.— Oh boljjhi je na 'kmetih med nedolslmoj shi- vinzoj bili, kakor po grudih ino meftih per sa- pelivzih shivcli. .dvoje tiedolshno vefelje ima f%er vfak {lan, nar lepjhi pa kmelijhki, naj bi J>wv v njim shiveli. S' veTelim Terzam je fv. Regina fvojo malo zhedo paTla, ino koshje rezki premiThlo- v ala, Rada je na Jesufa miflila , ker fe ludi dober pafiir Tvojih ovzkiz imenuje; profila ga je, de ki ludi ona kila njegova svefta ovzhiza. Premifhlovala je frezhne paflirze na Bellehem- flfih planjavah, 1 > ter jih je v' duhi gledala, kako fo per jafelzah Jesufovih klezkali, ino Od- ''efhenika fvojiga molila. Darvala je tudi ona Ijkkimu Jesufu Tvoje ferze, ino mu je obljubila sveTta vTelej okati. — To fo lepe ino /ve/e re- 'Tfi sa fante ino dekline na pajhi- Od takih naj bi sa kratek zhnj pogovarjali fe: angeli boshji bi fe s'njimi vefeli/i. Alj pogojjo fe pajjirji ino Paflerize na pajhi gerdo sadershijo, ne- framno norijo, fe jhrivjhi ofudnih rezki vu- zll ijo, mo greh delajo, ki v’ nebo vpije, ino fe imenovali ne fme. Bog fe vfmili lakih n dadetizhov ! DeshelTki oblaltnik je po tiflim kraji hodil, J e salo Regino Tposnal. ino njo vseli hotel. Rav- 0 Ravninah, 120 no je bila v’ petnajftim Jeli: alj v' nevarn sakon i s’ nerernikam vdati fe ho tla ni, inojmu je ot- krito ferzhno povedala, deje krifljana. S’liu- dim ino s’ dobrim njo nagovarja, kerflionfko , vero satajiti, ino njega vseli; alj ona Jesufu svefla oftane. Vkashe jo tako nev fmiJeno ljizliati ] ali lepfli. de fe je zlo nevernikom vfmilila, po tem v’jezho potifniti; alj jezlia fe je rasfvet- lila, ino ond osdravlena bila, Drngi dan njo sopet pred fodnika perpel- jejo: ino kedar fe smoliti dala ni. jo s’ siieles- nimi grebenmi rastergajo, s’ gorezhimi baklam 1 palijo, ino v’ merslo vodo pomakajo. Kedof ona v’ nar hujfhih martrah Boga hvali, fc gW is nebef saflifhi: ,,Bali (pridi) Regi« 8 ' de bofh deleshna krone I s v e 1 i z h a rj J fvojiga!-‘ — Na te gtaf fe je nad ofoni nevernikov preobernilo. —• Tako bo iscelishtfflt kdor do koma svejl oftane. Dve roshze zvetijo is semlje v’ neb« 1 Lilja nedolshnoiti bela; Rudezha ko kri bo sravn' Ulje lop« Ros h a terplenja zvetela. 42. ,S v. Ros a. Isgled devifhke poteppeshlivofti- V’ Ameriki, v’ novim deli fveta, je R* 1 ' 1 fv. Rosa rojena. Vboshniga ftanu je bila, 121 lepiga oblizlija 5 sa to fo njo Kosho imenovali’ namefti Isabele , po kateri je kerfhena bila* Rosi pa ni dopaclla telefna lepota, ki deklize tak rada vkane ali ogoljfa, ino v’ nefrezho per- pravi. ,Skerbelo njo je pofhteno, bogabojezhe ferzej sa to fe terdo podila, ino je rada moli¬ la, po isgledi fvete Katarine ,Senenfke, katero fi je v’ fvojim sbivlenji pofnemati isvolila, ter je fklenila sa vfelej v’ devifhkim Rani oltati. De bi fe grefhne nevarnofti sognila, ni hot- la v’ pofvetne tovarfhije sahajali, ne po navadi drugih rasvujsdano sbiveti. Sa to fo njo ma¬ lovredni ljudje zhertili, >) safmehvali, ino ger- do obrekali. Alj vfe voljno prenefla, ino ve¬ lela bila sa Jesufoviga imena del preganjana biti. ,Sv. Rosa je tudi sa fvoje ftarifhe pridno delala, ino jim je kakor pridna buzheliza ali ahebeliza shivesb nofila. — Redar je pa vidi¬ ta 5 de bi sa njo prenevarno med sapeljvimi ljudmi shiveti bilo, je fhla v’klofhter fveliga Dominika, de bi Bogu bolj svelto flushila. — Tukd naj vjuka dekliza kraj sapufii, kjer bi l e leshko greha ovarvala. Kdor ne varno ji Ija- bo v’ nevarno fi konzhan. Zhlovek pa bresvfe fkufhnjave biti ne mo- 'e- v’ njej fe zhlovefhka zhednoft poterdi. Tu¬ di Rosa je imela veliko fkufbnjav, alj vfe je s' boshjoj pomozbjoj ferzhno premagala. — Tudi mi fvoje JkuJhnjavc lehko premagujemo, alj le ) iSoTrashili. 11 m hozhemo : v Bog naj ne da zhres najho moih JkuJhali. De bi Tv. Rosa v’ zhednodi popolnama do- radla, ji Bog hudo bolesn pofhle. Voljno je vfe bolezhine terpela, ino pogodo sdihovala, rekozh: „0 ljubesniri Bog! le pofhli mi teshav, pa tudi fvojo ljuhesn y’ mojim ferzi poterdi!’ 4 Mlada v’ letih, pa bogat« v' zliednofti, je Tvoje sbivlenje polna ljubesni v Jesufa fveto fklenila. Bog fvoje ljube pogoflo objijhe , jim pojltt- Ija dujhne ino lelefne leshave , ino jih tudi hudobnim ljudem preganjati da; alj frezhna dujha, ki fvojo JkuJhnjo dobro objloji, sukaj ker bo pravizhna najdena: bo prijela krono , je Bog obljubil lem, Ki njega ljubijo. Hozhefh ti v’ sbivlenje Enkrat jit’ od tod: Krish ino terplenje Je kraljeva pol. 43. ,S v. R o s a 1 i j a, Isgled isvelizhanfke iamote* Na Lafhkim v" medi Palermo rojena je m Rosalija, mlada, imenitna, ino bogata devi* fl ’ hitro fposnala, de je fvet goljufen , ino nevar¬ ne njegove dobrote. V’ drahu pred sapeljva"' 123 jam, ino is gorezhih shelj Jesufu v 1 lepi ne- dolshnofti flushiti, fe v’farno ten kraj na goro poda, ino tamkaj veliko let lepo Bogu flushi, moli sa flepe pofvetne ljudi, kifev’zhafne re¬ zili prevezh saljubijo. — Naj bi mlade dekli¬ ce bolj fainolo ljubile , kakor pofveten trujh i) ino nevarne lovar/hije, lehho bi fe, kakor fo. Rosalija, greha varvale. Zhe ravno ne v' pu- Jhavo, pa vender v ’ zerkuv ali v’ kak tih kraj fe more vezhkrat nedolshnoft podati, fvoje fla- bofti fposnat ino objokat, ino Boga profit, naj ji pomaga sapeljvanje frezhno premagati. ,Sv. Rosalija li je k’ sadnimu na hribi Pa- lernijo, bliso morja, prebivalifbe isvolila, ino je verh hriba v’ enim berlogi fveto vmerla, ka¬ kor vli nedolshni lehko vmerjo, ki fo zhiftiga ferza. — Dolgo let nifo vedeli sa nje fveto tru¬ plo; alj v’ veliki lili je Bog fveto devizo lju¬ bem sa priprofhnizo dal. ,Slrafhna kuga je po 1’alermi morila, sa to veliko ljudi v’gore sbe- fhalo. V blishni gori najdejo to fveto truplo, 'no sravno sapifano: „Jes Rosalija, hzher •^onibaldaMontrejalfkiga gofpoda, fini ,s ljubesni do Jesufa te berlog sa pre- kivnlifhe is volil a.“ Kakor hitro fo truplo fv. Rosalije vsdigni- 1 ' v ’ niefto Palermo pernefli, ino fe perporo- *kdi njeni priprofhni, je kuga nehala. Sa to 0 jo kriftjani sa patrono v kushnih morijah is- v °l>li, ino fe njej po vezh krajih v' priprofhno Hrup, hrum, prafka, fhuni, 124 isrozhili; kakor poftavim v’ Junfki dolini na Korofhldni v' fedemnajftim ftolelji. .Strafhna kuga je kila v' desheli, ino ljudje lilo merli. - Brumni duhovni, Jesviti, fona liriki pod fv. Ile- moj v’ enim kerlogi njeno podoho ofkerkeli. Bogu altar naredili, de fo verni po priprofhm fv. Rosolije, ino fkos terdno savupanje v kosh- jo pomozh nevfmilene kuge refheni kili. — Ta- liO Jesuf, shenin zhiftih dujh, projhnje fvojih nevefi gotovo vflijhi, ako fo le po bo s-h ji volji uravnane. ,Srezhen : kakor fvojo zhifiofi ohra¬ ni : on bo prijalel nebejhkiga kralja. Oj ne bodi vam teshko, ljube hz/iere, fr pofvelni lepoti, dobrovolji ino lovarjhiji odpove¬ dali, tudi sapelivo hijho sapufliti, ki vam ne¬ varna je j faj vaf Bog ne bo sapujlil, ino vttffl , vfe Hokral povernil. Zlie ferze po nehefhkim hrepeni, Prav lehko vfe pofvetno sapufti. 44 ,Sv. ,S i n k 1 e t i k a. Isgled lepiga devifhkiga sadershanj <• ,Sv. Sinkletika daja vfim deklizam 1 C P J sgled, kako lehko fkos fvoje lepo sadershanj c I tudi tovarfliize pokdljfhajo. Intela je bog®* 1 ftarifhe, ino sa to tudi fvatov veliko; pa ni *' omoshili kotla, ter je miflila v’ devifhkim ft,r 1 ni lehkejflii sa fvoje isvelizhanje fkerbcti. i Naj bi dekleta v’ fedajnih zhafih ludi lakih [vetih mifel bile, snanja ne delale bres dopu- Jhenja pojhlenih flarijhov, ali drugih predpo- ftdvlenih, ino sdkonjkiga ftana toljko ne po~ sheljele , zhe jim odlozhen ni: koljko vezh bi [režimih deviz oflalo , ki •?daj fvoje dni vsha- lofii prerekajo. Alj zhe hozhejh oftali pojhlena deviza, morejh tudi po devijhko shiveli, kakor [v. .Sinkle/ika. Racla fe je podila, je le sa potrebo pila ino jedla, sakaj nesmern sliivesh je ogenj ne- zhidodi. ,Svoje ozhi je v' Tre tim drahi imela, je vfako nefpodobno posheljenje fvojimu ferzn perpovedala, ino Troje molitve sredo opravljala. Redar To druge deklize to njeno lepo sader- shanje vidile, jih je tudi fkerbeti sazhelo. Ob- jifkovale To njo, ino profile, naj jili vuzhi ramo tako bogabojezlie shiveli; kar je s’ ve- feljam dorila. Kaj pa ti rasbersdano shenflvo v' fvoji fo- [ejki delajh ? Ljuljko med dobro pjhenizo fe- jejh ; sa to bojh pa tudi enkrat ljuljko shelo. ino Bog , tvoj plazhnik, bo tebe ino tvoje Ijulj- kino [nopje v' vezhen ogenj vergel. Bog da ,Sinkletiki darih let doshiveli, jo pa tudi s’teshavami objifhe. Nekoljko let pred Roj o fmertjo je Tubo bolesn dobila: tudi sno- b'ajua pudota je njeni dufhi veliko sbalodi napravljala. Alj ene dni pred fmertjo To vfe bolezliine nehale, ino dufha je she okufhala nebefhkiga vefelja, v' katere njo je Bog is tega Reta vsel. Ne bodi preshalofina, ljuba dujhal [ako ravno mnogokrat nobeniga praviga vefelja ni- majh do boshjih rezhi. Kakor sa temnim ob¬ lakom jhe lepjhi fonze pofije , bo tudi dal tebi dober Bog sopet Jhe vezli dujhniga vefelja le flanovitna v ’ flushbi boshji ojlani. „Kdor hzhe sa meno priti, ,Sam febe sataji, Naj krish na rame rseme, In sa meno hiti!.“ 45 . v. Taj d a. Sapelvanja s h a I o (t e n i s g 1 e d. Tajda, ali Tajf, je bila prebrifane glave, saliga liza, pa gerdiga sadershanja. Od fvojih ftarifhov flabo poduzhena je tudi flabo shivela. — Oh koljko dekliz sanikarnoft, ftarijhov pogu¬ bi, ki fesa Tajdoj v’ hudobno shivlenje podajo' Vfe pofvetno je ljubiti jela, na bosbje reah* pa zelo posabila. Hitro je bila od neframnib mladenzhov v' greh sapeljana , ino kmalo j« tudi ona bila drugih sapelivka; vii pofhteni fo le nad njoj fpo tikali. — Glej, moja dekli*«- ; kamo le nezhemerna nojha ino 'flabo snanje peljd! Tudi ti bojh namefti o/roka boshjigu flushavniza hudizhova, ino naftava ali sank« peklenjka, s’ katero bo nedolshne dujhe pektl lovil. 127 Bog fhe ni sgublene grefhnize sapuftil. Prifhli fo fvet duhovn ino njo fpreobernili. Njih gorezhe befede fo ji ozhi odperle; sagle- dala je preveliko gerdobo fvojiga grefhniga fhivlenja, vidila ftrafhno vezhnoft, ki take grefhnize zhaka. Na fvoje kolena pred mafli¬ rika pade, ino profi, rekozh: „Ozhe! nalo_ shite mi pokoro, tako teshko, kako fo moji grehi saflushili; perpravlena fim vfe ftoriti,“ Opuflila je fvoje sapelivo oblazhenje, sasb- gala je fvoje pregrefhno blago, ki je bilo zena nezhiitiga shivlenja, lozbila fe je vfe grefhne priloshnoiti, ino fe v’famoto podala, po nauki Noji ga dufhniga paftirja pokoro delat. —Blagor dujhi, naj Jhe loljka grejhnka bo , zlie fvoji- J« fpovednika sveflo vboga ; prava pokora njo itvelizhd. Od prevelike shaloiti savolj fvojiga pregre- fbenja, fi boshjiga imena isrezhi vupala ni; Nme te befede je po nauki fvojiga duhovni¬ ka isdihvala: „6 Bog, ki fi me vitvaril, ufmili fe zhes me! -< Bog fe je fvoje fpo- kornize vfmilil, je vfe grehe jiodpuftil, ino jo k febi v’ nebefhko kralj ellvo vsel. 0 deklina, ki fi Jhe v' fvoji nedolslinofli lehko vefela, varji sakldd ali Jha% fvojiga de~ l 'ijhlva , de ti sa njivi milo jokati potreba ne bo — Zhe fi pa dofedaj po grejhnih flopinjah Taj ide hodila, ne odlagaj tudi po fiermim poli Pokore sa njoj hodili • sakaj: 128 V’ nebefhko kraljekvo ka pota le dva: Ti p e r v i n e d o 1 s h e n p o r o s h z h a h p e 1 j a; Ti drugi pokore je s’ ter n jam na ftlan, Alj k’ sadnimu trofhtu je grefhniku dan. O dufha, ki perviga enkrat sgubifh, Le fkerbi, de drugiga ne samudifh. 46 , ,S v. Teki a. Tsgled, kako fe Bog v’Tvojih flushav- nizah velizhefti. Bila je fv. Tekla bi tire pameti, tudi fker* bno poduzhena; alj vfe to bi nje isvelizhalo ne bilo. Redar je pa fv. Pavl v’ njeno m e (to per- pridgal, fe je nauka Jesufoviga sveko prijela; ino fe dala kerkiti. Od te dobe nje je nar vezli fkerbelo ljubimu Jesufu dopaki, ino do¬ polniti vfe, kar je per fv. kerfti obljubila. Ne posabi;kerjhanjka dujha tudi ti per fv. ker¬ fti flor jeni/i obljub one fo saftavu tvojiga *»' velizhanja. Hitro fe je rasvedelo, deje Tekla kriftja- na, Sarozhena je bila: shenin ino karifhi f° ® vfe persadeli, njo s’ dobrini ino s' hudim fvele vere odverniti, pa nifo samogli. Ker H jo botli po gofpofki perfiliti, de bi fe omosbe la, je k’ fvetimu Pavlu sbeshala. Shenin sa njo sve; vjeli fo njo, ino divjim sverinam ras* 129 tergat vergli. Alj vilgamogozhen Bog je ne- | vernikam pokasal, de je on , zhlovefhkih ferz vishar , tudi gofpodar levov in o tigrov, ki nje- , govim ljubim shaliga koriti ne fmejo, akojim on prepove. ,Straf hna sverina fe devize ni do- teknila; kakor jagneta fo fe levi ino tigri krog nje vlegli, lepo krotko ji noge lisali, ino fbli sopet v fvoje berloge. — ,Srtzhen , kdor Boga sa varha ino prijat la ima; tem , ki njega lju¬ bijo, vfe v’ dobro isidc. Nevfmileni malikvavzi fo njo v’ ogenj po¬ tikali, alj s dr a va je prifhla is rasbelene pezhi nasaj. — Tako je fkasal Bog po marternikih mo devizah fvoje velizhakvo. ,Sv. Tekla je fhe po tem veliko let shivela; ino njeno ime sdaj po želim fveti flovi. — , Svojo škafi o ji ino nedolshnofi mrvali je tudi tvoja dolshnoft, ker- Jhanjka dekliza I S ogibaj fe nevarnih prilosli- n °jl, shivi lepo liho ino bogaboježke $ pridna bodi, ino profi Boga, naj ti v' [kujhnjavi po¬ laga , pofebno, ker v’ jvelim Ozhenajhi moli/h: »Ne vpeli nnf v’ JkuJhnjavo; lemuzh rejhi na/ °d slega, ali /indiga / 4 Ako bo Bog s’ teboj, bdo bo soper lebe ? Kdor v’ savetju i) bosjimu prebiva? V’ fredi levov fladko on pozhiva. V Sagotji ali varftvi. 130 4 7 ,S v. T e o d 6 s i j a. Isgled shive vere. V’ jutrovi desheli je fv. Teodosija shivela, ob zbali zefarja Dioklezjana, ki je nar hujlhi preganjavz kriftjanov bil. Polna shive vere ino gorezhe ljubesni v’ Jesufa je bila perprav- lena sa Tvojo Tveto vero terpeti ino vmreti. Ravno je nekoljko kriftjanov na fodnim mefti v’ shelesji vklenjenih ftalo, in Tvoje Tmerti zha- kalo. Redar Tv. Teodosija memo pride, jih lepo posdravi, v' veri poterdi ino jih poprofi, naj Te per GoTpodu nje Tpdmnijo. — Ne fme- tno fe fvojih prijallov ino snanzov v’ nefrezk framovali ; pomagali jim , kar je mogozhe i" prav, je najha dolshnoft. ,Sposnali fmo P a tudi dolshni fvojo [celo vero } ako naf vip oblajl na odgovor poflavi. VojThaki, ki To ftriftjane varvali, mlad 0 devizo hitro popadejo, ino savolj vere pred Todnika peljajo. Ozhitno mu je povedala, de je kriftjana. —- Ni najha dolshnoft, komur bo¬ di fvojo vero praviti-, ulj dolshni fmo datiraj Jhi fvoje shivlenje, kakor pravo vero sa/ajUh ino druge pohujjhati. ,Sodnik Teodosijo s’ dobrim nagovarja; naj JesuTa sataji; ker Te pa ona ftanovitn 0 brani, njo rezhe iflezhi, ino s’ shelesnimi g r f' beni tergati: VTe je voljno terpela , le to J e nar vezh bolelo njo, do goliga iTlezhenej biti; 131 — Kako vfe drugazh je sdaj pet' mnogih dek~ lizali! ,Svetih rezhi fe framujejo . %he jih kak pofvelnesh sa to kaj maliga podrashi; nefrain- niga sudershanja jih pa ni fram , de le pofvet- nim ljudem dodadejo. Nevfmilen oblaftnik, ker njo ftanovitno vidi, vkashe devizo vtopiti; ino tako je dala ona sa fveto isvelizhanfko vero fvojo mlado, nedolsh- no shivlenje- — Tudi mi fe ne ftnemo jvoje vere, ne ker/hdnjkiga sudershanja framovali: tokaj: „Kdor bo mene pred ljudmi Jposnal , govori Jesuf, ga bom jposnal tudi jes pred fvojim Ozhelam. Kdor mene bo pa pred ljudmi totajil, ga tudi jes v’ prizho angelov fa fvojiga fposnal ne bom.‘ e »Sveta prava vera je nebefhki kluzh; kdor nje sataji, fi vgafne vezhno luzh. 48, ,S v. T e r e s i j a. ^gled, kaj branje dobrih bukuv velja. V' ,Shpanfki desheli je fv. Teresija imenit- " e ' pa tudi bogabojezhe ftarifhe imela. Njeni '°ber ozhe fo vfak vezher otrokam ino dru- diini po navadi is fvetiga pifma, ali is shiv- , en ja fvetnikov kaj lepiga brali. Mala Teresija [ e l enko poflufhala, pa tudi farna rada brala, l1 «or hitro fe je brati navuzhila. To branje J e toljko ljubesn boshjo v’njenim ferzi vnelo, 132 de bi rada bila kri prelila sa fveto Jesufovo vero. ,Sklenila je v’ fvojim sbivlenji fvetnike pofnemati. — .Srezlma dekliza, ki rada [vele bukve bere. Bog, ki visha modre moshe, de jih pijhejo, on fam Jkos nje govori. Koljko kratkiga zhafa nam lepe bukvize napravijo, koljko vefelja nam branje da ; naf varje poflo- panja, ino sapelivih lovarjhij. Perva frezha otrok fo fkerbni ftarifhi; kdor jih pa nima na semlji vezb, v’ nebelih fvojig« Ozheta in Mater ima, kakor fr. Teresij«- Kedar je v’ dvanajftim leti fvojo mater sgU' bila, je pred neko podobo Matere boslije tek¬ la, ino je tam jokaje profila, de bi Marija bila v’ prihodno njena mati. Teresin ozhe nifo vtegnili, sa njoj dovolj ojftro gledati; sa to fe je s' eno fpazheno dek- lizo, ino s’ nekimi mladenzhami fesnanila, je s’ njmi od flabih rezbi pogovarjala, ino ta¬ ko zbe dalje flabej perhajala. Od tega sn» n ' ja je posnej farna rekla: „Sdaj fposnami kako je v’ mladofti, v’ kateri bi imel' zhednofti faditi, nevarno, s’ ljudmi °^' hajati fe, ki nezhemernofti fveta fposnajo, ampak le veliko vezh v’ nj e nap elj rije j o. Zhe bi ftarifham fvetvalai profila bi jih, dobro gledati, kar J c nar bolj mogozhe, s'kom olrozi hodij 0. Tudi jes fim fe po takim snanji to Ijko premenila, de nifim ne snamnja p r ‘ v ve zhednofti imela na febi vezh.“ 133 Teresija je tudi v’ lem zli ali nekoljko fia¬ tih bukuv dobila, jih sheljno brala; ino te fo ji zhifto ferze fpazbile. Jela fe je gisdavo ali ofertno n obli, lafe krifhpati ino roke mebku- shiti; le fkerbelo njo je kako bi poJVetnim ljudem prav dopadla. •—- Vidijh, ljuba de- h Ih a! kakor je po fveli veliko sapelioih ljudi, je (udi fhkodlivih bukuv : potreba fe jih je ko shiviga ognja v ar v ali, ino samezhvati flabe nauke, kakor kazhji (Irup Preden fe bukve bero , morjo fe duhovnim pokušati, zhe ji fa¬ rni prav ne posnamo, de bi nam ne Jhkodvale. ,Slabe lovurjhije ino pa sapelive bukve fo nar bujjJii fovrahniki mladih ljudi. ,Srezha je bila saTeresijo, de fo ozbe nje nevarn ban fhe o pravim zhafu fposnali. Dali fo jo brumnim nonam; ino fveli nauki, pa lepi isgledi bogabojezhiga shivlenja fo mlado Teresijo fpet na prav pot povernili. Bila je po tem duhovna mati veliko fvetih deviz, ino bogabojezhih ljudi. Vuzhila jih je fveto shi- v eli, ino je farna veliko fvetih naukov popifa- l ; i- De bi jo ozhiilil, ji pofhle Bog hude bo¬ ksni, ino veliko drugih teshav. Vfe je lepo v °ljno prenefla, ino vezhkrat v’ voljo boshjo podana, isrekla: „Gofpod, daj mi terpe- 11 « alb v m r e t i!“ Zhedno branje, Lepo s n anj e Tebe frezhno it’ri. 134 .Slabo branje Gerd o snanje Tebe pogubi. 49. ,S v, U r f h u 1 a. Isgled fefterniga pofvarjeuja. Lepo fe Letijo svesde na jafnim nebi, fhe lepfhi fe Letijo boshji fvetniki ino Letnice t nebelih; nar lepfhi pa tiki, ki fo drugim lepe isglede dajali, jih pred hudim Larili, ino v dobro opominjali. To je ftorila L. Urfhula, ali Urfha , deviza ino marterniza. Bila je, p° miflih vuzhenikov, naAnglefhkim kraljeve ro¬ dovine, Pokasala je she v’ mladofti, de k° imenitna fvetniza. Salo je bilo njeno oblizk- je, alj lepfhi fo bile njene zhednoki. •— Praš¬ na je vfa dekli/hka lepota, goljuf na vfa perljud- noji, zhe ferze shlahno ni, ino glava malo pri' da. Le pojhleno sadershanje , ino pa priden nauk flori devizo hvale vredno. Na Franzofkim ii je tiki zhaf neki vojvod* lepo deshelo v’ vojfki ofvojil, ino jo med fvoj e vojfhake rasdelil. Vojfhaki fo hotli sliene J* fvojiga kraja imeti; poflali fo satorej na Eng' lendarfko po neveke. Veliko lepih, mladik deviz je bilo nabranih, ino med njimi nar imenitnej fv. Urfhula, nekimu vojvodu obljub- lena. Zhe fe je ravno devizam toshilo po Loj 1 domovini, vender fo fe Bogu v’ roke podale? 135 ino zhres morje fo jih na Fi’anzofko semljo peljali. Boshja volja pa ni bila, jih pofvetnim sheninam dati; Jesuf jih je sa Tvoje nevede is- volil. Hud vihar ali hurja ladije na Nemfhko sanefe, ino prifhle fo v' imenitno metlo, ki Te Keln na Rajnu imenuje. V’tim kraju je ravno ftrafhna vojfka grosovitniga Atila leshala, taji- IHga nevfmileniga vajvodarja, ki je toljko lepih nieft rasful, ino ljudi po nafhih krajih pomo* r, I< Divji, neverni vojfhaki fo fe deviz lotili ; # lj fv. Urfhula fe vtlavi, ino fvoje tovarfhize ferzhno nagovori, rajfhi vmreti, kakor v’pre¬ greho dovoliti. Po isgledi fvoje vajvodize fo y fe devize Bogu svetle otlale, rajfhi dala fvo¬ je shivlenje, kakor devifhtvo- — To je pravu shiva ljubesn dobrih iovarjliiz, de fe med febb hiidiya var jejo, ino pofvarijo Take bogaboje¬ če ino tudi sa druge fkerbne deklize fo po- n >ozhnize angelov boshjih. ,,Zhe tvoj brat ali fejira grejhi; pofvari ju na farnim. Zhe te flijhi, ji fvojo feftro perdobila. Ako tebe m pojlujka, Jhe eno sa prizho poklizhi, ino fpet "Jo pofvari. Zhe tudi to ne pomaga, povej P r edpoflavlenim. To tebe Jesuf vuzhi. a ,Serditi vojfhaki fo devize s’ fulizami po- gorili , ino s’ pufhizami potlreljali. Vfe fo vmer- e * alj angeli fo nefli nedolshne dufhe v ne- "efhko kraljetlvo, kjer fe med njimi sdaj v - Urfhula vefeli. — Bodite ferzhne, kerjhan- deklize, tudi ve, ino ne bojte fe tiftih, ki lrit Plo vmorijo ? dujiii pa kaj Jlorili ne morejo. 130 Bojte fe veliko vedi tega, ki lehko dujho ino truplo v' veduto pojnblenje pahne, i) Vfe liutlo premagujmo, Ki dufh o pogubi; Sa venez fe vojfkujmo, Ki vekomaj z veli! 50. ,S v. Veroni k a. I s g 1 e d kako fe moli ino dela. ,Sr-Veronika, v’Lafhki desheli rojena, J e imela vboshne, pa bogabojezhe karifhe. She s' maternim mlekarn fe je navuzhila Boga shi- ro ljubili. Ker nifo imeli sa zhem Veronik 0 v’ fholo dati, je toljko bolj s ve k o kerfhanfkc nauke poflufhala. Moliti bilo je njeno pofek no vefelje, pa tudi dol slin ofti fvojiga kanu d°' jiolniti nar vezlii fkerb. — Tako she v’ vihi' dojli dele pokas/ie, kaj v ’ ftarofU bo. Bog je odlozbil vfakimu zbloveku pofeb« 0 dvojno dolshnok: moliti ino delati; alj lokdo obedvoje tako lepo dopolni, kakor f' 1 Veronika. Vedno je imela na deli fvoje rol* 0, ino per Bogu fvoje ferze. IS'i na polji k<3®t ne poflufhala, kaj drugi kramljajo; pridno J c delala, ino po tiho premifhlovnla bosbjc re ' zbi. Vfaka ta nebefbkig« ze peti, fe j rosbiza njo je fpominila na Uto J i, ki je kvaril njo: flifhali pd^ 11 e od vefelja pofolsila, ker tako b' i) Pehne. 137 po Bogu hvalo pojo. S’ vil m je bila prijasna l io dobra, sakaj boshji mir je v’ njenim ferzi prebival. Redar je vtegnila , fe je v’ famoten kraj podala, ino dokler fo drugi prasnovali, drug zhaf sTlabirni pogovori tratili, fe je ona v molitvi s’ Bogam pogovarjala. —• Tako leliko v’ v fakini (tanil Bogu flushimo ; ino zhe ga lju¬ bimo , najdemo zhafa dovolj. Veronika je imela velike shelje v’ fveto drusliino bogabojezbih deviz v’ klofhter jiti, pa brati ino pifati snala ni. Sa tega del fe je po nozhi, kedar je slie vfe poopravila, branja uzhili jela. Ker pa nikogar imela ni, de bi ji kaj pokasal, ji ni po frezhi fhlo, ino njo to- ■jko fkerbelo, de fpati ni mogla. Marija, tolashniza vlih revnih, fej ji na to v’ fpanji perkashe, ino njo potolashi rekozh: „Nikar d toliko k’ ferzi nesheni; sadofti je s n a t i tri befede Ja 1 i refnize, katere fo; pervizh: Ohrani zhiftoft fvojiga ferza; drugizh : Imej poterplenje s’ fpotikleji 'Oo flahoftmi fvojiga blishniga; tretjizh: } adi fe vfak den premifhlovati terplen- je Kriftu fovo.“ —■Blagor tudi lebi , dekliza, a ko leh freh ref niz ne posabi/h! Veronika ni shivela sa minejozh fvet, le ? a nebela je fkerbela. „Jes morem delati, ja vezhkrat djala, dokler fhe mozh ino * d a f imam. £< Nar vezlio vefelje imela je, ! °inu kaj dobriga ftoriti. ,Svojim predpoftav* e oirn bila je v’ vfeh rezheh pokorna. Bog je dal fvoji svefti flushavnizi she v 1 tem shivlenji -• A 138 fchudeslie delati, de hi pokasal, kako pridne ino bogahojeshe devize sa ljubo ima. Deklize! po isgledi fv. Veronike dolshnofti fvojiga flanuvfelej svefto dopolnite: molile, ino delajte , de kote zhafno ino vezimo frezhne. Moli ino delaj. De p o Ihte no fe shivifh; Moli ino del a j , De nehefa sadobifh. 51. t S v, Z e i i 1 i j a. Isgled tovarfhije angelfke. V’ Rimu je bila fv. Zezilja shlahniga rodn. pa tudi shlahniga sadershanja, od fvojih nda- dih dni svefta flushavniza Kriftufova. Njemu fe je saobljubila deviza oftati. — Pravizhne ob' ljube delali je dobro, ako fe svefto dopolnijo j olj boljhi je obljube ne Jlorili , kakor ftorjenfi prelomili. Salorej fe inorjo fpovednih vfcltj pofvelvali , preden fe kaka pofebna obljubo flori. ,Sv. Zezilja je po tem rsela shlahmg* mladenzha Valerjana, zhe ravno ni bila nje 11 ' 1 volja; ker fo ftarifhi to hotli. Hitro po p° r0 ‘ ki pa rasodene mladenzhu, de je obljubila de¬ vize oftati, rekozh, „YalerjanI mene a 11 ' gelj varje, ki hrani moje devifhtv'’’ Varji fe satorej mene dotekniti, de 11 jesa boshja ne vneme nad teh 6 —■ & e ' 139 dar fe sakonjki lepo pojhleno saflopijo } leliko en drugiga nefrezhe vdrjejo, kakor fv. Zezilja fvojiga shenina. Valerjan je devifhtvo Tvoje nevede fpofh« toval, ino je djal, de liozhe Lili kriftjan, naj bi le angela vidil. Zezilja mu odgovori, de lo bili ne more, dokler kerfhen ni. — Pofhle ga fvelimu papeshu Urbanu, ki je savolj pre¬ ganjanja fkrilo shivel. Bil je od papesha v’ Tveli veri poduzhen, ino kerfhen. Redar na- sdj pride, najde Tv. Zeziljo molili, sravno nje pa angelja v’ veliki fvetlobi dva venza v' rokah dershati. Obedva da na to molila ino hvali¬ la Boga. — Naj bi tudi sakonjhi tako lepo en *’ drugim molili j sdrushetia molilva per Bogu nurvczh premore. Valerjan je po tem tudi fvojiga brata Tiburzja k’ kerfhanfki veri perpravil. ,Sv. Zezilja ga je podvuzhila, ino fv. Urban kerdil. »Donef te fposnam, de fi prave moje alilahte, je fv. Zezilja vefelo Tiburziju rekla, ker fi is ljubesni do praviga Boga sa- uizkvavez malikov podal.“ •— Naj bi fi e faka shlahla tako dobra bila } vezli sa isveli- shanje , kakor sa z/iafno premoshenje Jkerbela, kol j ko bolj frezhna bi bila ; alj po gofio fe le zherli , ino v nefrezko perpravlja. Kuho ger- do je to ! Redar deshelfki obladnik to sve; vkashe brata vmoriti, ker fvete vere satajila nida. 1 udi fv. Zeziljo primejo , ino ob glavo denejo. 140 Angeli fo vlih treh nedolshne dufhe v’ nebefh- ko kraljeftvo fpremili. ,Sv. Zezilja je tudi sMepoj, vbranoj musi- koj Bogu hvalo prepevala; sa to njo fhe sclaj sa patrono pofhtene musike imajo. — Vefelo tudi ti lehko po v/ih fvojih polih prepevajh, dokler nedolshno ferze imdjh, rekozh: Kjer kol j fe snajdem, kamor greni, Vefela fim, sa to, ker vem, De fo per meni angelzi, Moji svefii prija teli. 52 . ,S v, Žita. Isgled pofhtene kmetifhke deklize. Nar salifhi i) lepota je fveta nedolshnok- •holjfhi ko shlahen lian je ljuba zliiftoit ferza- ino mladih dekliz nar vezhi hogaftvo jo polk' teno sadershanje. — Ako li borniga banu, naj le to trojno blago imafh, tako h bogat ' 1 dovolj; ino zhe ga shubifh, ne bo ti »‘ l zel fvet poverni]. To je miflila Žita, bogako- jezba kmetifhka bzber, kedar fe je v’eno g ra ' fliino 2) flushit odpravljala.— Tudi v’ fedaj»^ l zha/ih raj bi deklize ravno tako obljubo /lovile- raj rje sgubili, kakor fvojo nedolshnojl sapfO' vili, kedar fe v’ meji a , v’ taberne (ojhlarijej ali kjgofpodi v /tastiho podajokjer jih po nii ' i) Lepfhi, 2) Grad. 141 vadi (oljko sapelvanja zhakal Naj bi pa (udi, kakor Žila, fvelo shivele ! Vfako jutro je s g o daj, ali sa rano Vdala, hitro k’fveti maflii tekla, zhe je mogozhe ki¬ lo, ino po tem je pridno k’ delu legla. K’ ipovedi ino Id fvetimu obhajilu je rada pogo- fto bodila, ino tako je od ljubesni Jesufove vneta vfe tešhave lehko predala, vfe fkufh- njave ferzlino premagala. — Devize, ki fvele sukramen/e prav poyofio ino vredno prijema , iemf ne bo sapelivzam v’ roke dal. Le tifle, ki fo malokdaj per [povedi, ino redko per bosh- ji miši, pogoflo pa v’ flabih ! or ar/hi juh, lake na dujhi mer Ive grejhnize fe lehko sapelajo. Mladine nar vezh flabi pogovori, ino Mshersdane tovarfhije pohujfhajo. Zhe ne- kamne marne rada poflufhafh, pleperze po- jofh. ino fe s’ moshkim fpolam pezhafh, o ta¬ ko she vmira tvoja nedolshnod, ino- bo hitro v pervi perlosbnodi vmerla. Sa to fe je fv. Žita plefa, ino vfiga nevarniga tovarfhtva fkerbno varvala, ni nefpodobne befede rekla, pa tudi nfe poflufhala. Hlapza, ki njo je hotel polju¬ bili , je sa uho vdarla, ino mu fe grosila. njega Rofpodu salo,siliti, zhe nje per miru pudil ne bi. 1 jako dekle fe lehko sapelivzam vbrani, s’ dob¬ rim ali s’ hudim, ako le hozhe, ino pa v [rojim frrzi dopudenja nima do nefpodobnih rezili. Huj/hi je premagali .mo! rajne, kakor srninaj ne lovrashnike. Nar nevarnejfhi sanka sapeljvanja je tudi gisdava ali fhtimana nofha. Prevsetno oble- I4Ž zhena dekli/, a bo hitro ras vaj ena grefhniza. Sa to fe je fv. Žita ponishno ino le po fvojini ftani nofda; rajfhi je dala vbogajime, kakor bi bila na predrago oblazhilo sapravlja, ki fe nje- nimuftanu ni fpodobilo, ker je vedla, de deklize s’ gofpofhkim oblazhilam tudi rade gofpofhke I labe navade, ne pa zhedngfti pofnemajo. Hudobni fo pravizhne vfelej fovrashili, ino ravno tako fe je tudi Žiti godilo. Drushina njo je zbertila, zelo gofpod ino gofpa fta jo nekaj zhafa sanizhvala; alj ona je vfe to Jesti- fu isrozhila, ki je bil tudi sa naf sanizhvan: Ker fe je pa lepo krotko, ponishno sadersha- la, nobeniga rasshalila, ino vlim rada dobro ftorila, fo njo po tem vfi radi imeli, in tudi vbdgali, kedar jih je pofvarila. Ofem ino fhtiridefet let je per eni hifhi flushila, ker je vedla, de h pogofto flushbe preherati m koriftno, 1) sakaj: Gode flushbe dajo redke fuknje. — Ino kakor je lepo shivcla, je tudi f^ezhno vmerla. Vboga je bila na semlji, «*j sdaj je bogata v' nebefih. — Ne jijhi, ljuba dU' Jha, pregrejhnmu frelu dopafli, ampak le v , nebefa nuj fe pocsdiguje Ivojo ferze. Ne bodi shalofina , ako bo/h sunizhoana ; le k’ nebefa «* fe oglodaj, ino vefelo supoj: Pregrefhen fvet me ne fhtima; Pa tud’ ne maram jes sa nja; Le tam v* nebefih je moj dom? Ker s’ Jesufam vefela bom. i) Pridno. 143 V. Pofeben opomin devifhkiga s h i v 1 e n j a* Ako premiflifh, ljuba dekliza, lepo, /ve¬ to shivlenje boshjih fvetniz, trojih prijatliz v’ nebelih, ino pogledafh, kako pofvetne deklize v Tedajnih zhafih shivijo, lehko ozhitno fpos- de fe shivlenje sveftih Jesufovih flushav- niK, ino pa shivlenje pofvetnenk lozhi kakor nozh ino dan. — Kaj li hofh isvolila: biti Je- sufova, ino po isgledi njegovih fvetniz shiveti, ali hiti pofvetna , ino sa pofvetnim potegnili? Dvema gofpodama ne morefh flushiti: ') Je&ufu, fvojimu sheninu, ino pregefhnimu Ive tu dopatli ne morefh. Poflufhaj , kako lepo tebi fv. Janes pifhe, on zhift ino ljuhesniv Je- sufov vuzhenz: Nikar ne ljubi fveta, tu¬ di ne tega, kar je na fveti. Zhe kdo fvet ljubi, ljuhesni hoshje v‘ njemu ni. Vfe, kar je pregrefhniga na fveti, je '•e zhift o poshelenje mefa, ino lakom¬ no, nevofhlivo poshelenje ozhi, ino prevsetno Sadershanje napiihnjeniga shivlenja; ino vfe to ni is Ozheta, od Doga, ampak je tega fveta. ,Svet pa P r ejide, ino vfe njegovo poshelenje; le ^dor voljo boshjo dopolni, oftane ve¬ koma. 2) ,Svet pomeni vfe sapelive ljudi, Nevarne dobrote, grefhno vefelje, ino tako ') Mat, 6, 24. — 2) I. Jan, 3, i 5 . - 17. 144 blago, tl nafhe ferze od Boga na pofvetno vlezhe, ino v’ greh napeljuje. Ljubesn takih rezhi oflepi diifho, ino jo pogubi; sakaj, kdor fvet ljubi, bo s’fvetam konez vseh Kdor m s’ meno, govori Jesuf, je s op er mene, ino kdo s meno dobriga ne fprarlja, rasnafha. i) Zhigava hozhefh biti? Jesufova, ali flushavniza tega Treta? O ljuba dekliza! bodi pridna Jesufova ov- zhiza: le vfmilen Jesuf je tvoj dober dufhni paftir. On, ki fvetle svesde kakor bele iagne- ta po vifokim nebi pafe, ino jih lepo v’ fhi- rokim morji napaja, on je tvoj ljubi paftir* Njega famiga fi sa fvojiga sbenina isvoli, dok¬ ler v’ famifhkim ali ledik banu shivifh; alj bofh kdaj hotla v’ fvet sakon (topil!, naj tebi on fkos tvoje barifhe, predpobavlene ino pn- jatle sbenina sbere, ki po njegovi fveti volji bo* Le tako bofh gotovo frezbna. Zhe pa n e veda. Jesufova biti shebfh, w°" refh tudi sbiveti tako, de njegove zinilo lj u ' besni vredna bofh. —• Vsemi satorej , ino glo¬ boko ft v'ferze sapifhi: VI, Pet slatih naukov devifki£ a s h i v 1 e n j a* 1. Modi pogobo ino vredno k' fP°' vedi, ino k^fvetimu obhajilu. — Pobe 1 - i) Luk, ii, 23. 145 ne nevefte shelijo redno ali ref zhaf s’ fvojim sheninam biti; in koljkorkrat perloshnoft ima¬ jo, objifhejo fe. Jesuf, shenin tvoje dufhe, pofebno v’ prefvetim sakramenti refhniga Te¬ leta prebiva, ino tudi sheli, de ga vezlikrat objifhefh, ter te vabi rekozh, „Pridite k’ tneni vfi, ki terpite, ino Ite oblosheni, jes vaf bom poshivil. •) Jes fim prava vinfka terta, vi mladike. Kakor mladi¬ ka ne more roditi farna od febe, ako ne oltane na terti, tako tudi vi ne, ako T ’meni ne oltanete. Kdor oltane v' me¬ ni, ino jes v’ njem, on rodi veliko fa- du: ker bres mene ne morete nizh fto- riti.“ 2) To fe pa v fvetim obhajili sgodi, aedar fe fkos zhifto fpoved, shivo obshalvanje dorjeniga greha, ino refnizhno pobolfhanje čredno perpravifb, ino fe per njegovi fveti tnisi s’ njim fklenefh; sakaj on fam govori: »Kdor savshiva moje mefo, ino pije •noj o kri, oltane v’ meni, ino jes v’ i deklize tak lepo ena sa drugo fkerbele, kako velelo mo frezhno bi v’ pravi prijasnofti ino ljubesm ahalno in vezhno shivele! • Glej? polhtena kerlhanlka deviza, tako fc Jesulu svetlo llushi! Hudoben Ivet te bo lov- rasbil, ako polvetno, kakor druge, ne shivilh. Rasbersdani moshki te bojo sa terzaljko imeli- sapeljane sbenlke te bojo obrekvale , ino vpra- fhala rekozh: ,.Alj hozhelh topla v’ nebela jiti? Pa ne porajtaj na vle to; laj leje tudi Jesulu taka godila, kar je vlim Ivojim predpovedal, ter jedjal: Ako val Ivet lovrashi, vedite,de je mene poprej, ko val lovrashil. O "j Veleli le sa Jesula del sanishvana biti , in bodi dobrim shenam podobna, ki lo Jesulu do konza svetle oftale, tudi pod njegovim krisham Hale kedarlo njega, rosen Jonesa, vil drugi prijatek saputlili. Satorej leje pa tudiJesul dobrim du Iham po vdajanji pervizh perkasal ino jih rasve felil. — Hitro le bo tvoja zhaloft v’ veletje preme nila; ino oni, ki le tebi Imejijo, bodo shalvak rekozh: Te lo, ktere Imo nekdaj s a Im e h vali, ino v’ salramliv pregevor imeli Mi neumni Imo njih shivlenje sa n e fpamet imeli,ino njih ko nez sa nezhaft glejte, kako lo sdaj perlhtete me 1 ! boshje otroke, ino njih del je med Ivetniki. 2) 1 ) Jan. j 5, 18 . 2 ) Modroft 5, 3-8. 151 VIL Devifhki vene z. Q K r a n a e l.J Is fedem slilahnih roshiz deklifhkiga Hana Jesufu fpletan. Po nekih krajih deklize navado imajo, o kelih nedelah ino prašnikih v’ poletnim zhafi podobo krishaniga Jesufa s’ roshzami venzhati, ali kranzljati. salo, menim, de hi njemu fba¬ sale fvojo ljuhcsn. Lepa fhega je to. zhe fe le greh per kranzljariji ne dela , ino deklize ta¬ ko shivijo, de fo vredne Jesufu venze plelli. Ali fhe lepfhi Yenez Jesufu fpletali , is roshiz. ki po leti ino po simi zvelijo, ino ne obletijo 'ekoma, fe kerfhanfka dekliza vuzhi, is fedem kelih roshiz devifhkih zhednofti,—,Skos terd- »o naprejvsetje jih hofh fadila, s' ferzhno mo- lilvjo polivala, de hojo v’ tvojim pofhtenim sa- •lershanji lepo zvetele. — Poklekni satorej , kedar vtegnefh, v’ zerkvi, ali pa doma pred podobo Jesufovo, ino is shiviga ferza rezi: M O 1 i t n V in obljuba kerfhanfke devize. Vfmileni Jesuf, ti ljubi shenin zhiAih dufh ! v «emi donef majhen dar mojiga ferza, ki tebe 152 vredno ljubit’ sheli. Vfaka neveda fvojimu she- ninu lepo vefelje ftoriti jifhe; to tudi jes she- lim. Kaj pa bi tebi dala, shenin dufhe moje, de bi tebi dopadlo ? ,Sedem nebefhkih rosbiz fvelili devifhkih zhednojft hozhem safaditi v’ferze fvoje, s’ njimi lepfhati prebivalifhe tvoje, ino fkerbeli, de fe nobena ne pofufhi, de zbedno/l, ki tebi dopa- de, v’ mojim ferzi ne vmerje. 1. Perva rosbiza naj bo bela lilija> podoba zhifte n e dolshnofti. Per fvetim kerflti fim njo od tebe moj Jesuf dobila, Mari¬ ja meni jo isrozhila; satorej Iiozhem fveto ne- dolsbnoft, fkerbno varvati, kakor fvoje oko. Vlake priloshnolli fe bom s ognil a, v’ flabe tovarfhije ne hodila, nefpodobnih pogovorov ino sapeliviga perlisovanja ne bom poflufhala, s mosbkim fpolam fe ne pezhala, fvoje ozhi var¬ no ohranila; v' vfaki nevarnoiK klizala tebe bom na pomozh. — O fveta nedolshnoft! bocb lepota mojiga ferza, in oblazhilo mojiga telefa, naj de bom s' zhiftim ferzam gledala fvojiga Boga. •— Ozhe, ti Bog mojiga sbivlenja! od- verni od mene fpazhene shelje, naj de nezhi- ftoft v’ meni gofpodarila ne bo. 2. Druga rosha mojiga ferza naj bo | modra vijoliza, ki le na fkrivnim ra- | da zveti, s’ slilahnim duham fvoj kraj napolni, ona ponishnofti sala, zhedna podoba. Ne bom fe fhtimano nolila, ne prefherno med ljudi hodila, ne farna febe hva¬ lila, druge ne sanizhvala. Mlado liže kakor 153 roslia, ozveti, lepo ohlazhilo pregrehe sakriti ne more. Zhe bi ravno mene pofvetni ljudje hvalili, sa meno gledali ino hodili, faj bi sa to vender boljfhi ne bila, lehko pa flabfhi. >— Lepo pohlevno hozhem shiveti, fe bres potrebe ne pogovarjati, s’ pofvetnim’ ljudmi fe ne snii- niti, farno fkerbeti , de tebi dopadem, ino pa dobrim, pofhtenim ljudem. Sa vfo pofvetno lepoto ino dobroto ne maram, ker le tebi do- pafti shelim. 3. Tretja rosha zhe d n odi moje naj ho selen roshmarin, poboshnotli ali hogabojezhnodi shiva podoba. — Po* flufhati hozhem, o Jesuf, svetlo nauke tvoje, hakor Marija, Marte fetlra, ki je per tvojih nogah fedela; rada moliti, prav pogotlo veti isprafhovati, fkerbno zhuti, de v’ pregrehah ne safpim. Kakor modre devize hozhem ved¬ no perpravlena biti, kedar me k’ febi saklizal bofh. ,Skerbeti hozhem sa to, kar tebi dopa- de, ne pa sapelivim moshtvam tega fveta: de h bom nar bolj del isvolila, ki meni nikdar °dvset ne bo. 4. ,Shterta rosha moja naj bo shla- hen nagelz, drage pridnotli lepa podo¬ ba. Rada bom vbogala flarifhe fvoje, tud’go¬ spodarje in gofpodinje, kedar ti meni lo sapo- v efh, naj de bom v’ fvojim shivlenji tvoj do¬ ber duh. — Pridno in svetlo hozhem delati. "e le na videsh savolj plazhila, faj hofh ti enkrat moj vezhni plazhnik. ■— 154 Rada ko Marta bom drugim poftregla. febi pertregala, rboshzhekam dala; enkrat bofh meni vfe to povernil. kedar refelo meni po- rezhefh: .,Blagor tebi, dobra in svefta dekla- ker li bila v’ malim svefta, liozhem te zhrei veliko poftaviti; pojdi v’vefelje fvojiga Gofpoda.“ 5. Peta roshiza mojiga shivlenj* fiva potozhniza, sadovoljnofti lepa po¬ doba, naj bo. — Velelo liozhem v’tem ftam shiveti, v’ kateriga li mene poftavil; faj je 1« on sa mene nar boljfhi, ker li ga meni ti lam isbral. Tud’ s’ flabej sbivesham, s’ flabfln jedjo liozhem sa dobro vseli, faj le en zhafel« na semlji shivim. Gofpofhkiga, ali prevsetni- ga oblazhila febi omifhlovala ne bom , imenit¬ nih flushb tud’ ne jifkala , ker fo one fploh bolj nevarne, kakor pa miren kmetovfki ftan. Ji* bom fe vadila mehko shiveti, ker rasvada nar vezli ljudi nefrezhnih flori. Le v’ nebelih fo mojeshelje, tamka j jifhem fvoje vefelje, le gor na nje pogledvala bom- »Kjer je moj saklad ali fhaz, naj bo tudi mo¬ je ferze.“ 6. ,Sliefta roshiza naj bo rude zb« verlniza, ali garlrosha, poterpeshli T °' fti viden fpomin. Krislie ino teshave bom voljno nolila, ki nam v’ nebefa pomagajo. Tu¬ di moj Jesuf ti li moral terpeli ino fkos terplen- je v’ fvoje ' velizhallvo jiti, sakaj bi ne terpel* grefliniza jes? — Ne bom fe jesila, ne pr®' klinjala, tudi ne hudo s’ hudim povrazlioval* • ker me ti lepo pohlevno biti vuzhifh. Po pob 15 » tcrplenja bom voljno sa tebo hodila, ker mene sa febo vabifh, ter govori Ih. ..Kdor h o zli e a* meno priti, naj fvoj krisb sadene, ino hodi sn meno; naj de. kjer ti ti moj Jsvelizhar, tudi jes tvoja flushavniza bom. 7. .Sedma rosha zbednofli mojiga ierza naj vefela fdnzhniza bo, podob* koshje ljubesni. Kakor fe ona sa fvetlirn fonzam osira , pogleduje ino obrazba, hozhčm tudi jes gledati farno sa tebo. Nezliifli ljubesni v’ ferze fvoje ne dopn- ftim; fam ti, Jesuf moj, v’ njem prebivaj! Mdsbkiga fpola ne poshelim , ino nozhem no- heniga posnali, dokler tvoja fveta volja ni. »Glej, jes fim dekla mojiga Gofpoda; naj fe meni po tvoji befedi sgodi. t4 — Le farno eno te proflm, le farno eno shelim ; naj tebe ve¬ koma ljubim, ker fi tudi mene ti ljubil, prej ko fim tebe posnala. Teb fedem roshiz mojiga ferza vsemi. 0 Jesuf, naj bojo tebi prijeten dar! S’ tein hednoflmi hozhem lepfhati fvojo shivlcnje. is teli roshiz tebi devifhki venez fpletali, dokler kofb enkrat. Shenin moj. meni sa njega kro¬ no shivlenja vezhniga dal; ki shivifh. ino kraljujefh, s’ Bogom Ozhetom in s' fvetim Ku¬ kam rekoma. Amen. VIK. Juterni isdihleji ino molitve. Redar fe sbudifh, pobruhaj fe, ino rezi: Bog, moj Bog! tebi fe sbudim, ino te lepo sahvalim, de fhe shivim. Zhad ino hra- la bodi Bogu Ozhetu, ino ,Sinu ino fv. Duhu sdoj ino Tekomaj. Amen. Ne poleshavaj, ako fi sdrava , in hitro vdani, rekozh : Jesuf, moj vfmileni Jesuf, ki fi sa mene vmcrl, ino vefelo fpet od fmerli vdal! varval fi me nizojfhno nozh, varji me fhe donafhm dan, ino pomagaj mi, de bom v’ vlih rezbeh »veda flushavniza tvoja. , Ne hodi rasgalena i) med ljudi, ampak hitro in® pofhteno fe oblezhi, rekozh: Obleži me, o Gofpod! s’ oblazhilam ne- ddlsbnodi, ino s’Oblazbilam fvele zhednodi; naj ne do padem pregrefhnimu fvetu, ampak k tebi, fvojimu Bogu! Redar fe vrni val h isdihni is globozhine fvojig* ferza , rekozh: Operi me, o Bog, v' fvoji milodi, i n ° ozhidi mojo dufho vlih pregrefhnih madesho v > naj bode bela bolj kakor fneg, de s’ zbiAh™ ferzam tebe flusbim. Redar fi glavo opletafh , pofhteno fi jo ople 1 '' ino rezi : 1) Rasgarana. 157 Dobrotlivi Jesuf, sa mene s’ ternjam kro¬ nan ino saframvan! daj mi pravizhno pamet, naj fe tako noiim , de ii bom nebefhko krono saflushila, ino jo per tebi t’ nebelih nolil* vekomaj. Amen. Zhe vtegneih , poklekni sdaj, povsdigni ferz* ino roke , ter rezi: Ozhe, ljubi Ozhe! glej troje dete pred tebo ldezhi, ferze ino roke k’ tebi dershi, mo te pohlarno profi: osri fe milo na mene jro- jiga otroka, ino saflifhi moje juterne brala ponishen glaf. — V’ tvojih rokah fim fpala, v’trojim imenu vdala, v’troje fvete roke to tudi donef isrozhim. ,Saj vefli, zhefar mi je donef nar bolj potreba5 daj mi, kar tebi do- l>ade, ino bo sa mene prav. VTelej ino v’vfih rs- »heh isidi fe tvoja fveta volja. Jesuf, moj vfmileni Jesuf, preljubi sheuin dufhe moje! ne sapudi me donef flushavnia® IVoje, ino varji me, de ne bom tebe rasshalila, Ue tebe sapuftila , ki fi moj dober pallir. J vo¬ la roka naj me vodi , de v’hudo ne sajdem : hoja roka naj me brani, de fovrashnikam t toke ne pridem; naj .po tvojih fvetih naukih »fefto shivim. ,S ve ti Duh, tashej (trofhtar) moje dufhe! daj meni donef fvojo milod ino pomozh. Ka¬ kor fe mlada sarja zhres hribe ino doline milo tUsliva, in slato fonze vfe dvari rasvetli. naj fe ktdi zhres mena raslije tvoje pofvezhejozho Jna.de isvelizhanfka luzh, de bom fposnala ino borila vfe, kar je prav, ino fe rliga hudig* 158 rarrala, ki tebe shali. Naj pogafnejo rt« hude shelje v’ mojim ferzi , potihnejo naj rii flabi pozhutki, t’ mojim shivoti, de bode moja telo zhiito ino rredno tvoje prebivalifhe. Bodi zhefhena ino hvalena prefvetaTrojiza. BogOzhe, ,Sin ino fveti Duh, v’ treh perfhonah mi famBog, sdaj ino vekomaj. Amen. Perporozhi (e Mariji rlevizi, rekozh: O vlih deviz deviza, Marija moja mati! bodi moja profhniza, jes pa tvoja vredna lizher: naj de bom Jesufu svetlo flushila. ino fe v' ne¬ belih per njem s’ tebo vefelila. Amen. ferporozlii tc angel o varhu, ino rezi: Moj svetli angel varh, vodi me donel po poti refnize ino pravize, ki v’ nebela pelj*- Opominjaj me, de v’ nevarnotli ne sajidem; podpiraj me, de v’Ikulhnjavah ne padem; naj de ne bom na Boga posabila, ampak terdno s« teboj hodila k’ fvetim nebelam na Ozhet« r dom. Amen. Sdaj moli apoflolftiho Vero, po tem Ozhe nalhi ino Zhefhena ti Marija. Ako ne vtegncfli vfiga tega moliti, koljkoi’ saroorefh, potem pa flori dober namen, rekozb: V’ imenu bosbjim hozhem donel Tvoje del* sazlieti, vle pridno ino svetlo Jloriti, vic tesha- ve voljno poterpeti, ker je boshja volja takoj vfe naj k’ boshji zhatli bo. •— Varvala le bom s' boshjoj pomozhjoj vlakiga greha, polebno pa, katerim lim nar vezh nagnjena (pomil bi Uateriga greha fe ti je nar bolj rarvali.) V’ hudo tovarfhijo donel ne bom hodil*) in ah e me Irezha, Lom le nje fkerbno sogm- IM la; rfako Tkufhnjaro terdno premagala bom. ik»g je s’ menoj; kdo bo soper mene. Bog mi pomagaj ! Amen. I’o tem le pol hkropi, ino pojdi rcfelo na froje delo, IX. Pufebni isdihleji zhres dan. Kedar delo »azhnefb , rezi: Bog, moj vezhni gofpodar! ti mi dafh 1° delo ; k’ troji zhafti ftorim ga srefto in r efelo. Le po troji Treti rolji rfe Boriti prav 'helim, in Te rezhniga plnzhila tam r’ nebe¬ lih refelim. Vfe k’ vezhi zhafti boshji! Amen. Hcdar delo dolionzhaf h , isdihni: Mojo delo je ftorjeno, tebi Ozhe, isrozhe- "o; Treti sliegen delu daj, men’ pa enkrat Tre- I' raj. Aman. Pred jedjo Te pobruhaj , moli Ozhenafh . in lem rezi: Blagoflori (poshegnaj), vezbniOzhe! Tvojo brc ino naf; de jih bomo sarshirali k’ troji hvali vfaki zhaf. Po JesuTu Kriftufu, gofpodu ^fhim. Amen. Po jedi fe polirishaj, ino rezi; Hvalen bodi vezhni Bog sa dobrote Trojih ki Trno jih savshili. Ljubi Ozhe! profmo * e » vfo potrebno daj nam The, rfelej Te naf krnili! Po Jesufu Kriftufu, gofpodu nafhim. '^bten, Ozhe nafh i. t. d. Zhefhena Ti i. t. d. Uedar uro flifhifb, isdihni: 160 Bodi hvalen, vezhni Ozhe! vfako uro, vfaki zhas. Sdaj in na pofledno uro, ozhe, vfmili fe zhes naf! Amen. Itedar obhajat grejo, poklekni, Jesufa posdra- vi, ino rezi: Jesuf, ti sdravje bolnikov! daj boimmu fvojo pomozh, naj mu ho frezhno dsdravit'. ali pa vmreti mogozh. Daj njemu vredno pri¬ jeti tvoje prefveto telo, da mu bolesn ne k fmerti, ampak v’ svelizhanja ho. Amen. Itedar flifhifh morlizhu svooiti, rezi: Bog fe vfmili verne dufhe, ki je ’e teg« freta fhla; daj ji , de bo tam v’nebelih fvet’g* raja vshivala. Ozhe nafh. i. t. d. Zhefhena £ Marija i. t. d. Bog ji vezhni pokoj daj , iri vezhna lu»t> ji fveti naj! Naj pozhiva v’ miru! Amen. Ako fe v’ malim pregrefhifh (velikiga grelo (o Varji ko fmerti) le hitro isdihni : Ozhe! sopel lim grefhila; oh, kako j® nieni shal! Saj bofh meni gnado dal, de bom vezh tebe rasshalila. Bog, bodi milo£ !T meni vbogi grefhnizi! Amen. Itedar memo zerkve grefh, v' kateri je prefv e *° refhnoTelo, delno koleno perpogni, ino rezk Oh, bodi zhelheno ino hvaleno Jesufi 1 refbno Telo r’ prefvetim sakramenlu! Kako* prebivafh med nami ti, naj tudi shivimo v tebi mi, sdaj ino vekomaj. Amen. Ako prefvetiga refhniga Teleta v’ zerkvi ni, * glavo fe prikloni, rekozh : Bodi zbefhen vezhni Bog v 5 fvoji Treti hi 161 fhi; tukaj profhnje vlih otrok, ljubi Ozke . vfli. fhi; Enkraj nam pa priti daj v’ vezimo bi¬ lko , v’ fveti raj! Amen. Memo krisha gredozh , glavo nifko perpogni, rekozh: Krishan Jesuf! tebe molim ino te zbaflim, ter fkos tvojo fmert na krishi bit’ svelizhana shelim. Memo podobe Marije devize grede, glavo‘per¬ pogni, rekozh: Pozhefhena bod’ kraliza, boshja mati in deviza! O Marija, prof’ sa naf sdaj ino po- fleden zbaf! Memo podobe fvetnika alj fvetnize glavo ne- koljko perpogni, ino rezi: Bodi posdravlen - a fveti - a I. isvoljen - a lioshji - a fvelnik-za! bodi vfelej ti per Bog« ftafh - a mogozhen- a profhnik - za! Memo britofa gredozh, rezi: O Gofpod! vlim vernim dufham vezhen pokoj daj. Naj pozhivajo per miru, vezhna luzb ' jim fveti noj! ,Srezhno nam daj vfim safpat’, enkrat pa vefelo vdat’ k’ vezhnimu shivlenjuo Amen. X. Vezherne molitve ino isdihleji. iiedar fonze sahaja ino fe sazhne mrazbiti, rezi: Dan fe je 'nagnil ino sazhelo fe je mra¬ ziti , fpet je en dan mojiga sbivlenja per kraji, fpet fim en dan blishej fmerti, blishej vezhno- 14 162 fli, frezhne ali ncfrezhne! O zli o nehefhld, naj ho donafhen dan h' tvoji vozki zhafti ino k’ mojmu svelizhanju dnkonzhan! — Kedar fe bo pcrklishal hladen ve z h er mojiga shivlenja, ino ho ljubo fonze vgafnilo pred mojimi ozhmi. naj meni fveti ve z h na Inzh tam v’ desheli ozlie- lovi, kjer ni nobene fiozhi, ampak kjer isvole- ni v’ vezhni fvetlohi prebivajo. Amen. Itedar angeliko zhel benje odmolrfh, fjiomni k vernih dufh v’ j'znli , ino vezi: Bog jim rezhen pokoj daj. vezhna luzh jim fveti naj! V’ miru naj p oz hi vaj o rfi verni merlvi. Amen. Itedar fe leshat fpravljafh. poklekni ino moli: Ozhe nehefhki! glej, tvoje dete na fvojih kolenih pred tebo klezhim, fvoje roke k’tebi povsdignem, ino te is zeliga ferza sahvalim sa vfe dobrote, ki fim jih vfe fvoje shive dni od tebe prijela, pofebno pa sa te, katere fim donef savskih’- Lehko je donef pofleden vezher mojiga shiv¬ lenja na fveti!-*—Kaj bo sa mene, zhe me nizaj na rajtengo k’febi poklizhefh ?— ljubi Ozhe. daj mi livaleshno fposnati , kaj fim pofebnig- 1 donef od tebe prijela, de fe tebi vredne sahva- lini; •— pokaslii mi pa tudi, v' zhem fim tebe donel rasshalila, de fvoje grehe objokani, tebe sa odpufhanje profim, fe poboljfham, ino en¬ krat na fodbi vfmilenje najdem, Pomifli sdaj pofebne dobrote, ki fi jih prijela: frezho , ki li jo imela, ino fe sahvali, rekozh : Moja dufha hvali Gofpoda, ino vfe kar je r' meni, hvali njegovo fveto ime. Hvali Gofpo- 163 ila moja dufhn. ino ne posabi njegovih dobrol! — Hvalite Gofpoda s‘menoj vfi isroileni boshji T nebelih, vfe Jlvari na nebi ino na semli hva¬ lite Boga! Velike rezhi je meni Aoril, on, hi je mogozhen ino fvelo njegovo ime. ZhaA ino hvala Bogu i. t. d. SHaj pobaraj fvojo velt pofebno sa fedem rezhi: *• Babo fim kaj donef molila? 2. ,Sim rada svetlo delala ino fvoje dolshnoAi dopolnila ? ■h Ali fim komu kako fhkodo naredila? k ,Sim kaj gerdiga miflila, ali posheljela, ali gledala ? •>• Ali lim kaj nefpodobniga govorila , legala , opravljala, kaj takiga poflufhala? 6. Ali hm v’ kaki hudi lovarfhiji bila, kaj hu- diga Aorila? 7. Kako lim donef dopolnila, kar fim obljubila; fe pohdljfhala! ali pohujfhala? Sdaj na perfi terkni, ino isdilini: O Gofpod! bodi mi grefhnizi miloAiv, ino °dpuAi mi vfe moje grehe, ktere vem, in kterih ne vem. ,Saj nozhefh, de biješ grefhniza vmer- la, ampak de fe k’ tebi povernem ino vezhno shi- vi m . — O moj Jesuf! prolim te sa tvojih fvetih petkervavih ran, ne daj, de hi v'fvojih grehih s afpala. Milo jih objokam, fejim odpovem, in tebi terdno obljubim fvoje shivlenje poboljfhati. de bojo tudi nebefhki angelji mene vefeli. O moj desuf! duh je fzer voljn, alj flabo je mojemefo ; daj meni fvojo miloA ino pomozh. Zhuti lio- ^lem ino moliti, de v’fhkufhnjavi ne padcn. 164 O Marija, mati boshja! bodi moja vfmilc- na mati, ino profi sa me, de per Bogu rfmi- lenje najden. Moj svebi angelj varh! profi sa mene ino rarji me, de fe sopet ne pregrefhim. Vfi fvetniki ino fvetnize boslije! profite sa me, de fe prav fpokorim , ino frezhno k’ ram v’ rezbno svelizhanje dojdem. Amen. Vezherni blagoflov ali shegen. Preden fe v’ pofieljo podafh, fe pofhkropi, ine pokrishaj, rekozh: Blagoflovi (shegnaj) me nizoj Bogf Ozke, ki me je vftvaril, Bog f ,Sin, ki meje odre- fKil, ino Bog fveti f Duh, ki me je pofvetil. Milob ino pomozh prefvete Trojize, ljubi mu' Gofpoda nafhiga Jesufa Kribufa, mozh njego- viga bridkiga terplenja ino fmerti naj nad me* noj prebiva, ino me vfiga hudiga rarje P® "iufhi in telefi. O fvetiBog! fveti mozhni Bog! fveti mozhm nevmerjozhi Bog! vfmili fe me, ino ovarji m« nagle fmerti. Tvoje vfigamogozhno varbvo naj nad menoj bodi, tvoja vligamogozhna roka naj me brani, ino odverne vfe vidne ino nevidne fovrashnike, ki me salesujejo. Tvoja luzh naj n* 1 fveti, de vezhne fmerti ne vmerjem. V’ tvoje roke, oGofpod, isrozhim fvojo dufho. O Jesuf- tebi sbivim, o Jesuf! tebi vmerjem: o Jesuf - troja fim shiya ino mertva. Amen. 105 Ilcdar fe iflazhifh , isdihni: O Gofpod! daj mi iflezhi da riga zliloreka: pregrefhnoposhelenje ino hudobne navade; naj vfe hudobno na vfelej v’ meni safpi, ino fe nikolj vezh ne sbudi , kar tebe shali. Amen. Ako fi trudna, ino ne morefh veliko moliti, pred pofteljoj poklekni, fe pokrishaj ino rezi: O moj Bog! ki fi me varval donafhen dan, varji me fhe niz-ojfhno nozh vfiga hudiga na dufhi ino teleh. Sah valim te sa vfe, kar fim donef s a vsili¬ la; odpudi mi, zhe hm tebe rasshalila. Daj nieni ino vhm, sa katere hrn dolshna moliti, fladko fpali, jutri sopet sdravim vdati, ino j it’ i vefelo fpet na fvoje delo. Amen. Ozha nafh i. t. d. Zhefhena h i. t. Verjem i. t. d. Bodi po nozhi framoshliva v’ podelji, pofebno zhe s’ tovarfhizoj leshifh. Ne dori ino ne dopu- fti, zhefar bi te pred pofhtenimi ljudmi fram bilo- Bog vfe vidi, Bog vfe ve. Juterne, podnevne ino vezkerne molitve je do¬ bro is glave snati, de fe lehko vfelej ino povfo- di tudi brcs bukviz opravijo. XI. M a f h n e m o 1 i t v e. Kedar v'zerkuv ftopifh, pofhkropi fe, rekcrzh : S’ nebefhkoj rofoj, o Gofpod! pofhkropi fiae, vlili mojih grehov omij me, de fpodobno v ’ tvojo hifho dopim, ino s’ zliidim ferzam tebi Bushim. Amen. 166 Pred fvetoj mafhoj. Ako rtegnefh , fpremifhluj pofebno dve rezki: i) Jcsufa na gori Kalvarji, kolji;o je is ljubesni »a naf terpel, in kako na krishi vmerl; s)Jesufa na altnrji v’ perfvetim refhnim Telefi . kako je per sadni vezherji daritvo 1) fvete na- fhe pofiavil, ino kako is ljubesni do naf med nami prebiva; ter f kleni, kar fi sa vfe to nje¬ mu dolshna, ino moli: Jesufboshji vuzhenik, odrefhenik ino sve- liehar moj! kako mozhno li mc ljubil, deli is nebef na semljo prifhel, mene isvelizhat. I* ljubesni ii na krishi sa mene vmerl . ino fvojo refhno kri prelil. V’ vezhni fpomin froje lju¬ besni li per sadni vezherji nekervavo dantvo fvele mafhe pofiavil, naj bi fe tvoja dorituv na krishi v’ fr. zerkvi vedno pondvljala, ino je* nikdar ne posabila. koljko Ii mene ljubil, prej ko fim tebe posnala. Oh, daj mi sdaj shive vere pravo luzh. ino gorezhe ljubesni shivo mozh; de bom s’ hvaleslinim ferzam to daritvo fvete mafhe s’ tvojim mafhnikam tako vredno obhajala, kakor fi nam jo k’fvojimu fpominu obhajati sapovedal. Amen. K’ sazhetku fv. mafhe. Kedsr mafhnik pred allarjam moliti sazbno. V’imeni Boga-j- Ozheta, ino .Sifna, iu° fvetiga f Duha perftopim tudi jes s’hoshjim na- 1) Ofcr. 167 meftnikam k'tvojimu altarju. tebe nefkonzlm« dmilen Bog! fpodobno zhaflit. sa vfe prijete dobrote hvalit, ino fhe sa priborlno profit, kar mi je na dufhi ino telefi polrebniga; pofebno odjrtifhanje grehov. O nar fvetejfhi Bog! kako ltOm jes grefh- na Hvar obftala pred tvojim oblizhjam? S’ po- mshriirfi ino vjbkanim ferZam fe pred tebo obto¬ žim ino fposnam, de fim velika grefhniza. Moji grehi, moji grehi, moji preveliki grehi! fVofirn vender ino fkos profhnjo Marije vfelej devize , vfili fvetnikov ino fvetniz terdno savu- pam, de mi bofh vfe grehe odpufiil, ino m* 'redno lloril, tebi to nar fvetejfhi flushbo. ino (, kar pridigjejo; Taj nauki nifo pridgarjovi, temuzh Njega, ki jih je poflal. 181 M o l i t u v po pridigi alj ker. nauki. Hvala tebi, Jesuf Krifluf! sa vle tvoje fve- 1 te nauke. Naj bojo vlelej moje vefelje, moje savupanje in moje shelje; Daj mi fvojo roiloA tnopomozh, de jih svetlo ohranim, fkerbno po njih shivim , ino le enkrat per tebi v’ nebelih v efelim , kakor li nam ti obljubil, ki shivifh ino lsa vervali osnanjuje; ker fi ti, o moj Bog! v!« to raso del, ki h vezhna refniza ino modrbd. O kako frezhno me dori ta f. vera! V’njej she- 204 lim shiveti ino vmreti. O moj Bog! poterdi me v’ tej f. veri. V u p n n j e. O dobrotlivi, miloftivi Bog! jes terdno vu- pam fltos saTlushenje Jesufa KriftuTa, de mi bofh pomozh] dal, vTihJ mojih »grehov fe prav Tpokoriti, njih čdpufhanje sadobiti, tebi svetlo fl us bili, ino priti v’ vezhno svelizhanje. Vfe to savupam, ker fi vfe to'obljubil, ki Ti vliga mogozhen ino sveft v’ Tvojih obljubah. Vitini savupanji hozhemj shiveti ino vmreti. O moj Bog! poterdi v’meni mojo savupanje. L j u b e s n. O moj Bog, ti vezhna ljubesni jes tebe ljubim is zeliga ferza, is žele dufhe, is vfe Tvoje mozhi, zhes vTe ftvari; ker li Tam v’Tebi vTe zhalli ino lubesni vreden. Ljubim tudi savolj tebe Tvojiga blishniga Tvoje prijatele ino Tovrashnike, kakor Tama Tebe. Ti posnaTh mo¬ jo Terze, ino veTh, de tebe ljubim. Sa to mi je shal is zeliga Terza , de fim tebe toljko rasshalila. Ljubi Ozhe! odpufti mi vTe moje grehe , ino ne saversi Tvojiga otroka, ki tebe vezhno ljubiti sheli. —• RajThi hozhem vmreti , in vTe terpeti, kakor The tebe kdaj rezh rasshaliti. Nobena Hvar me naj ne lozhi tvoje ljubesni. V’ tej ljubesni hozhem shiveti ino vmreti. O moj Bog! pomnoshi (pogmiraj) v’ meni shiv ogenj Tvoje ljubesni. Amen. 205 Litanije od fladkiga imena Jesufa, Gofpod, vfmili fe!j Krifte, vfmili fe! Gofpod , vfmili] fe ! Krifte, fliflii naf! Krifte, vflifhi naf! Bog Ozhe nebefhki, Bog ,Sin odrefhenik fveta, Bog fveti Duh , ,Sveta Trojiza en fam Bog, Jesuf, ,Sin shiviga Boga, Jesuf, ,Sin prezliirte devize, Jesuf, nar mogozhnifhi, Jesuf, nar popolnifhi, Jesuf, nar zhaftitlivfhi, Jesuf, nar zhudnifhi, Jesuf, nar vefcljfhi, ,Jesuf, nar ljubesnivfhi. Jesuf, zhiftejfhi kakor fonze, Jesuf, lepfhi kakor luna , Jesuf, fvetlejfhi kakor svesde, Jesuf, vfe zhafli vreden, Jesuf, nar ponishnifhi, Jesuf, nar rboshnejfhi, Jesuf, nar krolkejfhi, Jesuf, nar polerpeshlivfhi, Jesuf, nar pokornejfhi, Jesuf, nar zhiftejfhi, Jesuf , ki zhiftoft ljubifh, vfmili fe naf! 206 Jesuf, ki mir ljubifh , Jesuf, nafha ljubcsn , Jesuf, isgled nafhiga sbivlenja , Jesuf, nafhe perbesbaljfhe , I Jesuf, ki nafhe dufhe ljubifh, I Jesuf, podoba zhednofli, J Jesuf, isgled fvetiga sadershanja, Jesuf, Ozhe vfih vbogih. Jesuf , trofht vlih shaloftnih, Jesuf, bogaftvo vlib revnih, Jesuf, sblahten kamen, Jesuf, hramba vfe popolnofti, Jesuf, dober paftir fvojih orzhiz. S Jesuf, svesda na morji, i Jesuf, prava luzh , Jesuf, vezhna modroft, J Jesuf, nefkonzhna dobrota , Jesuf, vefelje angelov, | Jesuf, kralj patrijarhov (ozbakov) . »j Jesuf, rafvetlovavz prerokov, Jesuf, mojfter apohelnov, Jesuf, uzhenik evangeliftov, Jesuf, mozh marternikov (muzhenikov)5 Jesuf , fvetloba fposnovavzov , Jesuf, shenin zhiftih dufh, Jesuf, krona vfih fvetnikov, Bodi nam milollliv, saneli nam o Jesuf! Bodi nam miloftliv, vflifhi naf o Jesuf! Od vfiga hudiga, refhi naf o Jesuf! Od viiga greha, refhi naf o Jesuf! Od fvoje jese, refhi naf o Jesuf! Od fkufhnjav hudobniga duha, refhi naf o Jesuf- vfmili fr n«P. 20 7 Od duha nezhidoti, Od p regrefhnih perloshnod, Od prelomlenja trojih Tvefih sapored, Od vezhne fmerti, j Po Tkrirnodi Tvojga Tvetiga rzhlorezhenja, J Po Trojim prihodi, I Po Tvo jim rojdvi, / Po Trojim gajshlanji, l Po Trojim kronanji, Po Troji Tmerli na hrishi, Po Trojim snotranjim ino srunanjim terplenji. Po Trojim od Tmerti vdajanji, 1 Po Trojim v’nebohodi, Pe Troji neheThki zhadi ino veTelji, Na proThnjo Troje preTrete martere, Na proThnjo viih Tvojih Tvetnikov . ' Jagnja boshje, ki greha Treta odjemljeTh, sa¬ neh nam , o JesuT! Jagnje boshje, ki grehe Treta odjemljeTh, vTTi- Thi naT, o JesuT! Jagnja boshje, ki greha Tveta odjemljeTh, vTmi- li Te naT, o JesuT! Kride, TliThi naT! Kride vTliTbi naT! GoTpod vTmili Te naT! Kride vTmili Te naf! GoTpod, vTmili Te naT! Ozhe naTh i. t. d. ZheThena Ti Maria i. t. d. Molitu V. O Bog! hi h zhaditlivo ime naThiga Go- Tpoda , Trojiga edino rojeniga ,Sina Jesula Kri- duTa, Tvojim vernim ljubesniro in Tladko, hu¬ dobnim duhovam pa, ki to Tre to ime TliThijo, draThno dorilj dodeli milodivo, de bojo vh kteri reThi naTh , o JesuT! to fveto ime na semlji zhakijo, fladkok trojiga trofhta na semlji prijeli, ino vezhno vefelje ino avelizhanje v’ nebelih vshivali. Po ravno tem Gofpodu nafhim Jesufu Krikufu, trojim ,Sinu, kteri s’tebo shiri ino kraljuje v’ edinoki fretiga Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Lavretanfke litanije, od Marije devize. Gofpod vfmili fe! — Krike rfmili fe ! Gofpod vfmili fe! •— Krike flifhi naf! Krike vflifhi naf! Ozhe nehefhki, viigamogozhni Bog , ,Sin, vliga fveta refhni Bog, ,Sveti Duh, refnizhni Bojr. ,Sveta Trojiza, en sam Bog, .Sveta Marija, jSveta mati boshja, ,Sveta deviz deviza, Mati Krikufova, Mati miloki hoshje, Mati prezhika, Mati hres madesha, Mati nedolshna, Mati prefveta, Mati ljubesniva, Mati prezhudna, Mati nafhiga kvarnika, Mati nafhiga odrefhenika, Deviza premodra , Deviza zhakitliva, Deviza hvale vredna, Deviza* mogozhna, - s s tf. P !U Deviza vfmilena, Deviza svefta, Sgled pravize, (bogabojezhiga shivlenja) ,Sedesh modrolli boshje, Sazhetik nadiiga vefelja ('savolj rojftva Jesufoviga) 1’ofoda duhovna, (polna dufhnih darov) Pofoda isvoljena (mati bosjiga ,Sina) Po(oda prelepa poboshnolli, Duhovna rosha, (nar lepfhi med devizami) Turn Davidov, (nafha mogozhna brambarza) Turn flonokoilen (nar imenitnifhi shenfkiga (pola) Hifba slata, (polna prelepih zhednofi) ,Skrinja miru ino (prave, (mali odrefhenika ,j ki naf je s'(jogam (pravil dodelil) mo nam mn\ S Vrala nebedike, (mali tifiiga, ki nam je nebe(a odperl) Sgodnja deniza, (ki (i nam rodila Jesu(a luzb (veta) Sdravje bolnikov, Perbeshaljdie grefhnikor, Tolasbniza slialoflnih, Pomozb kerdienikov, Kraljiza angelov, Kraljiza ozliakov, (patrijarbov) Kraljiza prerokov, Kraljiza apoftelnov, Kraljiza muzhenzov, (marternikov) Kraljiza (posnovavzov, Kraljiza vfih deviz , Kraljiza vfih (vetu i kor. IS profi Bo 210 Jagnje b° s hje, ki grehe fveta odjemljefh , saneh nam o Gofpod! Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh, vf 1 i- fhi naf, o Gofpod! Jagnje hoshje ki grehe fveta odjemljefh, vfrni- li fe naf, o Gofpod! Krifte flifhi naf! — Krifle vflihi naf! Gofpod vfmili fe! Krifle vfmili fe! Gofpod vfmili fe! Ozhe nafh i. t. d. Zhefhena fi Marija i. t. d. Perporozhenje Mariji devizi. M o I i t ii v, Vfigamogozhni vezhni Bog ! ki fi dufho ino telo zhcitite devize matere Marije po djanji fveliga Duha vredno prehivaljfhe fvojimu ,Sinu perpravil, daj, de bom, ki fe njeniga fponn- navefelim , po njenih miloftlivih profhnjah od prihodnih slegov (hudih pergodov) in vezhne fmerti refhena. Po Jesufu Krifiufu Gofpodu nafhim. Amen. V- Profi sa me fv. Joshef! Sf:. De bom vredna Kriftufovih obljub. M O 1 i t tl V. Naj mi, profim, o Gofpod! saflushenje shenina tvoje prefvetc matere Marije pomaga, de kar moja flabofl ne premore, po njegovih profhnjah mi bo dodeljena, ki shivifh in kra- ljujefh s’ Bogam Ozhetam in fvetim Duham Bog od vekomaj, do vekomaj Amen. Molituv kerfhanfke devize, 211 Ozhe nebefhki, nefkonzhno vfmilen Bog-, ki fveto zhiltoft pofebno ljubifh, ino vflifhifh profhnje nedolshnih dufh ; ogledaj fe milo n* mene fvojga otroka, ki ponishno k'tebi sdibu- jem, ino v lin d e nje tvojo sbelim ! — Ne profim sa pofvetno lepoto, ne sa vefelje tiga fveta; fa¬ rno nedolshnolt mojiga ferza daj mi ohraniti, naj le tebi dopadem, na s apeli vi mu fvetu. — Ljubi Ozhe, varji me perviga greha; ako bi enkrat grefhila, faj bi ne bilo sadnokrat. Pomagaj mi, kedar bom fkufhana in sapeljvana, de me fov- rashnik premagal ne bo. Naj ne posabim- de me ti vidifh, zhe mene ravno tema sakriva; vle j« pred tebo ozhitno. ,Sveta groša naj me objide, kedar fe v’hudi perloshnotti snajdem, de sa krat¬ ko flaft vezhniga vefelja ne predam.— ,Svetlo fe tebe primem, ljubi Ozhe, v’tvoje roke fe isro- zbim , naj nevefta tvojiga ,Sina oftanem. Ti mene vishaj, varji ino podpiraj, enkrat pa krono ve¬ felja vezhniga meni daj, po Jesufu Kriftufu, tvo¬ jim ,Sinu ino Gofpodu nafhim. Amen. M"liniv k-.-rfhanfke fpokornize. Ljubi Ozhe, ki nozhefh grefhnize fmerli. ampak shelifh, naj fe fpokori ino shivi; ogledaj fe milo na mene. fvojo revno sgublepo hzher!— Vehe fvdjiga nar brljfhiga Ozheta fim nehvalesh- 212 no sapudila, ino lim flusliila pregrefhnimu frel«. Jesufu, fvojimu shenimu lim nesveda bila; sa- pravlja lim angelfko oblazhilo ljube zhiftodi, bi lim ga per fvetim koriti prijela. ,Svoje telo, pofvezhen tempel fvetigaDuha lim s’gerdo pre¬ greho omamila, (ogerdila) ino niiim vredna vezh, de bi fe tvoja hzher imenovala. Moje ferze mene boli, ino moja ved mene pezhe, hedar pre- miflim, kaj lim dorila, kaj lim sgubila! — Sgrefhila lim pot nedolslinodi, ki ljubesnivo proti nebefam pelja ; - o ne daj , de bi tud terdo 1’teso oj dre pokore samudila, kije sadno savu- panje mojiga svelizhanja. — O nefkonzhno uf- mileni Jesuf, ki ozbitne grefhnize nili savergel, li Petra milo pogledal, ino rasbojniku na krisbi fvet raj obljubil, ogledaj fe tudi na moje vjokano ferze, vflifhi fvoje nevredne ovzhize flab glaf, ino vsemi me sopel sa fvojo flushavnizo, naj tvoja sveda dekla fe tebe vekoma lozhila ne bom; ki shivifb in kraljujefh s’ Bogam Ozhetam, v' edinodi fvetiga Duba Bog na vekomaj. Amen. Perporozhenje Mariji devizi. Bodi zbefhena premila Mati mojga Sveli- zbarja, vlili deviz deviza, nebef ino semlje kra- Ijiza, mati zhide Ijubesni, vefelje ino savupanje moje, bodi zhefhena!—K’tebi vpijem, Evina hzher, k’ tebi sdihujem is te doline fols, ne- varnodi ino fkufhnjav. — Pod tvojo pomozh per- lieshim, mati milodi boshje, ne saversi moje 213 profhnje y’ mojih potrebah. Nevefta isroljena JesuTa, tvojiga ljubiga ,Sina, in tvoja vredna hzher bili shelim. — Oh oberni, preljubesniva mati, v’ mene Tvoje miloftive ozhi. Y’ viih ne- varnoftih pod Tvet plajfh mogozhne priprofhnB Tvoje me sakri. — S’ Tvojim ,Sinam me Tpravi, Tvojimi! ,Sinu me perporozlii, Tvojimu ,Sinu me isrozhi. O dobrotliva, o milotliva, o Jjubesni- va devizaMarija: moja goTpa, moja Tredhiza, mojapomozhniza! Profi sa meTvetaboshjaporod- niza, de bom vredna JesuTovih obljub. Amen. Perporozhenje Angelu varhu. ,Sveti Angel varh, meni sa prijatela ino tovarTba dan, de bi me Tpremljal ino vishal po nevarnim poti zhaTniga shivlenja, ino perpeljal is te ptuje deshele v’ Ozhetov dom vezhniga isvelizhanja; lepo te pozheftim, ino Te ponisbno tvojimu varftvu isrozhim. — Pomagaj mi, de v’ dobrim ne oTlabim; varji me, de v’ nevarnofti ne greThim, ino terdno me podpiraj, de vf« vidne ino nevidne Tovrasbnike Tvoje Trezhno premagam. — ,Skerbno me vodi po voTki ilesi Tvete zhednofti k’mojimu ljubimuOzhetu, kjer sdaj pred njim ilojiTh, njegove boshje oblizlije gledaTh, moje molitve in dobre dela njemu da¬ ruj eTh, ino sa mene profiThj naj de bom tudi jes s’ tebo ino s’vfimi isvolenim’ neTkonzhnim« .Bogu vezimo zhaft ino hvalo pela. Amen. 214 Perporozhenje fvoji £ Patroni* Is voljena boshja ,S vetniza, fveta I. moja po- fe3)iia pafrona, svefta perjatelza ino mogozhnt priprofhniza moja v’ nebelih, l (S, Flora, isgled kako dobre dela opravljati 63 - > o C - , Stran. 1 5 . ,S. Franzifhka, isgled sakonfke shene . 65 16. ,S. Genofefa, isgled kmetifhke dekelze 67 >7. ,S. Helena, isgled dobrodarne krifijane 69 » 8 . ,S. Ilema, isgled kerfhanfke gofpodinje 71 > 9. ,S. Isabela, isgled vfinilene devize . 74 20. ,S Jedcrt, Isgled kerCbanfbiga devifhtva 75 2». ,S. Julija, isgled fiushavnize boshje . 77 23 . ,S. Julijana, isgled kerfhanfke ljubesni 79 23 . ,S. Katarina mart. isgled modre devize 8 1 24. )S. Klara , isgled vuzhenke Jesufove . 82 a 5 . ,S. Kriflina, isgled kerfh. ftanovitnofti 84 26. ,S. Kunigunda, isgled fvete sak. shene S 5 27. ,S. Lidvin , isgled poterpeshlive deklize 87 28. ,S. Luzija , izgled zhifte devize ... 90 «9. ,S. Marija Magdalena, isgled poboljfhanja 93 3 o. ,S. Magdalena od Paziš, isgled pridne fholarze 96 3 ». ,S. Marjeta, isgled kerfh. ftanovitnofti 98 3 s» ,S. Marjeta Kortonfka, isgled velike Ipokornize.. 33 . jS. Marina , isgled praviga poboljfhanja lo 3 34. ,S. Marzelina, isgled devifhke tovarfhije io 5 35 . ,S. Matilda, isgled fefterne ljubesni . 107 36 . ,S. Monika, isgled isvelizbanfkiga po- fvarjenja . ..109 37. ,S. Nesha, isgled nepremaglive devize 110 38 . ,S. Nothburga, isgled kerfhanfke dekle 1 j .3 39. ,S. Apolonija, isgled gorezhe ljubesni 116 49 . ,S. Potamjana , isgled devifhke framo* shlivofti . . , ■.117 41. )S. Regina, isgled bogabojezhe pafterize 118 - ) o c ,Stran. 42, ,S. Rosa , isgied devifhke potcrpeshlivofti 43., ,S. Rosalija, isgied isvelizhanfke famote 44. ,S. Sinkletika, isgied devifhkiga sader- shanja ......... 45. ,s. Tajda, sapelvanja shaloften isgied 46. ,S, Tekla, kako fe Bog velizhefti . 47. ,S. Teodosija, isgied shive vere . . 48. ,S, Teresija, kaj branje bukuv velja . 49. ,S. Urfbula , isgied fefterniga pofvarjenja 50. ,S. Veronika, isgied molili ino delati 51. ,S. Zezilja, isgied tovarfhije angelflte 52. ,S. Žita , isgied kmetifhke deklize Pofeben opomin devifhkiga shivlenja . . Pet slatih naukov devifhkiga shivlenja . Devifhki venez is fedem s h 1 a h n i h roshiz . Profbnja in obljuba kerfhanfke devize . Juterni isdibleji ino molitve ..... Pofebni isdibleji zhres dan ..... Vczherne molitve ino isdihleji .... Vezherni blagoflov alj shegen .... Mafhne molitve Krajfbi molitve per fv. mafhi .... Molituv pred pridgoj . . Molituv po pridigi .. Opravilo fv. fpovedi Rasgled kako fe veli .isprsfhuje ... ,Sveto obhajilo .. Ponovljenje kerftne obljube ..... Tri zhednofti bosbje . , . , . . Litanije od fladkiga imena Jesufa Lavretanfke litanije 120 122 124 1 26 1 28 1 3 o ■ 3 1 184 l 36 1 38 14 o »43 i44 » 5 1 151 15.6 109 161 164 1 65 166 «So 181 » 8 « i 83 i 9 5 202 ao 3 205 208 ) o ( ,Stran. Molitur ker. devize ..... — — fpokornize . . . Perporozhenje Mariji devizi . . — — Angelu varliu . — — Troji Tv, Patroni . Molituv sa fvojga fpovednika . — ca ahive ftarifhe . • . — sa mertve ftarifhe . , -— sa vfe shive .... — sa vfe verne mertve . Petem nevefte Jesufove . . — Hvalen bod’ Jesuf Kriftuf! — Zef hena fi Marija ! 9 1 1 9 1 l 2 1 3 3 l3 2«4 214 215 2x5 2 1 5 2x6 217 2 20 o g 2 m I X ele™ :ueveXte Je snLartrt Se ~Ve = JeljEe s enJja §1! r / M _ TT kJ lij* ^ 1 *- !*• r r ' Xim sjrttrajle sl> cErm, ; ENa* jpervo.sfiirvt. .. mm. 'Z& ft m r T1TT . i - g/' g tr P 35-a. IpjiTi o d J e - soj "ts ~P ^ _ T Eir=Jtxcl JEvu -len. JočT Te - f iJ Si - litri'. Jll . 7 JefJiexia JiiMajvrja . ==£=ž - -—-£■■ j* —J ■♦•' dr le - ie i - no ^ Te / = 3 = ■r -p Hrena Ir IMa Š Te , Ef Sme i :rr: r p '• Zle E Drena 3 ^ F pr ep pe - -t5t rle t-* Sf JU zh r zri. - j* X3 m