Izhaja razen nedelj in praznikov «=«= vsak dan opoldne. == Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., =-- ■ Učiteljska tiskarna. -■ -■■■ -- Rokopisi se ne.vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije == za list so poštnine proste. = Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po pošti z dostavljanjem , na dom za celo leto K 3U*—, za pol leta K 15 —, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33‘60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Stev. 128. V. J. Lenjin. Slovanski meščanski listi jako zasmehljivo pišejo o voditeljih ruske delavske revolucije. Zato ne bo odveč, če povemo: kaj piše Rus Peter Orlovski o voditelju ruskih revolucijo« arcev V. J. Lenjinu. — Leta 1903. se je ruska socialno demokratična stranka razdvojila vjmenjševike in boljše-vike in tedaj je med menjševiki bilo prvič precej govorjenja o »železni L e n j i n o v i pesti«. In ta izraz je dober, mož je res »železne pesti« — odločen, trd značaj, ki se ne umakne nobeni oviri, ki ga noben neuspeh ne odvrne, ki gre neutrudljivo za ciljem. Lenjin je mož železne pesti, železnega značaja in železnih živcev. Ce bi živel v drugih okoliščinah, bi bil postal odličen učenjak, znamenit državnik, neutrudljiv pionir vsake stvari, "ki bi se ji posvetil. V Rusiji, kjer je bil vsak poštenjak in vsak zmožen mož zaradi razmer revolucijonar, je mogel in moral biti revolucijonar krajne levice. Lenjin mora biti vsaki misli dosleden in jo mora privesti do poslednjih zaključkov in vsako dejanje do končnega rezultata! Tako je postal socialni demokrat. Brata so mu leta 1889. obesili — zato mu je že rodbinsko ime olajšalo pristop v stranko. Vsprejet bi bil tudi tako! Vsled svojih darov, vsled svojega znanja in vsled svoje eneržije je dosegel kmalu vodilno mesto v stranki. "Pila so takrat mladostna leta roške socialne demokracije. Stranke v prvem pomenu besede pravzaprav ni bilo. Prvi poskus, zbrati raztresene socialno demokratične organizacije v stranko, je končal s tem, da so vse delegate kongresa, ki je vršil to nalogo, zaprli. Gibanje in organizacija sta bili v Rusiji še prešibki, policijske razmere prestroge, da bi se moglo napraviti v državi pravo de la zmožno središče. Lenjin je bil takrat, to je v letih 1897-1899 v pregnanstvu v Sibiriji. Poznal je domače razmere prav dobro. S^prijateljema M ar tov im in Potresovim je odpotoval ven iz domovine in na tujih tleh inozemstva je usttnovil skupno s Ple-haniovim, Akselrodom in Vero Sasolnčevo časopis »Iskra«. Sedaj se je začela razvijati stranka in ne da bi se zmanjševalo zasluge drugih sodru-gov — mota .se priznati, da je ta perioda strankinega razvoja bila v znamenju Lenjina in da je bi! Lenjin duša tega gibanja. Ideja je bila v tvoritvi stranke potom sistematične propagande, v koji namen je bil ustanovljen list. Stranka se je vstvarjala od zgoraj, obenem pa so nastale spontana gibanja množic od zdelaj, ki so se koncentrirala v »Iskrinih« organizacijskih odborih. Ta organizacijski plan, proti kojemiu so bili mnogi nasprotniki »Iskre« — pozneje'celo nekaj urednikov »Iskre« (ko so po ločitvi v dve stranki začeli ljudje svoje delo diskreditirati) — se je v revoluciji leta 1905. s polnim 'uspehom izkazal. Gibanja množic so bila povsod v znamenju socialne demokracije in »Iskre«. _ Pred prvo revolucijo je prišlo do razdvo-jetnja stranke. Bila je »stara povest« — dve psihologiji, za kojtma sta stali dve veliki skupini proletarijata: tovarniško delav- S tv o in delavstvo male obrti — delitev, ki je nastala tudi v mnogih evropskih delavskih organizacijah. Da je postal Lenjin glava revolucijonarnega krila, to~se je moglo z lahkoto preračunati. Začel je boj proti oportunizmi z vso eneržijo. Prav kakor v Nemčiji, tako je tudi pri nas Prešla večina intelektualcev v oportunistični tabor, la proces se vije kot rdeča nit v vsej zgodovini ruske socialne demokracije od leta 1903. do danes. Zmaga boljševikov dne 7. novembra je to ločitev specialno jasno dokazala: množice socialistične inteligence so se z meščansko inteligenco združile za skupni boj proti delavskemu razredu, in le zato, ker so na LISTEK. DR. H. TUMA: Internacijonala. Vedne vojne, neprtrgano oboroževanje in iz tega nujno sledeče pešanje moči, mo a privesti do velike zveze narodov, katera prizna skupne zakone nad seboj in za 8el>e Rant. 1784. ^ nasprotjem razredov v notrajnem narodov pade sovražno stališče narod« v med seboj. Komunistični m. nifest 18.8. Pojmi hitemacioinalizem in internacionala kot njega nosit el ji ca se razlaga tako različno, da je vsakem« količkaj izobražemu človeku mogoče zavzeti sta.išče ali z.a ali proti inter-nacLonalizmu. K a k o r vsi veliki pojavi v življenju človeštva, da se tudi interhaciionalizeim, ki se javi vsekakor šele na višku razvoja, utemeljevati po svojem izvoru in po svoji smeri na najrazličnejši način. Zaradi tega je toliko nejasnosti, kadar se govori o internacionalizirat, Posebno pa kadar se ta pomen vsporeja z dru-jUm nacionalizmom, ki je tudi obsežne vsebine In 'kateremu se lahko podlaga najrazličnejši pomen. Ločiti je toraj treba int e r n acional izem nacionalizma pa tudi od kosmopolitizma in Parhizma, ako hočemo jasnosti. NAfREJ, SL. 128, H decembra 1917. Najčešče se zamenjava internacionalizem z kosmopolitizmom ter stavlja v nasprotje z anarhizmom in nacionalizmom. Najkrajše opredelimo pojem internacionale, ako rečemo: internacionala je mednarodna organizacija, t. j. org antena skupnost posameznih 'narodov, internacionalizem je pa stremljenje Pp tej skupnosti; kesmopolitizem pa: enotnost vsega človeštva ali vsaj stremljenje človeštva P.O. enotnosti. Internacionala je tako nekaj po-sihvnega, je Istima (Tatsache), kesmopolitizem pa ldeologičen, je ideja!. čustvo človeške skupnosti se je oglašalo vedno na dnu človeškega čustvovanja že v prvih početkih kulture, tako daleč kakor sega zgodovina človeštva nazaj in to čustvo se stepanj e od veka do veka, kakor se viša človeška kultura in bolj in bolj strinja v enoto. 2e stari stojik Zenon 300 let pred Kristusom je smatral vse ljudi »za enako vredne, vsak človek je državljan majhne države obenem pa svetovne, v katero spadajo vsa razumna bitja z bogovi vred«. Največji pomen grške kulture loži v tem, da je univerzalna, t. j. zakladi omike grške, katera se je priobčila narodom, polagali so na splošne človeške dobrine večjo vrecffiost, nego na dobrine posameznika. Kesmopolitizem je zgolj mislen, t. j. človek priznava na posameznih narodih, kar je dobrega in lepega iruskleija po tem na enoten idejal. Vsako veliko človeško gibanje je k ostno -politično. Le kar je malenkostno, se odločuje za se in se omejuje, vse veliko pa prodira meje in zanikuje nasprotje. Kosmopolitizem kot ideal obsega pojme bratstva, ljubezni do bližnjega in enakopravnost posameznih ljudij v celem človeštvu. Tudi krščanstvo je eminentno ko-srmopolitično. Ko se je drugo gibanje po krščanstvu, socializem, jelo širiti med razredom za-tirančev, tedaj je tudi na dnu čustovanja proletarcev klilo geslo: bratje ljubite se med seboj, v skupnem boju vas vodi hrepenenje po svobodi in enakosti. Dejansko nosil je ta kosmo-politizem prvih proletarcev bojevnikov nekaj religijoanega: hrepenenje po resnici in pravici in mejsebojni ljubezni. Tudi velika francoska revolucija je imela kosmopolitiono geslo: fra-ternitč, egalitč et liber tč. Maks Adler trdi docela upravičeno: internacionalna ideja je bila najprej religijozna, dedščina rimskega gosped-stva, živečega dalje v krščanstvu. Naposled je postala fil oz etična misel. Skoraj vsi veliki filozofi so kosmcpoliti, celo svobodna trgovina je iskala idejo človeštva v menjavi in bbčevanju. Kesmopolitizem je tudi še danes delavskemu gibanju čustveno, dno in visok idejal kot j i Leto 1. smejo niti prodajati, niti kupovati, ne dajati v najem, se ne smejo zastavljati ali na katerikoli drugi način razlastiti. Vsa zemlja se razlasti brez odškodnine, postane skupna ljudska posest in se prepušča v obdelovanje vsem, ki delajo na kmetih. Oni, ki vsled tega trpe na svojem premoženju, dobe pravico do javne podpore, a le za eni čas, ki je potreben, da se privadijo novim eksistenčnim pogojem. 2. Vsi zemeljski zakladi, kakor rudnine, petrolej, premog, sol itd., ravnotako gozdovi in vode, ki so splošnega pomena za državo, preidejo v izključno uporabo države. Male reke, mala jezera in mali gozdovi itd. preidejo v uporabo občin s pogojem, da jih upravljajo krajevne samoupravne oblasti. 3. Zemljišča z visoko kultiviranim gospodarstvom kakor vrtovi, plantaže, drevesnice, rastlinjaki itd. se ne razdele, temveč se uporabijo za učne namene in jih smejo uporabljati le država ali občine in sicer po njihovi velikosti in njihovem pomenu. Kmetije, mestna in vaška posestva z domačimi in zelenadjhni vrtovi ostanejo dosedanjim lastnikom, da jih uporabljajo; ■obsežnost teh posestev in višino oddaje se določi z zakoni. 4. Zirebčarne, državni in privatni zavodi za rejo govedi in perutnine se konfiscirajo, postanejo last vsega ljudstva. Uporabljati jih smejo le država ali občine in sicer po njihovi velikosti in važnosti. 5. Ves živi in mrtvi gospodarski inventar konfisciranih zemljišč sme izključno uporabljati brezplačno le država ali občine. Konfiskacija inventarja ne zadene malih kmetov. 6. Pravico, da smejo uporabljati zemljo, dobe vsi državljani ruske države brez razlike spola, ki hočejo obdelovati zemljo z lastnim delom s podporo svoje družine ali v obliki zadrug, toda le tako dolgo, dokler so v stanu, da obdelujejo zemljo. Pomožnih delovnih sil se ne sme najemati. Poljedelci, ki vsled starosti aili delanezmožnosti izgube za vedno možnost, da bi sami obdelovali zemljo, izgube tudi pravico do uporabe zemlje, a dobe namesto tega od države pokojnino. 7. Uporaba zemlje mora biti izenačena, to se pravi, da mtora biti razdeljena zemlja med delovne sile v razmerju z lokalnimi pogoji, z delovno in uporabno normo. Oblika uporabe mora biti popolnoma svobodna, urejena po posameznih domovih, posestvih, v obliki občinske lastnine ali na zadrožniški podlagi, kakor določijo to po posameznih občinah. 8. Po razlastitvi se združi vsa zemlja v posestnem fondu vsega ljudstva. Razdelitev med one, ki obdelujejo zemljo, vodijo krajevna in centralna samoupravna oblastva, ki se priče- . njajo z demokratično organiziranimi vaškimi in mestnimi občinami in se končajo v centralni okrajni oblasti. Posestni fond se od časa do časa razdeli ianova in sicer na podlagi prirastka prebivalstva in na podlagi pomnožene produktivnosti in kulture poljedelstva. Ce se izpremene meje, mora ostati prvotno jedro razdelitve zemlje nedotaknjeno. Organizacijo preseljevanja, razdelitev inventarja itd. prevzame država. Preseljevanje se izvrši po sledečem redu: Najprej kmetje, ki nimajo doslej nič zemlje, potem zloglasni člani občin, dezerterji itd., končno razsodi žrebanje ali se dotičniki sporazume. Posestva kmetov in kozakov, ki so last občin, se ne konfiscirajo v nasprotstvu s posestvi samostojnih kmetov. V Ljubljani* petek i čelu delavskega gibanja bili osovraženi bolj-ševiki z »apokaliptično bestijo« V. J. Lenjinom. In to je le potrdilo resnico stare Lenjinove trditve, da je socialistična inteligendea, ki pride skoro izključno iz buržoazije, v svodi večini bližja meščanstvu kot delavskemu razredu. Revolucija leta 1905. je Lenjinu omogočila ■povratek v Rusijo. Ali le malo časa je mogel postavno tu živeti. 2e na pomlad leta 1906. je začela reakcija in že v juliju istega leta je bila tako močna, da je razpodila drugo dumo in predrugačila volilno postavo. Lenjin, ki ne zaupa prav lahko komu, temmanj nasprotniku, je že vse uredil in se je preselil pravočasno ne daleč Petrograda na Finsko. Odtam je razvijal svojo energično delavnost do aprila 1907, ko je skupaj z drugimi odpotoval na peti strankini zbor v London, odkoder mu ni bilo več mogoče priti domu. Šele nova revolucija mu je odprla meje domače dežele. Kakor se godi v§em velikim, značajnim možem — tako se je godilo tudi Lenjinu. Kdor ga ljubi, ga vroče ljubi, kdor ga sovraži, ga smrtno sovraži. Nasprotniki ga smatrajo za veliko zlo, ki mu ni nič svetega, ki iz samega razkošja brodi v krvi in ki časthlepno hrepeni po državni oblasti. Njegovi pristaši, glavno delavci, pa ga obožujejo kot malika. Res pa je, da je mož, ki potegne za seboj može in množice. Ni govornik velikega stila v estetično tehničnem oziru, vendar govori tako prepričevalno, tako goreče, da zbesni tisoče in tisoče. Kontakt z maso ga povzdiga, pozna skrivnost, kako se lastno prepričanje in lastno vero vlije množicam. Pri vsem pa je njegov govor preprost, brez ornamentike, stvaren in jasen. Iz njegvoih govorov ne vznikajo slike, ampak dejanja. To »zlo«, ta nestvor, ki pobija z »železno pestjo« ovire in ki »ždi po krvi«, pa je ves drugačen, če sediš z njim pri mizi in delaš z njiim oiziroma govoriš o praktičnih vprašanjih. Ni ga, ki bi sledil tako voljno tujemu svetu, če je svet dober, ni ga, ki bi tako voljno prena-redil svoj rokopis in ga v soglasju modificiral, ni ga, ki bi se tako voljno ne uklonil mnenju večine. Seveda, če ni prepričan, da utegne nastati zaraditega kaka škoda za delavsko stvar! Če pa sluti, da ne bo prav, tedaj je trd in neizprosen, če velja tudi izgubiti najboljše prijatelje. »Frangas, non fleetes« zlomiti, ne upogniti — tako se govori o njem. Tak značaj je potreben ruski revoluciji, če hoče izvršiti svoje zgodovinske zahteve. Bo izbojevati velikanske boje, nastopiti proti najbližjim prijateljem, prepričati svoje zaslepljene brate — kjer ne, jih celo ovladati! In zato je treba res prave železne pesti, železne volje, Železnih živcev. ' Verus. — *■ 1 —■ ■■■— «i ......—— —» Vojne zadeve v delegacijah. Dundj, 12. decembra. V armadnem odseku avstrijske delegacije se je danes pričela debata o ekspozeju vojnega ministra. Vojni minister Stoger-Steiner je predvsem omenjal, da je ono mesto o njegovem ekspozeju, ki se tiče rezervnih in črno-vojniških častnikov, zbudilo med delegati nc-voljo, torej ravno nasprotni efekt, kakor ga je namerav al. _ M in ist er torej posebno poudarja, da so rezervni in črnovojniški častniki zaslužili popolno pohvalo in priznanje in da so si na fronti kakor v zaledju pridobili velike zasluge. To kaže tudi razmeroma veliko število odlikovanj, ki so se tekom vojne podelila tej kategoriji častnikov in vojaških uradnikov. Delegat, dr. Z a h r a d n i k se je pritoževal glede postopanja s češkimi vojaki ter je ^ predlagal več resolucij, tičočih se odpusta letnikov do uključno 1870, premeščanja čez 42 let 14. decembra 1917. starih rodbinskih očetov, samostojnih kmetovalcev in obrtnikov v zaledje, odpusta za službo z orožjem kot nesposobnih klasificiram ih oseb teh letnikov ter dovolitve dopusta za vojake teh kategorij. Govornik je končno Izjavil, da češki delegati ekspozeja ne morejo odobriti. Delegat dr. Korošec zahteva z ozirom na obQlelcst vnanjega ministra pojasnil glede premirja ter vpraša ministra, je-li bi ne mogel najti primerne poti, da bi se na čete, ki operirajo v Palestini, vplivalo v zmislu varstva tamošnjih svetih krajev. Dr. Korošec je nadalje kritiziral rastoči vpliv Ogrske v skupni armadi ter se je pritoževal o preganjanjih, katerim so tekom vojne bili izpostavljeni Jugoslovani. Čeravno Jugoslovani cenijo in spoštujejo osebo vojnega ministra, katerega poznajo po njegovem .delovanju v jugoslovanskih pokrajinah, vendar Jugoslovani ne morejo glasovati za vojni proračun. Ko se je seja po kratkem odmoru zopet nadaljevala, je podal vojni minister vsled interpelacije dr. Korošca zaupna pojasnila v zadevi premirja. Glede usode mesta Jeruzalema je vojni ■minister sporočil naznanilo armadnega vrhovnega poveljstva, iz katerega je razvidno, da se je Jeruzalem udal brez boja in da mesto ni poškodovano. Jeruzalem leži sedaj izven neposrednega vojnega ozemlja. Vojni^ minister je nadalje podal pojasnila glede pritožeb delegata dr. Korošca ter izjavil: Armadno vodstvo soglaša s prebivalstvom v naziranju, da je odločno obsojati vse .napake in pogreške, kjerkoli bi se pojavili, ter obžaluje nesrečne žrtve takega postopanja. Armadno vodstvo je vselej pripravljeno, vsak tak primer natančno preiskati ter krivce pozvati na odgovor. Delegate pa prosi, naj mu naznanijo konkretne primere v svrho nadaljnjega postopanja. Vojni minister opozarja na atmosfero, ki je baje bila pred vojno in tudi ob početku vojne v južnih deželah vsled velikosrbske propagande in katere posledice armada baje še danes občuti ter odločno zavrača, da bi se pogreški posameznikov pisali na račun cele armade. Sicer pa — pravi minister — sta na potu dve komisiji, ena civilna in ena vojaška, ki bosta označene primere in pritožbe objektivno preiskali. Delegdt Gibek el je stavil predlog, naj vojni minister izposluje naredbo, vsled katere naj se koncem leta 1917 odpuste vsi oni črno-vojniki, ki so dovršili 50. leto ter da se vse one osebe, ki so stare 42 let, smejo uporabiti le v zaledju. Istotako naj se odpuste vsi učitelji, ki niso sposobni za službo na fronti. Šolska poslopja v zaledju in v etapi naj se brez odloga dajo na razpolago v učne namene. Govornik zahteva končno pojasnila o vzrokih penesrečenja prvih dveh ofenziv v Srbiji, nadalje o vesteh, ki se razširjajo o predoru jezov reke Piave in končno pojasnila o razdelitvi italijanskega plena. Prihodnja seja armadnega odseka jutri Ljeninov dekret za razdelitev zemlje. »Izvestja«, uradno glasilo sedanje vlade na Ruskem, objavlja Ljeninov dekret za razdelitev zemlje na Ruskem. Ta dekret se glasi: Lastnina graščakov na kmetih se odpravi takoj brez vsake odškodnine. Lastnina graščakov, vsa posestva krone, cerkvena in samostanska posestva z vsem živim in mrtvim inventarjem, s poslopij in vsemi pripadki se izro-če deželnim odborom in okrožnim kmetiškim odborom in sicer tako dolgo, dokler se ne sestane ustavodajni zbor. Vprašanje zemljiške posesti v vsem obsegu se reši lehko le v ustavodajnem zboru. Najbolj pravična rešitev tega vprašanja mera biti urejena tako-le: 1. Pravica do privatne lastnine na kmetih se mora odpraviti za zmeraj; zemljišča se ne Politični pregled. * — Kronski svet. Koncem tega tedna bo na Dunaju kronski svet, na katerem naj se določijo končnoveljavni dogovori glede vprašanj prehrane mtd Avstrijo in Ogrsko. = Razglasitev in razdelitev zemljiške posest . V proiačunskem odseku poslanske zborni- idejal vsega človeštva. A, če je bil prvemu socializmu kosmopolitizem, religijozen, neomejen in kaotičen, pTb se danes delavstvo zaveda kosmopolitizma kot čustvo človekoljubja, enakosti in bratstva, kot jasen idejal. Nedosegljiv za sedaj, a po katerem je človek vedno stremel, po katerem mora stremeti, ker je bistvo tega stremljenja bistvo človečanstva. Socializem danes točno loči kosmopolitizem od inter-nacionalizma, ki mu je v internacionali organizacija delavstva, odvisna od njegovega dejanja in nehanja, od njegovega hotenja in racionalističnega mišljenja. Internacionala res še danes ni izvršena in dovršena. A delavstvo je neumorno na delu, dosega te dejstvene internacionale je viden cilj s oc I a 1 de m ok r a t i čn ega gibanja. Socializem loči točno gospodarsko in politično internacionalo. Najrealnejši socialni pojav internaciomalizma kaže se v kapitalizmu. Kapitalizem je internacionalen po sebi, je notranja moč gospodarstva v gibanju, ki veže dobrine vseh deželd in vseh narodov v eno samo bo-gatstvo. Zato je pred vsem gospodarska skupnost kot realni pojav subtrat internacionalizma. Danes je dejansko človeštvo že zvezano gospodarski. To trdi tudi nemški nacionalist in libe-iralist Naumann. »Kapitalizem postaja iz lastnega nagona po rasti internacionalen in sociolizem mu sledi, ker je v njem vsebljen. ce je predvčerajšnjem češki agrarec in podpredsednik zbornice poslanec Ud r žal naznani!, da bo v imenu svoje stranke v kratkem predložil nasvet, katerega bo stranka tudi resno zastopa a, nasvet, ki meri na razdelitev vse zemljiške posesti posameznih lastnikov, k+>imaiO več'kot 10 hektarov zemlje. Vsa taka zemljišča naj se rez-la-te in razdele na manjša posestva. Poslance Udržal izjavlja, da široke mase ljudstva stoje v eni vrsti z ruskimi boljševiki. — Za graškega župana je bil izvoljen na seji v sredo zvečer soglasno gospod lekarnar Adolf Fizia. Za podžupane so bili izvoljeni: Dr. Gargitter, sodrug Ausobsky in Stark. = Angfcško - Avstrijska kupčija med vojno. Berlinski »Vorwarts« prinaša sledečo vest z Dunaja: Akcijska družba za papirno industrp jo v Neusiedlu je kupila tovarne'za celulozo in papir v Hallemu na Salcburškem od neke angleške družbe v Londonu. Pogajanja je vadila »Bodenkreditanstalt« na Dunaju preko Švedske direktno z Angleži. S tem je bila postavljena avstrijska vlada, ki je imeal interes na tam, da bi kupila tovarne neka skupina industrialcev s Salcburškega, pred nepričakovano in neprijetno dejstvo. Poročilo .pravi: »Razumljivo je, da napravlja' podjetje, kakršno je »Bo-denkreditanstalt« take transakcije med vojno s sovražndiki lastne dežele.« Ker je angleška vlada pustila, da so se sešli angleški državljani s pripadniki sovražne države, je šlo prav gotovo za izredno dobro kupčijo. = Ogr h u z li i ✓ m.r P sfanska zborni ca je sprijtla tm-m čtanju za onski n.črt o nagodbenem ; r vi i i ju P. obravnavi za podaljšanje pro izorij A« siro ogrske banke je zthte.al posl S>ndor ustano it-v samostotne ogr\ke nacionalne banke in je ost o napadal vodstvo avstro-ogrske banke in Tiszovo vlado. Že ob začetku vojnf ni imela avstro ogrska tanka dovt 1 j kut a v z atu in sio r p i lasmi krivdi. = Budiinpešianski mestni z stop proti Čehom Na sej mestne rt prezent-c je je ; rtdlo-žil dr. N gn y resoluc jo, ki proie>tira proti temu, da avstiijska vlada Jn avstrijski p.rarmnt molče tipita delovanje Cehov ki so preit mili zvestobe dinastiji, sprejeli v( jne cilje naših sovražnikov in streme po tem, da se razbije monarhija, Mestna reprezentecija je poslala nato vladi adreso. v kateri zahttva, da se naj popolnoma ločita obe državi na podlagi personalne unije in da se ustanovi samostojna rgrška armada za obrambo teritorialne integritete Ogrske. — Kakor je videti, nameravajo napovedati gospodje Ogn pravo vojno Avstriji, pravzaprav avstrijskim Slovanom. = Neizpremenjeni vojni cilji Anglija. Churchill je imel govor, v katerem je dejal, da so vojni cilji Anglije neizpremenjeni. Vsi ali-iranci imajo sredstva, da nadaljujejo vojno ■uspešno. Rusija je začasno izstopila, a na njeno mesto iSo stopili--v vrsto aliirancev Zedinjene države. Nastop Zedinjenih držav pome-nja praktično to, da se je združil ves svet z vsemi svojimi pomožnimi sredstvi proti) nemški moči. To mora imeti končno odločilen učinek. Toda za največjo dobo prihodnjega leta morajo nositi britski narodi glavno breme vojne na kopnem in obenem morajo nastopati proti morskim čolnom. Silo naših armad moramo privesti do najvišje točke, da se zaženejo naši vojaki kakor leopardi na nemško drhal. Imeti moramo velik oblak lefal, združiti moramo vso našo nacionalno moč in energijo. — Iz Rusije. Franc SKa «gi »tura Havas ro-roča, da so izbiuhnili na raziičnih krajih Rusije upori proti Ljeninu in Trockemu. Vod telji bolj , ševikov so napovedali Kaijedinu vojno. — Ustavodajni zbor se otvori, kakor hitro bo zbranih 400 zastopnikov, — Asq«th je govoril v Birminghamu in dejal med drugim: Danes ni večjega sov.ažn ka človeštva od moža, ki bi otežkočal z besedo ali dejanjem sklep miru. Vojna. Dunaj, 13. decembra. (Kor. urad.) Uradno; razglašajo: Vzhodno bojišče: On žje počiva. Pogajanja za premirje na vseh ruskih frontah so se danes zjutraj zopet pričela. — Italijansko bojišče: Srieg m megla sta zabranjevafa včeraj v benečansktm gorovju vsako boj o delovanje. Čete ftltimaršala Conrada ve n Hčtzendorfa so dobile po dosedanjem štetju v štiridnevnih bojih za ozeml e Meiebe 639 italijanskih častnikov in nad 16.000 mož k t lijetn ke. Plen- znaša 93 topov, 233 stiojnih pušk, 4 mitraljeze, 81 mi-mometov in mnogo drugega vojnega orodja. — Šef generalnega štaba.- Berlin, 13 dtcembra. (Kor ur) Wo'ffov urad poroča iz glavnega stana: Za p? d no bo j išče: Aimadria skuprra prestoli naslednika Ru prehta Bavarske a: Od EJixmu>ie do Lyse in ju-žno od Scarpe od časa do časa ojačeno artelje-rijsk > d.lovanje Vzh dno od l>u111o urta so iztrgale naše čete Anglež, m več zav< tišč in so _ me e 6 častnikov in 84 mož Med M euvres in Vendhu lle so se d-rnts Zjut; j p; ostri Ji anelje rijskt b< ji. ki so bili h Ztečer piecej ž vahni. Tudi severno od St Quf m n* je n r. š al ogtm. — A-madna skupina ntn.škega ce->nr>ev<ča: V zvtz s poizvedovblnimi bi ji je naraščalo v po-samtznih odsekih boj< o delovanje, — Vzhodno boi išče: Po dogovoru se prično danes v poveljniškem območju genera feldmaršala princa Leopolda Bavarskega pogajanja za sklep premirja, ki naj nadomesti dosedanji počitek j r-vžja. — Macedonska fronta: V loku Černe smo uieli p>i manjših podjetjih nekaj Italianov in Franc zov. — Italijanska fronta: Zaradi snega in megle je ostalo včeraj bojno delovanje neznatno. — Luck ndorff. ./ Dnevne beležke, — Tržaška deželna konferenca jugoslov. soc. dem. stranke se bo vršila v nedeljo dne 16. t. m. ob polu 10. dopoldne v »Delavskem domu« v zeleni dvorani. Na dnevnem redu je: Poročilo odbora, aprovizacija, volitev delegatov za strankini zbor v Ljubljani, predlogi. Na konferenco vabimo vse pristaše stranke, kdor ne bi dobil vabila, ga dobi na dan konference. — „Siuven3. a mm ca preu Uižo imii suri ščem. V 'f« do >e ,t vtšsia pred dižavi.im sodiščem na Dunaju razpra a o pntožm BSii na št. 1 dne,37. decembra; b) pri gosp. Strupiju, Radeokega fcesta št. 14: na št. 2 dne 15., na št. 3 dne 17., na št. 4 dne 18., na št. 8 dne 19., na št. 9 dne 20. decembra. Na izkaznice za VIL okraj se dobi iwemog: pri gosp. Tavčarju, Dunajska cesta .— Bežigrad: na št. 1 dne 15., na št. 2 dne 17., na št. 3" dne 18., na št. 4 dne 19., na št. 5 dne 20. decembra. Na izkaznice za VIII. okraj se dobi premog: a) pri gosp. Zdravju, Ahacljeva cesta št. 10: na št. 1 dne 15., na št. 2 dne 17. decembra; b) pri^gosp. Hribarju, Bohoričeva ulica št. 33: na št. 3 dne 15., na št. 6 in 7 dne 17. decembra; c) pri gosp. Karbl, Selo: na št. 8 dne 15., na št. 9 dne 17., na št. 10 in 11 dne 18. decembra; d) pri gosp. Kugi, Zelena jama št. 141: na št. 13 in 15 dne 15. decembra. Poslano« Gospod Ivan Taufer iz Zagorja me je prav isesramn napadel v »Slovenskem Narodu" štev. 282. Ce bi povsod pri nas gospodaatako poznali kakor v Zagorju in okolici, bi ničesar ne odgovarjal s a mfamnosti. Tega gospoda smatra vsak delavec v Zagorju, ki se Količkaj zaveda, za najbolj surovega, kar jih p zna Zagorska dolina. Njegovi p t i s t a š i pa ravijo da je prismojen. Tako je gospod žu ati Koprivec že večkrat rekel vpričo več gosoudov. Sevedd pravijo to, ker jim dela vedno neumnosti. Napadu v »Slovenskem Narodu" pa ni vzrok S/-mo jugoslovanska deklaracija iti občinska seja. Ze dva dm pred občm>ko sejo je gospod Taufer v g st lui gosp da Koibarja trd i io je ono na d-in mno mga shoda v Zagorju, da so st c a d -mo .'.rali. ki porejajo mirovne snode plačani agenti- dunajske vlad-. G «sp du Taufeiju n nikakor všeč mirov a , onudDa ruskih s« c alnih dem krstov: V njegovi Lnaz ji so t-> sam falotje. Tako je g »oni sicer v moji n.ivzocno ti, ga pa smatram tudi s. in z j n n.jrmalnegH hudo mežj, in sem mu pozneje, ho je to ponovil v prostorih p> so-jnn ce, odgovoriš, ua me sploh ne more žaliti, ker je po mojem mnenju ntnoimalen hudobnež. Da j m^ati) še nekaj pr biti. Ker mi v notici riti s siovtnsk mi delavci, ki' imajo besedo, češ, da naj razsoja s svojo pametno glavo, stm tudi sam mnenja, d. naj ie razsoja Slovenski delavte To rad piepusiim de.avctm, da presojajo moje delovaje, ne vem pa, ce bo to všeč gosp; du Toufer.u, če bodo razsojah o njem tisti delavci, k. jih jc že veckmt pretepal. Kako bo, če bodo pie^ojaie begu ike in miada dekleta, ki jih pri oddaji mesa \v. ponn žne akc^e pretepava; če b -do presojali tisti deiavci, ki jih surovo zmerja kakpr u vj,.k, če be do sodili o njem ljudje, ki dobivajo piemalo m.-sa zato, dir ga moie dajati svojemu biaiu, ki ga noii h adit v tu e kit t’. A i če bodo razsojale t;ste žensi e in moški, ki morajo poslušati cas h po pet ur in še dalje, da jih zmerja, dočim svoje pristaše spušča pri drugih vratih v mesnico in jim izb ra boljše kose. Eui čaKajo po šest ur, a končno ne dobe niče* j sar, diugi pa hladijo meso ves itden v tujih kle-I teh. To za danes. Pač pa prihodnjič o tej lepi lastnosti g spoda Tauferja kaj več Končno pa še dostavljam g -spod )m v liberalnem taboru, zlasti on m, ki so v občinski aprovizaCiji, da pravi nar^d i pregovor: Kdor ima maslo na glavi, naj ne hod- ria so nce. Gospodje, vsaj me razumete; če neha pi trpežijivost v socialdemokrat finem taboru p tem utegne marsikateri gospodek obž.-imati Tauf rjevo gonjo. Z gor r 12. <1-c mbra 1917. M. Čohal. . II iiT»nwmiini 1—Tla—m———— nri» —w—<—————i Izdajatelj ni odgovorni uretlnu: Josip P e t e j a n. Ti'k »Učiteljska t skarne" v Uubljani Sotruonik a i sotrudnica Na izkaznice za IX. okraj se dobi premog: pri gosp. Pleškotu, Hrenova ulica-št. 12: na št. 1 dne 18., na št. 2 dne 19. decembra. Za X. okraj se objavi dnevni red prodaje pravočasno. za »NAPREJ“ se tnkoj spr jme, Ce se zglasi danes sli jutri m e'J '4. in 5. uro popoldne v uredništva, Zavarovan e za vojno posoplo. Do K 5000*— brez zdrav- Brez poviška za vo|ake niške preiskave! ® * - na bojnem polju! Za nabavo se plača letno poluletno četrletno mesečno v 12 letih 63*— 32-10 16*30 5-55 n v 48 — 24*40 12-40 4*25 n 20 ,, 35 — 17*35 9-10 3-10 Za i« »ti i ifili MM iii polno* tojso mile. > % Nezapadnost hranilnih vlog. Police se morejo odkupiti ali obremeniti od prvega hipa naprej. Kdor sklene n. pr. zavarovanje za K 1000’— na 12 let, pa ustavi plačevanje premij pu preteku prvega let«, se mu izplača — neglede na morebitne male razlike — K 59 46, če tudi je bil zavarovan celo leto. Zavarovanje ga je stalo torej le K 3 54 Pojasnila dajejo in predloge sprejemajo dežein.s poslovalnica e k. avstr. vojašK. zaklada za vdove in sirote. , zavarovalni oddelek. L u^Masia, Frančevo nabrežje 1, okrajne poslovalnice in njih pooblaš enci. Nainižje premi e! Polni Z htevajte pojasnila obrestni preb tki v prtd o naših otroških za- zavarovancftn ! varovanjih! mmmmB □ mmm — DelniSka glaunka —-K 10, t-OO.090. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovani**. /• UUBUANSKA KI^DITNA BMtm U LJUBLJANI. ——. FosSovnica c. kr. avstri ske ri zreti ne lote-Te. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t č v L*uhl;an) in Celu. MBMiBBWisaaB!aaaEB»i i m ■ i ■iiimiii—Tiriinii g* Rszertini {ondi okroglo K 1 (SOO.OOO. Kupuje in prodaja vse vrste vr dn sinih p»pn'.i^v, finiincir« erar čnn imbavg in dovoljuje —— aprovizac jske krenite —