metcv* v«un A'<fl	f	m»	vn*MMi	M«
TRGOVSKI LIST
časopis sc« trgovino, industrijo In obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 28.
>s*w»efao 16 Din; na Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži »e v Ljubljani. j		Dopiai ae ne vračajo.	— Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958.	
UBT0 XL Telefon St. 2553.	LJUBLJANA, v soboto, dne 21. julija 1928.		Telefon št. 2552.	ŠTEV. 86.
Nove oblastne davščine v Sloveniji?
Dne 11. t. m. se je vršila v Zagrebu konferenca predstavnikov oblastnih odborov iz Maribora, Ljubljane, Zagreb^, Karlovca in Osjeka. Namen konference je, po Časoipsnih poročilih bil, da se vsaj teh pet velikih naših oblasti sporazume glede izenačenja oblastnih davščin za leto,1929. V javnosti se mnogo kritikuje dosedanji način finansiranja oblasti, a v praksi se je pokazalo, da so neenake takse, posebno pa neenake trošarine v posameznih oblastih povzročile tako občutne razlike v ceni posameznih predmetov, da se je pričelo tihotapiti gotove predmete iz ene oblasti v drugo.
V	zadnjem času se posebno pojavlja tihotapstvo alkohola iz zagrebške in karlovške oblasti v Slovenijo. To je povsem razumljivo, kajti v slovenski oblasti znaša trošarina za hektoliter-sko stopnjo alkohola 17 Din, v zagrebški oblasti pa samo 5 Din. Tihotapci pridejo torej popolnoma na syoj račun. Nasprotno se pa opaža tihotapljenje vina iz ljubljanske oblasti v karlovško oblast, ker je v karlovški oblasti oblastna trošarina na vino za 15 Din pri hi nižja nego v ljubljanski oblasti.
Da se prepreči to tihotapljenje in izenači pobiranje oblastnih trošarin, se je na navedeni konferenci sklenilo, ria j se vseh pet oblastnih odborov zavzame v svojih oblastnih skupščinah, da se trošarinska doklada na vino jn pivo ter alkohol izenacj za vseh pet oblasti, Izenačenje se je na konferenci sklenilo samo v principu, o tem, koliko bo trošarinska naklada znašala v številkah, pa se še ni govorilo. Obravnaval bo to vprašanje Vsak oblastni odbor za se in na prihodnji konferenci, ki se bo po vsej priliki vršila v dveh mesecih, se bo tudi rešitev tega vprašanja točno fiksiralo in na to sprejelo v proračune vseh udeleženih oblasti za leto 1929.
Glede taks se je sklenilo, da se ukine.' pobiranje taks na obrtnice (te se v Sloveniji sploh lie pobirajo), nasprotno se pa uvedejo nove “takse na tuje delavce in tuje uradnike.
Sestavo predloga o tej novi taksi je konferenca poverila predstavnikom slovenskih oblasti. RaVno tako uvedejo ostale oblasti nekatere takse, katere se sedaj pobirajo samo v zagrebški bblasti, n. pr. takse na sekanje gozdov itd. Istoiako bodo slovenske oblasti prevzele pobiranje oblastnih doklad, kakoršno je V veljavi v zagrebški oblasti.
To poročilo smo prejeli iz zagrebških listov v nekoliko izčrpnejši obliki, ker je ta konferenca, M je postavljala temelje Oblastnih proračunov, vzbudila v naši javnosti vse premalo pozornosti. Konture bodočih oblastnih davščin je konferenca že precej jasno očrtala. Edino pozitivno stran kaže poročilo za naše gospodarstvo glede izenačenja trošarinskih doklad. Za kompenzacijo pa naj bi dobili nove takse na tuje delavce in tuje uradnike in celo vrsto taks zagrebškega odbora, od katerih se imenoma navaja samo taksa na sekanje lesa. Tako kompenzacijo n6 le. odklanjamo, ampak proti njej v naprej protestiramo, ker posega pregloboko v interese našega gospodarstva, predvsem industrije, ki nujno rabi tiije kvalifreirane delavce in tuje uradnike-inženerje, dokler se domačini Jaspe*; cijalnih del, katera opravljajo pri nas itak ne po nepotrebnem, ampak v tta-šo korist zaposleni inozemei. V tem pogledu je potrebna najvišja opreznost, ker inozemstvo pazilo motri naše postopanje i, njihovimi ljudmi.
Nas’e gospodarstvo je z daVki in davščinami preobremenjeno. Nove takse in oblastne doklade moramo Vsled tega v interesu gladkega razvoja in nemotenega obstoja domače podjetnosti odločno Odklanjati. Za naše gospodarstvo prt men j a vsaka nova dajatev v katerikoli obliki nevaren poiizkli^, kakoršnega ni riskirati v sedanjih časih trde gospodarske krize, v katerih preti mnogim obratom nevarnost omaganja.
Prodaja soli na tiftrtmo.
Od Gremija trgovcev v Ribnici smo prejeli: Kakor vse dni go, /je nova ureditev prodaje soli prav občutno prizadela tudi tngovce našega gremijalnega okoliša. Trgovci 'iz (DobrOgapolja dobijo sol v Kočevju in jo morajo prodajati po 2'76 Din za 1 kg.
Sol stane v Kofovju 100 lig
'niletev soli...................
dve vročice k 12 Din . . dovoz iz mesta • na , Kočevju .	.	,
vozni list • dcvoz do postaje v Dobrepolje . . prevoz domov v 'trgovino	ali skladišče . ...	•	-	-	v	.
•Jw vrečicah odleti (kala) najmauj
za . ...................................
100 komadov papirnatih vrečic (za-■ »vdtStov) . . . .	. ■	.	.	.	; ■	.
. iir. ^
s vsem stroškom stanc torej 100 kg soli skupaj . .	.	.	.	.	.	.
Din
192-—
‘20-—
24-—
10--
5-50
10-25
273*75
Sol se je 'med tem podražila tet stane nemleta sedaj Din 205-— ter se torej cena za 13 par pri 'kilogramu zviša.	’	.!m	h|<
Soldovtt?aitfo	Ljubljatie,
iz Kočevja in iraaiho. Se polOVico ne-potrdbhe vožnje po železnici ve£ iz
4	,	_	— —	^	» V.’	*	"	J	t
Koclja naztij, v Dobrovlje. Če je‘ ta ostra naredba monopolne uprave, tako težko zadela 'ttfeovce ob želez-
nici, kaj naj pravijo trgovci iz oddaljenih krajev, n. pr. Sodražice, Loškega potoka, Drage, Trave, in Strug, ki so po 10, 20, 30, in še več kilometrov od železniških postaj oddaljeni? Tem absolutno ni mogoče sol sploh prodajati, ker bi utrpeli občutno zgubo.
Gremij je imel V tem oziru dne 4. t. m. z domačimi trgovci sestanek in so vsi glasno kritizirali postopanje monopolne uprave, saj je menda vsekakor bolj pravilno, .da,dobi ta pošteno plačano svojo monopolno takso, in da prepusti trgovcu skrb, kako se sol sprayi v promet. — Da ni pri tem predmetu še do sedaj noben trgovec zaslugi skoro niti vinarja, je v našem okolišu za to skrbela temeljita konkurenca. Gremij apelira tem potom na trgovsko zbornico in zvezo gremijev, da storite vse potrebije korake, da se dovoli 'in omogoči detaljnO prodajo soli prosto na tak način, kakor je bilo to doslej.
Ako pa bo to vse brezuspešno, ,pa ne preostane trgovini popolnoma ničesar drugega, kakor tla se vsi zdru-—: dotični, ki sfl zaprosili za na->uprodajo soh, »kakor tudi tisti,
Revizija železniških tarif.
Ministrstvo saobračaja je odredilo, da ima tarifni odbor meseca avgusta t. 1. izvršiti revizijo sedaj veljavne blagovne klasifikacije lokalne in pri-staniščne tarife, posebno pa izjemnih in izvoznih tarif. Predvsem ima tarifni odbor dati ministrstvu svoje mišljenje o sledečih vprašanjih:
1. Ali in v koliko je potrebno, da se sedanje označbe posameznih vrst blaga v blagovni klasifikaciji izpre-menijo ali dopolnijo. V kolikor bi to bilo potrebno, se mora vsak predlog podrobno utemeljiti in navesti vsi podatki, s katerimi se dokaže, da je predlagana izprememba umestna.
2. Da se Eliminirajo sedanje anomalije, ki obstojajo v blagovni klasifikaciji, a deloma tudi v lokalni tarifi, se ima za vsak predmet in vrsto blaga ugotoviti točna tržna cena, da bi se moglo na podlagi teh cen presoditi obremenitev po železniški tovornini in določiti maksimalno dopustna tarifna obremenitev. Pri tem pa je uva-ževati, da velja splošna blagovna klasifikacija enako za domače, kakor tudi za inozemsko blago.
3. Ugotoviti, za katere predmete je potreba upeljati izjemne' m izvozne tarife. Vsak tozadevni predlog je treba podrobno litetoieljiti z vsemi podatki; ki so za konstrukcijo tarife potrebni.
4. Za katere .predmete so potrebne pristaniščne tarife, koliko znaša letni kontingent prometa posameznih vrst blaga za razna pristanišča.
Zbornica TOI je na podlagi gornjih smernic naprosila potom okrožnice interesente, da ji sporočijo svoje mišljenje, opažanja in predloge za vse predmete, ki pridejo za njih obrate v poštev. Ker prične že 1. avgusta zasedanje tarifnega odbora, želi Zbornica, da se ji dostavijo predlogi iti izjave najpozneje do 27. julija t. 1. Pri predlogih, ki so se že stavili zbornici, a jim dosedaj še ni bilo ugodeno, zadostuje navedba tozadevnih vlog.
ZA PREUREDITEV MALOPRODAJE SOLI.
Naši članki za preureditev maloprodaje soli so našli odmev tudi v beograjskem »Trgovinskem Glasniku« in končno tudi pri Upravi monopolov. t) tem bomo poročali v pri-
( i
mm
ki še niso zaprosili, ter zanaprej kate-
neprijetnosti!
mm
čitajte redno »Trgovski list«.
Neko večje trgovsko podjetje nas je vprašalo, koliko je resnice na tem, da se bodo za gotove predmete, ki jih uvažamo iz Avstrije, povišale carinske postavke. Če bi dotični uvoznik redno čital i»Trgovski list«, bi pač moral zapaziti, da prinašamo, kakor dosedaj še nobeden list, dobesedni pre-Vod carinskih postavk, ki se bodo v zmislii carinsko - tarifnega sporazuma z Avstrijo spremenile. Vsak smotren trgovec je najbrže že ukrenil vse, kar mu narekujejo spremenjene carinske postavke; kdor pa misli, da zna že vse in ne smaitra za potrebno, da bi vsaj površno pregledal vsako številko .»Trgovskega lista«, temu najbrže tudi informacije naše redakcije ne bpdo mogle pomagati. Zato pa takim interesentom redakcija ne odgovarja!
Carinsko tarifni sporazum z Avstrijo.
iii.
Dodatki k jugoslovanski pogodbeni tarifi. — Ukinitve, izpremembe in dodatki k avstrijski pogodbeni tarifi. — Uveljavljenje in trajanje pogodbe.
K sedanjim pogodbenim postavkam jugoslovanskega dela tarife so bile v naknadnem sporazumu sprejete še štiri nove postavke in sicer:
Car. pozicija iz 356/4: denarnice za drobiž od bombažno-lanenih tkanin z okroglim železnim zapiralom, ki je z zunanje strani pritrjen ....
Car. poz. ii 504/2: izdelki, drugje neimenovani: iz tč. 2. ia ostale keramične tvarine: iz a) staussove opekajte tkanine (žične tkanine prevlečene z
Žgano glino).......................
Car. poz. iz 562: izdelke iz pločevine: iz tč. 2. iz bele ali črne pločevine, prevlečene popolnoma ali deloma s svincem, cinkom ali činom, tudi v zvezi s fino tvarino: par Linice za živalsko klimo.....................
iz tč. 3. pobarvani, vernirani, lakirani, oksidirani z vtisnjenimi Sarami, tiskani, emajlirani, tudi v zvezi .s fino tvarino: plombe od jeklene pločevine, predmeti za razsvetljavo in njih sestavni deli, naprave za kuhanje s petrolejem, petrolej- . ske peči an njih sestavni deli Car. poz. iz 653: poljedelski stroji: iz tč. 5. ostali aparati za umetno lezenje in gojenje piščancev .........................
11 "S 5
ca ca ?'C.
12 Js
P 500—
TJ C
m «5
40-
16-—
40-
30-
80-
A. Ukinitve v avstrijski tarifi:
Slično kakor pri tarifi za uvoz r Jugoslavijo, so tudi pri avstrijski tarifi za uvoz jugoslovanskega blaga v Avstrijo v naknadnem sporazumu nastale treh vrst izpremembe. Štiri od dosedanjih pogodbenih carin so ukinejo, doda pa se pet novih, d očim se pri petdesetih sedaj veljavnih tarifnih postavkah pogodbena carina iapre-minja.
Ukinjene so pogodbene carine v avstrijski tarifi za sledeče predmete:
■ M
* ej
.13
I«
-•80
is«
i* I s
—•80
Car. poz. iz 339: cement .
Car. poz. iz 499: kisline: iz d) žveplena kislina: tč. l.ne-kadeča	.	.	. , . , . . .	2-60	2-80
Car. poz. iz 500: kalijeve, natrijeve in magnezijeve spojine: c) tč. 3. natrijev sulfat (glauberjeva sol), žgan natrijev sulfat, kristaliziran in kalci-
niran	.	.	 ................  120‘—	120-—
Car. poz. iz 502: aluminijeve spojine iz železa, kroma in niikla: c) tč. 2. aluminijev sulfat	.......................  4-60	;5'—
Pri cementu in natrijevem sulfatu se torej situacija po ukinitvi vezave avstrijske tarife zaenkrat ne spremeni, dočim se bo pri žvepleni kislini in aluminijevem sulfatu, ki ista špeei-jelno dva .produkta kemične eks-portne industrije v 'Sloveniji, carina z jiveljavljenjem naknadnega sporazuma povečala.
Gfi l '
Prispevajte v fond za Akademijo znanosti in umetnosti in la Narodne galerijo v Ljubljani!
B. Izpreminjajo se sledeče postavke avstrijske pogodbene tarife:
1—
2—
—3-50
5—
V
250
2-50
1—
1—
Car. poz. it 31: moka (Ln zdrob. izvzemši	koruznega	Q
dodatek . !......................3'
Car. po«, iz 33: grozdje, sveže namizno, v košarah da zabojih iz iletev v teži do	15 .kg	15'
Car. poz. iz 35:	sveže	sadje,
posebej neimenovano: iz Ib) ostalo : tč. 1, [jabolka nezaivita: a) od 1. septembra do 15.
novembra.........................2’
/S) od 16. novembra do 31.
avgusta..........................2'
tč. 2. jabolka v sodih ali zabojih, EK) kg ali več težkih:
«) od 1. septembra do 15.
novembra..........................
/?) od 16. novembra do 31.
avgusta . . .  ...................——
tč. 3. hruške nezavite . . . —•—
tč. 4. •češplje.................1'—
Car. poz. iz 36: sadje, pripravljeno: a) slive, kakorkoli posušene: tč. 1. nevložene ali v zabojih od 50 ali več kg
skupne teže.............................6—
it. 2. v drugih zavojih . . .	8-—
iz b) ostalo sadje, kakorkoli posušeno: iz tč. 2. hruške, sušene na katerikoli način, nebeljene ................................6—
Car. po*, i* 39: zelenjava, posebej neimenovana in ostale rastline za kuhinjsko potrebo;
■sveže:	iz a) fina namizna
zelenjava: zeleni grah in zeleni fifiol.......................5-—
paradižniki...........................4—
Car. po*, ii 40: zelenjava vsake vrste (razen gomolik) in ostale posušene ah drugače priproeto pripravljene (t. j. zdrobljene, preoejene, prešam«, kuhane, nasoljene, v kisu, toda ne -aslanjene): z c) ostala: tč.
1. kislo zelje ...................... 3-50
tč. 2. kumaTe, v slani vodi ali kisu a) v sodih preko 500 luilogr. skupne teže	....	5-—
/J) ostali ...........................5—
tč. 3. paprike v slani vodi
ali v kisu.......................... 5'—
Car. poz. 58: goveda: a) goveda za klanje: tč. J. teža
preko 500 kg............................5—
tč. 2. ostala  .................5'—
Ib) goveda za	delo	in (plemenska goveda,	od	komada .	25—
c) jalovina .........................15—
d) teleta.............................4—
Car. poi. iz 55: prašiči težki:
c) nad 40 do 110 kg, od 100 kg	9—
d) nad 110 kg, pitanci (Špeharji), od komada.......................3—
Car. poz. iz 56: konji: b) konji za delo: tč. 1. hladne tknvii: a) stari preko 2 leti . 60—
ft) stari do 2 let..............30"—
tč. 2. tople krvi: a) stari nad 2 leti.........................................GO—
b) stari do 2 let....................30—
Car. po*, iz 60: ribe, sveže:
b) ostale, izvzemšii postrvi, od
100 kg..................................5—
Car. poz. 72: svinjsko salo, svinjska slanina, soljena ali nesoljena, tudi topljena svinjska mast).........................380
Car. poz.: i* 75.: jedilno olje: iz a): olje iz bučnega semena v sodih, ceveh, mehurjih, dalje v posodah navadnih v trgovini po 25 kg ali več . . .	6—
Car. poi. ii 86: žgane alkoholne pijače: iz c): slivovka z največ 50% alkohola po prostornini .........................150'—
Car. poi. iz 96:	meso:
a)	sveže, mrzlo, izvzemši prekomorskega amrzlega mesa, nasoljeno: tč. 1.: prašiči zaklani dn očiščeni v celih komadih, težkih nad 90 kg ali v .polovicah, težkih nad 45 kg . .	6—
tč. 2.: svinje za mast, zaklane, očiščene z odrto slanino v celih komadih ali polovicah . .	8—
tč. 3. svinjsko meso, izsekano (hrbtenice, hrbti, vratina iin
tre-bušnna)............................12—
tč. 4. ostalo prašičevo meso	12—
tč. 5. goveje meso, izvzemši
telečje meso......................12—
tč. 6. notrine, razen jezikov od živine iz tar. post. 52 do 57	7’—
tč. 7. ostalo meso ....	12-—
c) pripravljeno (posušeno, nasoljeno, prekajeno, tudi obarjeno).......................20—
Car. poi. if 97: klobase: iz a) navadne in iz b) fine: tč. 1, hrenovke, safalade, ekstra klobase, jeternice (iz-vzemši jetrnih klobas od perutnine) krvave klobase, tla-, fenke, kranjske klobase . . 20— tč. 2. <razne 'klobase za kuhanje, izdelane večinoma iz govedine, gota-klobase .... 20— tč. 3. grobo sekana Sunkarica 20— tč. 4. salame izdelane na ogrski način	00—
•	p®*- ** konzerve
iz sadja in povrtnine: c) ipek-mez..........................................  2*.
4-50
5— 8—
5—
8-50
10—
50—
35—
4—
18—
130—
75—
60—
30—
10--
76--
80.-
26—
23—
4—
12—
45-50
Car. po*, ii 107: jedila, .posebej neimenovana in vsa hermetično zaprta živila, kolikor niso na drugem meotu zavezana večji carini: iz c) konzerve iz zelenjave: kumare v sodih in sodčkih n) v skupni teži pod 50 kg, in tl) kumare z gorčico 35—
ostale .  .......................10—
zelen fižol v hermetično zaprtih posodah......................50—
Car. poz. iz 297: deščice, paličice, libike za parkete in table, pooblane: a) surove, za-lužene, pobarvane, pokoščene, lakirane ali .polirane ....
Car. poz. is 303: blago posebej neimenovano iz finega lesa ali s takim lesom furnirano, tudi poohlano, gladko ali profilirano:	sodi	iz hrastovega
lesa, surovi...................12-—
25—
U—
38—
—	5—
16--
—— 150--
74-50
94-50
<30—
C) Nove pozicije, ki so bile uvrščene v avstrijsko pogodbeno tarifo, so sledeče:
Car. poz. 23.: pšenica, napo-
lica, .krupnik...............—•—	2—
Car. poz. 24: rž...........—•—	2—
Car. poa. 26: oves	....	—•—	2—
Car. po*, iz 88: šampanjec, srbohrvaško - slovenskega izdelka in izvora.................
Car. poz. ii 106: konzerve od sadja in povrtnine: iz •
b)	šoki plodov, sadja in jagod, zgoščeni z dodatkom sladkorja, zgoščen mošt, marmelade: jabolčni sok zakuhan brez primesi sladkorja............—•—	2—
Ako gledamo to tarifo, se nam na prvi mah zdi, kakor, da bi naša delegacija ne 'bila v enaki meri varovala interese cele države,	ker	se je	do-
seglo ugodnosti na primer za mastne svinje, dočim je carina iza mesnate prašiče povišana. Medtem pa vzrok ne leži pri naši delegaciji, marveč v strukturi avstrijske živinoreje in v potrebah avstrijskega uvoza, ker gojijo Avstrijci sami v zadostni meri mesnate prašiče.
Znatna pridobitev je znižanje carine za uvoz sadja v Avstrijo, posebno jabolk, ki je bil nekdaj iz Slovenije zelo znaten.
(Nadaljevanje in konec prih.)
NAŠE POSOJILO SKLENJENO.
V	četrtek opoldne se je vrnil finančni minister dr. Bogdan Markovič iz inozemstva v Beograd. Na kolodvoru je dal časnikarjem naslednjo izjavo:
Vzroke, zakaj posojilo ni bilo realizirano in zakaj se ni izvršila emisija, je v prvi vrsti iskati v notranjih razmerah države. Na drugi strani so bili pa zopet tečaji obligacij Blairovega posojila, ki jih moremo označiti kot vzrok, da se posojilo ni realiziralo. — Vsled tega se je posojilo preložilo na jesen. »Ko sem prišel v London«, je rekel finančni minister dr. Markovič, »je bil tečaj Blairovih obligacij 90—92, po demonstracijah v Beogradu se je znižal na 85 odstotkov, da se je potem po par dneh, ko se je položaj razčistil, zopet zvišal na 87. Vsekakor ni bilo to za me nobena ugodna in pripravna podlaga za nadaljevanje pogajanj in za definitivno zaključitev posojila.c
Posojilo je zaključeno in samo glede emisije in realizacije posojila je še vprašanje. Emisija posojila je preložena do jeseni, to se pravi, da se položaj v državi razjasni. Posojilo danes ni odvisno niti od finančnega ministra, niti od bankirjev, marveč od notranjega političnega ■položaja v deželi, ki je povzročil, da se je posojilo preložilo do jeseni.
Mi imamo obveznosti napram svojim prejšnjim posojilodajalcem. Torej obstoji zveza med Blairom in prejšnjim posojilodajalcem. To se je izkazalo v tej smeri, da banke, ki dovoljujejo posojilo, ne dajo denarja iz svojega žepa, marveč apelirajo na občinstvo. Občinstvu se mora pa 'pokazati solidna slika, nikdar pa ne dejstvo, da je v deželi, ki išče posojilo, ena skupina za posojilo, druga pa zopet proti.
Rekordne številke ameriškega izvoza kapitalij. V prvi polovici letošnjega leta so znašala privatna ameriška posojila inozemstvu 1.05S milijonov dolarjev. Prvič v zgodovini so v pol leta prekoračili milijardno mejo.
Jubile] Viktorja Rohrmanna.
Te dni je obhajal svojo sedemdesetletnico ugledni ljubljanski trgovec g. Viktor Rohrmann. V našem javnem, pa tudi v našem trgovskem svetu je jubilant splošno znan in uživa neomajno zaupanje in velike simpatije. Tekom svoje dolge življenjske dobe se je živahno udejstvoval povsod, kjer je šlo za koristi trgovskega stanu ali za narodne interese. Skoro 30 let je bil član ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo, kjer je z velikim zanimanjem sodeloval v dobrobit slovenske trgovine in vedno odločno stal na braniku interesov trgovskega stanu. Vneto pa se je udeleževal tudi narodnostnih bojev. Vedno stoječ v prvih vrstah borcev za nase narodne pravice, je jubilant v polpreteklih časih, ko so se naši ljudje idealno borili za prostorček na solncu, kateri nam gre, eden onih, sedaj že
redkih narodnih idealistov, ki so utrinjali s podrobnim delom in z veliko požrtvovalnostjo našemu narodu pota v lepšo bodočnost.
Svojo trgovino z deželnimi pridelki v Ljubljani vodi že preko 45 let, obenem je pa lastnik stare tvrdke M. Pakiž, ki prodaja ribniško robo in druge predmete. Kot trgovec je med prvimi Slovenci ubral nova pota in navezal z inozemstvom živahine stike. Po značaju svoje trgovine je prihajal stalno v dotiko s kmetijstvom, kateremu je po svoji iznajdljivosti in podjetnosti mnogo koristil ter v polni meri zaslužil častno diplomo, katero mu je na zadnjem občnem zboru poklonila Kmetijska družba.
Številnim gratulantom se pridružuje tudi nas list z željo, da bi g. Rohrmanna ohranili še dolgo čilega in zdravega v naši sredi.
RAZSTAVE IN SEJMI.
Živilski oddelek na velesejmu v Frankfurtu. Prihodnji frankfurtski velesejem se vrši v času od 29. septembra do 9. oktobra. Uprava tega velesejma je pred leti organizirala posebni živilski oddelek, katerega uspeh je bil vsakokrat najboljši. Belgija, Avstrija, Francija, Italija in Švica so se udeležile tega živilskega oddelka oficielno in dosegle za svoje raz-stavljalce lepe rezultate in navezale trajne zveze z nemškimi odjemalci.
Udeležba naše živilske industrije v tem oddelku frankfurtskega velesejma bi bila zelo umestna. Uprava Ljubljanskega velesejma naproša vse interesente, da se javijo in v principu izrečejo svojo pripravljenost, nakar bo stopila v tesnejše stike z upravo velesejma v Frankfurtu, v svrho zagotovitve ugodnih pogojev.
•	• *
Društva, organizacije itd., ki imajo za letošnjo jesen predvidene svoje kongrese in slične prireditve, proei uprava Ljubljanskega velesejma, da iste postavijo v čas letošnje jesenske velesejmske
prireditve »Ljubljana v jeseni« od 1. do 10. septembra. Svoje sklepe naj društva siporoče naravnost upravi velesejma, ki jim bo šla v vsakem oziru rada na roko.
DOGOVOR MED AVSTRIJSKIMI HRANILNICAMI IN ZADRUGAMI.
Avstrijske hranilnice in tri zadružne zveze so se dogovorile glede različnih vprašanj, v prvi vrsti glede tekmovanja iu glede obrestne višine. Tekmovanje med hranilnicami in zadrugami naj se omeji, in sta se obe vrsti zavezali, da bosta v svojih reklamah izvršili temu primerne spremembe. Zadrugam se dovoli, da z ozirom na večjo sigurnost, v pravilih zajamčeno, za pol odstotka več obrestujejo; pri tem naj se dela na to, da se ugodnejša obrestna mera za vezane vloge polagoma opusti. V čekovnem prometu naj bo obrestna mera vsled potrebne likvidnosti manjša kot je to v hranilniškem poslovanju. V slučaju nesporazuma med hranilnicami in zadrugami poslujejo posebna poravna-vališča.	(	(	.	}
Gospodarstvo Jugoslavijo in njegovi odnošaji napram Inozemstvu.
(Iz predavanja tajnika Zbornice TOI g. Ivana Mohoriča v Ntlrnbergu dne 18. junija t. 1.)
(Nadaljevanje.)
Osnovni problem jugoslovanske industrije je ustvarjenje težke železne industrije za pridobivanje surovega železa in jekla, ki je potreben za industrijo železnih polfabrikatov in za finalno industrijo železnih izdelkov, ki je za naše pridelke v Jugoslaviji dosti dobro zastopana. Jugoslovanska industrija kovnega železa in jekla je danes navezana na dobavo surovega železa in po večini tudi starega železa v glavnem iz inozemstva. Ta odvisnost stvarja za vse panoge železarske industrije, ki obstojajo v Jugoslaviji že iz predvojne dobe, zelo težko situacijo, ker je uvoz surovega železa, kakor tudi starega železa obremenjen z horendno carino 3 zlatih dinarjev odnosno pol zlatega dinarja za 100 kg, kar ogromno podražuje produkcijske stroške in bremeni konzumenta. Uvoz železnih produktov v letu 19(27 je kljub veliki konzumni krizi in splošni stagnaciji znašal počenši od surovega železa do finalnih izdelkov 150.000 ton v vrednosti 691-5 milijona dinarjev in je torej 11 in polkrat tako velik, kakor izvoz železne rude in odtehta daleč celokupni izvoz cerealij in povrtnine iz Jugoslavije. Jasno je, da tako stanje ne more trajno ostati in se zato z največjim interesom proučuje vprašanje domače plavžarske industrije, ki naj bi krila redno letno potrebo na komerčnem blagu in ki pa naj bi obenem olajšala tudi izvedbo in uresničitev železniškega gradbenega programa, okrog 10.000 km prog, ki so nam potrebne, da se otvorijo go- , spodarstvu Jugoslavije pota za izkoriščanje naravnih gospodarskih predpogojev. Ena od glavnih ovir in vzrokov, da se to vprašanje do sedaj še ni moglo premakniti iz mrtve točke, je pomanjkljiva izgradnja vodnih sil in pomanjkanje premoga, ki bi bil prikladen za pridobivanje plavžarskega koksa. Od uspešne rešitve tega vprašanja, ki ni samo ključ za železarsko industrijo Jugoslavije, je odvisen cel problem industrializacije Jugoslavije.
Najbolj aktivna je glede vseh rud naša bilanca pri bakru, kjer znaša prebitek vrednosti izvoza surovega bakra nad vrednostjo bakrenih izdelkov v preteklem letu 142 milijonov dinarjev in pri svincu, kjer znaša uvoz svinčenih izdelkov samo eno devetino izvoza svinca. Bogati zakladi mineralnih soli se danes vsled pomanjkanja prometnih zvez ne morejo v večjem obsegu eksploatirati.
Končno je omeniti v tej skupini še izvoz laporja za izdelavo cementa iz Dalmacije, ki gre po pretežni večini v Italijo in ki je znašal preteklo leto
311.000 ton v vrednosti 25-9 milijona dinarjev ter naravnega cementa 317 tisoč ton v vrednosti 116 milijonov dinarjev. Glavni odjemalec za naš cement so Egipt, Grčija in Italija, pa tudi vse ostale države na Levanti in na Sredozemskem morju. •
Od premoga se pridobiva v Jugoslaviji nad 4 milijone ton rujavega premoga in lignitov, dočim je produkcija črnega premoga, ki se koplje samo v severni Srbiji, zelo neznatna. Glede antracita, koksa in črnega premoga smo po pretežni večini navezani na uvoz iz inozemstva. V preteklem letu se je uvozilo 58.000 ton antracita v vrednosti 16-3 milijona dinarjev, 218.000 ton črnega premoga v vrednosti 73 milijonov dinarjev in 147.000 ton koksa v vrednosti 13.7 milijona dinarjev in lignita
62.000 ton v vrednosti 3 milijone dinarjev, tako da je naša bilanca fosilov za gorenje z 138 milijoni pasivna. Glavni dobavitelji premoga so poleg Anglije, Poljska in Madžarska. Ta okolnost, kakor tudi dejstvo, da Jugoslavija ni odkrila dosedaj nikakih izvorov mineralnih olj, predstavljajo za naše gospodarstvo fatalno odvisnost od inozemstva, katere bi se bilo treba z razvojem predelave domačih vrst premoga polagoma po možnosti osvo-
boditi. Uvoz mineralnih olj je znašal v preteklem letu 244-9 milijona dinarjev ter po svoji vrednosti odtehta po vrednosti v tem letu celokupni izvoz industrijskih rastlin iz naše države (251 milijonov dinarjev). Važno je pa vendar da smo uspeli vsaj v toliko, da se je namesto finalnih produktov uvoz prebaziral na surovino, ki se doma rafinira tako, da uvoz naftinih proizvodov, kljub povečanemu konzu-inu stalno pada.
O industriji in rudarstvu Jugoslavije v Nemčiji govoriti je težko. Številke, ki pomenijo za naše gospodarstvo velike uspehe in pridobitve, predstavljajo v luci nemških razmer izginjajočo malenkost.
Industrija Jugoslavije obratuje pod težkimi pogoji. Zato ni čuda, da znaša povprečni indeks za industrijske izdelke 1.882, torej nad 70% nad zlato pariteto. Glavni vzroki sedanjega težkega stanja so, da je bila predvojna industrija, ki se nahaja sedaj v Jugoslaviji, zgrajena po večini za druga in večja tržišča v okviru velikega carinskega ozemlja bivše Avstro - ogrske monarhije, ki jih je po zlomu monarhije izgubila in na katere ji vedno izrazitejša carinska zaščita nasledstvenih držav onemogocuje dostop. Predvsem je bila od zloma monarhije prizadeta razsežna mlinska industrija v Vojvodini, Sremu in na Hrvaškem, ki ne more v današnjih prilikah niti tretjine svoje kapacitete izkoristiti. Na eni strani preobremenjena z davčnimi in drugimi dajatvami, posebno socialnopolitične narave, ki so bile po nemškem vzoru po prevratu upeljane brez potrebnih korektur za naše primitivne prilike in razmere, predstavljajo težko zmagljivo breme. Poleg tega je bil z novo carinsko tarifo od leta 1925 otežen in podražen uvoz surovin in obratnih sredstev z uvedbo visokih fiskalnih carin. Nova mlajša industrija, ki vsled nezadostne možnosti spe-cijalizacije in racionalizacije obratov bistveno dražje producira, stoji pri vsej zaščiti v težki konkurenčni borbi z visokorazvito, tehnično popolnejšo in kupčijsko kartelirano inozemsko industrijo.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubljanska borza.
Tečaj 20. jnlija 1928	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DHVTZU:		
Amsterdam 1 h. goid. . .	—•—	22-91
Berlin IM		1357	18-60
Bruselj 1 belga		—•—	7-9318
Budimpešta 1 pengO . .		9-9205
Ourih 100 fr		1094*10	1097-10
Dunaj 1 iillng		8-0128	8-0428
London 1 funt		276-42	277-22
Newyork 1 dolar		66-80	67-—
Pari* 100 tr		221-82	223-82
Praga 100 kron		168-22	169-02
Tnst 100 lir		297--	299--
+ ANTONIJA KERŠIČ.
Včeraj je preminula v ljubljanskem sanatoriju »Leonimim« širom Slovenije dobro znana gostilničarka in hišna (posestnica g. Antonija Keršič. Pokojnica je bolehala že delj časa na neki notranji bolezni in je zadnje dni iskala leka v sanatoriju, toda bilo je že prepozno. Prerano umrlo bodo težko pogrešali vsi, ki so poznali njeno blago srce, njen dobrodušen značaj in izredno ljubeznivost napram vsakemu. Z vztrajnim delom in brezprirnerno pridnostjo si je znala vstvariti leipo podjetje. Preblago pokojnico ohranimo v trajnem spominu. Težko prizadetim sinovom pokojnice naše iskreno sožalje!
Trgovina.
Vedno večji eksport ameriških poljedelskih strojev. Ameriški eksport poljedelskih strojev in orodja še vedno narašča. V prvih petih mesecih tega leta se je eksport zvišal napram lanskemu letu za 9’33 milijonov na 43-72 milijonov dolarjev.
Poljska prepovedala uvoz žita. Varšavski dopisnik berlinskega »Tag«-a poroča, da je poljska vlada objavila 13. t. m. v uradnem Listu prepoved uvažati žito in moko na Poljsko, Ln sicer od 12. julija do 31. avgusta. Ta prepoved velja tudi že za v inozemstvu sklenjene nakupe, kakor tudi za transporte žita in moke, ki so že na potu na Poljsko. Povodi za to odredbo niso znani. Inozemski zastopniki velikih tvrdk so zelo vznemirjeni in ogorčeni.
Rusija še nadalje kupuje žito. Glede nadaljnjih nakupov ždta od strani sovjetske vlade izve >Vossische Zeitung« od svojega hamburškega dopisnika: Na poslabšani položaj na svetovnem žitnem trgu ni moglo vplivati niti ponovno povpraševanje Rusov. Vsekakor je treba obračati vso pozornost na dejstvo, da Rusi še zdaj, sredi julija, nadaljujejo pred štirinajstimi dnevi pričete nakupe žita, in se ne omeje na to, nakupiti vse v Evropi se nahajajoče, sicer majhne zaloge, marveč kupujejo tudi plavajoče La Plata-zaloge in razentega tudi štiri parnike Manitoba-pšenice. To blago bo težko pred koncem avgusta v Ljenin-gradu, torej v času, ko bi se morala Rusija regularno že s svojo lastno žetvijo z lahkoto preskrbeti. Nadaljnje delovanje Rusije na svetovnem trgu pomenja ključ sa ves rasvoj cen la to sezijo.
Sovjetoruska naročila na Češkoslovaškem. Trgovsko zastopstvo Rusije je na Češkoslovaškem naročilo v mesecu juniju 1928 blaga za 026.867-40 dolarjev. Največji del odpade na železo, jeklo in žico 439.891'94 dolarjev, karborundum 41.280,71 dolarjev, tovarniške oprave in stroje 137.043‘53 dolarj ev. Nadalje so naročevali nadomestne dele za poljedelske stroje, svinčnike itd.
Sladkorne tovarne v Avstriji. Kakor smo že poročali, grade na Zgornjem Avstrijskem sladkorno tovarno. Razentega pa nameravajo ustanoviti še več drugih sladkornih tovarn. V okolici Tulla bodo zgradili večjo tovarno, na Koroškem pa par manjših več ali manj poljedelskih tovarn. Pridelek sladkorne pese bo letos mnogo boljši nego lani. In čeprav v Avstriji porabijo vedno več sladkorja, bodo vendar letos pokrili 70 odstotkov potrebe sladkorne pese. V treh do štirih letih pa upajo biti popolnoma neodvisni od inozemskega uvoza.
Denarstvo.
PruBko državno posojilo. 30. junija je bilo zaključeno podpisovanje na novo 6 odstotno prusko posojilo 1. 1928. Skupni znesek je znašal 80 milijonov državnih mark; 50 milijonov je sprejel bančni konsorcij, 30 milijonov je bilo rezerviranih za hranilnice. Podpisovanje je imelo popoln uspeh in sta bila oba zneska v celoti placirana.
Ruski denar za angleško blago. Angleška Midlandbank je iz Rusije prejela za 500.000 funt šterlingov zlata v svrho financiranji ruskih' nakupov v Angliji. Angleška narodna banka je prevzela polovico tega zlata.
Omejitev inozemskih posojil na Ogrskem. Ogrski finančni minister dr. Bud je vložil v parlamentu zakonski predlog o omejitvi najemanja inozemskih posojil in bo potrebno za najem dovoljenje finančnega ministra. Minister bo odločil po zaslišanju izjave Narodne banke. Tudi vse avtonomne oblasti in korporacije bodo smele najemati posojila le z ministrskim dovoljenjem in le za kritje stroškov koristnih investicij.
Industrija.
NemSka usnjarska industrija. V nemški industriji usnja zaznamujejo po binkoštih zboljšanje konjunkture. Zlasti dobro je povpraševanje po kovčegih, po ženskih torbicah in usnjenih mapah. Skladišča so se tako zredčila, da so bila potrebna nova naročila. Tudi v inozemski kupčiji je nastopilo zboljšanje, tako da so tovarne usnjenega blaga zopet zadostno zaposlene. Bojijo se pa, da bi <fvig cen usnja dobro konjunkturo ustavil. Ker so Zedinjene države kot dobaviteljice usnja v zadnjem času skoraj popolnoma izostale in ker je izdala Indija izvozno prepoved za nestrojeno usnje, dočim se povpraševanje vsled rastoče potrebe v avtomobilni in pohištveni industriji dviga, se pojavlja na trgu nestrojenega usnja velika pičlost in se more povpraševanje le deloma zadovoljiti.
Fuzija rumunskih mlinskih sindikatov. Med mlinskimi sindikati pokrajin Regat, Sedmograška in Banat se že več tednov vrše posvetovanja v svrho združitve. Zdaj so ta pogajanja uspešno zaključili ter sklenili fuzijo vseh sindikatov.
Motvoz Grosuplje
uporabljati inaii:
lahko in hitro delo, prihranek, sigurnost in zadovoljnost odjemalcev
Zahtevaj!« cene in vzorce zastonj in franko
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani.
Ustanovitev tovarne za umetno svilo v Romuniji. S pomočjo nemškega kapitala so pred kratkim ustanovili »Prvo romunsko tovarno za umetno sviloc. Med ustanovniki sta Banca Romanesca in Elber Felder Glauzstoffvverke. Tovarno grade v Comamicu.
Zveza italijanskih industrijcev umet-
ne .8vi,.e “Pobrila vlado na težkoče, ki jih ima italijanska industrija umetne svile, ter prosila za zaščito.
Avstrijska strojna industrija. Položaj avstrijske strojne industrije se je vsled zopet naraščajoče nemške konkurence poslabšal. Nemške tovarne doma ne prodajajo več toliko kot so prej in skušajo z nižjimi cenami dobiti v eksport ni trgovini večja naročila, kar se jim je tudi že posrečilo. Tudi češkoslovaška konkurenca se zopet močneje javlja. Vse to vpliva, da se je« eksport strojev iz Avstrije znižal. Najbolje je še pri poljedelskih strojih, a tudi tukaj izvoz ne zadovoljuje, zlasti ne v balkanske države. Ne samo, da se javlja tam tuja konkurenca, temveč se dotične dežele tudi osamosvajajo z zgradbo lastnih tovarn. V zvezi s poostreno konkurenco so se poslabšali tudi plačilni pogoji in so prodajne cene že dolgo prav pod pritiskom.
Carina.
Zaščitna carina na Angleškem. Nad
100 konservativnih poslancev je sklenilo, da pošljejo k Baldwinu odposlanstvo z zahtevo po vpeljavi zaščitne carine na železo in jeklo; v slučaju, da se njih zahtevi ne bi ugodilo, nameravajo pričeti z opozicijo. Dalje bodo Baldwina prosili, da v bodočem volilnem programu konservativne stranke razširi dosedanji sistem industrijske zaščitne carine.
Ivan Hribar:
99
Mofi spomini.
V	občinskem svetu sprožil sem misel izposlovati pri vladi dovoljenje za najetje loterijskega posojila v korist Ljubljane. Nekaj časa pred tem stopil je namreč v veljavo zaporni zakon za srečke, vsled česar mi prihajalo nikakih novih srečk z daljšo amortizačno dobo na trg. Sodil sem, da bi bilo z ozirom na izredne razmere mogoče pridobiti vlado, da državnemu zboru predloži zakon za izdajo potresnih srečk mesta Ljubljane z daljšo amortizačno dobo. Posebna deputacija bila je odposlana na Dunaj, da posreduje v finančnem mindsterstvu. Toda povsod je naletela na odpor. Vlada je sicer priznavala, da izredne razmere potrebujejo izredne pomoči, toda opozarjala je, da bi bil to nevaren prejudic za elementarne nezgode ,po drugih kronovinah. Zlasti se je kazalo na Tirolsko in na Koroško, kjer povodnji večkrat napravljajo zelo veliko škode. V ministerstvu so poudarjali, da bi mogli ta mošnji interesovani krogi zahtevati podobne pomožne akcije, 'kar bi ves zaporni zakon napravilo iluzoren. Dvomi svetnik v finančnem mindsterstvu Marek nasvetoval nam je zato, naj priredimo efektno loterijo, češ, da ima izkušnje, da so nekatere ertektne loterije dale jako lepe uspehe.
Ker torej ni kazalo druzega, odločila se je mestna občina prirediti efektno loterijo ter je razpečavanje srečk oddala bančni tvrdki Schwelhammer & Schaittera na Dunaju. Ta tvrdka ustanovila je v Ljubljani posebno pisarno, iz katere je razpošiljala srečke po vsej državi. Cisti dobiček je bil manjši od pričakovanega. Ostalo je — če se ne motim — okroglo 88.000 kron.
Takoj po potresu izprevidel sem, da je sedaj nastala prava doba za regulacijo Ljubljane in da bi bila večna Skoda, ko bi mestna uprava prilike ne izrabila, da mesto modernizuje. Stavil sem v tem ozaru predloge v občinskem svetu in ustanovljen je bil na podlagi teh predlogov poseben regulačni odsek. Jako veliko važnih in koristnih nasvetov glede regulacije izhajalo je od občinskega svetnika deželnega inženirja Jana Vladimirja Hrdskega, če-gar delovanje v tej dobi je bilo zlasti v stavbnih stvareh neocenljive vrednosti za Ljubljano.
Regulacija mesta
začela se je po gotovem načrtu, ki se je bil na predlog inženirja Hr&skega naročil itakoj po potresu. Nasveti glede regulačnega načrta prišli so od Taznih strani; vendar je občinskemu svetu najbolj ugajal načrt arhitekta Maksa Fabianija z Dunaja. Ta načrt se je vzel za podlago ter je posebna komisija potem določila konečno redakcijo. Predvsem nam je bilo takrat za to, da se razširijo nekatere ozke ulice. Na ta način se je izvršila popolna regulacija Špitalske ali sedanje Stritarjeve ulice, potem regulacija Prešernove ulice in pa delne regulacije ulic na raznih krajih mesta.
Ker so začeli ljudje projektovati stavbe ob doslej še nezazidanih delih mesta, sestavil se je za nje — kot dopolnilo regulačnega — še razširjevalni načrt. Pri tem se je mislilo zlasti na projektovanje novih trgov. Smotreno delovanje regulačnega odseka je imelo za nasledek, da ima dandanes Ljubljana v novih svojih
delih ulice zadostne širjave, ki dajo hišam ob njih dovolj zraka in svetlobe.
V	skrbi za bodočnost Ljubljane prišel sem leta 1895. na misel, da bi potres utegnil hiti povod za premestitev prometnega ravnateljstva državnih železnic iz Beljaka v Ljubljano. Iz tega razloga sem v občinskem svetu predlagal, naj se v ta namen pošlje na Dunaj tročlenska deputacija. Občinski svet je ta predlog sprejel ter je v deputacijo poleg župana Grassellija volil dr. Karla Bleiweisa viteza Trsteniškega in mene.
Takrat še ni bilo železničnega ministerstva. Na čelu uprave državnih železnic stal je generalni ravnatelj, ki je imel svoje pisarne v administrativnem poslopju zapadite železnice poleg kolodvora te železnice. Takrat je bil generalni ravnatelj dr. Lev vitez Bil liski. Pri njem se je deputacija oglasila ter mu razodela svojo željo. Generalni ravnatelj dr. B i 1i n sk i odgovoril je deputaciji, da želi nekaj, kar je tako težko izpeljati, ker bi Beljak vsled premestitve cele množice uradnikov in njih rodbin trpel takšno škodo, ki bi za to mesto utegnila pomeniti katastrofo. »Same, pristavil je, »uvidevam, da je Ljubljana v sedanjem položaju vredna in potrebna posebnega obzira in pomagati Vam hočem. Ustanovil bom v njej take delavnice, kakršne so v Kndttelfeldu. Ravno sedaj se uvažuje razširjava knittelfeldskih delavnic. Mesto te napravim v Ljubljani nove. Take delavnice utegnejo biti za Ljubljano ravno takega, ako ne večjega pomena, ko prometno ravnateljstvo. Pošljite mi torej vlogo in rešim jo takoj v .tem smislu, kakor sem Vam povedale
(Dalje prihodnjičj
w vezenju
drv.
" •'',.!•(f'\■ t <./+, w [\'.iv. •
Pri štabu komande 8. žandarmerijskega puka se bo vršila dne 23. avgusta 1928 ob 11. uri ustmena licitacija ža nabavo
400 prostokinih metrov bukovih drv
za’avp,.potrebnih v''tjuhlirini,. ,	'	.
Pogoje se more vpogledafi vsak dah ob uradnih urah 'prt navedeni ltomandi. — Kavcija znaša 5 % od celokupne vrednosti nabave (tuji državljani 10/°0).
' E. Pr. 7312
Is pisarne komande 8. žandarmerijsbog puka v Ljubljani,
dne 18. 'julija 1928.
U r s u s-itiliti
LJubl|ana
priporoča vse vrste ‘dlSrkV (začimb) za jedila.
Garantirano čista roba.
...	..	f	.m-	-	t-»
Trajno in Koristno, primemo darilo so
sitraia; strpi« in kolesa
'1&J'
,3^ Oglejte si razstavo brez.ob- r1()$jp POtOllIVCtl veznopti nakupa. — Tudi na obroke.	^	. . ..
— Večletna garancija. — Pouk v	fc|UDI|Bn0
ičen. *VC
»h Ia»1hi	i	1
„Gritzner“ in „Adler‘‘
v rtzali oprimih. — Edino la piri
?>
1
■ a.,	,	-■	a
blizu Proioniovtgo spomeniki ob vodi.
jfc SALDA - KONTE * ŠTRACE - JOURNALE ŠOIjSKK ZVEZKE, MAPE ODJEMALKE KNJIŽICE
RISALNE BLOKE ITD.
dneh
KOPITARJEVA ULICA 6 a NADSTROPJE.
tovarna
vinskega kisa, d. z o. iH Ljubljana
nudi nSjiinejSl in najokuanejli namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenltno najmoderneje urejena klsarna v Tti-goslavljl.
Pisarna i
Ljubljana, Ounajska cesta 1 a, II.' Zahtevajte ponudbo I
iz lekarne dr. G. PMCdii v Ljubljani, ounajska c.
Je alarbtnan kot prlslnl nirottil ličelok, z neJilhcJSlm sladkorjem -»kuhan, brez umetne bnrte In ne vsebuje nikokih kemičnih .pridelkov ze konzervi* runje. — Oddajo na drobno ln veliko. — Cena nizke.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 ffr lastnem poStapkl)
Brzojavke: kredit Ljubljana mm Telefon itev.: 2040, 24S7, 2548; Intererben: 270«, 2t06
^	‘siti'
Obra*toWan|e /Vfbtf, K , predujmi In krediti Viake vrste, eskbmpt m Inkaso menic
»j&mT.it. v >h	min	>j	>»a	.j.	-»r	«■■	;	1	itiijfiViiiritrnžir	 n'
Paterson Internationa. Sankihg Code nakup m prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devtz ln valut, bdnfri« ,‘haročiia, nk ter MafcasUa v tu- In inozemstvo, safedapositi Itd.
i'U'^^ •'""Vfrii . ”i_—irL—ilLL.
Ureja
dr. IVAN PiLESS. — 'Za Trgovsko - iodu^oko' d' d .>:
< i#t Trdajatoija in tiskarja: lA.UajMBR,( jLjuM»au».
VELETRGOVINA koloni JoJn« in špecerijska robi
ZALOGA svete pražene kave, ih dišav inske vode.
mm
in rudni
Teina in solidna p estra ta ■ I Zahtevajte kanil I
GOSPODARSKE VESTI.
Dviganje cen pšenice v Liverpoolu ima svoj vzrok v nakupih ruske vlade. Govorijo o 100.000 tonah.
Na pomladanskem velesejmu v Leipziga je bilo neposredno naročenega blaga za več kot eno milijardo drž. mark; z naknadnimi naročili znaša skupna vsota vseh naročil nad dve milijardi mark.
Konkurzov na Nemškem je bilo v prvi letošnji polovici 4416, v prvi lanski polovici pa 2899.
0 elektrifikaciji železnice Dunaj—Salzburg je izšla v dunajski založbi Jul. Springer v obliki knjige spomenica kolegija strokovnjakov na avstrijskega trgovskega ministra. Ker so v knjigi obravnavana sploh vprašanja elektrifikacije železnic* zasluži večjo pozornost.
Federal Reserve Bank ol New-York je pripravila zopet 55 milijonov dolarjev zlata za izvoz. 47 milijonov jih je že na potu na morju.
Med angleškim in ruhrskim premogom je izbruhnil hud konkurenčni boj, odkar so ruhrskemu premogu cene zvišali.	• ■ t
0 mednarodnih premogovnih pogajanjih je sedaj vse utihnilo; angleško pre-mogarstvo je še zmeraj zaposleno z iz-gradbo svojih prodajnih organizacij, od ka,terih večina slabo funkcionira.
Francoske livarne jekla so se z večino izrekle za tvorbo trusta.
Nemški petrolejski kapital kaže v zadnjem času živahno zanimanje za gali-ško petrolejsko industrijo in se pripravlja velika akcija z merodajno finančno udeležbo Nemške petrolejske družbe (Deutsche Erdol A. G.). Ta družba hoče stopiti v Stik z dunajskimi petrolejskimi krogi in. S francoskim kapitalom, ki kaže na tenielju francosko-nemškega sporazuma 'pripravljenost za zopetni nakup večjih deležev gališke petrolejske industrije.
Nemško-turški železniški konzorcij je
vložil pri turški vladi prošnjo za zgradbo treh železniških prog teT za izvedbo pristaniških del v Sainmsunu (ob Črnem morju) ter v Mersini (ob Sredozemskem morju).
>.*• :Ai.	-... • J ■
Kanadska pšenica sili v Srednjo Er-
ropo. Zastopniki kanadske veletrgovine se nanovo trudijo, da bi napravili iz Češkoslovaške centralno izhodišče za trgovino s kanadsko pšenico, ki bi prišla že to jesen na trg. S pomočjo veletrgovine in veleskladišč hoče doseči kanadski pšenični pool (zveza) gotove prednosti v cenah, tako da bi bila kanadska pšenica v Srednji Evropi zopet konkurenčna.
Uradna argentinska cenitev koruze
govori o 7,765.000 tonah; lani 8,160.000 ton, 1. 1926. 7,088.000 ton.
Grki se pogajajo z newyorškimi bankami za najetje posojila, ki naj se porabi za javne zgradbe v dolini reke Strume,.
Mednarodna zveza trgovine z demanti
je bila končno vel javno ustanovljena; sedež ji je v Antvverpu. Namen zveze je Midstranitev sumljivih elementov v trgovini z demanti«. Kakor v Antvverpu bodo osnovali tudi v Amsterdamu blagajno za slučaj krize.
f .t*. j	UjD	iU.V
V globoki žalosti naznanjamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je naša predobra, nepozabna mamica, teta, tašča in svakinja, gospa
hišna posestnica in gostilničarka
;•»	'v	4O. U •	.	.	i
dne 20. t. m. po dolgem, mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto, dne 21. julija ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta št. 36, na pokopališče v Dravljah, kjer še položi pokojnica v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Šv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 20. julija 1928.
Žalujoči ostali.
S