K spremembi pravil »Sistem delegatov je treba reorganizirati tako, da sc ustvari kontinuitcta med delegacijami za banovinske in glavne skupščine. Banovinske skupščine se morajo glede števila delegatov razširiti, glavne skupščine pa skrčiti...« V citiranem odstavku iz sklepa letcšnje glavne skupščine v Banja Luki je sprejeto važno načelo za bodoče delo v naši organizaciji. Kateri razlogi so vodili delegacijo glavne skupščine, da so soglasno pristali na to važno spremembo v naših bodočih pravilih? Predvsem je bilo tu odločilno spoznanje, da naše glavne skupščine v sedanji sestavi ne zmorcjo niti mimega, parlamentarno plodnega dela, niti ne predstavljajo častno jugoslovanskega Ijudskošolskega učiteljstva. Kje tičijo vzroki za to žalostno resnico? V smislu sedanjih centralističnih pravil je sestavljena glavna skupščina iz delegatov vseh sreskih učitcljgkih društev. Na ta način se zbere na njej vsako leto 400—500 delesjatov sreskih društev, pooblaščenih po njihovih zborih, da prinašajo na glavne skupščine vsa mogoča sporna vprašanja, ki so se pojavila v teku leta — ali še prej — po njihovih okrajih in celo po najzakotnejših naselbinah njihovih področij. Če upoštevamo s tega vidika vse politične in kulturne peripetije, ki se zlasti v naših južnih pokrajinah tako drastično in često v najprimitivnejših socialnih oblikah odigravajo, se ne moremo čuditi, če prihajajo delegati iz premnogih okrajev na glavne sknpščine polni gnjeva in bojnega razpoloženja ter da smatrajo ravno glavne skupščine za najučinkovitejši forum, kjer je treba krivce razgaliti ter pokazati v žarki luči vso nemoralo zlasti svojih kolegov. Iz te težnje se porajajo na glavnih skupščinah nemogoči prizori, skrajno poniževalna medsebojna obračunavanja ter neokusni, ves učiteljski stan kompromitirajoči nastopi. V tej poplavi. medsebojnih osebnih očitkov in prcrekani se zapravlja dragoceni čas in skupščina ne pride do načelnih, za ves stan in šolstvo v državi prepotrebnih razprav in sklepov. In tako mine leto za letom: glavne skupščine se ponižujejo in blatijo v očeh javnosti, osebni odnosi med učitcljstvom se po vsaki skupščini slabšajo in poostrujejo, delavoljne in načelne osebnosti v učiteljskcm stanu se pa odvračajo vsako leto z večjim ^isgustom od skupnega dela. Ce pomislimo šc, da potroši organizacija za tako vsakolctno samoomadeževanje najmanj 300.000 din, imamo rnenda dovolj vzrokov, da temeljito razmislimo, kako bomo naredili konec takemu nevrednemu stanju. Letos sprejeto načclo o kontinuiteti med delegacijami za banovinske in glavne skupščine bo prineslo v to žalostno stanje korenito izpremembo. Po tcm načciu ne bodo sreska društva več neposredni člani osrednje učiteljske organizacije, marvcč samo člani svojih banovinskih društev, ki postanejo po novem projektu pravil edini člani skupne državne ordanizacije. Glasom te spremembe v organizačni strukturi bodo pošiljala samo banovinska učitcljska društva svoje delgate na glavne skupščine. Na ta način se bo skrčilo število delegatov za giavno skupščino na maksimum ca. 100 delcgatov, pooblaščenih po predidočih banovinskih skupščinah, da zavzamejo stališče k dnevnemu redo glavne skupščine. Ker sc bo preneslo v tem ustroju najvažncjše delo na banovinske skupščine, bo treba poskrbeti z novimi pravili, da se udeležba delegatov na njihovih razpravah kolikor mogoče razširi — po znanem demokratičnem načelu, da več oči več vidi. Na ta način se bodo vsa važna stanovska in kultuma vprašanja temeljiteje razpravljala, absolvirala pa st: bodo tudi v.sa zgolj osebna vprašanja že na banovinskih skupščinah. Z ozirom na dncvni red glavnih skupščin, ki se bo v glavnih potezah obravnaval načeloma že na banovinskih skupščinah, bo šele mogoča volitev delegatov za glavno skupščino po načelu proporca, ki je do sedaj več ali manj samo figuriral v naših pravilih, ni se pa mogel v resnično stanov.skih načelnih vpirašanjih nikdar uveljaviti. Znižano število delegatov na1 glavnih skupščinah bo mnogo laže parlamentarno zborovalo, zlasti še zaradi tega, ker se bodo osebna vprašania likvidirala poslej že v nižjih organizačnib instancah. Meritorno delo bo pa pridobilo na poglobitvi že zaradi predidočih banovinskih razprav. Tako si obetamo od novih pravil poglobljenesla dela na glavnih skupščinah, ki morejo in morajo na ta način postati ponos naše skupne organizacije in uvaževan faktor naše kulturne javnosti. A. Hreščak.