0UU

\

DEJANJA
SV. APOSTELJNOV
POLEG GRŠKEGA IZVIRNIKA.
NA DUJNAJI.
ZALOŽIL A. REICHARD IN DRUŽ. 1871.
40326


DEJANJA SV. APOSTELJNOV.
I. POGLAVJE.
Prvo torej knjigo sem napisal o vsem, o Teoril, kar je jel Jezus delati in pa učiti,
2. Noter do dne, ko se je gor vzel, potem ko je zapovedi dal apostelj-nom, ktere je bil po svetem Duhu izvolil.
3. Kterim se je tudi po trpljenji svojem živega pokazal, z mnogimi gotovimi znamenji, in jim seje štirideset dni prikazoval, in govoril o kraljestvu Božjem.
4. In ko se je ž njimi sešel, zapovedal jim je, naj ne odidejo iz Jeruzalema, nego čakajo obljube očetove, ktero ste slišali od mene;
5. Kajti Janez sicer je krstil z vodo, ali vi se boste krstili z Duhom svetim, ne dolgo po teh dneh.
6. Ti pa, kteri so se bili sešli, vpraševali so ga torej, govoreč: Gospod! jeli boš v teh dneh zopet postavil kraljestvo Izrae-lovo?
7. On pa jim reče: Ni vaše, da bi znali čas ali uro, ktero je Bog svojej oblasti pridržal;
8. Nego prejeli boste moč, ko pride sveti Duh na vas, in boste mi priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in noter do kraja zemlje.
9. In ko je to povedal, vzdignil se je vpričo njih: in oblak ga je vzel izpred njih oči.
DEJANJA APOSTOL. 1.
10. Id ko so gledali za njim, ko je šel na nebo, in glej, moža dva pristopita k njim v belej obleki,
11. Ktera tudi rečeta: Možje" Galilejci! kaj stojite in zrete na nebo P Ta Jezus, ki se je gor vzel od vas na nebo, ta bo prišel, kakor ste ga videli, da je šel na nebo.
12. Tedaj so se vrnili v Jeruzalem z gore, ktera se imenuje Oljska, in je blizu Jeruzalema, en sobotni dan hodil
13. In ko so bili noter prišli, šli so gor v gornjo izbo, kjer so prebivali: Peter in pa Jakob in Janez in Andrej, Filip in Tomaž, Jernej in Matevž, Jakob Alfejev in Simon Zelot, ih Juda Jakobov.
14. Vsi ti so bili ene misli stanovitni v molitvi in prošnji, z ženami m Marijo materjo Jezusovo, in z brati njegovimi.
15. In v te dni vstane Peter sredi učencev, in reče (bilo je pa ljudi kakih sto in dvajset imen):
16. Možje bratje! moralo se je izpolniti to pismo, ktero je prerekel sveti Duh z ustmi Davidovimi, za Juda, kteri je
, bil vodnik tem, ki so vjeli Jezusa;
17. Kajti prištet je bil nam, in prejel je bil del
, te službe.
18. Ta torej je pridobil , njivo od nepravičnega plačila, in obesil se je, inraz-počil se je po sredi, in iz-sul se je ves drob njegov.
19. In na znanje je prišlo vsem, kteri prebivajo
: okoli Jeruzalema, tako, da se imenuje tisto polje v lastnem njih jeziku Akol-dama. to je Krvavo polje.
20. Pisano je namreč v bukvah psalmov: »Dvor njegov naj bo pust, in nikogar naj ne bo, kteri bi prebival v njem;" in: „&kofijstvo njegovo naj prejme drugi."
21. Za to je treba, da od teh m6ž, kteri so bili z nami ves čas, dokler je
1 gospod Jezus z nami prebival,
22. Začenši od krsta Janezovega noter do dne, ko

DEJANJA APOSTOL. 1. 2. 5
govega.
23. Terpostavijo dva, Jožefa, ki se imenuje Bar-zaba, s priimkom Just, in Matija.
24. In moleč rek<5: Ti Gospod, ki poznaš srca vseh, pokaži, kterega od teh dveh si izvolil.
25. Da prejme del te službe in aposteljstva, iz kterega je izpadel Juda, da je odšel na svoj kraj.
kakor jim je Duh dajal izgovarjati.
5. Prebivali pa so v Jeruzalemu Judje, možje pobožni, od vsakega naroda, kteri so pod nebom.
6. Ko se je pa zaslišal ta glas, snide se množica, in groza jih obide: kajti slišal je vsak od njih, da govore v njegovem jeziku.
7. In zavzemali so se in čudili, govoreč med seboj: Glej, niso li vsi ti, ki go-
26. In vržejo kocke za j vore, GalilejciV nju, in kocka pade na Matija, in prištet je bil enaj-sterira apostcljnom.
II. INMJLAV.IK.
In ko
dan. bili vkupej. 2. Kar
pride petdeseti so vsi ene misli
vstane  šum z
In kako mi slišimo vsak svoj jezik, v kterem smo se rodili? 9. Parčani in Medijani in Klamljani, in kteri prebivamo v Mezopotamiji, in pa Judeji in Kapadociji, Pontu in v Aziji,
lO.Frigiji in paPamtiliji, Egiptu in v straneh Libije.
neba kakor puhanje sil-1 ktera je pri Cireni, in nega vetra, in napolni vso prišelci iz Rima, Judje in
hišo, kjer so sedeli.
3. Ter prikažejo jim se razdeljeni jeziki kakor ognjeni, in sede na vsakega od njih.
pojudeni,
11. Krečani in A rahljam: slišimo, da nam govore v naših jezikih velika dela Božja.
se je gor vzel od nas: da 4. In vsi se napolnijo bo eden od teh z nami Duha svetega, in začn<5 vred priča vstajenja nje- \ govoriti v drugih jezikih,
6 DEJANJA APOSTOL. 2.
12. In vsi so se zavze- menja doli na zemlji: kri mali, in strmeli so, govo- j in ogenj in kajenje dima. reč eden dnigemu: Kaj 20. Solnce se bo preme-če to biti? nilo v temo, in mesec v
13. A drugi so se posme- \ kri, predno pride veliki in hovali, in govorili so: Slad- j slavni dan Gospodov, kega vinca so se napili.\ 21. In zgodilo se bo, da
14. Tedaj se vstopi Peter I vsak, kdor bo klical ime z enajsterimi, in povzdigne Gospodovo, zveličal se glas svoj, in reče jim: bo."
Možje Judje in vsi, kterj, 22. Možje Izraelci! sli-prebivate okoli Jeruza- šali ste te besede: Jezusa lema! to vam bodi na Nazarečana, moža, ktere-znanje, in poslušajte be- gajeBogpotrdilmedvami sede moje. I z močmi in čudeži in zna-
15. Ti namreč niso, ka- menji, ktera je Bog po kor vi menite, pijani, ko njem storil med vami, ka-je še le tretja ura dne?     kor tudi sami vLste,
16. Nego to je, kar je j 23. Tega, po posebnem rečeno po preroku Joelu: ] sklepu in previdnosti Bož-
17. „In poslednje dni bo, jej izdanega, vzeli ste, in pravi Bog, izlil bom od po rokah krivičnikov pri-duha svojega na vse člo- bili in umorili:
veštvo, in prerokovali bodo 24. Kterega je Bog obu-sinovi vaši in hčere vaše: dil, razvezavši vezf smrti, in mladeniči vaši bodo vi- ker ni bilo mogoče, da bi deli prikazni, in starcem ga bila ona držala, vašim se bodo sanjale: 25. Kajti David pravi sanje. jza-nj: »Gledal sem Go-    -
18. In tudi na hlapce svoje spoda vedno pred seboj, in na dekle  svoje bom ker je na desnej strani tiste dni izlil od duha svo- mene, da ne omahnem, jega, in prerokovali bodo.' 26. Za to se je oveselilo
19. In pokazal bom ču- 1 srce moje, in obradoval deže gori na nebu, in zna- se je jezik moj: pa še tudi
DEJANJA APOSTOL. 2.
telo moje bo počivalo v upanji:
'17. Ker ne boš pustil duše moje v peklu, in tudi ne boš dal, da bi svetnik tvoj videl trohnenje.
28. Naznanil si mi pota življenja: napolnil me boš z veseljem pred obličjem svojim."
29. Možje bratje! naj bo dovoljeno govoriti vam svobodno ob očaku Davidu, da je umrl in pokopan bil, in grob njegov je med nami do tega dne.
30. Prerok torej, in ve-doč, da mu je Bog s prisego prisegel, da bo po telesu iz semena ledja njegovega zbudil Kristusa, in ga posadil na prestol njegov:
31. Videl je naprej, in povedal je za vstajenje Kristusovo, da se duša njegova ni pustila v peklu, ir/ tudi telo njegovo ni videlo trohnenja.
32. Tega Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče.
33. Z desnico Božjo torej povišan, in prejemši obljubo svetega Duha od
očeta, izlil je to, kar vi sedaj vidite in slišite.
•'II. Kajti David ni -<¦] gor na nebesa, nego sam pravi: „ltekel je Gospod gospodu mojemu: Sedi meni na desno,
35. Dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje.*
30. Za gotovo torej vedi vsa hiša Izraelova, da ga je za Gospoda in Kristusa naredil Bog, tega Jezusa, kterega ste vi križali.
37. Ko so pa to slišali, zbode jih v srce, ter rek«5 Petni in drugim apo-steljnom: Kaj nam je storiti, možje bratje?
38. Peter jim pa reče: Spokorite se, in krsti naj se vsakdo izmed vas v ime Jezusa Kristusa za odpuščanje grehov; in prejeli boste dar svetega Duha.
39. Kajti za vas je obljuba, in za otroke vaše, in za vse, kteri so daleč, kterekoli bo poklical Gospod Bog naš.
40. In z mnogimi drugimi besedami je pričeval in opominjal jih, govoreč:
s
DEJANJA APOSTOL. 2. 3.
Otmite se od tega hudobnega roda.
41. Kteri so torej besedo njegovo radi sprejeli, krstili so Se; in pridružilo se je tisti dan kake tri tisoči duš.
42. Bili so pa stanovitni v nauku apostolskem in v družbi in v lomljenji kruha in v molitvah.
43. Obšel pa je vsako dušo strah, in veliko čudežev in znamenj se je godilo po aposteljnih.
44. Vsi pa, kteri so verovali, bili so vkupej, in imeli so vse občno,
45. In lastnine in imenja so prodajali, in razdajali so jih vsem, kakor je kdo potreboval.
46. In vsak dan so bili stanovitno ene misli v tempeljnu, in lomili so po hišah kruh. in prejemali so jed z veseljem in pri-prostim srcem,
47. Hvaleč Boga in ima-joč milost pri vsem ljudstvu. A Gospod je prida-jal cerkvi vsak dan teh, kteri so se zveličevali.
III. POGLAVJE.
A Peter in Janez sta šla vkupej gor v tempolj ob uri molitve, ob devetih.
2. In nosili so nekega moža, kteri je hrom bil iz telesa matere svoje; in po-kladali so ga vsak dan pred tempeljnova vrata, ktera se imenujejo Lepa, da je prosil miloščine od teh, kteri so hodili v tempelj.
3. Ta, videvši Petra in Janeza, da hočeta iti v tempelj, prosil je, da bi prejel miloščine.
4. Peter pa, pogledavši na-nj z Janezom, reče: Poglej na naju!
5. In on je gledal na nju, misleč, da bo kaj prejel od nju.
6. Peter pa reče: Srebra in zlata nimam; kar pa imam, to ti dam. V ime Jezusa Kristusa Nazare-čana, vstani in hodi!
7. In prijemši ga za desno roko, vzdigne ga: in precej so se utrdila stopala njegova in gležnji.
DEJANJA APOSTOL. 3. 9
1
8. Iu poskočivši, stal je 14. A vi ste svetnika in in hodil, in vnide ž njima pravičnega zatajili, in pro-v tempelj, hodeč in po- sili ste, naj vam dL ubi-skakujoč in hvaleč Boga. javca.
9. Iu videlo gaje vse ljud- 15. A začetnika življenja stvo, da hodi in hvali ste umorili, kterega je Boga; Bog obudil iz mrtvih, če-
10. In poznali so ga, da mur smo mi priče.
je tisti, kije zavoljo milo-j 16. In za voljo vere v ščine sedel pri Lepih vra- ime njegovo je tega, ki ga tih tempeljnovih: in na- vidite in poznate, utrdilo polnijo se stnnenja in ime 'njegovo; in vera, ki groze nad tem, kar mu se je po njem, dala mu je je prigodilo. i popolno to zdravje vpričo
11. Ko se je pa hromi ta,; vseh vas.
ki je bil ozdravel, držal   17. Ali sedaj,bratje, vem, Petra in Janeza, priteče k da ste iz nevednosti sto-njim vse ljudstvo v lopo, rili. kakor tudi poglavarji ki se imenuje Solomo- vaši. nova, in strmeb' so. 18. Bog pa, kar je bil
12. Videč pa to Peter, naprej oznanil z ustmi odgovori ljudstvu: Možje J vseh prerokov svojih, da Izraelci! kaj se čudite te- bo Kristus trpel, dopoluil mu, ali kaj naju gledate, je tako. kakor da bi bila s svojo 19. Spokoritese torej in močj6 ali oblastjo storila, izpreobrnite, da se izbri-da ta hodi? I sejo grehi vaši: da pridejo
13. Bog Abrahamov, in časi ohlajenja od obličja Izakov, in Jakobov, Bog Gospodovega,
očetov naših oslavil je si- 20. In pošlje oznanjena svojega Jezusa, kterega nega vam Jezusa Kri-ste vi izdali, in zatajili ga j stusa, pred obličjem Pilatovim, 21. Kterega mora sicer ko je on sodil, naj se iz-1 nebo sprejeti do časov, pusti. I ko se uravna vse, kar
10
DEJANJA APOSTOL. 3. 4.
je Bog povedal z ustmi svetih prerokov svojih od nekedaj.
22. Mojzes namreč je rekel očakom: »Preroka vam bo zbudil Gospod Bog vaš izmed bratov vaših, kakor mene; njega poslušajte v vsem, karkoli vam bo govoril.
23. Bo pa, da vsaka duša, ktera ne bo poslušala t.<_ra preroka, iztrebila se bo iz ljudstva."
24. Pa tudi vsi preroki od Samuela in po tem, kolikorkoli jih je govorilo, oznanili so te dnf.
25. Vi ste sinovi prerokov in zaveze, ktero je storil Bog z očaki našimi, govoreč Abrahamu: »In v semenu tvojem se bodo blagoslovili vsi rfarodi zemlje."
26. Vam najprej je zbudil Bog sina svojega Jezusa, in poslal, da vas blagoslovi, da se vsak od vas obrne od hudobij svojih.
IV. POGLAVJE.
Ko sta pa ljudstvu govorila, pristopijo k njima
duhovni in poglavar tera-peljna in Saduceji,
2. Kteri so bili nevoljni, da učita ljudstvo in o-znanjujeta v Jezusu vstajanje od mrtvih.
3. In polože na nju roke, in denejo ju v ječo do jutra;   kajti bil   je uže
Večer.
4. Veliko teh pa, kteri so besedo slišali, verovalo jih je; in postalo je število mož kakih pet tisoči.
5. Zgodi se pa drugi dan, da se zber6 njih poglavarji in starešine in pis-marji v Jeruzalemu,
6. In Ana veliki duhoven in Kajla in Janez in Aleksander, in kolikor jih je bilo iz višega duhovskega rodu.
7. In postavivši ju na sredo, vpraševali so: S ka-košnomočje, ali v čegavo ime sta vidva to storila?
8. Tedaj Peter, napol-nivši se Duha svetega, reče jim: Poglavarji naroda in starešine!
9. Če naju danes izpra-šujete za dobroto, ktero
DEJANJA APOSTOL. 4. 11
sva storila bolnemu člo- I storili tema človekoma ? veku, kako je on ozdravel: I kajti da ce je znani čudež 10. Bodi na znanje vsem j po njima zgodil, znano je vam, in vsemu ljudstvu vsem, kteri prebivajo v Izraelovemu, da v ime Je- Jeruzalemu, in ne moremo HM KristusaNazaivčana, utajiti, kterega ste vi križali, kte- 17. Ali da se ne razglasi rega je Bog obudil iz mr- dalje med ljudstvom, za-tvih, po tem stoji ta pred pretimo jima, naj nobe-vami zdrav. nemu človeku več ne go-
li. Tajekamen,kterega: vorita o tem imenu, ste vi zidarji zavrgli, kteri   18. In poklicavši ju, za-jf postal glava <»glu.       poved<5 jima, naj nikoli
12. In v nikomer drugem več ne govorita in učita v ni zveličanja;  kajti ni | ime Jezusovo.
ga drugega imena pod! 19. A Peter in Janez od-nebom danega ljudem, po! govarjajoč jim, rečeta: kterem bi se mi mogli j Sodite, je li prav pred zveličati. Bogom, da bi vas bolj
13. Videč pa srčnost poslušala, nego Boga. Petrovo in Janezovo, in 20. Ne moreva namreč, vedoč, da sta neučena da tega, kar sva videla in in priprosta človeka, ču- slišala, ne bi govorila, dili so se; in poznali 21. Oni pa, zapretivši ji-so ju, da sta z Jezusom ma, izpuste ju, ko niso nabila, hajali, kako bi ju kazno-
14. In videč človeka, kte- vali, za voljo ljudstva, ker ri je ozdravel, da stoji so vsi hvalili Boga za to, ž njima, niso kaj imeli kar se je zgodilo.
zoper reči. 22. Imel je namreč več
15. In zapovedo" jima, nego štirideset let ta člo-naj odideta ven iz zbora, | vek, na kterem se je zgodil in posvetujejo se med se- i ta čudež ozdravljenja, boj, 23. Ko so ju pa izpustili,
16. Govoreč: Kaj bomo prideta k svojim, in pove-
12
DK.IAX.TA APOSTOL. I.
sta jim, kaj so jima veliki duhovni in starešine rekli.
24. Oni pa, ko so to slišali, povzdignejo ene misli glas k Bogu, in reke: Gospod, ti Bog, ki si ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih;
25. Kteri si z ustmi Davida hlapca svojega rekel: .Za kaj so se togotili pogani, in ljudstva izmišljala prazne reči?
26. Postavili so se kralji zemlje, in poglavarji so se zbrali vkupej zoper Gospoda, in zoper Kristusa njegovega."
27. Zbrali so se namreč zares zoper svetega sina tvojega Jezusa, kterega si pomazilil, Herod in Pon-tijski Pilat s pogani in ljudstvom Izraelovim,
28. Da store, kar je roka tvoja in sklep tvoj sklenil, da naj se zgodi.
2'.». In sedaj. Gospod, poglej na njih pretenje, in daj hlapcem svojim, da bodo l vso srčnostjo govorili besedo tvojo,
30. S tem, da stegneš roko svojo na uzdravlja-nje, in da se znamenja in
Bodali gode po imenu svetega sina tvojega Jezusa.
31. In ko so odmolili, potrese se mesto, na kte-r<m so bili zbrani, iu vsi se napolnijo Duha svetega, in govorili so besedo Božjo srčno.
32. A množica teh, kteri so verovali, bila je enega srca in enega duha; in nihče ni govoril, da je od tega, kar je imel, njegovega kaj, nego vse jim je bilo občno.
33.1 n z veliko močje so dajali pričevanje aposteljni za vstajenje Gospoda Jezusa, in milost velika je bila na vseh njih.
34. Ni ga bilo namreč ubogega med njimi. Kajti kolikor jih je bilo, kteri so imeli njive ali hiše, prodajali so, in donašali so ceno tega, kar so prodali,
35. In pokladali so apo-steljnom pred noge; in delilo seje vsakemuf kakor je kdo potreboval.
36. Jozej pa, kteremu so aposteljni priimek Barnaba dali (kar se tolmači: Sin tolažbe), Levit, iz Cipra po rodu,
DEJANJA APOSTOL. 4. 5.
13
37. Ker je imel njivo, prodal je, in prinesel je ceno, in položil je apo-steljnora pred noge.
V. POGLAVJE.
A neki mož Ananija po imenu, s Satiro ženo svojo prodal je bil posestvo,
2. In utajil je od cene, z vedezom žene svoje; in prinesel je en del in položil aposteljnom - pred noge.
3. Peter pa reče: Ananija! za kaj je napolnil satan srce tvoje, da si se zlagal svetemu Duhu, in si utajil od cene njive?
4. Ali ne bi bila, ko bi bila ostala, tebi ostala; in prodana, ali ni bila v tvojej oblasti? Kaj, da si to reč položil v srce svoje? Nisi se zlagal ljudem, nego Bogu.
5. Ko je pa Ananija te besede slišal, padel je in je izdahnil. In velik strah je obšel vse, kteri so to poslušali.
6. Vstavši pa mladeniči, vzemo" ga, in odnesti ven in pokopljejo.
I 7. Zgodi se pa kake tri ure pozneje, pa vnide žena njegova, ne vedoč, kaj se je zgodilo.
8. Odgovori pa jej Peter: Povej mi, jeli sta za toliko prodala njivo? Ona pa
' reče: Da, za toliko.
9. Peter jej pa reče: Kaj, j da sta se dogovorila, da j bosta izkušala duha Go-| spodovega? Glej, noge teh, 1 ki so pokopali moža tvojega, pred durmi so, in ponese te ven.
10. In pri tej priči mu je padla pred noge, in iz-dahnilaje. In ko mladeniči vstopijo, najdejo jo mrtvo, in odneso jo ven in poko-
; pijejo poleg moža njenega.
11. In obšel je strah velik vso cerkev, in vse, kteri so.to slišali.
12. Po rokah pa apostelj-nov godilo se je veliko znamenj in čudežev med ljudstvom: (In bili so vsi
i ene misli v lopi Solomo-novej;
13. A od drugih jim se ni upal nihče pridružiti: nego poveličevalo jih je ljudstvo.

14 DEJANJA APOSTOL. 5.

14. In če dalje bolj so in kteri so bili ž njim, pristopali, kteri so verovali; skličejo zbor in vse stare-Gospodu, množice raež in šinstvu sinov Izraelovih. pa žen.) i in pošljejo v ječo, naj jih
15. Tako, da so bolnike pripeljejo.
na ulice nosili in pokla-   22. Ko pa služabniki dali na postelje in odre, pridejo, ne najdejo jih v da bi vsaj senca mimo ječi; in vrnejo se in spo-gredočega Petra koga od roče, njih obseučila. ; 23. Govoreč: Ječo smo
16. Shajala pa se je tudi sicer našli z vso skrbje množica iz okolnih mest zaprto, in varuhe stoječe v Jeruzalem, in donašali pred vratmi; ko smo pa so bolnike in ktere so mu- odprli, nismo nikogar no-čili nečisti duhovi; in vsi tri našli.
so ozdravljali. 24. Ko so pa slišali te
17. Vstavši va veliki du- besede duhoven in pa hoven in vsi, kteri so bili poglavar tempeljnain ve-ž njim, od ločinke Sadu- liki duhovni, strmeli so cejske, napolnijo se ne- nad njimi, kaj bi to bilo. navidnosti, 25. Pa pride nekdo in
18. In polože roke svoje jim sporoči, govoreč: Glej, na aposteljne, in denejo možje, ktere ste deli v ječo, jih v občinsko ječo. stoje v tempeljnu in uče
19. Ali angelj Gospodov ljudstvo.
odpre po noči vrata ječe, 26. Tedaj odide poglavar in izpeljavši jih, reče:     j s služabniki, ter jih pri-
20.Pojdite, in vstopite se, pelje, ne s silo, ker so se in govorite v tempeljnu bali ljudstva, da jih ne bi   I ljudstvu vse besede tega kamenjalo, življenja. 27. In ko jih pripeljejo,
21. Oni pa, ko so to sli- postavijo jih pred zbor, šali, vnidejo   zjutraj  v in vpraša jih'veliki duho-tempelj, ter so učili. Ko , ven, pa pride veliki duhoven1 28. Govoreč: Ali vam
DEJANJA APOSTOL. 5.
15
nismo ostro naročili, da ne učite v to ime? in glej. napolnili ste Jeruzalem z naukom svojim, iu hočete na uas spraviti kri tega človeka.
29. Odgovarjajoč pa Peter in aposteljni, rek6: Boga je treba bolj poslušati, nego ljudi.
30. Bog očakov naših je obudil Jezusa, kterega ste vi na les obesili in umorili.
31. Tega je Bog z desnico svojo povišal za poglavarja in zveličarja, da dd Izraelu pokoro in odpuščanje grehov.
32. In mi smo mu priče teh reči, in pa Duh sveti, kterega je dal Bog tem, kteri so njemu pokomi.
33. Ko so pa to slišali, snlili so se, in mislili so jih umoriti.
34. Pa vstane neki Farizej v zboru, Gamaliel po imenu, učenik postave spoštovan od vsega ljudstva, in ukaže, naj apo-steljne malo ven denejo.
35. In reče jim: Možje Izraelci! pomislite dobro
za te ljudi, kaj hočete storiti.
30. Kajti pred temi dnevi je vstal Tevda, govoreč, da je on nekaj, in pridružilo mu se je število m6ž kake štiri sto; on je bil ubit. in vsi, kteri so ga poslušali, razšli so se. in bili so na nič dejani.
37. Za tem je vstal Juda Galilejec, v dneh popisovanja, in potegnil je dosti ljudstva za seboj; in on je poginil, in vsi, kteri so ga poslušali, razkropili so se.
38. In za to vam sedaj pravim, da odstopite od teh ljudi, in pustite jih; kajti če je od ljudi ta naklep ali to delo, razdrlo se bo;
39. Če je pa od Boga, ne morete ga razdreti: da se kako ne najde nad vami, da se Bogu ustavljate.
40. In poslušali so ga, in poklicavši aposteljne, pretepe jih, in naroče jim, naj ne govore v ime Jezusovo, ter jih izpuste.
41. In oni so šli veseli izpred zbora, da so bili vredni spoznani, za ime
16
DEJAN.!A APoSTob. ;,. o.
njegovo sramoto prejeti.
42. In niso nehali v tempelj nu in po hišah vsak dan učiti in oznanjevati Jezusa Kristusa.
VI. POGLAVJE.
V te dnf pa, ko so se učenci množili, vstane godrnjanje Grkov zoper Hebrejce, da se pri vsak-danjej delitvi njih vdove zanemarjajo.
2. In dvanajsteri pokličejo množico učencev, in reke: To ne gre, da bi mi besedo Božjo opuščali, in oskrbljevali mize.
3. Ozrite se torej, bratje, po sedmih možeh poštenih izmed sebe, kteri so polni Duha svetega in modrosti, da jih postavimo nad tem opravilom:
4. A mi se bomo molitve in službe besede držah.
5. In ta beseda je bila vsej množici po godi: ter izvolijo Štefana, moža polnega vere in Duha svetega, in Filipa, in Prohora in Nikanora, Timona in
Parmena, in Nikolaja iz-preobrnjencaizAntijohije. C. Te postavijo - pred aposteljne; in molivši, polože na-nje roke.
| 7. In beseda Božja je rastla, in število učencev
I se je silno množilo v Jeruzalemu ; tudi velika truma duhovnov je bila pokorna, veri.
j 8. Štefan pa, poln vere in moči, delal je čudeže in velika znamenja med ljudmi.
9. In vstane jih nekaj iz shajališča, ktero se imenuje Libertinsko in Cire-nejsko in Aleksandrinsko,
. in teh, kteri so bili iz Cilicije inAzije.in prepirali so se s Štefanom:
10. Ali niso se mogli u-pirati modrosti in Duhu, po kterem je govoril.
11. Tedaj podšuntajo , možč, kteri naj bi rekli:
Slišali smo ga govoriti kletvine zoper Mojzesa in Boga.
12. Ter nadražijo ljudstvo in starešine in pismarje,
j in napadejo in zgrabijo : ga, in pripeljejo v zbor,
13. In postavijo krive
DEJANJA APOSTOL. 6. 7.
17
priče, kteri so govorili: Ta človek ne neha govoriti kletvin zoper to sveto mesto in postavo.
14. Slišali smo ga namreč, da pravi: Ta Jezus Nazarečan bo razdel to mesto, in premenil bo šege, ktere nam je izročil Mojzes.
15. In pogledavši na-nj vsi, kteri so sedeli v zboru, videli so obličje njegovo kakor obličje angelja.
VII. POGLAVJE.
I edaj reče včliki duhoven: Je li to tako?
2. On pa reče: Možje bratje in očetje, poslušajte! Bog slave se je prikazal očetu našemu A-brahamu, ko je bil v Mezopotamiji, predno se je nastanil v Haranu,
3. In rekel mu je: »Izidi iz zemlje svoje in od ro-dovine svoje, in pojdi v zemljo, ktero ti bom pokazal."
4. Tedaj je izšel iz zemlje Kaldejske, in nastanil se je v Haranu. In odtod, ko je bil oče njegov umrl,
preselil ga je v zemljo, v I kterej vi sedaj prebivate. ! 5. In ni mu dal nasled-; stva v njej, ne za stopinjo ! noge; in obljubil jo je bil 1 njemu dati v posest, in I semenu njegovemu za ! njim, ko še ni imel sina. | 6. Rekel pa je Bog tako: | »Seme tvoje ho tuje v tu-i jej zemlji, in podvrgli ga 'bodo sužnosti, in hudo ' bodo delali i »Jim, Štiri |sto let.
j 7. In narod, kteremu bodo služili, sodil bom jaz," rekel je Bog; ,in po
' tem bodo izšli, in služili bodo meni na tem mestu."
8. In dal mu je zavezo obreze; in tako je rodil
i Izaka, in obrezal ga je o-srni dan; in Izak Jakoba, in Jakob dvanajstere o-eake.
9. In očaki so iz nevošlji-vosti Jožefa prodali v E-gipet; in bilje Bog ž njim,
10. In rešil ga je iz vseh nadlog njegovih, in dal mu je milost in modrost pred Faraonom kraljem Egiptovskim, in postavil ga je za poglavarja nad Egiptom in vso hišo svojo.
18 DEJANJA APOSTOL. 7.
11. Prišla pa je lakota z rodom našim, in zatrl na vso zemljo Egiptovsko Je očete naše, da so nio-in Kanaansko, in velika rali i/ji<»sta\ljati otrok.' nadloga: in niso našli žive- svoje, da ne žive.
ža očaki naši. 20. V ta čas se je rodil
12. Slišavši pa Jakob,; Mojzes, in bil je prijeten da j*' žita v Kgiptu, poslal Hogu : kteri je bil tri meje prvikrat očake naše.   | sece rojen v hiši očeta svo-
13. In v drugo so spo- jega.
znali Jožefa bratje njegovi,' 21. A ko je izposta-in znana je postala Fara- vljen bil, vzela ga je hči onu rodovina Jožefova.    Faraonova, inodgojila ga
14. Poslavši pa Jožef, je sebi za sina. poklical je očeta svojega   22. In naučil seje Mojzes Jakoba, in vso rodovino vse modrosti Egiptovske; svojo, pet in sedemdeset; in bil je mogočen v bese-•luš. dali in v dejanjih.
15. In sešel je Jakob v 23. Ko je pa dopolnil Egipet, in umrl je on in štirideset let, prišlo mu je očetje naši; na misel obiskati brate
Iti. In prenesli so jih v svoje sinove Izraelove. Sinem, in položili v grob, 24. In ko je videl nekoga, kterega je kupil Abra- da trpf krivico, obranil ga ham za ceno srebra od sinov j je,in maščeval je tegajtteri Hemorja očeta Sihemo- j je krivico trpel, in ubil je vega. ; Egipčana.
17. Ko se je pa bližal 25. Menil je pa, da bratje čas obljube, ktero je njegovi umejo, da jim po prisegel Bog Abrahamu, njegovej roki hoče dati narastlo je ljudstvo in [ Bog odrešenje; ali oni umnožilo se v Egiptu,     niso razumeli.
18. Dokler ni vstal drugi 2<>. A drugi dan je prišel kralj, kteri ni poznal Jo- k njim, ko so se bojevali, žefa. lin miril jih je, govoreč:
19. Ta je zvijaško storil „Možje, vi ste bratje; po
DEJANJA APOSTOL. 7. 19
kaj delate krivico eden 34. Dobro sem videl sti-drugemu?* sko naroda svojega, ki je
27. Tisti pa, ki je delal v Egiptu, in njih zdiho-krivico bližnjemu, odpah- vanje sem slišal; in sešel ne ga, govoreč: »Kdo sem, da jih rešim. In te je postavil za pogla- sedaj pridi, poslal te bom varja   in   sodnika   nad v Egipet."
nami? 35. Tega Mojzesa, ktere-
28. Jeli ubiti me ti mu so se bili uprli, go-hočeš, kakor si ubil vče- voreč: »Kdo te je postaraj Egipčana?* vil za poglavarja in so-
29. Mojzes je pa pobegnil dnika?" tega je Bog za na to besedo, in bilje tu- poglavarja in odrešenika jec v zemlji Madijamskej, poslal po roki angelja, kjer je rodil dva sina.      kteri mu se je bil prikazal
30. In ko se je dopolnilo ' v grmu.
štirideset let, prikazal mu 36. Ta jih je izpeljal, se je v puščavi gore Si- delajoč čudeže in zname-najske angelj Gospodov nja v zemlji Kgiptovskej in v plamenu gorečega grma. Rdečem morji, in v pu-
31. Mojzes pa, ko je to ščavi štirideset let. videl, začudil seje pri-  37.TajetistiMojzes,kije kazni; in ko je pristopil, rekel sinovom Izraelovim: da bi pogledal, oglasil mu »Preroka vam bo obudil se je glas Gospodov:      Gospod Bog izmed bratov
32. »Jaz8em Bog očetov vaših, kakor mene; njega tvojih, Bog Abrahamov in poslušajte."
Bog Izakov in Bog Jako- 38. Ta je tisti, kije bil pri bov." Mojzes pajestrepe- , množici v puščavi z ange-tal, in ni upal pogledati,  ljem, kteri mu je govoril
33. Reče pa mu Gospod: na gori Sinajskej, in z o-»Izzuj obutalo z nog četi našimi, kteri je prejel svojih; kajti mesto, na besede življenja, da jih kterem stojiš, sveta je nam d«i:
zemlja. i 39. Kteremu niso hoteli
2*
20
DEJANJA APOSTOL. 7.
pokorni biti očetje naši, nego so ga zavrgli, in obrnili srca svoja v Egipet,
40. liekši Aronu: ,Naredi nam bogove, kteri bodo hodili pred nami; kajti ta Mojzes, ki nas je izpeljal iz zemlje Egiptovske, ne vemo, kaj mu se je zgodilo."
41. In vlili so tele tiste dni, in darovali so daritev moliku, in veselili so se del rok svojih.
42. In odvrnil se je Bog, in izdal jih je, naj služijo ozvezdju neba, kakor je pisano v bukvah prerokov: , Jeli ste mi darovali zakla-nice in daritve štirideset let v puščavi, hiša Izrae-lova?
43. In ponesli ste šator Molohov, in zvezdo boga svojega Remfana, podobe, ktere ste naredili, da ste jim se poklanjali; in preselil vas bom za Babilon."
44. Sator pričevanja so imeli očetje naši v puščavi, kakor jim je zapovedal ta, ki je rekel Mojzesu, naj ga naredi po podobi, ktero je videl;
45. Kterega so tudi pre-
jeli očetje naši, in ponesli z Jezusom, v posestvo poganov, ktere je izgnal Bog izpred obličja očetovnaših, noter do dni Davida;
46. Kteri je milost našel pred Bogom, in je pro-
j sil, da bi našel prebivališče Bogu Jakobovemu.
47. A Solomon mu je sezidal hišo.
48. Ali najviši ne prebiva v tempeljnih z rokami narejenih, kakorprerok pravi:
49. „ Nebo mi je stol, in zemlja podnožje nogam mojim. Kakošno hišo mi boste zidali? pravi Gospod. Ali ktero je mesto za počivanje moje ?
50. Ni li roka moja vsega tega naredila?"
51. Trdovratni in neob-rezanih src in ušes! vi se vedno Duhu svetemu upirate ; kakor očetje vaši, tudi vi.
52. Kterega od prerokov niso pregnali očetje vaši? In pomorili so te, kteri so naprej oznanili prihod pravičnega, kogar izda-javci in ubijavci ste sedaj vi postali;
DEJANJA APOSTOL. 7. 8. 21
53. Kteri ste prejeli po-1
stavo po naredbi angeljev,      VTII. POGLAVJE, in je niste ohranili. ~
54. Ko so pa to slišali,' oavel pa je bil pri volil na togotili so se v srcih svojih, j njegovo smrt. In vstalo je in škripali so z zobmf zo- ta dan veliko preganjan-per njega. je zoper cerkev, ktera je
55. On pa, poln Duha bila v Jeruzalemu; in vsi svetega, ozre se na nebo, so se razkropili po krajih in ugleda slavo Božjo, in Judejskih in Samarijskih, Jezusa, dastojf na desnici; razen aposteljnov. Božjej. I 2. Pokopali pa so Šte-
56. In reče: Glej, vidim rana možje pobožni,  in nebesa odprta, in sina plakali so zel6 za njim. človečjega, da stoji na   3. A Savel je zatiral cer-desnici Božjej. kev, in hodil je po hišah,
57. In zakričavši z mo- in vlačil je može in žene, čnim glasom, zataknejo ter izdajal v ječo. ušesa svoja, in planejo 4. Ti pa, kteri so se bili raz-ene misli na-nj. kropili, hodili so okrog,
58. In izpahnivši ga ven oznanjujoč besedo.
iz mesta, pobijali so ga s 5. A Filip, ko je prišel kamenjem. In priče so po- dol v mesto Samarijsko, ložile oblačila svoja pred oznanjevaljim je Kristusa, noge mladeniču, ktere- 6. In pazilo je ljudstvo mu je bilo ime Savel.      enega duha na to, kar je
59. In pobijali so s ka- Filip pravil, poslušajoč menjem Štefana, kteri je in gledajoč znamenja, klical in govoril: Gospod ktera je delal.
Jezus, sprejmi duh moj!    7. Kajti duhovi nečisti
60. In pokleknivši, za- so iz mnogih, kteri so jih vpije z močnim glasom: imeli,vpijoč z močnim gla-Gospod, ne postavi jim som, izhajali. In veliko tega greha! Inrekšito, za- mrtvoudnih in hromih je spal je. I ozdravelo.
22
DEJANJA APOSTOL. 8.
8. In bila je velika radost v tem mestu.
9. Bil je pa neki mož po imenu Simon, kteri je poprej čaral v mestu, in mamil ljudstvo Saraa-rijsko, govoreč, da je on nekaj velikega;
10. Kterega so vsi poslušali od najmanjega do največega, govoreč: Ta je velika moč Božja.
11. Poslušali so ga pa za to, ker jih je bil dolgo časa mamil s čarobnimi deli.
12. Ko so pa verovali Filipu, kteri je oznanjeval, kar kraljestvo Božje in ime Jezusa Kristusa zadeva, krščevali so se možje in žene.
13. Tedaj je Simon tudi sam veroval: in krstivši se, držal se je Filipa. In videč znamenja in čudeže -velike, kteri so se godili, strmel je.
H.Slišavšipa aposteljni, kteri so bili v Jeruzalemu, da je sprejela Samarija besedo Božjo, pošljejo jim Petra in Janeza.
15. In ko sta prišla dol, molila sta za-nje, da bi prejeli Duha svetega.
16. (Kajti na nobenega od njih še ni bil prišel, nego bili so samo krščeni v ime Gospoda Jezusa.)
17. Tedaj sta pokladala roke na-nje, in prejemali so Duha svetega.
18. Videvši pa Simon, da se po pokladanji rok aposteljnov daje Duh sveti, plin.-m- jima denarjev,
19. Govoreč: Dajta tudi meni to oblast, da, na kogarkoli položim roke, prejme Duha svetega.
20. Peter mu pa reče: Srebro tvoje naj s teboj vred pogine, da si pomislil, da se dar Božji more dobiti za denarje.
21. Nimaš ga dela ne deleža v tej reči; kajti srce tvoje ni pravo pred Bogom.
22. Spokori se torej od te hudobije svoje, in prosi Boga, da bi ti se odpustila misel srca tvojega.
23. Kajti vidim te, da si v grenkem žolči in zvezi krivice.
24. Odgovarjajoč pa Simon, reče: Prosita vidva za-me Gospoda, da ne
hK.IAX.IA APOSTOL, s.

pride nič tega na me, kar sta rekla.
25. Ona tedaj, popričavši in govori vši besedo Gospodovo, vrnila sta se v Jeruzalem, in mnogim vasem Samarijanskim sta oznanila evangelj.
26. Angelj pa Gospodov reče Filipu, govoreč: Vsta-ni in pojdi proti poldnevu, na cesto, ktera peljd iz Jeruzalema dol v Gazo; ona je pusta.
27. In vstavši, odšel je. In glej, mož iz Etijopije sko-pljenec, komoruik Kan-dake kraljice Etijopske, kteri je bil nad vsemi zakladi njenimi, in je bil prišel molit v Jeruzalem,
28. Vračal se je, in sedeč na vozu svojem, prebiral je preroka Izaija.
29. Duh pa reče Filipu: Pristopi in pridruži se temu vozu.
30. Pritekši pa Filip, sliši ga, da bere preroka Izaija, ter reče: Ali pa umeš, kar bereš?
31. On pa reče: Kako bi mogel, če me kdo ne napoti? Ter zaprosi Filipa,
j naj vstopi in sede k njemu.
32. Vrsta pa*pisma, ktero je bral, bila je ta: »Kakor ovca na zaklanjeseje odpeljal, in kakor jagnje pred tistim, kteri ga striž, brez glasu: tako ni odprl ust svojih.
33. V ponižanji njegovem seje preklicala sodba njegova : a rod njegov kdo bo razložil? kajti življenje njegovo se bo vzelo od zemlje.*
34. Odgovarjajoč pa sko-pljenec Filipu, reče: Prosim te, o kom govori to prerok ? o sebi, ali o kterem drugem?
35. Filip pa odpre usta svoja, in začenši od tega pisma, oznani mu Jezusa.
36. Ko sta pa šla po poti, prideta k nekej vodi; in skopljenecreče: Glej, voda! kaj brani krstiti mi se?
37. Filip pa reče: Če veruješ iz vsega srca, smeš. In odgovarjajoč, reče: Verujem, daije Jezus Kristus sin Božji.
38. In ukaže voz ustaviti ; in snideta oba v vodo,
21 DEJANJA APOSTOL. 8.9.
Filip in pa skopljenec: in1 spod? A Gospod reče: Jaz
krsti ga.
sem Jezus, kterega ti pre-
lil). Ko sta bila pa izšla ganjaš; težko ti je proti
iz vode, vzel je Duh Gospodov Filipa; in ni ga več
ostnu brcati. G. In trepetaje in strmeč.
videl skopljenec: šel je pa reče: Gospod! Kaj hočeš,
vesel svoj pot. 40. A Filip se je našel v
da naj storim? In Gospod mu reče: Vstani in vnidi
Azotu; in gredoč skozi, v mesto, in tam ti se bo oznanjeval je evangelj povedalo, kaj ti je treba vsem mestom, dokler ni, storiti.
prišel v Cezarejo.
IX. POGLAVJE.
Savel pa, kteri je še dih tel pretenje in smrt
7. Možje pa. kteri so ž njim šli, ustavili so se, in strmeli so, ko so glas sicer slišali, pa nikogar niso videli.
8. In vstal je Savel od
zoper učence Gospodove, tal; in z odprtimi očmi pristopi k velikemu du- i svojimi ni nikogar videl.
hovnu,
Tedaj ga primejo za roko
2. In izprosi od njega in pripeljejo v Damask, pisem v Damask do sha- j 9. In tri dni ni videl, in jališč, da če najde koga ni jedel ne pil.
od tega pota, bodi si može 10. Bilje pa neki učenec ali žene, da jih zvezane | v Damasku po imenu Ana-pripelje v Jeruzalem.
3. A ko je bil na poti, zgodi se, da se je bližal i pa reče: Glej me, Gospod!
nija; in reče mu Gospod v prikazni: Ananija! On
Damasku: in nagloma ga obsije svetloba z neba.
4. In padši na zemljo, zasliši glas, da mu pravi : Savel, Savel! kaj me preganjaš?
5. Pa reče: Kdo si, Go-
11. A Gospod njemu: Vstani in pojdi v ulico, ktera se imenuje Ravna, in vprašaj v hiši Judovej po imenu Savla,- Tarzana. Kajti glej, inoli,
12. In videl je v prikazni
DEJANJA APOSTOL. 9.
25
moža po imenu Ananija, da je vstopil in položil na-nj roko, da spregleda.
13. Ananija pa odgovori: Gospod! slišal sem od mnogih za tega moža, koliko hudega je storil svetim tvojim v Jeruzalemu.
14. In tu ima oblast od velikih duhovnov vezati vse, kteri kličejo ime tvoje.
15. Pa mu Gospod reče: Pojdi: kajti posoda, izvoljena mi je on, [da ponese ime moje pred pogane in kralje, in sinove Izraelove.
16. Jaz namreč mu bom pokazal, koliko mu je treba za ime moje pretrpeti.
17. In Ananija odide, in vnide v hišo, in položivši na-uj roke, reče: Savel brat! Gospod me je poslal, Jezus, kteri ti seje prikazal na poti, po kterej si šel, da spregledaš in se napolniš Duha svetega.
lv. In precej so odpadle • hI cei njegovih kakor lu-skinje, in spregledal je precej, in vstavši, krstil seje;
19. In vzemši jedi, o-krepčal se je. Bil je pa
j Savel z učenci, kteri so bili v Damasku, nekaj dni.
; 20. In precej je po shajališčih oznanje val Jezusa, da je on sin Božji.
21. In zavzemali so se vsi, kteri so poslušali, in govorili so: Ni li ta tisti, ki je pregnal v Jeruzalemu te, kteri so klicali to ime, injezatosera prišel, da jih povezane popelje velikim duhovnom?
22. Savel pa je če dalje močneji prihajal, in osra-motoval je Jude, kteri so prebivali v Damasku, dokazujoč, da je ta Kristus.
23. Ko je pa minulo dosti dni, posvetujejo se Judje, da bi ga umorili.
24. Ali Savel zve njih zalezovanje. In stražili so pri vratih noč in dan, da bi ga umorili.
25. Ali učenci ga vzemd" po noči, in spuste po zidu, po vrvi v koši.
' 26. Ko je pa prišel Savel v Jeruzalem, izkusil seje pridružiti učencem; ali
I vsi so se ga bali, ker niso verjeli, da je učenec.
27. Barnaba ga pa vzeme in pripelje kaposteljnom,
26
h K.JAN.IA APOSTOL. '.».
in razloži jim, kako je bil na poti videl Gospoda, in da je ž njim govoril, in kako je v Damasku srčno oznanjeval ime Jezusovo.
28. In prebival je ž njimi v Jeruzalemu; in srčno je oznanjeval ime Gospoda Jezusa.
29. In govoril je in se prepiral z Grki: a oni so gledali, da bi ga umorili.
30. Zvedevši pa to bratje, odpeljejo ga dol v Ce-zarejo, in pošljejo ga v Tars.
31. In cerkve po vsej Judeji in Galileji in Sa-mariji so imele mir, in utrjevale so se, in hodile so v strahu Gospodovem, in umnoževale so se s tolažbo Duha svetega.
32. Zgodi se pa, da Peter, ko je obiskoval vse, pride tudi k svetim, kteri so prebivali v Lidi.
33. In tu najde nekega človeka Eneja po imenu, kteri je uže osem let ležal na odru, in jebilmrtvou-den.
34. In reče mu Peter: Eneja! Jezus Kristus te uzdravlja; vstani in po-
stelji si sam. In precej je vstal.
35. In videli so ga vsi, kteri so prebivali v Lidi in Saronu, in izpreobrnili so se h Gospodu.
36. A v Jopi je bila neka učenka po imenu Ta-bita (ktera se, če raztol-raačiš, imenuje Srna); ta je bila polna dobrih del in miloščin, ktere je dajala.
37. Zgodilo pa seje v te dni, daje zbolela in umr-
!la; in omivši jo, položili
j so jo v vrhnjo izbo.
i 38. Ker je pa Lida blizu
Jope, in so učenci slišali, ; da je Peter v njej, po-\ šljejo dva moža k njemu, i proseč, naj ne odlaša priti
do njih.
I 39. Vstavši pa Peter, odide ž njima: in ko pride,
: odpeljejo ga v vrhnjo izbo,
i in obstopijo ga vse vdove, jokajoč in pokazujoč" suknje in oblačila, ktera jim
j je delala Srna, dokler je
| bila ž njimi.
40. Izgnavši pa vse ven Peter, poklekne in moli; in obrnivši se k truplu, reče: Tabita, vstani! In ona
DEJANJA Al odpre oči svoje; in ko ugleda Petra, sede.
41. In podavši jej roko, vzdigne jo; in poklicavši svete in vdove, pokaže jo živo.
42. In razglasi se po vsej Jopi, in veliko jih je verovalo v Gospoda.
43. Zgodi pa se, da je dosti dni prebil v Jopi pri nekem Simonu strojarji.
X. POGLAVJE.
Bil je pa neki mož v Cezareji po imenu Kornelij, stotnik tnime, ktera se je imenovala Italijska,
2. Pobožen inbogaboječ z vso hišo svojo, kteri je dajal veliko miloščine ljudem, in je molil k Bogu neprenehoma;
3. Videl je v prikazni razločno, okoli devete ure dne, angelja Božjega, da je prišel k njemu, in mu je rekel: Kornelij!
4. On pa, pogledavši nanj in uplašivši se, reče: Kaj je, Gospod? Pa mu reče: Molitve tvoje in miloščine tvoje so prišle v spomin pred Bogom.
'OSTOL. 0. 10. 27
5. In sedaj pošlji v Jopo m6ž, in pokliči Simona, kteri ima priimek Peter;
6. On gostuje pri nekem Simonu strojarji, komur je hiša pri morji: on ti bo povedal, kaj ti je treba storiti.
7. Ko je paangelj, kteri je s Kornelijem govoril, odšel, pokliče dva od domačih svojih, in pobožnega vojaka izmed teh, kteri so mu služili:
8. In razloživši jim vse, pošlje jih v Jopo.
0. A dmgi dan, ko so bili ti na poti in so se mestu bližali, izide Peter na streho molit, okoli šeste ure.
10. In postane lačen, in hotel je jesti. Ko so pa oni pripravljali, zamakne
se,
11. In ugleda nebo odprto, in nekako posodo, da shaja na-nj, kakor velik prt, za čvetere ogle privezana, in se spušča na zemljo;
12. V kterej so bile vse štirinogate in divje in lazeče živali zemlje in tiče nebeške.
28 DK.IAN.IA APnSTuL. lo.
13. In oglasi mu se glas: reče: Glej, jaz sem, kte-Vstani, Peter, zakolji in rega iščete; kaj je vzrok, jej! za voljo kterega ste prišli?
14. Peter pa reče: Nika- 22. Oni pa rek6: Kor-kor ne, Gospod! kajti ni- nelij stotnik, mož pravičen koli nisem jedel kaj na- in pobožen, imajoč dobro gnjusnega ali nečistega, pričevanje od vsega naroda
15. In glas mu zopet v Judovskega, prejel je po-drugo reče: Kar je Bog velje od angelja svetega, očistil, ne imej ti za na- naj te pokliče v hišo svojo, gnjusno. da sliši besede od tebe.
16. To pa seje zgodilo 23. Tedaj jih noter po-trikrat. In zopet seje vzela kliče in vzeme pod streho, posoda gor na nebo. A drugi dan izide Peter
17. Ko je pa Peter sam ž njimi, in nekaj bratov, pri sebi strmel, kaj bi bila kteri so bili v Jopi, odide ta prikazen, ktero je videl, ž njim.
in glej, možje, kteri so bili   24. In drugi dan vnidejo
poslani od Kornelija, iz- v Cezarejo: a Kornelij jih
prašali so hišo Simonovo, je pričakoval,  sklicavši
in stali so pred vratmi: rojake svoje  in bližnje
18. In poklicavši, vpra- prijatelje.
sevali so, če Simon s pri- , 25. Ko se pa zgodf, da
imkom Peter tu gostuje. Peter vnide, pride mu
19. Ko je pa Peter pre- Kornelij naproti, in pade mišljeval o prikazni, reče na noge, ter se pokloni, mu Duh: Glej, trije mo-   26. Peter pa ga vzdigne, žje te iščejo; govoreč: Vstani! tudi jaz
20. Vstani torej, in snidi, sem človek.
in pojdi ž njimi, brez po- 1 27. In govoreč ž njim,
mišljevanja: kajti jaz sem vnide. in najde jih veliko
jih poslal. zbranih,
21. In Peter snide kmo- 1 28. In reče jim: Vi veste, žem, kteri so bili od Korne- kako nespodobno je možu lija k njemu poslani, in Judu družiti se ali hoditi
DK.IAX.1A AlMiSTuL. lo. 29
k tujcu; in meni je Bogi 35. Nego v vsakem na-
pokazal, naj ne imenujem rodu, kdor se ga bojf in de-
nikogar nagnjusnega ali lapravico, prijeten mu je.
nečistega. 36. Besedo, ktero je po-
29. Za to sem tudi brez slal sinovom Izraelovim, pomišljevanja prišel, ko oznanjujoč mir po Jezusu sem bil poklican. Vpra- Kristusu (ta je vsem Go-šujem torej, iz kterega spod):
vzroka ste me poklicali? 37. Vi veste, kaj se je
30. In Kornelij reče: Od zgodilo po vsej Judeji, • etrtega dne noter do te počenši od Galileje, po ure sem se postil, in ob krstu, kterega je oznanje-devetej uri sem molil v val Janez:
hiši svojej; in glej, mož 38. Jezusa iz Nazareta,
se postavi pred menoj v kako ga je poraazilil Bog
svetlem oblačilu, in reče: z Duhom svetim in mo-
31. Kornelij, uslišana je čj6; kteri je prešel, delajoč molitev tvoja, in milo- dobrote in uzdravljajoč ščine tvoje so v spominu vse, ktere je bil hudič pred Bogom. l posedel, ker je bil Bog ž
32. Pošlji torej v Jopo, njim.
in pokliči Simona s pri- 39. In mi smo priče imkom Petra: on gostuje vsemu, kar je storil v v hiši Simona strojarja deželi Judovskej, in v pri morji: on ti bo pove-j Jeruzalemu; kterega so dal, ko pride. I na les obesili in umorili.
33. Za to sem precej 40. Tega je Bog obudil poslal k tebi: in ti si prav tretji dan, in dal mu je, storil, da si prišel. Sedaj da se je pokazal,
torej vsi mi pred Bogom 41. Ne vsemu ljudstvu, stojimo, da slišimo vse, kar nego pričam poprej izvo-ti je zapovedano od Boga. ljenim od Boga, nam,
34. Tedaj Peter odpre u- kteri smo ž njim jedli in sta,in reče :V resnici vidim, pili, potem ko je bil vstal da Bog ne gleda na lice, | od mrtvih.
30 DEJANJA APOSTOL. 10. 11
XI. POGLAVJE.
43. Temu vsi preroki pričajo, da bo po imenu njegovem prejel odpuščanje grehov vsak, kdor veruje va-nj.
44. Ko je Peter še govoril te besede, pade Duh sveti na vse, kteri so poslušali.
45. In zavzem6 se verni iz obreze, kteri so bili s Petrom prišli, da seje tudi na pogane izlil dar Duha
svetega;
46. Kajti slišali so jih govoriti jezike, in poveličevati Boga. Tedaj odgovori Peter:
47. Jeli more kdo vodo zabraniti, da se ne bi krstili ti, ki so Duha svetega prejeli, kakor tudi mi?
48. In ukaže jih krstiti v ime Gospoda. Tedaj ga zaprosijo, naj bi ostal pri njih nekoliko dni.
Slišali pa so aposteljni in bratje, kteri so bili v Judeji, da so tudi pogani sprejeli besedo Božjo.
2. In ko je prišel Peter v Jeruzalem, prepirali so se ž njim, kteri so bili iz obreze,
3. Govoreč: K možem neobrezanim si šel, in jedel si ž njimi.
4. Peter pa začne, in iz-kladal jim je po vrsti, govoreč:
5. Jaz sem v mestu Jopi molil, in videl sem v za-maknjenjiprikazen, daje shajala nekaka posoda, kakor velik prt, in se je za čvetere ogle spuščala z neba, in prišla noter do mene.
6. In pogledavši va-njo. opazim in ugledam štiri-nogate in divje in lazeče živali zemlje in tiče nebeške.
7. Inzaslišimglas, dami pravi: Vstani, Peter, za-kolji in jej \
8. Ali rekel sem: Nikakor ne, Gospod! kajti na-
42. In ukazal nam je, naj oznanjujemoljudstvu, in pričamo, da je on odločeni od Boga sodnik živih in mrtvih.
DEJANJA A gnjusnega ali nečistega ni nikoli nič prišlo v usta moja.
9. Odgovori pa mi glas v drugo z neba: KarjeBog očistil, ne imej ti za na-gnjusno.
10. To pa se je zgodilo trikrat, in zopet se je po-tegnifo vse na nebo.
11. In glej, precej se trije možje postavijo pred hišo, v kterej sem bil, poslani iz Cezareje k meni.
12. In reče mi Duh, naj grem brez porai-šljevanja ž njimi. Prišlo je pa z menoj tudi teh-le šest bratov, in vstopili smo v hišo moževo.
13. In povedal nam je, kako je videl angelja v hiši svojej, da je pristopil in mu rekel: Pošlji v Jopo mež, in pokliči Simona s priimkom Petra,
14. Kteri ti bo govoril besede, po kterih se boš zveličal ti in vsa hiša tvoja.
15. Ko sem pa jel govoriti, pade sveti Duh nanje, kakor tudi na nas v začetku.
16. Tedaj sem se spo-
WTOL. 11. 31
menil besede Gospodove, kakor je povedal: »Janez sicer je krstil z vodo, ali vi se boste krstili I Duhom svetim."
17. Ko jim je torej Bog dal ravno ta dar, kakor tudi nam, kteri smo verovali v Gospoda Jezusa Kristusa: kdo pa sera bil jaz, da bi bil mogel Bogu zabraniti t
18. Ko so pa to slišali, umolknili so, in slavili so Boga, govoreč: Torej tudi poganom je Bog dal pokoro za življenje.
19. Ti pa, kteri so se bili razkropili za voljo stiske, ktera je nastala za Štefana, prešli so noter do Fenicije, nikomur ne govoreč besede, razen samo Judom.
20. Bili so pa nekteri od njih možje Ciprani in Ci-renci, kteri so, ko so bili prišli v Antijohijo, govorili tudi Grkom, in ozna-njevali Gospoda Jezusa.
21. In bila je roka Gospodova ž njimi; in veliko število jih je verovalo in izpreobrnilo se h Gospodu.
32 DEJANJA APOSTOL. 11. 12.
22. In prišel je glas I nejo v pomoč poslati bra-o tem do ušes cerkve, ktera tora, kteri so prebivali v je bila v Jeruzalemu; in Judeji:
poslali so Barnaba, naj I 30. Kar so tudi storili, odide do Antijohije.        poslavši   starešinam po
23. Ta, ko je prišel, in je ; roki Barnabovej in Sav-videl milost Božj o, oveselil j lovej.
se je, in prosil je vse, naj s i
stanovitnim srcem osta-      XII. POGLAVJ^.
nejo v Gospodu. _r
24. Kajti bil je mož do- V ta čas pa vzdigne ber in poln Duha svetega Herod kralj roke, da bi in vere. In pridružilo se nektere od cerkve mučil, je veliko ljudstva Gospo- ! 2. In umori Jakoba bra-du. I ta Janezovega z mečem.
25. Tedaj izide Barnaba j 3. In videvši, da je po v Tars iskat Savla; in ko ; godi Judom, sklene tudi ga je našel, pripelje ga v Petra vjeti (bili so pa dnevi Antijohijo. presnih kruhov);
26. In zbirala sta se celo , 4. Kterega je tudi vjel leto v cerkvi, in učila sta; in posadil v ječo, in izro-dosti ljudstva, in imeno- čil štirim četvericam vo-vali so se učenci najprej jakov, naj ga varujejo, in v Antijohiji Kristjani.      hotel ga je po Velikej no-
27. V te dni so pa prišli či izpeljati pred ljudstvo, iz Jeruzalema preroki v 5. Petra torej so sicer Antijohijo. varovali v ječi; a cerkev
28. In vstavši eden od je molila za-nj k Bogu njih po imenu Agab, o- neprenehoma.
znani po Duhu, da boj 6. Ko ga je pa imel He-lakota velika po vsem sve- rod izpeljati, tisto noč je tu; ktera je tudi bila za spal Peter med dvema Klavdija cesarja. vojakoma, okovan v dvoj-
2©. Tedaj učenci, vsak ne verige: a varuhi pred po zmožnosti svojej, skle- I vratmi so stražili ječo.
DEJANJA APOSTOL. 12.
33
7. In glej, angelj Gospodov pristopi, in svetloba se zasveti v ječi; in udari vsi Petra v rebra, zbudi ga, govoreč: Vstani hitro! In padle so mu verige z rok.
8. In reče mu angelj: Opaši se, in obuj opanke svoje. In storil je tako. In reče mu : Ogrni plašč svoj, in pojdi za menoj.
9. In izšel je, in šel je za njim: in ni vedel, da je res, kar se je godilo po angelji, nego menil je, da vidi prikazen.
10. Ko sta bila pa prešla mimo prve straže in druge, prideta do železnih vrat, ktera so držala v mesto, in ta jima se sama od sebe odpre. Ter izi-deta, in prideta v eno u-lico, in precej odstopi angelj od njega.
11. In ko pride Peter k sebi, reče: Sedaj včm res, da je poslal Gospod an-gelja svojega, in me je otel iz roke Herodove in vsega čakanja ljudstva Judovskega.
12. In razmislivši toy pride do hiše Marije ma-
! tere Janeza s priimkom Marka, kjer je bilo veliko zbranih, kteri so molili.
13. Ko je pa Peter na vezna vrata potrkal, pristopi deklica po imenu Koda poslušat.
; 14. In spoznavši glas Petrov, od veselja ni odprla vrat, nego odbežala je noter, in sporočila je, da stoji Peter pred vratmi.
15. Oni jej pa rek6: Meša ti se. A ona je trdila, da je tako. Oni so pa govorili : Angelj njegov je.
16. A Peter je čakal in trkal. Ko pa odpr6, ugle-dajo ga, in ostrme.
17. Namigni v ši pa z roko, naj molčč, razloži jim, kako ga je Gospod izpeljal iz ječe. In reče: Sporočite to Jakobu in bratom. In izšel je, in odšel je v drugi kraj.
18. Ko se je pa zdanilo, ni bil majhen strah med vojaki, kaj da se je s Petrom zgodilo.
19. Herod pa, ko ga je zahteval in ga ni našel, izpraša varuhe, in ukaže jih odpeljat ; in snide iz
I
34 DEJANJA APOSTOL. 12. 13.
20. Bil je pa Herod jezen na Tirce in Sidonce; a oni enodušno pridejo k njemu, in pregovorivši Blasta komornika kraljevega, prosili so mini, za to, ker je njih dežela dobivala živež iz kraljeve.
21. A odločeni dan se je oblekel Herod v kraljevo oblačilo, in sedši na sodnišče, govoril jim je.
22. Ljudstvo pa je vpilo: Božji glas je to, a ne človeški.
23. Pri tej priči pa ga je udaril angelj Gospodov, za to, ker ni dal slave Bogu: in sneden od črvov je umrl.
24. A beseda Gospodova je rastla in razširjala se.
25. A Barnaba in Savel sta se vrnila iz Jeniza-lema, ko sta bila opravila službo, in vzela sta s seboj tudi Janeza s priimkom Marka.
XIII. POGLAVJE.
Bili so pa v cerkvi, ktera je bila v Antijohiji, ne-kteri preroki in učeniki: Barnaba in Simeon, ki se je imenoval Niger, in Lucij Cirenec, in Manahen, s Herodom četrtnikom od-gojen, in Savel.
2. Ko so pa oni službo Gospodu opravljali in se postili, reče sveti Duh: Odločite mi Barnaba in Savla za delo, na ktero sem ju poklical.
3. Tedaj, postivši se in molivši, polože roke na nju, ter ju odpuste.
4. Ta torej, poslana od Duha svetega, snideta v Selevcijo, in odtod se odpeljeta po morji na Ciper.
5. In ko sta prišla v Sa-lamino, oznanjevala sta besedo Božjo po shajališčih Judovskih; imela sta pa tudi Janeza za služabnika.
6. In ko sta prešla otok noter do Pala, najdeta nekega vražarja, lažnji-vega preroka Juda, ktere-mu je bilo ime Barjezu,
Judeje v Cezarejo, ter je tu živel.
DEJANJA APOSTOL. 13.

7. In je bil i namestnikom Sergijem Pavlom, pametnim možem. Ta, poklicavši Barnaba in Savla, želel je slišati besedo Božjo.
8. Ali ustavljal jima se je Klima, vražar (tako namreč se tolmači ime njegovo), gledajoč, da bi namestnika odvrnil od vere.
9. Savel pa, ki se tudi Pavel imenuje, poln Duha svetega, pogledavši na-nj,
10. Reče: O polni vsake zvijače in vsake hudobije, sin hudičev, sovražnik vsake pravice! ali ne boš nehal prevračati pravih potov Gospodovih?
11. In sedaj, glej, roka Gospodova Je zoper te, in slep boš in ne boš videl solnca do časa. In pri tej priči je padel na-nj mrak in tema, in tipajoč okoli, iskal je vodnika.
12. Tedaj je namestnik, ko je videl, kaj se je zgodilo, veroval, in čudil se je nauku Gospodovemu.
13. Odpeljavši pa se iz Pafa Pavel in kteri so
bili ž njim, pridejo v Pergo Pamhlijsko. Janez pa se loči od nju, in vrne se v Jeruzalem.
14. Ona pa, ko sta bila odšla iz Perge, prideta v Antijohijo Pisidijsko, in vnideta v sobotni dan v shajališče, in sedeta.
15. Po branji postave in prerokov pa pošljejo poglavarji shajališča k njima, govoreč: Moža brata! če je v vaju beseda tolažbe za ljudstvo, govorita.
1(5. Vstavši torej Pavel, pomigne z roko, naj umolknejo,^ reče: Možje Izraelci, in kteri se bojite Boga, poslušajte!
17. Bog naroda tega Iz-raelovega je izvolil očete naše, in povišal je ljudstvo, ko so prebivali v zemlji Kgiptovskej, in s povzdi-gnjeno roko jih je izpeljal iž nje.
18. In okoli štirideset let je potrpel ž njih šegami v puščavi.
19. In pokončavši sedem narodov v zemlji Kana-anskcj, razdelil jim je po kocki njih zemljo.
20. In po tem, kakih štiri
36
DK.IAN.TA APnSToL. 13.
sto in petdeset let, dal jim je sodnike do Samuela preroka.
21. In odtlej so zahtevali kralja, iu dal jim je Bog Savla sina Kisovega, moža iz rodii Benjaminovega, štirideset let.
22. In ko je bil tega zavrgel, obudil jim je Davida za kralja, kteremu je tudi rekel, pričevaje: ,Našel sem Davida Jese-jevega, moža po srcu svojem, kteri bo izpolnjeval vso voljo mojo."
23. Iž njegovega semena je Bog po obljubi obudil Izraelu zveliearja Jezu-a,
24. Ko je oznanil Janez pred prihodom njegovim krst pokore vsemu ljudstvu Izraelovemu.
25. Ko je pa Janez tek svoj dopolnjeval, govoril je: »Kdo menite, da sem jaz? Nisem jaz. nego glej, prišel bo za menoj, komur nisem vreden obutala od-vezati z nog."
26. Možje bratje, sinovi rodii Abrahamovega, in kteri se med vami boje Boga! vam se je poslala beseda tega življenja.
27. Kajti tf, kteri prebivajo v Jeruzalemu, in njih poglavarji, ker tega niso poznali, odsodili so ga, in tako so glasove prerokov, kteri se vsako soboto ber6, dopolnili:
28.1n nobene krivice smrtne niso našli, in prosili so Pilata, naj ga pogubi.
20. In ko so dopolnili vse, kar je bilo pisano za njega, sneli so ga z lesa in položili v grob.
30. A Bog ga je obudil iz mrtvih,
31. In pokazoval se je več dni tem, kteri so bili ž njim vred prišli iz Galileje v Jeruzalem, kteri so priče njegove pred ljudstvom.
I 32. In mi vam oznanju-jemo obljubo, ktera seje obljubila očetom, daje to ' Bog izpolnil nam njih | otrokom, obudivši Jezusa,
33. Kakor je tudi v drugem psalmu pisano: »Sin moj si ti: jaz sem te danes rodil."
34. Da ga je pa obudil iz mrtvih, da se ne vrne
| več v trohflenje, rtkel je I tako: ,Dal vam bom sve-| tinjo Davidovo zvesto."
DK.IANMA APOSTOL. 13.
37
35. Za to pravi tudi na drugem mestu: „Ne boš dal, da bi svetnik tvoj videl trohnenje."
30. Kajti David, ko je bil ob času svojem poslužil volji Božjej, zaspal je, in položili so ga k očetom njegovim, in videl je trohnenje.
37. Ta pa, ki ga je Bog obudil, ni videl trohne-nja.
38. Znano vam torej bodi možje bratje! da vam se po njem odpuščanje grehov oznanjuje;
39. In od vsega, od česar se v Mojzesovej postavi niste mogli opravičiti, o-pravičil se bo v tem vsak, kdor veruje.
40. Glejte torej, da ne pride na vas, kar je rečeno v prerokih:
41. »Glejte, zaničevavci! in čudite se in izginite: kajti delo bom jaz storil v dneh vaših, delo, ktere-mu ne boste verovali, če vam kdo pove.*
42. Ko sta pa izšla iz shajališča Judovskega, prosili so ju pogani, naj
hi jim drugo soboto govorila te besede, j 43. In ko seje zborrazšel, odšlo je veliko Judov in | pobožnih izpreobrnjencev za Pavlom in Barnabom, ktera sta, govoreč jim. prigovarjala, naj ostanejo v milosti Božjej. 44. A drugo soboto se je skoro vse mesto zbralo, j da bi slišali besedo Božjo, j 45. Videč pa Judje ljudstvo, napolnijo se nenavid-nosti, in govorili so zoper {to, kar je pravil Pavel, nasprotujoč in preklinjajoč.
I 46. Tedaj Pavel in Barnaba srčno rečeta: Vam seje morala najprej govoriti beseda Božja; ko
I jo pa zametujete, in se nevredne štejete večnega
I življenja, glej, obračava se do poganov.
47. Kajti tako nam je zapovedal Gospod: „Po-
I stavil sem te za luč po-| ganom, da boš na zveli-čanje   noter  do   kraja ' zemlje.*
48. Ko so pa pogani to slišali, veselili so se, in slavili so besedo Gospo-
L
38
DEJANJA APOSTOL. 13. 14.
dovo, in verovali so, kolikor jih je bilo odločenih za večno življenje.
49. In razširjala se je beseda Gospodova po vsej deželi.
50. Judje pa nadražijo pobožne in poštene žene in prvake mestne, inzbude preganjanje zoper Pavla in Barnaba, iu izžen6 ju iz svojih krajev.
51. A ona sta otresla prah z nog svojih na njih, in prišla sta v Ikonijo.
52. Učenci pa so se napolnjevali radosti in Duha svetega.
XIV. POGLAVJE.
Zgodi se pa v Ikoniji, da sta šla vkupej v shajališče Judovsko, in sta govorila, tako, da je veliko mnoštvo Judov in Grkov verovalo.
2. Tisti Judje pa, kteri niso verovali,podpihajo in nadražijo duše poganov zoper brate.
3. Ali ostala sta dosti časa, govoreč srčno v Gospodu, kteri je pričeval besedo milosti svoje, in je
dajal, da so se znamenja in čudeži godili po njunih ;rokah.
4. In množica mestna se razdeli; in eni so bili z
j Judi, eni pa z aposteljno-| ma.
5. Ko so se pa vzdignili pogani in Judje s poglavarji svojimi, da bi ju zasramotili in kamenjali,
(>. Zvesta, in pobegneta v Likaonski mesti Listro in Derbo, in okolico,
7. In tu sta oznanjevala evangelj.
8. In sedel je v Listri en mož bolan na nogah, hrom iz telesa matere svoje, kteri ni bil nikoli hodil.
'.». Ta ji' poslušal l'a\ la, ko je govoril; in on pogleda na-nj, in videvši, da ima vero, da bo ozdravel,
10. Reče z močnim glasom: Stopi na noge svoje po konci! In skočil je, in hodil je.
11. Ljudstvo pa, ko je videlo, kar je Pavel storil, povzdignejo glas svoj, govoreč Likaonski: Bogova sta v človeškej podobi sešla k nam.
12. In imenovali so Bar-
I »K. J A VIA APOSTOL. II.
39
nahii Jupiterja; a Pavla Merkurija, ker je bil on načelnik besede.
13. Duhoven pa Jupiter-jev, kije bil pred mestom, pripelje juncev, in prinese vencev pred vrata, in hotel jima je z ljudstvom darovati.
14. Ko sta pa aposteljna Barnaba in Pavel to slišala, raztrgala sta oblačila svoja, in skočila sta med ljudstvo, kričeč
15. In govoreč: Možje! kaj to delate? Tudi midva sva umrljiva, vam e-naka človeka, ktera vam oznanjujeva, da se od teh praznili reči obrnite k živemu Bogu, kteri je u-stvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih;
16. Kteri je v preteklih časih pustil vse narode, da so hodili po svojih potih:
17. Vendar pa ni sebe brez pričevanja pustil, delajoč dobrote, dajoč nam z neba dež in rodovitne čase,napolnjujoč srca naša z jedje in veseljem.
18. In govoreč to, ko-
I maj sta ustavila ljudstvo, da jima ni darovalo.
1'.'. Med telil pa pride nekaj Judov iz Antijohije in Ikonije, in pregovorivši ljudstvo, kamenjali so Pavla in izvlekli iz mesta, misleč, da je umrl.
20. Ko so ga pa učenci obstopili, vstane in vnidev
i mesto; in drugi dan izide i z Barnabom v Derbo.
21. In ko sta oznanila evangelj temu mestu, in sta mnoge podučila, vrnila sta se v Listro in Iko-nijo in Antijohijo,
22. Potrjujoč dušeučen-eev. opominjajoč, da naj ostanejo \ \••ii. in da nam je treba po mnogih stiskah vniti v kraljestvo Božje.
23. In postavivsi jim starešine po cerkvah, mo-livši s postom, izročila sta jih Gospodu, v kterega so verovali.
24. In prešla sta Pisidi-jo in prišla v Pamtilijo.
25. In govorivši v Pergi besedo, sešla sta v Atali-jo;
26. In odtod sta se odpeljala po morji v Antijohijo, odkoder sta bila
10
DEJANJA APOSTOL. 14. 15.
izročena milosti Božjej na delo, ktero sta dokončala.
27. Ko sta pa prišla in sta zbrala cerkev | sporočila sta, koliko reči je Bog ž njima storil, in da je odprl poganom vrata vere.
28. In prebila sta tu ne malo časa z učenci.
XV. POGLAVJE.
In pride jih nekaj iz Judejo, in učili so brate: če se ne obrežete po šegi Mojzesovej, ne morete zveličati se.
2. Ko je torej nastal raz-por,in se Pavel in Barnaba nista malo prepirala ž njimi, sklenejo, da naj odidejo Pavel in Barnaba in nekteri drugi izmed njih gor k aposteljnom in starešinam v Jeruzalem, za voljo tega vprašanja.
3. Oni torej spremljeni od cerkve, šU so skozi Fenicijo in Samarijo, pri-povedovaje izpreobrujenje poganov; in delali so veliko radost vsem bratom.
4. Ko so pa prišli v Jeruzalem, sprejela jih je cerkev in aposteljni in stare-
šine, in sporočili so, koliko reči je Bog ž njima storil.
5. Ali vstalo jih je nekaj od ločinke Farizejske, kteri so bili verovali, in govorih' so: Obrezovati se morajo, in naročiti se mora, naj postavo Mojzesovo izpolnjujejo.
(5. In aposteljni in starešine se zberti, da to reč presodijo.
7. Ko so se pa veliko j prepirali, vstane Peter in !jim reče: Možje bratje!
\i veste, da je od prvih dni Bog izmed nas izbral,
i da so iz mojih ust slišali pogani besedo evangelja,
; in so verovali.
8. In Bog, kteri poznd srca, poprical jim je, da\ ši jim Duha svetega, kakor tudi nam.
9. In nobenega razločka j ni postavil med nami in
njimi, ko je po veri očistil ; njih srca.
10. Sedaj torej, kaj iz-kušateBoga, da nakladate učencem jarem na vrat, kterega ne očetje naši, ne mi nismo mogli ponesti?
11. Nego po milosti Gospoda Jezusa Kristusa
DEJANJA APOSTOL. 15.
41
verujemo, da se bomo zveličali, kakor tudi oni.
12. Tedaj je vsa množica umolknila, in poslušali so Barnaba in Pavla, ktera sta pripovedovala, kolika znamenja in čudeže je Bog storil po njima medpogani.
1-'!. Ko sta pa umolknila, odgovori Jakob, govoreč: Možje bratje, čujte me!
14. Simon je povedal, kakojeBog najprej obiskal pogane, da bi prejel iž njih ljudstvo imenu svojemu;
15. In s tem se vjemajo besede prerokov, kakor je .pisano:
16., Po tem se bom vrnil, in sezidal bom zopet dom Davidov, ki je padel; in razvaline njegove bom zopet sezidal, in povzdignil ga bom:
17. Da ljudje, kteri ostanejo, poiščejo Gospoda, in vsi narodi, na ktere se je ime moje poklicalo: pravi Gospod, kteri vse to dela. ¦
18. Bogu so od vekomaj znana vsa dela njegova.
19. /a to jaz sodim, naj se ne nadlegujejo, kteri se od poganov obračajo k Bogu.
20. Nego piše naj jim se, da naj se zdržujejo ognju-šenja od molikov in kur-barije in udavljenega in krvi:
j 21. Kajti Mojzes jih od starodavnih časov po vseh
; mestih ima, kteri ga ••znanjujejo,ko se po shajališčih vsako soboto bere.
I 22. Tedaj so aposteljni in
j starešine z vso cerkvijo sklenili izvoliti možč izmed sebe, in poslati v Anti-johijo s Pavlom in Barnabom: Juda s priimkom Barsaba, in Sila, znamenita moža med brati.
23. In pisali so po njunih rokah to: Aposteljni in starešine in bratje pozdravljajo brate izmed poganov, kteri so po Anti-johiji in Siriji in Ciliciji.
24. Ker smo slišali, da so nekteri izmed nas izšli, in so vas zbegali z besedami, in zmotili duše vaše, govoreč, da se obrezujte in izpolnjujte postavo, kterim nismo zapo-vedali;
25. Sklenili smo ene misli zbrani izvoliti možč in poslati k vam, z ljub-
42
DK.IANJA APOSTOL. 15.
ljenima našima Barnabom in Pavlom,
26. Clovekoraa,"ktera sta dala duši svoji za ime Gospoda našega Jezusa Kristusa.
27. Poslali smo torej Juda in Sila, ktera bosta tudi sama z besedo povedala ravno to.
28. Dopadlo je namreč svetemu Duhu in nam, nobenega bremena več ne nakladati vam, razen teh potrebnih reči:
•JO. I »a zdr/.ujt.' tilnikom darovanega in krvi in udavljenega in kurbarije. Če se boste tega varovali, boste prav delali. Zdravi!
30. In ko so jih bili odpravili, prišli so v Antijohijo: in zbravši množico, izročili so pismo.
31. Ko so pa prebrali, razveselili so se tolažbe.
32. A Juda in Sila, ktera sta bila tudi preroka, uto-lažila sta z mnogimi besedami brate, in utrdila.
33. In ko sta tu nekaj časa prebila, odpustili so ju bratje v miru k apo-steljnom.
I 34. Sklenil je pa Sila tam
: ostati.
35. A Pavel in Barnaba sta živela v Antijohiji, in učila sta in oznanjevala, tudi z mnogimi drugimi, besedo Gospodovo. 30. A erez nekoliko dni
' reče Pavel Barnabu: Vrni-
|va se in obiščiva brate svoje po vseh mestih, v kterih sva oznanila besedo
! Gospodovo, kako se imajo.
37. Barnaba je pa hotel, da bi vzela s seboj Janeza, ki se je imenoval Marka.
38. Ali Pavlu se je za dobro zdelo, da tega, ki se je ločil odnjuizPamfilije, in ni šel ž njima na delo, ne bi jemala s seboj.
39. Za to vstane raz-: por, tako, da sta se ločila
eden od drugega, in je Barnaba vzel Marka, in se je odpeljal po morji na Ciper;
; 40. A Pavel izbere Sila, j in izide, priporočen milosti Božjej od bratov.
41. In hodil je po Siriji in Ciliciji, in utrjeval je cerkve.
DEJANJA APOSTOL. 10. 43
Bitinijo: ali Duh jim ni XVI. POGLAVJE.     pustil.
8. A ko so prešli Mižijo, JTride pa v Derbo in snidejo v Troado. Listro; in glej, neki učenec | 9. In prikaže se Pavlu po je bil tu po imenu Timotej, noči prikazen. Neki mož sin neke žene Judinje, Macedonee je stal, proseč ktera je verovala, očeta | ga in govoreč: Pridi v pa Grka; Maeedonijo  in pomagaj
2. Za kterega so dobro \ nam.
pričali bratje, kteri so bili j 10. Ko je bil pa prikazen v Listri in Ikoniji. ' videl, ogledali smo se
3. Tega je hotel Pavel, precej, da izidemo v Ma-dabi šel ž njim, in vzemši, cedonijo, prepričani, da obreze ga za voljo j nas je Gospod poklical, da Judov, kteri so bili v jim oznanimo evangelj. tistih krajih: kajti vedeli 11. Ko smo se torej sovsi za očeta njego- odpeljali iz Troade, prišli vega, daje Grk. smo na ravnost v Samo-
4. Ko so pa hodili po I tracijo, in drugi dan v mestih, priporočevali so ; Neapolj.
jim, naj izpolnjujejo usta-j 12. In odtod v Filipo, ve, ktere so sklenili apo- I ktera je pno mesto strani steljni in starešine v Jeni- j Macedonske, selišče. V zalemu. tem mestu pa smo se ne-
5. In cerkve so se utrje- 1 koliko dni mudili,
vale v veri, in množilo se 1 13. In v sobotni dan smo je njih število vsak dan.' izšli iz mesta k vodi, kjer
0. In ko so prehodili je bil navadni kraj molitve, Frigijo   in   Galacijsko in   sedši,   govorili smo deželo, zabranil jim je ženam, ktere so se bile sveti Duh govoriti besedo j zbrale, v Aziji. 14. In neka žena po
7. In ko so prišli v j imenu Lidija, ktera je Mižijo, izkušali so iti v prodajala škrlat, iz mesta
44 DEJANJA APOSTOL. IG.
na
trg k
In pripeljavši ju k poglavarjem, rek6:   Ti j ljudje motijo naše mesto, ker so Judje;
21. In oznanjujejo šege, kterih mi ne smemo sprejemati ne izpolnjevati, ker smo Rimljani.
22. In ljudstvo vstane zoper nju; in poglavarji jima raztrgajo oblačila, in veleli soju šibati.
23. In ko so ju zele pretepli, vržejo ju v ječo, naročivši varuhu ječe, naj ju skrbno varuje.
24. In on, prejemši ta-košno zapoved, vrže ju v najnotranjo ječo, in dene jima noge v klado.
25. A o polnoči sta Pavel in Sila molila in hvalila Boga; in jetniki so ju poslušali.
26. Kar vstane potres velik, tako, da se je temelj ječe zganil; in pri tej priči so se odprla vsa vrata, in vsem je odpadlo železje.
27. Ko se- je pa varuh
vonl.
15. Ko se je pa krstila, in hiša njena, prosila je, govoreč: Če mislite, da sem Gospodu verna, vni-dite v hišo mojo in ostanite; in primorala nas je.
16. Zgodi se pa, ko smo šli na molitev, sreča nas neka deklica, ktera je imela duha vedeža, in je veliko dobička dajala gospodarjem svojim z vedeževanjem.
17. Ta je bila šla za Pavlom in nami, in vpila je, govoreč: Ti ljudje so služabniki Boga najvišega, kteri vam oznanjujejo pot zveličanja.
18. A to je delala veliko dni. Pavla je pa bolelo, in obmivši se, reče duhu: U-kazujem ti po imenu Jezusa Kristusa, da izidi iž nje. In izšel je še tisto uro.
19. Ko so pa videli gospodarji njeni, da je
izšlo upanje njih dobička,; ječe prebudil, in je videl primejo Pavla in Sila, in i vrata ječe odprta, izdere
Tijatirskega, bogaboječa,! odvlečejo ju poslušala je: in odprl jej poglavarjem je Bog srce, da je pazila 2U na to, kar je Pavel go
DE.TAX.IA APOSTOL. 16. 17. 15
meč in hotel se je umoriti, misleč, da so jetniki pobegnili.
B. Pavel pa zakliče z močnim glasom, govoreč: Ne stori si nič zalega: saj smo vsi tu.
29. On pa, izprosivši luč, poleti noter, in pade drhtajoč Pavlu in Silu pred noge.
30. In izpeljavši ju ven, reče: Gospoda! kaj mi je treba storiti, da se zveličam?
31. Onaparečeta: Veruj v Gospoda Jezusa Kristusa, in zveličal se boš ti in hiša tvoja.
32. In govorila sta mu besedo Gospodovo, in vsem, kteri so bili v hiši
36. In varuh ječe sporoči te besede Pavlu: Poslali so poglavarji, da se imata izpustiti; sedaj torej izi-dita, in pojdita v miru.
37. Ali Pavel jim reče: Šibali so naju očitno, neobsojena, človeka Rimljana, in vrgli v ječo: in ¦tdsj naju skrivaj izpu-ščajo ? Ne tako; nego sami naj pridejo in naju izpeljejo.
38. In beriči sporoče te besede poglavarjem; in uplašijo se, slišavši, dasta Rimljana.
39. Ter pridejo in ju zaprosijo; in izpeljavšiJm, prosili so, naj izideta iz mesta.
40. In ko sta bila izšla
njegovej.
33. In vzel ju je še tisto !iz j^e, prišla sta k Lidiji;
in videvši brate, utolažila sta jih, in izšla sta.
uro noci, in izmil od ran, in krstil se je on in vsi njegovi precej.
34. In odpeljavši ju v hišo svojo, postavil je mizo, in veselil se je, da je z vso hišo veroval v Boga.
35. Ko se je pa zdanilo, pošljejo poglavarji beriče, govoreč: Izpusti te ljudi.
XVH. POGLAVJE.
In šla sta skozi Amfipolj in Apolonijo, in prišla sta v Solun, kjer je bilo shajališče Judovsko.
2. In Pavel vnide po navadi k njim, in razgo-
46
DK.1AX.IA APOSTOL. 17.
varjal se je ž njimi tri sobote iz pisem,
3. Razkladajoč in dokazujoč, da je bilo treba, da je Kristus trpel in vstal od mrtvih, in da ta Jezus, kterega vam jaz ozuanju-jem, je Kristus.
4. In nekteri od njih so verovali, in pridružili so se Pavlu in Silu, in od pobožnih Grkov v.lika množica, in imenitnih žen ne malo.
5. Ali trdovratni Judje so zavidali, in privzemši nekaj hudobnih mtiž izmed drhali, in zbravši trumo, nadražili so mesto; in obstopili so hišo Jazo-novo, in iskali so ju, da bi ju izpeljali pred ljudstvo.
6. Ko ju pa niso našli, povlečejo Jazona in ne-ktere brate pred starešine mestne, vpijoč: Ti, ki so ves svet razdražili, ti so tudi sem prišli,
7. Ktere je sprejel Jazon; in ti vsi delajo zoper cesarjeve zapovedi, govoreč, da je nekdo drugi kralj, Jezus.
8. In razdražili so ljudstvo in starešine mestne, kteri so to poslušali.
9. In ko so bili prejeli zadostenje od Jazona in drugih, pustili so jih.
10. Bratje pa naglo po noči odpravijo Pavla in Sila v Berejo; in ko tje prideta, odideta v shajališče Judovsko.
11. Ti so bili pa blagosr-čniji od Solunskih; ti so sprejeli besedo z vsem poželenjem, in vsak dan so preiskovali pisma, če je to tako.
12. In tako jih je veliko od njih verovalo, in poštenih Grških žen in mtiž ne malo.
13. Ko so pa Judje Solunski zvedeli, da tudi v Bereji oznanjuje Pavel besedo Božjo , pridejo tudi tje, in vzdignejo ljudstvo.
14. Ali bratje so tedaj Pavla naglo odpravili, da je šel v primorje; a Sila in Timotej sta ostala tam.
15. Ti pa, kteri so bili Pavla spremili, pripeljali so ga do Atene; in ko so prejeli sporočilo do Sila
DEJANJA APOSTOL. 17. 47
in Timoteja, naj bi kar 22. Pavel pa, vstopivši se najhitreje prišla k njemu, j sredi Areopaga, reče: vrnili so se. Možje Atenjani! po vsem
16. Ko ju je pa Pavel v 1 vas vidim, da ste nekako Ateni čakal, vname se ! preverili.
duh njegov v njeni, ko je 23. Ko sem namreč pre-videl, da je mesto moli- hajal in ogledoval sveti-kovanji udano; [ šča vaša, našel sem tudi
17. In razgovarjal seje oltar,nakteremjebilona-v shajališči z Judi in po- pisano: Nepoznanemu božnimi, in na trgu vsak H o g u. Kogar torej častite, dan s tistimi, na ktere je da si ravno ga ne poznate, naletel. tega vam jaz oznanjujem.
18. Nekteri od Epiku- 24. Bog, kteri je ustva-rejskih in Stojskih mo- ril svet in vse, kar je v drijanov so se pa prepirali ž njem, ta, ki je gospodar njim: in eni so govorili: neba in zemlje, ne prebi-Kaj hoče ta kvase pove- va v tempeljnih, kteri so z dati ? a drugi: Zdi se, da 1 rokami narejeni;
je oznanjevavec tujih bo- i 25. In ne streže mu se gov: ker jim je Jezusa in I s človeškimi rokami, ka-vstajanje oznanjeval.      j kor da bi česa potreboval,
19. In vzem6 ga in od- |ko sam daje vsem življe-peljejo na Areopag, govo- nje in dihanje in vse; reč: Moremo li zvedeti,1 26. In je ustvaril iz ene kakošen je ta novi nauk, krvi ves rod človeški, da kterega ti oznanjuješ ?    j prebiva po vsem licu zem-
20. Kajti nekaj novega j lje, in je odločil odme-namnosišvušesa;zatoho-j njene čase in meje njih čemo zvedeti, kaj če to biti. prebivanja:
21. (Vsi Atenjani pa in ! 27. Da bi iskali Gospo-tujci,kterisoprihajali,niso | da, ne bi li ga kako oti-imeli drugega opraviti, I pali ali našli, da si ravno ni nego kaj novega pripove- | daleč od nobenega od nas. dovati ali poslušati.)      I 28. Kajti v njem živimo
48
lil-MANMA APuSTnL. 17. IS.
in se gibljemo in smo; kakor so tudi nekteri pesnikov vaših rekli: »Kajti tudi rodii njegovega smo. ¦
29. Ker smo torej Božjega rodu, ne smemo misliti, daje božanstvo enako zlatu ali srebni ali kamenu, izrezanemu po umetnosti in izmišljenji človekovem.
30. Bog torej, ne gledajoč na čase nevednosti o-znanjuje sedaj vsem ljudem povsodi, naj delajo pokoro;
31. Za to, ker je postavil dan, ko bo sodil ves svet po pravici, po možu, kterega je odločil, podavšivero vsem s tem, da ga je o-budil od mrtvih.
32. Ko so pa slišali vstajanje mrtvih, nekteri so se posmehovali; a drugi so rekli: O tem te bomo dragoč slišali.
33. In tako je odšel Pavel izmed njih.
34. A nekteri možje so mu se pridružili in so verovali: med kterimi je bil Dionizij Areopagitski, in žena po imenu Damara, in drugi ž njima.
XVIII. POGLAVJE.
Po tem je pa Pavel, ko se je bil ločil iz Atene, prišel v Korint.
2. In našel je nekega Juda po imenu Akvila. iz Ponta po rodu, kteri je bil nedavno prišel iz Italije, in PriscUo ženo njegovo (za to, ker je bil za-povedal Klavdij, da imajo vsi Judje iti iz Rima), in prišel je k njima.
3. In ker je bil ravno tistega rokodelstva, ostal jepri njima in je delal: bila sta pa po rokodelstvu delavca šatorov.
4. In prepiral se je v shajališči vsako soboto, in prigovarjal je Judom in Grkom.
5. Ko sta pa prišla iz Macedonije Sila in Timotej, pričeval je Pavel navdušen Judom, da Jezus je Kristus.
6. Ko so pa oni nasprotovali in preklinjali, otrese oblačila, in reče jim: Kri vaša vam pridi na glavo; čist jaz odslej k poganom poj dem.
DEJANJA APOSTOL. 18.
49
7. In ko je odšel odtod, prišel je v hišo nekega Justa po imenu, kteri je častil Boga, in kogar hiša je bila tik shajališča.
8. Krisp pa, poglavar shajališča, veroval je v Gospoda z vso hišo svojo; in veliko Korinčanov, kteri so poslušali, verovalo je in krščevalo se.
9. Reče pa Gospod Pavlu po noči v prikazni: Ne boj se, nego govori in ne molči;
10. Kajti jaz sem s teboj, in nihče te ne bo napadel, da bi ti kaj storil: ker imam veliko ljudstva v tem mestu.
11. In prebil je tu eno leto in šest mesecev, učeč pri njih besedo Božjo.
12. Ko je bil pa Galij on namestnik v Ahaji, napadli so Judje enodušno na Pavla; in pripeljali so ga na sodnišče,
13. Govoreč: Ta nagovarja ljudi, naj časte Boga zoper postavo.
14. Ko je pa hotelo°avel usta odpreti, reče Galijon Judom: Ko bi bila kaka krivica ali dejanje hudo-
bno, o Judji, poslušal bi vas po dolžnosti;
15. Ker je pa vprašanje { za besedo in imena in za ' vaše postave, glejte sami: i kajti jaz ne čem biti so-
nik v teh rečeh.
16. In odgnal jih je od sodnišča.
17. Tedaj zgrabijo vsi Grki Sostena poglavarja shajališča, in bfli so ga pred sodniščem: ali Gali-
: jon se ni nič zmenil za to. j 18. A Pavel je še dosti I dni ostal, in poslovivši se z brati, odpeljal se je po morji v Sirijo, in ž njim Priscila in Akvila; in o-j strigel je  v   Kenhrah | glavo: imel je namreč ob-; ljubo.
19. In pride v Efez, i in onadva   pusti  tam;
a on vnide v shajališče, | in prepiral se je z Judi.
20. Ko so ga pa prosili, naj bi dalje časa ostal pri njih, ni pritrdil;
21. Nego poslovil se je ž njimi, govoreč: Prihodnji praznik moram po vsakej ceni praznovati v Jeruzalemu; ali vrnil se bom, če Bog hoče, zopet
4
50
hK.IAX.IA AP<»ST<»h. is. 10.
k vam. Iu odpeljal se je iz Efeza.
22. In ko je prišel v Ce-zarejo, šel je gor in je pozdravil cerkev, in sešel je v Antijohijo.
23. In ko se je nekaj časa pomudil, izšel je, in prehodil je zapored Gala-cijsko stran in Frigijo, utrjujoč vse učence.
24. Prišel je pa \ Kle/. neki Jud po imenu Apolo, Aleksandrijan po rodu, mož razgovoren, učen v pismih.
25. Ta je bil podučen v potu Gospodovem, in, goreč v duhu, govoril je in učil pridno to, kar zadeva Gospoda, in poznal je samo krst Janezov.
26. In ta je jel srčno o-znanjevati v shajališči. Ko sta ga pa Akvila in Pri-scila slišala, vzela sta ga, in razložila sta mu pot Gospodov natanjčnije.
27. A ko je hotel iti v Ahajo, opomenili so ga bratje, in pisali so učencem, naj ga sprejme. In ko je prišel, pripomogel je mnogo tistim, kteri so verovali po milosti.
28. Kajti trdo je Jude neprenehoma zavra-čeval pred ljudstvom, dokazujoč iz pisem, da Jezus je Kristus.
XIX. POGLAVJE.
Zgodi se pa, ko je bil j Apolo v Korintu, da Pavel, ' prehodivši gorenje stra-, ni, pride v Efez; in ko je našel nekaj učencev, 1 2. Reče jim: Ali ste pre-{jeli Duha svetega, ko ste postali \ eini ? < »ni mu pa rekti: Saj še slišali nismo, da je sveti Duh.
3. In reče jim: Na kaj torej ste se krstili ? ()ni pa i reke: Na krst Janezov, j 4. Pavel pa reče: Janez je krstil s krstom pokore, govoreč ljudstvu, da naj verujejo v tega, kteri bo za njim prišel, to je v Kristusa Jezusa.
5. Ko so pa to slišali, , krstili so se v ime Gospo-! da Jezusa.
i 6. In ko je položil Pavel | roke ua-nje, prišel je sveti I Duh na-nje, in govorili ; so jezike in prerokovali.
DE! AN. J A APOSTOL. 1'.'. 51
7. Bilo je pa vseh ni6ž | voreč: Zaklinjamo vas pri kakih dvanajst. Jezusu,   kterega Pavel
8. In ko je prišel v sha- oznanjuje.
jališee, govoril je srčno, 14. Bilo je pa nekih se-tri mesece prepirajoč se dem sinov Skeve Juda, in učeč o kraljestvu Bož- velikega duhovna, kteri jem. i so to delali.
9. Ko so bili pa nekteri 15. Odgovarjajoč pa duh otrpneli in niso hoteli po- hudobni, reče: Jezusa komi biti, hudo govoreč o poznam, in Pavla vem; potu Gospodovem pred vi pa, kdo ste? množico, odstopil je od 16. In skočivši človek, njih, in odločil je učence, v kterem je bil duh hu-in učil je vsak dan v šoli dobni, na-nje, premagal nekega Tirana. jih je, in izdelal jih je,
10. In to se je godilo tako, da so nagi in ranje-dve leti, tako, da so vsi, ni ubežali iz tiste hiše. kteri so prebivali v Aziji,   17. To je pa prišlo na slišali besedo  Gospoda znanje vsem Judom in Jezusa, Judje in Grki.     Grkom, kteri so prebivali
11. In čudeže nemajhne v Efezu: in obšel jih je je delal Bog po rokah strah vse, in poveličevalo Pavlovih; se je ime Gospoda Jezu-
12. Tako, da so na bol-1 sa.
nike pokladali potne prte   18. In mnogo teh, kteri od života njegovega in o- so verovali, dohajalo je, in pašnike, in puščale so jih izpovedovali so se, in raz-bolezni, in duhovi hudobni odevali so dela svoja, so izhajali iž njih. 19. A mnogi tistih, kteri
13. In izkušali so nekteri so uganjali vraže, znesli so izmed Judov, kteri so o-'bukve, in sežgali so jih krog hodili in hudiče ro-i pred vsemi; in ko so tili, klicati na tiste, kteri preudarili njih ceno, našli so imeli duhove hudobne, so, da so veljale petdeset ime Gospoda Jezusa, go- i tisoči srebrnikov.
4*
52
DEJANJA APOSTOL. 19.
20. Tako krepko je beseda Božja rastla in utrjevala se.
21. A ko se je to dopo-nilo, nameni Pavel v duhu, da prehodivši Macedonijo in Ahajo, pojde v Jeruzalem, in reče: Po tem, ko bora tam, moram tudi Kini videti.
22. In poslal je v Macedonijo dva od tistih, kteri so mu služili, Timoteja in Erasta; a sam je ostal nekaj časa v Aziji.
23. Vstal je pa v ta čas ne majhen hrup za voljo pota < iospodovcga.
24.Neki Demetrij namreč
po imenu, srebrar, ki je delal Dijani srebrne cerkvice, dajal je umetnikom ne malo dela;
25. In sklicavši te, in druge takošne delavce, reče: Možje! veste, da imamo od tega dela zaslužek svoj;
26. In vidite in slišite, da ne samo v Efezu, nego skoro po vsej Aziji je ta Pavel veliko ljudstva pregovoril in odvrnil, govoreč, da bogovi, kteri
so z rokami narejeni, niso bogovi.
_'7. Ni pa samo to v nevarnosti, da bo delo naše na nič prišlo, nego tudi velike   boginje   Dijane
¦ tempelj se bo za nič štel, in poginilo bo veličastvo te, ktero vsa Azija in ves
i svet častf. 28. Ko so pa to slišali, napolnijo se jeze, in kričali so, govoreč: Velika
I je Dijana Efežanov!
I 29. In napolni se vse
I mesto zmešnjave; in za-
i ženti se enodušno na gle-
! dališče,in zgrabijo Gaja in Aristarha, Macedonca, tovariša Pavlova.
I 30. Ko je pa Pavel hotel vniti med ljudstvo, niso
j mu pustili učenci.
31. Pa tudi nekteri od Azijskih poglavarjev, kteri so mu bili prijatelji, poslali so k njemu, in pro-
I sili so ga, naj se ne podL
; v gledališče.
j 32. Vpili so pa eni to, drugi drugo; kajti bil je
j zbor   poln   zmešnjave,
i in največ jih je bilo med
I njimi, kteri niso vedeli,
! po kaj so se sešli.
DEJANJA APOSTOL. 10. 20.
53
33. A nekteri izmed ljudstva so izvlekli Aleksandra, ko so ga Judje naprej tiščali; Aleksander pa zamahne z roke, da naj umolknejo, in hotel je ljudstvu odgovoriti.
34. Ko so pa spoznali, da je Jud, vzdignejo vsi en glas, in vpili so kaki dve uri: Velika je Dijana Efe- i žanov!
35. Pisar pa, ko je ljudstvo upokojil, reče: Možje Efežani! kdo pa je človek, kteri ne vč, da mesto Efežanov časti veliko boginjo Dijano in od Ju-piterja padlo podobo ?
36. Ker se torej to ne more tajiti, treba je, da se umirite, in ne delate nič naglo.
37. Kajti pripeljali ste te ljudi, kteri niso ne tempeljna oropali, ne boginje vaše preklinjali.
38. Če imajo pa Deme-trij in umetniki, kteri so ž njim, tožbo zoper koga, sodnije so, in namestniki so; naj tožijo eden drugega. .
30. Ce pa kaj drugega
iščete, obravnalo se bo v postavnem zboru.
40. Kajti v nevarnosti smo, da bomo zatoženi za voljo današnjega punta, ko nimamo nobenega vzroka, s kterini hi mogli odgovor dati za ta hrup.
41. In rekši to, razpustil je zbor.
XX. POGLAVJE.
Ko je pa hrup nehal, pokliče Pavel učence, in poslovivši se, izide, da odide v Macedonijo.
2. In prehodivši te strani, in utolaživšijih z mnogimi besedami, pride v (irsko.
3. In prebivši tu tri mesece, sklene, ker so ga Judje, ko se je imel po morji odpeljati v Sirijo, zalezovali, vrniti se skozi Macedonijo.
4. Spremjal ga je pa noter do Azije Sopater iz Bereje; od Solunjanov pa Aristarh in Sekund, in Gaj iz Derbe in Timotej; aodAzijanov: Tihik in Trofim.
5. Ti so bili šli naprej, in čakali so nas v Troadi.
54
DEJANJA APOSTOL. 20.
0. A mi smo se po dnevih presnih knihov po morji odpeljali iz Filipe, in prišli smo k njim v Troado v petih dneh, kjer smo se sedem dni mudili.
7. A prvi dan po soboti, ko so se učenci zbrali, da bi lomili kruh, govoril jim je Pavel, ker je hotel drugi dan iziti, in podaljšal je govor svoj do polnoči.
8. Bilo pa je dosti svetil-nic v vrhnjej izbi, kjer so bili zbrani.
9. In sedel je neki mladenič po imenu Evtih na oknu, premagan od trdega spanja, in koje Pavel dolgo govoril, omahnil je v spanji.in padel je s tretjega nadstropja dol, in vzdignili so mrtvega.
10. Pavel pa snide, in pade na-nj, in objemši ga,reče: Umirite se: kajti duša njegova je v njem.
11. In odšedši gor, in prelomivši kruh, okusil je, in govoril je mnogo noter do dnč, in tako je izšel.
12. A mladeniča so bili pripeljali živega, in utola-žili so se ne malo.
13. A mi smo stopili na ladjo, in odpeljali smo se v Ason, kjer smo imeli sprejeti Pavla; kajti tako I je bil naročil, hoteč sam peš hoditi.
1 I. KosejehilpiivAsonu k nam pridružil in smo ga sprejeli, prišli smo v Mitileno.
15. In odpeljavši se odtod, prišli smo drugi dan H i ju nasproti: in en dan
J potem smo se priplavili k Samu; in ko smo v jTrogiliji prenočili, prišli i smo drugi dan v Milet.
16. Odločil j e bil namreč Pavel, da bomo pri Efezu mimo šli, da se ne bi v Aziji zamudil: kajti hitel
i je, da bi, ako bi mu bilo i mogoče, na binkoštni dan I v Jeruzalemu bil.
17. Poslal je pa izMileta vEfez,in poklical je starešine cerkve.
18. Ko so pa prišli k njemu, reče jim: Vi veste od prvega dne, ko sem prišel v Azijo, kako sem ves čas z vami bil,
19. Služeč Gospodu z vso ponižnostjo in mnogimi solzami in izkušnja-
DK.1ANMA AINiSTuK. 2".
mi, ktere so mi se dogodile za voljo zalezovanja Judov;
20. Kako nisem nič koristnega izpustil, da vam ne bi bil oznanil in učil vas očitno in po hi-šah,
21. Pričevaje Judom in Grkom izpreobrnjenje k Bogu, in vero v Gospoda našega Jezusa Kristusa.
22. In sedaj, glej. jaz zvezan v duhu, grem v Jeruzalem, ne vedoč, kaj mi se bo v njem prigodilo,
23. Basen, da Duh sveti po vseh mestih priča, govoreč, da me ječa in stiske Čakajo.
24. Ali menfe nič ne skrbi, in tudi življenje moje mi ni drago, da le dokončam tek svoj z ra-dostjo,inslužbo, ktero sem
26. Za to vam pričujem današnji dan, da sem čist od krvi vseh;
27. Kajti nisem se umaknil, da vam ne bi bil oznanil vse volje Božje.
28. Pazite torej na-se, in na vso čredo, v kterej vas je Duh sveti postavil za škofe, da pasete cerkev Božjo, ktero je pridobil s krvjti svojo.
20. Kajti jaz vem to, da bodo po odhodu mojem pri&U med vas grabljivi volkovi, kteri ne bodo prizanašali čredi ;
30. In izmed vas samih bodo vstali možje, kteri bodo napačno govorili, da bi potegnili učence za seboj.
31. Zato čujte, spomi-njajoč se, da tri leta noč in dan nisem nehal s
prejel od Gospoda Jezusa,,
da   popričam   evangelj solzami opominjati vsake-
milosti Božje. 25. In sedaj,
glej, jaz
ga izmed vas. 32. In sedaj vas, bratje,
vem, da ne boste več vi- priporočam Bogu in besedi deli obličja mojega, vi milosti njegove, kteri vsi, med kterimi sem ho- i more sezidati in dati vam dil, oznanjujoč kraljestvo ; delež med vsemi posveče-Božje. • nimi.
56
DK.IAN.1A APOSTOL. 20. 21
33. Srebra ali zlata ali oblačila nisem od nikogar poželel;
34. Saj sami včste, da to, kar je bilo treba meni in tistim, kteri so bili z menoj, prislužile so te-le roke.
35. Vse sem vam pokazal, da je tako treba truditi se in sprejemati slabe, in spominjati se besed Gospoda Jezusa, da je on rekel: »Mnogo bolje je dajati, nego jemati."
36. In ko je to povedal, poklekne na kolena svoja, in molil je z vsemi njimi.
37. In velik jok je vstal med vsemi; in objemši Pavla, poljubovali so ga:
38. Žalostni največ za voljo besede, ktero je rekel, da ne bodo več videli obličja njegovega. In spremili so ga na ladjo.
XXI. POGLAVJE.
Ko se je pa zgodilo, da smo se odtrgali od njih in smo se odpeljali, prišli smo na ravnost v Kon, a drugi dan v Kod, in odtod v Pataro.
2. In ko smo našli ladjo, ktera je imela jadrati v Fenicijo, vstopili smo in smo se peljali.
3. Ko smo pa Ciper ugledali, pustili smo ga na levej, in peljali smo se v Sirijo, in prišli smo v Tir; tu namreč je imela ladja iztovoriti blago.
4. In ko smo učencev našli, ostali smo tu sedem dni; ti so govorili Pavlu po Duhu, naj ne hodi gor v Jeruzalem.
5. Ko so se pa dnevi izpolnili, izšli smo, in spremljali so nas vsi z ženami in otroci noter do predmestja, inpokleknivši na bregu, molili smo.
G. In ko smo se poslovili eden od drugega, stopili smo v ladjo; a oni so se vrnili domu.
7. Mi pa, ko smo vožnjo iz Tira dokončali, prišli smo dol v Pto-lemajdo; in pozdravivši se z brati, ostali smo en dan pri njih.
8. A drugi dan smo izšli, Pavel in kteri smo bili ž njim, in prišli smo v Cezarejo; in šli smo v
DEJANJA APOSTOL. 21.
hišo Filipa evangelji-ta', ki je bil eden od sedmerih, in ostali smo pri njem.
9. Ta pa je imel štiri hčere device, ktere so prerokovale.
10. Ko smo se pa več dni mudili, pride iz Judeje neki prerok po imenu Agab.
11. In ko je prišel k nam, vzeme pas Pavlov, in zvezavši si roke in noge, reče: To veli sveti Duh: Moža, kogar je ta pas,bodotako zvezali Judje v Jeruzalemu, in izročili ga bodo poganom v roke.
12. Ko smo pa to slišali, prosili smo mi in ondej-šnji, naj ne hodi gor v Jeruzalem.
13. Ali Pavel odgovori: Kaj delate, da jokate in mi cepate srce? Kajti jaz nisem le pripravljen zvezan biti, nego tudi umreti v Jeruzalemu za ime Gospoda Jezusa.
14. In ko ga nismo mogli pregovoriti, umolknili smo, rekši: Volja Gospodova naj bo.
15. A po teh dneh smo
se odpravili, in šli smo gor v Jeruzalem.
16. Šlo je pa tudi učencev iz Cezareje z nami, kteri so peljali s seboj nekega Mnasona iz Cipra, starega učenca, pri kterem smo imeli gostovati.
17. In ko smo prišli v Jeruzalem, sprejeli so nas bratje ljubeznjivo.
18. A drugi dan je šel Pavel z nami k Jakobu, in prišli so vsi starešine.
19. In ko se je bil ž njimi pozdravil, razl,ožil je vse po vrsti, kaj je storil Bog med pogani po njego-vej službi.
20. Oni pa, ko so to slišali, slavili so Gospoda; in rek6 mu: Vidiš, brat! koliko tisoči Judov je, kteri so sprejeli vero; in vsi so vneti za postavo.
21. Slišali pa so za-te, da učiš odstop od Mojzesa vse Jude, kteri so med pogani, govoreč, naj ne obrezujejo sinov svojih, in da naj se tudi po šegah ne ravnajo.
22. Kaj bi torej? Množica se bo gotovo zbrala;
58
DEJANJA APOSTOL. 21
kajti slišali bodo, da si prišel.
23. To torej stori, kar ti povemo: Mi imamo štiri može, kteri imajo obljubo na sebi;
24. Te vzemi, in očisti se ž njimi, in plačaj, naj si ostrižejo glave, in vsi bodo zvedeli, da to, kar so za-te slišali, ni res, nego da tudi sam tako živiš, da izpolnjuješ postavo.
25. Za tiste pa, kteri so izmed poganov sprejeli vero, presodili smo mi, in pisali smo, da naj nič takošnega ne izpolnjujejo, razen da naj se varujejo molikom darovanega in krvi in udavljenega in kur barij e.
26. Tedaj je Pavel vzel može, in očistivši se ž njimi drugi dan, šel je v tempelj, in naznanjeval je, kedaj se bodo izpolnili dnevi očiščevanja, dokler se ni darovala daritev za vsakega od njih.
27. Ko so se pa sedmeri dnevi imeli izpolniti, nekteri Judje, kteri so prišli iz Azije, ugledavši
ga v tempeljnu, nadražijo vse ljudstvo, ter položč roke na-nj,
28. Kričeč: Možje Izraelci, pomagajte! Ta je tisti
člnvek.  ki /ojMT  ljudstvo
in postavo in ta kraj vse povsodi učf; in vrh tegajetudi Grke pripeljal v tempelj, in oskrunil je ta sveti kraj.
29. (Kajti videli so bili poprej Trorima Efežana ž njim v mestu, za kterega 90 mislili, da ga je Pavel v tempelj pripeljal.)
30. In vse mesto se je vzdignilo, in drlo je ljudstvo vkupej; in zgrabivši Pavla, vlekli so ga iz tempeljna: in precej so se vrata zaprla.
31. Ko so ga pa iskali umoriti, pride glas do jezernika vojaške trume, da se je ves Jeruzalem spuntal.
32. In on precej vzeme vojakov in stotnikov,in priteče nad-nje. Ko so pa ugledali jezernika in vojake, nehali so biti Pavla.
33. Tedaj se jezernik približa in ga prime, in
DEJANJA APOSTOL. 21. 22.
59
veli ga vkleniti v dve verigi; in vpraša, kdo da je, in kaj da je storil.
34. In eni so vpili to, a drugi drugo med ljudstvom. Ko pa ni mogel gotovega zvedeti za voljo hrupa, ukaže ga v grad odpeljati.
35. In ko je prišel do stopnic, prigodi se, da so ga morali vojaki nesti za voljo sile ljudstva:
36. Kajti šla je za njim množica ljudstva, kričeč:, Pogubi ga!
37. In ko je imel vniti v grad Pavel, reče jezer-niku: Ali smem nekaj govoriti s teboj ? On pa reče: Znaš Grški ?
38. Nisi li ti tisti Egipčan, ki je pred temi dnevi punt napravil,  in izpeljal v puščavo štiri tisoči raz-1 boj ni kov?
39. Pavel pa reče: Jaz sem Jud izTarsa, meščan ; ne neznanega mesta v Ciliciji; prosim pa te, dovoli mi govoriti ljudstvu.
40. In ko mu je dovolil, namigne Pavel z roko ljudstvu, naj umol- I
knejo: in ko je nastala velika tihota, pregovori v Hebrejskem jeziku, govoreč :
XXII. POGLAVJE.
M ožje bratje in očetje! čujte sedaj moj odgovor k vam.
2. (Ko so pa slišali, da jim v Hebrejskem jeziku govori, bili so še bolj tiho.) In reče:
3. Jaz sem mož Jud, rojen v Tarsu Cilicijskem, odgojeu pa v tem mestu pri nogah Garaalijelovih, podučen na tanko v oče-tovskej postavi, vnet za Boga, kakor ste vsi vi danes.
4. Jaz sem preganjal ta pot noter do smrti, vežoč in izdajoč v ječe može in žene,
5. Kakor mi tudi veliki duhoven priča, in vse starešinstvo; od kterih sem tudi pisem prejel do bratov in sem šel vDamask, da bi pripeljal tudi tiste, kteri so tam bili, zvezane v Jeruzalem, da bi se mučili.
60 I »K.JAN.TA APOSTOL. 22.
tam
siru,okoli poldneva,dame nagloma obsije velika svetloba z neba;
7. In padel sem na tla, in slišal sem glas, da mi pravi: Savel, Savel! kaj me preganjaš?
8. Jaz sem pa odgovoril: Kdo si, Gospod? In reče mi: Jaz sem Jezus Na-zarečan, kterega ti preganjaš.
0. Tisti pa, kteri so bili z menoj, videli so sicer svetlobo, in uplašili so se; ali glasu niso slišali, kteri mi je govoril.
10. In rekel sem: Kaj naj storim, Gospod? A Gospod mi reče: Vsta-ni in pojdi v Damask; in tam ti se bo povedalo vse, kar ti je odločeno, da storiš.
11. Ko pa nisem videl od bliščeče te svetlobe, peljali so me za roko, kteri so bili z menoj, in prišel sem v Damask.
12. Neki Ananija pa, človek pobožen po postavi, kteri ima pričevanje od
13. Pride k meni, in vstopivši se, reče mi: Savel brat, spreglej! In jaz sem še tisti čas pogledal na-nj.
14. On pa reče: Bog očetov naših te je izvolil, da spoznaš voljo njegovo, in vidiš pravičnega, in slišiš glas iz ust njegovih :
15. Kajti boš mu priča pri vseh ljudeh tega, kar si videl in slišal.
16. In sedaj, kaj se obotavljaš? Vstani, in krsti se, in operi grehe svoje, poklicavši ime Gospodovo.
17. Zgodi se pa, ko sem se bil vrnil v Jeruzalem, in sem v tempeljnu molil, da sem se zamaknil,
18. In videl sem ga, in rekel mi je: Pohiti in izidi naglo iz Jeruzalema, ker ne bodo sprejeli pričevanja tvojega za-me.
19. In jaz sem rekel: Gospod! sami vede, da sem jaz zapiral in bil po
6. Zgodi pa se, ko sem I vseh Judov, kteri šel in sem se bližal Dama- i prebivajo,
DEJANJA APOSTOL. 22. 23. 61
shajališčih tč, kteri so v boš storil; kajti ta človek rovali v tebe; je Rimljan.
20. In ko se je prelivala 27. Pristopivši pa jezer-kri Štefana pričevavca nik, reče mu: Povej mi, če tvojega, tudi jaz sera stal si ti Rimljan ? On pa reče : zraven, in privolil sem na j Da.
smrt njegovo, in varoval 28. Injezernik odgovori: sem oblačila tistih, kteri ! Jaz sem za veliko denarno ga pobijali. ja to državljanstvo pri-
21. In reče mi: Pojdi; kajti dobil. A Pavel reče: Jaz jaz te bom daleč poslal sem se pa tudi rodil, med pogane. j 29. Tedaj so precej od-
22. In poslušali so ga stopili od njega, kteri do te besede, ter povzdi- , so ga imeli tezati: pa tudi gnejo glas svoj, govo- jezernik se je bal, ko je reč: Vzemi z zemlje ta- zvedel, da je Rimljan, in košnega; ker ni prav, da j da ga je bil zvezal.
živf. 30. Drugi dan pa, ker je
23. Ko so pa kričali, in i hotel za gotovo zvedeti, metali oblačila, in prah za kaj ga Judje tožijo, lučali k višku, razveže ga od vezi, in
24. Ukaže ga jezernik v ukaže priti velikemu du-grad odpeljati, rekši, naj hovnu in vsemu zboru nji-ga z biči iztezajo, da bi hovemu; in pripeljavši zvedel, za kakošno krivico Pavla dol, postavi ga tako vpijejo nad njim.    : pred-nje.
25. Ko so ga pa z jer- j   xxm P0GLAVJE. meni pritegnili, reče Pa-
vel stotniku, kteri je tam In Pavel, pogledavši na stal: Smete li človeka i zbor, reče: Možje bratje! Rimljana, in neobsojenega j jaz sem z vso dobro vestje bičati ? j živel pred Bogom do da-
26. Slišavši pa to stotnik,! našnjega dnč.
pristopi in sporoči jezer-! 2. Veliki duhoven Ana-niku, govoreč: Glej, kaj nija pa ukaže tistim, kteri
62 DEJANJA APOSTOL. 23.
so pri njem stali, naj ga bijali so, govorec: Nič hu-
udarijo po ustih.
dega ne nahajamo na tem
3. Tedaj mu Pavel reče: človeku; če mu je pa duh Udaril te bo Bog, stena govoril ali angelj, ne na-pobeljena! iu ti sediš, da sprotujmo Bogu.
bi me sodil po postavi, 10. Ko je pa vstal raz-
in zoper postavo me veliš por velik, bal se je j.•/<t-
biti V nik, da ne bi Pavla raz-
4. Tisti pa, kteri so zra- trgali, ter ukaže, naj sni-ven stali, rekti: Velikega dejo vojaki in ga pote-duhovna Božjega prekli-Bjaif
5. Pa reče Pavel: Nisem
gnejo izmed njih, in odpeljejo v grad. 11. Drugo noč pa pristopi vedel, bratje, daje veliki, Gospod k njemu, in reče: duhoven; pisano je nam- Ne boj se, Pavel! kajti reč: »Poglavarja naroda kakor si v Jeruzalemu svojega ne preklinjaj."     pričal za-me, tako moraš
6. Vedoč pa Pavel, da tudi v Kimu pričati, je eden del Saducejev, a   12. Ko seje pa zdanilo, drugi Farizejev, zavpije v zbere se nekaj Judov, in zboru: Možje bratje, jaz zarote se, govoreč, da ne sem Farizej, sin Farizejev; bodo ne jedli ne pili, dokler
za voljo upanja iu vstajanja mrtvih sem na sodbi.
ne ubijejo Pavla. 13. Bilo jih je pa več
7. Ko je pa to rekel, na- kakor štirideset, kteri so stane razpor med Farizeji se bili tako zakleli.
in Saduceji, in množica se razdelf.
14. Ti pristopijo k velikim duhovnom in stare-
8. Kajti Saduceji pra- šinam, in reke: S prisego
vijo, da ni vstajanja, in tudi angelja iu duha ne; a Farizeji trdijo oboje. 9. In vstala je velika
smo se zakleli, da ne bomo ničesar okusili, dokler Pavla ne ubijemo. 15. Sedaj torej vi z zbo-
krika; in vstavši pismarji j rom naznanite jezerniku, od strani Farizejske, po- I naj ga pripelje jutri k
D Ivi AN.IA APOSTOL.
63
vam, kakor da bi hoteli kaj nataujčnijega zvedeti za njegove zadeve; a mi j smo pripravljeni, da ga u-bijemo, p redno se približa.
16. Slišavši pa sin sestre Pavlove za to zalezovanje, pride in vnide v grad. in sporoči Pavlu.
17. Poklicavši pa Pavel enega od stotnikov, reče: Tega mladeniča odpelji k jezerniku; kajti ima mu nekaj sporočiti.
18. On ga torej vzeme in pripelje k jezerniku, in reče: Jetnik Pavel me je poklical in prosil, naj tega mladeniča popeljem k tebi, kteri ima nekaj s teboj govoriti.
19. In jezernik ga prime za roko in odide na stran, in vpraševal je: Kaj je, kar mi imaš povedati?
20. Pa reče: Judje so se dogovorili, da te bodo prosili, da bi jutri pripeljal Pavla v zbor, kakor da bi hoteli kaj natanj-čnijega izprašati za-nj.
21. Ti jih pa ne poslušaj ; kajti zalezuje ga izmed njih več kakor štiri-
deset inež, kteri so se za-rotili, da ne bodo ne jedli ne pili, dokler ga ne u-inorč; in sedaj so pripravljeni, in čakajo tvojega odgovora.
22. Tedaj jezernik mladeniča odpusti, naročivši mu, naj nikomur ne pove, da si mi to naznanil.
23. In poklicavši dva stotnika, reče: Pripravita dve sto vojakov, da pojdejo do Cezareje, in sedemdeset konjikov, in dve sto strelcev, po tretjej uri noči;
24. In pripeljejo naj živino, da Pavla posadč in zdravega pripeljejo k Feliksu, poglavarju.
25. In napiše pismo, ktero se je tako-leglasilo:
Klavdij Lizija pozdravlja častitega poglavarja Feliksa.
27. Tega moža so Judje zgrabili, in hoteli so ga umoriti; ali prišel sem z i vojsko, in otel sem ga, ko sem zvedel, daje Rim-; ljan.
I 28. Hoteč pa zvedeti j vzrok, za kaj ga tožijo, I peljal sem ga v njih zbor.
64
DEJANJA APOSTOL. 23. 24.
29. In našel sem, da ga tožijo za vprašanja njih postave, da pa nima nobene krivice, za ktero bi bil vreden smrti ali vezi.
30. Ko mi se je pa naznanil naklep, kterega so kovali Judje zoper tega moža, poslal sem precej k tebi, sporočivši tudi tožnikom, naj pred teboj povede, kar imajo zoper njega. Zdrav!
81. Tedaj so vojaki, kakor jim se je bilo naročilo, Pavla vzeli in odpeljali po noči v Antipatrido.
32. A drugi dan so se vrnili v grad, pustivši ko-njike, da so šli ž njim.
33. Ti pa, ko so prišli v Cezarejo, oddali so pismo poglavarju, in postavili so Pavla pred-nj.
34. Poglavar pa, ko je prebral in vprašal, iz ktere dežele daje, in je zvedel, da iz Cilicije:
35. Zaslišal te bom, reče, kedar tudi tožniki tvoji pridejo. In ukazal je, naj ga varujejo v dvoru Herodovem.
XXIV. POGLAVJE.
v
Crez pet dni pa snide veliki duhoven Ananija s starešinami in govornikom nekim Tertulom; in ti pridejo pred poglavarja zoper Pavla.
2. Ko je bil pa poklican, začne tožiti Tertul, govoreč:
3. Da imamo veliko mini po tebi, in pravice in srečo, ktere se narodu temu gode po tvojej previdnosti, vselej in povso-di, častiti Feliks! sprejemamo z vso hvaležnostjo.
4. Ali da ti ne bom dalje nadlegoval, prosim, da bi nas poslušal ob kratkem po svojej dobroti.
5. Našli smo namreč tega človeka, daje kuga, in budf punt zoper vse Jude po vsem svetu, in je vodnik ločinki Nazaretskej,
6. Kteri je izkusil tudi tempelj oskruniti; kterega smo tudi zgrabili in po svojej postavi hoteli soditi;
DEJANJA APOSTOL. 24.
t M
7. Ali prišel je Lizija jezernik, ter gaje z veliko silo iz rok naših odpeljal,
8. Ukazavši tožnikom njegovim, naj gremo k tebi: od njega boš mogel sam, ko izprašaš, vse to zvedeti, za kar ga mi tožimo.
9. Pritrdili pa so tudi Judje, govoreč, daje to tako.
10. Pavel pa odgovori, ko mu je poglavar namignil, da naj govori: Ker včm, da si veliko let sem sodnik temu narodu, odgovarjal bom to, kar se mene tiče, toliko srčneje:
11. Ko lahko zvčš, da ni več kakor dvanajst dni, kar sem prišel molit v Jeruzalem.
12. In niso me našli v tempeljnu, da bi se bil s kom prepiral ali da bi bil napravljal hrup med ljudstvom, ne po shajališčih, ne po mestu:
13. In tudi izkazati ne morejo, za kar me sedaj tožijo.
14. To ti pa priznavam, da po poti, ktero imenujejo ločinko, tako služim Bogu očakov, vero vaje vse, I
kar je po postavi in v prerokih pisano,
15. Upanje imajoč na Bo-ga, kterega tudi oni sami čakajo, da bo vstajanje mrtvim, pravičnim in nepravičnim.
16. V tem si pa sam prizadevam, da bi brezmadežno vest imel pred Bogom in ljudmi vseg-dar.
17. Orez več pa let sera prišel miloščino delit narodu svojemu in daritve:
18. Pri tem so me našli očiščenega v tempeljnu, ne z ljudstvom ne s hrupom, neki Judje iz Azije,
19. Kteri bi imeli prcd-te priti in tožiti, če kaj imajo zoper mene.
20. Ali naj ti sami po-vede, če so našli krivico na meni, ko sem stal pred zborom;
21. Razen za voljo tega edinega glasu, s kterira sem zavpil, stoječ med njimi: Za voljo vstajanja mrtvih me sodite danes.
22. Slišavši pa to Feliks, odloži jim, na tanko ve-doč, kar ta pot zadeva, inreče:KedarLizijajezer-
5
66 DEJANJA APOSTOL. 24. 25.
23. In ukazal je stotniku, da se ima Pavel varovati, in da naj se nikomur od njegovih ne brani streči mu ali dohajati k njemu.
24. A črez nekaj dni pride Feliks z Družilo ženo svojo, ktera je bila Judinja, in pokliče Pavla, in slišal ga je o veri v Kristusa.
25. Ko je pa govoril on o pravici in zdržljivosti in prihodnjej sodbi, uplaši se Feliks, in odgovori: Za sedaj pojdi; a kedar bom prigoden čas imel, poklical te bom.
26. Zraven se je pa tudi nadejal, da mu bo Pavel dal denarja, da bi ga izpustil: za to ga je tudi pogostoma klical in se razgovarjal ž njim.
27. Ko ste se pa iz polnili dve leti, prejme Feliks nastopnika Porcija Festa; hoteč pa Feliks Judom ugoditi, pustil je Pavla zvezanega.
Fest torej, ko jo bil prišel v deželo, izšel je črez tri dni iz Cezareje v Jeruzalem.
2. In prišli so k njemu veliki duhovni in prvaki Judovski zoper Pavla, in prosili so ga,
3. Iskajoč milosti zoper njega, da bi ga poslal v Jeruzalem, in zalezovali so, da biga umorili na poti.
4. Fest pa odgovori, da se Pavel varuje v Cc-zareji, in da on sam kmalu poj de tje;
5. Kteri torej od vas morejo, reče, naj z menoj snidejo, in če je kakošua krivica na tem možu, naj ga tožijo.
6. In prebivši med njimi ne več kakor deset dni, snide v Cezarejo, in drugi dan sede na sodnišče, in ukaže Pavla pripeljati.
7. Ko ga pa pripeljejo, obstopijo ga Judje, kteri so prišli iz Jeruzalema, in prinašali so zoper Pavla mnoge in težke krivice,
nik snide, razsodil bora va- '
šo stvar. XXV. POGLAVJE.
DEJANJA APOSTOL. 25.
67

ktiiih niso mogli izkazati,
8. Ko se je Pavel zagovarjal: Nič se nisem pregrešil ne zoper postavo Judovsko, ne zoper tempelj, ne zoper cesarja.
9. Fest pa, hoteč Judom ugoditi, odgovori Pavlu in reče: Hočeš iti gor v Jeruzalem, da te tam sodim za to?
10. Pavel pa reče: Na cesarjevem sodnišči stojim, kjer me je treba soditi ; Judom nisem nobene krivice storil, kakor tudi ti dobro veš.
11. Kajti češem kriv, in sem kaj smrti vrednega storil, ne branim se u-mreti;,če pa nič tega ni, česar me dolžč, ne more me nihče njim izdati. Na cesarja se sklicujem.
12. Tedaj Fest, pogovo-rivši se z zborom, reče: Na cesarja si se sklical, k cesarju pojdeš.
13. Ko je pa minulo nekoliko dni, prideta Agri-pa kralj in Henrika v Ce-zarejo pozdravljat Festa.
14. Ko sta se pa več dni tam mudila, povč Fest
j kralju zadevo Pavlovo, govoreč: Nekega moža je {pustil Feliks v ječi,
15. Za voljo kterega so, ko sem bil v Jeruzalemu, prišli k meni veliki duhovni in starešine Judovski, proseč, naj ga obsodim;
16. Kterim sem odgovoril, da ni navada pri Rimljanih, da bi se izdal kakošen človek na smrt, dokler obtoženi nima pred licem tožnikov, in ne prejme mesta, da se zagovarja za krivico.
17. Ko so se torej tu I sešli, sedel sem brez ; vsega odlašanja drugi dan ! na sodnišče, in ukazal
sem moža pripeljati;
18. Kogar tožniki stoječ tam, niso nobene ta-košne krivice očitali, ka-koršnih sera pričakoval jaz:
19. Nego nekošna vprašanja o svojej praznej veri so imeli zoper njega, in o nekošnem Jezusu, kteri je umrl, za kogar je Pavel trdil, da živi.
20. Jaz pa, ne vedoč, kaj bi na to vprašanje odgovoril, rekel sera, ako bi
5*
68
DEJANJA APOSTOL. 25. 26.
hotel iti v Jeruzalem, in tam sojen biti za to.
21. Ko se je pa Pavel oglasil, da naj ga varujemo do Avgustove sodbe, ukazal sem ga varovati, dokler ga ne pošljem k cesarju.
22. Agripa pa Festu reče: Kad bi tudi jaz tega človeka slišal. On pa: Jutri, reče, ga boš slišal.
23. Drugi dan pa, ko je prišel Agripa in Ber-nika z veliko slavo, in sta vstopila v sodnišnico, z jezerniki in najimenitni-jimi mestnimi možmi, in je bil Fest ukazal, pripeljejo Pavla.
24. In Fest reče: Agripa kralj, in vsi možje, kteri ste tu z nami! vidite tega, za voljo kterega me je vsa množica Judov nadlegovala v Jeruzalemu in tu, kričeč, da ne sme živeti več.
25. Jaz pa, ko sem spoznal, da ni nič smrti vrednega storil,in seje tudi on sam sklical na cesarja, sklenil sem ga poslati;
26. Za kterega nimam kaj gotovega pisati go-
spodarju : za to sem ga pripeljal pred vas, in zlasti pred tebe, kralj Agripa, da bora, ko se izpraša, imel kaj pisati. 27. Kajti neumno mi se zdi poslati zvezanega, krivice pa njegove ne naznaniti.
XXVI. POGLAVJE.
¦
Agripa pa Pavlu reče: Dopušča ti se, da sam za-se govoriš. Tedaj se je Pavel zagovarjal, ste-gnivši roko:
2. Srečnega se štejem, kralj Agripa, da se imam danes preti teboj zagovarjati, za vse, česar hm .Judje dolže:
3. Zlasti, ker vera, da poznaš vse šege in prepire, kteri so med Judi: za to te prosim, da bi me potrpežljivo poslušal.
4. Življenje torej moje od mladosti, kakošno je bilo od začetka med narodom mojim v Jeruzalemu, vede vsi Judje,
5. Poznajoč me od začetka (če hočejo pričati), da sem po najostrejšej
DK.IAX.IA APoSTol.. 20.
60
ločinki vere naše živel ko Farizej.
6. In sedaj stojim pred sodbo za voljo upanja obljube, ktero je obljubil Bog očetom našim;
7. Ktero dvanajsteri rodovi naši, služeč Bogu noč in dan, upajo doseči. Zavoljo tega upanja sem, kralj Agripa! tožen od Judov.
8. Kaj P Neverjetno vam se zdi, da Bog mrtve obuja?
9. Tudi jaz sem sicer menil, da moram zoper ime Jezusa Nazarečana veliko nasprotnega storiti;
10. Kar sem tudi storil v Jeruzalemu, in veliko svetih sem jaz v ječe zaprl, ko sem bil od velikih duhovnov oblast prejel. In ko so jih morili, pristajal sem na sodbo.
11. In po vseh shajališčih sem jih pogosto mučil in silil preklinjati; in neizmerno sem divjal zoper nje, in preganjal semjih tudi noter do vna-njih mest.
12. In ko sem za tega voljo šel v  Damask  z
oblastjo in dovoljenjem od velikih duhovnov:
13. 0 poldne na potu sem videl, kralj, z neba luč svetlejšo od svetlobe solnčne, ktera je obsijala mene in tiste, kteri so bili z menoj.
14. In ko smo vsi padli na zemljo, slišal sem glas, da mi pravi v Hebrejskem jeziku: Savel! Savel! kaj me preganjaš ? Težko ti je proti ostnu brcati.
15. Jaz sem pa rekel: Kdo si, Gospod?« On pa reče: Jaz sem Jezus, kterega ti preganjaš.
16. Ali vstaui in stopi na noge svoje; za to namreč sem ti se prikazal, da te naredim za služabniku iu pričo tega. kar si videl, in tega, v čemer ti se bom pokazoval;
17. In otel te bom od ljudstva in poganov, med ktere te sedaj pošiljam,
18. Da jim odpreš očf, da seizpreobrnejo od teme k luči, in od oblasti satanove k Bogu: da prejme odpuščanje grehov, in
70 I) K.TANJA APOSTOL. 26.
delež med svetimi po veri, | sam se, vrli Fest, negobe-
ktera je v mene. | sede resnice in razumno-
19. Za to, kralj Agripa!, sti govorim.
nisem bil nepokoren ne- 26. Saj ve za to kralj, pred beškej prikazni, kterim tudi svobodno go-
20. Nego sem najprej vorim; ne verujem nam-tem, kteri so v Damasku reč, da bi mu bilo od te-in v Jeruzalemu, in po ga kaj neznano: kajti to vsej deželi Judejskej, a se ni godilo v kotu.
po tem poganom oznanil,; 27. Veruješ, kralj Agri-naj se spokore in izpre- pa, prerokom ? Vera, da obrnejo k Bogu, delajoč veruješ, vredna dela pokore.       I 28. Agripa pa Pavlu reče:
21. Za tega voljo so me i Malo, pa me boš pregovo-Judje v tempeljnu zgra-jril, da Kristjan postanem, bili in izkusili z rokami 29. Pavel pa reče: Želel umoriti. j bi od Boga, da, bodi si
22. Ali dobivši pomoč, malo ali veliko, da ne ktera je od Boga, stojim do bi samo ti, nego tudi vsi, današnjega dnč, in pričara ; kteri poslušajo danes, ta-malim in velikim, ne go- košni bili, kakoršen sem voreč nič drugega nego,' tudi jaz, razen vezi teh. kar so govorili preroki, 30. In ko je to izgovoril, da se bo zgodilo, in Moj- j vstane kralj in poglavar, zcs: in Bernika. in kteri so ž
23. Da bo Kristus trpel, | njimi sedeli;
in da bo, prvi iz vstaja-] 31. In ko so bili na stran nja mrtvih, luč oznanje- ¦ odšli, razgovarjali so se, val narodu in poganom.  ! govoreč: Ta človek ni nič
24. Ko je pa to odgo- smrti ali vezi vrednega varjal, reče Fest z rao- j storil.
čnim glasom: Mešaš se, 32. Agripa pa Festu Pavel! Velika učenost tvo- reče: Izpustil bi se lah-ja ti jemlje um. ko ta človek, da se ni
25. On pa reče: Ne me- sklical na cesarja.
DEJANJA APOSTOL. 27. 71
1
i 7. Ko smo se bili pa XXVII. POGLAVJE,   j mnogo dni počasi vozili, in 1 komaj proti Gnidu prišli, Kakor je bilo pa skle- ker nam veter ni dal, njeno, da se imamo po dopluli smo pod Kret pri morji odpeljati v Italijo, Salmonu. izročili so Pavla in nekaj   s. In komaj se vozeč drugih jetnikov stotniku, lnjmo „jCjra, prišli smo v po imenu Juliju, od ce- neki kraj, kteri se imenuje sarske trume. Dobro Pristanišče, poleg
2. In stopivši na ladjo A- kterega je bilo blizu mesto dramitsko,da se popeljemo Laseja.
poleg Azijskih krajev, o. Ko je bilo pa veliko odrinili smo; in bil je zJcasa prešlo, in je bila nami Aristarh Macedonee vožnja že nevarna, ker je iz Soluna. !uže   tudi   post  minul,
3. In drugi dan smo opominjal je Pavel, prišli v Sidon. In Julij je io. Govorečjim; Možje! pnljudno ravnal s Pavlom, I vidim, da hoče vožnja z in dovolil mu je k pnja-; nevoljo in veliko izgubo teljem iti m dati si po- biti, ne le za blago in streči. ladjo, nego tudi za živ-
4. In  ko smo odtod i ljenje naše.
odrinili, peljali smo se za u. Ali stotnik je krmarju Ciprom, ker so nam bili jn gospodarju ladje bolj vetrovi nasproti. verjel, nego temu, kar je
5. In ko smo morje, ktero Pavel pravil.
je med Cilicijo in Pam- i 12. In ker pristanišče ni lilijo, prepluli, prišli smo bilo pripravno za zimo-v Miro Licijsko. vanje, sklenili so skoro
6. In tuje našel stotnik vsi, odpeljati se odtod, ladjoAleksandrijsko,ktera ne bi li kako mogli je jadrala v Italijo, in del priti do Fenike, da bi nas je va-njo. I prezimili   v  pristanišči
72 DEJANJA APOSTOL. 27.
severju 13. Kojepajugpotegnil,
20. Ko se pa ne solnce ne zvezde niso pokazale
misleč, da bodo namen ver dni, in ni majhena
dosegli, odrinili so, in burja pritiskala, izginilo je
peljali so se blizu ob uže vsako upanje, da bi Kretu.
14. Ali ne dolgo po tem se vzdigne njemu nasproti vihar vrtinec, kteri se imenuje Vzhodnji sever.
se oteli.
21. In ko se uže dolgo časa ni jedlo, tedaj Pavel, stoječ sredi njih, reče: Imeli bi bili, o možje! poslušati me in ne odriniti od
15. Ko je pa ladjo Krete, in obvarovati se zaneslo, in se m mogla j te nevolje in izgube;
vetru upirati, izročili smo Jo valovom, in nosili so nas.
10. Ko nasjepapod neki otočič, kteri se imenuje Klavda, zaneslo, komaj smo mogli zadržati čolnič;
17. In ko so ga vzdi-
22. A sedaj vas opominjam, da bodite srčni: kajti nobeno življenje od vas se ne bo izgubilo, razen ladja.
23. Prikazal mi se je namreč to noč angelj Božji, kogar sem, in komur
gnili, poslužili so se pripo- služim,
močkov, in ovili so ladjo: 24. Govoreč: Ne boj se.
in boječ se, da ne bi na pavel! pred cesarjem imaš
kleče zadeli, spustih so stati: in glej. podaril ti je
jadra, in tako so se pe- Bog vse, kteri se peljejo
Ijali.
18. Ko nas je pa vihar hudo metal, izmetavali so drugi dan.
s teboj.
25. Za to bodite srčni, možje! ker verujem Bogu. da se bo tako zgodilo, ka-
19. In tretji dan smo s kor mi je bilo rečeno.
Kretskem,  ktero  gleda i svojimi  rokami  ladijno
proti jugu in zahodnjemu orodje izmetali.
DEJANJA A 20. Imamo pa na neki otok naleteti.
27. Ko je pa štirinajsta noč prišla, in smo se vozili po Jadranskem morji, okoli polnoči zdelo se je mornarjem, da jim se bliža neki kraj.
28. In izmerivši globo-čino, najdejo dvajset se-žnjev; a ko so malo dalje prišli, in so zopet izmerili globočino, našli so petnajst sežnjev.
29. In boječ se, da ne bi na skalnata mesta naleteli, vrgli so s krma štiri mačke, in želeli so, da bi se dan naredil.
30. Ko so pa mornarji gledali pobegniti iz ladje, in so spustili čolnič v morje, z izgovorom, kakor da hočejo s prednjega konca mačke spustiti,
31. Reče Pavel stotniku in vojakom: Če ti ne ostanejo v ladji, to se vi oteti ne morete.
32. Tedaj so vojaki odsekali vrvi čolniču, in pustili so, da je izpadel.
POSTOL. 27. 73
33. A ko se je uže danilo, prosil je Pavel vse, da naj vzerae jedi, govoreč: Štirinajsti dan je danes, kar čakate in živite brez jedi, ne vzemši ničesar.
34. Za to vas prosim, da vzemite jedi; kajti to je za vaše zdravje: ker nikomur od vas ne bo las z glave spadel.
35. In ko je to rekel, vzel je kruh, in zahvalil je Boga pred vsemi; in ! prelomivši, jel je jesti.
j 30. Tedaj so vsi srčneji i postali, in vzeli so tudi ! oni jedi.
I 37. Bilo nas je pa vseh duš na ladji dve sto šest j in sedemdeset.
; 38. In ko so se nasitili jedi, olajšali so ladjo, izmetavši žito v morje.
39. Ko se je pa zdanilo, niso poznali de-
! žele; ugledajo pa neki zaliv, ki je imel breg, na kterega so mislili, ko bi mogli, izvleči ladjo.
40. In ko so bili mačke vzdignili,  prepustili   so
74
DK.1AN.1A APOSTOL. 17. 2S.
buljo morju, odvezavši ob enem vrvi krmil; in razpeli so prednje jadro po vetru, in vozili so se proti bregu.
11. Ko so pa naleteli na kraj, kteri je imel po obeh straneh morje, zaudarili so z ladjo ob peč; in prednji konec se je nasadil in je ostal trd, a krm se je razbijal od sile valovja.
42. Vojaki pa so se dogovorili, da bodojetnike pomorili, da ne bi kdo izplaval in pobegnil.
13. Stotnik pa, hoteč Pavla ohraniti, prepove njih naklep, in ukaže, naj tisti, kteri znajo plavati, najprej izkočijo in izidejo na zemljo;
44. Drugi pa nekteri na deskah, nekteri pa na ko8ovih od ladje: in tako se je zgodilo, da so vsi živi izšli na zemljo.
XXVIII. POGLAVJE.
In ko so se bili oteli, tedaj so spoznali, da se otok imenuje Melita.
2. Divjaki pa so nam izkazovali ne majheno ljudmilost; kajti naložili so grmado, in sprejeli so nas vse, za dež, ki je šel, in za mraz.
3. Ko je pa zgrabil Pavel kup hoste, in je del na ogenj, izde gad od vročine, in obesi mu se za roko.
4. Ko so pa videli divjaki, da mu visi zver na roki, govorili so med seboj: Gotovo je ta človek ubijavee, kterega, otetega izmorja, pravica mašče-vavka ne pusti živeti.
5. On pa otrese zver na ogenj, in nič hudega mu se ni zgodilo.
6. Oni so pa čakali, da bo otekel ali h krati padel in umrl. Ko so pa dolgo čakali, in so videli, da mu se nič hudega ne zgodi, pre-menili so se, in pravih so, da je Bog.
7. Okoli tega kraja pa so bile pristave poglavarja otoka, po imenu Publija, kteri nas je sprejel in tri dni prijazno gostil.
DEJANJA APOSTOL, -s. 75
8. Zgodi se pa, da je: 15. In odtod, ko so oče Publijev od mrzlice, bratje slišali za nas, izšli in griže bolan ležal: k so nam naproti noter do temu Pavel vnide, in Agapijevega Trga in Treh molivši, položi na-nj roke, Krčem; in ko jih je in uzdravil ga je. | videl Pavel, zahvalil je
9. In ko se je to zgodilo, Noga, in napolnil se je dohajali so tudi drugi, zaupanja.
kteri so imeli bolezni na io. Ko smo pa prišli v otoku, in ozdravljali so;   ium?  jzročil  j,, stotnik
10. Kteri so nas tudi z jetnike vojvodu; a Pavlu velikimi častmi častili, in *»' j«' dovolilo prebivati, ko smo odšli, naložili so, kjer sam hoče, z vojakom, kar je bilo potreba. kteri ga je varoval.
11. A po treh mesecih 17. Zgodi pa se po treh smo se odpeljali na ladji | dnčh , da skliče Pavel Aleksandrijskej, ktera je j prvake Judovske; in ko bila prezimila na otoku, \ so se sešli, govoril in je imela znamenje jim je: Možje bratje ! tla Dvojčekov. si ravno jaz ničesar nisem
12. In pripeljavši se ; storil zoper narod ali šege v Sirakuz, ostali sm0 | očetovske, vendar so me iu iZj jL7 j zvezanega iz Jeruzalema
izročili v roke Rimljanom;
18. Odtod smo se okolij peljali, in prišli smo v   l8- Kteri so me, za-sli-Regijo, in ko je en dan savši me, hoteli izpustiti, potem potegnil jug, prišli za to, ker ni bilo nobene smo drugi dan v Puteole. smrtne knvice na meni.
14. Tu smo našli bratov,] 19. Ko so se pa Judje in prosili so nas, naj bi j ustavljali, prisiljen sem pri njih prebili sedem dni: j bil sklicati se na cesarja, in tako smo prišli v ne kakor da bi narod Rim. svoj imel za kaj tožiti.
70 DEJANJA APOSTOL. 28.
Natisnil A. HoUhausen na Ounaji.
20. Za voljo tega torej! vedal sveti Duh po Izaiji vzroka sem vas poklical, da preroku očetom našim, bi v«* videl in ogovo- 20. Govoreč: »Pojdi k ril; kajti za voljo upanja temu ljudstvu in reci: S Izraelovega sem okovan sluhom boste slišali, in ne v to verigo. boste umeli; in z očmf
21. Oni mu pa rekO: Mi boste. gledali, in ne boste nismo  ne pisem za-te ^deli.
prejeli iz Judeje, in tudi 27- KaJu okamenelo je nobeden izmed bratov ni srct> temu ljudstvu, m z grišel, da bi sporočil ali ušesi težko slisiJ°« in povoril kaj o tebi hudega. očl'  sv°Je  80  stisnili:
22. Prosimo pa slišati da ne bi kako z očmi videli, od tebe, kaj da misliš; mzusesisl.sali.in s srcem kajtizatoločinkonamje um^m ''F^rnli se, znano, da jej se povsodi %r bi jih uzdravd/ zoper govori. '2o-Bodlvamtorejznano,
,   . da se je poganom poslalo
23. In ko so mu odlo- zveličanje Božje; oni bodo čih dan, pnšlo jih je k tudi poslušali.
njemu v.stanovanje veliko; 29. In ko je to povedal, ktenm j'e razlagal, pnce- odšli so Judje, in imeli so vaje, kraljestvo Božje, mil0g0 prepira med se-in izkazujoč jim to, kar se D0: dotiče Jezusa, iz postave 0gtal je pa Pavel Mojzesove in prerokov, celi dve leti v svojem od zore do mraka.        :najetem  stanovanji, in
24. In nekteri so verovali sprejemal je vse, kteri so temu, kar jim je pravil, dohajali k njemu,
a nekteri niso verovati.   | 31.0znanjujočkraljestvo
25. In ker niso bili ene ¦ Božje, in učeč to, kar je misli med seboj, odhajali Gospoda Jezusa Kristusa, so, ko je rekel Pavel i z vso srčnostjo, in nikdor eno besedo: Dobro je po- mu ni branil.
MAR0DNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA
UUUUUL