VI; j AMSTtKMMf draMItn In ipnr« Lfnb-!|ut, Gradili« It«. 2. Poštnina platana ir gotovini. y organizaciji Ja mol, Leto XV« SL 3—4. V Ljubljani, 10. februarja 1928.___________________________ kolikor moli — toliko pravica. Izhafa 10. la 25. dna ▼ mesecu. Stane posamezna itevilka Din 2-—, mesečno Din 4'—, celoletno Din 48, — Za člane izvod po i.— Din. Oglasi po cenika. Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter oprem-ljeni i štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se na vračajo. Reklamacije so poitnine proste. GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE. Kongres Združene Delavske Strokovne Zveze. Živahno dvodnevno zborovanje. — Splošno hotenje po notranjem ojačenju gibanja. — Demagogije konec! — V Sloveniji je zedinjenje izvršeno, treba le organizirati delavce! — Ne političnih prepirov, temveč podrobno strokovno delo. — Vsi sklepi soglasni. — Nova Strokovna komisija izvoljena soglasno. — S. Stanko je tajnik. V soboto in nedeljo je zboroval kongres slovenskih razrednih strokovnih organizacij. Ta kongres se je odlikoval pred drugimi po tem, da je bil izredno živahen; vsi so se zanimali za govore, vsak bi hotel povedati, kaj ga teži. O vsakem predlogu se je polnoštevilno glasovalo, Iz obrazov vseh delegatov je bilo brati, da so še sicer pod vtisom notranjih bojev, da pa smatrajo to dobo za končano. Tivolski kongres je dal načelno podlago za strokovno zedinjenje, dve leti sta nam pa dali bogate izkušnje. In po tem kongresu je konec vsake diebate, vsi gremo enotno na strokovno delo v znamenju besed, ki jih je zaklical kongresu trboveljski rudar s. Pliberšek: •»Kaj se vprašujete, da pri nas še ni močnih organizacij? Mesto da bi navadinega delavca, ki je komaj prišel s kmetov v tovarno, poučili in vzgajali v bratski slogi med delavci, ste mu kazali: ta je falot, oni tam je lopov, ta je po Moskvi podkupljen, oni (tam je socialpatriot. Nehajte s to politiko, pričnite delavstvo vzgajati, na bodo tisoči, danes neorganiziranih, na bodočem kongresu dobri člani delavske bojevne armade.« Potek kongresa. S. Jernejčič je v soboto ob 3. uri popoldne otvoril kongres in pozdravil delegate strokovnih organizacij. S. Kopač je pozdravil kongres v imenu Del. zbornice. S. Kreft, kot zastopnik »Svobode«, je pozival delegate, naj sprejmejo sklepe, ki bodo ustvarili sodelovanje kulturnih in strokovnih organizacij. S. Ajdiškova kot zastopnica Zveze delavskih žena in deklet ugotavlja, na žalost, da ni med delegati nobene žene. S. H ar amina je pozdravil kongres v imeu centrale Združene del. strokovne zveze. Poslovno poročilo so podali: predsednik s. Jernejčič, blagajnik s. Bradeško, s. Ceh za mariborsko okrožje, s. Bdhm za celjsko okrožje. S. Tomč poroča v imenu nadzorstva, da so našli vse v redu in predlaga absolutorij. Poudarja pa, da je bila Strok, komisija po odbodu s. Golmajerja brez vodilne glave. Brez vodilne roke v bodoče ne bo šlo več. Nato poroča s. Stanko v imenu verifikacijske komisije, da zastopa na kongresu 86 delegatov 5.753 članov, včlanjenih v 10 zvezah. Po strokah je 30 železničarskih, 3 rudarski, 7 lesnih, 1 priv. nameščenec, 2 oblačilna, 1 dimnikarski, 13 kovinarskih, 7 živilskih, 12 monopotskih, 10 od Splošne Del. zveze in 1 čevljarski pomočnik; od strani širšega odbora in uprave prisostvuje kongresu 21 članov. Komisija osporava mandat Bajtla iz Hrastnika, Smoleta iz Ljubljane, Banerja iz Zagorja! (niso plačali kvote). Po pojasnilu se prizna mandat Bauerju iz Zagorja in Smoletu iz Ljubljane. Za Hastnik je delegat Kellner. Nato se je razvila debata o poslo-valnem poročilu. Govorili so: s. Po-kovc, Hojnik, Haramina (Zagreb). On poudarja, da strokovno zedinjenje ni rodilo pričakovanih uspehov, ker ni bilo dovolj zrelosti za zedinjenje. Ni prave enotnosti, dokler ni enotne ideologije, enotne taktike, enotne volje. (Burno ploskanje). Strokovna komisija mora ustanoviti predvsem enoten urad. Vsi strokovni tajniki morajo biti njeni nameščenci, njej odgovorni. Tako bodo dobivali tudi vsi enotne direktive. Strokovna komisija se mora uveljaviti kot vrhovni forum v Sloveniji. (Ploskanje.) Nato je govoril s. Strašek, ki pravi, da Strok, komisija nj upoštevala levega krila. Za njim so govorili ss. Tome, Pokovc, Štukelj, Arh, Krušič in Vuk. Vuk poroča tudi v imenu komisije za pregled poslovnega poročila, da je poročilo vzorno sestavljeno in predlaga zaupnico Strokovni komisiji. Nato je kongres proti enemu glasu izrekel Strokovni komisiji zaupnico. S tem je bil kongres v soboto zvečer zaključen. O položaju delavstva in stanju socialne politike je drugi dan govoril kot prvi referent narodni poslanec s, Petejan. On je med drugim poudarjal, da razni pravilniki ministra za socialno politiko ne pomenijo zboljšanja za delavstvo, temveč kršenje prejšnjih socialnih zakonov. Uradne inštitucije kakor inšpekcije dela delajo več v prid podjetnikov kakor delavcev. Za dokaz navaja razne gorostasne slučaje. Krivi tega niso posamezni inšpektorji dela, temveč vlada, ki je ustvarila ves reakcionarni sistem v Jugoslaviji. V proračunu socialnega ministrstva je n. pr. samo 100.000 Din za potovanja vseh inšpektorjev dela. Vlada torej ne daje niti možnosti, da bi te inštitucije res delovale. Glede socialnega zavarovanja poudarja, da-ni stopil v veljavo niti zakon o starostnem niti zakon o brezposelnem zavarovanj«. On (Petejan) je sam vložil na ministra Gosarja interpelacijo o brezposelnem zavarovanju. Gosar je pa pred celim parlamentom odgovoril, da je treba to zavarovanje odložiti. (Klici: Ptuj!) Gosar je sicer izdal na-redbo, da se porabi denar, ki sc je tekom let iz delavskih prispevkov zbral, za breposelne. Po njegovem pravilniku se pa iz tega vzdržujejo borze dela, ki bi jih morala vzdrževati država. V drugi vrsti se porablja tai denar za zidanje hiš. Mi smo za zidanje hiš, toda to je stvar predvsem države in občine. Delavski denar pa bi moral iti res za podpore potrebne delavce. Za nesrečnim Žerjavovim pravilnikom o bratovskih skladbicah je izdelala nova vlada nov pravilnik, ki ga pa še skriva. Minister sam je priznal Petejanu, da še ni imel časa prebrati pravilnika. Petejan sam je stavil potem svoje izprempnjjevalne predloge in šel čez 6 tednov intervenirat k ministru za rude. Ta je pa dejal, da sedaj čita pravilnik Gosar, ki ga pa še tudi ni prečital. To je delo ministrov! Pravilnik železničarjev, izdan po novi vladi, poslabšuje položaj in jemlje stare pravice železničarjev. Delegaciji srtrok. organizacije je sicer obljubil, da bo sklical konferenco o popravi tega pravilnika. Toda narodni »železničarji« sami hujskajo ministra, naj ostane pri tem pravilniku. Pereče in nerešeno vprašanje so tudi plavžarji. Volitve v bolniške Magajne, odnosno v okrožne urade za bolniško zavarovanje delavcev tudi zavlačuje vlada. Gosar izdeluje načrt o reorganizaciji tega zavarovanja, mesto da bi najprej razpisal volitve in da bi izvoljeni člani okrožnih uradov razpravljali o zboljšanju bolniškega zavarovanja. Politični položaj v državi je reakcionaren, delavske organizacije nimajo svobode. Zakon o zaščiti države je še vedno kot nož nastavljen na delavske prsi. Če že vlada nima razumevanja za socialno politiko, naj bi vsaj ne izdajala takih izjemnih zakonov, ki onemogočajo delavcem, da b; se kot svobodni državljani borili za svoje pravice. Od odprave tega zakona zavisi ves napredek in usoda socialne politike. V Mac e doni ji in Bosni pa uporablja vlada ta zakon proti celotnemu tamošnjemu narodu. Davek na ročno delo je po novem zakonu o izenačenju davkov splošen in ne pozna nobene izjeme niti po starosti, niti po delovnem času. Davka prost minimum je za samce mesečnih 400 Din, ;'a vsakega člana družine je davka prostih nadaljnjih 100 Din. Doslej so plačevali vsi isti davčni procent. Po novem zakonu se pa stopnjuje davek po višini zaslužka, s čimer bodo zlasti prizadeti profesioni-sti in privatni nameščenci. Naši delavci čakajo vedno na rešitev teh vprašanj od Zgoraj, bodisi od Del. zbornice, bodisi od ministra, bodisi od poslancev. Ta in vsa vpta-šanja sc pa bodo rešila le potom razrednega boja delavskih mas. V boj morajo iti mase, včlanjene v organizacijah. (Burno odobravanje.) K debati so se oglasili ss.: Kopač, Tome z referatom o Rusiji in predlaga, da Strok, komisija pošlje delegacijo v Rusijo. (Tome je šel v Rusijo brez znanja strok, organizacij.) S. Štukelj poudarja, da naj se iz Rusije, Nemčije. Avstrije učimo tega, da je treba pri nas doma organizirati delavce in da bomo imeli v Jugoslaviji toliko socialne politike, kolikor je bomo zaslužili. Zato v Rusijo ni treba hoditi Po govoru s. Pokovca i>e je prešlo k referaton o vseh točkah. Najprej je poročal s. Uratnik o obratnih zaupnikih z ozirom na nove določbe socialnega ministrstva. Predvsem je ugotovil to, da izvoljeni obratni zaupniki ne pomenijo nič, če nimajo za zaslombo močne organizacije. Obratni zaupniki lahko mnogo dobrega storč v obratu. Zato se morajo naše organizacije naj-aktivneje udeležiti predstoječih volitev obratnih zaupnikov. Ministrova navodila o volitvah so zelo slaba, ker so poslabšala šc določbe iz -zakona o zaščiti delavcev. Če je en sam delavski poslanec v parlamentu, pač od vlade ne moremo nič boljšega pričakovati Proti nezakonitim odpustom zaupnikov se bo treba zavarovati naravnost pri sodišču. Predlogov Del. zbornice se ni upoštevalo. S kon-fcmrcc, kjer je De!, zbornica zagovarjala delavske interese, so podjetniki demonstrativno odšli. Nato Del. zbornice niso več povabili k sodelovanju. Končno pa ta pravilnik predvideva, da. ga lahko delavci v eni tovarni z večino izpremene. V tem slučaju naj se predlog o izpremembi objavi na deski v tovarni in se izvede o njem tajno glasovanje z listki. I Nato kritizira razne določbe Gosar- | jevega pravilnika. Predlaga tudi odgovarjajočo resolucijo. O akciji in taktiki ’ strokovnih organizacij je referiral s. Stanko: Kapitalizem se začasno konsolidira. Enotne direktive za delo vsem strokovnim organizacijam ni mogoče dati. Kajti naš kapital je zelo različen: ena taktika velja v obrtnih podjetjih, druga zopet v posameznih industrijskih obratih, tretja v velc-kapitalističnih družbah, četrta v velikih državnih podjetjih, kakor so n. pr. železnice. V Sloveniji imamo enotne razredne strok, organizacije in prva dolžnost Strok, komisije je, spraviti delavce v te obstoječe organizacije. Pri nas ni treba več ujedi-njavanja, ampak v že ujedmijene organizacije je treba privesti člane. Da na jugu ni zedinjenja, ni naša krivda. Na ujedinjenju z jugom so delovale posamezne zveze, tako živilci, železničarji itd. Vendar naše zveze niso V tem uspele, ker so imele »ne-zavisne« organizacije druge direktive, ki so kršile proletarsko demokracijo. Končno je »nezavisnai« centrala izdala svojim zvezam nalog, da se po zvezah sploh ne smejo združevati. »Nezavisni« iz Srbije propagirajo vedno neke akcijske odbore, dejanskega dela pa niso pokazali niti v Srbiji kjer sami prevladujejo. Naše organizacije so se Specializirale, delovale vsaiklai zase. Tega smo krivi vsi člani Strokovne komisije, ker nismo delali za skupno avtoriteto, temveč vsak za svojo zvezo. To napako je treba1 popraviti Strankarsko neodvisnost so nekateri napačno tolmačili Mi smo istočasno z neodvisnostjo poudarili razredno bojevnost, na podlagi katere sprejemamo vse delavce, ki se hočejo boriti za gospodarske interese. Glavna zavira strokovnemu napredku je pa bila demagogija onih ljudi, ki stoje izven strok, organizacij. Ti uganjajo revolucionarne fraze, dejansko pa1 razbijajo ne meščanske, ampak delavske organizacije. Fraze rodijo razočaranje in iz razočaranja nasedajo sladkim obljubam meščanskih društev. Le s podrobnim delom bomo združili delavce in združenim delavcem tudi pokazali pot v višji družabni redi Blaitenje in napadanje škoduje nam, koristi pa nasprotnikom. Pristojni odbori so zato tu, da napake popravijo. Blatenje v javnosti pa povzroča le še nadaljnje napake. Kritika naj bo blagohotna, potem bo gradila^ Gibanje nam ne bo padlo z neba, gibanje moramo sami v vsakodnevnem delu graditi , Disciplina — to je predpogoj za obstoj in napredek vsake organizacije. »Delavec« mora biti potjudmeje urejen, da se bo res vsakemu delavcu priljubil. Z današnjim kongresom moramo ustvariti najtesnejše sodelovanje vseh zvez. O mezdni in tanini politiki je referiral s. Mihevc. Produkcija se je dvignila v premogovni, lesni, tekstilni, kovinarski industriji. Kovinarska industrija je mednarodno fearte-Iirana. Povprečno pa znašajo delavske plafe komaj 53°/0 predvojne višine. ,Jow *»l I|bixinBe^o V >» k Sa-J^abuca predlagat 1* aceadiiciji s. Stanka širšo evojo resolucijo. — . K rlebati se .oglase; ss.: H ar amina, Bohm (Colje), Erjavec (leij Pliberšek (Trbovlje), Bahun bor), Dermastij a (lesni del.), ktir (kovinaf), ° KrtiSič (Trbovl-Tome (živilči), Verbič (lesni). S. StraŠek predjag^. v imenu misije za pre^ed ' resolucij, da sprejme :rPetejanovay St Makučeva 'kot osebno obj _________________ , UftidSfiilBoffli Ki *M3(iH^eva resometja. Mesto PpkovČevcga predj^ ■'&> |Trir^ A» A*____________ v proračun! 100.000 Din za preganja ne zaupnike, 100.000 Din za brezposelne, Predlog »Svobode« se sf me. V »Siri B * kolikor iiiabi'pfibbčcike - rešeta*) Statiko poroča v sije za volitev nOVe 1 ja v njenem imenu sedpik Jerneje ., čajnik Dermastija, kot kar in Arh. Ti naj tv odbor. Zla ožji odbor na, Čameraika, Maki—, Prezlja; za širši odbor: Čanžel enu ka, Ropreta mi Pliberka. V nadzor-' talistična družba gnije v svojem go- I spodarstvu-......... b) Težko gospodarsko krizo povečuj t wr»r?ttis*Mr. »■ i Predlog je bil sprejet soglasno. D"> nekaterih, pojasnilih je pred- ongres/ roli rrr Resolucija oblastne konference komisije za Slovenijo z dne 4. in 5. februarja 1928 v Ljubljani. hlitdBt ni krnJK točki »Akcija ht taktika«. Stanki}.) T’1*., hmh “ kP“ Sate, državi velika voiate br,- menT. , spravlja, v vedno težje osen rr i i vi * , i; (Referat Dosedanji akcijski program; taktika in- splošna načela strokovnih organizacij, določena na oblastni konferenci -Strokovne komisije za Slovenijo 26. in 27, decembra 1925 v Ljubljani, so se izkazale kot pravilne ter naj''tvorijo tudi nadalje temelj našega strokovnega gibanja. V kolikor se ta načela pri posm meznih panogah strokovnega gibanja, niso uveljavila vsled obstoječih razmer in vsled pomanjkanja zaup± niškega aparata, je imelo to za posledico; r.d-ni in p’M .■♦;■ -vin i' a) padižc prizadetih organizacij z 6Zir0m; rra1 Število članstva, žaja' všied; pažčepljenbštl; Ih' Vdaerfjd taktike vsled nepravilnega razumevanja strankarske neodvisnosti , Med glaVnc razloge Stalnega po- o- ujidirijenja razredtiih štrbkbvriih or- bojevitih šil fjrolutarijata v medsebojnem boju: Krivda ‘tega tfc le’ži na Str6kdVhi!:Kbthišlji zd: Slovenijo, nego v prvf vVsti' ha nepravilnem poj* movaftju (tačiha, kako naj se tfjedi-njenje lžVrši.’-;.potrebo ujbdinjčtfjh ponbvnO' •p0vdat;jarno kot eno naj-Važribjših' ndlog’ # je "treba "Odp^ viti1 Všč' ošebnb; - fn -'taktične: Ipvire, predpostavljajoč, da imajoStrokovne dr^anižacijp; delati na poboljšan ju pom^fS;°!, 6(1 mJ -/.at dnslkioo oiJaonf rji.,-).>(.• - Naloge strokovnega gibanja. Strokovne organizacije kot brafrtbrto Irt napadalno sredstvo de-lavskejga razreda, morajo ostati odločno'ha stališča razrednega boja v vednem kontaktu z mašb'ter posvetiti svoje delo poleg izvojevanju dnevnih ■delavskih vprašanj in zahtev (starostno, nezgodno, bolniško žavalrovanje, zniževanje mezd, podaljšanje delovnega časa, brezposelnost, borba proti brezposelnosti, zaščita ženskih in-mladoletnih, davčna politika itd.), gbjiti sistematično vzgojo članov, jačanje organizacij in ujedinjenje ter delati! za končno zmago prOlettfrrjata:' *'JV Akcije. ; ‘JfrK.i/fT yn n< n•'/'itJiG'*. ■*''■ '■ • K.*5 Vse akcije, pa bodisi v kakpršni-koli obljki, morajo, biti organizirane, upoštevajoč pri tem. organizirano moč*? Divje; akcije,; započete vsled trenutnega razpoloženja; jg takoj kreniti v,pravilno issififo da se zaščiti prizadeto .delavstvo. »Važnost. akcije je. tudi v tem, da se v akciji združijo poediue delavske organizacije, odpravijo v boju različna naziranja in tako pospeši združenje y,.enotno or- g^mzacj^.,), }" iffEifiTav Hdj vaji? Temelj bodočemu delovanju strokovne komisije in s tem njej priključenih zvez je jasno izraženo v reso-(uciinzadnje oblastne konference, ki bi i. . - pMe Irfih ;hi* š ilf e j o mezdo. ’ Državni- proračun rastrmr reta v leto in je postal že tako. da ga davčne oblasti ne morejo uveljavi "lada je prisiljena, mr gš 'med d im letom znižava. Leteči do ;redo v milijarde in se ne likvidi Masivna trgovska bilanca in leteči dolgovi spravljajo vrednost diita-rig esno nevarnost in Narodna banka Iržuje njegovo vrednost le s te-o na umeten način. Ta proces označujemo, da kapi-iističrtd družbfei gnije v svojem go-i _________________ sili jugoslovansko buržoazijo, da si odpira pot na Solun. To pa še bolj poostruje vojno nevarnost; ker brani tujemu kapitalu V deželo. Slovenija, ki je navezana na Jadransko morje, občuti gospo-darsko najtežje to politično krizo, posebno še,, ker je izročena v jarem centralizma. .• ;-;i" uJiuA. Tolmalenie resolucije o strokovni akcui in -.jikifibocj«'* ' -- 1 -ti(: uminvo jtoitv*. >niv ' Dosiedanjr' »akcijski program,. n? taktika in splošna načela :strokovnih organizacij* ki >so bila. začrtana na pokrajinski strokovni-konierenci za Slovenijo! . 26. in 2Z1 decembra 1926, so pravilna in naj ostanejo tudi še nadalje kot teoretična. podlaga za naše strokovno .gdbanje v. veljavi., i Ta febfčfečnS^čete pa so ostala v vseh štrokovnih organizacijah v Slovertlji še nerazdelana iii zato jih ni nobena strokovna organizacija izvajala ddšf^ isj9^f„b6večale svpje obratovanje, toda velike p.ro-dukeijsk^ panoge in Veliki obrati, kakor n. pr. rudarstvo, železnice'itd. ,$5hpttfq'; 'rediiCirale svoja obratovanja ih S tem v zvezi delavske kadre. V neštetih industrijskih obratih se dela ali z reduciranim številom delavcev ali pa s skrajšanjem števila delovnih dni. Iž.vozna bilanca, ki je bila d0’ lanskega leta aktivna, je po-slalk3v'lanskpm letu pasivna in izvog je padel v lanskem letu nasproti prejšnjemu letu skoro, za 1 milijardo dihiarjpv. Industrijsl^O delavstvo o-staja ha cedilu. H krizi v itidustrfji se pridružuje težka kriza v poljedelstvu, ki kbmpiičira:krizo v Industriji-Vsled slabe lanske žetve nastaja v nekaterih provincah glad, ki1 goni kmečke množice v industrijske centre! kjer povečujejo armado brež- „ ..^,..*alističnega razreda za rešitev gospodarske krize. > > Iz Marksovih naukov vemo, da se more kapital rešiti iz te gospodarske krize :isamo na; stroške delovnega ljudstva. Kapital uporablja, v ta namen sledeča sredstva: ,o>in a)’zniževanje mezd;1 ; ^ b) podaljšanje delovnega časa; sile, v kar ifiu sumi ?Sc6(zvana racio-nalržačljh bbrhtoV1;',yn*P ; ; M tf/korhČrčijalizacijadržavTiihpodJ-j feffj,' ki ’'grb'J v1 glavnem žehi]5 da tudi' 'Obče1 služeča državna Pbdjčtja'! (železnice;! pOštoi ‘telefon in rifdfilRr)' itdh satna zase rentabilna, da jih izroči privatnemu kapitalu; ter da se država ‘s tem 'iznebi; starejših delavcev in uslužbencev1 ih skrbi Za lijegoVo starosmo zavarovanje; /;' ; e) ‘-uiiičevanjcm socialnega zavarovanja; ‘d !i! -;h:- ■' •1 1 f) t nalaganjem davkov na delovno ljudstvo sploh ter na ročno delo še dosebej ;'1 ' "■: g)r ‘z ustvarjanjem brezposelne armade;-'01'"' lob o xr-\». »•• .... 9. Da sc pristopi'ravnptako.,k par raliziranju ;vafene’eVl in vajenk v. obr stoječe strokovne organizacije in da se jih smatra svojim polnopravnim čjanomvoii jf .Jiavabb 10. Da se aktivno bojujejo proti vsakemu obdavčenju i >. delavcev in uradnikov sploh, posebno m še proti davku na ročno in. duševno, delo. o j 11>: Da se borijo proti poslabšanju socialnega zavarovanja, posebno ZP: per paritetno zastopstvo. vrOUZD. in bratovskih i skladnicah, ter za dve-tretjinsko,; večino delavstva, Zahtevati je treba takojšen razpis volitev v te institdcijč? OI' 12. Odločno sc mora nastopiti proti pravilniku obratnih !'zaup»ikpv, ki spreminja zaupnike-delavcev-v ne^ plačane žandarje iv tovarnah, i 13. Da branijo »z vso> svojo^ močjo obratnega zaupnika, ki ■’ 16. Da stalno opozarjajo delavske množice na vojno nevarnost in da se stalno borijo proti vojni. „■ ,j. Strokovna taktika, . ; . J*‘L Izhajajoč ' fž Stališča,'' da SC da strokovno glbahjfe ožiVetkin konsolidirati samo v resničnem- boju za vsakdanje žahteVe delavskega raz-reda in še posebej z doslednim , izvajanjem načela popolne proletarske demokracije v strokovnih' organizacijah, smatra konferenca sledečo strokovno taktiko za pravilno: •m1 j. Vse delovanje strokovnih‘orga-nizabij mora biti usmerjeno predVsem tako, da bo imel vsak član ‘Občutek, da so strokovne orgahizhetje ostale zveste Svojemu na božični konferenci 1.1925 sprejetemu načelu, ter da se bo čutil domačega kot -tla je •‘strokovna organizacija njegov ^sestavni del. Razumeti mora, da pomeni strankarska neodvisnost' le toi da Jestrokovna organizaciji samostojna In v svojem sklepanju avtonomna* da organizacijsko ni vezana na nobeno sthanko: DelaVči morajo Imeti zavest, da strokovne organizacije niso niti politično nevtralne; niti-mevtralne. v \ razrednem boju, proti kapitalu. Tem načelom dosledno motajo strokovne organizacije sprejemati v Članstvo pristaše . vseh razrednih delavskih strank in struj, kakor tudi vse brez-stranfcarje- ter vsakemu članu zagotoviti. enako pomoč - in popolnoma svobodrio izpOvedovanjo svojih načel in zastopati svoje stališče v Vseh strokovnilv.ivprašatijih. Zaradi političnega prepri&uiSaMn političnih konfliktov j ne ,ihcM?e feiti- noben1 član iz-' ključen' iz pobeue 'strokovne organi« zacije/ ako -se drži strokovnih štatu-to vi Vsa organizacija mora sloneti na načelu , popolne proletarske demo* kracije ifr-ivsaki struji je dovoljeno borit* se za vodstvo, ki ga morajo vsi člani. od konference do konfe* reuoe lojalno priznavati in pri delu podpirati.:! />fncfi£:coqo »iri- ovlejs-b o) 2. .Ker splošna,tendenca V; vseh strokovnih organizacijah odpadanje članstva- iii;sbeg iž organizacij, se mora. združiti agitapija za vstop v strokovno; organizacijo z delom za konkretna vprašanja. N. pr. javni protestni shodi, manifestacije po ulicah in drugo v naslednjih vprašanjih: a) proti znižanju plač; . b) proti podaljšanju! delovnega časa in turnusov; c.) proti odpuščanju delavcev iti obratnih* zaupnikov; d) proti, delavskemu pravilniku © obratnih zaupnikih; : ti.. 5 ■ e) proti poslabšanju pravilnika za bratovske skladnice in JX proti? poslabšanju zavarovanja ni ibut ilidbo omurf iasš g) p roti d av čti i obrc m e ni tv i delavcev in uradnikov; h), proti .odpravi stanovanjske zaščite; i) proti posledicam racionalizacije; j) proti komercializaciji na stroške delavcev in uradnikov; j k) proti izjemnim zakonom in l) proti redukcijam itd. ^ 3. ,Z ozirom na enotno in koncentrirano n,astppan j e kapitalističnih industrijskih zvez proti delavskemu razredi;,, morajo tudi strokovne or-gahizacij,q voditi koncentrirano svoje delo proti. izkoriščanju delavskega razreda. Vsaka pomembnejša odporna akcija $(? mora razširiti ne samo na vso dotično stroko v Sloveniji, temveč.na vse stroke v Sloveniji in če je.mogoče v vsej ostali Jugoslaviji. Ja*., 4. Za vsako odporno ali protestno akcijo., se. mora Strokovna komisija sporazumeti z vsemi ostalimi raz-redhimi strokovnimi organizacijami, v boj pa je vabiti tudi delavce, ki stojijo še pod buržuaznim vplivom in v njihovih organizacijah. Vabi naj' se-tudi uradniške^orgaiizacije. 5. V Vptašanjti1 komercializacije morajo voditi strokovne organizacije samb boj proti zlim posledicam komercializacije za delavko:1 yJ$. $pjna ecj^lžfa življenje, in blagostanje delavstva. v|j zttaki. po vsen? svetu in tudi v Jugoslaviji kažejo, da pripravlja ka-PiltalistiČn,! razred tudi v Evropi novo svetovno klanj e. Orgariizapjij^, .jtflO-r^joi z^o, pr}. y1S4kem,.SY()jem 4elu otojjlE i ^ejaV.stvjc^ ,'j^ ■ nep^fedn(Q 'sl J r!i: 7, Delavska zboniica, ki ni ustanova delavskega razreda, temveč dr-ž^vnfti: prey^e^^S;iSvojhn posredot vanjejm mnoge nalpge,Strokovne komisije »p, strokovnih zvez. To stvarja pri delavpih domnevanje, da so postale: strokovne organizacije brezpo-trehne, kar tvori znaten vzrok, propadanja slikovnih organizacij. Zato se Strokovna komisija in strokovne organizacije ne, smejo dati zavesti od zastopanja delavstva nasproti delodajalcem. Nobena posredovanja od strani Delavske zbornice ne smejo biti brez zastopnikov strokovnih zvez ali Strokovne komisije. Vodstvo vsega strokovnega gibanja in vseh sporov z delodajalci mQra, ostati v rokah strokovnih organizacij. 8. Ne omejujoč nikomur kritike o delu in upravi strokovnih organizacij je dolžnost vseh strokovnih organizacij in še posebno njegovih vodstev, da gojijo največjo strpljivost in lojalnost med članstvom, pripadajočim različnim strankam in strujam. Dolžnost vsakega čjana pa Je, da pazljivo pazi nad izpopolnjevanjem in izvajanjem na konferenci potrjenih načel in taktike, ker samo resno in aktivno delovanje vseh strokovnih organizacij in vseh članov more konsolidirati delavsko gibanje v Sloveniji in zajeziti strašno revščino, v Skatero nas je pahnila razpadajoča kapitalistična družba. Iv. Makuc. Opomba: Kongres je sklenil, da izide v »Delavcu* ta Makučev komentar k taktiki po njegovi izjavi, da s tem podaja svoje strokovne izkušnje in ne, da kuje kak političen škandal. S, Stanko kot referent namreč tega ni sprejel v svojo resolucijo. rrtr Resolucija o sodelovanju med „Svobodo“ in strokovnimi organizacijami. »Svoboda« se je že večkrat pogajala s Strokovno komisijo o združitvi obeh' orgatnizacij v svrho skupnega izobraževalnega dela med raizredno organiziranim delavstvom. Občni zbor »Svobode« z dne 22. januarja je z zadovoljstvom sprejel na znanje izjavo zastopnika Strokovne komisije, da je-Otta pripravljena za najtesnejše skupno delo. Po pojasnilu našega občnega?'zbora predlaga »Svoboda^ kongresu slaven, organizacij ZDSZJ, da špfrejrtle- sledeči sklep: 1, StMkovna komisija naj plačuje za všakegar člana od njene kvote 25 para kulturnega davka centrali »Svobode«.-Kongres priporoča zato včla- njenim strokovnim zvezam, da dvignejo svojo mesečno članarino ziat 25 p. 2. S tem denarjem bi se finansiral izobraževalni list, ki bi izhajal kot mesečna priloga »Delavca«. »Svoboda« bi prevzela organizacijo vsega izobraževalnega dela. Po uveljavljenju tega načrta bi se uredilo tudi zastopstvo strokovnih organizacij v »Svobodi«, 3. Kongres opozarja vse priključene zveze, d!ai je povzdiga celotnega del. gibanja zavisna od marksistične izobrazbe in vzgoje proletariata.. V Nem. Avstriji in Čeho&lovaški prispevajo organizacije nia sličen način za izobraževalne namene. • r Resolucija o delavskih zaupnikih. '■fon, (Referent s. Uratifik.) fo 'referata o delav- skih zaupnikih ugotavlja pokrajinska konferenca* organizacij Stroik. komi-sajfe} as ofsbhta y , ,y Da. bi bila teika zabloda in samoprevara,* ako bi še udajalo delavstvo domnevi, da morejo nadomestiti po zakonu O zaščiti dejiajvčev izvoljeni zaupniki zaupnike svobodnih (strokovnih organizacij) in s tem razredne strokovne organizacije. Zaupnik je predstavnik delavstva v obriatu in pomeni toliko, kolikor pomenja sila, ki stoji za-njim. Ako ne stoji za njim v strokovnih, gospodarskih in političnih organizacijah osredotočena, site proletariata, zamore doseči delavski • zaupnik' le to, kar mu delodajalec prostovoljno daje. Ne odrekam takim intervencijam vsakega pomena, moramo pa povdariti, da se mora omejiti tak zaupnik le nai intervencije manjšega pomena in značaja in ne more zastopati interesov proletariata, kadar pridejo ta interesi v nasprotje z interesi kapitala. V teh slučajih more računati delavstvo v današnji družbi in pri današnjem lastninskem sistemu le na zaslombo, ki jo more nuditi odpor, organiziran od strokovnih in političnih organizacij. Šele v drugačnem, na podružabljetnju produktivnih sredstev slonečem družabnem redvi, bi se mogla nadomestiti ta zaslomba s pravo-rekbm višjih družabnih inštanc, določenih tzato,: .da razsajajoi o mezdnih in delovnih razmerah, to je z za- slombo, ki bi slonela na politični moči socialistične države. Iz teh razlogov zakon o zaščiti delavcev,'tudi če bi ibil boljši, kakor je; iie bi mogel dati'delavstvu takega sistema obratnih zaupnikov, kakor ga delavstvo potrebuje, želi in pričakuje. Zakaj ta zakon je izdan v državi; kjer kapital produktivna, sredstva* obvladuje'; vsines du&dsiis Pri vsem tem pa je zakon že iz Srvega poč ©t ka v vsakem ožini slab. fa podlagi zakona izdana navodila so - dialjni izraz sedanjega položaja v- na .^ .i^Jjš^jejo, uiti v toliki saerjri, kakor bi bilo to po zakonu dopustno. Pri vsem tem pa vidi pokrajinska 'ktofer.enča v ‘J&upniškefl£'.lMs$e$ niti, V tovairitiah prVi čiK •&riidkTiati: zacije tovarn, ki se bo dosegla v koncili ;dbliki ’ ‘šeVeda1 šele po dolgih in trajnih naporih organizacij, ki bodo povedle delavstvo do moči v o-bratti in družbi Zittb nalaga stro- kovna konferenca organizacijam združenim v Strokovni komisiji: Da skušajo dobiti pod Svoj vpliv vse na podlagi zakona o zaščiti delavcev izvoljene delavske zaupnike in usmeriti delo teh zaupnikov tako, da zaupniki ne bodo škodovali zbiranju strokovnih im političnih sil delavstva. ; (i ih.v'i/s'-'] i):*«'«. Pokrajinska konferenca poživlja priključene orgainžacije, da posežejo povsod, kamor sega njih vpliv, z vso silo v borbo za volitev delavskih zaupnikov, da skušajo dvigniti ugled in smvjatt-- ta^Ko ''ppedpogoje' zakon o delavskih zaupniirih,-ki si ga bo deiaivstvo v bodočnosti izvojeva- lo. V tej borbi morajo voditi zaupniki delavstvo svobodnih strokovnih organizacij, ki morajo biti prožeti z duhom 1 medsebojne solidarnosti in spoštovanja do od njih izvoljenih, njih skupno silo predstavljajočih forumov razrednih strokovnih organizacij. , jV.': . Resolucija o tarifni (Referent s Oblastna konferenca Strokovne komisije sklene: Strokovne organizacije zasledujejo si svojim delovanjem splošni dvig socialnega in kulturnega 'položaja mezdnega delavstva. Iz tega razloga vodi svojo razredno tarifno politiko ter ‘porablja pri svojem delu zlasti naslednje točke: Zbira material: 1. o gospodarsk. položaju, o konjunkturi in razmerah v kapitalistični družbi, kakor tudi o socialnih razmerah delavstva; 2. o načinu in moči kapitalizma in njegovih organizacij trustov in kartelov, kakor tudi o moči in solidnosti svojih organizacij; 3. presoja kritično carinsko politiko in vodi boj proti določbam, lri poslabšujejo socialni položaj delavstva. Z ozirom na mezdno politiko se sklene: Mezdna politika strokovnih organizacij stremi za tem, da se socialni položaj delavstva vobče izboljša. Zaradi tega je neobhodno potrebno, da; 1, da je vsako mezdno gibanje or-ganizatorično pripravljeno, vpošteva- in mezdnl politiki. Miheve.) joč gospodarski in organizacijski položaj dotične obrti in industrije, kakor tudi pripravljenost delavstva, da gibanje ne postane dvorezen nož ali celo vodi delavstvo h kapitulaciji; 2. dia se gibanja vrše z odobren jem pristojnih organizacijskih forumov, kakor določajo naši organizacijski predpisi; 3. da se spričo industrij, krize im brezposelnosti iz taktičnih razlogov ne uvaja akordno delo, zlasti pa bodi naloga strokovnih organizacij, da se bore za otvoritev mej, ker brezposelnost še vedno narašča; 4. da prično strokov, organizacije najodločniejšo borbo za ohranitev 8-umega delavnika, ker bi podaljša®!® delavnika pomenilo z ozirom na gospodarsko krizo in brezposelnost za delavstvo nečuveno katastrofo. Z ozarom na te važne naloge strokovnih organizacij naroča oblastna konferenca novi upravi Strok, komisije, da izvoli iz svoje srede posebni, odsek, ki naj se o teh vprašanjih posvetuje in vsaj trikrat na leto skliče posebno anketo zastopnikov centralnih organizacij, da o svojem delu poroča ter da ukrepa o nadaljnjem delu. Predlog k proračunu Delavske zbornice. 1. Marksističnemu klubu Delavske zbornice konferenca priporoča, da v letošnjem proračunu Delavske zbornice votira fond 100.000 Din za podporo preganjanim zaupnikom in 100.000 Din za podporo brezposel- nim. 2. Ta fond naj se izplačuje prizadetim zaupnikom in brezposelnim potom njihovih strokovnih organizacij, katere pa morajo podati v vsakem slučaju tozadevne dokaze. Resolucija o socialno-političnem položaju delavstva. (Referent s. Pet e jan.) Vsled težke in dolgotrajne gospodarske krize je položaj delavskega razreda postal zelo težak. Delavske plače ne dosegajo minimuma in so absolutno nezadostne za življenje. 'Število brezposelnih delavcev je radi gospodarske krize in radi prole-tarizacije in obubožanja kmečkega življa na deželi od dne do dne večje. Ker za zadostno zavarovanje za slučaj brezposelnosti za to ogromno maso ni preskrbljeno, preti f delav- skemu razredu fizično in moralno propadanje dni degeneracija. Položaj delavskega razreda je poslabšan; tudi s tem, da se zakoni za zaščito delavcev ne vpoštevajo, j da se kršijo zakonske določbe o delovnem času v industriji, trgovini in obrti, da &e ne vpoštevajo zakonski predpisi glede zaščite žen in otrok. Koalicijsko pravo, zajamčeno v ustavi in zakonih, za delavski razred ne velja. Tepta se svoboda združevanja, zborovanja in tiska. Zakon o zaščiti države je položaj delavskega razreda še poslabšal. Na podlagi tega zakona se delavca zapira, preganja, izganja, muči in v zaporih batina. Po ugotovitvi vsega zgoraj označenega stanja oblastna konferenca Strokovne komisije zahteva: 1. Da vlada vodi gospodarsko politiko, katera ne sme ovirati, temveč pospeševati gospodarski razvoj1 v državi; 2. zmanjšanje ogromnih državnih izdatkov, zlasti neproduktivnih; 3. odpravo posrednih in uvedbo neposrednih davkov na dohodke in imetje na podlagi progresive m določitev eksistenčnega minimuma, k* naj odgovarja predvojni višini; 4. strogo izvajanje zakona o zar ščiti delavcev, posebno glede delovnega čaisa in zaščite ženske in otroške delovne moči; *' !ii' splošno in obvezno zavarovanje za slučaj starosti, onemoglosti, smrti in brezposelnosti s prispevanjem države za vse industrijske, o-brtne, trgovske in poljedelske delav- 6. popolno svobodo združevanja, zborovanja, tiska in štrajka za vse privatne in državne nameščence in delaVMi fiVo ifj Od .CMtanrikn 7, .odpravo zakona o zaščiti države; ' ‘‘ 8. za ohranitev vseli dosedaj zakonito pridobljenih in obstoječih pravic rudarjev, železničarjev, tobačnih delavcev in vseh drugih državnih in javnih nameščencev ter valorizacijo tozadevnih predvojnih podpornih skladov; 9. odpravo notnega dela in u-vedbo nedeljskega počitka v živilski {zlasti pekovski) obrti; 10. redno odpiranje in zapiranje trgovin in popolen nedeljski počitek za trgovske nameščence; 11. izvedbo volitev v Okrožne urade za zavarovanje delavcev; 12. razširitev zakona o obrtnih sodiščih na vso Slovenijo; 13. podaljšanje zaščite stanovanjskih najemnikov do konca leta 1930. Oblastna konferenca priključenim strokovnim organizacijam in vsem delavcem in nameščencem priporoča, da vodijo za uresničenje o-značenih zahtev neumorno akcijo na shodih, sestankih in v tisku, zlasti pa z razširjanjem strokovnih organizacij na vse delavstvo. Uredba o odpiranju in zapiranju obratov. Delo ob nedeljah dovolje- Trgovine bodo odprte po 11 do 13 or dnevno. - no tudi v bodoče. Minister socialne politike je v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo izdelal načrt »Uredbe 0 otvaranju i zatvaranju trgovačkih 1 zamatskih ranji«, ki je bil te dni predložen delavskim in delodajalskim zbornicam na mišljenje. Uredba sama se lahko karakteri-zira z enim samim stavkom: »Balkan je zmagal nad Evropo!« Zmagalo je »aziramje ministra za trgovino in industrijo nad naziranjem ministra za Socialno politjko. Zmagala je politika toleriranja 11—13 in celo 16-ur-nega delovnega časa! Zmagala je mala trgovina, zmagal je branjevec nad velikim trgovcem — nesolidni konkurenci, umazanemu izkoriščanju se namerava na zakonit način odpreti na široko vrata — vse v škodo prizadetim nameščencem in večjim trgovcem! Uredba je razdeljena v dva dela: I. Odpiranje in zapiranje obratov in II. Delovni čas pomožnega osobja. Bistvene odredbe obeh delov dona-šamo v izvlečku. Prvi del odrejuje s § 1., da morejo biti vsi trgovski in obrtni obrati odprti v času od 1. aprila d. zakona in ti preganjajo delavce in izganjajo iz kraja v kraj po naročilih tujega in domačega kapitala, brez ozira na to, ali se je delavec v resnici pregrešil ajl ne, rredvsem. treba, konstatirati, da se krši zakon o zaščiti delavcev, da se ne upoštevajo predpisi o delovnem času, o varnostnih i odredbah itd. Najboljši dokaz za to so oni veliki boji", ki so jih vodiK delavci v zadnjih Jetth v šumskih podjetjih Bosne in Hrvatske, ne za zboljšanje svojega položaja, ampak za ohranitev tega,, kar so imeli in,za vpoštevanjfe i zakonskih predpisov. Podjetja imajo Vidini interes, da delavce slabo plačajo in Čim bolj iz-da imajo Čim l:itnoi' j; puščajo. Zadnji čas so se dogodili tudi drugiJ slučaji, ki jasno kažejo, da je bosanski proletariat izven zakona. Kot dokaz za to dejstvo naj vam služi sledeča uredba sreskega poglavarja v Višegradu: »Pošto, se raedju radništvom raznih industrijskih preduzeča cesto nalaze i razna sumljiva lica, koja su naklonjena kriminalnim djelima ili prevratničkim ciljevima, te na temelju naredjenja Velikega • župana sarajevske oblasti od 21. juna 1927., pov. br. 964-27, da morajo vsa industrijska podjetja pri sprejemu ali odpustu delavca, razen sarajevskih, kateri morajo imeti v delavskih knjižicah lastne fotografije, naznaniti njihova imena žandarmerijski oblasti, da morajo v delavsko knjižico napisati vse podatke o zanesljivosti dotičnega delavca, da mora vsak delavec imeti potrdilo, ki se mOra vsakih 6 mesečev^pbnoviti Hd.« T.utji poštene delavce, ki nimajo druge napake kakor to, da skušajo svoje tovanše organizirati, da si zboljšajo košček kruha, se odpušča ter izganja iz»dotičnih krajev, kjer so bili zaposleni. Dogodil se je v Zavi-doviču slučaj delavca Juriča, zaposlenega pri firmi Krivaja d. d., da je tovarna tega delavca odpustila samo zato, ker je agitiral za organizacijo. delavstva. Ko ga je pa delavstvo samo namestilo za svojega funkcionarja in ga plačevalo iz lastnih sredstev, sreskemu poglavarstvu to ni bilo po volji in je sresko poglavarstvo na poziv podjetja Juriča izgnalo iz tega kraja, tako da je izgubil ob enem službo v tovarni in službo kot delavski zastopnik. Isto se d«gaja v Srbiji. Konstatirati moram pri vsem tem, da, če mi nismo zadovoljni s sedanjimi razmerami rudarskega delavstva v Sloveniji v primeri z onimi, ki so vladale pred vojno in takoj po vojni, potem ima rudar v Srbiji še manj povoda biti zadovoljen, ker je tamkaj še mnogo slabše. Reči moram, da je v resnici * kulturen škandal za našo vlado, da brez sramu trpi to stanje, v katerem se dartes nahajajo naši rudarji v Srbiji, kjer'znašajo plače od 20—30 Din na dan, higijenske in stanovanjske razmere So pa pod vsako kritiko, Ta stanovanja so bolj primerna za svinje nego za ljudi. Zato bi prosil gospoda ministra, naj pošlje na lic£ mesta svoje inšpektorje, da si ogledajo to stanje in se na lastne oči prepričajo, v kaki bedi živijo ti rudarji. Toda ne sme ostati samo pri tem, niego je treba z energičnimi ukrepi odpraviti vse te nedostatke in protizakonitosti in delavske razmere urediti tako, da bodo vsaj boJj človeške, kakor so to danes. . Ako m vi sa&T/ihnate one moralne moči, da bi nastopili z vso energijo proti temu zlu, kakor »ahteva interes delavstva, države in sploš- omogočite delavcem samim možnost, da si sami priborijo ono, kar jim vi nečete dati /UO m iifcV in kar so si delavci drugod sami v dolgoletnih borbah priborili. Samo pri:nas'-' id. L se postopa z delavskimi sloji tako nesocialno in nekulturno, kakor da bi to ne bili ljudje. To ni v interesu, niti v čast države. Dopustite, da se bo mo^lo delavstvo svobodno j & m-vaška, niža prijateljica, je že rešila to vprašanje, rn sicer na ta način, da je kot prvi obrok za to rešitev stavila na razpolago znesek 100 milijonov čeških kron. Gospodje, tudi o tem vprašanju Sem smatral danes za potrebno govoriti in sicer v tem smislu, da si vzamemo za vzgled Čeho-slovaško ter sledimo njenim intenci- 10. februarja 1928 »DELAVEC« ~7TTKmr~ Stran 7 jam ter se zavedamo, da je tudi naša država dolžna valorizirati omenjeno vsoto, od čije devalvacije je samo ona imela profit; radi tega je tudi ona obvezna, da ta denar povrne v one namene, zia katere je bil določen, ali pa naj prisili privatne družbe, da vsaj one to v delnem obsegu izvršijo. Nisem hotel s tem reči, da bi morali takoj daiti na razpolago vse te milijone, ako to ni mogoče*. Pravice pen-zijonistov pa morajo biti zasigurane, ker ®o si oni s težkimi žrtvami in mukami p>ridobili pravico do penzijske-ga zavarovanja. Nočem se tukaj spuščati v podrobnosti glede pravilnika, o katerem bom imel priliko govoriti obširneje, kadar pride do razprave o njem samem, nego sem hotel podati tukaj samo nekako bazo za rešitev najbolj perečih vprašanj in dati gospodu ministru možnost, > da o tem razmišlja in donese primerme vsote v budžet za omenjene s vrhe. Mislim, da je v interesu vseh, da se to, kar je delavstvo za sebe* vplačevalo, nje^ mu zopetJ ntne, in da se ta inštitucija čimprej prenese kr raztegne na celo državo, tudi na Srbijo in Črno goro. _ Najodlcenejše pa . ii protestiram proti ukazu ministrstva šum in rud, da naj bratske skladnice povišajo čakalno dobo za penzijo od 30 na 40 let in prispevke pa od 5 na 7°/o, ne da bi se poprej zaslišali inte-resirani krogi: rudarski delavci, De-lavske zbornice in drugi. Apeliram h koncu na gospoda ministra, da vzame na znanje in vpoštev moja izvajanja. Kar sem povedal, sem povedal z ozirom na splošne interese, posebno z ozirom na interese delavskega razreda, ki 'bodo očuvani samo, ako se ta vprašanja pravilno in pravično rešijo. Dolžnost gospoda ministra je, da vzame radarje v zaščito, ker to nujno zahtevajo interesi splošnosti. Nočem pa in ne morem glasovati za budžet ministrstva šum in rud, ker je nezadosten in zgolj fiktiven ter ne donaša nič boljšega, niego poslabšuje sedanji položaj. Anglija intrigira proti „Washingtonski konvenciji- o delu in zaštiti delavstva. Ta konvencija je bila sklenjena pred osmimjj. leti s sodelovanjem zastopnikov vseh držav, in bi imela stopiti v veljavo y posameznih državah, kakor hitro bi bila predložena njit ^airlamentom in ratificirana. Konvencija obsega 20 točk, med njimi tudi določbo o uvedbi obveznega osemurnika za, vse industrije. Ravno ta točka pa je iiekaferim državam kamen s^odtike, 'radi katere nočejo konvencij, ratificirati. Jugoslavija 'je, kakor zri^no, ratificirali 'Osein tnailj važnih točk te'konvencije, točke o osemurniku pa ne, Češ da je naša mtaaa1 industrija’ il'6 'prenese in' ’jia z ižgovoroitt, da je/še tudi druge države niso priznale.* Medtem pa je že vi& držaV ratificiralo kdrivencijo o osemurniku, med drugimi tudi Francija,’ katero skuša nasaC država sicer v vsem po opičje posnemati, samb v teni slučaju, ki bi bij* v dobro delavstvu ji ne mara slediti in čaka,kaij bo rekli It ftenitt Anglija, 6 - katero si si-čet1 nista Aič; kaj prijazni; Angleški indlištrijalci pa pritiskajo ria svojo konservativno vlado, da naj konvencije o osemurniku ne' ratifira češ, da jim' grbzi nemška konkurenca. Nemčija še’ riamreč tudi izogiblje ratifikaciji konvebčije č6š, da morajo delati z všenii, silami na obnovi države in S^dOstilvi refpatačijških obveznosti. Splošen Osem urnik Smatrajo nemški industrijci za !luksus, "saj je še nedavno izjavil Aek ij^rttžki veletovamar, da ne 8, temveč lt»v 1Ž ih 14 ur bi motal nemški delavec delati, da bi do-šegla drsava predvojno kapaciteto. Medtem pa', je Nemčija ' predvojno produkcijsko” kag&citeto' že davno prekoračili' in uspešno 'konkurira z Anglijo, njentkapitaMsti pa spravljajo vedno večj^d^jidji^de. Kaj jim pri tem mar, če števno brezposelnih v Obeh državah dbseia? 7j» strahotne številke'^ ^^''r^^tariat vedno bolj. lei?e V Uboštvo, glavni »briga jim je, 1 da-se s čim -manjšim številom delavcev Cim več ' produciraj da so produkcijski stroSki čim manjši, dobiček čim večji. Ali se je vredno potem čuditi, če je ha zadnji 'geji upravnega sveta mednarodnega urada dela v Ženevi, zastopnik angleške vlade, Betterton, podal izjavo glede , določbe o osemurniku, da j« bil tekst was-hingtpnskei konvencije prenaglo se-sta/vljen, ine da se bilo počakalo na izkušnje,, kako bo. vplivalo na' gospodarstvo znižanje delovnega časa. Ret-tprton je nato upravneinOt svetil predlagal, naj sklene postaviti na dnevni red mednarodne konference dela za leto '1929.: revizija wa*hingtonske konvencije. Zastopnik francoskega čas popravljanje že davno skreftje-nih določil, da rešitev gospodartfcih vprašanj ne zaViJi od prilagodenja ' onvencije gospodar- ‘ skim prilikam posameznih držav, temveč da je sedaj čas, da angleška vlada svoje moralne obveznosti' ftidf3. s podpisom prizna. Jouheaux je nadalje opozarjal na dejstvo, da hi tak korak angleške vlade izzval v celokupnem francoskem delavstvu val razočaranja in .ogorčenja napram Angliji, ki bi morala vendar tudi računati s položajem onih držav, ki so konvencije o osemurniku že ratificirale, dasiravno so gospodarsko šibkejše od Anglije. Upamo, da bodb le-tošitlje državnozborske volitve v Angliji končno pomedle s sedanjo reak-cionarno-konservativno vlado in pripomogle delavski stranki do oblasti, ki gotovo he bo toliko oklevala ratificirati vse točke washingtonske konvencije in iivesti zakoniti osemurnik za vse panoge industrije. . j*IO.V ‘i ji ,i .ur. Svoji k svojim! Domaii pregled. .f>rt onhool onarfBoa .o^ Pravilnik o obratnih zaupnikih in borze dela. V založbi Delavske zbornice za, Sloveni jo so izšla v ponatisu iz »Uradnega lista« »Navodila za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavstva«, »Poslovnik o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov« in »Uredba o organizaciji posredovanja dela, dajanja neposredne podpore brezposelnim delavcem in dajanje cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj«. Knjižica, ki vsebuje vse te pravilnike, stane 3 Din. Naroča se pri Delavski zbornici v Ljubljani. Denar se lahko pošlje v znamkah. V knjižnici Prosvetnega odseka Del. zbornice v Ljubljani se je promet v januaVju zopet povečal napram decembru. Kako hitro napreduje knjižnica, bo vsakdo razvidel iz primerjalnih števjlk z lanskim januarjem. Številke v oklepajih pomenijo napredek napram lanskemu januarju. Knjižnico je obiskalo 2029 (+ 1548) članov, ki si je izposodilo 4051 (+3066) knjig. Dohodkov je bilo 6148 (+ 4800) Din. Novih članov se je vpisalo v letošnjem januarju ,116. Knjižnica sedaj že sama po sebi vabi nove člane. NaSe organizacije. Rudarji. ■ Seja centralnega odbora Z. R. J. Dne 29. jan. t. 1. se je kršila v pisarni Zveze rudarjev v Zagorju &irša seja centralnega odbora in revizija ZRJ. Kot zastopnik Strokovne komisije se je iste udeležil sodr. F. Jernejčič in kot zastopnik Delavske zbornice sodr. J. Tokan. Dnevni red je bil sledeči: 1. Letno poročilo uprave; 2. ureditev centralne uprave; 3. or^ ganizacija; 4. položaj rudarske industrije in rudarskega delavstva; , 5, .socialna zaščita rudar jev;. 4. raz-i prava o sprejetji; predloga Strok, i komisije na občnem zboru »Svo- bode« z dne 22. januarja t. 1.; 7. raznoterosti. — Prva točka dnevnega reda se je vzgla na znanje in na predlog sodr. Majdiča izrekla zaupnica upravi Zveze/ — Pri drugi točki dnevnega reda se po vsestransko stvarni debati sklene, da se ima sklep ožje seje načelstva ZRJ. z dne 18. sept. 1927 v zadevi redukcije ha-stavljencev pri centralni upravi razveljaviti, iz razloga, ker je Zveza svojo krizo žfc prebolela in je vsako upanje nasprotnikov, da bi morala ista vsled manjkajočih sredstev likvidirati, zastonj, iz razloga, ker se razvoj članstva kaže navzgor. *— Četrtla in peta točka dnevnega reda sta se Obravnavali iz vidika, da krivda brezposelnosti rudarjev ne leži v premogovni krizi, temveč v racionalizaciji dela in vsled priganja-škega premijskega sistema, kateremu so 'rudarji zapadli zbog 'svoje neorganiziranosti. Istotako je Zveza žavžela pravilno stališče v obrambi rudarskega zavarovanja. Ce ji ni uspelo ubraniti poslabšanje, je temu največ kriva indiferentnost rudarjev samih in pa socialna reakcija v državi. — K novo izdanemu »Pravilniku« o volitvah in poslovanju delavskih zastopnikov, ki je v sedanji obliki za rudarje kakor tudi Ostalo delavstvo absolutno nesprejemljiv, bo zavzela Zveza v sporazumu s Strok, komisijo in Delavsko zbornico tozadevne korake za dosego 'zboljšanja zaščite dejavskih zaupnikov. — Pri šesti točki dnevnega i^eda se priključuje Zveza predlogu Strok, komisije; sprejetetrf na občnem zboru Svobode dfie 22. jan. 1928. -1-Tako je' končala ta seja z najboljšo vzajemnostjo vseh navzočih ter tipanjem, da bo rudarško delavstvo v tekočem letti v večji meri i spozrtalo potrebo razredne borbe v edino pra- vi razrfedni strokovni organizaciji ZRJ. ’ — Zatorej, viri-* odborniki 'in člani po podružnicah, idite' takoj šna delo bd moža do moža za pridobivanje istih za organizacijo. ; • Gibanje kovinarjev piri nas. Dne 27. 1. Se je vršil dobro obiskani shod pločevinaste ambalažne stroke »Saturnus«. Na shodu so bile ženske izredno dbbro zastopane. Govorili so s. Strašek o 'delovanju zaupnikov, s. Leskovšek pa o disciplini, ki je potrebna' v organizaciji in tovatni. S. Mihevc je predočil ; delovanje taktike v- organiziranju delavk -v e-nakih obratih' ih dokazoval, kako potrebno je,; da Se delavstvo enakih strijtf1 ‘skupno 'organizira. S, i,, % nedeljo 29. januarja dopoldne SC jfi,V£šil pri, naš letni občni zbor p.odružpi^ R. M. J. — Predsednik s. Preglav je ppdal prvotno daljše situacijsko poročilo o delovanju podružnice kovinarjev, Iz poročila predsednika*;jWJt)flb so kotfiriarji' na' Muti: kbhfipaktntf Organizirani In, 'da'rje y obratih le par JčgagarjeV/ ki 'pa jih je' predsednik ha občherrt 'zborujstekel d6 golega in jih pokazal take, kakoršni^sd;‘Nadalje je apeliral,' da naj s& koviimrji zavedajo dobfO -kbrijunkture 'itt da naj se točno drže kolektiVrte pogodbe. Potem je bil Izvoljen podružnični odbor, kateri obstoji iz sledečih so-drugov: Preglav Aug^ predsednik;: ^dpečatt • «Qettld »iott.Otlfiik;! M.4 Jfiamespuk; Iratmk rri^., blagajnik; Srebrttnik m uvT, ^77 Jtirl, namestnik; odborniki: Hude ilditd^rkom* tfa^kbvihM^ «pis5fl kar- telsko gibanje velekapitala v težki žql’ez^rški industriji, da sb: namreč kapitalistične organizacije vedno bolj spopolriujejo ih jkčijo plroti delavskimi Organizacijam, katere še ne pojmujejo moči,' ki jo imajo. Za (svoj gOVOr je žel bbrno odobravanje. --Govorili so še nekateri sodriigi o kolektivni pogodbi, da» jo mora, vsak spoštovati in se točno ,te.ga držati, kar-vsebuje. ,/> , . Mezdno gibanje angleških graditeljev 3trojev. Strokovna organizacija izdelovalcev strojev v Angliji je sklenila, da se; ima povišati mezde vsem kovinarjem, ki so zaposleni pri gradbi strojev, za osem šilingov na -teden. Tozadevni sklep je bil že vsem kovinarje, '*f£TO^I»33^3harcem poteče doba sklenjenih kolektivnih pogodb med kovinskimi delavci in podjetniki in sicer v 72 podjetjih z 2 milijonoma 300.000 delavcev; nadaljnih 43 pogodb pa poteče 30, aprila t 1. z 800.000 delavci, Tprffj c^z. Z milijona delavcev, po večini kovinarjev, se bo borilo za. svoj obs-taneki VZROKI !N POSLEDICE PODRAc ŽENJA ŽELEZA V I^EMCIJl. Monopolsko stališče nemških žele- Nemški knezi železarn in Jeklarn so presenetili .vso mfl<> kbv^k^ in-dustrijo srednje Evrope; in zakaj? Pred enim mesecem so ti jeklarski knezi v Nemčiji naznanili, da podra-že železo za 3%. Industrija ostale Evrope, se za to m velikojbngala, pa^ pa je nemška kovinska ijadustrija godrnjala. Tudi mi smo že poročali, da nemški plavži in jeklarne podraže železo za 3°U. No, temu pa ni tako! Nemški železarski podjetniki so šli 6 do 8°/o nekatere vrste celo na 10°/0 in s tem šo seveda spriiViIi' v Nemčiji V&o strbjiib induMijO'^ po koketi Ih celo »Vossische'2«tung«, na pol ofi-cijelni organ nemške vlaide, protestira proti knezom plavžev in jeklarn. Vsi ti protesti pa nič ne pomagajo. »Velike ribe žro vedno medel« Posledica tega podraženja železa je ta, da je to delo železarskega kartela in ta je zaukazal, da se ima podražiti železo tudi v: ostalih državah srednje Evrope, t. j. v Čehoslovaški, Avstriji, Madžarski in seveda tudi Jugoslavija ne 'bo izostaila. Radovedni smo le, koliko bo generalni ravnatelj na Jesenicah delavcem plače po-višal m ! ■>« **■! 'I' — Zakaj sem strokovno organiziran? Ker imam vež spoštovanja do značajnega delavca v raztrgani obleki, kakor do izobraženega bedaka, ki razpolaga z bančnimi računi! Ker se strokovno organizirani delavec Zaveda, da bo z vloženimi članskimi prispevki storjenega nekaj v njego- (JJ ■* .j, Ker de raje borim proti čredi mojih nasprotnikov, kakor da zapustim svojega brata pri delni Splošna Delavska Zveza Jugoslavije. Občni /bor čevljarskih pomočnikov v Ljubljani. V nedeljo 22. 1. se je vršil občni zbor podružnice čevljarskih pomočnikov v Ljubljani. Odbor je podal izčrpna poročila o poslovanju organizacije v prošlem letu. Predsednik Smole Joško je povdaril v svojem poročilu, da je vodstvo organizacije vkljub težkim gospodarskim razmeram pomočnikov in krizi v čeljarski obrti dvignilo število članov in smisel za organizacijo. To nas navdaja z upom, da prihaja organizacija polagoma do moči, in da bo zmožna čuvati interose svojih članov in voditi borbo za zboljšanje njihovega položaja. Iz, tajniškega poročila je razvidno, da so se redno tedensko vršili zaupniški sestanki in odborove seje. članski sestanki pa vsaki mesec. Stanje članstva koncem leta 6<). Blagajnik s. Bratkovič poroča o gospodarskem stanju organizacije, iz katerega je razvidno, da ie tudi v tem oziru podružnica znatno napredovala. Za nadzorstvo poroča s. Jakomin, da se je poslovanje s finančnimi sredstvi kakor tudi vse ostalo vršilo v redu in predlaga odboru zaunnico, katera je bila soglasno izrečena. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni naslednji so-drugi: predsednik J. Smole, tajnik Al. Ložar, blagajnik L. Jakomin, Oto Čemezcl in Martin Kaplan, odbornika. Nadzorstvo Franc Bratkovič in Franc Zupan. Pri volitvi delegata za kongres Strok, komisije je bil z absolutno večino izvoljen predsednik Smole za delegata. V organizaciji je tudi par levo orijentiranih sodrugov in so ti predlagali svojega delegata, za katerega je pa glasovalo samo par sodrugov. Pri tej priliki so so-drugi iz levice navalili z očitki na sodr. Jakomina, češ, da ni kot zastopnik v Strok, komisiji obsojal stavkokastva s. Kovača, in namigovali, da slabo vrši svoj mandat v De* lavski zbornici itd. Iz pojasnil in poročila s. Jakomina pa smo se prepričali, da je bilo zadržanje s. Jakomina na dotični konferenci, tičoč se s. Kovača, pravilno. Ker je bilo s tem pokrenjeno vprašanje zaupnice sodr. Jakominu, je predsednik odredil glasovanje. Vsi člani razen 5 levičarjev so izrekli s. Jakominu zaupnico in mu s tem dali zadoščenje. — O bodočih nalogah je poročal s. Makuc, in so sc navodila za bodoče delo vzela z odobravanjem na znanje — Potek občnega zbora in novoizvoljeni odbor nam daje garancijo, da bo čevljarsko delavstvo v tem letu z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo vršilo v organizaciji svoje naloge. Naprej k zmagi! Vestnik „Svobode“. Kongres »Svobode« In bodoče smernice marksističnega izobraževalnega dela. Dne 22. januarja sc je vršil v Ljubljani občni zbor splošne delavske kulturne organizacije * Svoboda«. Na njem je bilo mnogo ognjevite debate o preteklem delovanju in bodočih smernicah naših izobraževalnih organizacij. V zadnjem letu se je ustanovilo mnogo novih podružnic, v nekaterih starih podružnicah se je poživilo delo. V tem času se je razmahnil tudi prosvetni odsek Delavske zbornice s svojo knjižnico v Ljubljani in s tečaji ter s skioptič-nimi predavanji po industrijskih krajih. Razen tega je pa v Sloveniji še polno samostojnih delavskih pevskih, godbenih in športnih društev. Vse to izpričuje, da ima naše delavstvo vročo željo po izobrazbi. Nekateri delegati so kritizirali centralo* drugi zopet so nastopali proti nadstrankarskemu stališču »Svobode« v prepričanju, da bo mogla napredovati le, ako se odloči za eno ali drugo marksistično politično frakcijo. Po vsej tej debati je pa kongres soglasno ugotovil, da poživ-ljenje izobraževalnega dela zahteva reorganizacijo »Svobode« v tej smeri. da preide težišče dela na posamezne podzveze: telovadno, drama- tično, pevsko, godbeno, športno itd. Zato se morajo predvsem posamezne sekcije v podružnicah formirati v svoje podzveze. V drugi vrsti bo pa dolžnost novega centralnega odbora, da izvede združenje samostojnih društev s splošno kulturno matico »Svoboda«. Pravila »Svobode« so bila že na predzadnjem kongresu v tem smislu izpremenjena. Ko bo izvršena ta reorganizacija, bo mogoče govoriti tudi o izpremembi v plačevanju članarine centrali. Kongres je soglasno zavrnil stališ da se mora »Svoboda« opre-deiiti za gotovo politično stranko. Pač pa je sklenil to, da se »Svoboda« nasloni na razredne strokovne organizacije. Novoizvoljeni centralni odbor je v smislu tega sklepa že predložil kongresu strokovnih organizacij, naj bi odračunavala Strokovna komisija od kvote svojih članov centrali »Svobode« po 25 para mesečnega kutluniega davka. To je za posameznika zelo majhna žrtev — niti 7 para na teden — vendar pa da ta mali prispevek pri 8000 članih lep mesečni znesek 2000 Din. S tem bi se lahko vzdrževal izobraževalni mesečnik, ki bi izhajal kot kulturna priloga »Delavca«. »Svoboda« bi pa postala res splošna marksistična vzgojna matica, ki bi dajala delovanju raznih podzvez pravi socialistični duh, v splošnem bi pa skrbela za razredno - bojevno vzgojo vsega delavstva. Centrala »Svoboda« bo z vso silo delala za izvedbo teh načrtov. Članstvo ji lahko v tem popolnoma zaupa, saj je že na svoji prvi seji po občnem zboru napravila več toza* devnih konkretnih sklepov. Pričakujemo, da bomo našli v tem svojem stremljenju polno podporo pri vseh delavskih organizacijah. Ožji odbor »Svobode«. Konstituiranje ožjega odbora »Svobode«. Na svoji prvi seji dne 30. januarja se je novoizvoljeni ožji odbor konstituiral sledeče: predsednik Štukelj Ciril, tajnik Bitežnik Stanko, I. podpredsednik Vrhovec Jože, II. podpredsednik Kermavner Dušan, blagajnik Aleš Fr., gospodar Siard Karol in odborniki: Pezdir, Simonič, Moretti in Vuk Ivan. Za telovadni dom »Svobode« v Studencih pri Mariboru je sklenil ožji odbor »Svobode«, da izda v sporazumu s podružnico v Studencih nabiralne pole na vse delavske organizacije in poziv, da prirede prireditve, katerih čisti dobiček naj darujejo za prvi delavski telovadni dom v Sloveniji. Vse prispevke je treba pošiljati direktno tia naslov: Podružnica »Svobode« v Studencih pri Mariboru. Športna podzveza. V nedeljo dne 12. februarja ob 10. uri dopoldne se vrši v Ljubljani v Narodni kavarni prvi zbor »Delavske športne podzveze«, ki je doslej delovala izven > Svobode-«. Ožji odbor »Svobode« pričakuje, da bodo pogajanja, ki so v teku. privedla do združitve omenjene podzveze s »Svobodo«. Iz revirjev, tovarn in delavnic. Od obljub do dejanj. Vsem krščanskim socialcem in čakavcem, ki so po večini somišljeniki krščanskosocialnega veleposestva in velekapi-talizma! Res čiidno se nam zdi, da imate tako dobre želodce, da vse to prebavite. Pri vsakih volitvah vam obljubujejo tako posamezni kandidati kot vse njihovo časopisje: Edino naša SLS vam more pomagati. Dobili pa niste nič drugega kot povišanje dela in v raznih oblikah znižanje že itak za 50 odstotkov pre-i nizkih plač. Poslanec tiste delavstvu j tako prijazne stranke g. Kremžar jc I stal na mizi In se po prsih trkal: »Mi i smo tisti, ki vam bomo pomagali.« ! Tako tudi g. božji namestnik Smodej I v Mestnem domu. »Država vam je ' dolžna dati in mi smo ža to. da vam mora dati.« Prijatelji, nič se ni zgodilo. 2e leta 1926 sta obe organizaciji, kakor vam je znano, skupno vložili obširno spomenico; dobili so jo mpd drugimi tudi gg. prijatelji delavstva v Jugoslovanskem klubu. Zastopniki naše organizacije so povedali, da so tudi ustmeno intervenirali pri klubu. Obljubila se je pomoč. Ali ste zasledovali potek sej v skupščini? Niti eden od teh se ni oglasil za tobačne delavce. Ravno tako so že obljub ovali neštetokrat tobačnim vpokojeiicem gotovo pomoč v res bednem stanju. Nekako 14 dni pred božičem je prinesel socialni in verni »Slovenec« brzojavko iz Beograda, da se vsem vpokojencem do praznikov gotovo izplača zaostanek, ki jim pripada po finančnem zakonu že od 1. aprila 1927. Slišali smo te uboge ljudi, kako so se že veselili: »vendar se nas je nekdo usmilil.« Toda kako razočaranje zopet! Danes je 20. januar 1928. O denarju ni duha ne sluha. Socialni minister g. Gosar je vam takoj ob nastopu obljubil, da izposluje že tako težko pričakovani pravilnik. Dolga doba je že od. takrat, ali finančni minister še vedno na njemu sedi, ali ga je pa vzel seboj v Pariz, da ga tam zastavi kot dolžno pismo za posojilo, ker baje drugih vrednostnic tudi nima veliko. Tako vidite: od vseh teh obljub ni nič drugega kot več dela, manj jela. Čreda pa pri vsej tej slabi krmi ostane v istem hlevu. Ostane tudi isti pastir. Kar naprej, bo že tam boljše! Tobačna tovarna Ljubljana. »Križaj ga, križaj ga!«, tako so baje pred 1900 leti kričali farizeji in pis-marji. Nahujskali so tudi nevedno množico, da je kričala z njimi. Po tej končni tragediji so se pa oni v pest smejali, ker so se rešili tistega, ki jim je brez strahu odkrival njihove napake. Uboga proletarska masa pa je bila zopet zasužnjena, ker ni imela nikogar, ki bi ji bil kazal not k boljšemu življenju. To je bilo takrat. Ali ni sedaj ravno isto? V naši tovarni se slišijo sedaj dan na dati klici: Vsi delati! Dajte, dajte! Marš! Na cesto greš! itd. Vmes pade pa tudi kak boljši ocvirek. Nalaga se delavstvu toliko dela, da ga pri najboljši volji ne more izvršiti. To se pravi: izmuči ga do mozga. Nič ne de, če predčasno ob-nemoreš in samo radi kapitalističnega pohlepa doživiš samo polovico normalnega življenja. Ravno tako kot takrat. »Križaj ga!«, vpijejo farizeji in pismarji, ki pa imajo v teh prosvitljenih časih drugačne naslove. So birokratje, aristokratje, bankirji, tovarnarji, direktorji, korupcijonisti, skratka kapitalisti vseh branž. Ne manjka med njimi tudi ljudi, ki pravijo, da so namestniki onega, ki je bil križan. To delavstvo dela in dela cel dan t. j. 8 ur in ne more izvršiti one količine, kot jo ta lepa družba zahteva. Zato se dela že tudi po 9 ur oziroma skoro 10. Od kdaj je to dovoljeno, ne vemo. Gotovo pa mora vedeti Inšpekcija rada v Ljubljani za vso to večjo produkcija Nam pa grozi znižanje plač v obliki pravilnika in novih davkov. Vsem priganjačem od najvišjega do najnižjega v Beogradu in Ljubljani pa lepe nagrade, državi pa na naš račun težke milijone. Popravek In resnica. G. Drago Schwab se krega z resnico. Pravi, da od svojih pomočnikov ne zahteva, da delajo 15—17 ur dnevno. Kaj pa je bilo to, g. Schwab, ko ste lansko pomlad dejali svojim pomočnikom, »pa delajte malo več, takole do 4. zjutraj, potem pa pojdite spat in ob 2. spet vstanite ter šivajte naprej.’ Sicer pa v našem članku ni nikdo trdil, da ste jih Vi silili, ainpak da so bili vsled skrajno slabih plač sami prisiljeni delati, da so se lahko skromno preživeli. Pravite, da plače niso nizke. Ali se vam zdi, g. Schwab veliko, če piačate od ene konfekcijske obleke 90 Din? Ali so to mogoče visoke plače? Da odtegujete svojim pomočnikom 5 Din tedensko, to priznate, in pravite, da ne za režijske stroške; kaj pa ali uporaba stroja ni režija? In pogodbeno! Prosimo, pokažite nam vendar to pogodbo, in s kom ste jo sklenili. Mi od pogodbe ne vemo ničesar. Prihodnjič raje zahtevajte, ko sprejmete pomočnika, da mora isti šivalni stroj prinesti na hrbtu seboj. In kako ste socialni in usmiljeni, samo radi tega, ker se Vam brezposelni pomočniki smilijo, ste napravili delavnico, in ne radi tega, ker ste jo rabili. Pomočnikom bi pa napravili le s tem dobro, če jih plačate toliko, da se bodo pri 8 urnem delavniku lahko pošteno preživeli, sebe in svojo družino. Opozorimo Vas, g. Schwab, da imamo še dovolj materijala na razpolago, da Vam ga serviramo in če hočete tudi s številkami. Le eno pa moramo konštatirati in sicer to, da je Inšpekcija dela napravila red, da sc delavnica sedaj vedno ob 18. uri zapira. Trojka. Redni letni občni zbor sklicuje podružnica SDZJ v Mariboru, dne 12. februarja ob 9. uri zjutraj v Ljudskem domu. Dnevni red je običajen. Dolžnost organiziranih sodrugov je, da pridejo polnoštevilno. — Odbor. Konferenca rudarskih zaupnikov. Poročilo konference delavskih zaupnikov II. rud. skupine, sklicane v Trbovlje za dne 22. jan. 1928 za revirje Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, s sledečim dnevnim redom: 1. razprava o pravilniku in poslovniku k zakonu o zaščiti delavcev; 2. vprašanje brezposelnih podpor rudarjev; 3. razgovor o uredbi ministra šume in rude glede rudarskih pokojnih. Konferenca je po zaslišanju likvidacijskega odbora II. rud. skupine sklenila predložiti vsem lokalnim odborom sledeči predlog: Dne A marca se naj vrš* zborovanje delavskih poslancev II. rud. skupine (občni zbor) v Trbovljah s sledečim dnevnim redom: 1. razveljavljenje likvidacije II. rud, skupine; 2. letni obračun in proračun; 3. volitev člar.ov načelstva; 4. razmo. Ker je start rud. zakon še v veljavi, je konferenca mišljenja, da vse rudarske ustanove, ki so v zvezi z rud. zako~ nom, ostanejo še v veljavi. To poročilo sporočamo v strokovnih Hstib vsem lok, odborom II. rud. skupine * prošnjo, d« vzamejo k temu predlogu svoje stališče. V slučaju, da katerikoli lokalni odbor do 10. febr. tL ne bo odgovoril pismeno na ta predlog na naslov Štruc Jakob, Loke 343, Trbovlje, bo likvidacijski odbor smatral, da dotični odbor s tem soglaša. Objav«. Listnica uredništva, S to številko »Delavca« je s. Štukelj Oril izstopil iz uredništva lista, ker je bil medtem izvoljen za predsednika »Svobode«. Obeh funkcij pa ne more izvrševati. — Ta številka je dvojna, da imajo vsi člani sklepe kongresa v eni številki lista. Prihodnja številka izide 10. marca. — Uredništvo. Zahvala. Vsem sodrugom lesnim delavcem v Mariboru se za nabrano vsoto od 138 Din, katero so nabrali za mojo brezposelno pomoč, najtopleje zahvaljujem. Nabralo se je pri podjetjih: ' Brava« 75 Din, Klančnik 32 Din in Potočnik 31 Din. — Kmetič Ivan. Snoji k svojim! Delavski gospodar, delavska gospodinja kupujeta pri tvrdkah, ki Inserira-jo v naSem listu. Sodrugi! L. MIKUŠ Zahteva)!« po vseh brivnicah, kavarnah, gostilnah „DelavcaMl „Delavec“ na) ne manjka v nobenem Javnem lokalu I —- LJUBLJANA, MISTNI TRQ ITBV. 15. dežniki. Na malo! Na veliko! Ustanovljeno 1839. Imenu Strokovne komisije kot oMasinega 1 D. S. Z. J. izdaja in ur-ilije ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v AtarOoru Tisk Ljudske tiskarne v Manboru.