MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Hradniitvo ta mptmmt Maribor. Ik»a««» M.«/ Tatataa orottaUtao SMO, aamtvo aa»» fchaja raaaa nodolja la praairikov vaak daa ob M. val / Valja aaiataa prajanaa a upravi ad pa paSd 10 Ota. daatavljaa aa da« O Ota / Oftal pa aaadta / Optaaa •prajaata tadl nglaH oddal ah Ueb*» v Ijatajata » ItaCtat »abanidl 'a«aa M. IMM J1ITRA Razvoj notranjepolitičnega položaja v Romuniji TEMELJI FAŠIZMA IN NUJNO POTREBNE REFORME. Naša soseda in zaveznica Romuni-i a je preživela v zadnjih tednih nevarne dni, katerim so pa sledili mirnejši. Fašistična nevarnost, ki je dosegla višek z umorom ministrskega predsednika dr. D u c e, je zaenkrat odstranjena. Avtoriteta vlade je bila zadosti močna in je tudi zmagala nad kaosom in revolucijo, ki sta se pripravljala. Vendar se je morala poslužiti najradikalnejših sredstev, razpustive, obsednega stanja in zaporov. Po poročilih svetovnega tiska, ie bilo aretiranih v vsej državi okoli 10.000 članov fašističnih organizacij, pripadajočih zvezi »Garda de fer«. Samo v zaporih trdnjave Hava v prestolnici je zaprtih okoli 4300 ljudi in med njimi so generali, univerzitetni profesorji, odvetniki, učitelji, duhovniki in dijaki. Tam so tudi vsi trije atentatorji Constantinescu, M a c e in C a r a n i c a ter pesnik Ničijo1' C r a i n i s, pisatelj Dragoš P r o-topopescu in filozof Nae Jon e sc u. Aretirani in zaprti so skoraj sami voditelji ali vidnejši člani gibanja, vendar jih ie še veliko ostalo zunaj, pred vsem je Pa ostal zunaj d u h, ki še ni popolnoma zatrt. če se ozremo sedaj, po prestani nevarnosti, ki je grozila Romuniji, po vzrokih in povodih, ki so omogočili tak razrast fašizma v tej sicer pretežno a g r ar-Rj balkanski državi, moramo ugotovi, da so tvorila podlago pred vsem tri dejstva: Židje in kapital, splošna gospodarska kriza in iz te izvirajoča socialna jteča ter agitacija za tuje interese! Kaj je židovstvo v Romuniji, sem se bil nekoč prepričal na lastne oči tekoim več mesecev, ki sem jih preživel med Romuni. So tam pokrajine, velike kakor Sloveni]1, v katerih skoro ne najdete gostilničarja, trgovca in sploh podjetnika, ki ne bi bil Žid. V rokah Zidov je tako vse podeželje; pa tudi v mestih je njihov kapital najmočnejši. Romunski kmet in delavec sta od Židov docela odvisna, pri njih si nabavljata vse, kar potrebujeta, na kredit, zato pa jima Žid Pobere pridelke in mezdo. Socialna beda in kulturna zaostalost sta tako v veliki meri posledici tega zares nenaravnega položaja. In kar velja za malo gospodarstvo in mali kapital, velja tudi za velikega. Če bi d§tnes odtegnili Židje ves svoj kapital iz Romunije, bi bilo konec romunskega gospodarstva! In ta kapital je še veliko bolj * nesocia-1 e n, kakor je drugod, za|o je tudi socialna beda. izvirajoča iz sedanje krize, veliko bolj težka, kakor večinoma drugod. Glavni romunski izvor in zaslužek so agrarni produkti. Zaradi svetovnega Padca konzuma, je padel izvoz in sovpadle cene na tak minimum, da izkupiček večinoma sploh ne krije več stroškov produkcije. Ta padec skuša v krizo zašli kapital odvrniti od sebe kolikor mu je sploh mogoče in prevaljuje zmanjšanje ter izgubo dohodka na široke plasti delavca, kmeta in uradnika. Dasi je uradniški in sploh intelektualni sloj povsod hudo prizadet, je v Romuniji še veliko bolj. Državni dohodki so padli strahovito; posledica je, da so padli tudi izdatki. Na čigavo škodo? Na škodo nameščanja in plač državnih uradnikov, nameščencev in častnikov ter investicij in sploh javnih del. S tem so bili prizadeti seveda tudi industrijski delavci, privatni nameščenci in kmetje. Vse plače so občutno reducirane, na skrajni minimum in se mimo tega izplačujejo še zelo neredno in v obrokih. V takih gospodarskih in socialnih razmerah je našel prevratniški duh fašizma pognojene njive za svojo setev. In vsemu temu so se pridružili še interesi tistih dveh velesil in njunih skupin, ki bi ra® odcepili Romunijo od male antante in Franciji! Mladi romunski fašizem je našel za ceno izdajstva v zunanji politiki vso moralno in materialno oporo v Rimu in Berlinu. Gibanje, ki gre z brez obzirno demagogijo v taka 'lovišča in je mimo tega še materialno podprto, se prav lahko nepričakovano naglo razbohoti in postane preko noči nevaren faktor. S tem pa, da je vladna avtoriteta zmagala nad prevratniškim fašizmom, seveda še ni storjeno vse. Kakor že uvodoma omenjeno, duh, ki je gibanje ustvaril in mu pomagal do razrasta, še ni zaprt, ni uničen, marveč živi podtalno dalje in bi se mogel kdaj znova probuditi in narasti v nov hudournik, če se ne prično za časa zdraviti vzroki bolezni. Zato razumemo zunanjega ministra dr. T i t u-1 e s c a, tega največjega moža sedanje Romunije, da se je s tako odločnostjo zavzel za zagotovilo, da se bodo upoštevali načrti njegovih reform, preden je sprejel svoj resor v novi vladi dr. Ta* taresca. Kot bistroviden mislec in državnik je spoznal, da je treba lečiti bolezen v temeljih, ne na površini. Prav tako pa presojajo romunski problem tudi vsi zunanji prijatelji Romunije, v prvi vrsti Francozi, ki svetujejo temeljite gospodarske, socialne in upravne reforme. Ker tvorijo novo vlado dr. Tataresca večinoma mladi ljudje, ki niso okosteneli v formalizmu, smo trdno prepričani, da bodo našli kmalu pravo pot iz vrtincev v mirnejši razvoj. Ta pot vodi seveda preko temeljitih reform, ki bodo zajele vsa področja javnih vprašanj. Nekatere se tudi res že napovedujejo, in sicer take, ki bodo izbile fašizmu iz rok precej argumentov, s katerimi je doslej operiral in naslanjal nanje svojo Propagando in agitacijo. -r. Vofaško sodelovanje Rusije in Amerike MEDSEBOJNO PODPIRANJE V LETALSTVU. - OBISKI V RUSIJI IN AMERIKI TER SKUPNE VAJE. MOSKVA, 20. jan. Ljudski komisar za aviatlko je dal predstavnikom tiska zanimive izjave o skupnem delovanju v aviatikl med sovjetsko Rusijo in Zedinjenimi državami Amerike. Ker je Amerika priznala sovjete, bo to medsebojno delovanje povečano do maksimuma. V najkrajšem času bo dospela v Rusijo skupina 32 najboljših ameriških pilotov, ki bodo v Rusiji učil) ruske Pilote v posebnih tečajih po dajnovei-ših metodah bojevanja v zraku in upravljanja letal, ki jih je Rusija naro* čila v Ameriki. Tudi bo koncem letošnjega leta prvič obiskala pomorska eskadra sovjetske Rusije vode Zedinjenih držav. Ta obisk bo vrnila sovjetom močna ameriška pomorska eskadra, ki bo priplula v Baltiško morje. Naposled se bodo udeležili manevrov ene ali drugedržave vojaški zastopniki, da bo do proučili nove sisteme boja v-zraku, na kopnem in na morju. Nemški odgovor Franciji BIL JE IZROČEN VČERAJ BERLIN SKEMU POSLANIKU. ODGOVOR JE VLJUDEN TER ODKLANJA NEKATERE PREDLOGE,DRUGE PA OSVAJA. PRVE VESTI LISTOV. nje časti nemškega naroda. Isto velja za število vojske 200.000, ker rabi Nemčija za varnost najmanj 300.000 mož. Nadalje zahteva Nemčija enako obrambno orožje, kakor druge države. Načelno ne odklanja kontrole čet in oborožitve, zahteva pa jo za vse. Z zadovoljstvom jemlje naznanje, da hoče Francija izločiti polovico vojaških letal. Vprašanje pa je, kaj bo s temi letali storila? V nasprotnem primeru bi pa bili predlogi Francije brezpredmetni. »Matin« naglaša ob tej priliki, da je odgovor sestavljen tako, da dopušča možnost nadaljnjih pogojani. BERLIN, 20. jan. Včeraj popoldne je sprejel zunanji minister francoskega poslanika in mu izročil uradni odgovor na francoski »aide memonre«. Odgovor obsega 14 s strojem napisanih strani. Poslanik je takoj brzojavil tekst v Pariz, kjer so ga po dešifriranju odposlali v Ženevo Baul-Boncourju. PARIZ, 20. jan. Dasi uradno še ni objavljena vsebina nemškega odgovora na francosko spomenico, se vendar bavijo tukajšnji listi ž njo. naglašajoč spravljivi ton in uljudnost stilizacije. Nemčja odklanja najprej izvedbo razorožitve v dveh etapah, ker smatra to za enostransko diskriminacijo in krše- Aretacija heimvehrovskih upornikov NIŽJEAVSTRIJSKI IN ŠTAJERSKI VODITELJI HEIMIVEHRA ODPO-SLANI V TABORIŠČE V W(JLLERSDORFU. DUNAJ, 20. jan. Aretirani so bili voditelji dolnjeavstrijskega Heimwehra, znani Alberti in njegov namestnik Ku-baček, nadalje dr. Spann, sin vseuči-liškega profesorja ht vodja Heimweh-ra v semerinskem področju. Vsi aretiranci so bili odpravljeni v Internacijo v Wollersdorf. Glasilo krščansko-so-cialnih napadalnih oddelkov »Sturm« poroča v zvezi z omenjeno aretacijo, da so hnell Alberti in tovariši ožje zve ze z narodnimi socialisti, so pripravljali napad na Dunaj In izdelali načrt, kako bi razgnali in pozaprli Dollfus-sovo vlado. Ta napad bi se bil moral izvršiti že v začetku tega meseca. Da pa do tega ni prišlo, se je zahvaliti dejstvu, da si niso upali zarotniki poveriti naloge svojim članom, ki so po pretežni večini sami kmetje. Na vidiku pa so še nadaljnje aretacije. DUNAJ, 20. jan. Na Gornjem Štajerskem je prišlo ob priliki aretacij nekaterih narodnih socialistov do burnih de monstracij, zlasti pa v St. Lorenzen an der Miirz, kjer so organi javne oblasti aretirali tudi znanega voditelja štajerskih heimwehrovcev, Kammer-hoferja. Moža so izvlekli iz bolniške postelje, kljub protestu zdravnika, ki ga je zdravil, ter ga odpremili v koncentracijsko taborišče v WoIlersdorfuu Avstrijska demarSa v Berlinu LONDON, 20. januarja. Kakor se izve v tukajšnjih diplomatskih krogih, je bil te dni mi nemškem zunanjem ministru baronu Neurathu avstrijski poslanik inž. Tauschitz ter mu je pri tej priliki obrazložil željo svoje vlade, da se nemška vlada decidirano izjavi glede uvaževa-nja neodvisnosti Avstrije. Nadalje je zahteval da nemška vlada ustavi rova-renje narodnih socialistov na nemških tleh. Ni še znano, kakšen odgovor je dobila avstrijska vlada na svojo demaršo. Odgoditev razoroSevania ŽENEVA, 20. jan. Včeraj popoldne ob štirih se je sestalo predsedništvo razorožitvene konference, ki ga tvorijo predsednik Henderson, podpredsednik Politis, generalni tajnik Društva narodov Avenol in glavni obvestitelj dr. Beneš. Predsedstvo je razpravljalo o načelnih vprašanjih razorožitve. Govori se, da bo konferenca odgodena in da bo sklicana šele po Veliki noči. Na drugi strani pa se ta vest demantira in naglaša, da je konferenca odgodena samo za mesec dni In da bč sklicana že 19. februarja. PORTUGALSKA VSTAJA ZATRTA. LIZBONA, 20. januarja. Vlada je izdala službeno poročilo, v katerem trdi, ' da je poskus vstaje in zarote, ki so jo pripravljali levičarski elementi s pomoč-io komunistov in sindikalistov, v povoju zadušen. V noči na pretekli petek je bila najavljena generalna stavka, pa je vlada j storila vse, da io ie preprečila Zjutraj ;so skušali komunisti v Lizboni in neka- terih drugih mestih izvršiti več terorističnih atentatov. Hoteli so razorožiti vojsko, poškodovati plinarno, vodovod, električno centralo in končno zasesti pošte in železniške postaje. Pri tem so zarotniki trčili skupaj s policijo in jih je bilo več ubitih in ranjenih. V Lizboni je koncentrirana vojska, ki patrulira po ulicah. Uvedeno je izredno stanje in najstrožja cenzura. SUVICHOV ODHOD. DUNAJ, 20. jan. Suvich se je omočil, da odpotuje danes opoldne v Rim, ker hoče prisostvovati Lebarjevi »Giu« diti« v državni operi. 2e od četrte ure včeraj popoldne je popolnoma zasedeno notranje mesto, tako, da sploh ni mogoče priti do mestnega gledališča, ki ga straži policija s heinnvehrovci tako, da se počuti Suvich na Dunaju, »kakor doma«. SPORAZUM RADI POSAARJA._ PARIZ. 20. januarja. Ženevski dopisnik pariškega »Matina« je doznal, da je med francoskim zunanjim ministrom Paulom-Boncourjem in angleškim zunanjim ministrom sirom Simonom dosežen končno sporazum v saarskem vprašanju. Dopisnik pravi, da je saarsko vprašanje likvidirano na ta način, da «e v saarski oblasti izvrši plebiscit in da je na to odkrito pristala tudi Nemčija. Zaradi tega je saarska oblast prenehala biti povod za transakcije. Do te rešitve je prišlo na nekih tajnih sestankih med predstavniki zainteresiranih sil. tako d: oni, ki so bili navzoči pri zadnjih sejah v Društvu narodov, o vsej stvari niso imeli pojma in njso ničesar vedeli. Dnevne vesti Jugoslavija v očeh tujca Predavanje profesorja Karla Koeniga Dunaja. Z velikim zanimanjem je sledilo števil--r;o občinstvo Ljudske univerze pestri obnovi potovanja -dunajskega profesorja Karla Koeniga, ki ga je priredil na vabilo našega prosvetnega ministrstva v propagandno namene, po našem jugu. Pot ga je vodila iz Maribora (ki ga je zrl v luči zgodovinske prošlosti) preko Cejja in Zidanega mosta v Zagreb. V lepih slikah nam je prikazal edinstveno lepoto Plitviških jezer. Sledila so mnoga znamenita mesta naše domovine, ki jih ie tujec gledal z vso ljubeznijo 'očaranega popotnika. Pot ga je vodila iz Bihača (stari obmejni trdnjavi) v Banjaluko. Jajce, po dolini Vrbasa v Sarajevo, v Vi-šegrad,' llidže, Mostar, Ercegnovi, Perast in Kotor. Vzpel se je na Lovčen in si ' ogledal Njeguš in Cetinje. V drugem de Iz krajevne organizacije JNS za ma-gdalenski okraj. Pripravljalni odbor obvešča, da je za drevi najavljen ustanovni občni zbor krajevne organizacije JNS za magdalenski okraj preložen. Kdaj in kje se bo vršil bo članstvo pravočasno obveščeno. Strelski odsek mariborske podružnice SLU namerava letos za deco svojih članov otvoriti teoretični in praktični tečaj v streljanju, kateremu bo pridružil še predavanja o lovstvu. Prijave sprejema predsednik SLD v Mariboru g. ravnatelj Pogačnik, Udružena banka. V poštev pri de deca med 12. in 18. rojstnim .letom. Eleganten pisemski papir v mapah: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. ■P» .....———— Kamen na Rt men paleta . . • tako se glasi stari slovenski pregovor, ki nas vedno spominja na plemenito akcijo Protituber-kulozne lige 2a zgradbo azila za tuberkulozne bolnike v Mariboru 1. n. 1934 73 ** Union PLANINSKI PLES Pravkar smo prejeli od mariborske sekcije automobilskega kluba sporočilo, lu svojega potovanja nas je popeljal iz da je prejela od svoje centrale v Beogra Beograda v Kraljevo in Prištino, od ko- du vest, da se je automohilskemu klubu der je po strani krenil v čudovito Orača- na podlagi dokumentarnih predstavk in nico, in končno občudoval vzhodno-južni cirkularjev posrečilo doseči, da se na val orientalskega življa v Skoplju. motorna vozila ne bodo nobeni davki zvi O lepoti naše zemlje je že predaval g. gan torej da ostane pri stari obdav profesor Koenig v dunajski »Uraniji«, du- gjtvi. Kljub temu bo pa automobilski klub najski visoki šoli. v enem največjih du- nadalje deloval na to, da se bodo u-najskih kinematografov pred 600 obisko- kinili vsi davki na motorna vozila in valci in v graški »Uraniji«; povsod z naj- doglednem času zamenjali z unificirano večjim uspehom. V Gradcu so morali od- davčno formo t. j. samo na zvišano ob preti vse stranske prostore, da so mogli davčitev goriva, ustreči vsem obiskovalcem. V nekaj ted- Železničarski krajevni odbor Jadran' nih bo predaval v Brnu. ske straže v Mariboru vabi vse člane na S ponosom in zadovoljstvom smo Čuli svoj prvi redni občni zbor, ki bo 28. ian toplo besedo tujca, ki mu je postala na- ob pol 10. uri v mali dvorani Narodnega ša domovina zemlja izrednih lepot in ne- doma. Vabljeni tudi vsi prijatelji te or- potvorjene iskrenosti. | ganizacije! Odbor. Iz delovanja jugoslovenskih čehoslo-Dvojni jubilej mariborskega obrtnika. I vaških lig. Letošnji občni zbor tukajšnje V tišini, ki je lastna njegovi skromnosti, lige je določen na 7. marca in bode ob obhaja danes znani mariborski brivski enem proslava Masarykovega dneva. V mojster g. Boštjan Ulčar srečanje z Abra ta namen se bodo na "občnem zboru po-hamom. Pred 50 leti je zagledal luč sve- dali kratki referati o kulturnih problem ta na Črni gori pri Ptuju. »Starost ni nor mih, pa tudi o pdkretu male antante na bena zasluga« pravi jubilant, njegovi to- gospodarskem področju. Odbor ie skle-variši in znanci pa pristavljajo iz kroni- nil ob priliki sej stalnega sveta male ke mariborskih Slovencev tole. Ob sre- antante v Zagrebu v informacijo svojega čanjn z Abrahamom slavi jubilant še članstva in ostalih interesentov stopiti y ' ‘ direktni stik z zadevno komerenco. »Trije vaški svetniki« na sokolskem Na. Mite »»»»aaoii« REPERTOAR. Sobota, 20. januarja ob 20. uri: »Grofica Marica«. Gostovanje Marice Lubejeve. Nedelja, 21. januarja ob 15. uri: »Mala Floramye«. Ob 20. uri: »Scampolo«. Ponedeljek, 22. januarja. Zaprto. Torek, 23. januarja ob 20. uri »Okence«. Red A. Drevi gostuje priljubljena pevka Marica Lubejeva v naslovni vlogi Kalma-nove vedno privlačne operete »Grofica Marica«. Lubejeva šteje to partijo med svoje najboljše ter je ž njo dosegla svoj-ča:- v Mariboru največji uspeh. Pri nocojšnji predstavi igra vlogo Penižka Danilo Gorinšek. V nedeljo 21. t. m. popoldne ponove Tijardovičevo opereto »Mala Floramye«. To delo odlikujeta izvrstna melodiozna muzika ter zabavna vsebina, ki se ji moreš od sirca nasmejati. »Mala Floramye« je obenem najboljša letošnja glasbena vprteoritev. — Zvečer uprizore Nikode-mijevo komedijo »Scampolo«, duhovito in zabavno pisano delo. ki se stalno drži na repertoarju gledališč. Naslovno vlogo srebrni jubilej, odkar je samostojen brivski mojster. Še mlad je moral leta 1908, ko si je upal 6 let pred izbruhom svetovne vojne napraviti napis v narodnih barvah »Prva narodna brivnica«, obču titi besnost germanske nestrpnosti. Raz- odru v Studencih. V nedeljo, dne 21. jan. ob 19. uri se uprizori zadnjič ta izborna kmečka burka, ki je doslej izredno zabavala občinstvo. Kdor se hoče nasme' bili so mu takrat šipe in pomazali napis jati, naj ne zamudi te prilike. Cene so na brivnici, kamor je takrat zahajal sko- nizke od Din 8. navzdol (na lepakih raj ves slovenski živeli. To je bilo na označene cene ne veljajo.) Koroški cesti v hiši g. Prešerna, kjer je Hišni posestniki! Udeležite se vsi — danes brivnica g. Paradiža. Prijatelji in člani hi nečlani društva — rednega ob-znanci mu kličejo ob jubileju še na mno- čnega zbora, ki bo v nedeljo, dne 21. januarja 1934 ob 9. uri dopoldne v veliki je bila žetev smrti pretekli 1 dvorani hotela »Orel«. ga leta! Obilna den v Mariboru. Umrli so: Hilda Sternova, hči delavke na Koroški cesti; Ivan Potočnik, sin delavca v Jenkovi ulici; Helena Kranjčeva, delavka iz Krčevine; Marija Čakševa, kuharica v Slovenski ulici; Martin Gorinšek, sin viničarja v Peklu; Jože Šerbela, vpokojeni železniški delavec na Meljski cesti; Jože Ulča- Prepovedan tisk. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo prodajati in razširjati prvo številko mesečnika »Književna kovačnica«, ki izhaja v Zagrebu. Klic narave je novi Ulm, ki ga je lani izdelal naš priznani amater g. Sveto. Švigelj. Novi film bo predvajan v sredo, 24. t. m. v okviru zimskošportnega pre- na kar, vpokojeni bančni ravnatelj; Marija davanja SPD v dvorani kina Apolo. — Lešnikova, železničarjeva žena na Po- Cveto Švigelj je dodal filmskemu traku brežju; Alojzija Klampferjeva,zasebnica še niz filmskih posnetkov iz letošnje zi-v Resljevi ulici. me izpod strmin mogočnega Bogatina. Ljudska univerza v Mariboru. V po- Vstop je brezplačen, nedeljek 22. t. m. ni prireditve. Z ozirom Nočna lekarniška služba. Prihodnji te-!fla veliko aktualnost sledi večji socialno den ima nočno lekarniško službo Alba-pol,tični ciklus, ki bo obravnaval zadev- nežejeva lekarna »Pri sv. Antonu - n; ne sodobne probleme. Uvodni dve preda Frankopanovi cesti, vanji bo imel naš sloviti zgodovinar, g. Vremensko poročilo mariborske mete-itniver. prof. Ljudevit Hauptman \z Za- orološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal greba V četrtek 25. tm. govori o Bismar- toplomer 03 stopinj C pod ničlo; mim-cku in pruskem duhu, v petek 26. tm. pa malna temperatura je znašala 0.4 stopim o podonavskem vprašanju. C pod ničlo; barometer je kazal pn 12.8 h krajevne organizacije JNS Krčevl- stopinjah 739.4, reduciran na ničlo pa na-Košake Krajevna organizacija v Kr- j 737.8; relativna vlaga 83; vreme je ob-čevini in Košakih ima jutri v nedeljo ob | lačno in tiho; vremenska napoved pravi, pol 10. uri v krčevinski šoli občni zbor, da bosta oblačnost in temperatura na-lia katerega ponovno vabi vse občane. | rasli. Prostovoljno v smrt. Včeraj ob pol 15. uri so našli v stanovanju v Slovenski ulici obešenega 60-letnega prevoznika pošte Mihaela Satlerja. Nesrečni mož je bil pred kratkim odpuščen iz službe. To ga je tako potrlo, da je šel prostovoljno v smrt. Obesil se je na kavlju {i je bil pritrjen sredi stropa. Ko so domači prišli v stanovanje, je bil že mrtev. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na pobreško pokopališče. Hud mesarski pomočnik. Neki mariborski mesarski pomočnik in 20-letna Jožica M. iz Radvanja sta se delj časa poznala. Napovedala sta si za petek zvečer sestanek na vogalu Vetrinjske in Tattenbachove ulice. Pomočnik je čakal in čakal, Jožice pa ni bilo. Po precej dolgem čakanju je opazil pomočnik svojo izvoljenko, da gre z drugim roko v roki. To ga je tako pogrelo, da je stopil k mlademu paru in izvlekel nož ter pričel ž njim obdelovati nesrečno Jožico, ki se je zgrudila vsa krvava na tla. Poklicani (igra Branka Rasbergerjeva. reševalci so jo prepeljali v bolnišnico,' hud mesarski pomočnik pa bo imel oprav ka pri policiji in sodišču. Čisti lahki bencin izven kartela od danes naprej Din 7.75 pri novi črpalki Kralja Petra trg. Motoroil. »Noč smeha«. Dne 10. februarja priredi ISSK Maribor v unionski dvorani svoj tradicionalni ples, pod devizo »Noč smeha«. Priprave kažejo, da hoče ohraniti odbor v celoti renome teh prireditev tudi letos. Gostilna Robin, Studenci, sobota, nedelja koncert. Sv. Martin pri Vurbergu. Gostilna Ko-stajnšek vabi vse prijatelje in znance za nedeljo 21. I. 1934 na domače koline in dobro vino. Sejem za prašiče. Na sejem 19. t. m. so pripeljali 89 prašičev. Kupčija je bila srednja in je bilo prodanih 39 glav. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 90 do 115 Din, 7 do 9 tednov stari 150 do 180 Din, 3 do 4 mesece stari 200—260 Din, 5 do 7 mesecev stari 350—380 Din. 8 do 10 mesecev stari 450 —550 Din in leto stari 680 do 750 Din. Kiiogram žive teže 7 do 830 Din. mrtve pa 9.50 do 10.50 Din. Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 21. t. m. Ob 7.30: Predavanje o selekciji kulturnih rastlin; 8.15: poročila; 8.30: gimnastika: 9: versko predavanje, predava dr. Potočnik; 9.45: plošče; 10: preskrba brezposelnih delavcev in nameščencev; 1030: vokalni koncert; 11.15 jugoslovanska glasba; 12: čas, operetna glasba in venčki šlagarjev na ploščah; 16: predavanje o rastlinski bolezni; 16.30: nastop pevskega zbora »Sava«; 20: vokalni koncert; 20.45: čelo, solo; 21.25: radio-orkester 22: čas, poročilo radio-jazz. — Spored za ponedeljek 22, t; m. Ob 12.15: orgelski koncert na ploščah; 12.45: poročila; 13: čas, harmonika in citre; 18: gospodinjska ura, 18.30: kulturne in gospodarske vrednote Jadrana; 19- lahka orkestralna reproducirana glasba; 1930: poročila za tujino; 20: zabavna ura; 21.30: radio-jazz; 22: čas, poročila, valčkova ura. Kino Union predvaja »Pat & Pata-chon (On, ona in Hamlet). Najnovejši zvočni in govoreči film najboljših komi kov in ljubljencev publike. Pripravlja se »Mariborski tekač«, najboljši in najno vejši športni in ljubezenski film z B Helmovo, P. Hartmanom in V. de Kova, Grajski kino. Predvaja nemški vele film »Marija«. Film po madžarski legen di, ciganska godba, veličanstveni cerkve ni posnetki in petje zborov. Kritika ga označuje kot najboljšega v tej sezoni Velefilm, ki si ga naj ogleda vsakdo! Franc Jožetova grenčica urejuje redno odvajanje in je priporočljiva za duševne delavce in živčno slabe žene. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez težave izdatno iztreb Ijenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Jose-fova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti jetrom in danki ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurnem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Tujski promet v lanskem letu. Lani je bilo pri policiji v Mariboru prijavljenih 15.514 oseb. Med temi je bik) 5354 tujcev, in sicer 3432 Avstrijcev, 656 Čehoslova- občinske doklade na vse državne neposredne davke od skupnega predpisa Din 180.776. Ta proračun je Šil na obč. seji proti glasovoma gg. dr. Pranja Macarola in Martina Šumerja, ki sta bila izvoljena na opozicijski listi pri obč. volitvah, sprejet, pri čemer se je ugotovilo, da je proračun silno skromen in da se je pri končni določitvi vsake postavke postopalo skrajno skrupolozno. Ob sprejetju proračuna se je izrekla gospodu županu Radu Jerebu za njegovo izredno vestno in pametno občinsko gospodarstvo zaupnica in so mu bile prirejene od večine prisrčne ovacije. Lanski proračun je izkazal Din 378.599 izdatkov in prav toliko dohodkov ter so davkoplačevalci plačali 160°/« občinsko doklado, v bodočem proračunskem letu bodo torej plačali davkoplačevalci /,a 100%» manjšo obč. doklado, kar pomeni za vse davkoplačevalce znatno razbremenitev in oddih v sedanjih težkih gospo darskih razmerah. S sestavo in s sprejetjem proračuna so tiaši obč. odborniki iz JNS z g. predsednikom občine notarjem Jerebom na $ely na "najlepši način pokazali svojo zmožnost za vodstvo občinskega gospodarstva in obenem izpolnili ob priliki občinskih volitev svojim volilčem dano obljubo. Po sprejetju proračuna so se rešile še nekatere druge občinske zadeve. Tako se je sklenilo, da prevzame občina odslej pobiranje sejmskih pristojbin od komune. Komunska hiša št. 13 je na prodaj in občinski odbor je sklenil načeloma z ozirom na ponudbo ge. Julčke Lebičeve, ki bi plačala v gotovini kupnino v znesku 180.000 Din, da se ta hiša proda, seveda pod pogojem, da bodo vse za prodajo potrebne formalnosti ugodno rešene. Pri tem vprašanju je zanimivo, kdo tvori danes komuno v Konjicah. Iz zgodovine konjiškega trga je posneti, da je trg menda okrog 1. 1820. pogorel in so takratni hišni posestniki prosili deželno vlado v Gradcu za podporo, da si postavijo zopet svoje hiše. Rešitev te prošnje se je odlašala na daljšo dobo, med katero so hišni posestniki že postavili zopet domove in se je nato iz poslane podpore ustanovil poseben fond. ki naj bi tvoril premoženje komune ih so bili zanjo tudi sprejeti neki Statuti. Vse zadevne listine s statutom vred pa je baje nekaj let pozneje odstranil neki magistratni ravnatelj. kakor se ,ie takrat imenoval občinski tajnik v Konjicah, ob priliki neke malverzacije, tako da danes v občinskem arhivu ni najti nikakih listin o tem, kdo tvori danes še komuno. Zadevno »3 je na seji sklenilo, da se bo glede prodaje izvršilo glasovanje sedanjih hišnih posestnikov v Konjicah, ki bodo imeli sklepati tudi o tem. da se kupnina uporabi za odplačevanje občinskega dolga za elektrifikacijo trga. Pričakovati je s sigurnostjo, da bo z ozirom na težak položaj hišnih posestnikov in sploh davkoplačevalcev glasovanje izpadlo v soglasju za prodajo te hiše in omenjeno uporabo kupnine. Pasji davek ostane isti, kakor v letu 1933. V letu 1934. se bo tudi vršilo osebno delo (kuluk) na občinskih cestah. Martin Sorko, zasebni uradnik, se sprejme v članstvo občine. Zanimivo je bilo razpravljanje o pritožbi Martina Šumeria proti odločbi občinske uprave glede onesnaženja njegove hiše ob priliki občinskih volitev. Občinski odbor je sklenil, da se odločba občinske uprave v celem obsegu potrdi, tako, da ima Martin Žumer, trgovec in posestnik v Konjicah, do 20. januarja 1934 osnažiti svojo na pročelju s katranom pomazano hišo tako, da ne bo več spoznati sledov onesnaženja, v nasprotnem primeru bo dala občina Konjice osnažiti hišo na stroške lastnika. O tej debati bomo nekatere zanimivosti priobčili še na drugem mestu. Rešile so se še nekatere slučajnosti, tiakar je bila seja po skoro dveurnem razpravljanju zaključena. Zrcalo našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 10. t. m. sledečo statistiko: (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo v lanskem letu), O-tvorjeni konkurzi: v dravski banovini, zetski in donavski — (2), dravski, vrba-ski, moravski, Beograd, Zemun in Pančevo — (--), primorski, drinski in var-darski — (l); otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 4 (4), savski 1 (3), vrbaski 1 (—). primorski — (2), drinski — (1). zetski 1 (—), donavski 1 (2), moravski in vardat-ski — (—), Beograd, Zemun in Pančevo l (1); odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 1 (2), savski 1 (3). vrbaski 1 (__), primorski in drinski — (21, zetski 2 donavski 2 (7), moravski 1 (1). var-darski. Beograd, Zemun in Pančevo — odpravljene prisilne poravnave izven koukurza: v dravski banovini (3), savski (9), vrbaski, primorski, drinski in moravski — (—•), zetski — (1). donavski — (2), vadarski 1 (—). Beograd. Zemun, Pančevo 1 (1). Objela je z nežnimi rokami marmor. In zdelo se je, kakor da vrača njeno ljubezen. Pritisnila je svoje minljive ustnice na večne mrzlega kamna. Obe sta se spojili v smehljaju. Po tem slovesu se je zopet oblekla. V hipu, ko je odšla proti vratom, sta stopila na prag oba Corco-ona. Prejšnji dan sem jima sporočil,-naj me ta večer obiščeta. Umaknila sta se Giulietti, ki je med obema odšla. »To je vnukinja starega Bernarda«, sem jima rekel. »Po njenem telesu sem izoblikoval ta kip.« Vzel sem nekoliko marmornatega prahu med prste. Svetlo zrnje je šumljalo kakor v uri na pesek, izgotovljeni brez vseh priprav. In vendar nisem slutil, da to šumlianje velja slavnostnemu trenutku. * Čutil sem se zelo ztnučenega. Delo je izčrpalo moje moči. Skušal sem jim zopet odpomoči s spanjem in jedjo. Spal in jedel sem preveč. Nikdar se mi ni zdelo meso bolj sočno in sadje bolj okusno. Mislil sem na sadje, ki mi ga je nekoč prinesel stari Bernardo na svojem oslu. Ali je bil kak sad tako sočen kakor krasno Giuliettino telo? Od tedaj je nisem več videl, tudi obeh Corcoronov ne. Moje samotno življenje me je odtujilo vsem prijateljem. Živel sem, ne da bi vedel, kaj se godi po svetu. Nisem vedel, kaj se dogaja za mojim vrtnim zidom. Včasih je letel divji golob pod nebom. Videl sem njegovo bežno senco na vodnem bazenu in sem mislil na gozdiček tinij, na dvorec v Roccu, na Bernarda in Giulietto. Ze zdavnaj sem sklenil, da dam* deklici iz hvaležnosti za njeno pomoč in njeno vztrajnost darilo. Šel sem k juvelirju ter izbral prstan in uhane iz koral. Bilo je zelo malo v primeri z dragocenimi kamni, ki jih je juvelir pravkar vdeloval. Pokazal mi je ogrlico iz rubinov in drugo iz biserov. Obe sta naročila gospoda de Corcorone. Par dni nato sem odšel proti Bernardovemu dvorcu. Zapustil sem plitvo nižino Motterona, splezal po strmi stezi navkreber ter šel po bližnici skozi vinograd. Ko sem gori prišel, so bila vsa vrata zaprta. Samo hlev je bil odprt, toda prazen. Hiša je bila zapuščena. Klical sem. Nihče mi ni odgovoril. Kje neki sta bila Bernardo in Giulietta? Sklenil sem iti v gozdiček pinij. Noben ptič ŠIRITE ..VEČERNI«'* ni žvrgolel v vejevju. Prozorna stnoia je kapala v dolgih solzah po rdečerjavih deblih navzdol. Igle so pokrivale tla kakor klobučevina in so dušile zvok mojih korakov. Sedel sem na tla. Neki otrok je prišel ter pobiral jabolka pinije v veliko mrežo, ki jo je nosil kakor vrečo na hrbtu. Bil je deček kakih desetih let. Poklical sem ga. Ustavil se je, »Ali ne veš, kje je stari Bernardo?« Otrok se je prekrižal. Vedel sem. da je Bernardo umrl. Teden dni je bil mrtev. V malem vaškem cerkvenem zvoniku, ki je gledal skozi drevje, so zvonili, ko so ga polagali v grob. Bernardo je torej spal pod cipresami pokopališča. Kaj je bilo bolj enostavno? Star je bil. Vsi moramo umreti. Otrok ni prenehal pobirati jabolk pinij. »In Giulietta?« sem vprašal. Deček se je pričel smejati ter kazal svoje bele zobe. Potem je tlesknil z jezikom, kakor da priganja konja. Z roko pa je zamahnil kot ptič, ko odleti. Molk je zavladal v gozdu. Noben divji golob ni več grulil. I .(Se bo nadaljevalo.) Komunalni predlogi predstavništva gospodarskih organizacij Govor podpredsednika Andreja Oseta na proračunski seji — Strokovne nadaljevalne šole — Obrtna Sola — Zavod za pospeševanje obrta — Tujski promet Med proračunanimi izdatki je navede- Svoječasno so bili na teni mestu prispevnih nekaj postavk, ki se nanašajo na po- ki. po Din 50.000 na leto, ki pa so se iz- spesevanje obrti, trgovine in industrije. Kot podpredsednik predstavništva gospodarskih organizacij si štejem v dolžnost, da k posameznim postavkam iz-pregovorim nekaj besed: I. Najmočnejše med temi postavkami so subvencije za strokovne nadaljevalne šole, katere so napram lanskemu letu nekoliko zvišane. To zvišanje je potrebno, ker je predpisana sedaj tudi telovadba in ker je državna podpora že pred leti popolnoma izostala in se tudi podpora iz banovinskih in zborničnih sredstev od leta do leta zmanjšuje, a strokovne organizacije zaradi denarne krize, ki se med obrtništvom, gostilničar-stvom in trgovstvom občuti vedno neprijetnejše v obliki pojemajočega prometa in do skrajnosti skrčenega zaslužka, večkrat niti najnujnejše gotovine za svoje lastno vzdrževanje ne morejo zbrati. Novi obrtni zakon nalaga skrb za strokovne nadaljevalne šole občini, v kateri so. Imamo v Mariboru splošno dbrtno-nadaljevalno šolo, 2 trgovski nadaljevalni šoli in gostilničarsko nadaljevalno šo- lo. V vseh teh šolali je izkazanih v letu izredno mnogo šolskih zamud. Nekaj vajencev iz šolskega področja sploh ni vpisanih za šolski obisk. Da bo skrb občine za nadaljevalno šolstvo dosegla svoj namen, je potrebno, da se po upraviteljih šol ob sodelovanju strokovnih organizacij in pod kontrolo krajevnega šolskega odbora vodi stroga evidenca šoloobvezne mladine in se zanemarjenje obiska nadaljevalnih šol v vsakem neopravičenem primeru graja. Ker se je v tekočem šolskem letu razširil šolski okoliš tudi na sosedne občine, je potrebno, da se tudi te občine pritegnejo k vzdrževanju strokovnih šol. Zdaj je tudi splošna obrtiia-nadaljeval-tia šola razširjena na tri razrednice. S tem' je ustvarjena možnost izpopolnjene strokovne izobrazbe rokodelskega naraščaja. Pouk v lil. razredu naj bo strokoven in praktičen, kakor to predpisuje obrtni zakon, se naj torej naslanja izključno na praktične potrebe poedinih strok. Zaradi tega je važno na eni strani. da se vajenci v razredih kolikor mogoče poučujejo ločeno po strokah in se na drugi strani k poučevanju * zadnjem letniku pritegne čimveč učnih moči iz praktičnih poklicev. Kar je mogoče v hotelirski, kovinarski, krojaški in čevljarski stroki, to se bo dalo koristno izvesti tudi v lesni, mesarsko-prekajevalski in brivsko-frizerski stroki. Ker govorim o šolstvu, želim ponovno naglasiti nujno potrebo državne obrtne šole za Maribor, o čemur je občini bilo predloženih že več prošenj. Da bi' taka sola v Mariboru imela eksistenčno možnost, o tem ne more biti dvoma. Ravno tako je jasno, da bi taka šola v Mariboru že iz nacionalnih razlogov bila še važnejša kakor v Ljubljani. Znano mi je, da je g. župan osebno storil že več korakov za realiziranje načrta, ki je bil enkrat že čisto blizu zadovoljivega uspeha in ga prosim, da nas ob priliki informira o obstoječih ovirah. Menda bi akcijo znatno pospešili, ako bi mestna občina v najkrajšem času sklenila, da stavi za državno obrtno šolo gotove objekte na razpolago, da ponudi tudi stavbni prostor za zgradbo državne obrtne šole in izdela na lastne stroške gradbeni načrt. Po takem sklepu bi se gotovo tudi banska uprava izjavila za svojo pomoč in bi se ministrstvo trgovine in industrije gotovo lažje moglo odločiti za rešitev zadevne prošnje. Naglašam posebno nujno potrebo oddelka za ženska ročna dela, oddelka za hotelirstvo, oddelka za kovinarje in za keramiko. Ti oddelki bi takoj od začetka imeli prav po-voljen obisk. II. Za mariborsko poslovalnico zborničnega obrtno-pospeševalnega zavoda je v proračunu vnešen znesek Din 20.000. plačali dosedaj samo za eno leto. Letos je tudi reducirana postavka prišla' v proračun šele v zadnjem hipu. Kolikor nji je znano, je vzrok iskati v neinformiranosti glede delovanja poslovalnice, ki je svoje poslovno poročilo predložila šele po seji upravnega odbora dne 26. m. m. Po svetovni vojni je obrtno pospeševanje prevzela na sebe država. Obrtno pospeševanje v Sloveniji je kmalu zavzelo velik razmah, obratno pa so se državni krediti za materialne izdatke od leta do leta bolj krčili, tako da državna institucija ni mogla v polni meri zadostiti zahtevam napredujočega obrtnega in trgovskega razvoja. Po večletnih pripravah je končno ZTOI ustanovila poseben zavod za pospeševanje obrta, ki bi ga naj poleg prejšnjih oblasti s stalnimi letnimi .prispevki podprla tudi samoupravna mesta Celje, Ljubljana, Maribor id Ptuj. Ta načrt se sicer v celoti ni uresničil in je morala zbornica sama prevzeti vzdrževanje ustanovljenega zavoda. Vendar je takrat naša občina določila prispevek 50.000 Din na leto za obrtno-pospeševalni zavod, ki se ustanovi v Mariboru. ZTOI je po dolgotrajnih pogajanjih končno odobrila, da se vodstvo obrtno-pospeševalnega dela na ozemlju bivše mariborske oblasti poveri posebni mariborski poslovalnici, za katero ima zbornica iz svojih sredstev poleg kritja izdatkov za posamezne prireditve prispevati k administracijskim stroškom določen znesek na leto. lega uspeha smo bili vsi veseli, ker smo se zavedali, da na ta način rešimo za izobrazbo obrtništva in njegovo materialno pomoč nekaj denarja, ki bi se sicer sigurno ne bil porabil na področju bivše mariborske oblasti. Tudi smo upa- li, da bomo iz dovoljenih prispevkov mogli v nekaj letih ustvariti finančno podlago za samostojen zavod v Mariboru, ki bi postal važno središče vsega našega gospodarskega udejstvovanja in napredka. Žalibog je poslovalnica takoj v svojih početkih trčila na velike ovire, ker sta tako občina kakor zbornica svoje prvotne sklepe, na katerih je poslovalnica bila zgrajena, pozneje neugodno spremenili. Zaraditega je poslovalnica morala svoj delovni program močno omejiti in opustiti n. pr. ustanovitev poklicne poslovalnice, strokovne čitalnice in knjižnici katere ustanove so bile prvotno začrtane kot naimnneiše točke. Poslovalnica je pa kljub težkočam pri-radda samo v letu 1933 poleg številnih poučnih predavanj 15 večjih učnih tečajev s 574 udeleženci,, od teh 10 tečajev z _'S6 udeleženci samo v Mariboru. Bili so. to večinoma tečaji z 20, 40 in 80 učnimi' utami, 9 tečajev je bilo povsem brezplačnih za udeležence, poslovalnico in zbornico.- Od tega je 6 tečajev s 404 udeleženci oskrbel vodja poslovalnice popolnoma sam s predavanji o obrtnem zakonu, zakonu o davkih, delavskem zavarovanju, zakonu o delavski zaščiti, iz matematike, knjigovodstva in kalkulacije. Značilno je, da je mariborska poslovalnica priredila 15, zbornični zavod neposredno pa 11 Učnih tečajev. Te podatke sem vam navedel zaradi tega, da ste informirani o delu poslovalnice in da vidite, da denar, ki ga občina prispeva za to institucijo, ni prazno izvržen. Ko bi vedel kje najti kritje, bi predlagal, da se ta postavka zviša. Upam pa, da bo za prihodnji proračun mogoče pravočasno najti sredstva, da sc ta postavka vnese v svoji prvotni višini Din 50.0CO. Prosim obenem, da sc občina za to institucijo zanima iti poudarjam, da bi se uprava poslovalnice le veselila, ako. bi občina sodelovala.,z večjim številom članov. Pri tej točki opozarjam tudi na staro zahtevo obrtništva po vajenskenn domu. Ker mi .ic znano, da se g. župan tudi za to institucijo zanima in je sigurno, da bo tak zavod podprla tudi kraljevska banska uprava, katera je v Ljubljani pripomogla že lani do otvoritve vajenskega doma. prosim pri tej priliki g. župana, da tudi to stvar zabeleži med nujne zadeve. III. Prehajam na postavko Din 10.000 za tujsko-prometno zvezo. Ta postavka je na vsak način premajhna. 'Saj je občina Kranj 1. 1932 prispevala za tujsko-prometno društvo znesek 16.000 Din. Maribor je' sedaj, ko je izgubil važne urade na korist Ljubljane in Beograda, vezan le na tujski promet. Bila je srečna zamisel ustanoviti v Mariboru tujsko-prometno zvezo, vendar ta zveza brez izdatnejše podpore poklicanih in interesi-ranih čiriiteljev ne more zadostno' razvi- ti svojega propagandnega dela. Ker je to delo za Maribor življenjskega pomena, je potrebno, da zvezo izdatnejše podpremo. Čeprav na to postavko v proračunu ne moremo biti ponosni, vendar ne zahtevam niti glede te postavke kake spremembe, pač pa apeliram na g. župana, da vkljub nizki proračunski postavki najde pod kakim drugim naslovom kritje za zvišanje tuj.ško-prometne postavke. Svoječasno je bila sklenjena ustanovitev tujsko-prometnega odseka v občinskem svetu. Ostalo je menda samo pri sklepu. Tujsko-prpmetni odsek bi moral biti za našo občino eden najvažnejših odsekov, ki bi ob primerni iniciativnosti svojih članov bil za mestno gospodarstvo lahko neprecenljivega pomena. Predlagam, da se poleg že obstoječega kopališkega odseka še posebej izvoli tuj-sko-prometni odsek, v čegar kompetenco naj spadajo vse zadeve, ki so v zvezi z dvigom tujskega prometa. Ker pridobitni krogi plačujejo skoraj 5,000.000 Din občinskih davščin, prosim, da c~ moja izvajanja v prihodnje skušajo števati. Šport Smučarji, konji in motorji.. MOTORNE IN KONJSKE DIRKE S SMUČARJI NA TEZNEM. Mariborska zimskošportna podzvezain motosekcija ;»Peruna« priredita jutri, v nedeljo 21. tm, na dirkališču Tezno pri Mariboru motorne in konjske dirke. .— Sthrtali bodo najboljši smučarji .mlega mesta, in sicer Stangl, lieller. Vodenik, Stopar. Ivic, Gala in drugi. Skupno bo tekmovalo 30 smučarjev. Tudi motociklisti bodo zastopani z najboljšimi dirkači, imena kot Gerič. Liišnik, Felič, Križan, Lotz, Vreznik itd. jamčijo za res prvovrsten šport. Število prijavljenih motociklistov-dirkačev znaša 20. Pri konjskih dirkah s-smučarji pa bodo star-tah večinoma odlični ja!m1H-''.->- -:v; tukajšnjega 32. art, polka, in sicer 15 po številu. Tekme’ se pričnejo ;ob: 14. uri, in iv 'o ob vsakem vremenu. Vodstvo prireditev je dirkalno progo izgradilo in vestno pripravilo za jutrišnje dirke, ki bodo privabile prav gotovo mnogo občinstva. K tekmam bodo vozili avtobusi z Glavnega trga. Prvi avtobus bo vozil ob 12.45. s katerim naj še. vozijo vsi funkcionarji. Na dirkališču samem bo igrala godba. Občni zbor SK Železničarja LEP RAZVOJ IN USPEH V PRETEKLEM LETU. Pretekli četrtek je hrte! športni klub »Železničar« svoj 6. redni letni občni zbor v prostorih restavracije Vollgruber na Fraukopanovi cesti. Občnemu zboru je prisostvovalo nad iOO članov, kar je dokaz, da se živo zanimajo za svoi klub. Zborovanje' je otvoril in vodil podpredsednik g. Mozetič. V svojih izvaja-njili "je kratko orisal delovanje kluba v preteklem letu. Izčrpno poročilo o delovanju kluba pa jo podal agilni in požrtvovalni tajnik g. Fišer. D.eja! je,, da si je klub v zadnjem letu priboril že mnogo boljšo pozicijo in mnogo vež upoštevanja v javnosti. Delovanje ki uho vega odbora je bilo poleg internega dela osredotočeno tudi v veliki meri na pridobivanje ugleda in podpor v javnosti. Tako je klubu u-spelo, da je bil deležen v izdatni meri podpore javnosti in javnih činiteljev, v prvi vrsti mariborske mestne občine. Meseca decembra 1. 1. je klubove vrste zapustil • zaslužili predsednik g. inž. Wolf, ki je bil službeno premeščen v Beograd. Njegovo preko 31ctno delovanje v klubu je bilo nadvse uspešno in je rodilo obilo sadov. Njegova priljubljenost med železničarji je doprinesla obilni prirastek klubovega članstva, tako, da sc lahko reče, da je SK Železničar najmočnejši klub v Mariboru. Za njegovo delo in pomoč mu izreka klub najpri-srčnejšb zahvalo. V letu 1933 je delovalo 7 sekcij, in sicer' nogometna, lahkoatletska, zimskošportna, teniška, težkoatlctska. ping-pong in šahovska. Skupno število aktivnih članov je znašalo lansko leto 325. Sekcije so v glavnem ohranile svojo delavnost,- nekatere so pokazale precej velik napredek; predvsem nogometna, lahkoatletska in teniška- sekcija, nekatere in to predvsem težkoatletska in ping--pong sekcija, pa so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev svoje delovanje morale 1 omejiti. Število celokupnega članstva je znašalo ob zaključku leta 945. Važnejši omembe vredni dogodki v .preteklem letii so bili: Sodelovanje nogometašev pri prvenstvu železničarskih klubov v Zagrebu za pokal prometnega ministrstva, kjer si je klub priboril 2. mesto. Sodelovanje na prireditvi »Ma- riborskega tedna«, kjer je startala kompletna ekipa lahkoatletov. Izredno posrečena je bila razstava kluba ob priliki Mariborskega tedna, ki je zbudila splošno pozornost. Eden najvažnejših uspehov klubovega delovanja pa je bil. da je po dveletnem delu vendar enkrat napredoval z graditvijo igrišča tako daleč, da se je lahko začelo z igranjem nogometa. To pomlad bo občina še zgradila tekali-šče, tako da bo ostala le še gradnja tribune, ki bo stala okoli 130.000 Din. Da je klubu to delo uspelo brez večjih dolgov, je glavna zasluga mariborske mestne občine, župana g. dr. Lipolda, mestnega občinskega svetnika g. Tumpeja in pokojnega inž. Černeta, katerima izreka klub najiskrenejšo zahvalo. Odnošaji do lokalnih klubov so bili z malimi izjemami vedno prijateljski in lojalni, ker je klub na to polagal posebno važnost. Tudi z ostalimi klubi v državi posebno z železničarskimi je bil klub v prijateljskih odnošajih. S tujino je imel klub v preteklem letu zelo malo stikov. Posebno prijateljske odnošaje je SK Železničar gojil napram Sokolu Jugoslavije, ter je bil deležen od strani vodstva in članstva vseh društev izredne naklonjenosti, za kar izreka vodstvo vsem sokolskim društvom najiskrenejšo zalivalo. Blagajniško poročilo, ki ga ,ie podal g. Cilenšek, izkazuje 127.997 Din denarnega prometa. Vrednost klubovega inventarja pa znaša 79.147 Din. Nato so poročali načelniki posameznih sekcij, nakar so sledilo volitve. Izvoljena je bila naslednja nova uprava: predsednik inž. Gruden, I. podpredsednik inž. Borič, II. podpredsednik Mozetič, tajnik Fišer, II. tajnik Pušenjak, blagajnik Podpečan, gospodarja Cof in Jenko, odborniki: inž. Jovanovič, Ilovar, Brumen, Šantl, Kristl, Kumše, Steinbucher in Zorč. Načelniki sekcij: nogometna Stojšič, lahkoatletska Starešina, težkoatletska Rebec, zimskošportna Gladnik, teniška Mazi, šahovska Lorber, dočim se bo načelnik novoustanovljene kolesarsko sekcije naknadno kooptiral v odbor. Revizorji so: inž. Jagodič, Kesler, Bačnik in Vračko. V klubovo razsodišče so bili izvoljeni: inž. Jovič, Tirmpej, dr. Koren- Mariboru. Tiska Mariborska Senzacija in novost za sladokusce je brezdvomno čan in inž. Hinterlehner. Uprava igrišča: inž. Uran, inž. Debevc, Hubi, Kesler, Franko Peharda, Ogrizek, Hitzl in Frangež. Po volitvah je spregovoril novi predsednik g. inž. Gruden nekaj jedrnatih besed ter pozval vse članstvo, da tudi v bodoče podpira vodstvo pri delu za procvit kluba in nacionalno krepitev na severni tneli. Pri raznoterostih je predlagal gosp. Mozetič, naj se klubovo ime spremeni. Predlog je bil sicer v načelu sprejet, toda z večino glasov preložen na poznejši čas. Obravnavalo se je še nekaj internih zadev, nakar je predsednik ob 23. uri zaključil uspeli občni zbor, ki je dokazal, da je SK Železničar uspešno delal za telesno krepitev železničarjev v Mariboru. SK Železničar. V torek 23. tm. ob 20. odborova seja v restavraciji Vollgruber. Vsi in točni! ISSK Maribor, Zimsko-sportni odsek. Smuška tekma, ki je določena za jutri 21. tm. se radi neugodnih snežnih razmer odpove. Sokolske vesti Sokolsko društvo Studenci ima svoj redni občni zbor 30. tm. ob 19. uri, ne kakor je bilo včeraj pomotoma javljeno ob 20. uri. Sokolsko društvo Zreče je imelo svojo glavno skupščino v nedeljo 14. t. m. Popoldne v sokolski dvorani. Iz poročil društvenih funkcionarjev izhaja, da je društvo v redu vršilo svoje sokolske naloge, telovadili so vsi telovadni oddelki, izvzemši članice. Iz poročila prosve-tarja je posneti, da je društvo zlasti živahno delovalo na prosvetnem področju. Priredilo je 8 gledaliških predstav in en koncert. Knjižnica, ki šteje 180 knjig, posluje redno. Društveni tamburaški zbor ie tekom leta ponovno pokazal svojo izvežbanost in šteje okrog 20 članov. Predavanj in nagovorov je bilo 8, Vršila se je svečana akademija 1. decembra in v društvo prihaja več sokolskih glasil. Telovadni oddelki so se udeležili 4 telovadnih nastopov; društvo je imelo tudi svoj letni nastop. Dopisov je društvo prejelo 66, odposlalo 180. Težko breme ima društvo v svojih dolgovih, ki se bodo morali kmalu sanirati, da bo lažje dihalo. Pripadnikov .šteje 79. Po Podanih poročilih je župni delegat dr. Mejak obravnaval razne društvene zadeve, dal potrebna navodila za bodoče Poslovno leto in vzpodbujal članstvo k vztrajnemu udejstvovanju na nacional- nem področju. Soglasno je bil sprejet predlog za novo društveno upravo, ki jo tvorijo po večini stari funkcionarji s starešino Dragom Mravljakom na čelu. V Zrečah bo v mesecu juniju okrožni zlet dravinjskega okrožja in čaka zato to društvo težavno delo v letu 1934. Sokolsko društvo Šalovci (Prekmurje), na skrojni vzhodni meji proti Madžarski, je imelo svoj občni zbor dne 7. I. 1934. Iz vzorno podanih poročil funk-cijonarjev je razvidno, da deluje društvo sicer v skromnih razmerah, da pa je doseglo z razpoložljivimi sredstvi prav razveseljive uspehe. Presenetljive so predvsem številke telovadečega članstva, ki je neprekinjeno vadilo ter se udeležilo ljubljanskega zleta v velikem številu. Društvo si je nabavilo v pro-šlem letu nekaj orodja in telovadnih oblek, s katerimi se je prvič pokazalo na društvenem nastopu meseca junija. Vzgledno je deloval tudi prosvetar, ki izka2«£ številne tozadevne priredbe: nagovore, predavanja tn štiri svečane proslave. Na dveh slednjih je sodeloval tudi lastni tamburaški odsek. Imovinsko stanje mladega društva je 4574.76 premoženja. V novo upravo so predlagani: br. Makari za starosto, Janša Albin za podstarosto, Hercog Dragutin za načelnika, Krašovec Antonija za načelnico, Števančec Rudolf za prosvetarja Gomil- šek Ignac za tajnika in Horvat Marcel za blagajnika. Mariborsko sok. župo je zastopal br. Tomažič, ki je izrekel vzornim sokolskim braniteljem našega vzhoda bratsko zahvalo za njih trud ter jih bodril k nadalnjemu smotrenemu delu. Po zaslišanju še nekaterih predlogov je bila uspela prireditev zaključena. Občni zbor Sokolskega društva Hoče se je vršil dne 14. januarja. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da se ima boriti društvo z raznimi težkočami; telovadba je zelo slabo obiskana, vzlic temu pa se je udeležilo ljublj. zleta 30 naraščaja in dece, članov 6, članic 4. V Ljutomer pa je poslalo društvo 16 udeležencev. V prosvetnem oziru je beležiti precej živahnosti. Denarni promet je znašal 22.563 Din, vrednost doma je 64.000 Din. V novo upravo predlagani: br. Flis Anton kot starosta Mihelič Vilko za načelnika, Tominc Olga za načelnico, Apih Mara za prosvetarico in Flis Štefanija kot tajnica. Zastopnik župe br. Ferš je v kratkih besedah iznesel neka. predlogov in nasvetov za uspešnejše delo v bodočnosti. Skavtlzem Stegov zbor je imel 18. t. m. steg Maribor. Stegov zbor je otvoril ob 18. uri stegov načelnik br. Božidar Dabinovič. Br. načelnik je podal dolgo informativno poročilo glede vodniškega tečaja, ki se prične v nedeljo 21. t. m. ob 9.30 v drž. realni gimnaziji. Najvažnejša točka zbora pa je bil pogovor o skupnemu taboru, “ bo o priliki desetletnioe mariborske-v okolici Maribora. Vršil se bo 8. ali celo do 14. julija. Stegov tabor bo pa najbrže ob Bohinjskem jezeru. Okoli 19. ure je br. načelnik ob veliki udeležbi članstva zaključil I. letošnji stegov zbor. »Skavtski glasnik« je prispel. Kupujte svoj čafopis! Drva In svetli premog nudi i. Govedič Prešernov« ul. 19, tel. 26-96 Cvetlice vence in žopke dobite nalcenele v cvetličarni Požar, Tyrševa 36I palaCa San. hran. Preselitveno naznanile! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo klobučarsko obrt i* Vetrinjska ul. 14 na Glavni trg Štev. 17 Prosim vse svoje cenj odjemalce in ostalo občinstvo* da mi ohranijo še v nadalje svojo naklonjenost ter se priporočam za obilen obisk Anton Auer, klobužarna POZOR! INVENTURNA PRODAJA zimskega blaga kakor damskih, moških in otroških nogavic, raznih puloverjev, telovnikov, rokavic, elegantnih čepic i. t. d. po zelo znižanih cenah v modni trgovini M. Tomažtt, Maribor Ulica 10. oktobra it. 4 ustanovljena *. 1882. Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din Rezervn' zakladi 8.800 000 Din Sprejema hranilne vloge aa knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najknlantneje. PIVOVARNA JOSIP TSCHELIGI priporoča vsem cenjenim odjemalcem svoje priznano prvovrstno BOCK PIVO _ novo otvoriena I delikatesna trgovina, H ki nudi blago V Kralj, dvornega dobavitelja I Josipa Svoboda sinovi d. d Belovar. — Bogata izbira! — En um obisk nam jamči, da bodete naš stalen ♦ odjemalec, ker smo za izvrstno blago nastavili nizka cene Karel Kramberger, Stolna ulica 5 inventurna prodaja zimskega blaga napol zastonj Priložnostni nakupi v Trpinovem bazarju ( Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskrenoljubljena, nepozabna mati, gospa Salšek Mariia zasebnica v petek, dne 19. januarja 1934 ob %6. uri po dolgotrajni mučni bolezni, sprevidena s tolažili sv. vere v 71. letu svoje dobe, za vedno zatisnila svoje blage oči. Pogreb blagopokojnice bo v nedeljo, dne 21. januarja 1934 ob 15.30. uri iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 21. januarja 1934 ob V»7. uri v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, Graz, dne 20. januarja 1934. 249 Sajšek Roza, hčerka. S!iniiiiiiiiHHminiim,„„1nniiiininimniimnimiimu> Iliui..l..iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiimiiiiiiminmmiiiniiiiiniiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiininiiiininmnniiiiiiniiiiniiiie UMI MU MIHE UMIH Centrala: MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Podružnica: CELJE nasproti poite prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knflžlce In tekoči račun proti na|ugodne)iemu obrestovan ju ^ Nafbolf varna naložbe denarja, ker Jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v _________________________-STANKO DETELA v Maribotu. tiskarna d. d., predstavnik LIZI Mali oglasi ftaino POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V Weixi. JOS riCHV IN DRUG Konces. elektrotehnnlčno po djetje, Maribor, Slovenska ul. 16. teL 27—56. proizvaja elektroinstaiacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kon kurečnih cenah. COUCHi. ZOFE. MADRACE kakor tudi vsa tapetniška dela naročite najugodneje pri l^erdo Kuharju. Vetrinjska ul. 26. 4413 ZLATO. zlatnike in platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orož-nova ulica 8______________2642 SPALNE In jedilne sobe. šperane. Iz kavkaškega orehovega lesa. politirane ter kuhinje ln spalnice Iz mehkega lesa, prepleskane. po ugodni cepi prodam. Mizarstvo. Aleksandrova cesta 48. 2460 EKSTRAKT dr z o. z Ljubljana —Gosposvetska 8/1. — Pravi ogrski goiai-ekstrakt dobite v špecerijah in delikatesah tudi v Mariboru. Komad za 6 do 8 oseb 4 dinarje. 4772 Prodam HIŠA V MARIBORU s tremi stanovanji kopalnico pri Glavnem trgu poceni na prodaj. Vprašati: Zidovska ul. 8. Zidanšek. 160 NA PRODAJ 1 nastavek z šipami za na prodajno mizo v trgovini, v velikosti 380X 64X7 cm z 9 predalniki, vse skoraj novo. Dalje 6 železnih okvirjev za izložbene omarice v velikosti 165 X100X17 cm. Proda se tudi posamezne komade. Pri Iv. Kravosu. Aleksandrova c. 13. 168 SKORAJ NOV TIHOPISECI PISALNI STROJ znamke »Noiselles« na prodaj. Ogleda se pri tvrdki Schenker & Co., Maribor Meljska c-16. 186 POHIŠTVO in obleke na prodaj. Zrkovska cesta 24/1, Pobrežje. 227 ENODRUŽINSKA HIŠA z lepim vrtom v Mariboru, krasna ulica, pocfni na prodaj. Vprašati pri gospodu Alojzu Korenu, Smetanova ulica 34/111. 196 LEPO SPALNICO, solidno izdelano, po ugodni ceni proda Mat. Rakuša mizarstvo, Zg. Polskava pri Pragerskem. 199 NA PRODAJ otroška postelja, železna, belo emajlirana, dobro ohranjena, po zmerni ceni. Delavska ulica 12/1 vrata 6. 200 STANOVANJA. zasebna, dvo- in trisobna, v novih in starih hišah, mesečno Din. 500, 600 in 700, oddam v najem. Vprašati Maribor, Smetanova ulica 59, pritličje. _____________2I3____________ IŠČEM ENOSOBNO STANO-VANJE v centru mesta. Naslov v upravi »Večernika«. 216 ENOSOBNO STANOVANJE takoj poceni oddam. Pobrežje. Cesta na Brezje 99-_215 Sobo odda PRAZNO IN OPREMLJENO SOBO z uporabo kopalnice oddam-Kosarjeva ulica 38. 197 OPREMLJENO SOBO ali sobo s štedilnikom oddam-Zrkovska cesta 38. Pobrežje. __________204 ____________ VELIKA SALONSKO OPREM LJENA SOBA, sredi mesta ob Glavnem trgu, na ulico, s posebnim vhodom in uporabo kopalnice se odda z zajuterkom vred solidnemu gospodu. Iniormacije v upravi »Večernika«. 202 LEPO OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam dvema gospodoma ali r.ospo-dičnama. Koroška cesta 41, Vojska. 217 OPREMLJENO SOBO oddam dvema poštenima osebama. Slovenska ulica 22/1, dvorišče. 221 OTROŠKI VOZIČEK, modern, zelo dobro ohranjen, poceni prodam. Gozdna ulica 5, Maribor. 211 IN VI SE NE VESTE, ko vendar skorai celo mesto govori. da se le v pekarni Čebokli na Glavnem trgu dobi prave domače Jržaškc krofe. Prepričajte se tudi Vj, d« kljub najboljši kvaliteti, stane komad samo 1 Din. 85 HIŠA s tremi stanovanji, brez popravil, lepim vrtom, na prodaj. Radvanjska cesta 7. 230 LISICE, KUNCE, DIVJE ZAJCE, kakor kože raznovrstne divjačine, kupujem po dnevnih cenah. P. Semkc, barvanje in strojenje kož. 119 DRSALKE BRUSI dobro in poceni Justin Gustinčič. meh. delavnica. Tatten- bachova ulica 14 4838 DOBRO, STARO VINO, traminec, od 5 litrov naprej a Din 7.— liter na prodaj. Krčevina 7 za Kalvarijo, Gle-bov. 167 PLETILNI STROJ 14/60 in tamburirni stroj na prodaj Pletarna, Tržaška c. 3, Maribor. 234' GNOJ poceni na prodaj. ■ Krčevina, Aleksandrova c. 31. 239 POCENI NA PRODAJ različno pisarniško in drugo pohištvo, Aleksandrova c- 31, Krčevina. 242 Kupim PISALNI STROJ kupim. Naslov v upravi. 233 LEPO OPREMLJENO SOBO separirano, oddam s 1. februarjem. Gospojna ulica 7, vrata 1. 222 NA STANOVANJE in dobro domačo hrano sprejmem boljšega delavca- Stri-tarjeva ulica 6. levo. _ 2S1 SOSTANOVALCA. solidnega, išče poštena družina. Aleksandrova c. 28/11, levo 240 LEPO, SOLNCNO SOBO s celo oskrbu oddam. Koroška cesta 64. 247 SOBO ali dve postelji oddani čistim osebam. Tomšičeva c. 2, Jur-šič. 248 Službo dobl_ VAJENCA s plačo za izdelovanje štampiljk sprejme Soklič, Aleksandrova ccsta. 198 KROJAŠKEGA VAJENCA sprejme modno kroiaštvo. Pobreška cesta 13- 223 V najem ZIMA JE TU in vaših koles ne boste več rabili, se vam nudi prilika, da ilh pustite temeljito osnažiti. emajlirati, poniklati. vse krog Ijične ležaje zbrusiti, tako, da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba Zajamčeno In solidno delo. Srerkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor Ttttenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom oo kolo. 473& NA DOBRO DOMAČO HRANO v centru mesta sprejmem več oseb. Naslov v upravi »Večernika«. 21« POHIŠTVO vseh vrst, stole, lota-postelje, moderne otomane. železne zložljive postelje dobite najceneje pri NOVAKU. Koroika cesta 8, Vetrinjska ul. 7. 225 BRANJARIJO s stanovanjem, na prometnem mestu, oddam s 1. marcem v najem. Naslov v upravi >Ve-černjka«. 220 SPREJMEM DVA RAZNA-ŠALCA SLAŠCIČ-Davorin Rodež Studenci 1 G. 229 Posest HISE ALI POSESTVA pri Mariboru od 20.000 Din. naprej prodaja Posredovalnica, Maribor, Frančiškanska ulica 21. • 214 Službo Ute POSTREŽNICA, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela išče .-•luŽtSP-Naslov pustiti v upravi lista. 212 lo kal OBRTNIŠKI LOKAL na dvorišču. Slovenska ul. 16. oddam. Vprašati pri hišnici. 236 Stanovanja IŠČEM STANOVANJE 2 sob In kuhinje, po možnosti v Meljskem okraju. Ponudbe pod »Sončno 52« na upravo lista. 161 DEKLE ki zna opravljati vsa hišiifi dela in kuhati, išče službo, gre tudi k otrokom. Naslov v upravi >Večernika«. 219 POST REŽN1CO perfektno, la govori nemško, 30 do 40 let staro, za celi dan išče inžinjer, Tezno. Maistrova ul. 3. 243 ZNIZANE CENE ČEVLJEM za sneg in ples od 19. januaria Vrsta 7125—17 Kadar ste doma, kadar delate v kuhinji in r • Vrsta 7155—18 hodite iz sobe v sobo, nosite te mikado co- pred prehladom doma Vas najboljše obva-pate. Otroške Din 25.—•, moške Din 39.- . rujejo te tople visoke copate. Moške Din 59.—, ženske Din 49.—, otroške Din 39.- Vrsta 9875—10 Za ples in zabavo ti lahki čeveljčki iz ža- Vrsta 9815—54 meta, kombinirani z lakom, Elegantni čeveljčki iz žameta, kombinirani . z usnjem, ne smejo manjkati v garderobi nobene dame. Vrsta 9755—05 Čeveljčki iz svilenega atlasa, najprimernejši za ples. Imamo tudi bele, ki jih lahko barvamo po barvi obleke. Vrsta 1885—05 Okusni polvisoki škorenjčki s toplo podlogo in patentiranim zapiračem. Vrsta 1845—54 Crni ali rjavi iz žameta, kombinirani z usnjem. Elegantni in udobni za vsako nogo in vsak žep. Za delo v hladnih prostorih nenadomestljivi. Izdelani iz tople volnene klobučevine z nepremočljivim podplatom iz gumija. Moški prej Din 99.—, sedaj Din 89.—. Pouk nudi PROFESOR Instrukcije iz j rancoščl« ne, latinščine, grščine, sloven-ičine. nemščine. Marijina ulica 25. 130 VA2NO OPOZORILO! Naznanjam, da izdelujem lesene hišice po najmodernejšem sistemu že za ceno od Din. 30.000 naprej, kakor tudi vsakovrstne zidane liiže, vsa. kovrstne ograje (plotove), no va tla, vsa popravila v zidarski ln tesarski stroki točno, | dobro in solidno po najnlžll ceni. Zglasiti se je pri podjetju Franc Spes, Tržaška cesta 27, nasproti vojaške bolnice ali v stanovanju Linhartova ul. 18, Maribor. 4521 Pravzam staroznana gostilna StolirI Naznanjam, da sem otvo.ila v m.iltftki U>iCi 9 gostilno. V čebelo ln * nadeijo pojedina domačih klobas Prvovrrta* vin«1 Solidna postrežba! Kurjeno kegljišče vedno n* razpolago. Sprejemajo »e tudi abonenti na »travo domačo hrano. Vedno topla in mn1« jedila. Zajutrk a la Humi kuhinja. Se priporoma OlUlja Kor« I, e o»tl»•»!«■ i 1«» e Vrsta 4055 Udobni in elegantni čevlji iz toplega sukna, Elegantni čevlji iz telečjega boksa, zgornji okrašeni z robom iz krimera. Za občutljive del kombiniran s toplo klobučevino. Zaradi noge v zimski dobi nenadomestljivi. elegance nazvani diplomatski. ciii*iun JAVNOSTI, NE ŠPEKULIRAMO.