Leto V. V Celju, dne 9. septembra 1910. St. 36. NARODNI US Izhaja Tiak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vie pošiljat ve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pogiljati »a naslov: „Narodni List" « Celju. — Reklamacije so »oStnine proste. — Uredništvo: Schiller jeva cesta štev. 3. Ste Slovenci? Kolikokrat smo že tako povpraševali naše občane? In kolikokrat smo že prepričevali, da slovenski otrok spada le v slovensko šolo! A niso nas razumeli! Na njih lastno sramoto, k neizmerni škodi svojih otrok, katere drugače gotovo ljubijo, vodijo ti zaslepljeni stariši uboge otroke v nemške šole, v katerih se naučijo malo nemški, splošno pa daleč zaostajajo za otroki slovenskih šol. In otroci, obžalovanja vredni otroci, tega niso krivi. Saj ne morejo razumeti tega, kar jih šola v tujem, neznanem jeziku uči! Zakaj ne najdete v slovenskih šolah nemških otrok? To je dokaz, da Nemci za se dobro vedo, da otrok napreduje samo tedaj, če razume to, kar se v šoli predava. Slovenski otrok v nemški šoli ničesar ne razume in zaostaja za nemškimi otroci. Pa vendar razume vsaj nemško!? Kako znajo nemško in koliko so se izobrazili v tujem jeziku za težki boj življenja, tega ne more nobeden teh zaslepljenih očetov povedati! Ti žaslepljeni ljudje nočejo razumeti, da slovenska šola nudi slovenskemu otroku dovolj prilike, da si pridobi najširšo izobrazbo tudi v nemščini; ni treba torej, da bi se otrok zastonj mučil v nemških šolah. Se ne sramujete nerazumni stariši, da vodite svoje otroke v tuje šole? V zadnjem trenutku pred vpisom v šole kličemo Vam ter Vas spominjamo Vaše dolžnosti: Dajte svoje otroke v slovenske šoie!!! Prosimo tudi vse razumne soobčane, da bi nam pomagali rešiti slovenske otroke. Skrbite za to, da izgine žalostno in sramotno dejstvo, da slovenski o-troci polnijo nemške šole. Hodite od hiše do hiše in podučujte naše ljudstvo, da slovenski otrok spada v slovensko šolo! Spodnještajerski narodni svet. Voliicem teharske občine! Dne 14. in 15. septembra 1910 se vrše volitve v občinski zastop naše občine. Tretji razred voli v sredo 14. septembra od 7. ure zjutraj do 12. ure dopoldne. Drugi razred voli isti dan od 4. ure popoldne do 6. ure zvečer in prvi razred dne 15. septembra od 9. do 10. ure dopoldne. Volilci! Dve stranki se potegujete za zmago; na eni strani Štorjanci, vsi nemškutarji in štajerčijanci, na drugi strani pa mi združeni slovenski kmetje, „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 E, za Četrt leta 1 E. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 E 60 vin. NaroCnina se plaCnje vnaprej. — Posamezna itevilka «tane IO ¥in. hišni posestniki in obrtniki. Štorjanci in njihovi kimavci hočejo imeti občinski urad v Štorah, da bi vsi občani morali hoditi v Štore, kadar kaj potrebujejo pri občini; ako se jim pa to ne posreči, hočejo imeti svojo občino. Vam Teharčanom bi pustili oglodano kost. Vam, slovenskim kmetom, bi gospodarili tovarniški uradniki, ki niso niti naši domačini in sploh o naših kmečkih potrebah ničesar ne vedo. Bodite prepričani, da slovenskemu kmetu lahko pomaga le slovenski kmet in da še nikoli in nikjer niso pomagali in koristili nemški fabriški uradniki slovenskemu kmetu. Tovarniški uradniki morajo skrbeti za tovarniško, ne za občinsko korist. — Slovenski kmetje na Teharjih bi radi imeli svojo pošto na Teharjih, a od štorovske tovarne odvisen odbor se ni potegoval za njo. Svojo šulferajnsko šolo so že naložili občini, ker so dosegli, da je postala javna šola. Se skrbi na ta-način za občino? Kako korist pa imamo mi od te šole? . Delavci, ravno tako bi se naj občini godilo, kakor vam v konzumnem društvu. Ustanovilo se je za vas, vi ste plačali deleže; vi bi morali imeti prvo besedo; sedaj jo pa imajo vaši predstojniki in tovarniški uradniki. Mi smo si postavili kot kandidate same dobre in poštene može, ki jim bo kot našim domačinom res mar za naš blagor,ki niso danes tu, jutri tam, ki niso med nami zrasli, z nami in med nami živijo in ostati hočejo. Slovenski kmetje, pojdite vsi složno na volišče in volite kot en mož v občinski odbor sporazumno postavljene slovenske kandidate! Nikdo ne sme ostati doma, vsak naj stori svojo dolžnost in zmaga bo naša. Štorjancem in vsem onim, ki zaradi zaslužka, ki ga tam imajo, tudi svojega lastnega prepričanja več nimajo, moramo dati nauk, da se od njih ne pustimo več komandirati. Naš denar in naši žulji niso za to, da bi se podpirali nemški zavodi, kakor so Siidmark in Schulverein, in da bi se v našem odboru tako delalo, kakor ti društvi hočete. Volilci, ako želie mir v občini, ako želite lepo in redno gospodarstvo, ako hočete ostati gospodarji na svoji zemlji, ako nočete, da bi se z občinskim denarjem zidale še nove nemške šole, ako hočete, da bi ostala vaša občina cela — pridite vsi na volišče in volite slovenske može! Vsak zaveden mož z izkaznico in glasovnico na volišče! Slovenski volilni odbor. Oglasi so . ; .j"* ena petit vrsta. — Pri veCkratnih objavah «»»ten uom»t po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: „Narodni List" v Celju. Berači in — „gospodje berači". Priprost slovenski kmet iz Slovenskih Goric nam piše sledeče zanimivo in značilno pismo: Nekaj notranjega me sili, da vam opišem dogodek, katerega sem doživel, dogodek, katerega bi opisal vsak, komur je kaj za resnico in pravico. Šel sem na polje. Med potjo srečam starčka, raztrganega, razcapanega, nesposobnega za delo. Prosil je po svetu pri dobrih srcih vsakdanjega kruha. Vprašam ga, iz katere občine je in zakaj njegova domovinska občina ne skrbi zanj. Začne mi razlagati, kako je njegova domovinska občina uboga in ž njim vred v pomanjkanju in revščini, in bi mu težko in z, nevoljo dajala vsakdanji kruh. Zato da se mu zdi veliko boljše, da gre po svetu in si išče kruha pri bolj premožnih ljudeh. Dam mu po svojih skromnih močeh darilo, in on gre naprej. Ni šel pet minut, že mu pride nasproti žandar, vklene berača in ga pelje nazaj proti meni. Ko prideta do mene, nama berač še enkrat s tresočim glasom pripoveduje tok svojega življenja. Razvidela sva oba, da si revček ni sam kriv svoje usode. Ziv he more v zemljo. Orožnik: »Jaz sem zaprisežen, in po postavi sem zavezan, vas vzeti s seboj.« In to se je zgodilo. Orožnik je tiral berača pred sodnijo, od tam pa so ga djali v zapor. Dva dni pozneje pridejo v našo vas trije zdravi, močni možje; dva, navadna delavca, sta nosila na ramah vsak veliko vrečo. Tretji je pa bil skoro ves v zlato okovan. Na rokah je imel bele rokavice, v roki lep solnčnik. Na trebuhu pa se mi je zdelo da je imel prilepljen križec z napisom: »tukaj počivajo moji piceki«. Ko so prihajali proti hiši, ni molil ne eden ne drugi. Prosili so pri vsakem bornem kočarju in vse, kar hiša premore. In kmetje in kočarji, ki beraču z nevoljo mečejo kake drobtine, so posegali globoko v kaste in polnili globoke žaklje. In je prišel mimo orožnik in je spošljivo pozdravil gosposkega berača. In ni ga tiral pred sodnijo in ne v zapor... Žalostno poglavje! Pri nas so ljudje še pač premalo izobraženi, ne upajo si povedati župniku v dbraz: ne dam, ker imam sam jako malo, tako malo, da večkrat sebe in svojo družino težko preživim. Ko pa župnik in njegovi nosači odidejo od hiše s polno vrečo, takrat pa preklinjajo župnika in tiste, ki so jim pripomogli do tako visokih pravic, torej vse, ki imajo pri postavodaji besedo. Kmetje se razburjajo in jezijo zaradi duhovniške nenasitnosti. Pravijo, da bi župniku (pri nas!) pač morali zadostovati dohodki, ki jih ima 1. od velikega kmetskega LISTEK. Pisma Komarovega Mihaleka s Hüde liikje. IV. Lübi gospodi tan pr narodnen listi! Bogi hvala, ka de skoro tota hica minola. Sa se ali človeki najč več ne raci ka bi kaj dela. Samo leža bi ge celi den f senci, pa bi te ja kaj ali ne. Moja stara more zmiron iti z greblcoj nadme, če če, ka ji kaj naredin. Ovi den je htela, ka bi ji ša v varoš po kofe. Pa me je tüdi mogla uajpret z greblcoj vudrti, pa še kropjačo za menoj vrči potli še sen se le zdigna.— No zaj pa mi fseglih ne žo, ka seu ša v varoš po kofe. Le posliišajte! kak sen v varoš priša, pa sen vida tan, kak sta se na sredi placa dva Čeha bila. Kak je že pr ten navada, je eden bija bit, driigi pa je bi]a. Okoli totih dveh pa je stalo fse puno lüdi, med jimi tüdi en fest pa mladi gospot. Totemi gospodi se je ovi, ki je bija bit, smila, pa jemi je ša na pomoč. Kak pa je kcoj priša, pa sta se ovidva ki sta se bila, na ednok zglihala pa si dobra gratala, pa šla vküper los nad tega gospoda. Kaj takega pa se totemi najč ne senjalo, pa se je tak straša, ka je vzeja pete pot pazdiho, pa beža tak pünfrasto ka bi še pr dirki konje v špot postava. Gda so lüdje to vidli so se začeli po vampi pokati od smeha, jas pa sen se spota na našega gospoda dohtora Kukofca, pa si zmisla ka de se jin v Graci skoro ravno tak godilo. Gda so začeli klerikalci v Graci opštrukcijo delati so jin tüdi dohtor Kukovec šli na pomoč, da so se jin klerikalci z jihovimi Piški pa Roškari smilili. No zaj pa so se klerikalci lepo na tihen z nemci zglihali, (nemci so pre našin klerikalcon oblübli ka de dežela zaj fsaki faroški küharci plačali fraj vožjo v Rim če de kaki fajmašter ali kaplan za to karto prelükja), gospot Kukovec pa do cütli ka po slaboj tovaršiji rada glava boli. Jas samo toga ne zastopin ka se gospot dohtor Kukovec neso pret spotli na tisti Slomšekof pregovor ki pravi: „Klerikalec je klerikalec te če se ga nese ali pela". Od liberalcof pa še niše ne takih pregovorof zmisla, to pa že za to ne ka liberalci rajši peSice hodijo. Da sen jas tüdi liberalec zato sen se tüdi peš napota v nedelo v Cerovec na tisto Stajnko Vrazovo slavnost. Jas sen od toga najč ne veda ka de tan kaj los te pa so nan to etan naš kaplan pred 14 dnevi na predgajnci rekli, ka de 21. avgusta v Cerofci veki špajs pa ka je dužnost fsakšega kršanjskega moža ka gre na toto slavnost, pa ka če pre ne bi dosti lüdi ta prišlo, bi kaplan Stühec hiidi bili. Jas sen si misla, Stüheca se nesmi svaditi, te bi še nazadjo od sv. Miklaža odišli te pa bi Miklašofčari nikoga nebi meli ki bi v graško tagešpošto pisa, ka je grosgrüntprasica. Zato pa sen se tüdi jas napota f Cerovec na tisti špajs. Kaj prafzapraf bo, toga nan naš kaplan neso rekli. Kak sen tan po Žerovinšaki masira te sen že čflja kak so z možnari strelali, pa sen taki veda ka de ali gostüvaje ali premicja. Kda pa sen ta f Cerovec k Vrazovin priša pa vida fse puno mešnikov, te pa sen že tüdi veda ka de pret premicja kak gostüvaje. Pa sen se v obojnen zmeša! Le poshišajte! En čas sen tan sta pa nesen veda ka bi naredä, te pa naednok prmaši-rajo tak štram, ka še najč pr soldakih nesmo tak štram defelirali, tisti lidje v erdečih robačah, kres kere popi teko šinfajo, za jimi pa so prce-petali tisti mandici s kropjačami ki so za frete-ranare kršeni poti za jimi pa še prece štram nekši lüdje, ki so skoro tak vün vidli kak fajer-beri. Fajerberkari pa venda tüdi neso bili ka ja majo tisti šprcafke toti pa jih neso meli. Kda so se toti fsi postavli tan pret Vrazovoj hišo j, te pa je zleza na predgajuco. ki je stala pred hišoj — no, kaj rečete gdo ? Pr moj bogi dtiši ka nete vervali, pa resen je le — lahonjski Meško je bija. Te pa nan je on začeja prafti ka nas fse lepo pozdravla ki smo prišli slavit Stajnka Vraza ki se je pret sto leti f totoj hiši naroda pa je Hr-vaton pa Slovencon fse puno lepega znapisa. Pr moj veri sen bjja fčista s sebe kda sen cüja, ka zna Meško tak fajn gnčati. Sa gdo bi si k vragi od enega lahonjskega jüncara to misla. Kak je s tiste predgajnce doj stopa te pa sen ša k jemi pa jemi roko stisna, pa je reka, ka si nesen misla, ka zna on tak fajn gučati. On pa se je postava, pa se je po prsih vudra pa reka: „Paj Mihalek znaš, veli, poslanec Meško ne tak hem-pasti kak vün vidi". — No jas sen iemi s srca rat praf da. Te pa je še zlezlo na tisto pred-gajnco neko drügo süho slovo (ena baba je tan poleg zdiliavala „oh ti lübleni Štiihec-') pa nan reklo, ka de zaj meša. Da sen vida fse masirati k kapeli pa še sen si jas misla: „Če nič ne hasni, nič ne škodi", pa sen tüdi ša k meši. Mešo pa predgo -so meli neki fest gospot, ne ven so vuk ali medvid. No jas sen jih ne dosti gleda, da sen farnega posestva, 2. kot plačo od države, in 3. od krstov, sprevodov, maš itd. Sprevode si računi naš župnik vedno od 40 kron naprej, popolnoma pooti-postavno. Od maš dobi na dan po 3 krone. Od vsakega krsta od 60 vinarjev naprej. Za pisanje krstnega lista vsakokrat eno krono. (Zakaj pa se pustite tako goljufati? Ali nimate knjižice »Štolnina ali cerkvene pristojbine«, katero je izdala »Narodna založba v Celju«? 2e staro duhovniško geslo je: »svet hoče biti goljufan, zato ga goljufajmo!« Op. uredn.) Z vse-jni temi dohodki je pač menda župniku že poplačan trud, ki ga je v svoji mladosti posvetil »učenosti«. Gotovo je, da brez bérnje duhovniški trebuh ne bo nič manjši. To prosjačenje pri siromačekih po naši m......ski fari moramo imenovati naravnost požreš- nost in pohlep po bogastvu, in je zbirca osobito v naši fari, kjer je že odkupljena, naravnost oderu-stvo. ^ . Mfkfnètje 'zà božjo voljo prosimo naše dežčlfle poslance in odločujoče činitelje, naj se vendar enkrat odloöOQ prepove to beračenje. Če priprost be-r" • - Jz političnega Pogajanja zaradi deželnega zbora? »Narodni Dnevnik« je pred tednom dni prinesel vest, da se štajerski namestnik1 Clary pogaja s slovenskimi klerikalci za opustitev obstrukcije v štaj. dež. zboru, in da bi bili klerikalci pri volji, proti gotovim koncesijam v to privoliti. Klerikalni listi sedaj poročajo, da je ta vest »Nar. Dnevnika« gola izmišljotina. Bomo videli, kaj bo prilično v treh tednih. Ljubljana pod komisarjem vlade. Ker je ljubljanski občinski zastop ponovno volil Ivana Hribarja za župana, je vlada razpustila občinski svet in nastavila za vodstvo mestne uprave vladnega komisarja, zagrizenega nemškutarja Laschana. Tako nameravajo klerikalci s pomočjo vlade ukrotiti belo Ljubljano. Bomo videli, če bo šlo. Češki poslanci v državnem zboru bodo napravili tesno skupno zvezo in bodo odslej dajali pra-vec tudi »Slovanski Enoti«, kjer je dozdaj komandi-ral dr. Šusteršič in vse zavozil. ne zlažen, šestkrat je doj cvokna, pret kak je gor priša. Lidje so začeli: „Poslušajte, krapenski svetnik ma guč". Toti pa je resen začeja gučati, pa se ziba, pa maha tan po tistoj predgajnci kak kaki opičjak. Lidje so se pokali od smeha, on pa je le dale guča pa maha. Fsega si nesen zapona od jegovega guča, samo to ven ka je reka: „Lidje božji! Afstrija je fajn dežela! Še celo po ajzlpani se človik lehko v Afstriji zapstojn vozi, če je le kšajt pa zna švindlati. — Jas pa sen nore, pa za švindlaje prehempasti, zato pa sen kaštigo plača, kda sen se hteja po ajzlpani zapstojn voziti. Afstrija je fajn dežela!" Lidje so od režanja hripo dobli, moj sosèt pa mi je reka: „Viš taka teleta so glavni stebri kmečke zveze. To pa še je kcoj eden od tih. najbole pametnih zvezarof celega lotmerškega okraja". „Kakšni osli še so le ti drügi", sen si misla, reka pa nesen nič. Da bi o že na večer, pa sen se že cele komedije navola, te pa sen se napota domu. Pret kak še sen odiša še sen cüja, kak sta si tan dva gospoda pravla, ka je pre to škandal, kak je cela slavnost zašoštrana, pa neke od hempastih popof v pupravlalnen odbori sta si gačala, jas pa sen fsen lüden ki so tan bili v žepi fige po-kaza, pa ša domu. Samo to še sen si misla, če bi tista karuza tan spodi pot bregon znala gučati, bi neki pa neki kaplan erdeči giata. Lepo Vas pozdravla geteilte. Opozarjamo na današnji Inserat „Proda se gostilna pri Ptuju". Želeti bi bilo, da pride to posestvo v slovenske roke. O strašanskem polomu v gospodarski organizaciji na Koroškem, kateri polom so zakrivili voditelji klerikalne politike, bomo obširneje pisali v prihodnji številki. v ljudsko štetje. Župani so dobili po en komad zakona o ljudskem štetju iz 1. 1869, da bi se poučili o njegovih določbah in lažje izvrševali svoje posle pri štetju. v Pregledni (kontrolni) shodi se po odredbi ministerstva za deželno hrambo letos ne bodo vršili. Podravska podružnica »Prosvete« v Mariborn je ustanovila ljudsko knjižnico v Negovi pri Radgoni ter pomnožila knjižnico »Bralnega društva« v Lim-bušu pri Mariboru. III. Narodna zbirka dne 20. sept. 1910. Kot smo že poročali se vrši tudi letos v spomin na padle žrtve v Ljubljani „Narodna zbirka spod-nještajerskih Slovencev". Imena, žal, ne moremo spremeniti: nabrani denar ni namenjen samo v narodne, temveč tudi v dobrodelne in kulturne svrhe. Črez teden dni razpošljemo nabiralne pole in prosimo cc. nabirateljice in nablratelje, da nam tudi sedaj gredo na roko! Saj je namen, ki ga imamo, idejalen; in želimo, da vsak po svoji moči položi svoj oboi na oltar domovine in nam na ta način pripomore do enako uspelih zbirk, kot ste bili prvi dve. Klub napr. slov. akademikov v Celju. Naprodaj je lepo veleposestvo na Štajerskem z dobroidočo gostilno ob državni cesti med večjim mestom in trgom. — Pojasnila daje potov, učit Ciril Metodove družbe gosp. Ivan Prekoršek v Celju. Telefoni éna zveza Špilfeld - Ljutomer bo koncem oktobra ali začetkom novembra gotova. 200 tisoč kron brezobrestnih posojil za vinorej-ce. Iz Gradca poročajo razni nemški listi, da je sicer štajerski deželni odbor že izvršil razdelitev orezobrestnih posojil v znesku 200.000 kron (katere je dala po polovici dežela, po polovici država) — a samo na papirju, ker denarja ne more poprej dati vinorejcem, dokler ni odobren deželni proračun. Južna železnica leze v vedno večje denarne težkoče. Na jesen se pripravlja nova akcija za ozdravljenje njenih finančnih namer — in tudi nova pogajanja za stalno zvišanje tovornih tarifov. Tedaj naj govore tudi naši poslanci svojo besedo — škandalov in draginje pri tej železnici smo Slovenci do grla siti. v Vzrok letošnje peronospore. V „Si. Gosp. pravi neki brumen dopisnik, da je letos zato pe-ronospora po vinogradih, ker v klerikalnem koz janskem okraju preveč — pijejo. Dopisnik sklepa „Žalostno, toda resnično. Bog nas hudo kaznuje za naš greh, pà k letu bo še — hujše, ker ne bodemo imeli kaj pitil" v Zanimiva iznajdba. Nadučitelj g. Spende in njegova žena v Ščavnici pri Badgoni sta iz našla zanimiv mehanizem, ki omogočuje tek šival nega stroja, ne da bi ga trebalo gnati z roko ali nogo. Mehanizem omogočuje tudi ustavljenje stroja in regulacijo hitrosti. Dal se bode pričvrstiti tudi na starih strojih. Iznajditelja sta si zasigurala že avstrijski patent za svojo iznajdbo. v Razglas 10 mesečnega tečaja za mladeniče na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob Južni železnici. Ta tečaj se začne dne 7. novembra in se konča koncem augusta pr. 1. Sprejme se 24 učencev, mej temi 10 brezplačno. Drugi morajo plačati za celi tečaj 280 K v 2 poluletnih obrokih na prej. Med zadnjimi si lahko tudi nekateri izprosijo štipendije nekaterih okrajnih zastopov in po sojilnic. Za ta znesek so učenci v zavodu oskrbljeni s poukom, stanovanjem, hrano in pranjem. Knjige, obleko in razne šolske potrebščine nabavljati si morajo posebej sami. Sabo morajo tudi prinesti za celi tečaj zadoščujočo obleko, perilo in obuvalo, potrebščine za snaženje in krpanje obleke ter obuvala. Za vsprejem se vpoštevajo le prosilci rodom Štajerci ki so najmanj 16 let stari in ki so dovršili vsaj ljudsko šolo s povoljnim vspehom. Prednost imajo stareji od 16 let, taki ki so že dalj doma ali kjer si bodi pri kmetijstvu sodelovali in posebno tisti, ki nameravajo po dovršenem tečaju na domačem posestvu naprej sodelovati, zlasti če nameravajo postati samostalni gospodarji Lastnoročno pisane prošnje za vsprejem naj se vpošljejo najkasneje do I. oktobra podpisanemu ravnateljstvu. Prošnjam naj se priloži krstni list, domovnica, odpustnica, oziroma druga šolska spričevala, zdravniško spričevalo glede telesne sposobnosti za ta poklic, spričevalo o nravnosti in za deželno prosto mesto ali kako štipendijo tndi spri- čevalo o premoženjskih razmerah. s,Kateri hočejo na lastne stroške vstopiti, naj to opomnijo v prošnjah. Ravnateljstvo deželne kmetijske Šole v Št. Jurji ob juž. železnici. L Belle, ravnatelj. Celjski okraj. Zavraten napad na slov. trgovske pomočnike. Zakaj imamo v Celju policijo? V soboto zvečer po 11. uri so došli popolnoma mirno trije trgovski pomočniki g. Kolenca domov. Pred hišo g. Kolenca na Graški cesti pa so jih ravno pred vrati čakali trije nemški civilisti in 1 vojak (domobranec, pravijo, da se piše Kokol). Pomočniki niso nikomur ničesar rekli, temveč je jeden pozvonil, da bi prišel hišnik odpirat. Tu so se začeli nemški pouličnjaki kar meni nič tebi nič zaletavati v pomočnika Zemljiča. Ko jih je ta vprašal, kaj mu hočejo, so ga začeli tepsti, in jeden, menda Gratschner, je potegnil nož, da bi ga zbodel v sence. G. Zemljič se je pa umaknil in zaboden je bil v roko pomočnik pri ključavničarskem mojstru Kossärju, Peer. Misleč, da imajo Zemljiča v rokah, so ostali vrgli Peera na tla in ga še večkrat zbodli, tako da so ga spravili v bolnišnico. Zemljič je tekel proti graški mavti, kjer so ga nemčurski napadalci dobili in vrgli na tla; pri tem ga je jeden nevarno zbodel z nožem v stegno. Ravno tam So ti nemški junaki streljali; ali v zrak 'ali na g. Zemljiča, se ne ve. Znamenito je, da celjske policaje ni bilo prej Nizu, dokler ni bila cela stvar končana. Mogoče je dvoje: ali celjski policaji tako dobro stražijo, da celo tako bučnih škandaov ne sišijo, ali pa prfn-cipijelno ne gredo na pomoč Slovencem, ako jih napadajo po noči nemške barabe prav kakor navadni tolovaji. To je sedaj v 14 dnevih že tretji napad nemških barab na Slovence; pozivamo merodajne čfni-telje, naj začnejo odločno akcijo za sanacijo razmer pri celjski policiji ali pa za podržavljenje iste. Slovenci pod takimi okolščinami ne bodo mogli ponoči nikamor po mestu iti brez orožja. Ali hoče visoka štaj. namestnija še nadalje gledati take razmere v Celju? Ali želi, da bi bili Slovenci »vogelfrei« v mestu? Poročila sta se na Polzeli g. Radivoj Tu-šak, učitelj, in gospodč. Tilda Farčnikova, učiteljica istotam. Narodnemu paru želimo mnogo sreče! Dobrnske toplfce je obiskalo do 1. septembra 509 strank z 871 osebami. Iz Laškega trga nam pišejo: Veter, deževje in pa mrzli dnevi bodo odgnali te dni zadnje letovi-ščarje in kopališke goste. V našem trgu in kopališču bo zopet vse prazno in tiho —no, Sicer tudi doslej ni bilo bogvekaj življenja. Letošnja neugodna sezona je posebno hudo zadela Gunkelove toplice v Laškem trgu. Kdo bi tudi šel sam na slabo vreme in pa — v te toplice z njihovo neutemeljeno draginjo! Podražile so se kopeli za enkrat toliko, sobe so navzlic svojemu staremu pohištvu tudi drage, in še dražje se ti zaračunajo, ako si tako predrzen in greš večerjat v trg mesto v kopališko »restavracijo«. O tej bi se dalo marsikaj povedati! Obrtniki v trgu res od toplic prav nič nimamo. Želeti bi bilo, da bi prišle naše toplice v druge roke — morda bi se potem povzdignile in prinašale zares koristi trgu in okolici. Iz Vranskega. 28. avgusta ponoči sta došla dva kmečka fanta iz jeronimske občine na Vransko, in sta klicala, oborožena s palicami, vranske fante »na korajžo«. Stražnik Ban je hotel prefiirijivca odpraviti, a fant Slapnik ga je zbodel z nožetn v levo roko. Sv. Štefan blizu Šmarja. Ko sem nekega dne šel mimo nekega gaja in premišljeval, zakaj se vendar klerikalci in liberalci tako črtijo, me pa vzdrami iz moje zamišljenosti žensko govorjenje. Postanem pozoren. Marsikaj so se pogovarjale, zraven pa objemale kakor dva mlada mucka. Menile so se, kako bi te kljubostne liberalce odpravile od Sv. Štefana in kako bi vsem čitateljem „Nar. Lista" ogrdile ta napredni list. Veste, ljuba dekleta ali žene, ne skrbite preveč za take stvari, katerih še ne razumete. Rajši ko za take stvari skrbite raje, da boste s svojimi v lepi slogi živeli, n. pr. Z. K. s svojo svakinjo, druga s svojim možem, in bodite rajše ponoči; vsaka na svojem domu, kakor pa da se po tujih hramih potičete. — Za danes naj zadostuje to, ako ne bo nič boljše, bom pa drugokrat bolj ostro streljal. Neki ženki, ki je danes še nočem imenovati, pa svetujem, naj nikar svojega moža okoli ne sramoti in tako zakonskim ljudem slab zgled daje. Sv. Stefančan. Celjski Ciril-Metodovi podružnici ste poslali CMD 500 kron (dar si. Južnoštajerske hranilnice), ta zavod je te dni tudi nakazal naši šolski družbi 3 X 200 kron. — Priporočamo v posnemanje! v "iz Hrastnika. Že preteklo leto smo apelirali na občino, naj stori potrebne korake, da se poštni urad prestavi v sredino kraja iz krištofske občine (mi nismo zahtevali, da se ustanovi še ena pošta!) čemur je bilo poštno ravnateljst o odločno nasprotno. Naj bi se ravnateljstvu stvar pojasnila, pa bi morda šlo. Iu poštna uprava naj vpraša tudi Slovence, n. pr. slovenske trgovce, slovenska društva, ki imajo obilo poštnih pošiljatev, šolo itd., ne pa onih, ki so stvari principijelno nasprotni, ker, no, ker smo Slovenci prvi zahtevali to prepotrebno premembo. Pripomnimo tudi, da je prostor na razpolago, če bi se hotelo pošto prestaviti. Ali naj utemelimo resničnost te potrebe? Vsak malo težji zavitek, ki pride po pošti, nas stane včasih po celo krono več, ker moramo poslati ponj na periferijo kraja. Kako pridemo do tega ? In en dan pobira pismonoša iz nabiralnikov ob pol 9. uri, drng dan zopet ob 10. uri itd., tako, da človek nikdar ni gotov, ali se bo njegovo nujno pismo že odposlalo ta dan dalje, če ga vrže v nabiralnik, ali ne. Res razmere , ki jih ni najti niti v hribovskih vaseh, ne pa v velikem industrijal-nem kraju. Mi prosimo in pozivamo torej slavno trboveljsko občino, naj ukrene potrebne korake, da se pošta prestavi v sredino kraja Hrastaik, dotlej da se to zgodi, se naj pa na poštni nabiralnike napiše čas, kedaj se pisma zbirajoča ta čas se naj tudi strogo drži. Zelo ustreženo bi bilo, če bi se dostavljala pošta tudi popoldne^ poštnem vlaku. Po našem mnenja bi se 'aio/da namesto opoldne dostavljalo ob 5. uri, če ni mogoče trikrat na dan. Upoštevajte opravičene naše želje! v Iz Št. Jurja ob Taboru. V Ojstriški vasi je zopet začel razsajati legar. Zboleli ste že dve osebi. Minulo zimo so ga imeli v tej vasi polnih 6 mesecev. Iz Ponikve ob Juž. žel. Zadnji nedelji je bilo pri nas bolj živahno kot navadno. Prvo nedeljo je priredila naša podružnica Ciril-Metodove družbe letos že drugo veselico z igro »Ne kliči vraga«. Prišlo je bilo lepo število zunanjih gostov, posebno iz Šentjurja. Pogrešali smo pa domače može. Ugibalo se je o vzrokih, toda pravega ni zadel menda nihče. Naš župan se to pot ni odpeljal, veselice se pa tudi ni udeležil. Mogoče ga bomo imeli čast pozdraviti na prihodnjih naših zborovanjih in veselicah, ko ne bo več župan. Sicer pa s starimi ni več računati. So starokopitni in ošabni. Društveno življenje jim je neznana stvar. V gostilne zahajajo sicer radi, posedajo tam po cele dni in se ga nalezejo, da je veselje. Za kako pametno stvar jih ne dobiš in če bi jih z bikom vlekel na shod. Ponikovljani so res nekaj posebnega. Pa ne morda samo takozvani liberalci, ampak tudi podrepniki niso veliko boljši. To je pokazal mla-deniški shod, ki so ga priredili minulo nedeljo klerikalci. Priprave velikanske, slavolok, slovenska, cesarske in papeške zastave, mlaji, vse je pričalo, da se kuha na Ponikvi nekaj posebnega. Ne glede na slabo vreme je končal shodek mladeničev, ki so se dali namestovati po ženskah, prav klaverno. Prišel je župnik Gomilšek in govoril veliko — nepristop-nim ponkovškim ušesom. Prišel je general klerikalcev, pater Korošec,^ udrihal po celjskih liberalcih, da je bilo groza. Mladeniči v ženskih krilih so ga gledali in poslušali z nastežaj odprtimi ustmi — to je bilo vse. Potem je govoril še ponkovški fant in nazadnje se je razkoračilo »cvetje slovenskega naroda«, naš kričavi poslanec Vrečko. Komaj je odprl usta, so jo poslušalci popihali. Verjetno, dober želodec mora imeti, ki more njegove klobasarije prebaviti. Videli smo tudi nekaj šentjurskih fajerberkar-jev, zelo čudnih postav, ki so vse, samo ognjegasci ne. Prireditelji tega shoda so menili, da bodo to nedeljo nekaj zgodovinsko važnega uštimali. Kajti naročili so si iz Celja fotografa Lenza. (Natančno po geslu »Svoji k svojim«. Op. uredn.) Cim dobim kako sliko, pošljem uredništvu slavne gsihte na ogled. In nazadnje je bil konec vsega, kakor povsod. Gospodje duhovniki so se umaknili v farovž, da si okrepijo duše in trupla. Za njimi je capljal tudi poslanec Vrečko. Udeležniki shoda, možje in žene, fantje in dekleta, pa so se razšli po gostilnah, ki so bile to nedeljo nabito polne. Da bi bilo Koroščevo zabavljanje nad liberalci kaj škodovalo, ni bilo opaziti. Kajti katoliški mladenič je sedel poleg liberalne mladenke in narobe tako lepo in so se parčki tako dobro razumeli, kakor angeljci v svetih nebesih, katerih nam liberalcem duhovniki ne privoščijo. Na zborovališču je ostal samo pomočnik fotografa Lenza in jokal neprestano. Mojster je bil namreč strogo naročil, da mora izterjati od župnika 20 kron, od kaplana pa 51 K, ki sta jih ostala dolžna, ko je prišel fotografirat župnika in njegove goste povodom njegove sedemdesetletnice. Fant je jokal do kolodvora, ker ni mogel mojstrovega ukaza izvršiti. Iz tega poročila vidite, celjski liberalci, da ni bilo na Ponikvi nič hudega. Ciril-Metodova podružnica je položila blizu 40 K domu na aitar; klerikalni mladeniški shod pa je napravil našim gostilničarjem ter fantom in dekletom prav dober dap. >; «3 t Kako postopajo celjski nemškutarji s slovenskimi kmeti na celjskem trgu? Tržne razmere same na sebi so v Celju take, da ima vsak mitničar menda pravico suvati in psovati slovenske prodajalce. O tem bomo enkrat spregovorili obširneje in resno. Pa tudi nemškutarski odjemalci sami se obnašajo proti našim slovenskim kmetom tako, kakor bi bili ti njihovi hlapci. Nabaše si vam taka celjska dama, ko je najboljše iz koša izbrala po mili volji, polno košaro, če ji pa ni cena po volji, pa zmeče zopet vse nazaj in tako težko pridelano blago le kvari. Potem pa še povrh tega opsuje prodajalca za bindišarja itd. Tako postopanje si bomo kratkomalo prepovedali. Toliko moči, gospodje, imamo danes v bližnji in daljni okolici, da organiziramo vse te kmetovalce, ki nosijo na trg, v prodajalne zadruge, in če že ravno hočete, se vam zna res zgoditi, da bomo v pravem pomenu besede izstradali to celjsko nemškutarsko gnjezdo. Zato pamet in obnašajte se proti našim kmetom kot ravnopravnim državljanom! Od Sv. Jurja ob Taboru. Ko je bil pred meseci tukajšnji župnik Zdolšek za svoje »plodonosno« delo odlikovan z nezasluženim križcem, se je beračil po fari denar, češ, da se mora tako izvanredno odlikovanje proslavljati z največjim pompom. Nabrala se je v to svrho večja svota — slavje je izostalo — denar pa je izginil neznano kam, — v katero nikdar polno malho. Zahtevamo, da se dotični »mili darovi« porabijo v dobrodelne namene in .prepričani smo, da se gospod župnik Zdolšek, ki ima več tisočakov kakor let, strinja z našim predlogom. Mislimo, da bi bilo človekoljubneje delo, ako se nabrane svitle kro-njpe sorazmerno razdele med občinske ubožce in porabijo v nakup oblek ubogim učencem, nego da se razmetavajo v take brezmiselne stvari. Kaj porečete še vi, gospod župan Lesjak k temu? Skrbite kot »vzor« županov, da se naši želji ustreže in tudi temu, da izostane čukanje ponočnjakov Čukov, ki moti utrujeno prebivalstvo v spanju, kakor tudi premetavanje čebelnjakov, sicer se uresničijo besede: »In spet se oglasi jih sto, Lesjak nam županil ne bo.« Iz Noveštlfte pri Gornjemgradu. Znani nemirnež pri Novištifti se je zopet razsrdil, kajti napisal je cele tri dopise za »Slov. Gosp.«. Seveda v njih zagovarja »miroljubne, trezne« in klečeplazne klerikalce. Po liberalcih pa udriha, da je veselje. Posebno g. nad-učitelja I. Kelca si mora posebej privoščiti, kateri pa očividno prezira njegove surove napade. In to je tudi prav. — Pravi, da g. župnik ni kriv, ako je žga-njepitje tako razširjeno, ker je šele 4 leta tukaj. Ali tega tudi ne morete zabraniti, da bi se tik cerkve v cerkveni hiši pogubonosno žganje prodajalo? Potem imate malo upliva. Bržčas ga Roter iz kake klošter-ske fabrike naročuje, potem se pa že sme v cerkveni hiši točiti. Bo treba okrbeti, da bo financar bolj pazljiv na to šnopsarijo, ker nima dovoljenja, da ga notri pijejo. Omenja tudi, da so v tteki napredni hiši prepiri. G. župnik, ali ni to v vaši župniji? Ali ni potem tudi vaša dolžnost, dotične ljudi poučiti? Dolžnost duhovnika je vendar, med farani delati mir, ne pa prepir. Tudi piše, da naj bi se liberalci katekizma učili, da bi potem znali spoštovati svojega dušnega pastirja, kateri baje tako lepo skrbi za naš dušni in telesni blagor. O tem pa dvomimo. Ali skrbi za dušni in telesni blagor svojih faranov človek, kateri pošteno ženo obrekuje, ji očita nemoralno življenje, tako da njen mož to celo v Ameriko zve, česar posledica je, da mož začne dvomiti o njeni zvestobi, in je srečno zakonsko življenje končano? Tudi o tožbah piše. Resnica pa je: G. nadučitelj je tožil neko deklo, od katere se je g. župnik ponižal dosti fnarnov sprejeti. Prišla pa je ona g. nadučitelja prosit odpuščanja, in je ta tudi ocjpustil. Da Muzovka župnika ni tožila? Resnica je to-le: Ona je šla k sodniji, da bi tožila, a svetovno znani sodnik Grebene jo je nahrulil, češ, da on tožbe ne vzame. Zakaj? Pristranost! Sreča, da njegova slava gre k zatonu. Ako bi ona tožbo vložila-po kakem odvetniku, bi g. župniku slaba predla. Bodite miroljubni, ne delajte zdražbe, pustite politiko, s katero ste se že neštetokrat blamirali, držite se svojega poklica, in dobri si bomo. Obnašanju pa, kakoršnega ste zdaj, bomo zmiraj nasprotovali, ker trmoglavosti vaši se nikdar ne uklonimo. Nekje pa je zapisano: »Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe!« In tudi: »Moje kraljestvo ni od tega sveta«. G. župnik, premišljujte te besede in ravnajte se po njih, potem vas bomo spoštovali. Od Sv. Štefana pri Šmarju nam pišejo, da očka Pungaršek, odkar so bili v »Narodnem listu imenovani poleg Jesihovke, strašno delajo zoper naš list. Nam je to sicer vseeno, ker so bile že hujše moči v boju proti našemu listu kakor so oče Pungeršek, pa nas še ni konec. Zato smo tudi zdaj brez skrbi. Mislimo pa, da bi bilo prav pametno, ko bi se ne razburjali, in bi pustili naprednjake pri miru. Sicer bi znali enkrat priti gori k Štefanu in vprašati za razne račune. Razumeli?? Ne bomo kar tako meni nič tebi nič pustili gospodariti samo par oseb po mili in dragi volji! Pravica in resnica — je naše načelo, in če je to okmu prav ali ne! Iz cinkarne v Gaberju nam pišejo, kako nesramno se postopa po dovršenih volitvah z ubogimi že itak čisto izčrpanimi delavci. Pri tem se posebno odlikuje neko ubogo „nemško" člo-veče, ki sliši na ime Rešetar; rojen je baje • v leseni bajti nekje pri Črešnjicah. Ta ubogi človek se je na dan volitev celo tako daleč spozabil, da je rekel svojim sotovarišem, koje pozna dobro kot može poštenjake druge vrste kakor je on sam, besede „Nur fest deutsch angreifen". Ker pa njegovi zavedni tovariši niso volili nemčurjev ampak se storili kot pravi možje svojo dolžnost, se to revše sedaj hoče nad njimi znašati in jih v svoji neumnosti šikanirati. Za to nam pa bode pač kmalu pošla potrpežljivost in ukrenili bodemo druge korake, da se temu možiclu primerno posveti. Tudi g. Vinka Hölcelna opozarjamo, naj opusti razne neslanosti napram delavcem in tudi agitiranje za presnažno gostilno Lasmance, drugače še tudi njega kaj neprijetnega zadene. — G. rudarskega svetnika pa prosimo najvljudneje, da te šikane, katere se vršijo biez njegove vednosti v interesu vseh delavcev odstrani, kajti kot delavci državnega podjetja bi morali biti pač vsi jednakopravni. Prizadeti cinkarnarji. Na Vranskem je umrla dne 30. m. m. gostil-ničarjeva soproga Ana Lukman, rojena Žgank. Bila je vrla žena, zlata mati. Naj v miru počiva! skrbna gospodinja. Ivan Hribar, bivši župan Ljubljane e to, smo mirno pričakovali nedelje, kajti upali smo, da je uspeh gotov. In nismo se varali! Prihiteli so gostje in Sokoli od vseh stranij, vrla sokolska društva iz Krškega, Brežic in Rajhen-burga so telovadila, da je še lajik občudoval samozavesten nastop in precizno izvajanje vaj. »Ko vidimo te čvrste postave, te jeklene mišice, nam nehote pride na misel, da v tako zdravem telesu mora bivati i zdraya duša! Prišle so tudi dične krške sokolice, katere je nepotrebno hvaliti, ker so po svojih nastopih itak dobro znane. Med gledalci pa smo opazili nekaj prav veselega, a nekaj tudi žalostnega. Vesel je bil pojav, da so tvorili pretežno večino gledalcev kmečke fantje in dekleta, ki se niso ustrašili hudih kaznij, s katerimi so jim grozili dobro (boljše : slabo) znanj elementi; žalostno pa je bilo to, da ljudstvo še ne zna v polni meri ceniti takih sokolskih prireditev. Temu bi bilo seveda samo pomoči s tem, da bi se tudi pri nas na Vidmu bolj pogostokrat kaj enakega priredilo. Po telovadbi je bila prosta zabava, srečolov, ples itd. Uspeh je bil tukaj velepovoljen. Glavnih zaslug za to so si stekle narodne videmske dame, med katerimi sta si gospa Marica Kruharjeva in g. Piškurjeva pridobili vsled svojega neumornega dela častna mesta. Enako mora pohvaliti vsak požrtvovalnost gospice Arnšekove, Runovčeve in Švigljeve, kakor sploh vseh gospa in gospodičen, ki so skrbele za to, da se je vsem gostom pokazalo, da so nam mili in dragi! — Videmčani pa smo ponosni na vspeh prve naše sokolske slavnosti. Raj h en brniški kaplan Tratnik, o katerem smo svoj čas poročali, da je hotel razbiti ustanovno zborovanje Ciril - Metodove podružnice ▼ Podsredi, je imel sedaj priliko se radi svojega neiepega obnašanja na tem zborovanj® zagovarjati pred sodiščem v Kozjem. Prosil je po svojem zastopniku za poravnavo g. potovalnega učitelja Prekoršeka, ki je v to tndi privolil pod pegojem, da plača kaplan Tratnik 40 K za C. M. D., izjavo v „Narodni Dnevnik" in vse stroške. Iz Brežic. Mnogo se je že pisalo o zapostavljanju slovenščine in nemškutarjenju pri brežiškem okrajnem glavarstvu, toda vse zastonj. Zdi se nam, da se gospodje iz slovenskih strank očividno norčujejo. Baronu Steebu se niti ne zdi potrebno, da bi slovensko pisane vloge slovensko reševal. Dvojezične tiskovine se izpolnjujejo le nemško. Tako so se odposlali lani in letos plačilni nalogi za vojaško takso izpolnjeni le v nemškem jeziku, dočim so bili prejšnja leta izpoljnjeni le slovensko, saj drugače tudi biti ne morejo, ker v tem okraju Nemcev sploh ni. Par nemškutarjev v Brežicah ne pride v poštev. Isto je bilo tudi s pozivnicami k naboru. V okraju, kjer s« izključno slovenski naborni obvezanci, se pošljejo pozivnice nemško izpolnjene. To navado je upeljal kancelist Jantscher, znani prijatelj mestne policije. Sicer od človeka, ki se druži z zloglasnim občinskim tajnikom Schallonom, kaj drugega ne moremo pričakovati. Skrbeli pa bomo, da nas človek brez vsakega značaja, ki si je svoje znanje pridobil še le pri vojakih, tam takorekoč se učil pisati in brati, ne bode na tak način žalil. Odslej se bodo take tiskovine dosledno vračale. Dolžnost nabornih obvezancev je, da v slučaju, ako dobe nemško izpolnjeno pozivnico, isto takoj kot nerazumljivo vrnejo. Gospodu kancli-stu pa svetujemo, da si kaj takega več ne dovoli, ako hoče, da se bomo mirno gledali. Zabukovje. Še nekaj o »veleučenem« abiturijenti! Vrečku in njegovem značaju: Ko je napravil maturo, prosil je, naj se napiše v njegovo izpričevalo, da je rojen v Podgorju, ne pa v Zabukovju, ker ga je sram, da je iz Zabukovja (boji se namreč, da bi mu kdo ne rekel Zabikovc). Tudi se je bahal, da ne bode hotel imeti v Zabukovju nove maše, ampak v Sevnici. (Govori pač, kakor bi imel novo mašo že v žepu.) Koncem njegovega volilnega shoda v Zabukovju pa se je vršil sledeči prizor: Oče našega kandidata za teologijo je nevoljno pogledal sina in mu rekel: »Ti, pusti od sedaj Zabukovje pri miru in se brigaj za teologijo. (Jako pameten nasvet, pa re vemo, če bo kaj izdal!) Novo mašo boš pa v kateri drugi cerkvi imel, ne tukaj.« Nto se oglasi Bauman Alojzij rekoč: »Kaj zato, smo prebili do sedaj na hribu, ker nismo imeli nove maše, bodemo tudi v tem slučaju; zato se še hrib ne bo podrl.« Navzoči so se glasno krohotali. Kar se tiče nove maše Vrečkove, je splošno ljudsko mnenje (ljudski glas božji glas, kaj ne, g. Vrečko?), da bode težko kedaj novomašnik, ker nima zato poklica, ampak ima prerad punce, dasi te za njega ne marajo, ker je preveč vsiljiv. To je tudi sam potrdil v Sevnici v navzočnosti več oseb rekoč: Ce punce za njega ne marajo, lahko dob: učiteljice. Kako tudi te o njegovem značaju sodijo, vam navedemo iz pisma neke pametne in inteligentne gospice sledeče: »Od kake inteligence pri bahaču Vrečkotu še govora ni. Poznam dosti dijakov, ki kaj več razumejo, pa se ne ponašajo tako. Ta pa komaj naredi maturo, se že hoče delati slovitega in imenitnega moža. Bo še precej vode izteklo, predno bo iz tega gospodiča res gospod, najbrže pa nikoli. Dal Bog, da bi bilo malo takih duhovnikov, kakor bo znabiti g. Vrečko!« Sicer smo mnenja, da še morda v semenišče ne bode sprejet, če pojde kašo pihat. Ce ga pa v semenišče sprejmejo, posvetiti hočemo še bolj v temo, da bode pomnil, kako je prišel v Zabukovje delat zdražbe ter da bode ravnateljstvo mariborskega semenišča natančneje poznalo vzor-zna-čaja in morda bodočega bojevnika svete katoliške cerkve. Sv. Bolfenk pri Središču. Kako patriotičen je naš „kardinal" Zadravec, priča dejstvo, da je na dan osemdesetletnice našega prevzvišenega vladarja po „tihi" maši, ko se je začela intoni-rati cesarska himna, pobegnil izpred altarja, kakor da bi ga pičil gad. V vseh drugih cerkvah se je služila ta dan slavnostua maša in so duhovniki bili vsaj to leto toliko obzirni, da so ostali pred oltarjem, dokler se ni izpela cesarska pesem. Našemu župniku se seveda to ni zdelo vredno, ampak je po stari navadi s svojo neotesanostjo žalil patriotični čut šolske mladine in vseh navzočih. Naj bi storil to kak uradnik ali učitelj, takoj bi ga smatrali kot veleizdajalca in ga obesili na prvi klin. Dasi ta župnik že ves čas svojega bivanja pri Sv. Bolfenku tako postopa in se je to že tudi javno ožigosalo, se vendar dosedaj še ni ničesar ukrenilo. — Radovedni smo, če bo uradna oblast tudi letos spregledala to nepatrio-tično postopanje našega „kardinala". Sv. Bolfenk pri Središču. V Lačevesi je umrla pred kratkim na zastrupljenju krvi, ker se je urezfila s srpom v nogo, mlada gospodinja Marija Stampar roj. Trsteniak. Zapustila je štiri majhne ut,roke. Žalujočemu možu in starišem, ki so zgubili edino hčerko, naše iskreno sožalje! Črnogorska kraljeviča Mirko in Danilo Iz Središča. Po nemarnosti starišev, ki so krivi, da njihovi otroci pridejo do žveplenk, zgodila se je v nedeljo, dne 28. m. m. popoldne nesreča. Pogorelo je gospodarsko poslopje, nekdaj last Marije Dečko, zdaj last središke kapele, po-drnžne cerkve. Hitri pomoči ognjegascev iz Središča in okolice se je zahvaliti, da se ni užgala tndi hiša in hlevi. Ko bi se zadnje zgodilo, užgale bi se še tri ali štiri hiše z gospodarskimi poslopji vred in tndi cerkve bi ne bilo mogoče rešiti. Umrl je v torek zjutraj v ormoški bolnišnici Jakob Košak, bivši kaplan pri Veliki Nedelji Pokojnik je bil rodom Ljubljančan. Pobrala ga sušica. Iz Žetal. Po dolgem odmoru si je dovolil naš dični potovalni učitelj g. Pirstinger zopet malo šale z našimi ukaželjuimi posestniki. Dal je namreč oznaniti v nedeljo 4. t. m. po rani maši, da pride danes v pondeljek ob 10. uri dopoldne v Žetale in da bo predaval o vino- in sadjereji. — Zbralo se je res nekaj mož ob določenem času v gostilni g. Berlizga, a prešla je deseta, enajsta in celo dvanajsta ura, a koga — ni bilo — gosp. Pirstingerja! Možje so godrnjali in vpraševali drug drugega, kaj naj to pomeni, in ali je dovoljeno možu, ki je od naših žuljev plačan, da se iz uas norčuje. Mar misli g. Pirstinger, da imajo naši kmetje toli časa na razpolago, da se jih lahko za nos vodi kakor njemu drago?! Ali bi ne bilo bolj umestno, da bi se predavanja na kmetih vršila ob nedeljah in praznikih, da bi se ljudstvo, ki pride k maši in po raznih opravilih v Žetale, lahko udeležilo predavanj ? — A kaj je g. Pirstingerja na tem, ali ga pride kdo poslušat, ali ne, samo, da so kilometri na papirju! Ob nedeljah in praznikih pa je na Slatini bolj „luštno"!? Kaj ne, g. Pirstinger? v Iz Št. Janža na Dravskem polju. Te dni nastopila jeden visokošolec in jeden učitelj s čol-ničem potovanje po Dravi in Donavi do Belgrada. Obljubila sta, da bosta pošiljala poročila s tega zanimivega in precej drznega potovanja. Pomanjkanje brzojavnih uradov v Halozah. Iz Ptuja nam pišejo: V celih Halozah s svojim velikim vinskim prometom nimajo niti jedne brzojavne postaje razun zavrčke! Lahko bi se ustanovila n. pr. pri Sv. Barbari v Halozah in še drugod. A na eni strani nočejo občine ničesar prispevati, na drugi pa se poštarji sami branijo takih postaj ravno tako kakor nastavljanja pismonošev. Tako se zgodi, da važnih pisem in vesti ne dobimo pravočasno v roke; lahko bi trdili, da smo iz Berlina lahko preje obveščeni o kaki stvari kot iz bližnjih Haloz! Prometne zveze se danes na Sp. Štajerju na škandalozen način zanemarjajo. Ni brzojavnih ne telefoničnih zvez — prav kakor da bi tudi mi ne bili avstrijski davkoplačevalci in državljani! * $lov«tijtgraf|j oHraj. Iz Velenja. Tukajšnja šulferajnska šola se bode baje letos razširila v dvorazrednico. Kakor slišimo, se že »Maks!« zèlo veseli na to, kajti mastni judeževi groši se bodo na ta način podvojili. Dober tek! Iz Velenja. Kakor piše zadnji »Slov. Gosp.«,-se je v Št. Andražu pri Velenju veselica, katero je priredilo tamkajšnje izobraževalno društvo, baje vrlo dobro obnesla. Vprašamo dotičnega dopisnika, kaj pa je z gospodi dr. Verstovškom, Pušenjakom i. dr., katere ste že več mesecev poprej vabili na to slavnost, da vas niso posetili? Št.-andraški g. župnik se je celo odpeljal isti dan! — Prav si govoril, kmet B., ko si omenil: »Ja, ko so bile volitve, so ti gospodi zmerom lazili po Št. Andražu in nam obljubljali nebesa na tem svetu; pri najhujšem vremenu jim ni bila pot pretežavna; a zdaj, ko smo jih tako prosili, da bi tudi prišli se med nas veselit, so pa pokazali, kako nas marajo.« — Kmetje, čas je že enkrat, da se spametujete! Soštanjske mladenke prelože svojo veselico v prid „Sokolskemu domu" na 11. t. m., ker se vrši 8. t. m. prireditev v prid Ciril-Metodove družbe v Mozirju. KonjižHi okraj. Iz Konjic. Cenjenim čitateljem slovenskih listov bo še gotovo v spominu polom - konkurz klerikalnega konzuma v Konjicah, kjer so razne pohlevne ovčice plačale za blagoslovljeno farško malho nekaj sto svitlih kronic. Osel gre samo enkrat na led, pravi pregovor, a naši klerikalni kmetje so šli kaplanu Viktorju Pregleju in za Konjice znano prezaslužnemu, značajnemu uskoku Pušenjaku še drugič na led in ustanovili so si kmečko hranilnico in posojilnico, kjer uradujeta vzajemno oba č. gg. kaplana Preglej & Jurhar. To še ni nič čudnega, a čudna in preznačilna je izjava g. arhidijakona Hrastlja napram konjiškemu nemčurskemu županu, da se je ta posojilnica ustanovila kot konkurenčni zavod samo slovenski liberalni posojilnici, ne pa nemški hranilnici in Vorschussvereinu! Sramota, izdajice narodove! \se to pa seveda odobruje prevzvišena ekscelenca škof dr. Napotnik, ki pripušča, da je bila posojilnica „vkvartirana" najprej v kaplaniji, zdaj pa v cerkveni hiši. Gotovo je, da je ta cerkvena krama-rija prinesla gosp. Hrastlju arhidijakonat in red Franca Jožefa! £jtttomer$Ki okraj. v Iz Ljutomera. Ponesrečil se je 9. avgusta pos. Ivanjšič iz Radomerja, ko je vozil vino po radomerski cesti v Ljutomer. Ko mu je prišel nek voz nasproti, se je počel Iv. izogibati, a je prišel na kup prodeca. Hotel je voz podržati, a teža ga prevzame ter pade nanj. Revež se je pri tem tako zelo poškodoval, da je v 6 dneh po hudih mukah umrl. Rajni je bil mož poštenjak, dober oče svojih otrok pa tudi siroti. — Bil je tadi varuh tukajšnjemu tržansk. sinu (siroti) Janezu Štuhecu. So-rodnica je predlagala 3 vrle može tržane, na katere se naj si. sodnija pri izbiranju novega varuha ozira. A ta hoče pri tem politiko tirati. Ker je bila zapuščina Štuhečeva v slov. rokah, bi nam jo radi iztrgali. Dobili bi s tem 1 volilni glas, hišo pa bi radi prodali in jo spravili v nemške roke. Hiša je namreč na krasnem prostoru pri cerkvi. Vsi Slovenci smo razburjeni nad takim postopanjem. Varuštvo bi rada sodnija ozir. občina izročila nekemu usnjarju Sinigojo, ki je naš hud narodni nasprotnik. O gospodarstvu pa nima mnogo pojma. Gre se samo zato, da nam iztrgajo zopet jedno posestvo. Bomo videli, kaj g. Bicek ukrene! K škandaloznim razmeram na južni železnici. Na postaji Križevci pri Ljutomeru je zahteval posestnik Josip Rep iz Logarovec štiri vozne listke v Ljutomer. Postajenačelnika Melcherja je nadomestoval neki Kristjan Pleschberger, kateri je slovenskemu kmetu grobo povedal, da on ne razume slovensko, da je uradni jezik železnice nemški, in ko mu je g. Rep povedal, da so Križevci vendar čisto slovenski kraj, in da je železnici slovenski denar ravno tako dobro došel ko nemški, je Pleschberger okence kratkomalo zaprl in ni dal g. Repu na zahtevo niti pritožne knjige. Take stvari se gode v slovenskih Križevcih na slovenskem Murskem polju! Nujno potrebno je, da se po.vsod nabira gradivo proti sedanji upravi južne železnice in njenemu postopanju s Slovenci, da se more začeti na kompetentnih mestih odločna akcija. Slovenci, govorite povsod z uradniki južne železnice slovensko! v T Ljutomeru dobe s l.febr. 1911 elekrično luč. Centralo postavi avstr. družba za Benc-motorje. v Iz Ljutomera. Kakor znano, so bile pri nas občinske vulitve že 12. maja t. 1. Prva seja novega odbora je bila še le 31. avgusta, pri kateri se je zvolil novi župan — notar g. Thurn. Pri izvolitvi 3 svetovalcev se nemška večina nikakor ni hotela ozirati na slov. manjšino. Jednega sve- tovalca bi nam že lahko privoščili. Hočemo si to kulantnost dobro zapomniti. — Odstopivšemu slov. odborniku g. Misjn je izrekel župan najtoplejšo zahvalo, ker je deloval z veliko vnemo v blagor občine v gospodarstvenih zadevah. Novi odbor ima izpeljati električno razsvetljavo. Mariborski okraj. v Izžrebani porotniki za tretje porotno zasedanje v Mariboru. Glavni porotniki: Aleks. Mydlil, trgovec, Feliks Novak, trgovec, M. Parti, klepar, V. Seiler, zlatar, F. Tschutschek, trgovec, vsi v Mariboru; Franc Plój, kmet, Zg. Porcič; K. Golob, krčmar, Zg. Senovo; Fr. Freiham, pos., Št. Ilj; Jožef Lorber, pos., Malečnik; I. Schlick, pos., Hrenca; Jem. Ferk, pos., Podigrac; Iv. Krenn, pos., Plač; Fr. Nekrepp, pos., Rožpoh; L. Pretz pos., Špičnik; Fr. Urbantschitsch, pos., Vilkom; Fr. Wollmayer, pos., Vurmat; Fr. Ferlinc, pos., Selnica v. M.; Jož. Reiter, pos., Cršak; Fr. Glaser, pos., Ruše; M. Koren, pos., Morje; S. Seveda, pos., Tezno; Ant. Martschitsch, Slov. Bistrica; P. Novak, Slov. Bistrica; Fr. Osebek, Jelovec-Makule; Ad. Schramke, trg., Franc Vressnig, dimnikar, oba v Ptuju; Gv. Högenwarth. trg., Sp. Breg; Fr. Pav-linič, Loperčice; Anton Maieritsch, čevljar, Ant. Skorčič, gost., oba v Ormožu; Iv. Veselič, trg., Velika Nedelja; Fr. Horvat, gost., Središče; Jož. Farkaš, trg., Št, Juri ob Šč.; Al. Hibler, trg., Polički vrh; Fr. Mravlak, velepos., Sv. Ant. na Poh.; Andr. Grögl, gost., Arlica. Namestniki : Jožef Ant-loga, Al. Baier, Rud. Blum ml., Karl Fritz, Anton Gollner, Jož. Hitzel, Ant. Jellek, Pav. Kammerer, Avg. Krois, vsi v Mariboru. T Ciršaku v šentiljski župniji ustanavljajo Nemci novo šulferajnsko šolo. V Ciršaku je 70% slov. prebivalstva. Novi šoli se upirajo baje celo pošteni Nemci. Nasilni kaznjenec. V Mariboru je odsedel neki Martin Čerton iz Pliberka na Koroškem daljšo zaporno kazen. Nato so ga mislili spraviti po odgonu v domovino nazaj. Ko je pa prišel s svojim spremljevalcem na celovški kolodvor, ga je zbodel naenkrat z nožem v roke in zbežal. Nekega moža, ki ga je zasledoval, je udaril s ključem v obraz. Doslej ga še niso dobili. il. sept. v Maribor! Klub napoditi pipec v Mariboru priredi ta dan velikansko narodno svečanost v „Narodnem domu". Koncert, gledališka predstava, ples. Maribor: To pa to, vam pravim, jaz, »Narod..i Pipec«, da se 11. septembra hočem pošteno naplesati in razveseliti. Mislite, da ne!? Le čujte! Koncert »Glasbenega društva«, pevski odsek »Čitalnice«, so-lospevi gospe Družovičeve, burka enodejanka in ples ples — ples. Pa recite, da bi se ne razvedril, vkljub žalostnim razmeram v beli Ljubljani, ki mi belijo lase. Umrl je v Kaniži pri Jareniui posestnik Ivan Znpanič, star 78 let. Lov na nevarne cigane. Iz Maribora poročajo: Od julija meseca tekočega leta do zadnjih dni, je bilo v okrajih Konjice in Slovenjgradec izvršenih več predrznih vlomov. Vlome so izvršili cigani Nikoli-čeve družbe pod poveljstvom glasovitih vlomilcev Jožefa in Mihaela Nikoliča, ki sta 19. julija t. 1. pobegnila iz kaznilnice v Lepoglavi. Ljudje so ju ope-tovano videli v obleki kaznjencev. Ta ciganska tolpa že leta in leta nadleguje ljudi po Kranjskem, Primorskem in Štajerskem; člani te družbe imajo domove na raznih krajih Hrvaške, so pa doma iz Novega Mesta. Po dnevu so bili cigani vedno skriti v gozdnih skrivališčih, ponoči pa so se klatili okolu kmečkih domov. Cigani so imeli urejene signale z lučicami pa tudi druge signale. Preplašeno prebivalstvo je strazilo cele noči svoje domove in večkrat prepodilo cigane, ki so strašili ljudi tudi z po cestah raztrošeni-mi listki, na katere so napisali razne grožnje. Te dni je posestnik Pušhik v okolici marenberški nevarno obstrelil orožnika Presečnika, ki je hotel Pušniku povedati, da je njegova krava na prostem. Pušnik je mislil, da se mu bliža cigan. 40 orožnikov je te dni zasledovalo cigane, nanje tudi streljalo, stražilo kmečke hiše, a cigani so se vedno pravočasno umaknili in sedaj so zapustili okolico, ne da bi oblasti vedele kam so šli. Kmalu bomo gotovo iz drugih krajev čuli o ciganskih nadlogah! v Častno kolajno za 40 letno službovanje je dobil nadučitelj v Jarenini Martin Breznik. Glasbeno društvo v Mariboru. S pričetkom novega šolskega leta otvori »Glasbeno društvo« svojo glasbeno šolo. Za pričetek se bode poučevalo na go-slih in klavirju. Stariši, ki imajo sposobne otroke z dobrim glasbenim sluhom in bi jih radi dali vežbati na imenovanih glasbilih, naj bi se oglasili pri gosp. trgovcu V. Berdajsu v prodajalnici na Zofijinem trgu. Ako se prijavi zadostno število gojencev, pričelo se bode s poukom ali sredi septembra, ali najkasneje s 1. oktobrom 1.1. v Uradni dan mariborskega okr. glavarstva bode v četnek ilne 15. septembra pri Sv. Lenartu v Slov. tfor. Že zopet čedna zgodbica o »kmečkem« poslancu Roškariu. »Sloga« poroča od Mure: »Meseca avgusta se je več dni zaporedoma vršil komisijonelni pregled Mure. Ore se za končno določitev meje med erarom in lastniki zemljišč. Erar si hoče osvojiti tisto zemljo, katero je baje z uravnavo reke Mure pridobil v kar seveda tikajoči se lastniki zemljišč privoliti ne morejo. Vzeti se hoče posestnikom do 35 m širine od murskega obrežja. K temu pregledu bili smo povabljeni lastniki zemljišč, bili so pa povabljeni tudi naši zastopniki poslanci, v prvi vrsti naš državni in deželni poslanec Roškar; a v svoje začudenje smo se morali prepričati, kako malo se on briga za nas, kako sl&O izpolnjuje svojo dolžnost in kako grdo za-tìj&narja; koristi svojih volilcev. Sram nas je bilo, ko Jè ud komisije izjavil, da je to važno polje dela za poslance in je obžaloval, da imamo takega slabega zaščitnika. Pohvalil je pa bivšega našega poslanca g. dr. Ploja, ki se je takih pregledov vedno rad vdele-ževal in vedel tudi odločno braniti pravico svojih volilcev. Stvar se bode v kratkem definitivno rešila; če izpade neugodno za obmejne lastnike zemljišč — kar je skoro gotovo — na vesti bodo to imeli naši zastopniki, predvsem naš nemarni poslanec Roškar, ki v resnici na drugo ne gleda kakor na svoj žep.« Iz Hoč. izginil je vsegamogočni kaplan Kranjc iz Spodnjih Hoč. Bil je odločen proti Nemcem, a napravil je mnogo neumnosti ter je tako pospešil rast nemčurskega semena, katero prej ni moglo iz zemlje. Ko bi vi, gospod urednik, vedeli, koliko ptujskega motovila je razdelil v tistem času in še sedaj neki mož v Hočah, ki ima »kiclport«. Na Pohorju pa je prihajalo kar čez 20 iztisov »SI. Gospodarja«. In če sem koga vprašal, zakaj si ga je naročil, rekel je: jaz si ga nisem nikoli, g. Kranjc so nam ga. In tako je zavladal klerikalno - nemčurski smrad. Ker pa se je »Slov. Gospodarju« preneumno zdelo, pošiljati svoje hujskarije zastonj, skrčilo se je njegovo število na 7. Ravno toliko pride tudi »Nadodnega lista«. Neki ročni kovač, po imenu Pečar, Bismarkove velikosti in pa tudi mišljenja, katero zajemlje iz ptujskega korita, mož, ki je bil svoje dni občinski predstojnik in veleposestnik, bi vsaj zdaj na starost moral malo več izobrazbe imeti. Nas slovenskih rojakov ne boš »spreobrnil« z Siidmarkovskim evange-ljem, magari če si še enkrat tako dolg. Pa ne zamerimo tem revčkom. Kaj pa tudi hočemo pričakovati od klerikalno - nemčurskih patronov. Neki prismo-jeci govorijo okoli, da je »Narodni List« za nič in nima nobene izobrazbe. Seveda, kdor je sam nima, ta je tudi spoznati ne more. Svetujemo pa tem ljudem obojnega spola, naj pustijo »Narod. List« v miru. Za izobrazbo pa naj berejo iz Mohorskih knjig od tiste babe, ki je stopo ježila, ogromki meč Bernardika in tako dalje. Namesto naprednih shodov pa naj grejo na žegnanje, kjer deluje alkohol in nož in zapoveduje orožnik. G. urednik, zakaj pa nikoli ne naznanite, koliko velja brošura škofa Jegliča in kje se dobi. Mi bi jo takoj naročili nekemu pobožnemu možu v Pivoli; sicer ne bomo njegovih imen naštevali, katere si je po raznih zaslugah pridobil, ker jih ima več, kakor njegov sosed, Hausambaherski. Začnimo kar pri najbolj častitljivem imenu »menih«, kaerega že nosi nad 10 let. Ce se ne bo poboljšal, povišali ga bomo za kardinala, in posegli deset in desetletja nazaj v njegovo preteklost, katera ni ravno imenitna. Ta človek bi se moral sam naprej krščansk. nauka dobro naučiti in biti vzor ljudem, potem šele druge učiti. Ne pa kakor ti, ki imaš vse lastnosti, samo dobre nobene. Ti niti ne veš, kedaj je Kristus za nas umrl, drugače bi ne bil tako razsajal in klel na veliki petek in soboto. Ali te je kaplan Kranjc tako naučil, h kateremu si hodil gratis vino pit in pa po smodke? O ti največja klerikalna ovčica, kaj si ti vse domišljuješ. A zapomni si, da ovčic v nebesih nimajo in naš Bog ni klerikalec; on črti hinavce, ki služijo hudiču in mislijo, da jih zato poplača Bog. In kako misliš ti o nas naprednjakih! Ce je kateri bolan, je baje zato, ker vedno v cerkev ne hodi. Pa ljubi klerikalčeki, ne mislite, da je sv. cerkev apoteka. Drugim vidite majhno zrnce v očesu, a sami imate vozove gnoja. Zakaj ne kupiš brošure škofa Jegliča, da bi vsaj vedel, kako mora zakonski par živeti, ne pa, kakor ti, ki imaš s svojo deklo otroka, z ženo pa ravnaš kakor Turkis sužnji,*) Pa tebi je seveda pri duhovnikih vse odpuščeno, ker si klerikalec. Drugače pa je tbilo v, ffamu, kjer kraljuje župnik Muršec. Tam je moral neoženjeni in napredni posestnik A. 3 ure daleč V Maribor svojega otroka h krstu peljati. Dru-gokrat boš ti Hajna tudi moral. Čeravno ti duhovniki vse odpustijo, pa Bog ti ne bode, mogoče da zado-biš odpuščanje, če greš romat k sv. Januarju v Ne-apol ali pa na sv. Klavžete, kjer hudiča izganjajo. Da, daleč ste že prijadrali, klerikalci. In vi, njihovi voditelji, si spletate ravno iz tega ljudstva šibo, ki bo tepla vas in bo večja kakor Halejev komet. Bliža se tudi čas, ko boste zadnjikrat proslavljali jubilej hudobnosti in — neumnosti. Dosti ljudi že vidi in spregleduje, da ste hujši za nas ko toča. Umira tudi vaše geslo, ki se glasi: kmet in delavec- manj znaš, boljše za nas. *) (Mora bo Jeglič založil drugo izdajo, ker so prvo klerikalci do zadnje pokupili! Op. ur.) Kdaj se odpišejo davki? Ob slabi letini prosimo lahko za znižanje, oziroma za odpis zemljiščnega davka, ako je uničen po toči, vodi ali ognju vsaj četrti del p/iaelka na parcelah, ki so do 4 hektarov (t: j. 6 oralov, 1521 sež- njev) velike. Zaradi izVanrednih ujm in poškodb, kakor n. pr. slane, dolge Suše, dolgotrajnega dežja ob času žetve, poškodbe letine po miših in mrčesih, strupene rose na trtah in gozdne plesnobe, zamore finančni minister dovoliti, da se tudi odpiše primerni del zemljiščnega davka, ako je: 1. letina v tolikem obsegu uničena, da je prizadeta večina gospodarjev v davčni občini in 2. če znaša, z ozirom na posamezne posestnike pri poškodovanih parcelah zaračunjeni čisti dohodek, ki je vsled slabe letine lahko popolnoma uničen, več kakor tretjino od skupnega čistega dohodka; ali pa 3. če so posamezni gospodarji tako malo pridelali, da trpe začasno pomanjkanje. Koliki del davka se odpiše, to se ravna po velikosti škode, katera nastane vsled slabe letine in so v tem oziru ti-le slučaji mogoči: a) če smo ob četrt do polovice letine, odpiše se 25% letnega davka; b) če je uničena polovica do tričetrt letine, odpiše se 50% davka; c) če je pa tričetrt letine ali cela letina uničena, odpiše se 75%, oziroma celoleten davek od dotične parcele. Vsaka poškodba na letini, zaradi katere se naj davek odpiše, naznaniti se mora v teku osmih dni c. kr. davčnemu uradu. Ce je več posestnikov prizadetih," zastopa njihove prošnje župan. Razne noVosti. Dva zanimiva slučaia pred poroto v LJubljani. Pred ljubljanskimi porotniki sta stala te dni trgovec Franc Hladnik iz Trsta in njegova žena Emilija, obtožena, da sta z vposlanjem strupenih krogljic materi Hladnika v Logatcu skušala to zastrupiti. Izkazalo pa se je pri obravnavi, da onadva teh krogljic sploh nista poslala in da krogljice sploh niso bile smrtno-strupene. Zato sta bila te obtožbe oba oproščena. — Takoj nato pa je prišel pred porotnike železniški delavec Martinjak iz Jesenic, obtožen, da je umorilsvojo ženo, ki je zaradi njegove surovosti živela Od tijega ločeno in služila kot dekla pri nekem kmetu v Mostah na Gorenjskem. Izkazalo se je, da je res on morilec in obsojen je bil v smrt na vešalih. ' v Blejski grad kupil Nemec? „Fremdenblatt" poroča, da je blejski grad kupil dunajski industrijalec Winkler za 600.000 kron in namerava napraviti iz njega sanatorij. v Hmeljskl nasadi na ljubljanskem barja so se letos jako obnesli, zato jih nameravajo povečati. * r ~ ,-j - • < Borovlje. Pri občinskih volitvah v Glinjah pri Borovljah so zmagali Slovenci v vseh treh razredih. Častni član drž. poslanec Grafenauer ni prišel volit -B ne %nuio to smo 'Jconštatirali vselej, ko so se postavile na mizo Pekatete, ki niso Šle posebno v slast. Zahtevajte zastonj kuharsko knjigo pri tvrdki Prva kranjsk&tovarna testenin v II. Bistrici. Loterijske številke. Gradec, 3. septembra 1910: 26, 86, 83, 80, 46. Dunaj, „ 4, 61, 28, 77, 52. Izjava. Podpisani I. Tratnik obžalujem, da sem žalil dne 31./7; 1910 g. Ivana Prekoršeka, potovalnega učitelja C, M. D. v Celju, na ustanovnem občnem zboru podružnice CMD v Podsredi in prekličem svojo žalitev. I. Tratnik, kaplan v Rajhenburgu. Ob priliki smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka, gospoda Ignacija Ameršek-a rudniškega paznika izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem, slav. vojaško-veteranskemu društvu v Trbovljah in Hrastniku, posebno njenemn tajniku g. H. Leebu, ter slov. podp. društvu rudniških paznikov svojo najiskreiiejšo zahvalo za krasne vence in častno spremstvo k zadnjemu počitku rajnega. Ginjeni od toliko nam izkazane ljubeznivosti in tolažbe se zahvaljujemo še posebno vsem, ki so v teh težkih urah požrtvovalno stali na strani. Žalujoči ostali. Trbovlje, dne 5. septembra 1910. Jauna zahvala zavarovalni družbi Riunione Adriatica di sicurtà V Trstu, katera mi je izplačala za moje pogorelo poslopje vso zavarovalno svoto, ne da bi mi kaj odtegnila. Radi njene kulantnosti priporočam kar najtopleje to zavarovalno družbo vsem kmetovalcem. To potrjuje tudi županstvo Raztez. Raztez pri Rajhenburgu, 5. sept. 1910. Jože Dular, župan. Anton Pribožič. Prua Berlitz-School u Mariboru, italjanski leča}. Ponk traja od 15. septembra do 15. junija, po 3 ure na teden. UČfte ure od 11.—12. dopoldne za gospe, od 8. — 9. zvečer za gospode. Oddelki se tvorijo po možnosti z ozirom na stan, interese in izobrazbo. Plačilo po števila adeležaikov, toda kvečjemn za eden oddelek 8 oseb po 8 kron. C. kr. vad. učitelj Miro Šijanec, sod. tolmač za ital. jezik. 220 1 Prostovoljna razprodaja gozdov v Soeki, kateri so bili prej lastnina grajščine Zalog. Isti se bodo potom parcelacije razprodajali po posameznih kosih na licu mesta (v Brezovem grabnu) v pondeljek 12. In in četrtek 15. septembra ob 8. uri zjutraj. 473 —2 Ostanki parhasti za ženske cbleke po 20 m. trpežni 10 K, zelo močni 12 K, posebno fini 14 K; platna po 20 m, močnega 8 K, zelo trpežnega 9 K, posebno močnega 11 K, razpošilja na« rodna veletrgovska blša R. Siermecki v Celju Na debelo I Na drobnoI Priporoča se edina narodna trgovina galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač Celje Priča & Kramar Celje Graška in Krožna ulica. 611 35-2 G M 3 H 3 H 3 M 3 M 3 N 31 M I H 3 Želi se dobiti T najem ali na račun z mesarijo ali tudi brez te v kakem kraju s precejšnim prometom. Ponudbe na upravništvo „Narodnega Lista". 222 2-1 sai i Prima gorski mošt in najboljša lastno pridelana gorska vina raznih vrst iz leta 1909 razpošilja najcenejše „Visentai és Mätrahegyaljai Szölötelepek Borér-tékesito Részvénytàrsasàga" v Gyöngyös na Ogrskem, (Heveser Komitat), poštni predal št. 1. Interurban-telefon 99, Brzoj. naslov Visontamatra. Najboljše ogrske gorske gorice. 510 johov; letni produkt 12.000 hI. Najboljši direktni nakupni izvoz. Ker je upati, da bo trgatev ugodna, bo zategadelj možno vsakega dobro postreči. Zgodnji mošt se dcbi od srede septembra naprej. Najboljše se dobi le pri nas! Zelo ugoden nakup »-» 40 metrov ostankov. Oeflr, voile, flanele in drugo pralno blago, zelo lepo, sortirano, t dolgosti 1—8 m razpošilja po poštnem povzetju za 18 kron franko dobroznana razpošilialnica V. J. Havllček a bratr v Podebradech (Češko.) Od ostankov se vzoici ne razpošiljajo. — Vzorce modnega blaga in manufakture z nizkimi cenami razpošiljamo franko. Na prodal je zemljišče, tričetrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole, občina Karčevina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala boste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudbe na Josipa Sernec, posest, sina, Gradiška p. Pesnica. ? ii6 fOS. ČRETNIK izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju ib juž. žel. Izdelujem načrte, proračune in prošnje za stavbena dovoljenja brezplačno. z gostilno, četrt ure od Ptuja> s kegljiščem, veliko njivo se proda zaradi starosti za 13.000 K. Polovico kupne cene lahko ostane na posestvu. Pripravno je tudi za mesarijo. — Vse natančneje se izve pri gosp. A. Verglezu, gostilničarju v Karčovini Št. 137 pri Mariboru. 218 3-1 m ■ m Sprejme ša takoj dObrS ItiOČ v mešano trgovino. Pomočniki železninske in špecerijske stroke imajo prednost. — Naslov pove upravništvo „ ? tega lista. 219 2-1 Siti nsu SIE Praktični in zobozdravnik dr. Sernec Janko se je vrnil ter ordinira zopet v „Narodnem domu" od ' 8.—10. dop. in 2.—4. pop. — Zobozdravniške ordinacije '1 od 8.—12. dop. in 2.-5. pop. Ne odlagajte z naročili na reklamne'koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. - Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko ' proti franko vrnitvi. ==—===== >99ttW/i IV, 336 52-15 'trna » i -- JaX & Sin, Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 Priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino m obrt. I Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. I rr :B B B 11 297 ~24 » Sybiéeva slika praneeta Prešerna ter Groharjev Primož Trubar v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejši'» svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki i j. s ————— na zahtevo franko. ————— mu: n S^l! Poštne hran. raènn st. 54.366. Najboljša prilika za sigurno sledenje je plodonosno lalagane gotovine « - Telefon st. 48. - ===== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. Pisarna je « Celju, Rotovške ulice &t. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © © 54 registrovana kreditna i vi stavbena zadruga z omejeno navezo v Gaberju pri Celjn sprejema hranilne vloge od vsakega, je član _ m . mm n / v pet od sto (5 /.) ,LASTNI DOIH' o fH zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vloine) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot goto« denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/0 obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. - Odplačuje se na ranm eesse glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorienih četrt — oziroma polletnih obrokih ©©©©© EEllPlllEj [wl^Icoii^icoi.i mmmmmmim |trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu" v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih [verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, juhanov, prstanov, gospodskih in damskih [ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. f V vseh vrst