o ìOwn Leto X - Štev. 18 (234) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432} 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 30. septembra 1983 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja pr—^ ^ ^ Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Zalsžništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. la montagna abbandonata a sè stessa e noi... Ob odkritju spomenika diviziji "Garibaldi,, predsednik Pertini obiskal Jugoslavijo POTRJENO PRIJATELJSTVO SKOVANO V BOJU PROTI NACIFAŠIZMU Carnia, 10 settembre Un tremendo nubifragio ha sconvolto sabato 10 settembre Carnia e Canal del Ferro. Il vento e la pioggia violentissima che hanno imperversato per più di 20 ore hanno interrotto strade, provocato il crollo di ponti, danneggiato acquedotti, fognature ed abitazioni, seriamente compromesso attività economiche. L'area colpita dal nubifragio interessa 18 comuni per circa 900 chilometri quadrati mentre i danni, secondo le prime stime, superano abbondantemente ì cento miliardi. Questi brevemente i fatti. La tragedia che ha così vaste proporzioni e che richiama da vicino i tragici eventi del sisma del 1976 impone tuttavia qualche riflessione. Non ci si può nascondere sempre dietro l'alibi della sfortuna, della fatalità o delle cause naturali. Il disastro che ha sconvolto l’Alta Carnia e che è stato imputato ad un pesante dissesto idrogeologico acuito dal terremoto, non era infatti imprevedibile. In Carnia, ma il discorso è valido per tante altre zone della nostra regione qui comprese le Valli del Nati-jsone, del Torre, la Val Resia e tutta la fascia dove vivono gli sloveni della provincia di Udine, si è assistito dal dopoguerra in poi ad un massiccio abbandono delle zone montane. Non ci sono stati interventi programmati da parte di enti pubblici, non si è investito per creare posti di lavoro e per migliorare le condizioni di vita della gente offrendo quei servizi che oggi sono indispensabili. Non si è affrontato il problema dello spopolamento, non si è fatta nessuna politica di difesa del suolo. A questo proposito ricordiamo solo un dato, ma significativo: nella zona colpita dal nubifragio su 17 mila ettari di pascolo solo su 800 è presente la mano dell uomo. La montagna è stata abbandonata a se stessa con le conseguenze che sono davanti agli occhi di tutti e che gravano sulle spalle dei camici prima, e di tutta la comunità poi. Le responsabilità di questo stato di cose evidentemente ci sono anche se in questi giorni nessuno se ne vuole far carico. Perdente si è dimostrata in ogni caso quella linea di politica economica, quella tendenza che privilegiava lo sviluppo nelle zone di pianura dove sono stati concentrati tutti gli interventi mentre le zone di montagna erano considerate esclusivamente come un serbatoio di manodopera. Ad un prezzo decisamente troppo alto abbiamo forse imparato la lezione. Ora crediamo che ci saranno dei ripensamenti e si faranno degli aggiustamenti alla famosa legge 828 che, in una sua parte ben precisa, art. 9, prevede degli interventi tendenti allo sviluppo delle zone di montagna e ad un riequilibrio economico all’interno della nostra regione, il che significa anche difesa del suolo. Di fronte alle cifre stanziate come primo intervento — 8 miliardi da parte della regione e 12 da parte dello stato — viene da domandarsi se non era il caso, probabilmente spendendo anche meno, risolvere i problemi della montagna alle origini ed evitare così i disastri che con preoccupante periodicità si susseguono. Jole Namor Italijanski predsednik republike Sandro Pertini se je 21. in 22. septembra mudil na prijateljskem obisku v Črnigori ob priložnosti odkritja spominske plošče italijanski diviziji «Garibaldi», ki se je skupaj z jugoslovan skimi partizani borila proti nemškemu okupatorju in domačim kolaboracionistom. Prijateljski obisk predsednika Pertinija predstavlja, po oceni obeh strani, nov poudarek v razvoju dobrososedskih odnosov med Ita- Divi zi j a "Garibaldi,, Ob kapitulaciji Italije sta bili na območju Črne gore dve diviziji gorske pehote (alpinci) in artiljerije «Venezia» in «Taurinense», ki sta šteli preko 20 tisoč mož. Kapitulacija pa ni pomenila predaje Nemcem kot marsikje drugje; Italijani niso hoteli sprejeti nemških povelj m že 9. septembra je prišlo do prvega oboroženega spopada med neko nemško in italijansko enoto. 2. decembra 1943. leta pa sta se diviziji «Venezia» in «Taurinense» združili in ustanovili v Ple-vlji, v severozahodni Črni gori divizijo «Garibaldi», ki je delovala na območju Črne gore vse do marca 1945. V zvezi z dejavnostjo divizije je treba poudariti, da je le-ta dosledno nastopala kot oddelek italijanske vojske, pa čeprav je bila tesno povezana z jugoslovansko osvobodilno vojsko, kar verjetno predstavlja edinstven primer združitve redne vojske in partizanske gverile. PO POLIETNEM POČITKU Beneško gledališče parpravja program za tuole lieto Ferije so finile, (polletje gre Iv koncu, šuole so se že odparle, začelo se je navadno življenje an počas tudi naša društva, ki so v poliet-nih miescih počivala, začenjajo normalno živiet an dielat. Takuo je bila v sriedo 21. setemberja, po dugem cajtu, seja (riunion) Beneškega gledališča. Pogovorit so se muorli o programu za tuole lieto, o predstavi za lieto-šnji Dan Emigranta an še o marsikaterem problemu. Govoril so o finančnih problemih, saj Beneško gledališče an če redno diela že 9 liet (začel pa so še priet) nie-ma sudu. Drug problem zlo velik je, da niemajo prostorov, kamor bi skranil oblieke, še-nografije in drug material, ki so ga s težavo pridobil v telih lietih in je zatuo nevarno da ga bojo tudi zgubil. Zatuole so dečidli vprašat nekatere občine v naših dolinah, če jim puste nucat prostore, ki so vičkrat prazni al pa jih nuca jo samuo vsakantkaj. Na dugo so govoril tudi o Dnevu Emigranta an o tem, kaj bojo lietos parpravli za lijo in Jugoslavijo, kar potrjuje že sam prisrčen sprejem, ki ga je Pertini doživel v Titogradu in v Plevlji, kjer je odkril spomenik partizanski diviziji «Garibaldi». Čeprav je bilo odkritje spomenika uradno edini razlog za Pertinijev obisk, je bilo srečanje z najvišjimi pred- stavniki SFRJ pomembna potrditev volje po nadalj-nem izboljšanju sodelovanja med državama, ki so ga Osimski sporazumi utrdili ter postavili odnose na višjo raven. O tem in drugih vprašanjih italijansko-jugoslovanskega sodelovanja sta se pogovarjala tudi zunanja ministra Lazar Moj sov in Giulio Andreotti, ki sta govorila tudi o vprašanju zaščite slovenske manjšine v Italiji. V tem pogledu ni bilo zabeležiti večjih novosti v primerjavi s prejšnjim stanjem, kar ni bilo niti pričakovati, saj je šlo za prijateljsko srečanje z velikim poudarkom na doprinosu italjan-skih garibaldincev pri graditvi sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. V nedeljo 25. septembra je predsednik italijanske republike Sandro Pertini praznoval 87. rajstni dan. S svojim delom, besedo in akcijo je dokazal, da je dober predsednik, ki se že vse svoje življenje bori za svobodo vseh in vsakega. Predsednik Pertini, bralci in uredništvo Novega Matajurja vam voščijo polno zdravja in še rnnogo srečnih in veselih let. Domača gubanca made in Friuli (str. 2) Partizanski manifestaciji v Gorici in Kobaridu (str. 2) Beneciani in Tanzania (pag. 3) Ali je novinar tudi zgodovinar? (str. 3) Calendari campionati di calcio (pag. 4) tole parložnost. Analizal so an ešperienco skupine mladih, ki so se že trikrat udeležili seminarja za igrauce, ki so ga organizal dvakrat tle par nas, predkratkim pa v Gorici. Tel seminar, kot so jal vsi tisti, ki so hodil vsak dan po službi v Gorico, kjer so miei 4 ure vaj, je bil zelo interesant in nucen, saj pomaga igraucu se rilašat an ga nauči, kuo je trieba re-čitat. Žatuo so se menai tudi, kuo se lahko združi ešpe-rienca «starih» atorjev in mladih, ki so hodil na tel seminar. Na koncu pa so dečidli, da bojo.jesen spet organizal seminar tle v Benečiji. Na koncu so govoril še o komediji, ki bi jo muorli prežentat lietos na Dnevu Emigranta. Vemo, da Beneško gledališče rečitava le po našem, po sloviensko an zatuole so včasih problemi, saj ni dost ljudi, ki piše za teatro po našim. Adni so zatuo proponli, da bi napravli an konkorš za vse tiste, ki pišejo po našim al pa znajo predielat po sloviensko tiste komedije, ki so zelo znane an important v štoriji gledališča takuo, da bi jih miei možnost spoznat tudi naši ljudje, ki ne hodijo pogosto v gledališče. PIANO Dl SVILUPPO DELLE VALLI DEL N ATISONE Una cambiale da rispettare Al di là delle osservazioni di carattere adesivo o critico che hanno accompagnato la discussione del piano di sviluppo economico - sociale, addottato nel mese di settembre dall'Assemblea della Comunità Montana delle Valli del Natisone, questo ora costituisce un'atto politico-amministrativo che va realizzato nei tempi previsti. Gli impegni sono sintetizzati in schede di agevole lettura che possono essere consultate da tutti. Vi sono infatti i progetti per il fondovalle, l’economia integrata, la forestazione, la tutela ambientale e l’incentivazione con gli ambiti, i finanziamenti e gli operatori (Comunità Montana, Comuni, privati, ANAS, ERSA, ENEL, ecc.). Le scadenze sono collocate in un'arco di tempo che va dal 1983 al 1987. E’ un quinquennio quindi pieno di obiettivi che dobbiamo necessariamente indicare solo per sommi capi. Nel progetto fondovalle, oltre alla realizzazione di aree attrezzate per insediamenti agricoli, il completamento dei P.I.P. di S. Pietro al Natisone, Torreano e di quelli nuovi di Prepotto, Clodig, Pulfero e Savogna, è prevista la realizzazione del Centro commerciale di S. Pietro al Natisone, di quello di assistenza all'agricoltura e servizio di commercializzazione al Ponte S. Quirino, l'ampliamento del Valico di Stupizza e l’avvio di imprese commerciali. Per la viabilità la variante della S.S. 54 e della SjS. 356 per il Comune di Torreano, la sistemazione e l'adeguamento di quella provinciale, interventi di difesa idro-geo-logica delle strade, ia ristruttura- zione delle linee elettriche, la realizzazione della rete del gas-metano da Sanguarzo anche per uso industriale, iniziative per la casa con l'acquisizione di aree urbane per l’edilizia economica e popolare in S. Pietro al Natisone, Cemur, Scrut-to, Albana, Pulfero, Savogna e To-gliano. Accanto al piano particolareggiato del capoluogo sono indicati interventi per scuola e cultura nell'Istituto Magistrale di S. Pietro al Natisone, nell'edificio I.P.S. e nel Collegio, un Museo Etnologico in Antro ed il recupero di immobili per la facoltà di agraria di Cividale. Per la sanità è prevista la costruzione della sede per i servizi del distretto sanitario di base. Per le infrastrutture, Il completamento della rete di adduzione dell'acquedotto Friuli centrale, Il potenziamento della rete telefonica e la realizzazione della rete di trasporti e smaltimento dei rifiuti urbani, la realizzazione del P.I.P. turistico di Montemaggiore e piani particolareggiati di frazioni. Il progetto di economia integrata si incentra sulla sistemazione idrogeologica e forestale, sul recupero ed adeguamento delle malghe, il pascolo e altre attrezzature per insediamenti agricoli, strade turistiche, interventi vari per attività produttive artigianali e di trasformazione in montagna, recupero urbanistico. Sono interessate le zone di Montefosca, Masarolis, Prepotto, Stre-gna, Drenchia, Grlmacco, S. Leonardo e Pulfero. Quello per la forestazione e gli (Continua a pag. 2) Una cambiale da rispettare (Continuazione dalla 1a pag.) ambiti di tutela ambientale prevede interventi di riqualificazione del Monte Mia, piani particolareggiati anche a sostegno delle coltivazioni arboree. Il progetto di incentivazione ha invece i capitoli e le scadenze in bianco. Questa lunga elencazione dimostra che si tratta di cambiali pesanti che dovranno essere presentate a diversi sportelli, ed in primo luogo aH’Amministrazione Regionale. Esse vanno però onorate almeno nelle parti essenziali e la responsabilità è quindi, in primo luogo, degli organi dirigenti della Comunità Montana. E' anche però di tutti gli Amministratori e degli abitanti delle Valli che devono esigere ad ogni scadenza il rispetto degli impegni presi. Per questo facciamo alle nostre popolazioni un'appello al controllo, alla collaborazione e alle precise richieste perchè i progetti non rimangano, come spesso nel passato, sulla carta. Se vi saranno inadempienze questa volta si saprà a chi rivolgere i protesti... senza i soliti alibi che purtroppo hanno contraddistinto finora la nostra vita amministrativa. G. Battocletti MIGLIORI SERVIZI TELEFONICI PRESTO UNA RE ALTA’ Lo sviluppo delle Valli del Natisone è condizionato oltre che da altri fattori anche dal problema dei servizi, dal loro sviluppo e dalla loro qualità che dovrebbero garantire condizioni di vita tm-gliori e paragonabili a quelle di coloro che vivono in pianura e nei centri urbani. Co isiderata la particolare morfologia del suolo e la forte dispersione dei centri abitati, uno dei servizi decisamente carenti e il cui potenziamento era stato richiesto più volte e da più parti è quello telefonico. Ora su questo piano si stanno muovendo la SIP con un piano di investimenti e la Comunità montana delle Valli del Natisone. Per conto di quest’ultima si sta già provvedendo all’installazione di posti telefonici semi-pubblici in località prive del servizio. Si sta anche portando a termine un’indagine su tutta la parte montana del comprensorio per individuare con maggior precisione le necessità e le potenziali utenze private. Il numero di queste ultime è determinante nell'abbattimento dei costi di allacciamento che altrimenti sarebbe elevatissimo e quindi accessibile a pochi. A questo proposito è da sottolineare l’impegno della comunità montana ad intervenire anche con un contributo finanziario per tenere i costi più bassi. L’utente privato dovrebbe quindi spendere per l’allacciamento mediamente 500 mila lire. I lavori sono già stati avviati nei comuni di Pulfero e San Pietro al Natisone e dovrebbero essere ultimati entro i primi mesi del 1984, negli altri comuni invece entro il 1985. Istruzione in lingua slovena un problema da risolvere D R E N C H I A INTENSA L’ATTIVITÀ* DEI NUOVI AMMINISTRATORI Il 10 settembre c’è stata la prima riunione del consiglio comunale di Drenchia dopo quella in cui sono stati nominati il sindaco e la giunta. il primo argomento all'ordine del giorno era il rinnovo delle commissioni comunali, dei revisori dei conti e dei rappresentanti nei diversi enti. Alla Comunità montana sono stati nominati (oltre al sindaco membro di diritto) Bergnach Mario, To-masetig Ugo e per la minoranza Trusgnach Ferdinando. Tra gli argomenti all'ordine del giorno, molto nutrito, il primo era quello della ratifica delle delibere della giunta della precedente amministrazione. E’ stata ratificata la maggioranza delle stesse, mentre sull’ultima presa in esame, riguardante la perizia di variante dei lavori dell'acquedotto Cras-Trusgne, si è aperta una vivace discussione ed un approfondito scambio di valutazioni tra i consiglieri di maggioranza e minoranza in merito ai criteri di urgenza e priorità che avevano guidato la giunta precedente nelle proprie scelte. Il dibattito ha permesso di chiarire le rispettive posizioni anche di fronte al pubblico che ha seguito con interesse la seduta. E’ sembrato che questo scambio di vedute abbia permesso oltre ai chiarimenti il superamento delle asprezze e contrapposizioni emerse durante la campagna elettorale. Que- V Novi Gorici proslava ob 40-letnici ustanovitve IX. Korpusa Praznovanje 40. obletnice Kobariške republike Dve veliki partizanski manifestaciji Rezijanska folklorna skupina sodelovala v kulturnem programu V nedeljo 11. septembra je bila v Novi Gorici velika, imponentna manifestacija ob proslavi 40. obletnice ustanovitve IX Korpusa in priključitve Primorske k matični domovini. Čeprav ni bilo vreme preveč naklonjeno, se je zbralo v središču tega novega in modernega primorskega mesta nad. 9. tisoč borcev vseh brigad, ki so sestavljale slavni IX. Korpus, ki se je boril za osvoboditev Primorske, Trsta, Gorice in Beneške Slovenije. Prisotnih je bilo veliko število italijanskih garibal-dincev in slovenskih zamejskih partizanov. Poleg borcev se je proslave udeležilo več desettisoč prebivalcev, ki so prišli iz vse Primorske. Kulturni program so izvajali združeni pevski zbori, godba na pihala in gledališki recitatorji. Slavnostni govornik pa je bil Mitja Ribičič, član CK ZKJ. Ribičič je že v začetku svojega govora dejal, da se je Primorska sama osvobodila in se svobodno odločila za priključitev k matični domovini. Večji del svojega govora je govornik posvetil vprašanju miru in razorožitve, pravilni politiki neuvrščenih držav. Govoril je o notranjih ekonomskih težavah, ter o stabilizacijskih ukrepih. Zavzel se je za odstranitev depozitov in za čimširšo odprto mejo. Daljše poglavje svojega govora je bilo posvečeno slovenski narodnostni manjšini v Italiji in potrebi po zakonu o globalni zaščiti. Med velikim navdušenjem partizanov obeh narodnosti pa je prisotnim prinesel prisrčni pozdrav komandant divizije Garibaldi Natisone Mario Fantini - Sasso. Sasso je govoril o skupni borbi slovenskih in italijanskih partizanov proti skupnemu sovražniku. «Ta skupna borba je odprla novo stran v zgodovini odnosov in sodelovanju med itali jan skim in jugoslovanskimi narodi», je poudaril govornik. Podobne tematike, kot. Ribičič, je (ob velikim nalivu) obravnaval slavnosti govornik na proslavi 40 -letnice Kobariške republike Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL Slovenije. Kobaridci so proslavljali skupaj z zamejskimi Slovenci svojo republiko, kot rečeno, ob velikem nalivu, toda, kljub temu, je prišlo na proslavo od vseh krajev precej ljudi. O programu smo že pisali v prejšnji številki. Naj omenimo le to, da je rezijanska folklorna skupina, ki je nastopila v kulturnem domu, navdušila in osvojila srca Kobaridcev. Tudi Birtičevi Beneški fantje na proslavi v Novi Gorici V nedeljo 11. septembra je bila v Novi Gorici velika proslava s katero so ljudje Primorske in vse Slovenije, pa tudi iz zamejstva počastili 40 let odkar je bil ustanovljen IX. korpus NOV Jugoslavije. V paradi so bili tudi pripadniki Briško-Beneškega Odreda in med njimi tudi naš poznani glasbeni ustvarjalec in pedagog Anton Birtič ustanovitelj in vodja ansambla Beneški fantje. Po proslavi in srečanju z veliko prijatelji in znanci med katerimi so bili Dr. Zdravljič, Anton Kručil, Jožko Ošnjak, Ida Zdravljič, Joško Tru-šnjak, Gino Čedermac in se mnogo drugih tudi iz Benečije, se je Birtič podal na improviziran oder na E' tradizione ormai che all’inizio dell'anno scolastico si incontrino a Faedis i genitori degli alunni delle scuole slovene di Gorizia residenti nella provincia di Udine ed i responsabili dell’Istituto per l'istruzione slovena di Cividale. All’incontro, avvenuto il 13 settembre, erano presenti i genitori dei ragazzi ii-scritti quest'anno alle scuole slovene di Gorizia (una trentina). E' stata discussa tutta una serie di problemi, da quello dei trasporti alla vigilanza durante il percorso in corriera dal paese di origine alla Casa dello studente sloveno di Gorizia, dove sono ospitati i ragazzi durante la settimana, e viceversa, all'attuazione di un programma culturale specifico per gli alunni della Benecia durante la loro presenza a Gorizia affinchè ci sia un legame continuo dei nostri ragazzi con la loro realtà locale. Problemi che annualmente vengono riproposti ai genitori che, desiderando assicurare l’istruzione slovena per i figli devono ricorrere a soluzioni estre me, appunto perchè nella provincia di Udine non è stato tuttora riconosciuto ii diritto di creare centri scolastici con lingua d’insegnamento slovena. Discusso anche ii problema di una maggiore collaborazione fra i genitori, l’Istituto per l’istruzione slovena di Cividale e la Casa dello studente sloveno di Gorizia. Quali sono i diritti dei figli di emigranti E' uscito alla fine di agosto un supplemento informativo del periodico Emigrant dedicato ai programmi 1 e 3 del programma annuale del Fondo regionale dell’emigrazione relativi alla concessione ai figli di emigrati di assegni di studio; concorso rette convittuali o semiconvittuali e spese di soggiorno per la frequenza nell'anno scolastico, accademico o formativo 1983/84 a scuole, corsi universitari e di qualificazione professionale. sto, a nostro giudizio, è senza dubbio di buon auspicio perchè il comune di Drenchia ha bisogno dell’apporto di tutti per affrontare con la maggiore compattezza e forza possibile i gravi problemi che lo affliggono. Per quanto riguarda la nuova amministrazione questa ha iniziato ad operare portando avanti iniziative e lavori già in atto, affrontando i problemi di maggiore urgenza con il coinvolgimento della popolazione e favorendo la partecipazione come del resto aveva promesso durante la campagna elettorale. Tra l'altro è riuscita ad evitare che il Provveditorato sopprimesse le scuole elementari del comune. Domača gubanca ”Made in Friuli Duo od nas ne pozna naše domače gubance? Zadnje lieta je ratala ta-kua «famosa», de jo šedolpo njiži Italiji an po svetu poznajo. Za nas niema potriebo obednega prežentacjona, saj vemo s kuom an kakuo je nareta, prežentacjone potrebujejo čedajci, ki so nam med drugimi reči še tuole preuzel. Preuzel nam nieso samua riceto, ki za jo po pravici poviedat nie pru ta prava, ma še sedež novega konsor-cija, ki so ga zadnje cajte istituii ob priložnosti «Vin Mondo 83». An pru zavoj o telega kon-sorcija so začele hude polemike an takua ki pišejo giornali se na bojo rešile v kratkem. Muorta viedet, de lieta nazaj — v letu 1973 — se je biu gu špietre ištituiu an konsorcijo v kateri so se u-ključili malomanj vsi naši domači pekari v parvi varsti Dorbolò, ki je biu tudi predsednik, Talotti, Laurencig, Cedermaz, Blasutig an dru- 11. oktobra od 13. do 19. ure bo na radju Ljubljana val 202 oddaja posvečena današnji beneški stvarnosti » gi. Dielali so deset liet. Kaj-šan je jau, de so dielali dobro an kajšan pa da ne. Ries je, de na kajšno vižo so se zanimal za peljat nap ri an diskors, ki je biu zadost do-bar. In s tem so valorizal vse Nediške doline. Vse tuole smo prebieral po giornalih, in med drugimi reči smo ušafal tudi dno majhano dikjaracjon odpre-sidenta Dorbolò, ki huduo kritika čedajce an druge pekarije za gardo manovro, ki so jo napravli proti staremu konsorciju: namest mu pomagat iti naprej so mu odriezal noge an ištituil an nov. Na drugi strani smo pa čul de Dorbolò an drugi so bli obveščeni an dakordo z novim konsorcijam, an ko je bluo trieba firmat nov a-kordo se nieso pokazal «alla Camera di Commercio» zak so misinli de če je šele žiu te star konsorcijo ne morejo novega narest. Vse tuole je kar smo mogli zviedet no malo cja no malo sam. Mi gor na tel problem bi radi še pisal ker mislimo, da je tel od gubance an problema, ki tiče vso našo majhano skupnost an tudi našo ekonomijo. Če ne rivamo pru nič druzega ešportat vemo, de mamo niek našega, ki od sada naprej se kliče «Made in Friuli ». L. C. Kidričevi ulici odkoder je potem pet ur odmevala pesem Birtičevih Beneških fantov. Jjudje so z veseljem in odobravanjem sprejeli stare priljubljene pesmi, pevca Franci in Maks sta bila v izredni formi, Tonetu je pela harmonika tako kot že dolgo ne. Ansamble Antona Birtiča Beneški Fantje je imel spet priložnost spoznati, da je njihova pesem iz Benečije tudi na goriškem kot doma, za to toliko bolj nestrpno pričakujejo da bo sedaj v jeseni izšla njihova nova LP plošča in kaseta z naslovom «Pod Alpe», ki naj med Slovence doma in po svetu in vsem lludem nosita dobro voljo, bratstvo, ljubezen in mir. R. Ivan Lettera al Direttore Il giorno n agosto mia figlia Cristina è caduta col motorino a Cane-boia. Prontamente è stata soccorsa e medicata da una signora; l’indomani tuttavia l’ho portata dal medico del comune. "Durante la notte le si è gonfiato un po’ il gomito e allora per sicurezza ho deciso di portarla all’ospedale di Cividale per farle fare i raggi. Mi hanno detto però che ci vuole la ricetta medica e che all’ospedale può farla solo il medico del pronto soccorso. Questo si è rifiutato di farmela in quanto, ha detto, doveva medicarla e prestarle le cure che riteneva necessarie. L’ho lasciato fare, quando ha incominciato a tirare via le croste che si erano formate sul braccio e che era quindi in via di guarigione. Il braccio ha incominciato a sanguinare allora ho chiesto al medico cosa stesse facendo. Lui si è offeso e non ha voluto fare altro. Poi mi ha denunciata per sottrazione di minore alle cure del medico mentre avrei dovuto essere io a denunciare lui per aver respinto la richiesta dei raggi e quindi per mancanza in atto d’ufficio. I raggi poi li ho fatti fare a pagamento, mentre il medico non contento è venuto addirittura di sopra a proibire all’impiegata di farmi fare i raggi. Cecon Elena - Faedis Interrogazioni parlamentari PCI sulla ricostruzione ! deputati comunisti della nostra regione hanno presentato interrogazioni parlamentari sullo stato di ricostruzione e sviluppo del Friuli. Le interrogazioni riguardano spese e programmi relative alla legge 546 del 1977 e della 828 del 1982. I parlamentari comunisti chiedono anche di sapere quali sono stati i contributi concessi per il 1983 e quelli previsti per il 1984 in favore della regione Friuli-Venezia Giulia in base alla legge 828 anche per verificare se le leggi regionali hanno rispettato le indicazioni di quella nazionale. 10. liet secjona Z. B. v Taminesu V saboto 15. otuberja bojo v Belgiji v kraju Tamines velie fe-stegjament za desetletnico ko-stitucjona secjona Zveze beneških izseljencev - Tamines. Za tole parložnost emigrant so povabil Beneško folklorno skupino, da jim zapleše tiste plese, ki so jih naši noni plesal po skednjah in orkestra Pal iz Kobarida, da jim zagode naše lepe viže. Ta-kuo, za no malo ur, naš emigrant v Belgiji se bojo čul «doma». Riconoscimento delle Associazioni slovene al prof. Crisetig per dieci anni di Mlada Brieza In un caratteristico locale di Ocu-lis (frazione di S. Pietro al Natisone) si sono ritrovati i collaboratori del XV soggiorno culturale-ricreati-vo «Mlada brieza» per festeggiare la buona riuscita delPìniziatiiva. Anche quest’anno essa si è svolta parte nelle Valli del Natisone e parte sulla costa istriana con la partecipazione di più di cento ragazzi. Alla festa sono stati invitati i sindaci dei comuni che hanno ospitato 1 soggiorni (S. Pietro al Natisone, Savogna e Grimacco) ed il presidente dell’Unione delle associazioni culturali slovene della Sla-via friulana, prof. Cerno Nel corso della festa il prof. Cerno ha offerto al prof. Beppino Crisetig, che da dieci anni dirige i soggiorni estivi del Centro Studi Nediža, un artistico oggetto ricordo a riconoscimento del suo impegno. Il prof. Cerno, nel suo breve discorso, ha espresso apprezzamento per il lavoro di difesa del patrimonio culturale e linguistico sloveno che si svolge nell’ambito dei soggiorni «Mlada brieza» ed ha espresso profonda gratitudine al prof. Crisetig ed ai suoi collaboratori per l'impegno profuso. Mlada brieza - Izlet v Izolo: ogled starega beneškega mesta ALI JE NOVINAR TUDI ZGODOVINAR? (Izšla je nova knjiga Alda Madotta: Strani zgodovine - Poročila o rezijanskem življenju) Zaključil se je Mladinski raziskovalni tabor Benečija ’83 Zanimiva pobuda je tudi nas marsikaj naučila Z javno predstavitvijo opravljenega dela v občinski dvorani, se je 9. septembra zaključil v Špetru Slo-venov Mladinski raziskovalni tabor Benečija '83. Ni šlo za natančno posredovanje številnemu občinstvu zbranega gradiva, saj bi to zahtevalo preveč časa, pač pa za bežen prikaz sadov dela 32 dijakov in dijakinj višjih šol iz Trsta in Gorice, ki so v dvanajstih dneh, pod vodstvom strokovnjakov in mentorjev podrobno preučili občino z naravoslovnega, geografskega, sociološkega, zgodovinskega ter etnološkega vidika. Osnovni smisel zaključnega večera pa je bil, kot so poudarili organizatorji Mladinskega raziskovalnega tabora, prisrčen nasvidenje domačinom ob želji, da bi se v dveh tednih stkane človeške vezi ohranile in razvile še vnaprej. Že pred začetkom tabora, je na predstavitvi dejal Pavel Stranj, so bili mentorji in organizatorji zaskrbljeni, saj niso vedeli, če se bodo znali približati prebivalstvu, če bodo premostili jezikovno pregrado, če bodo našli stik s krajevnimi upravami in ustanovami. Vse te skrbi so se pa na terenu izkazale neutemeljene. Delo je potekalo zelo intenzivno in plodno z zadovoljivim sodelovanjem tako domačinov kot občinske uprave; po začetnem nezaupanju in zadregi je tudi beseda takoj stekla v domačem, slovenskem jeziku, vse to pa je zagotovilo uspeh tabora. Mladi raziskovalci so delali razdeljeni v pet skupin in tudi na zaključnem večeru je vsaka skupina posebej opisala lastno delo, ki je v Nel mese di agosto un piccolo gruppo di giovani della Benecia, Silvano, Renato, Rosetta ed io, accompagnati dal nostro parroco don Azeglio Romanin siamo partiti alla volta dell’Africa e più precisamente della Tanzania. Lo scopo principale del viaggio è stato quello di costruire una casetta, nel villaggio di Pawaga, con una parte dei soldi raccolti nelle parrocchie di Cosizza, Liessa e To-polò in memoria di don Rino Mar-chig prematuramente scomparso lo scorso anno. L’altra parte dei soldi raccolti è stata lasciata sempre a Pawaga a padre Franco il quale ha già in progetto la costruzione di una chiesetta e di un’altra casa da offrire, come la prima, alle persone più povere e bisognose del villaggio. Al nostro arrivo in Tanzania abbiamo subito incontrato padre Emilio Chiuch nativo di Dolegna e già da 34 anni missionario in Africa, il veliki meri slonelo na stiku z ljudmi: intervjuvali so namreč desetine ljudi, od starejših občanov do svojih vrstnikov. Na kratko so podali osnovne rezultate dela ter celo dali nekatere predloge, kot na primer načrt naravoslovne poti ob Nediži, ki zajema vso občino in vodi po najbolj slikovitih in zanimivih predelih občine. Še posebej zanimiva je bila anketa, ki jo je sociološka skupina izvedla med mladimi: anketirali so 86 mladih med 16 in 21 letom, več kot polovico v vsej občini. Izidi ankete, ki pa jo morajo še bolj natančno obdelati so zanimivi, v neki meri nepričakovani, vsekakor pa koristni vsem tistim, ki bodo odslej delali na kulturnem in političnem področju v občini Špeter. Da bi pomagali občinstvu se približati vsem zbranim podatkom, so udeleženci mladinskega raziskovalnega tabora pripravili v občinski dvorani tudi razstavo grafikonov, seznamov in risb, ki quale molto gentilmente si è messo a nostra disposizione aiutandoci, oltre che a costruire la casetta, anche a superare tutte quelle difficoltà di ordine burocratico che generalmente si trovano nei paesi stranieri così lontani e specialmente dove la lingua è un ostacolo non indifferente. la nostra permanenza a Pawaga è durata 8 giorni, molto pochi a dire la verità, ma che ugualmente ci hanno permesso di portare a buon punto il lavoro che avevamo in programma e oltre a questo ci ha permesso di vivere a contatto con la gente del luogo, nel bellissimo rapporto di amicizia e di rispetto reciproco che così spesso da noi, nel nostro mondo «progredito e benestante» ha perso ogni valore. Nel villaggio di Pawaga, che si trova all’interno del paese, ai confini col deserto, l’accoglienza riservataci è stata senz'altro delle so hkrati služili kot dopolnilo poročilom. Zelo pozitivna pobuda torej, ki je imela najprej izobraževalni pomen: nudila je mladim iz Trsta in Gorice možnost spoznati občino Špeter, kar pa nujno temelji na osvojitvi osnovnih metodoloških pojmov in prijemov, na usmerjanju v interdisciplinarno delo in na živem kontaktu z ljudmi. Hkrati pa je pomenila konkretizacijo znanja, ki ga šola tudi nudi a vendar ostaja na abstraktni ravni. Ob zaključku je treba poudariti, da je bila pobuda, sadovi katere bodo še bolj razvidni ob objavi brošure o letošnjem mladinskem raziskovalnem taboru, zelo koristna in spodbudna tudi za same Benečane, čeprav smo tokrat, bili le posredno prisotni. Z naše strani upamo, da se bodo naslednjih izvedb tabora, čeprav zunaj Benečije, aktivno vključili tudi mladi Benečani in osebno doživeli iskušnjo, ki so ji letos le nekje od zunaj sledili. migliori e d’altro canto tutti noi abbiamo cercato di renderci utili, aiutando come meglio abbiamo potuto la comunità di Pawaga. I! nostro volontariato non si è limitato solo alla costruzione della casetta, ma ci ha anche dato la possibilità di essere d’aiuto in tante altre piccole attività, quali la riparazione di impianti non funzionanti o la costruzione di tabelloni didattici per l'asilo del villaggio che, essendo al primo anno di vita (a-perto da Padre Franco) è purtroppo carente sia di insegnanti che di materiale adatto a questo tipo di scuola. Tutto questo è stato fatto in una magnifica collaborazione con padre Franco che da solo sta cercando di aiutare, con i pochi mezzi che ha a disposizione, la comunità di Pawaga che vivendo in una zona non facile da raggiungere e per questo trovandosi in qualche modo abbandonata, ha grossi problemi sia per quanto riguarda l’educazione scolastica, sia per l'assistenza sanitaria. Ed è qui che è nato in noi l’impegno di renderci utili a queste persone mantenendo la promessa di spedire in Tanzania, una volta arrivati in Italia, aiuti di vario genere e in modo particolare medicinali che abbiamo già raccolto grazie alla gentile collaborazione di alcuni medici. Il nostro viaggio è proseguito poi per alcuni giorni ancora e ci ha dato la possibilità di visitare alcuni luoghi molto belli e suggestivi e di conoscere molte persone giovani e meno giovani di varie nazionalità che da anni dedicano il loro lavoro in questo lontano paese africano. E’ stata questa una esperienza bellissima e indimenticabile e seppure la nostra permanenza è stata breve il ricordo di quei luoghi è e credo sarà per un lungo tempo vivo e presente in tutti noi. Marina Vogrig «Z namenom, da bi prispeval k spoznavanju Rezije predstavljam v treh knjigah poročila dogodkov, ki so se v tridesetih letih zvrstili v Rezijanski dolini in ki sem jih napisal kot dopisnik». Tak je uvod v novo knjigo Alda Madotta — Ciakarina iz Osojan v Reziji Strani zgodovine — Poročila o rezijanskem življenju (Pagine di storia - Resoconti di vita resiana), ki ga je pred mesec dni izdala Rezijanska folklorna skupina. že same te besede dokaj nazorno prikazujejo značilnosti in tudi vsebino dela. Madotto, ki je lani objavil knjigo Rezijanska dolina in njeni prebivalci, kjer poljudno obravnava ljusko izročilo, zgodovino in kulturo doline pod Kaninom, se tokrat omejuje na najpomembnejše dogodke zadnjih 30 let, kakor jih pač posreduje, prikazuje in končno tudi doživlja novinar. Gre torej za Ob 120. obletnici rojstva Ivana Trinka sta Slovenska teološka akademija in Papeški slovenski zavod v Rimu priredila od 6. do 10. septembra Trinkov simpozij. Namen znanstvenega srečanja je bil vsestransko osvetliti bogato osebnost beneškega duhovnika, pesnika in narodnega buditelja Ivana Trinka. Simpozij je s pozdravnim nagovorom odprl predsednik M. Jezernik, prvi pa je predaval F. Kralj, ki je podal zgodovinski oris Beneške Slovenije. Irena Lupine je v dokaj izčrp- dnevnik, za kroniko, ki vsaj v prvi knjigi — drugi dve namreč nista še izšli — zaobjema povojno obdobje, od 1951. do 1960. leta in prikazuje socialnogospodarski položaj Rezije v petdesetih letih, pomanjkljivosti najnujnejših struktur in socialnih storitev, hkrati pa spremlja razvoj in istočasno izumiranje doline, odkoder se je moralo zaradi pomanjkanja delovnih mest izseliti prav v tistih letih toliko Rezijanov. Skratka gre za dokaj zanimivo knjigo, ki se ne oponaša s strokovno, znanstveno obravnavanje dogodkov, toda daje pravi utrip življenja v rezijanski dolini. Zaslediš tako najrazličnejše dogodke, od podrobnih poročil, kako so prebivalci Ra-vanc leta 1951. zasedli za 4 dni župnišče, da ne bi dovolili župniku ven in tako preprečili njegovo preselitev v Furlanijo do opisa, kako so nem predavanju predstavila Trinkovo življensko pot, poteze njegovega značaja je nato podal z grafološkim opisom njegove pisave A. Trstenjak. Trinko je bil vsestransko aktiven in dinamičen človek, ki se je uveljavil tudi kot filozof. O tem je predaval beneški Slovenec Marino Oualiz-za. O. Miazzo je predstavila Trinka kot duhovnega voditelja; T. Pavšič kot pesnika, pisatelja in prevajalca, F. Fer-luga je razčlenila in poglobila vprašanje Trinkove slovenščine, M. Jevnikar je prikazal Ivana Trinka kot posrednika med slovansko-slovensko in italijansko kulturo. Na Trinka glasbenika je pa opozoril P. Merku'. Svoj referat je imel tudi beneški Slovenec Viljem Čer-no, ki je predstavil Trinkova prizadevanja za obrambo naravnih pravic svojega ljudstva in materinega jezika. Povezal se je tudi na današnje stanje beneških Slovencev, ki se morajo še vedno boriti za njihove najbolj osnovne pravice. Ob koncu simpozija pa je spregovoril sam I. Trinko v pesmih, ki sta jih občuteno 4 Rezijani doživljali znane dogodke iz 1956. leta na Madžarskem. Veliko pa je tudi vesti, kot rečeno, o raznih pomanjkljivosti, o vsem tem, kar bi morale javne ustanove storiti za izboljšanje življen-skih pogojev Rezijanov. Sam Aldo Madotto je namreč Rezijan, osebno prizadet in soustvarjalec zgodovine teh krajev, zato se je v svojem dopisniškem delu vseskozi prizadeval, da bi sprožil razmišljanje in debato med ljudmi in tako prispeval k razvoju njihove samozavesti. Knjigo opremljajo lepi fotografski posnetki samega Madotta, Danila Clemente in Lugija Palettija. V naslednjih knjigah bo Madotto predstavil kasnejše obdobje do današnjih dni, zadnja pa bo v celoti posvečena potresu, ki je tako močno prizadel Rezijo in njeno že ošibljeno socialno in gospodarsko strukturo, (jn) recitirala Ljubka Šorli in Edi Košuta. Velja omeniti, da so se večjega dela razprav udeležili trije še živeči Trinkovi učenci, letošnji beneškoslovenski zlatomašniki Birtig, Cracina in Gujon. Navzoči so bili tudi Trinkovi sorodniki, društvo Studenci, uredništvo Doma in člani slovenske teološke akademije. Znanstveno srečanje je potekalo zelo intezivno in plodno. V sredo 9. septembra pa je udeležence simpozija sprejel na avdienci papež Janez Pavel II, ki jih je pozdravil v materinem jeziku. «Pozdravljam udeležence simpozija Ivan Trinko, je dejal. Tedenski študij bo osvetlil apostolsko osebo, ki je s svojim življenjem odpirala zahodu in vzhodu medsebojne kulturne vrednote in navajala k skupnemu krščanskemu sožitju v duhu svetih bratov Cirila in Metoda». Trinkovo ime je torej zadonelo ob prisotnosti nad 60.000 ljudi na tem veličastnem svetovnem forumu v priznanje njemu samemu, njegovemu delu in vsem, ki to delo nadaljujejo. INFORMATIVNO SREČANJE O PROFESIONALNIH BOLEZNI Patronat INAC an Zveza beneških izseljencev iz Čedada prirejata za soboto 15. otuberja, ob 15. uri, v občinski dvorani v Špetru Slovenov informativno srečanje o profesionalnih bolezni an o pokojninah. Bodo sodelovali Lucien Charlier, predsednik centralnega sindikata rudarjev (F.G.T.B.) - Belgija; dr. Guglielmo Pitza-lis, iz Socialnega centra prevmologije v Vidmu; Ado Cont, odgovoren za patronat INAC-Čedad; dr. Beppino Colle iz čedajskega dispensala. Na srečanju bodo predstavili knjigo «Convegno indagine sulle malattie professionali». Vsi so vabljeni. ASSEMBLEA INFORMATIVA SULLE MALATTIE PROFESSIONALI Il Patronato INAC di Cividale ed il settore Affari sociali della Unione emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia organizzano presso la sala consiliare di S. Pietro al Natìsone, sabato 15 ottobre, alle ore 15, una assemblea informativa sulle malattie professionali e sulle pensioni. Interverranno Lucien Charlier, presidente della Centrale sindacale dei minatori F.G.T.B. (Belgio), il dott. Guglielmo Pitzalis, del Centro sociale di pneumo-lognia di Udine, Ado Cont, responsabile del patronatto INAC di Cividale, il dott. Beppino Colle del Dispensario di Cividale. Nel corso dell’assemblea verrà presentato il libro «Convegno indagine sulle malattie professionali». Tutti sono invitati a partecipare. Una casetta a Pawaga per ricordare don Rine Due settimane in Tanzania di un gruppo di giovani della Benecia accompagnati da don Azeglio Studijski teden o vanu Trinku v Rimu Predavala sta tudi beneška Slovenca M. Qualizza in V. Černo. Pri javni avdienci papež Janez Pavel II pozdravil v slovenščini udeležence simpozija Domenica 16 ottobre alle ore 14.30 allo Stadio "Martiri della Libertà,, di Cividale si disputerà il derby a. c. Cividalese - u. s. Valnatisone Nogomet Začeli so se kampionati za lieto 1983-84 Začeli so se nogometni kampionati za lieto 83-84. Za zviedet vič podrobnosti o tem smo se poguoril s Petram Zuanella, podpredsednik športnega društva Savo-gnese iz Sovodnjega an s sekretarjam športnega društva «A.S. Pulfero» iz Pod-bonesca, Dino Gorenszach. Petar Zuanella nam pravi: «Lietos Valnatisone bo igrala u parvi kategoriji, upamo pa, da se spet vrne v višjo kategorijo, v promozione. V drugi kategoriji bojo Savognese, Audace in bližnje Gaglianese, Faedese in Tor-reanese, v treciji pa «Pulfero». «Poviej nam, kake možnosti (possibilità) imajo tele škuadre, ali nastopajo z domačimi igrauci an kakuo gledajo na narodnostno vprašanje?». «Mislim, de usi se trudijo za dobit narlieuš rižultate, kar pa se tiče igraucu, adne škuadre imajo vič domačinu druge pa manj. Nogomet je povserode glih s kupoprodajo, zatuo tudi h nam par-hajajo igrauci iz čedajske-ga področja in obratno. Pri Savognese dajemo prednost Sergio Tomasig, con il suo positivo apporto ha siglato il pareggio dell'Audace. Quattro le reti in un solo incontro per Flavio Fiorentini, Valnatisone Esordienti. domačim igraucam, kot tujec pa bo tudi lietos igru z nam Žarko Rot iz Kobarida. Kar se tiče narodnostnega vprašanja je odvisno od vsakega. Po navadi so društva apolitična. Adné od te-lih med katerimi tudi naše, imajo dobre kontate s društvi s Tolminskega an žele tudi imiet kontate s slovenskimi nogometnimi društvi s Tržaškega in Goriškega. Dino Gorenszach: «Naša škuadra iz Podbuniesca bo nastopila u treciji kategoriji. L j etos imamo na disposizion tudi novo domače nogometno igrišče (campo sportivo), čepru samuo za alenamente zak diela niso še dokončane. Tuole je na velika pridobitev (conquista) za naš komun in za cielo našo športno attivitò. Sada bomo mogli lieuš programat vse naše dielo in za nekaj liet lažje napredovat v višje kategorije. U naši škuadri bojo lietos igral skoraj vsi domačini, lepuo bi bluo, da bi se povezal in sodeloval tudi z škuadrami s Tržaškega in Goriškega. Prvi koraki (passi) so bli že nareti, v na-priej pa jih bo trieba kon-kretizat. RISULTATI - CLASSIFICHE -MARCATORI AL 18 SETTEMBRE 1983 V CATEGORIA Sangiov. - VALNATISONE 1-1 2a CATEGORIA AUDACE - Natisone 3-3 SAVOGNESE - Reai Udine 1-2 GIOVANISSIMI VALNATISONE - Faedese 4-1 ESORDIENTI Faedese - VALNATISONE 0-4 MARCATORI: 4 Reti: Flavio Fiorentini. 2 Reti: Cristiano Barbiani. 1 Rete: Federico Szklarz, Sergio Tomasig, Antonio Ipnotico, Alberto Paravan, Dor-bolò Michele, Sedi Roberto, Zorzini Flavio. CLASSIFICHE 1a CATEGORIA: Julia, Maniago, Cussignac-co, Visinale, Cividalese 2; VALNATISONE, Maiane-se, Flumignano, Colloredo, Codroipo, Sangiovannese 1; Tolmezzo, Chions, Union Nogaredo, Junior s Casar-sa, Spilimbergo 0. 2a CATEGORIA: Tavagnàfelet, Reai Udine, Corno, Olimpia, Chia-vris, Nuova Udine, Gaglianese 2; AUDACE, Natisone 1; SAVOGNESE, Torrea-nese, Reanese, Stella Azzurra, Dolegnano, Buttrio, Faedese 0. CALCIO CALENDARI 1983 - 94 Domenica 18 settembre Sangiov. - VALNATISONE 1-1 AUDACE - Natisone 3-3 SAVOGNESE - Reai Udine 1-2 Domenica 25 settembre VALNATISONE •> Chions Dolegnano - SAVOGNESE Reai Udine - AUDACE S. Gottardo - PULFERO Domenica 2 ottobre Pro Tolmezzo - VALNATISONE AUDACE - Gaglianese SAVOGNESE - Natisone PULFERO - Azzurra Prem. Domenica 9 ottobre VALNATISONE - Maianese Faedese - SAVOGNESE Reanese - AUDACE Togliano - PULFERO Domenica 16 ottobre Cividalese - VALNATISONE AUDACE - Faedese SAVOGNESE - Gaglianese PULFERO - Fulgor Domenica 23 ottobre VALNATISONE - Cussignacco Dolegnano - AUDACE Reanese - SAVOGNESE Manzano - PULFERO Domenica 30 ottobre Visinale - VALNATISONE AUDACE - Nuova Udine SAVOGNESE - Buttrio PULFERO - Lauzacco Domenica 6 novembre VALNATISONE - Colloredo P. Buttrio - AUDACE Nuova Udine - SAVOGNESE Linea Zeta - PULFERO Domenica 13 novembre VALNATISONE - Spilimbergo Olimpia - AUDACE Stella Azzurra - SAVOGNESE PULFERO - Aurora Rem. Domenica 20 novembre Codroipo - VALNATISONE AUDACE - Torreanese SAVOGNESE - Chiavris Savorgnanese - PULFERO Domenica 27 novembre VALNATISONE - Jun. Casarsa Tavagnàfelet - AUDACE Corno - SAVOGNESE PULFERO - Sereniss. Pradam. Domenica 4 dicembre Flumignano - VALNATISONE AUDACE - Chiavris SAVOGNESE - Tavagnàfelet PULFERO - Paviese Domenica 11 dicembre VALNATISONE - Union Nogar. AUDACE - SAVOGNESE PULFERO - Bearzi Domenica 18 dicembre Julia Cavai. - VALNATISONE Stella Azzurra - AUDACE SAVOGNESE - Torreanese Nimis.- PULFERO Domenica 8 gennaio 1984 VALNATISONE - Maniago AUDACE - Corno Olimpia - SAVOGNESE ORARIO GARE: dal 17 settembre alle ore 16.00 dal 25 settembre alle ore 15.00 dal 16 ottobre alle ore 14.30 CAMPI DI GIOCO VALNATISONE: Poi. di S. Pietro AUDACE: Campo di S. Leonardo -Scrutto SAVOGNESE: Campo di Savogna PULFERO: Campo di GAGLIANO di CIVIDALE GIOVANISSIMI 17-9-1983 VALNATISONE - Faedese 4-1 24-9-1983 Torreanese - VALNATISONE 1-10-1983 VALNATISONE - Azzur. Prem. 8-10-1983 Cividalese - VALNATISONE 15-10-1983 VALNATISONE - Percoto 22-10-1983 Riposa VALNATISONE 29-10-1983 Gaglianese - VALNATISONE 5-11-1983 VALNATISONE - Manzanese 12-11-1983 Buttrio - VALNATISONE 26-11-1983 VALNATISONE - Seren. Prad. 10-12-1983 Aurora Rem. - VALNATISONE Tutte le gare si giocheranno alle ore 15. ESORDIENTI 17-9-1983 Faedese - VALNATISONE 0-4 24-9-1983 VALNATISONE - Moimacco 1-10-1983 Torreanese - VALNATISONE 8-10-1983 VALNATISONE - Azzurra 15-10-1983 Cividalese - VALNATISONE 22-10-1983 VALNATISONE - Percoto 29-10-1983 Riposa VALNATISONE 5-11-1983 Gaglianese - VALNATISONE 12-11-1983 VALNATISONE - Manzanese 26-11-1983 Buttrio - VALNATISONE 3-12-1983 VALNATISONE - Lauzacco Tutte le gare si giocheranno alle ore 15. PULCINI 25-9-1983 VALNATISONE - Linea Zeta 2-10-1983 VALNATISONE - Stella Azzur. 9-10-1983 Cividalese - VALNATISONE 16-10-1983 VALNATISONE - Gaglianese 23-10-1983 Aurora Rem. - VALNATISONE 30-10-1983 VALNATISONE - Moimacco 6-11-1983 Azzur. Prem. - VALNATISONE CICLISMO Il Veloclub Cividale-Valnatiso-ne ha fatto tredici Con la brillante affermazione di Lorenzutti nella categoria Esordienti il Veloclub Ci-vidale-Valnatisone ha ottenuto nella presente stagione la bella cifra di tredici vittorie, un risultato che premia la instancabile opera del presidente Giovanni Cappanera e il suo team. A Trieste Lorenzutti e a Buia un’altra bella corsa di Ferruccio Cencig che questa volta si è dovuto accontentare del terzo posto dopo aver sferrato l’attacco decisivo. Nella categoria allievi Marco Lorenzutti si è classificato quarto a S. Martino di Campagna, mentre Gasparut-ti ha ottenuto a Trieste la nona posizione. Come sivedec’è stato movimento in tutte le categorie. LE FOTOGRAFIE DI IERI TORNEO DI PREMA RIA CCO Terzo posto, ritira la coppa Dugaro Stefano, per la Valnatisone. Paolo Cernoia riceve la coppa del secondo posto per la Savognese dalle mani del presidente dell’Azzurra Orsettig. La Valnatisone 1969/1970 che disputò il campionato di terza Categoria classificandosi al secondo posto dietro la Torreanese, la foto risale alla gara di ritorno dove gli ospiti espugnarono il vecchio campo «Cucovaz» per una rete a zero e così conquistarono la promozione in seconda categoria. L’Audace che nel maggio 1978 disputò lo spareggio per l'ammissione in 2« categoria. >-v Cristiano Barbiani, giovanissimi Valnatisone. Cristian Birtig, difensore dei Pulcini della Valnatisone. Stran 5 REZIJA II RADIO RESIA VACANZE '83 JE ZAROBIL KONEC Pa za litos «radio Resia vacanze 83» ziz vliko boga tj ost je se tako lepo oglasil na svit rozajanski za žiu o zve-selet sve jude, suo dolino, u-saki din, usej te misac avo-stavi. Isà lipa iniciativa tu ki u-sak človek rozajanski mo-gal pusodit to nejliučo suo bisido sven judin, je se pri-budila na risno tri lite na nazet od mladih srcah ki itako radi dilajo anu se u-pajo za pribirat to nejbuši za žiuo oglasit isò radio. Mei tei litos: muzika od usiga sveta, citira discjo-ckeu, glas rozajanski, uiže poezia, saludauanji, dedike je bilo itako lepo uezano žiuo ziz svemen judjamin čiz din anu čiz nuč. Usè je bilo itako lepo viračano za sve jude; za te domači da ni zabiti teško skerbjost; za kramarje, ki ko ni so daleč od šviga duma: bisida, muzika rozajanska, rizgledanji od sve doline, glas, stara naua- da, malo o nikar se ni jin glasi, mako j če ni majo cas za se spomanut. Teško anu tožno je bilo zagat isi glas zakoj spustit zbugan sven judin anu pustit suo zemjo to je rudi teško anu kar j e tožno. Za zarobet konec, pa bisida rozajanska od naša-ga šindika Sergio Di Lenar-do je močno viraklà: «Za-hualin anu pohualin ise mlade jude ki itako radi veselijo našo zemjo. škoda da simò dušli na konec, lepo ba bilo da usečistu leto radio Resia ba se glasèl za sve jude. Sa-ludauan ziz srcon usakaga rozajana, kramarjan tožno rečen da zbuga zakoj pòsvi-ti majo itet. Lepo ba bilo da usičisto naši judi ba mogli živet tu naši Reziji, dilamo ano močno se upamo za dat den kreu iten judin ki ščilč so tu baraki, za dat no delo če Bug bo tel našin judin. Deržamuse ukup uezani, ko-laborejmo usi ukup za žiu-jost od naše zamjè». Radio V nedeljo 28. avgusta je bila v Platiščah otvoritev Cerkve z udeležbo velike množice ljudi in veličastno procesijo, med katero so peli stare slovenske nabožne pesmi. Zbrali so se «konškriti» od leta 1932 Telekrat je paršla iniciativa od tistih, ki živijo po svetu. Posebno navdušen animator je biu Angelo Obit iz Kosce ob podpori njegove simpatične žene, ki živita u Bruxellju. En dan prej so se umislili in začeli zbierat, zatuo naj ne zamjerijo tisti od «classe», ki njeso mogli biti obveščeni. Za kraj večerje je biu zbran Matajur (Rifugio Pelizzo), ki ga tarduo darži u rokah simpatični Renato z njega še buj simpatično ženo. čeglih je bluo use na hitro organizano, se nas je zbralo lepo število, zak je usak od klaše parpeju za sabo svojega partnerja: mož ženo in žena moža. če je čez dan lep razgled po furlanski ravnini, je razgled ponoči z Matajurja spetakula-ren, favolozen: taužente luči, ki se bliščijo od bližnjih an oddaljenih krajev. Vidi se usa Benečija, Čedad ga imaš pred sabo, kot na dlani, kot na tontu. Se ti zdi, da imaš luči iz Vidma pod nosom vidi se «faro» od Li-gnana, vidi se kantier u Tržiču (Monfalcone) in oči ti grej o do Kopra. Po celodnevnem dežju, ki je biu u soboto 3. septembra, se je za nas razvedrilo. Nad nami jasno nebo, na milijone zvezdi, pod nami luči mest in vasi, dobar zrak, dobra Renatova večerja, sladka kapljica in ves ta užitak je do- polnjavu Ližo z njega neločljivo ramoniko! Preživeli smo skupaj lep večer in se troštamo, da se bomo hletu spet gor zbrali še u večjem številu. HOSTNE V petak 16. septembra je umarla v čedajskem špitale Ernesta Tomasetig poročena Floreancig - Karpacova po domače iz Hostnega. I-miela je samuo 54 liet. Pogreb je biu u saboto 17. septembra na Ljesah. Resia ziz svin lipen glason je spustil zbugan sven judin tako lastavice na niti ko grejo proč, ma rudi tako radi začakane od usakaga. Zahuali Grupo Folkloristiko ki je rešponsabil od muzike rozajanske ki je nahal da ta citira citirej za sve jude a-nu ziz ver bisido od srca zahuali, zahuali sve jude, sve same jude, ki so tako lepo pomagali za se oglasit na svit. TER SPEKA NA K I S A L I C I Ku ta venca part od naših vaseh v Teru so ljudje živili z blago. Zat ta liete pouno njih so mieli kazone za goniti blago. Ore v «Kisalici» so mieli kazone terjani. Tare so stale od maja do setemberja anu so dielale ser, spuoju anu skutu. Na teta ki je stala ore je miela nje nevaude tou tu velici ueri anu je storia dan vot: če nu se varnejo je premetala naredite no kapelo ore u Kisalicu. Itako te bo. Ta žena se je klicala Culetto Angela Petirusja. Hodila oku prašuč ke nu je pomajta za storte tu kapelu. Terski moradorje anu su-sje proprietarihi od te planine su pomale dielate anu o-ku lieta 1935 se je spiela ta parva maša. Ta kapela je bla dedikana Sv. Agostinu a-nu dan bot po liete se je spiela maša. Pote, oku lieta 1960, lju- dje so zapustili planine anu tres je fenišu razsute use. Inje, te kako lieto, ljudi so cule nostalgjo prite spe-ka ore na Kisalici. Giovanni Coós je luožu kup ljudje od planin anu z druzimi mu-radorje so komodale kapelu. Ljetos so naredili veliko fieštu, te bot ki susje emigranti so ble tle. So ble sou-si veseli ki su rivale komo-date kapelu anu se obrieste sousi ti dan bot. Senjam Sv. Egidija v Kosci Parielo je, de slava ura pokvari vse feštegiamente, ki so se začel u Koso 3. septembra in končal 5. Puno ljudi je paršlo že u saboto, ma velike plavocine so jih ustavle v oštariji an vič ku kajšan je narauno šu h Puoštaku, kjer Graziella iz Ruonca an Renzo iz Hostnega sta preuzela oštarijo in napravli fešto. lepo sonce se je parkazalo u ne-diejo zjutra in parklicalo že h maš puno ljudi; po nji so se plac an pla-nija za cierkvijo napunli in preča popudan so začele simpatične igre (giochi] za veselje otruok in starših. Zvičer je biu ples in kjoški so lepuo funcional. Kuatarinca par Sv. Martine Je stara navada praznovat «Kuata-rinco» gor par Sv. Martine trecjo nediejo septemberja. Kar sam bla majhana, sam teškua čakala tel mie-sac zak je parnesu za sabo tri praznike: to parvo nediejo, po navadi, smo se vsi nesli v čeplešišče, to trecjo, ku sam že poviedala, smo šli h Sv. Martinu in to zadnjo pa h Sv. Matiju na Hošenski senjam. Cajii so se puno spremenili in sejmi tudi, zatua par vic krajeh so se tudi zgubil: nie vič adne bari-gle gor na njivah, malo kada je ra-monika in zmanjkali so tudi meu-njaki. V Čeplešiščah nie vič takuo luštno saj Matajurci so jim prevzel njih praznik in s pomočjo Čedajcu so napravli «Festa della montagna». Za srečjo Garmičan niemajo še taj-šne velike pomoči od zunaj in ta-kua se rangjajo na kajšno vižo in z dobro voljo organizajo sami njih sejmé. Za resnico poviedat, lietos, jim je pomagala samua liepa ura. Pomislili so napravt festegiamen-te že v saboto zvičer, ma mraz je preča vepodiu tistih malo ljudi, ki so se bli zbral gor na Prievaie. V nediejo je že zjutra bla doz Platea «marcialonga», ki je na žalost parklicala premalo ljudi; nar-vic je blua otruok in te parvi je biu Stefano Vogrig, ki je parleteu h cierkvi glih no malo pred njega bra-tram Simone. Pietà maša je bla pred cierkujo na varhu Sv. Martina od 11. url. Cierkuca, ki je adna od narbuj starih v naših dolinah (1400) in ki jo bojo tisti od «belle arti» strojil, je bla huduo oškodovana s potre-sam lieta 1976. Zatua, kar je bla maša, je don Azeglio v svoji pridgi med drugimi reči pohvalu in zah-valu v imenu vse naše majhane skupnosti vse tiste puobe in može, ki brez obedne rikompense so vic sabot an nediej zatukli gor par ejerkve za ohranit manjku strieho. Ko je finila maša so se ljudje zbral dol na Prievaie in še lepuo nieso finii jest paštošjuto, ki delavska banda iz Tolmina je že godla in parklicala h sebe vašnjane in še druge ljudi, ki so poslušal lepe domače piesmi. Premiacioni «marcielonge» so začel že ob dvieh an pu; kope in targhe so ble dane od vic targovin in podietji iz Čedada in okolice. Tudi naš giornal Novi Matajur je šen-kal dno kopo. Anton Birtič z njega harmonikarji se je preča potle par-kazu na brejar in je začel program, v katerem je vsak otrok posebe, in potle tudi vsi skupaj, zagodu domače in narodne pesmi in tudi nekatere muzike, ki jih je napisal sam Anton Birtič. Narvič ljudi je parklicala na Prie-valo tombola, ki maj ku v nediejo je bla puntual. Ob sedmi an dva minuta, je biu uone že te parvi nu-mer. San vidla ljudi iz Laškega, iz Vidma in iz dolin; v rokah so miei kartele, v sarcu so se troštal pa udobit. Te parvi je zaueknu Lino Marinig - Uršin iz Dol. Barda, ki je udobil to parvo cinquino in to se pravi 50 taužent lir; naglo potle je Mariucci Zabrieszach-Balentarčicjo-va iz Seuca nesla to drugo cinquino, ki je vajala 30 taužent. Tombola je vebrala te narbuj mlade, to parvo, ki je vajala 150 taužent, jo je nesu Gianni Trusgnach - Vuku iz Seuca, to drugo je nesu pa Gabriele Trusgnach iz Zverinca: vajala je 100 taužent. Še potalažlo se nie blua veselje za tombolo ku Remigio iz Kosce je parnesu na brear lačno prase. Puno od njih so ga šacal za 27 kilu an so šli zadost blizu njega pezu, narbuj blizu je paršla Sonia Garlup iz Hlocja ki je udobila prase, ma nje bla sama: tudi Paolo Tomasetig iz Klenja je zagonu njega pes. Vam ne povjem, kuo so ga arzpartil inšema-nj, kuo so ga peljal damu. Na usa-ko vižo tajšno lepo Kuatarinco bi jo organizatorjam željela usako lieto, ki so zadost lepua zaslužil in tudi ljudem, ki so se udeležil in lepua pasal popudan. Zvičer so jo vsi lepuo plesal s komplesam I.D.I.O.S. iz Kosce. L. C. mm : PISE P ET AR MATAJURAC Ma ti socialisti čjejo vse: Pertini na Kvirinalu, Craxi v Palazzo Chigi, naš profesor Viljem Černo pa v Vatikanu ! M m DEMOGRAFSKO GIBANJE LIETA 1982 V ŠPIETRU prebivalci: M. Ž Skupno v začetku 1982 1.028 1.034 2.062 na koncu 1982 1.027 1.045 2.072 so se rodil: v občini — — — v drugih občinah 3 10 13 po s vi et e — — — so umarli: v občini 4 6 10 v drugih občinah 18 15 33 po sviete — so se varnil iz drugih dežel 4 3 7 so paršli iz drugih občin 38 49 87 so šli po sviete 1 2 3 so šli v druge občine 23 28 51 poroke v občini: v cerkvi na občini 9 1 poroke v drugih občinah: v cerkvi na občini poroke po sviete 10 1 1 družine v občini: 1. januarja ’82 31. decembra '82 749 765 Kajšna fardamana zmešnjava! Navadni človek ne za-stopi nič več! Vemo, da so paršli v zadnjih Ijetih socialisti na oblast, da imajo governo u rokah u Franciji, Španiji, Portogalli, u Grčiji in smo vsi občudovali velik progres, zaupanje ljudi tele-mu partita, ki predstavlja, raprežentava po deželah sveta interese delavcev. Po deželah, ki sem jih našteli, so dobili socialisti na votacionah absolutno večino (maggioranza assolta). čudno, da na zadnjih votacionah u Italiji niso volilci (elettori) zbrali tajšne poti, kotFranciji, Portugalski, Grčiji in drugih dežel, kot so se naši socialisti pričakovali. Res je, da so imeli socialisti it Italiji na zadnjih votacionah določen uspeh, šučeš, pa le ne tajšnega, kot so želeli in pričakovali. In prav zatuo je čudno, da dobiš u Italiji socialiste pousijerode, še vič kot po tistih deželah, kjer so dobili absolutno večino. Imaš presidenta repu- blike na Kvirinalu, ki je partizan Sandro Pertini, Craxi, president governa je u palazzo Chigi, predsednik teritorialnega odbora Slovenske-kulturno gospodarske zveze za Benečijo, profesor Viljem černo pa se je utaknu u Vatikan! Ah, Buoh nam pomagaj, kajšna zmešnjava! Oh, Buoh nam pomagaj! Socialistov ni malo ne dost, pa so vsedno pousjerode, kot predar sin (peteršilj, kot prezzemolo. Ah, kajšna zmešnjava, da ti sprejme papež prav našega slovenskega socialista, profesorja Černa. Al ste ga videli na fotografiji u zadnji številki Novega Matajurja kakuo se smeje? Mons. Bir-tig - Prevalentin se joče, Černo pa smeje an se ne v/e, kduo je buj srečan. Rjes lepa fotografija tista od beneških Slovencev s papežam. Gaspuod Cencig ga gleda od zdol na vzgor, kot maček. No malo mu je podoban. Če bi oblekli belo suknjo an si dau belo kapo na glavo, bi ga lahko zamenjali za Woj-tilo. Profesor Qualizza je nasmejan kot Černo, gospod Gujon pa se zdi, da občuduje belo Papežovo obleko in zdi se tudi, da misli: «Ti si bjeu, jaz in černo srna černa, pa če bi muoru živje-ti u Matajurju z nekaj deset taužent tir na mjesac, bi ratti črn tudi ti!». Profesor Giorgio Banchig pa je muoru zadaj utegniti vrat kot puran, da je lahko videu vse tele velike reči! šale (scherze) na stran, dogodek (aveniment) je biu velik. Beneški Slovenci so bli že pri predsedniku republike, pri predsedniku governa in sada še pri papežu. Zgleda, da se nam u zadnjih cajtih odperjajo vse vrata, samuo tiste od pravice ostajajo še zmjeraj zaparta an tar dno zaklenjena! Vas pozdrav j a vaš Petar Matajurac KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOL Parvo povodnje, poplave, potle tuča, suš in merjasci (cinghiali), vse tuo je ka-raktiriziralo letošnjo agrarno ljeto. Po nekaterih krajih na laškem so muorali sjerak po-sječ, ker ga je šuš takua partisnila, da ni bluo nič od njega in misliti, da je za laškega kumeta sjerak glavni, principielni pardielak! Kadar je paršu daž, je bluo prepozno in tudi tisti, ki nje-so posjekli sjerka, bojo i-mjel kumaran pardjelak, nje bluo zadost šuš, na mjestih je potukla pardjelke še tuča. Naš kumet pa pravi: «Za sušo, za soncem, kaj dobim za vodo an za činghia-lam ne ostane nič» An tuole je ries, če pogledate njivo, ki jo kaže naša fotografija, koder so šli mimo Cinghiali. Kduo plačja, škodo? Al bi ne bluo pametno, če bi bla parpuščena jaga na to škodljivo dujačno celup ljeto? Življenje našega kmeta Muke velike, davki visoki, od bede velike se slišijo joki, truda in dela več kot povsod, vedno dajatve, a denarja nič notj Se od zore do mraka za delom lovimo, kopamo njive, da se preživimo, sadimo drevje, da bi rodilo nam sad, a v naših gorah gospodar je le glad. Od trdega dela se delajo omot’ ce, s slabim jedilom polnimo želodce, delamo trdo, ne da šteli bi ur, a prazni so žepi, in prazen mehur! Za naše trpljenje nikomur nimar, pride davkar, nam pobere denar, prideta toča in vihar prav hud, odnese pridelke in ves naš trud! Tako tu živimo od roda do roda, tako strupena je z nami usoda, poglej, prijatelj, kakšen je svet! Tam kjer živi ubogi naš kmet! Izidor Predan Ob začetku jage so nas zapustili trije jagri Prebierala sem na giornalai!, da se je dol na Laškem drugo nedeljo septembra zgodila huda nesreča: striela je ubila mladega ja-gra in njega psa, ki sta se zavoj o velikega daža parkri- la pod drieu. Novica me je pretresla in še buj sem stala slavo, kadar so mi poviedal, da sta le tisto nedeljo (11. septembra) umrla dva jagra iz naših dolin. Zgubila sta življenje ne zavoj o nesreče al pa daža pač pa zavojo tega, ker jih je doletjelo (infarti. GORENJI MARSIN Parvi jagar, ki je zgubiu življenje zavojo infarta, je Felice Crucil - Kracju po domače iz Gorenjega Marsina. Umaru je ob 10. zjutra, ko je biu s prijateljem pod Matajurjem, u kraju, ki se kliče Bukuje. Vračala sta se proti domu, saj nista bla nič ustrelila, ko ga je naenkrat parjelo slavo in padu na tla. Nič mu nieso mogli pomagat in mjedih, ki je gor paršu, je mu samuo napisat, da je umaru zavojo infarta. Rajnih Felice je imeu samuo 51 ljet. LOMBAJ Globoko je pretresla use ljudi hitra smart Pija Koce-rjovega - Pio Tomasetig iz naše vasi. Imeu je 46 ljet. Rajnik Pio je živeu že vič liet u Gallianu pri Čedadu, kjer je biu ukupu hišo, pa je zmjeraj rad parhaju u naše vasi, posebno pa u rojst- ni Lombaj, ker so ga vsi radi imeli. Piju je bla jaga všeč že od otroških ljet in ko je biu že zlo majhan, se je biu tudi ostreliu z neko vojaško puško, ki so jo bli sudatje nekje pustili. Biu je mutilan u roko, pa ni imeu zavojo tega obednega penziona. Sam si je po svetu zaslužu hišo in kajšni bi ne bli napravli s štirimi rokami, kar je on na-redu z adno. Hodu je jagat po krajih, ki jih je poznu. Saldu je biu upisan u garmiško jagarsko rezervo. Tisto nedeljo je zaupu prijateljam, da se ne čuti dobro. Okuole 11. ure ga je doletjelo in ko so par-šli drugi jagri do njega, je biu že martu. Pogreb naših dveh jagru, za Crucilja u Marsinu in za Pija u Lombaju, je biu u to-rak 13. septembra. SREDNJE ČERNECJE Vse je pretresla žalostna novica, da je v gardim in-čidentu zgubiu živlienje Na-talio Dugaro-Dugar iz naše vasi. Imeu je samuo 58 liet. V pandiejak 19. setemberja se je z motorinam vraču iz Police pruot duomu, padu je na tla an se udaru v glavo. Umaru je na žlah. Pogreb je biu par Sv. Pavle v srie-do 21. setemberja. Puno judi, bivših emigrantu, minatorju iz naših dolin an z Laškega ki so z Natal jam an z ženo Eleno preživiel granke lieta v Belgiji, puno prijateljev hčerke Silvane an zet Alda so se stisinli okuole njih, sestri, ki so paršle iz Belgije, an vse žlahte za jim dat nomalo tolažbe v telim teškim momentu. Nataljo na bo ma-njku samuo njim ma vsie-m nam, saj je biu zaries bardak an simpatičen mož. VARH V nediejo 18. šetemberja sta stopila na skupno življenjsko pot Anita Crisetig iz Uratac (Varh) an Claudio Clinaz - Petelinu iz Ješičje-ga. Puno parjatelju se je veselilo z njim. Novičam, ki bojo živiel v Ješičjem, želmo vse narbuojše. GNIDUCA V nediejo 17. luja je za venčno zaparla nje trudne oči Cecilia Stulin-Anina iz Gniduce. Imiela je 85 liet. Pogreb je biu v Gorenjem Tarbju v torak 19. luja. ŠPETER BARNAS Parve dni setemberja je umaru Blasutig Natale iz Barnasa, star 82 liet. Pogreb je biu u Čedadu, kjer je živeu, u torak 6. septembra. DEŽURNE LEKARNE FARMACIE Dl TURNO od 1. do 15. oktobra od 1. do 7. oktobra Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Premariacco tel. 729012 S. Giovanni al Nat. tel. 756035 od 8. do 14. oktobra Špeter tel. 727023 Čedad (Pelizzo) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 15. oktobra Sv. Lenart tel. 723008 Čedad (Fontana) tel. 731163 Manzan tel. 754167 Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo ziutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo. če ričeta ima napisano «urgente». GORENJI TARBI ADEGLIACCO V torak 30. vošta je na svojim domu v Adegliaceo, blizu Vidma, umaru na naglim Giuseppe Stulin - Va-nielcu iz Gorenjega Tarbja. Imeu je 74 liet. V veliki žalosti je pustu ženo, hčera an vso družino. Pogreb je biu v Adegliaceo v sriedo 31. vošta. LA VERA GUBANA 6 ■ ■ ■ STRUCCHI PREMIATA ALLA TV COLAZIONE STUDIO 7 GUBANE mm* dl CATTANEO & CHIABAI s.d.f. PRODUZIONE ARTiGIAMALE PREMIATA CON MEDAGLIA D ORO DAL E.P.T. SCIIUTTO S. LEONARDO (UDI Til. 723005 PRAVA DOMAČA GUBANCA in ... ŠTRUKLJI edilvalli di DORGNACH RINO S. C. »a.s. ČEMUR SV. LENART - S. LEONARDO Tel. 0432-723010 Vendita materiali per l'edilizia Prodaja gradbenega materiala A utotraaportl A vtoprovoz Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer Orologeria - Oreficeria - Ottica Urama - Zlatarna - Optika URBANCIGH Cividale - Čedad Via C. Alberto 10 - Tel. 732230 Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer m immmiM Špeter - S. Pietro al Natisone - Tel. 727266 Abbigliamento sportivo ed articoli sportivi per: Športna oprema in športni predmeti za: CALCIO BASKET VOLLEY BALL SCI TENNIS JOGGING TEMPO UBERO NOGOMET KOŠARKO ODBOJKO SMUČANJE TENIS JOGGING PROSTI ČAS MARKET DESPAR <£> di TERLICHER AMEDEO SCRUTTO Dl S. LEONARDO Offerto Despar dal 3 all'8 ottobre CL. 75 Amaro vecchia Badia Lire 3.790 GR. 670 Passato di Pomodoro Despar 750 GR. 200 Cioccolato Svizz. Despar 1.550 Fontal Danese Denson 1/2 Forma al Kg. 5.600 Prosciutto Crudo Parma Benson 2.350 Cotone Despar 990 GR. 130 Succhi Zuegg. Pera - Pesca, 1.220 GR. 130 Succhi Zuegg. Cocca 1.250 GR. 215 Carne Manzotin A. & G. Bis 3.090 20 Cub. Dado Knorr Brodoricco 1.490 KG. 1 Farina «00» Barilla 680 CL. 75 Whisky J. & B. 8.290 GR. 200 Margarina Vallè 750 Fornet Grande 2.090 GR. 200 Sottilette Kraft Fila e Fondi 1.680 CC. 250 Shampoo Elseve 1.950 CC. 200 Balsamo Elseve 1.950 Prosciutto Cotto Praga Benson (l'etto) 850 GR. 200 Pan Carré Barilla 390 GR. 320 Biscotti Nipiol Buitoni 1.780 Offerte Despar del 10 al 15 ottobre GR. 85 Tonno Despar Lire 770 GR. 400 Pomodori Pelati Despar 410 CL. 75 Grappa Badia 40° 3.790 GR. 500 Miele Despar 1.530 GR. 200 Margarina Despar 310 Spalla cotta Benson (l’etto) 520 GR. 250 Tagl. Emiliane Barilla 760 40 bst. Dolcificante Dietor 1.690 GR. 430 Crakers Pavesi Magnum 1.090 GR. 200 Savoiardi Vinzovo 1.090 CL. 70 Brandy Stravecchio Branca 5.590 Formaggio Asiago Latte intero (l’etto) 720 Dash fustino lavatrice 12.250 GR. 700 Cif Grande 1.290 Ai rfresti spray 1.830 Air fresh stik 1.480 GR. 400 Nesquik 2.880 GR. 200 Caffè Bourbon 2.080 LT. 1 Olio Mais Cuore OjS. 4 latt. 3.690 Gospodar njive, ki je bla posejana s serkam, je Franco Cernotta iz Dole-njanega. Njiva se nahaja pod Butalco, med Vodopivcem in Kosco, prou ob principalni ejesti, kar še bolj zaskrbljuje, da se merjasci ne bojijo več niti avtomobilov. Franco, smo solidarni s tabo, a kaj naj ti rečemo? Zgleda, da se ti bolj izplača bajsati hiše, kot sejati sjerak.