LETO VI. SREDA, 15. DECEMBER 1976 Št. 12 Ob novem letu Vsako poslovno obdobje v določenem času pomeni neko prelomnico dogajanj kljub temu, da je življenje stalen proces dogodkov, ki se dostikrat ponavljajo, mi pa postanemo vedno bogatejši za nova spoznanja. Letošnje leto je značilno za dva različna dela, prvo polletje za izrazito težavno obdobje z nadaljevanjem kriznega stanja v gospodarstvu iz leta 1975 in druga polovica, ko se je stanje normaliziralo. Uspehi, ki smo jih dosegli, so rezultat trdega dela v celem letu vsega kolektiva. Ob dnevu republike so delegati zvezne skupščine sprejeli zakon o združenem delu, ki pomeni nadaljevanje jugoslovanske socialistične revolucije, hkrati pa označuje začetek novega jugoslovanskega obdobja v razvoju naše revolucionarne socialistične samoupravne družbe. Zakon je uzakonil pravico delov- nih ljudi, da postanejo resnični gospodarji pogojev in sadov svojega dela. V prihodnjem letu nas čaka več velikih nalog, ki se jih bomo morali skrbno lotiti, da bomo še uspešnejši v naši samoupravni družbi. Med prvimi in najpomembnejšimi je povečanje produktivnosti, to pomeni cenejše in več proizvajati, najsi bo z boljšo organizacijo dela ali vlaganj. S srednjeročnim programom smo si postavili cilj, da bomo dvignili produktivnost vsako leto za 7,3 %, kar je sicer precej, vendar je z angažiranjem vseh sil v delovni organizaciji dosegljivo in nujno, da bomo lahko izkoristili vse možnosti, ki nam jih daje tržišče. Med naslednje pomembne naloge je šteti izvoz. S planom za leto 1977 je predvideno, da bomo izvozili za 5,487.000 dolarjev, kar predstavlja več kot kadarkoli do sedaj, kljub zmanjšani prodaji žaganega lesa. Tak izvoz je možno realizirati s predvideno količinsko proizvodnjo in z ustrezno kvaliteto proizvodov. Poleg nalog, ki nas čakajo v proizvodnji in prodaji, pa bo v prihodnjem letu potrebno narediti več v samoupravnih aktih kot v letošnjem letu. S sprejetjem zakona o združenem delu so podani vsi pogoji, da se na področju organiziranosti in dohodkovne soodvisnosti med TOZDI naredi nadaljnje odločilne korake. Z urejevanjem teh odnosov med TOZD in OZD pa bo treba čimprej urediti tudi dohodkovne odnose z drugimi delovnimi organizacijami, to je z nekaterimi trgovinskimi podjetji — večjimi kupci naših proizvodov in GG Bled kot največjim dobaviteljem surovine. Pri reševanju poslovnih, proizvodnih in gospodarskih nalog ter urejevanja notranjih problemov pa ne smemo pozabiti na dobre medsebojne in tovariške odnose, ki so neob-hodno potrebni, če želimo opraviti vse naloge, ki smo si jih zastavili in katere pred nas postavlja naša ustava, samoupravni organi in ZK. Direktor Srečno NOVO LET01077 vam želi uredništvo Prvi ključi v Posočju V prejšnji številki Glasila smo vas obvestili, kako potekajo dela na našem iso-span dvojčku v Kamnem. Medtem je bil objekt Že izgotovljen in predan uporabnikom. Občinski štab za odpravo posledic potresa Danes objavljamo potek dogovorov, slovesno predajo ključev, nekaj izsekov iz dnevnega časopisja in priznanja, ki jih je dobil kolektiv LIP-a Bled za našo humano akcijo. 65220 Tolmin 1-10 FB/AM 4.10.1976 Samoupravni organi delovne organizacije LIP Bled so sklenili, da se s prispevkom enodnevnega zaslužka zgradita na potresnem področju dve enodružinski stanovanjski hiši. Razlika od 220.000.- din (kar znese približno enodnevni zaslužek) do 500.000. - din krije delovna organizacija iz drugih sredstev. Pooblaščamo občinski štab za odpravo posledic od potresa, da sklene gradbeno pogodbo z izvajalcem del "IGRAD" Vrhnika ter pogodbo za e-lektro instalacijska dela z delovno organizacijo "ELMONT" Bled. Omenjeno elektrotehnično podjetje namerava izvesti vsa elektrolnstalacijska dela prav tako z enodnevnim zaslužkom svojih delavcev. Ugotavljamo, da je predračunska vrednost objektov, brez komunalne ureditve zemljišča, kleti in elektro instalacij približno 500.000,- din. V kolikor bi nastali še dodatni stroški zaradi eventuelne drugačne izvedbe 11-nalizacijskih del in priključkov, nosi dodatne stroške štab. Hiše naj bi bile predvidoma gotove za vselitev do 20. nov. 1 976. Pismeni dogovorjbomo sklenili v Tolminu, dne 5. okt. 1976. DOGOVOR sklenjen med občinskim odborom za ugotavljanje in odpravo posledic potresa na Tolminskem in LIP - lesna industrija Bled glede postavitve dveh stanovanjskih hiš TIP - 15o, TP 58 v krajev.skupnosti Kamno. PRISOTNI: Ivan Robič - sekretar LIP Bled Miha Komen - arh. nosilec naloge Franci Langus - gradbenik LIP Bled Rot Stane - nadz.grgan za KS Kamno Vlado Kavčič - član odbora Tolmin Vsi prisotni so se na podlagi predloga LIP Bled po dopisu št. I-IO FB/AM z dne 4.10.1976 strinjali , da se dogo\orjena objekta zgradita v Kamnem tako,da se predlog LIP Bled v celoti osvoji. Nosilec vseh del je IGRAD Vrhnika v sodelovanju z odborom za odpravo posledic-potresa in nadzornim organom za KS Kamno. Finančna sredstva predvidena za objekt go LIP Bled nakazal na 52o3o-655-44317 - Sredstva za odpravo posledic element.nesreč na Tolminskem. Tolmin, 5/10-1976 Dne 13.10.1976 je obiskal gradbišče novinar Dela Peter Potočnik POVZETEK IZ DELA Z DNE 16. 10. 1976: V Breginjskem kotu, kjer je že blizu 80 montažnih hiš pokritih, čeprav delajo do vratu v blatu, dela dobro napredujejo. Uspešno jih posnemajo tudi v Kamnem, kjer so Igradovi zidarji, dvojček, oziroma dve hiši, grajeni z iso-span zidaki, spravili pod streho. Hiši je občinskemu odboru za odpravo posledic potresa podaril LIP z Bleda. Elektroinstalacjska dela prav tako zastonj urejuje blejski Elmont. »Gre za nov način graditve, ki je potresno varen«, pravi ing. arh. Miha Koman, nosilec tega načrta iz projektivno razvojnega biroja LIP-a. »Čeprav gre za klasično gradnjo, je moč v dveh dneh hišo spraviti od temeljne plošče do montaže strehe.« Hiši sta prvi v dolini, poleg šest montažnih Marlesovih hiš v novem kobariškem naselju, že pod streho in so v njih delavci blejskega Elmanta že včeraj uredili električno napeljavo. »Petnajst delavcev je imelo le dobre štiri ure dela«, pravi Elmontov delovodja Vlado Zupan. Povzetek iz GLASa dne 29. 10. 76 LIP BLED ZA POSOČJE Že po majskem potresu v Posočju se je kolektiv Lesno industrijskega podjetja Bled odločil, da bo kot solidarnostno pomoč prizadetim prebivalcem namenil enodnevni zaslužek. Tako so junija letos delali en dan in nakazali na zbirni račun 180.000 din. Po ponovnem potresu septemb-bra pa so se v kolektivu odločili, da na prizadetem območju postavijo stanovanjski objekt. Odločili so se za dve tako imenovani tipski hiši (dvojček) iz programa, ki so ga razvili v podjetju v preteklem obdobju. Gre za dve stanovanji s kuhinjama, kabinetoma in sanitarijami. Hiši sta tudi podkleteni. Vrednost takšnega objekta bo znašala od 500 do 600.000 dinarjev. Zato so namenili še en enodnevni zaslužek razliko okrog 300.000 din pa iz sredstev namenjenih za reklamo in iz razvoja tovrstnih tipskih objektov. V akcijo so se vključili tudi člani kolektiva Elmont Bled, ki bodo brezplačno vgradili električno instalacijo. Vrednost teh del pa bo znašala okrog 35.000 dinarjev. Dela pri gradnji tega dvostanovanjskega objekta (izvaja jih podjetje Igrad Vrhnika) so se v vasi Kamno začela 5. oktobra. Takrat so namreč zakoličili zemljišče. Sicer pa se v vasi Kamno, kjer je 78 hiš in okrog 300 prebivalcev gradi osem nadomestnih objektov. Šest jih namreč gradi tudi Jelovica Škofja Loka. Temelji za vse pa bodo iz programa ISO-SPAN LIP Bled. V teh dneh pa je Lipov dvojček tako rekoč že dograjen ,kar potrjuje, da gradnja hiš po tovrstnem programu prav nič ne zaostaja za gradnjo montažnih hiš. Objekt bo namreč vseljiv najkasneje 5. novembra. Poleg že znane izredne toplotne izolacije oziroma prihranka pri energiji pa se je pri gradnji tovrstnih tipskih hiš podjetja LIP pokazala še ena prednost. Zaradi navpičnega in vodoravnega nasipanja litega betona v kanale so tovrstni objekti tudi potresno varni in zdržijo tudi deveto potresno stopnjo. In kot rečeno, se je tudi tokrat pokazalo, da je gradnja takšne hiše zelo hitra. LIP Bled in Igrad Vrhnika sta za gradnjo tega objekta že dobila pohvalo od predstavnikov republiškega štaba. Prav zaradi potresne varnosti tovrstnih tipskih stanovanjskih objektov pa je bilo slišati tudi mnenja in priporočila, da bi takšno gradnjo načrtovali v Posočju tudi v prihodnjem obdobju. 6. 11. 1976 je bil dvojček izgotovljen; dne 9. 11. 1976 je Odbor za ugotavljanje in odpravo Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE TOLMIN Odbor za ugotavljanje in odpravo posledic potresa na Tolminske m Številka: 868/76 Datum: 9/11-1976 posledic potresa na Tolminskem poslal kolektivu LIP-a Bled naslednje priznanje: LIP BLED 64260 Bled Ljubij.cesta 32 Odbor za odpravo posledic potresa na Tolminskem je odločil , da vaši dve eno-družinski stanovanjski hiši, ki ste ju namenili kot solidarnostno pomoč prizadetim v Posočju, postavimo v vasi Kamno. Vaša pomoč je še toliko bolj dragocena, ker ste na ta način bili prvi od vse gradbene operative in montažnih podjetij, ki so nudili primerne domove prizadetim občanom. Toplo se vam zahvaljujemo in obljubljamo, da bomo vašo pripravljenost in kvaliteto opravljenega dela primerno popularizirali. Dne 13. 11. 1976 je bil objekt predan bodočim lastnikom. Tov. direktor Franc Bajt je slovesno predal objekt, ključe pa je izročil tov. Stefan Banko. V imenu krajevne skupnosti se je zahvalil tov. Mekine. Ostale podrobnosti so razvidne iz povzetkov iz dnevnega časopisja: Spoštovane tovarišice in tovariši! Danes, nekaj dni več kot po enem mesecu od pričetka gradnje, oddajamo ti dve hiši prizadetim kot solidarno pomoč delovnih ljudi naše delovne organizacije Tolmincem. Za gradnjo smo se odločili takoj po potresu v septembru na predlog sindikalnih organizacij naših TOZD. 5. oktobra smo sklenili dogovor z občinskim odborom za ugotavljanje in odpravo posledic potresa na Tolminskem in še isti dan zakoličili hiši tu v Kamnu. 7. oktobra je GP IGRAD pričelo z izgradnjo temeljev in so bili gotovi 13. 10. Kljub izredno slabemu vremenu so požrtvovalni delavci IGRADA s pomočjo Bohinjcev spravili hiši pod streho 16. 10. Že med pokrivanjem so delavci ELMONta Bled montirali elektroinstalacijo in nato gradbinci IGRADA in naši mizarji do 6. novembra zaključili gradnjo. V teh zadnjih dneh so se uredili še komunalni priključ, ki. Hiši sta iz našega tipskega pro grama hiše v paketu, ki smo ga razvili v preteklem obdobju iz prefabriciranih elementov za gradnjo, pretežno namenjeno za način dela »naredi si sam«. Poleg že znane izredne izolacije in prihranka pri kurjavi v hišah ISO-SPANa, so te hiše tudi potresno varne, saj so nosilni zidovi iz betona, ojačani z jeklenimi armaturami. Danes lahko ugotovimo, da je možna tudi izredno velika hitrost gradnje in da ne zaostaja za izgradnjo montažnih hiš. Hiši 116 kv. m sta stali približno 820.000 din, od katerih je prispeval odbor 280.000 din za temelje s ploščo, ELMONT Bled 40.000 din in LIP Bled 500.000 din, od tega 200.000 din iz enodnevnega zaslužka in ostalih 300.000 din Jso/7 va /a c/ e: m u ko/ek/iro /Š/ec/ Presenečen/ /n rese// smo, cZa z/oren I/e/ikih noporot/, k/ //'b v/o/o/e y izcj s s to n *57 o ■° rt N -P O' Stimulacija — % Bohinj 100,92 99,80 168,55 140,35 59,65 120,86 Rečica 107,49 101,02 150,77 139,83 60,17 119,74 Mojstrana 118,99 130,61 86,15 128,19 71,01 121,31 Podnart 83,96 110,14 173,66 122,26 77,74 123,51 DSSS 102,64 103,07 169,17 133,78 66,22 122,99 Poprečna stimulacija B grupe za obdobje od jan.- -nov. 1976 Bohinj • 93,95 98,23 107,37 112,18 87,82 113,35 Rečica 95,86 98,15 101,68 109,98 90,02 113,27 Mojstrana 99,23 110,10 84,50 107,78 90,22 113,87 Podnart 97,44 109,52 114,55 102,58 97,42 119,48 DSSS 95,16 110,18 106,68 110,43 89,57 113,93 Stimulacija TOZD trgovine za november 1976 T07H t ■ Doseganje plan. Doseganje FIS % Stimu-rgovina ostanka dohodka % Dejansko za obračun lacija % Poslovalnica Rečica 127,05 108,14 91,86 116,49 Poslovalnica Zagreb 101,43 132,98 67,02 103,05 Vodstvo 118,20 117,02 82,98 111,35 Poprečna stimulacija TOZD trgovine za obdobje I—XI 1976 Poslovalnica Rečica 125,34 100,86 99,14 117,48 Poslovalnica Zagreb 101,35 110,29 89,71 106,42 Vodstvo 117,35 104,24 95,76 112,94 SM Cepljenje - iverjenje in razžagovnnje na krožni žagi Planski iverilnik in krožna žaga ima več sistemov obdelave. Tu imamo več možnosti: ravno linijo ali en stroj z dvojnim pretokom. — V ravni liniji je možno obdelati 4000 hlodov na 8 ur in tudi več, — v liniji z dvojnim pretokom pa 1200 do 1500 hlodov na 8 ur. V prvem primeru morajo biti hlodi predhodno sortirani. V drugem primeru pa to ni potrebno, ker delavec hlod položi v linijo z roko — hlod opazuje po kvaliteti, nastavlja plošče hoda; drugi delavec nadzira delo. Pri prvem primeru pa delavec nastavi širino hoda, kjer prvi naredi prizmo, drugi pa odžaga tram. V prvem primeru poteka vse avtomatsko skozi ivernik, nato se prizme obrnejo za 90° in potujejo na krožno žago. V drugem primeru pa potuje hlod skozi plošče, ki stranice (krajnike) seka v sekanice, nato potuje skozi krožne žage. Torej hlodovina potuje skozi lupljenje, na ivernik in skozi krožne žage. Lisičave deske pa še obrobimo. Za tako velike brzine in obremenitve pa je posebno izdelan in voden krožni list nepogrešljiv. Kot je razvidno iz skice, vodimo te še na periferiji, vzporedno z vodenjem pa list tudi hladimo z vodo, ali mešanico olja in vode (40° C). Listi so zato lahko tanjši in s temi dosežemo večje hitrosti in natančnosti reza. Seveda pa je na ta način pogojena tudi večja obratovalna varnost. Za 150 mm višine reza potrebujemo: — 2,54 deb. lista (razperitev 0,5 + 0,5 da 3,54 hloda), — pomik 50 m/min da natančnost žaganja + 0,5 mm, — potreben je motor s 170 KS s 1800 obr/min. — vzdržljivost lista en teden. Poleg drugih lastnosti ugotavljamo, da tudi pot lista ni večja od poti jarmeniških (klasičnih) poti lista. Druge tehnološke rešitve: 1. a) Dva jarmenika za deb. hlodovino, b) z iverilnikom za drobnejšo hlodovino. Seveda je pa za vse tehnološke rešitve važna surovinska osnova. Gornji primer pa je možno rešiti boljše: 2. a) Iverilnik s krožno žago, b) Polnojarmenik za debelejšo hlodovino. Lahko torej obdelamo hlodovino že na iverilniku in cirkular-ki do konca ali pa tramiče obdelujemo še naprej na polnojar-meniku. Torej ne žagamo okroglega lesa, ampak trame. Polnojarmenik uporabljamo takrat, kadar krožne žage ne moremo uporabljati. Švedi se predstavljajo še z eno novostjo — z žaganjem hlodovine na jarmenik. Polnojarmenik ima linijo, hlodi pa nimajo ravne osi. V tem primeru pa so jarmenik tako opremili, da hlod centrično žagajo in s tem dosežejo boljše izkoriščanje od 2 do 5 odstotkov. HC/OlM/ VftLJ V VfilMEmu JP0DM7/ VALJ V Gornji valj vleče hlod v smeri osi stebla. V razvoju mehanizacije je to vsekakor napredek. Trdijo celo, da ostanejo osušene deske ravne. Primer tehnološke rešitve žaganja (Funder) Avstrija: newt □ □ tolt/oj. □ m/1/e.l. □ TEHUOLOtm TIES/TE V TUfJZZl - /)VSTZ/3f) Dela na dve izmeni do premera 20 cm lahko vse seseka. Žaga pa lahko ostrorobne gredi ali pa kvadrate razžaguje. Do srednje debeline hlodovine obdeluje ivernik s pomikom 50 m/min. Jarmenika delata s 15 do 20 m na minuto pomika. Kadar pa je hlodovina debela 40—50 cm premera, takrat reduciramo na prvem polnojarmeni-ku in nato gre na drugi polnojarmenik, krajnike pa sesekamo na sekalniku. Žagalnica v Avstriji je popolnoma avtomatizirana in je zaposlen delavec le na rob-Ijenju desk. Delo na tračnih žagah Tračne žage so znane z najslabšo natančnostjo rezanja, trganja listov in hitra otopitev zob. Pri novejših tračnih žagah vodila pritiskajo list izven linije kolutov. Natezalna sila pa je važna za natančnost žaganja. Vsa prizadevanja pa so na možnosti uporabe tankega lista z večjo natezalno silo. Tu pa je važen sistem napenjanja. S pomočjo žaganja na tračnih žagah hitro lahko menjamo dimenzije. Hlodovina je lahko ne-sortirana. Imamo več sistemov: enotračni, dvotračni, trotračni in štiritračni sistem. Ti pa se med seboj kombinirajo. Zadnje čase je v uporabi tudi skobelni robilnik. Za žaganje hlodovine se odločimo za način obdelave glede na surovino, ki jo obdelujemo. Možno pa je razžagati 100—300 hlodov. Kombinirana tračna žaga pa istočasno seka in žaga hlodovino. Vsekakor je možna vsestranska uporaba. Na Švedskem obratuje okrog 60 obratov z reducimimi tračnimi žagami. Opisani primeri se nanašajo na izkušnje in mehanizacijo na Švedskem. Če povzamemo zaključek opisanega, je očiten razvoj v primarni industriji. Možno je povečati izkoriščanje lesne mase na račun sekanja v sekanice in istočasno tam, kjer sekanice nimajo prave vrednosti izkoriščanja, usmerimo v žagan les, saj bomo v vseh primerih uporabljali tanjše liste, povečali hitrosti žaganja in obratovali z manj zaposlenimi delavci. Ker je pri nas tudi stransko blago — kratke deske in kratice, nekajkrat vrednejše od sekanic, bo razvojno pot usmeriti na tako vrsto proizvodnje. Komoina-cija jarmenik — tračna žaga pa mora biti vključena v proizvodni liniji, da bo ta čimboljše izkoriščena. Zaradi polnolesnosti čisto drobne hlodovine pa je potrebno razmišljati o proizvodnji tramičev na iverilnik, pri čemer je treba upoštevati možnosti obdelave do neke stopnje oziroma še dovoljene lisičavosti. Seveda pa ne smemo proizvodnje razbijati in investirati na dveh krajih, temveč le na lesnih obratih. Torej je tudi v primarni obdelavi lesa odprtih še mnogo možnosti obdelave za take ali drugačne potrebe potrošnika sortimentov. Tand Potrebe po nodallnjem nivoju... (Nadaljevanje s 4. strani) Kaj nas mora voditi pri uvedbi nove konstrukcije podboja B-4? Ne sme se razlikovati po zunanjem izgledu od sedanjega, da nam pri zamenjavi ne bi povzročal težav s starimi zalogami tako v tovarni kakor v trgovini. Podboj se mora izdelati v elementih do take faze, da ga je možno sestaviti brez strojne obdelave na zgradbi, v skladišču, skratka kjerkoli in pri tem ne bi bilo treba kakšnega posebnega strokovnega znanja. Važen element je tudi potrebni skladiščni prostor in notranji in zunanji transport. Če upoštevamo navedene zahteve, potem je gotovo, da moramo spremeniti kotno vez podboja, primerna bi bila ošiljena kotna vez. S tako rešitvijo bi lahko vse elemente podboja izdelali do zadnje faze in jih uskladiščili. Pred odpremo pa bi jih sestavljali po odpremnem nalogu ali pa bi jih odpremljali v razstavljenem stanju in bi tako zmanjšali transportne stroške. S tem načinom proizvodnje in skladiščenja podboja bi si lahko v času izven gradbene sezone naredili večje zaloge, ob potrebi pa veliko več odpremljali. Tako obdelane elemente podboja bi lahko tudi površinsko obdelali, barvali, lužili, lakirali, lahko bi jim dodali tudi tesnilno gumo. Bitumiziran papir za izolacijo hrbtne strani podboja bi morali zamenjati s primernim premazom. S temi rešitvami bi ponudili tržišču tudi kvalitetnejši izdelek, smrekov les pa oplemenitili z dodatno obdelavo. Taka ocena možnosti plasmaja in proizvodnje se mi zdi povsem realna, primer luženi podboji za objekt Paprenica ali pa smrekovo luženo pohištvo. Konstrukcijsko je predlagana rešitev podboja izvedljiva, narejen je vzorec z eno od možnih rešitev. Po tehnološki plati za izdelavo nove konstrukcije podboja, razen vrtalke za kotne vezi, ne potrebujemo dodatnih strojev. S prestavitvijo sedanjega obrata za izdelavo podbojev iz Gorjane na Rečico pa je možno istočasno izvršiti tudi tehnološke spremembe za izdelavo nove konstrukcije podboja. Z zgraditvijo novega skladišča pa rešiti tudi probleme skladiščenja zalog in odpreme. Bernard HRTEJfiME THACVEQA L UT/) ià7Y£N UM7E VOLUTA Torej bomo dosegli, da bo tračna žaga dobro delala s sledečimi ukrepi: 1. Reakcijska možnost (ko je list na hitro obremenjen, mora napon hitro popustiti). 2. Sistem napenjanja ne more hitro izravnavati (se pravi, da mora sistem napenjanja izravnavati oz. premagati mora odmik utežbe). 3. Vse se mora odvijati pri nizki uporabi energije. 4. Minimalna frikcija (odmik) in statično mirovanje. Na Švedskem imajo ta sistem urejen na principu zračne blazi- VOT WYES/) HLOfiA S*02/ pol MO Ufi X/f£A/i ne kot je že omenjeno. Tako dosegajo možnost uporabe tankih listov. Krajnike obse-ka iverilnik, ki je montiran na notranji strani kombinirane tračne žage. SZDL in sindikati o integraciji in samoupravni organiziranosti zdravstvenih delovnih organizacii Na skupni seji predsedstev OK SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica, 17. novembra, so razpravljali in podrobno preučili poročilo delovne skupine za pripravo predloga integracije zdravstvenih delovnih organizacij na Gorenjskem in v radovljiški občini. Predlog, ki je bil v javni razpravi na vseh zborih delavcev enot zdravstvenega doma Jesenice, ki zajema jeseniško in radovljiško občino, je razložil vodja delovne skupine dr. Borut Rus. Med drugim je povedal, da je bila javna razprava Zelo temeljita. V njej je sodelovala na 2/3 ali 202 vseh zaposlenih zdravstvenih delavcev. Razen tega so se v obeh občinah zvrstile razprave tudi o predlogu v SIS za zdravstvo, v občinskih vodstvih SZDL, ZS in na aktivih komunistov zdravstvenih delavcev, kjer je bilo neposredno udeleženih okoli 180 aktivistov. Osnovna ugotovitev, ki so jo navrgle razprave, je, da gradivo o združevanju zdravstva na Gorenjskem ni bilo dostopno koristnikom, pač pa le izvajalcem zdravstvenih storitev. Nezadostno je bila konkretizirana samoupravna organiziranost zdravstva od TOZD prek OZD in SOZD. Predlog ni vseboval zadovoljive preglede kadrovskih potreb, tehnične opremljenosti in finančnih sredstev. Predvsem pa je bilo poudarjeno, da mora predlog vsebovati osnutek samo- upravnega sporazuma o združevanju in nuditi dovolj časa delavcem v sedanjih TOZD, da razmislijo in povedo svoje mnenje o združevanju in organiziranosti zdravstva. Udeleženci seje so podprli stališče delovne skupine, da je na Gorenjskem najbolj smiselno povezovanje organizacijskih enot zdravstvene službe v sestavljeno organizacijo združenega dela (SOZD) prek treh strokovno opredeljenih organizacij združenega dela (OZD). V prvo OZD (bolnišnično) bi se vključevale TOZD gorenjskih bolnišnic Splošna bolnica Jesenice, Bolnišnica za porodništvo in ginekologijo Kranj, Psihiatrična bolnišnica Begunje in druge bolnišnice. V drugo OZD (osnovno zdravstveno varstvo) bi se vključila Zdravstvena domova Jesenice in Kranj ter Zavod za socialno medicino in higieno Kranj, v tretjo OZD (lekarniško) pa vse gorenjske lekarne, ki naj bi bila organizirana kot enovita OZD. Ostali dve inačici integracije zdravstva — po drugi bi se združevanje opravilo po teritorialnem principu, po tretji pa naj bi obstoječe OZD bile združene v SOZD, niso dobile podpore. S prvo predloženo obliko o SOZD s tremi OZD so doslej soglašala vsa občinska vodstva, družbenopolitične organizacije in skupščina regionalne zdravstvene skupnosti. Sni ni moje! Ali imamo do osebno lastnine tudi tak odnos? Odnos do družbene oziroma skupne lastnine je v naši delovni organizaciji zelo mačehovski. Odnos do naših skupnih sredstev, do naših osnovnih sredstev, ki nam vsak dan dajejo naš kruh in še kaj več, je čedalje slabši. Sprašujemo se, koliko časa bo to lahko še trajalo. Ce tega odnosa ne bomo v najkrajšem času spremenili, bodo naša sredstva za delo uničena, za nabavo novih pa ne bo denarja. Potem pa bomo iskali krivdo v samoupravljanju, v prevelikih režijskih stroških, nikakor pa ne tam, kjer v resnici je. Že z majhno mero samokritičnosti, lahko ugotovimo, da je kriv prav naš negativen odnos do vseh skupnih sredstev. Na žalost tudi primeri kažejo, da se kljub mnogim škodam — pri tem mislim predvsem na velike škode — še ni nikomur skrivil las, toda če se vprašamo ali je temu res kriv sistem? Ne, krivi smo mi sami. V prvi vrsti vodilni in vodstveni delavci, manj seveda delavec pri stroju, ki dela po navodilih vodstvenih delavcev; če pa že naredi napako, zanjo tudi odgovarja. Toda kdaj pa bosta za svoje napake kaznovana vodilni in vodstveni delavec? V Zadnji čas je že, da s prstom pokažemo na krivce za mnoge velike napake, ki včasih predstavljajo ogromno škodo (naj si bo to tudi pri nabavi novih strojev). Skrajni čas je, da bo komu spodneslo »tapecirani« stolček in bo prikrajšan za vse udobje, ki mu ga omogoča prav samoupravni sistem, na katerega se tolikokrat izgovarja in ga dela krivega. In če bomo začeli pošteno čistiti pri vrhu, bomo morali hkrati tudi pri temeljih. Res je, da naredi delavec pri stroju lahko le manjšo škodo, toda ker je delavcev pri strojih veliko, je lahko skupna škoda kar precejšnja. Torej družbena samozaščita preprosto pomeni, da reagiramo takoj, čim opazimo, da je naš delavec oz. sodelavec povzročil škodo. Še posebno pa moramo paziti na tiste, ki namerno delajo škodo. Ob koncu tega sestavka ponovno poudarjam, da moramo spremeniti odnos in odgovornost do družbene lastnine od vrha navzdol, ne samo pri temeljih — delavcih. Branko Sodja Aktivnost komunistov delavcev v kmetijstvu in gospodarstvu radovljiške občine o razvoju kmetijstva V skladu s sklepi II. konference ZKS o usmeritvi kmetijstva so v začetku novembra tudi v radovljiški občini ustanovili aktiv komunistov — delavcev v kmetijstvu in gozdarstvu. Na ustanovni seji, kjer so izvolili 7-članski sekretariat aktiva, so najprej spregovorili o razvoju kmetijstva v radovljiški občini po letu 1970. Pregled te dejavnosti so podali v izčrpnih poročilih pred- stavniki Kmetijske zadruge Bled, Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju in TOZD Kooperacija KŽK Kranj Radovljica. Pri obravnavi tega gradiva so se komunisti zavzeli, da bi v bodoče bolj pospeševali vlogo zadrug tako v njihovih ekonomskih kot tudi družbenih funkcijah, predvsem pa pri posodabljanju družbenega kmetijstva, uveljavljanju samoupravljanja, združevanju kmetov v kmečkih skupnostih in njihovo vključevanje v poslovne skupnosti, ki so tik pred ustanavljanjem. Največ pozornosti so bila deležna vsebinska vprašanja zajeta v temeljnih nalogah pri usmeritvi kmetijstva in gozdarstva na osnovi sklepov II. konference ZKS v srednjeročnem obdobju 1976—1980. Izhodišča je pripravila 12 članska delovna skupina iz predstavnikov zadrug, kooperantom in zasebnih kmetov. V razpravi so bila sprejeta izhodišča za nadaljni razvoj kmetijstva v občini, ki so jih zapisali v operativni program nalog. Aktiv komunistov —« kmetijskih in gozdarskih delavcev bo oceno stanja v tej dejavnosti poslal v javno razpravo. Na sestankih 00 ZK v kmetijskih zadrugah in aktivih sindikatov ter ZSMS, v OO ZK v krajevnih skupnostih se bodo dogovorili o sklicih zborov delovnih ljudi v zadrugah, trgovi- ni in gozdarstvu. Razpravo o organiziranosti kmetijskih zadrug in TOZD za kooperacijo v skladu z zakonom o združenem delu in smernic II. konference ZKS ter o nalogah na področčju kmetijstva in gozdarstva bodo organizirali v vseh krajevnih organizacijah SZDL, o tem pa bo tekla razprava tudi o kmečki sekciji SZDL in v zemljiško kmetijski skupnosti za območje Bleda, Bohinja in Radovljice. ' V programu je zastavljena tudi naloga, da v vseh OZD v temeljnih zadružnih organizacijah v kmetijskih zadrugah in v obratih za kooperacijo ustanovijo osnovne organizacije ZK ali pa aktive ZK. Razen načrtnega sprejemanja novih članov ZK iz vrst kmetijcev bodo zlasti pospešili idejnopolitično usposabljanje delavcev v KZ in kmetov ter okrepili družbenopolitično aktivnost komunistov pri reševanju nalog v kmetijstvu in gozdarstvu. Tudi komunisti v SZDL bodo v krajevnih konferencah v okviru kmečkih sekcij in odborov za kmetijstvo pri svetih KS bolj dejavno kot doslej usmerjali svoje delo h kmetijski problematiki. Sindikatom je naloženo, da z večjo zavzetostjo sodelujejo pri uresničevanju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu ter za trdnejšo povezavo med kmeti, zadrugarji in OZD ter KS. OK ZSMS bo preko konference mladih v kmetijstvu in OO ZSMS v KS skrbela za večji vpliv in boljšo organiziranost mladih na vasi. Operativni program, ki ga je aktiv komunistov — delavcev v kmetijstvu in gozdarstvu sprejel, je že poslan vsem nosilcem nalog, poročilo o oceni izvajanja navedenih nalog pa bo pripravila za naslednjo sejo aktiva v decembru, že imenovana delovna skupina. JR Program kulturne akcije za delovne kolektive 1977 Komisija za kulturo pri občinskem svetu zveze sindikatov Radovljica je razposlala vsem delovnim kolektivom, skupaj z dogovorom o financiranju tudi predlog programa kulturne akcije za prihodnje leto. Predlog vsebuje vse prireditve in akcije, ki jih bodo tako že več let vzajemno organizirali sindikati, kulturna skupnost in ZKPO Radovljica. V 1977 načrtujejo 44 gledaliških predstav. Poklicna gledališča bodo gostovala z 20 predstavami, 24 del pa bodo uprizorile domače amaterske dramske skupine. Po 6 predstav bodo pripravili na Bledu in v Radovljici, 5 v Kropi, po 4 v Bohinjski Bistrici, Gorjah in v Bohinjski Češnjici, 3 v Podnartu, po 2 v Ljubnem, Ribnem in na Bohinj- ski Beli ter po eno v Mošnjah in na Lancovem. Štiri predstave bodo odredili po dogovoru s kolektivi. Od petih predvidenih glasbenih koncertov — 2 na Bledu, in po eden v Radovljici, Bohinjski Bistrici in Kropi, bodo skušali vsaj enega organizirati v izvedbi ansambla bratov Avsenik, enega pa naj bi priredil kateri od ansamblov iz kulturnih društev naših delavcev v tujini. Prihodnje leto bodo v prostorih nekaterih delovnih kolektivov priredili 4 razstave domačih likovnikov in dve razstavi poklicnih slikarjev. Tudi prihodnje leto bodo za delavce iz drugih republik, ki so zaposleni v radovljiški občini, pripravili v festivalni dvorani na Bledu tri kulturne prireditve v izvedbi kul- turnih društev iz njihovih krajev. Za uresničitev programa kulturne akcije bo Kulturna skupnost Radovljica v 1977. letu po dogovoru namenila 205.000.— dinarjev, občinski sindikalni svet 10.000 din in podpisniki družbenega dogovora — delovne organizacije okoli 52.000 din. Glede na bistveno povečanje stroškov gostovanj, najemnin in organizacije vseh prireditev, bodo prispevki delovnih organizacij nekaj višji od dosedanjih, ki se niso spremenili že štiri leta. Po dogovoru naj bi za prihodnje leto delovne organizacije, ki zaposlujejo do 100 delavcev na posameznika prispevale v sklad za kulturno akcijo po 7 din, do 200 zaposlenih po 6 in nad 200 zaposlenih 5 din na posameznika. JR Novo v TOZD Rečica - montaža na stavbi Izpolniti željo kupca do zadnje faze finalizacije — montaže na objektu — je bil osnovni pogoj, da se izvlečemo iz kritične- Zidar Kočevje 981.980 din IVV Igrad Vrhnika 257.939 din Sava Jesenice 2355.760 din Tehnika Ljubljana 1388.316 din Obnova Ljubljana 1599.669 din Lesnina Ljubljana 659.767 din Stavbenik Koper 655.656 din Primorje Ajdovščina 291.780 din Gradis Jesenice 358.201 din Skupna vrednost pogodb nam pove, da je bil start uspešen in konkurenčen. Sprva nismo pričakovali podpis pogodb tolikšnih »uslug« montaže. Sedaj, ko se roki iztekajo, doma nimamo kadra za izvedbo montaže po pogodbah. Problem rešujemo s kooperacijo izvajalcev gradbenih del (njihovih mizarskih delavnic) m »Miro« Radovljica pa tudi doma med TOZD. Poleg tega se je z montažo na stavbi uveljavil naš SM-5 kot izredno kvaliteten izdelek, naj si bo v izdelavi in ličnosti (design), tako da količinsko ne pokrivamo potrebe trga. Uspelo je sodelovanje Železarne Jesenice in LIP Bled glede uskladitve dimenzij kovinski podboj—krilo. Izdelek je prebil zid trga, izdelavo in montažo krila vrši LIP. Kovinske podboje največ vgrajujejo gradbena podjetja Sava Jesenice, Obnova, Gradis Ljubljana in Stavbenik Koper. Montažo posebne vrste pa bi opredelil Park hotel od ga stanja. Prve ponudbe z montažo smo reševali prav v tem obdobju krize. Pozitivno rešene pa so bile sledeče: Kočevje-Ribnica (A 1, 2, 3, 4) Vrhnika (S-15) Jesenice (S-l, 2, 3, 4) Bled (Park hotel) Ljubljana (BS/3) Kranjska gora-Nove Jarše Ljubljana (Ruski car BS-7) Ilirska Bistrica Jesenice (R-16, MIŠ-2) ostalih objektov. Zakaj? Investitor in izvajalec del se nista ravnala po načrtih. Spreminjalo se je kar na »oko«, tako da prvotna ponudba in pogodba velja sa- Vrednost del sem dobil od vodij gradbišč na sedanjih gradbiščih. Od zgoraj navedenih se za prihodnje leto že izdeluje ponudba za Obnovo Ljubljana v vrednosti 1.600.000 din. Podatki nam kažejo, da bomo morali sistematsko rešiti problem »monterjev« v TOZD Rečica. Z druge strani — v zvezi z govoricami — da bi zopet prešli na tipično serijsko proizvodnjo, je mnenje mo za prve tri pozicije v spalnem delu (SM-5), dočim etaže pod 0,00 m in nad 11 m ne odgovarja sprejetim popisom niti sistem vrat niti kvantiteta. Prisiljeni smo bili prilagoditi se zahtevam investitorja ter izdelavi in montirali po kapljicah, kakor je bilo mogoče izvesti in ne nazadnje bi izpadli kot glavni krivec za zamudni rok prevzema hotela, kar je nazadnje privedlo do sestanka izvajalcev del. Ugotovljeno je bilo, da so krivci gradbinci, pleskarji, ključavničarji, teracerji, vodovodni inštalaterji in pečarji. Kdo je na j večji, je težje ugotoviti, najbolj verjetno pa kar izvajalec gradbenih del. Sestavili smo novo ponudbo za sklenitev nove pogodbe in cene. Tako odpadejo govorice, da Park hotel delamo za reklamo. Za v bodoče (1977/78) se nam obeta montaža kril na kovinski podboj in SM-5 v sledečih podjetjih: večine delavcev negativno. Smatramo, da je sedanje stanje ugodno prav zaradi boljše prilagodljivosti trgu. Luskovec Gradbeno podjetje Vrednost pogodb Kraj montaže Skupaj: 8549.068 din — Obnova Ljubljana cca 4.200.000 din (v Ljubljani) — Stavbenik Koper cca 1.000.000 din (v Ljubljani) — Gradis Jesenice cca 400.000 din (na Bledu) — Zidar Kočevje cca 500.000 din (v Koč., Rib.) — Lesnina Ljubljana cca 1.000.000 din (v okolici Ljub.) — Igrad Vrhnika cca 250.000 din (Vrhnika) Skupaj : cca 7.350.000 din Panorama obrata Lancovo Panorama II. Kaj je novega? Pravzaprav ni nič novega, lahko bi rekli »staro llikamo«. Res je, popravljamo tisto, kar se pravzaprav popraviti ne da. Ne obnavljamo, ker vemo, da se ne splača obnavljati, ker je že vse tako staro in dotrajano, da mu ni pomoči. Govorim o oddelku Lancovo, žaga v Podnartu pa tudi ni v kaj dosti boljšem stanju, čeprav še ni tako v letih. Bliža se zima, to je tisti čas, ki se ga otroci najbolj veselijo. Kaj pa mi? Pri nas na Lancovem in v Podnartu pa se zime najbolj bojimo, čakamo jo s težavo, ker vemo, da nam prinaša same nevšečnosti. Drugje se pozimi zapirajo ter se »grejejo«, kolikor jim ogenj da. Pri nas pa se ne moremo zapreti, ker nimamo kaj zapreti, vse imamo odprto, povsod nam piha. Piha nam pod nogami, piha nam v glavo ter nas hoče odpihniti. To- Stari »gater« še vedno služi svojemu namenu da ne bo nas odneslo, čeprav smo majhni, preveč smo trdni, da bi nas odnesli vetrovi, ki pihajo tam čez Jelovico iz bohinjskega in blejskega kota. Čeprav stojimo na majavih nogah, ne pademo, upamo da se bomo postavili na trdne, toda samo z združenimi močmi. Toda nekaj je pa res novega pri nas na Lancovem. Dobili smo tako dolgo pričakovano kuhinjo ter z njo seveda tudi kuharico. Seveda so s kuhinjo tudi težave, kajti odmaknjeni smo od zunanjega sveta, »fasnga« pa mora biti, toda z združenimi močmi bomo premostili tudi te težave. Zavedamo se, da je zdrava prehrana prvi pogoj za nemoten potek proizvodnje, to pa je še toliko bolj pomembno, kajti samo uspešna proizvodnja nas bo pripeljala do novega, do tega, kar si že leta in leta želimo, to je delati skupaj v nòvi tovarni. Max Sekirostroj ni potreben Mehaniziran transport Delavnica bo kmalu premajhna Vrata bodo kmalu premajhna Delo na formatiti krožni žagi mrmjxmw Avtomatsko sortiranje desk »Strojno« nakladanje zabojev Nova kuharica pri delu, ki je povsem novo za nas Rodnartovcani na izletu Že celo poletje smo se odločali, na koncu koncev pa smo se le odločili, mahnili jo bomo na izlet. Če je bilo za picnic prepozno avgusta, verjetno za izlet ne bo prepozno novembra. Naš cilj je bila Dolenjska, točneje naša postaje so bile: Trebnje, Pleterje, Kostanjevica, Krško, Čateške toplice. Glede načrta ni bilo pripomb, zato nam ni preostalo nič drugega, kot da se z veliko dobre volje in v želji po novem in še neodkritem odpravimo na pot. Zjutraj se je vesela druščina zbrala na svojih startnih mestih, le nekaj prekrokanim in poležanim »tičkom« ni uspelo priti na avtobus ter so svoje nočno potepanje nadaljevali v postelji s kosom ledu na glavi in z termometrom med zobmi. Med potjo poberemo še nekaj prišlekov v Podvinu in na Posavcu, nato pa nadaljujemo pot proti jugovzhodnemu delu naše ožje domovine, to je Dolenjski. Naša prva postaja je bila Trebnje. Pravzaprav je to vas, toda njegova zgodovina sega daleč nazaj. Mesto je postavljeno ob srednji Temenici, kjer je naj-ožji in najbližji prehod v Mirensko dolino. Izkopanine pričajo, da so v prazgodovinskih časih tod prebivali keltski Latobiki, v rimskih časih pa je bila na tem kraju postojanka Pretorium Latobiko-rum, ki je varovala pot iz Emone v Siscio. V srednjem veku se je tod razvilo slovensko naselje na kraju današnjega starega trga. Prafara je znana že iz 12. stol., jedro naselja je tvoril star trebanjski grad. Ko se je v 16. stol. začel razvijati poštni promet, je bila Trebnje pomembna postaja. V mestu je zelo star grad, vendar je zelo zanemarjen. Gotska cerkev iz 15. stol. hrani zelo zanimive freske iz cerkvene zgodovine. Zapuščamo Trebnje, pot pa nas vodi proti dolenjski prestolnici, to je Novemu mestu. Dolenjska metropola, kot mestu pravijo, stoji na strateško in prometno zelo ugodnem kraju, na okljukih reke Krke. Reka se je tod ujela v dveh zaporednih okljukih. V ožjem, ki ga na tesno objema rečna gladina, je imel stiški samostan na vzpetini, kjer je sedaj kapitolj, svoj dvorec. Naselje so ob njem imenovali Gradec. Poleg tega je dal avstrijski vojvoda Rudolf IV. leta 1365 postaviti mesto, ki je po njem dobilo ime Rudolfovo. Vendar so ga nato ljudje raje preimenovali v Novo mesto. Hiše so razvrstili ob štirikotnem trgu, mesto pa obdali z močnim obzidjem, utrjeno z obrambnimi stolpi. Na gornji strani so v mesto vodila ljubljanska, na spodnji pa karlovška vrata. Krka je bila najboljša obramba mesta. Posebno pomembno je postalo Novo mesto v 15. stol. ko so začeli v mesto vpadati Turki, kajti mesto je bilo pomembno vojaško središče ter skladišče orožja. Ko so Avstrijci leta 1579 zgradili ob Kolpi utrjeni Karlo-vac ter premestili vanj urade in ga naredili za središče vojne krajine je Novo mesto začelo hirati. Sčasoma je izgubilo nekaj privilegijev, postalo je sicer sedež okrožnega glavarstva, vendar je gospodarsko mnogo manj pomenilo kot nekdaj. Med vojno so mesto Italijani obdali z bodečo žico, po kapitulaciji Italije pa je bilo mesto mesec dni osvobojeno, mesto pa so Nemci nato večkrat bombardirali. Mesto je bilo že dolgo kulturno središče Dolenjske. Frančiškani so se v mestu naselili leta 1492 in so leta 1746 odprli gimnazijo. Znamenita je kapitoljska cerkev, ki daje močan estetski poudarek mestni panorami. Tloris stavbe ima to posebnost, da je pozneje prizidana ladja drugače usmerjena kot prvotni gotski prezbiterij. Slovita je oltarna slika sv. Miklavža, delo Italijanskega mojstra Tintoretija. V frančiškanski cerkvi stoje reliefi nagrobniki Lankovičev, poveljnikov vojne krajine v 16. stol. ter lastnikov Otočca in drugih gradov v okolici. Na glavnem trgu je ohranjena baročna bergamo-va hiša z arkadnimi hodniki, pred rotovžem pa vzbujajo po- Otočec zornost kamniti vodnjak ter spomenika Dragotina Ketteja in pisatelja Janeza Trdine. Pot nas pelje mimo dolenjskih gričkov ter vinogradov v Krško. Naš namen je bil obiskati tovarno celuloze ter papirja »Đuro Salaj«. Pred tovarno so nas že čakali, pravzaprav čakala sta nas dva vodiča, ki sta nam razkazala tovarno. Naš mali »Lip-ek« je pravi otročiček v primeri s tem gigantom. Zanimiva je pot, ki je potrebna, da pridejo do časopisne- ga papirja. Sta dva načina: mehanska, to je s kuhanjem, ter kemična, to je z raznimi kemičnimi postopki. Človek si ne predstavlja, dokler vsega ne vidi. Med drugim je na skladišču vskladiščenega lesa sto tisoč ku- bičnih metrov, letna poraba pa znaša skoraj pol milijona kubi-kov. Kapaciteta novega sekiro-stroja ameriške izdelave je 180 kubičnih metrov na uro, medtem, ko je zmožnost starega komaj 30. Po dokajšnji strokovnosti, ki smo jo bili deležni, smo si zaželeli kulturne hrane, ki jo je bilo na pretek v Kostanjevici. Sama Kostanjevica nima kakšnih znamenitosti, znan je grad, ki hrani marsikatero kulturno znamenitost. Sam tloris je šti- Papimica Duro Salaj v Krškem Vesela druščina iz Podnarta Na zdravje! rikotnik, v sredi pa je velik vrt ter cerkev. Srednji del gradu je adaptiran, v njem pa je stalna razstava slikarja Božidarja Jakca ter še nekaterih slikarjev. V spodnjem nadstropju ima tehniški muzej Slovenije stalno razstavo vinogradništva na slovenskem ter razstava sodobne elek- tronike. Cerkev ki je tudi že restavrirana, enkratna je akustika v njej, zato jo tudi ne bodo opremili s pohištvom, kajti uporabljali jo bodo za vokalne koncerte. Pa še Forma Viva je tu. Pred gradom nas vabi v vsej veličini v vsej mogočnosti ki jo lahko prikaže obiskovalcu. Lesene skulpture so sicer nerazmljive, vendar dovolj da dosežejo svoj namen, seznaniti nas s sodobnim kiparstvom. Obiskab smo še eno kulturno znamenitost Dolenjske. To je samostan Pleterje. Žal je nežnejši spol naše ekspedicije moral počakati zunaj, kajti meniška etika jim ne dopušča da bi prišli v stik z nasprotnim spolom. Prva znamenitost je sončna ura stara tristo let, ki sta samo dva primera, eden je še v Rimu. Ura kaže točen čas še drugje po svetu, prav tako se na njej vidi, katero ozvezdje je vidno tisto noč. Zanimive so celice menikov. Knjižnica je naj večja francoska knjižnica v Jugoslaviji. V njej je dvajset tisoč primerov knjig, večina francoskih, nekaj tudi latinskih. Hranijo tudi nekaj rokopisov starih dvesto let. Pohištvo v cerkvi in kapelicah je bilo pripeljano dz Francije, kajti ta samostan je kopija samostana v Franciji, ki so ga prodali ter opremo prenesli v Pleterje. Dovolj kulture, smo dejali ter jo mahnili proti Čateškim toplicam. Tam nas je čakala imenitna gostija, kakršne ne »bomo pozabili«, Seveda smo jo tudi zalili, morda so jo nekateri tudi malo preveč. Če smo že znoter mokri, pa bodimo še zunaj, smo dejali ter smo skočili v bazen. Voda je bila za nas kar prevroča, kajti navajeni smo le na Savo. Tisti, ki jim vroča voda ni bila prav preveč po godu ter so bili bolj potrebni notranje ohladitve, so priganjali. Za konec smo pokukali še v Ivančno gorico. Iskali smo kakšno kulturno znamenitost, toda razen oštarije nismo našli nobene, zato »bolje ista nego ki-šta« smo dejali ter jo okupirali. Ob lepi slovenski pesmi ter dobri kapljici »cvička« smo zaključili naš izlet po Dolenjski. Max Moje jesensko cvetje za novo leto »Pina« Res na mestu si mož Silvester čeravno si čist’ na zadnji strmi mnogo bilo je narobe v tem letu al’ ti boš zdaj dokončal. Vse kar bilo je narobe na tvoj dan gre po gobe ako pa v letu smo kaj grešili zdaj borno si odpustili. Marsikaj smo si zadali kako vse načrte bi speljali kako bi boljši bil uspeh cd' zmešal vse je le potres. Pa na napakah se učimo saj to je pri nas še zmeraj bilo grešnih kozlov je še dosti inozemci pa so dobri gostje. Cene rastejo kot gobe mesa je vedno manj o regrat ti predragi kdaj bo še cvetoči maj. Staro leto je pri kraju boljše novo vsak si želi da bilo bi srečno kot mladi so zaljubljenci. Staremo letu se posvetimo in obudimo nanj spomin rezervacijo naj vsak si zrihta da staro leto se utopi. Stara slovenska je navada da vsak gre silvestrovat vsak pa naj na cesti pazi kje te čaka plavi gvant. Zato leto naj bo uspešno in varuje naj vas nadlog če se pa kdo z ženo skrega pa naj skoči kar čez plot. Tam v Posočju so težkoče ker uničil je potres al’ pri železnici so heroji ker prodajajo le stolčen pleh. Pa tudi čez Karavanke bi rad stopil pa sem zgubil »becugšan« zato ne bom tja hodil pa bom kar doma ostal. Tu v Bistrici so mezerje ker že mesto je mestno zemljišče se plačuje pa Komunali za priboljšek dé. Tam pri cerkvi pa je veselje ker vse po novem je le za pokojne so težkoče ker narod zmerja se. TIP-TOP to je podjetje saj sto žensk zaposlenih ima tudi tukaj so mezerje al’ vse se potenta. Gradbena velik je podjetje Jaka dober je gospodar sklad solidarnosti pa se bo zmanjšal ker brez potrebe kdo useli se. Ribogojstvo je šport podjetje Jože pa je gospodar Danilo pa za Savo leta služi s tem podjetju dnar. Banka zdaj je še v izgradnji kakor tudi ta nov bufett to pa Bistrica naj pazi kje bo stal ta javni »s ... t«. Nova šola to je stavba učenosti dosti bo al' od zunaj bo le praksa da tist’ kup izginil bo. Tud’ trgovine s klobuki ni tako mesto naše je moderno saj Bohinjc brez njega spi. Črna prst je cvet turizma dom Svobode je zaprt Triglav pa še zdaj sameva odkar odšel je otroški vrt. LIP, to je podjetje Gozdna pa je gospodar Kovinoobrt ga po svoje pelje šoštar pa ostal je sam. Fusbalerji so junaki kadar gol se jim zredi al’ v listneku pa je veselje kadar plača se dobi. Ker Bohinjci vsi so bosi trgovine s čevlji treba ni pri sladoledarju lepi so odnosi tud 'krem šnita se dobi. Kmetom davke vse odbiti in dati vsem fejst penzijon da na njive ne bi hodili in gojil najlepš’ plevel. Narod bohinjski se le stara penzijonistov mrgoli socialna pa po svoje škriplje žep potrošnika se pa hladi. Gorjušc naj bodo v hribu Koprivankarji pa tudi tam le v dolino naj ne hodjo da tifus ne bo še med nam. Rovt je vas zmešnjave zdaj ko se vodovod gradi Ravhar poje stare mode Kobla jih ne veseli. Savica pa je kraj čistoče Kamenjčan pa bolj zaspan le Polanci so junaki ker pod hribom so ves svet prodali. Hanci so pa cvet pomladi ker petelin tiho je Ribčev laz je cvet turizma Maks se s čevapčiči daje. Jezero je še zdaj otožno ker ga brcnil je potres kmečka ohcet več ne škriplje ko kravji bal pridruži se. Rad bi stopil okrog Bohinja al’ pri jezeru je meja tukaj Branko bi nastopil kdo v moji travi pase se. Tako vidite je v Bohinju tudi pri nas narobe je Regica ga po svoje biksa jaz pa lezem v gore. Ljubljana je slavna ker »žehtnik« ima tudi »pinja« je dobra ker sok za hujšanje ima. Tako leto gre h kraju moje pisanje pa tud’ če k'terga sem kaj špricnil ne bo naj nič hud. Če pinja je prava da ne bo pritožb potem jo preštiham al’ vržem pod most. Dost’ sem namakal izpil pa tud' ker leto je dolgo novic pa en kup. Jaz sem neroden uredniški odbor pa zaspan v oktobru so me zavrgli da cel mesec sem spal. Zal maram končati ker meni ne zmanjka nikol le vi boste otožni ko boste to bral’. Na željo oglašam se še sedaj zdaj prihaja zima in mraz jaz jemljem pa slovo od vas. Prišla pomlad bo še vesela in prelepi cvetoči maj do takrat pa Glasilu le veselo saj te bom potem obiskal. SREČNO bohinjski Toncl ho^ MUCA PREDICA DEDEK MRAZ Muca nam prede prede in prede jopice, hlačke in rokavice. Iz bele volne so hlačke, iz rdeče volne jopice in iz modre rokavice. Ko pa je že trudna, v kotek jo popiha in sladko zaspi. Mojca Glejte! Dedek Mraz prihaja v vas. Poln koš s kočijo pelje, za otroke velik kup daril, punčke, fige in pa čokolade. Pridi k njemu, pa boš dobil! Jurček je nagajal skozi celo leto. Pretepal se v šoli, jezil je še teto. Zato Dedek Mraz mu prinesel bo malo. Na dno, v koš bo pogledal, če je kaj ostalo. Kronika starega leta Poslavljamo se spet od star’ga leta in v zgodovini ga še ni bilo poeta, ki ne bi kdaj zapel za leto dve nazaj. Vsaka kronika ima dobre in slabe strani, en rešen problem dva nova rodi! Analiza pa kaže v podjetju tako, da letos bolje stojimo — večji denarci teko. Smo lepš poslovali, s cenami se dajali. Smo dvignili plače, a cene skakale so lepš kakor lani. Bolniška je pela, blagajna trpela, ljude pa opravili potrebna so dela. Julij, avgust — gre vse na dopust. Poleti dežja smo imeli več kot za silo. Vse se je mokro in frišno na delo vrnilo. Svoje izdelke prodajali smo na veliko. Garaže, opaže; vrata, zidake za vse siromake, ki v potu svojega obraza gradijo z našimi krediti. Po vseh fakturah so se šifre dolge napisale. Po novem letu se še plače bodo skozi računalnik dale. Tud’ delav’c bo navsezadnje le še ena šifra, kater’ga težka usoda in pa šef v podjetju lifra. Samoupravni organi so marsikaj sklenili, so zvesto probleme vozljali, težave reš’vali. Z dviganjem rok so večino potrdili. Včasih rešitve so za drugič pustili. Komisija za analitično oceno delovnih mest na koncu objektivno rešila je mali protest. Zakon o zavarovanju plačil nam red je prinesel in mir. če nimaš gotovega d’narja al' čeka, nič ne kupuj — če ne, bo v blagajni oseba. Sleherni kupec na pamet pove, kar piše na koncu v fakturi: »te petnajst čakamo dni, če plačal ne boš, blagajno zapri!« Solidarno smo se fejst skazali. Kamnanom smo svečano 2 hiše v roke predali. Skoz' objektivna očala smo zrli na to, da potrebnemu bomo v resnic’ pomagali. VIL lesariada in plavalno prvenstvo sta kar dobro uspela. Prevelika občinska konkurenca nam je prva peta mesta vzela. Letos so gasilci dve zlati potegnili, vnaprej ga želimo, da bi še dolgo gasili. V SOZD-u zapisati treba je to: bo zmeraj pomagal, da bolje bo šlo! Na koncu pisanja pa moram prid’jati, vsak TOZD izbral je po svoje prijeten izlet. Kako so se imeli, mogoče ste brali. Če srečo ste imeli, so pozdravčke poslali. Približno tako se je pri nas letos zgodilo. Staro leto pa kmalu bo vzelo slovo. Planirajmo srečo vnaprej, slabosti vrzimo v smeti! Moje želje: dobre volje in zdravi ostanite vam Vesna želi! ZAHVALA Podpisana Maurer Jožefa, zaposlena v TOZD Bohinj se javno zahvaljujem članom DELAVSKEGA SVETA za priznanih 22 dni plačanega dopusta, katerega sem porabila za popravilo stanovanjske hiše, ki je bila poškodovana ob potresu. Maurer Jožefa Novoletno nagradno križanka Izgubila se je opica in žalostno tavala po ulicah. Našel jo je Jack, jo prijel pod roko in jo peljal na naj bližjo policijsko postajo. Dežurni policaj je prijazno svetoval najditelju, naj jo pelje v zoološki vrt. Čez 4 ure pa sta se opica in Jack znašla spet na policijski postaji. Policaj je vprašal Jacka, zakaj sta se vrnila. »Opica ni hotela v živalski vrt, pa sem jo peljal v kino«, je navdušeno rekel Jack. Zo razvedrilo Moč navade Več udeležencev izleta se pelje v avtomobilu po slabi, makadamski cesti. Žena lastnika avtomobila, ki je sicer v službi direktorjeva tajnica, se kar naprej jezi, ker ima težave z nedrčkom. Ko ji ponovno popusti zaponka, potoži kolegici, kaj za vraga je narobe, da se kar naprej odpenja zaponka. Kolegica se po večkratnem pritoževanju razjezi: »Ja, kakšen nedrček pa imaš?« Pa se oglasi voznik, njen mož: »Najbrž ima tistega za v službo!?« Na plaži se policaj zgraža nad preveč odprtim bikinijem, ki ga nosi mlado dekle. »Kaj bi rekla vaša mati, če bi 'vas videla v takem kostimu?« pravi policaj. Dekle pa odgovori: »Precej bi imela pripomb, veste, to je njen bikini.« Sodnik obtoženemu: »Po zapisniku vidim, da ste dvakrat vlomili v isto trgovino.« »Ja; res je. Svojo denarnico sem pozabil, pa sem jo drugi dan šel iskat.« Kronika STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC NOVEMBER 1976 REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE »29. NOVEMBER« Obrat Lancovo, sae, Ibarruri, Hektor, ra, t, rod, n, vol, o, Oregon, AO, rojstvo SFRJ, uspemo, b, bleda, b, borza, nevrotik, opora, neodpisan, h, doza, t, ais, ar, IN, dno, A, MJ, Nace, nosnica, seat, DIN, jetik, Na, N, oje, stokrat, Majer, as, kot, ez, Bileča, a, povampiriti, even, jak, ulov, Ro, eks, EB, TB, Barbarossa, zatilnik, i, I, LT, eroti, D, poterjat, RK, oktava, RN, azi, OAS, ES, okostnjak Nagrade za pravilno rešitev križanke so prejeli: 1. nagrado Marija Koselj, žaga Lancovo 2. nagrado Anica Mohorič, DSSS 3. nagrado Drago Primožič, DSSS Pravilne rešitve novoletne nagradne križanke poslati do 15.1.1977 na uredništvo Penzionist Kaj vam hočem napisati, da bi bilo vsem všeč. Eni zmeraj godrnjajo, drugi trdi, saj to je res. Pa bolj postrani bom pogledal in penzjoniste malo obral, zakaj nobeden se ne oglasi, da bi v Glasilo članek dal. Res ločili smo se od podjetja in šli v zasluženi pokoj svoj in vsaj malo se oglasite, ker Glasilo prihaja vam na dom. Pa živeli smo v podjetju in doživeli marsikaj, res lepi so spomini in skromen članek vsak bi napisal. Pa nobeden naj se ne jezi če malo sem vas požgečkal, ker dobil sem naročilo, da malo enekoijo bi vam dal. Pa nič ne glejte me postrani, če napisal sem tako, saj za urednika je tud težko, če člankov nič ne bo. Moj rojstni kraj Tam, kjer teče bistra »Sava« oster ovinek naredi, tam vasica je še moja, o Brod prekrasen si. Lepo ob vznožju hribčka, hiš'ca skromna mi stoji, tu nudi mi lepoto svojo, tu narod v miru še živi. Tu polje je ravninsko in njiv je še dovolj, al’ ni ga več še kmeta, da zlato žito bi sejal. Tu slovele nekdaj so kmetije, saj ponos je kmečki bil in polja bila so bogata, ko kmetič žetev je vršil. Oj zvon, oj zvon iz temnih lin, ostal sem tebi zvesti sin, oj Magdalena naša ta, saj kraja ni še lepšega. Tu leta mlada so mi tekla, čeravno zdaj sem ostarel, Želja pa je moja, da slovo od Broda prehitro ne bi vzel. PRANGAR Luštno je biti na pianini Luštno je biti planšar oj, planšar na STRM AH gor v planin, tam kravce pasti podnevi ponoči pa sladko zaspat. V Stal’d je vaša krmica oj, slamca pa vaša postelj’ca kravca je vaša ljubica, ki sladkega mleka vam da. Res planšar je luštno biti,-na paši za kravcam hoditi, tam gor na zeleni planjavi, kjer rož'ce prelepo cveto. Res planšar je luštno biti visoko tam gori na STRM AH v planini, mi fantiči in dekliči tu v dolini bi tudi radi z vami šli v goro. Branko Sodja del. vaj. TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica 425 12 TOZD Rečica 275 7 TOZD Mojstrana 51 2 TOZD Podnart 63 TOZD Trgovina 13 1 DSSS 74 901 22 Poročila sta se: Medja Zdravko Arh Metka Rodila sta se: Jan Alojzu — sin Arh Radotu — sin t> Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: Žitnik Janez, Mencinger Franc, Trojar Andrej, Knaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher Ciril.