-V*TTTV- Re. — >; I I V | 8 * I 1 $ I v V S a MISLI (ThoughU) Mesečnik za versko,./ in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1962 Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. Tel.: FM 1525 ★ Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI 6 Wentworth St., Point Piper, Sydney ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., I d i g I i 5: I i i Doslej smo prijeli: MEDDOBJE zvezek 1 — 2, strani 124. Zelo bogata in pestra vsebina. Leposlovje, razprave, ocene, poročila. Cena £ 1-0-0. SIVI DNEVI? »trani 106, spisal, Marko Kremžar. Črtice iz ljanskih zaporov po vrnitvi iz Vetrinja. Vsaka črtica zase je velik8 umetnina. Vse skupaj sestavljajo celoto, da se berejo kot ena sam® sijanjna povest. — Cena £ 1-0-0. >[4 Pričakujemo nadaljnjih izdanj: Fran Zore: Pesmi — MecUtoSJ* 3-4 — Karel Mauter: Ljudje pod bičem I. del. Dolgo hodi pošta i* Argentine, pa t#*di publikacije ne izidejo vse naenkrat. Ko dobim0 nadaljnje, bomo poročali. Članarina za vse publikacije VII. letnika »naša 90 iilingov *8 broširana izdanja, za vezana 110 šil. NADALJE PRIPOROČAMO: v; 417 Burwood Rd., Belmore, ;»• Sydney. TeL 75-7094 £ ZBORNIK Svobodne Slovenije za 1963 — imamo le še nekaj i*" vodov za prodajo. Cena: £ 1-0-0, za poštnino 2 šil. ZGODOVINSKI ATLAS SLOVENIJE, kaže usodo slovenske«4 ozemlja od rimskih časov do danes. Cena £ 2-10-0. FINŽGAR, VIL zvezek: LETA MOJEGA POTOVANJA, Cen* £ 1-0-0, za poštnino 2 šil. RICCIOTTI: Življenje Jezusovo. Izdala Mohorjeva v CeloVCu kot izredno izdanje svojih knjig. Svetovno priznano odlično delo. ■" Cena £ 2-10-0 in poštnina 2 šil. KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH” DHAULAGIRI. — Doživljaji Slovenca v himalajskih gorah. Spisala Bertoncelj in Arko. Ve-lezanimivo! — £ 1-10-0. POVESTICE — Iz zbirke spisov pisatelja Stanka Majcena. Izdala Slov. Kulturna Akcija. — Ve-i zana knjiga — £1-0-0 NOVELE IN ČRTICE — Iz zbirke pisatelja Pavla Perka. Izdala Mohorjeva v Celju. Vezana knjiga £1-0-0. DNEVI SMRTNIKOV. — Zbirka najboljših črtic V emigraciji Izdala SKA. Vezana knjiga £1-0-0. ZEMLJA — zelo lepa povest Karla Mauserja — — 6 šil. POTA DO ČLOVEKA — Spisal dr. A. Trstenjak. O knjigi velja isto kot o drugi njegovi: Človek v stiski. Stane 10 šil. NOVA PESEM, 14 prelepih črtic Vinka Beličiča. Oceno napisal L. Klakočer v julijski številki MISLI. — £ 1-0-0 KAR PO DOMAČE — Zelo zanimiva in šaljivo P° učna knjiga. Izdala Baragova založba v ^ gentini — £1-0-0. HEPICA — vesela povest o gorenjski papigi. 1®^* la Sl. Kult. Akcija — Cena £1-0-0. OVČAR MARKO — Jalnova povest, prva iz ^ VOZARJI. Tako lepa kot Tri zaobljube. 10 šil. SLOVEN IZ PETO VIJE, zgodovinska povest St**" ka Cajnkarja iz časov sv. Metoda. — 10 BARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0. Ves pomen Baragov in vse delo sa nje*0 oltarno čast je popisano v tej knjigi. SIVI D N E V I — spisal Marko Krerfi» ' izdala Slov. Kulturna Akcija v Argentini, lično delo, ne odložiš, dokler ne prebereš zadnje strani. Cena £ 1-0-0, poštnina 1 TONČE S SLOMA — Povest iz Slomškove dosti. Spisal p. Bernard Ambrožič. — 1® rZ DANTE: PEKEL. Izdala Slov. Kulturn« cija v prevodu dr. Tineta Debeljaka. £ * 1'ETo XII. MAY 1063 ŠTEV. 6. SPOŠTUJ SINA IN HČER, DA BOŠ... ,v dan °B PRAZNOVANJU MATERINSKEGA DNE asnjih časih se vriva misel, da bi bilo tre-njenZnan° zapoved spremeniti ali vsaj Tak° Vse^'no z drugačnimi besedami izraziti. 0 nekako, kot je zapisano v naslovu tu zgoraj. te))l a Prv> pogled se morda zdi, da bi bila ponor- ZaP°ved na glavo postavljena — nekakšno C6vanje iz božjih postav. Vendar ni tako. Prav dobro vemo — vsak katekiv ^ zfcm nas o tem pouči, da četrta zapoved ni-P&k samo dolžnosti otrok do staršev, am- *U(li dolžnosti staršev do otrok. • giasj eJ' se pa besedilo zapovedi vedno enako Povr' Spošt«i očeta in mater — je nevarnost, da do, n° poznanje zapovedi prepozna v njej le je °t-rok do staršev. Radi pozabljamo, da sP°štovanje” zaukazano na obe strani. Sflfg raznih časovih dobah je treba — zavoljo tj lnJanja družabnih razmer — bolj poudarja-ii] (|( en zapovedi od ene strani, potem zopet Ke- Dandanes slišimo pogostne pritožbe, da kaj -na n'ma nič pravega razmerja do staršev, bejj ^ 6 <? ■® doma in se za starše komaj še kaj zmeni... i ohranili veder, dasi nemiren značaj. In kljub temu, da sem poročila moža, ki ni bil nikoli junak mojih sanj, sem vendar užila v življenju sredi bridkosti mnogo tople sreče, ki je dostikrat bolj doma v kočah preprostih kot pa v vilah imenitnih, Preživela sem dve vojni. Prva mi je pr!nes® pomanjkanje in še marsikaj, druga mi je skoral strla srce. čas je za silo celil ene rane, odprl Pa druge. Otroci so se razkropili, dom postaja puščen. Nov način življenja, ki ga jaz ne znarJ živeti, prihaja v naš — nekdaj tako topli d01" Osivela sem in osamela, kakor drevo na polju di gole jeseni. Kdo je kriv, da se mi ni S° j i bolje v življenju? Vidiš, sin moj, to je usoda, ali jaz recJgB Previdnost. Sredi tega gorja sem se morda ■, dirala bolje kot bi se bila na univerzi. Spozna sem, da je edino, kar more človeka popolnol119 osrečiti in utešiti — Bog. In temu sem v vSf" svojem, morda po mojih mislih zgrešenem • !; ljenju, vedno služila in vedno težila k Njemu, mi je določil pot, po kateri sem hodila, in dan«* vem, da bi ga nikoli ne znala tako l jubiti, ce ne bilo vsega tega trpljenja., teh bojev in Pre ?| in ločitev. Vse to je bilo moji duši potrebno, se je izoblikovala vsaj do tolikega poznanja W|| * gove ljubezni. Nekoč sem brala neko pesem-spominu imam samo še njen začetek in konec: “Soncu nisi dal srca, ognja si mu dal, da sveti, zate more le goreti, a ljubiti te ne zna. Meni pa si dal srce f živo, žarko in čuteče. Višek to je moje sreče: Dal si, da gorim za Te. Naše srce jc nemirno, dokler se ne zedin' * večnim ciljem. “Invta nemir, to hrepenenje je dela-in dejanj”, pravi rajni Finžgar. “Na sye , smo zato, da se zveličamo.” mi je rekla ne* preprosta ženica. Vidiš, otrok moj, nocoj sem pa tudi jaz 1,6 koliko pokramljala s Teboj. Praviš, da naj Verjemi mi, da le s težavo lovim misli. Kako ^ čemu bi še pisala? Vse moje življenje poznaš, c' j mu bi ga še precejala? Bog Te blagoslovi za vso otroško ljubezen dobroto. Kakorkoli boš usmerjal pot svojega * J ljenja (saj sedaj si mož in imaš svojo voljo), J merja.j jo tako, da bo Bogu v čast in Tebi v & ličanje. Za to vedno moli Tvoja ljubeča Te m a m * SVET BREZ MORALE “Klic Triglava”, februar 19(53. Da “Klic Triglava” ni kak verski list ^©nda ni treba poudarjati. Prinaša pa od ča-*a do časa zanimiva razmišljanja tudi s tega Področja. Pogosto nas njegovi tozadevni član-k* izzivajo k ponatisu, ker se nam zdi škoda, da hi bralci MISLI ne dobili pred oči takega ^nja. To velja tudi o članku pod gornjim naslovom. — Ur. ALI OBSTAJA MOST med krščanstvom ^'ksizmom? ša sicer mislimo, da ga ni, toda samega vpra-vPi'av 116 gle 'lon^no zavreči. Kajti z njim, s tem ,|je ^anJem, se danes bavijo v domovini resni lju-vPi'a'n ne^a*"el* svetni duhovniki in redovniki to nju San^e č*sto resno raziskujejo* nekateri v upa-’ _a most obstoji in ga bodo odkrili. Sc ' * *° verno> nanl postane tudi jasnejše, zakaj 0stva na®e duhovščine toliko prizadeval, da se lastjo 1 ngki modus vivendi (sožitje — ur.) z ob-ob tem izključimo tistih nekaj duhov- so v srcu in duši odpadli od vere — in eno same roke jih lahko naštejemo — Ven1 je padel ka: za 4.000. število ljudi v Sloveniji se je povečalo 2. bi- Drugi vii, do katerega smo mogli priti, je la številka katoliškega verskega lista “Vjesni*1 ki izhaja v Zagrebu. List ugotavlja, da v Slove ni ji rojstva padajo iz leta v leto, splavi pa naraščajo, da postajajo za Slovenijo že družbej1 problem. Leta 19G0 je bilo 15.000 ugotovljen' splavov. Od tega števila je bila polovica 1 jenih, polovica pa je iskala zdravniško l,0f.. po izvršenih splavih. Koliko je pa bilo skl''1 splavov! 3. Da pa ne bi kdo mislil, da namenoma mo samo enostranske vire, ki naravno z vso J ločnostjo nastopajo proti razvratnemu življen,t'! kateremu se je doma začela predajati že tuii' mladina, smo se potrudili, da bi dobili v roke tu kak komunistični vir, da bi mogli videti, k**1 gleda on na problem padanja rojstev med . venci. In res se nam je posrečilo dobiti od P1"^. telja izrezek iz komunistične revije “perspe^ ve”, v kateri se s tem problemom bavi Jan karcvič v sestavku pod naslovom. “Pomorjeni ®l roci”. V njem med drugim najprej ugotavlja Slovenci s Kitajci in Japonci glede prirastka n® raščaja ne moremo tekmovati, kajti navede11 naroda glede svojega naravnega prirastka ra^ nata samo še z desettisoči. “Dejstvo je nafflreC ’ tako je dobesedno zapisal pisec članka Mak»r® ; vič, “da je naravni prirastek v Sloveniji najr»a ši v Evropi in morda celo najnižji na svetu.. |fl nas že več kot polovica nosečnic umetno odpra,J Ija. število splavov je večje kot število nori1'3 nih porodov. In tudi na tem področju je na prve, mestu naša bodoča inteligenca, elita naše nil* ne! Mar ni značilno, da pride v študentovsk^1 naselju na vsakih pet deklet en registriran tus — mislijo pa. da je dejansko število splaV°. še precej večje in da pride po eden na vsaka dekleta. Ljudje namreč o takih intimnih zad«v8 iz razumljivih razlogov ne govore radi...” - 4‘ d' Četrti vir, ki smo ga od objave našega nika “Zapisani smrti?” dobili, je pa bilo Pr‘v® i no pismo, ki nam ga je pokazal prijatelj. ga je iz domovine in je v njeni popisana mor8’ razivanost in pustoš, v katerih žive ljudje. °ri torej o istem vprašanju, ki je bilo predmet ,(;ga uvodnika. Ta vir za nazadovanje rojstev meri 01 oiovenci navaja naslednje tri razloge: Poraščajoča in že dozorela mladina nima več nega čuta za svetost zakona in urejenega Ve>ntga življenja v njem. Tega pri mladini ni ker se začenja spolno izživljati že v sami v h 6 n* dobi. Priložnosti za to je bilo in je še gad10 ^16Z *,:ev^a' Razne mladinske delovne bri-tnl j’ S^uPn' izleti, veseljačenje in popivanje »je OS^n'kov‘ Taka mladina za zakonsko življe-itiu n.1ITla nobenega smisla. Stoji na stališču: če-tlo S1 nak°P»vati obveznosti, si omejevati oseb-se ,SV°*)0do, si nalagati finančna bremena, ko pa j,.. 150 nemoteno in brez vseh omejitev spolno J® že pred zakonom in izven zakona. v razi°S za nazadovanje rojstev otrok h) enjenih zakonih je grobi materializem. Gon, '»at nje P° ve{*no večjem ugodju in uživanju lei'ialnih dobrin. Zaradi tega veliko žena noče imeti otrok, ker nočejo biti ovirane v svoji prostosti. Ne marajo težav in trpljenja, ki spremljaj j otroka na njegovi poti do rojstva in ob rojstvu samem. Lahkotno življenje brez skrbi, brez težav, to je življenjski ideal velikega števila žena v domovini! Nekdo ga je dobro označil z ugotovitvijo: Najokrutnejša sebičnost: Pravice sprejemajo, dolžnosti pa odklanjajo! Tako torej. Navedli smo nekaj novih primerov, ki potrjujejo navedbe v uvodniku “Zapisani smrti?” Bili bi srečni in veseli, če bi jih z novimi podatki mogli pobiti in ugotoviti, da je med Slovenci še vedno želja, da se kot narod razvijamo in na svoji zemlji izvršujemo ter izpolnjujemo poslanstvo, ki nam ga je namenil Bog. Pa so, žal, samo nova potrdila, da se je med Slovenci materializem že tako razmahnil, da je z njim že okužene veliko, veliko število mladine, ki prav nič ne pomišlja, da s sedanjim načinom življenja spravlja sebe in narod na pot, ki resnično vodi samo v smrt. bRez morale (s str. 131) jj ^°da v resnici se je zgodilo nekaj drugega. ^ ^ je tako strahotno padla, izprijenost se je s'*no povečala, da je z leti postal sam režim tih zaskrbljen. In ni čudno: saj na nekate- ro So<^®čih v Sloveniji ločitvene tožbe zavzema -Ur k- Vseh tož*5 — da o naravnem prirastku Evr 1Va^Va v Sloveniji, ki je menda najnižji v °P'i sploh ne govorimo. ta u se je spet pokazalo, da je lahko samo ve-l,0 ki more izpolniti moralno praznino in slo 0Vati lestvico moralnih vrednot. Tako se je hajaena^i človek začel vrčati k Bogu. Seveda pri-ga ■ tem do čudovitih anomalij, ko se v Bo- %'-kajočem človeku krešeta krščanski in niark-Yen(]Cn' Pogled na svet. Ali je možen modus vi-Hov ' mec* njima? Vprašanje je spričo okoliščin, družbe, novih generacij in problemov, o ka-•>o h ^fec* voJno nit* sanjali nismo, tako zaplete-a često celo duhovnik stoji v zadregi. V naslednjih odstavnih se člankar v “Kli-Cu Triglava” bavi z izjavami Primoža Kozaka * r*viji Perspektive, ki so jih MISLI na krat-° omenile na prvi strani aprilske števile, za-del članka tu izpuščamo. Dodamo samo *e Naključne misli. — Ur. Miali u ■ May, 1963 Ob tem se včasih vsiljuje misel, da so v domovini ljudje prišli korak dalje kot mi v emigraciji. In to tam, kjer so mnogi med nami najmanj pričakovali. Toda — kot smo že tolikokrat zapisa- li — doma rastejo novi rodovi. In rešitev naše domovine in njenega problema bo prišla samo od teh rodov. Pred kako ogromno odgovornostjo in pre.l kakšno priložnostjo stoji v tern dogajanju slovenski duhovnik, slovenski kristjan! Ali ni dolga leta nazaj Clemanceau zapisal: “če bi vsi kristjani svojo vero vzeli zares, bi se izvršila revolucija, ki bi napravila nepotrebno vsako drugo revolucijo.” In vse to so vprašanja, ki v neki meri zadevajo tudi nas, ki živimo izven domovine — dokler se prištevamo v slovensko narodno občestvo. V vprašanju je danes mnogo mnogo več, kot le sestanek 2600 starcev v Vatikanu, katerega bi radi nekateri brezbrižno ali z omalovaževanjem odpravili. Toliko iz “Klica Triglava”. — V luči teh zaključkov — zlasti v dveh zadnjih odstavkih — kako se nam zdi tisto trenje med Slovenci v Melbournu (in pač še kje), češ ali naj bodo naša društva “brezbarvna” ali katoliška" (Majhen odjek tega trenja je bil v Slovenskem Vestniku za marec 1963) — Ur. I z pod Triglava O SV. CIRILU IN METODU ob enajsti stoletnici njunega prihoda na Moravsko govori pastirsko pismo, ki so ga izdali škofje Jugoslavije in so ga tudi po vsej Sloveniji brali duhovniki s prižnic. Med uvodnimi besedami so tudi naslednje. “Letošnja proslava tisočstoletnice sv. Cirila ir. Metoda ne bo omejena le na slovanske narode, marveč je res mednarodna, katoliška, kakor je Jezusova Cerkev katoliška, vesoljna, razširjena med vsemi narodi sveta. V zvezi s tem se bomo tudi mi v tem pismu ozrli na celotno življenje in delo sv. bratov.” MAKSIM GASPARI je vsepovsod med Slovenci znan kot slikar domače folklore. Kdo še ni z veseljem gledal na primer razglednic, ki kažejo prizore z raznih slovenskih praznovanj, cerkvenih in svetnih? Letos v januarju je zdrav in še vedno delaven praznoval svojo 80 letnico. Svoje neslovensko ime je podedoval po očetu, ki je bil Furlan, dar za svojevrstno slikanje pa gotovo po materi, ki je bila zavedna Slovenka z Notranjskega. DOMOV IZ NEMČIJE so smeli, nazaj pa ne, tako piše o nekaterih rojakih, ki so šli Božič praznovat v domovino med svojce, mesečnik Naša luč. Bili so neprevidni in so govorili, kot jim je narekovalo srce: da je življenje drugod po svetu dosti boljše kot v komunistični Sloveniji, in podobno. Oblasti so jim odkritosrčnost zamerile, jim raztrgale vize in jih pridržale doma. Baje jim niti domače zaposlitve niso privoščili, češ naj se spokorijo za svoje besede, zakaj tam se resnica ne sme povedati. TUDI O DVEH DUHOVNIKIH, ki sta šla domov na obisk, poroča Naša luč, da sta slabo naletela. Eden od njiju piše: “Proti vsemu pričakovanju so mi prepovedali javno opravljati duhovniško službo. Sem pa parkrat spovedoval in imel nedeljsko mašo. Zato moram zapustiti državo.” —Verska svoboda pa taka! FRAN ALBRECHT, po rodu Kamničan zn»n književnik, pisatelj in' pesnik, je umrl v Ljubi J8 * ni v 74. letu starosti. Deset let je urejeval ®e sečnik Ljubljanski zvon in v njem objavljal svo j je pesmi. Izdal je tudi dve knjigi svojih pesnu 111 nekaj novel. Zelo veliko je prevajal v slovenščin0- : iz tujih književnosti. STAROSLOVENSKO MAŠO so peli cerkven'J zbori na praznik sv. Jožefa v frančiškanski 1 vi v Ljubljani. Skomponiral jo je hrvatski Pa^er v na Košljunu. Slovenski komponist g. Matija To® jo je ocenil kot jako odlično delo. Čeprav je " | praznik sv. Jožefa skoraj sredi tedna, je , farnčiškanska cerkev po večini ves dan polna ver nikov. Spovednice so bile naravnost oblegane-Glede staroslovenske maše pravi poročilo: “&er obhajamo letos 1,100 letnico prihoda sv. bratov Cirila in Metoda, je bilo jako primerno, da so n#' ši verniki slišali jezik, v katerem sta slovansk*’ blagosvestnika učila Boga častiti naše prednik' PERSPEKTIVE izhajajo v Ljubljani in __ . 50 » V eD> mesečnik “za kulturno in družabna vprašanja, eni svojih številk piše o vesoljnem cerkven1 zboru: “Že delj časa zaseda Vaticanum IL naš tisk se je sorazmerno precej posvetil ten1'1 dogajanju. Obravnavamo ga danes pri nas s lišča opazovalcev, ki niso ravno naklonjeni, se trudijo biti objektivni. Kratko, korektno 0 ravnavamo, za kar se delamo, da je popolno®8 izven nas in se nas nič ne tiče. In tako preži1* mo v celoti objektivni pomen in obseg problen* na sebi in za nas.” NA VRHNIKO se je vrnil lani Janko Vole j* Argentine, kjer je živel od leta 1945. želel se Je doma udeležiti sinove nove maše in potem oS^* ti v domovini, Moral pa je vsak teden v LjublJa no na zaslišanje. Odgovarjati je moral na raZ®* mučna vprašanja, med drugim na to, kdo je vP‘ j val na sina, da je postal duhovnik. Zaposlitve ma ni mogel dobiti, tudi na svojo roko ni sl11 1 kaj začeti, življenje mu je bilo težko. Rešila ^ je smrt, srčna kap je napravila konec njef>®. žalosti. Pa vendar razni konzuli po svetu vab*)0 domov pod pretvezo splošne amnestije! V ŽUŽEMBERKU je žena mlinarja Griča1^ zvečer šla zapirat kokošnjak, pa ni opazila, da J vanj zaprla tudi — lisico. Ko je pa zjutraj ^ a šnjak spet odprla, je lisico videla, pa videla to, da je ležalo ob lisici 40 kokoši — seve*1 mrtvih. r VRML se je IN SPET VRML. Iz Toronta po-Uc‘*j0 0 rajaku, ki sc .jo lani vrnil v domovino “za nv°-' Letos se je spet pojavil v Torontu. Na sanja, kako je bilo doma, je odgovarjal krat- ko lri Jedrnato: Vsak dan, vsako uro, vsako mi- in vsako sekundo hvalim Boga, da sem spet Kanadi... Diplomat! Itala ■)e iz r BREZOVI REBRI na Dolenjsekm je kora-P° zasneženi cesti skupina ljudi. Nenadoma gozda na cesto prisopel divji prašič in zavil Pfi°kU ljudem. Toda njegove moči so bile pri kraju. JUdi se je zgrudil in obležal. Lakota v hudi ‘ttll »n • veku • ^ Pr,s ^a' se je skušal zateči k člo-^ ki se ga drugače najbolj boji. ”E'nako se go- jn enom, srnjadi, fazanom poljskim jerebicam cev prebivalcem gozda,” je pripisal poro- v ®c v Dolenjskem listu. Poročajo tudi, da so "irazkih gozdovih hrasti in druga drevesa od i. a Pokala, da se je slišalo daleč naokrog ko; P°kale puške. MED BLEDOM IN LESCAMI na Gorenjskem gradijo zemljevid Jugoslavije. Obsegal bo ozemlje 49,000 kvadratnih metrov — nekakšno Jugoslavijo v miniaturi. Vlaki bodo vozili po pomanjšanih progah, avtomobili po zoženih cestah, tovarne bodo stale na svojih mestih, zgodovinski spomeniki in razne druga znamenitosti bodo opozarjale na preteklost in sedanjost Jugoslavije Računajo, da bo ta zanimiva naprava stala kakih 50 milijonov dinarjev. OD DRAVE V MARIBORU do Evfrata v Si-liji je pač dolga pot. Vendar so se ljudje ob obeh rekah dogovorili, da bo mariborska tehnogradnja izdelala tri mostove čez Evfrat za okoli 3 milijone dolarjev. Mimogrede bo pa zgradila tudi Miselni most, po katerem se bo Evfrat približal slovenskemu človeku, zakaj nekdaj je bilo treba to reko iskati samo v zemljepisnih in zgodovinskih knjigah. JANEZ XXIII. JE SPET PRESENETIL SVET „0 N|SO ŠE POTIHNILI ODMEVI — na sploš-& ]tr"Cl° Uf’°dn' — na papeževo okrožnico MATER Va tG,STRA (Mati in Učiteljica), ko je izšla no-Ijj “^niea ali enciklika pod naslovom PACEM ^ERRls _ MIR NA SVETU. rožnaj takoj omenimo, da je medtem izšla ok-v jj-*Ca MATI & Učiteljica v slovenščini, tiskana Ojj 1.rnu’ 'n jo bomo kmalu tudi mi imeli. V prihod-preSteVilki MISLI bo treba kaj reči o slovenskem j. au te slavne okrožnice ter povabiti naše lju- di k nakupu in branju ajnoveJ®a papeževa okrožnica pod naslovom SVETU je zbudila po širnem svetu še # XYtTt nimanje kot prejšnja. Z njo se Janez ' ne obrača le na poedince ali manjše sV»-Velja IU^'’ tU(^' ne na kristjane. Okrožn kliio ^seniu svetu in od bralcev papež ne priča- dn 'Ijo. v°]jn lu8'ačne pripravljenosti, samo — dobro Trka na vest tistih, ki so odgovorni za to, e današnji “mir” na svetu dobil ime — “mrz- a. ’ Velikih vojn res že nekaj časa ni, smo hot ei°m ni> robu izbruha nove, ki si njenih strašiti Pa prav predstavljati ne moremo. aPež očetovski svari pred nadaljevanjem vojne”, daje navodila, kako priti do res-ob0l, Z4 m'ru ‘n ustaviti divje tekme neprestanega "irzle n'čtiega Ženj *evanja. Priporoča pogajanja namesto gro-vm;’ organizaciji Združenih Narodov večjega vPliva ; in notranje moči itd. Okrožnica je razdeljena na pet poglavij: od miru poedinca z Bogom do miru v medsebojnih odnosih svetovnih narodov. Odmevi na okrožnico so prišli kar prvi hip. Na visokih in najvišjih mestih so ji prisluhnili in — prkimali. Res je, da so po večini hitro našli tiste, ki naj bi jim bila okrožnica namenjena, na drugem koncu sveta, ne pa v svoji bližini in še manj v lastni koži. Pa ko veliki in majhni z raznih koncev sveta s prstom kažejo drug na drugega, se bodo — in se bomo — počasi le zavedeli vsi, da je papež imel pred očmi — nas vse. če nismo prizadeti v petem ali četrtem poglavju okrožnice, vsaj v prvem ni izjeme! VAŽNO OPOZORILO Tik pred zaključkom je prišlo oznanilo, da bo letos procesija sv. Kešnjega Telesa v Manlyju na nedeljo pred praznikom, torej 9. junija ob pol treh popoldne. Seveda se je bomo skušali Slovenci v velikem številu udeležiti. Mislite na to že zdaj! Bomo še oznanili pri rednih službah božjih "in na romanju v Epping dne 2ti. maja, IZ ROKAVA P. ODILA REDOVNIKI IMAMO NA SVOJIH SAMOSTANSKIH OBLEKAH široke rokave, zato se lahko vanje veliko nabaše in mnogo iz njih izvleče... Danes to: Biti moramo ljudje, predvsem katoličani, z mislijo in pametjo. Če človek premišljuje narav3 v njenem vzvišenem veličastvu, je prvi pogled zanjo resnično uničujoč. Premišljujem tisoče zvezd, ki krožijo nad mojo glavo; sijajno svetlobo, namenjeno, da kakor večna luč sveti v vesoljstvu; morja, ki buče po zemlji s svojim grmenjem in viharji; zemljo, ki se mi zdi tako razsežna v širnem krogu narave, pa je v resnici komaj vidna poteza, komaj vidna točka v vsem vesoljstvu. Kaj je človek sredi tega prizora? Majhna pičica sredi neizmernosti! Komaj senca, ki beži mimo. Toda to je samo prvi pogled! Vzvišeni svet sebe n* spoznava, a človek ga spoznava, človek je sicer res trs, ki ga veter maje, najšibkejši v naravi, toda trs, ki misli. Da, to je veljava človekova pred vsem drugim stvarstvom: človek misli, človek hoče, človek ustvarja ideje, zasnove, človek ni samo kepa mesa, temveč sestoji iz telesa in duha. Materializem, ki zanika vsako duhovno bitje sploh, taji tudi dušo v človeku in pripisuje vse človeško mišljenje in hotenje golemu delovanju možganov v zvezi z živčevjem. Tako hoče, da bi človek ne bil nič drugega, kakor le popolnejše razvita žival. Toda zastonj! Vera in pamet in izkušnja govore jasno dovolj, da ima človek poleg tvarnega telesa netvarno dušo, od telesa različno. Tako človek ni samo stvar božja, temveč tudi podoba božja. Sv. pismo, ki pove, da je Bog prvega človeka ustvaril, tudi pove, kako ga je ustvaril. Naredil je, pravi; Gospod Bog človeka iz ila zemlje in je vd;-hnil v njegovo obličje duha življenja, in je bil človek živa stvar. (1. Moz. 2. 7). Kdo ne vidi tukaj dveh različnih delov, iz katerih je postal človek? En del je Bog naredil iz ila zemlje — to je telo. Ukaz je dal Bog materiji, posebej je hotel, da sc sprime in naredi tako in tako obliko, podobo, ki bodi človeško telo. Prelepa tvorba, prekrasen umotvor! Že sloveči poganski zdravnik Galen, je nekoč, ko je preštudiral človeški organizem do podrobnosti, poln začudenja vzkliknil: “Naj hvalijo drugi bogove s kadilom in s klavnimi daritvami, jaz pa bom s strmenjem in začudenjem hvalil Boga, začetnika tako občudovanja vrednega stvc-. ra. če gledam in popisujem človeško telo, sen', prepričan, da pojem himno, visoko pesem časti in hvale neskočnemu Bogu, njegovemu začetniku”. — Da, mojstrsko je ustvarjeno človekovo telo to pa zlasti zato, ker naj bi bilo prebivališče lepšega bitja: duše! "Naredil je Gospod Bof človeka iz ila zemlje” -— glej tvarno telo! —-je vdihnil v njegovo obličje duha življenja ■,* glej dušo! Bog je ni naredil iz ila zenil^j temveč neodvisno od vsake materije jo je ustv»r in vdihnil v človeka. Tnšele'il krat je bil človek živa stvar. Kako jasen Je svetopisemski govor! Kako krasna je torej in tol* žilna naša stara molitev ob pogrebu, ko spuščat” rakev v grob: “Vzemi zemlja, kar je tvojega, sprejme Kristus, kar je njegovega: telo je iz mlje, duša pa je od zgoraj vdihnjena!” Kako j85 no je Kristus sam govoril: “Ne bojte se ljudi, teri telo umore, duše pa ne morejo umoriti; te1" več bojte sc tistega, ki more dušo in telo V0^ biti v pekel!” (Mt. 10,27.) Zato je nauk, da je ^ vek iz duše in telesa trden verski nau ’ Pa tudi naša pamet nam priča, da imamo d® šo: človek misli, preudarja, sklepa, sodi, želi 1,1 hoče. Tega materija ne dela. Misli ne morejo in,e ti svojega izvora v materiji, v telesu čloyekoveI1^ uč’’ temveč v tem, kar je v človeku netelesnega to imenujemo dušo. Znanost (biologija) da se v sedmih letih ves človekov organizem sPr6 meni. Kako pa je potem to, da se še vsega SP0 minjam, kar se je zgodilo pred dvajsetimi, tr>^e setimi leti? Glej, to naredi človekov duhovni j** — njegova duša! > Le se ponavljajmo za slepci: Kdo je vi . dušo? Pri nobenem človeškem raztelešen ju * zdravniški nož še ni izsledil. Tvoje pameti ne !tl°" remo izslediti, pa boš vendar razžaljen, če ti P1^. vim, da je nič nimaš! Kje ti iščeš dušo? Ne duše v mrtvem telesu! Pred mrličem stojiš kot pred odprto prazno kletko, iz katere je odlet«19 ptica žvrgolet svojo pesem v sončne višave-hočemo videti ali najti dušo, vprašajmo pri ž'vl' ne pri mrtvih! Vprašajmo pri slavnem slik8^ Rafaelu, pri Michelangelu, pri glasbeniku tu, pri Gallusu, pri pesniku Danteju. Poglej napredek človeški, žival ne napreduje, ker d'JS‘ nima. žival ni dovzetna za resnico, za dobroto, 11 za lepoto, žival ne govori, ne piše, ne študira, 11 pozna umetnosti. V živalskem svetu ni zve^0 znancev, filozofov, ne pesnikov, ne glasbenik0^ ne slikarjev, žival ne trguje, ne kuje denarja, 11 pczna menic, ne borznih spekulacij, ne loterii®" žival se ne briga za svoje dobro ime, ne za potomcev, ne za preteklo zgodovino svojega (Dalje str. 155) Misli, May, ^ <:U ček <~D etrov S°L0 ZDRUŽENIH NARODOV imajo v žup-J1 ^rca Jezusovega v St. Albansu, Vic. Je razrs ■ludska šola”. Vanjo zahaja 11(50 učencev in ■ • Od vse te množice otrok jih je samo 72, j er'h starši so bili rojeni v Avstraliji. Vsi osta-80 priseljenci. Nune, ki na tej šoli poučujejo, naštele 21 narodnosti ali dežel,, ki pošiljajo ot-,, .. v njihovo šolo. Nekoliko je v njihovem po-lu vendar nejasnosti. Beremo namreč, da so mnogimi drugimi tudi Hrvatje, Slovenci in Jugoslovani. RIMSKA KURIJA (Curia Romana) je — ta- - °č — papežev ministrski kabinet. Ker papež, 0 av .le v Cerkvi neomejen vladar, ne more v no opraviti vsega dela pri vladanju Cerkve, jt-stv zKodovine prišlo do “kurije” ali ministr-“k a’ sestoji dandanes iz 20 posebnih uradov ali V^acij”. Papež jim poverja del svojih odgo-^ osti in pooblastil, da v njegovem imenu vsa-DiJi na SVoJeni določenem področju odloča v raz-želi V?ra®anJih pri vodstvu Cerkve. Nekaterim na-0 ' J® Papež sam, druge vodijo razni kardinali. vesoljnega cerkvenega zbora je prišlo do r;i2 !'Ja> da dandanes, ko je Cerkev tako močno (lost"-ena že po vsem svetu, ta uredba več ne žaba JS' kurije, pravijo mnogi, bi bilo tre- ga Us*anoviti še nekak cerkveni senat, ki naj bi HajSf?^avUali škofje iz vseh delov sveta. Pogosto Sljc se shajali, se medsebojno informirali o mi- . in trenjih v cerkvenih krogih raznih de- ... Certcv, SVoji • • — — ------ * kot V°*J' ^aj uravnavati, zelo koristen bi pa bil ^ Svetovalec vrhovnemu cerkvenemu vodstvu. Vem 6 ateri pa celo mislijo, da bodo vesoljni cerk-([a ' z*)ori odslej bolj pogostni. Vendar vse kaže, ta>, ei^°do rajši zadovoljili z ustanovitvijo “senate* jjgj 1,1 Lltilljlil V Lv-1 K V12II lil n.1 Uglll I cl AII1II (112- C6’bnat° Pa stavili kuriji primerne predloge. eni senat bi ne imel sicer nobene oblasti po tanjše število škofov bo tudi vse manjša Za pogostno shajanje in Cerkev bo lahko Miniaturi. fsko Hm« vmešava v Evropo, mirno naj sprejema velike spremembe, ki se razpletajo tam. Anglija je preveč povezana z Ameriko, zato nima dostopa v skupni trg, pa tudi v evropsko politiko naj se ne spušča preveč. Vsaj sedaj še ne. Počaka naj! ANGLEŽI SI PREZIRANJA od strani Francije ne jemljo preveč k srcu. Na tihem jim je celo precej všeč. De Gaulla si že nekoliko privoščijo, ker se jim zdi, da le previsoko nosi svojo glavo, tesna povezava z Evropo jih pa dosti ne mika. Preveč so vajeni gledati čez velika morja, bližja se jim zdi Amerika onkraj Atlantika kot Evropa za ozkim rokavom. De Gaullova visokost skoraj bolj skrbi Nemce in ostale partnerje v evropski skupnosti, ker nikakor ne morejo s prepričanjem slediti Franciji. Ali jim bo mogla dati vse tisto, kar bi izgubili, če se Amerika spet stisne sama vase kot je bila stisnjena do kakih 50 let nazaj? BERNARDOVA ZVEZDA” ima satelita, ki jo obkrožuje in je 500 krat večji od naše zemlje. Vrabca vendar, kako velika je tedaj šele Berna-dova zvezda! In kje je ta zvezda in kateri Bernard je tako srečen, da jo ima? Tako se sprašuje urednik MISLI in obžaluje, da mu je poročilo v Svobodni Sloveniji vzbudilo tako radovednost. ODPRTO PISMO II. G. Dejan Popovič generalni konzul, Double Bay. Gospod konzul: — ltf,v s*£oraj stalen vesoljni zbor, čeprva tifkore- in ® GAULLE je še vedno poln samozavesti Evr C 116 P°Pu^a °d svojih idej glede bodočnosti iD *)e' Vztraja na tem, da mora Evropa postati P0,it'.a« “tretja sila” med Sovjetijo in Ameriko. *esna'Cn° Je po njegovi zamisli temelj tretje sile Videl sem V ku, češ da onih domov itd. niste nec. Ali Vas je Vaša izjava izjavil, da je mo. nekdo v MISLI takega izjavljati, nič sram. dat , Povezava med Francijo in Nemčijo, gospo- Pa skupni evropski trg. Amerika naj se ne May, 1963 ašo izjavo v avstralskem dnevni-pisem s propagando za povratek razposlali Vi, ampak neki nezna-pisem sram? je vredna toliko, kot če bi jaz je “odprto pismo” na Vaš naslov — vtihotapil. Pa ne mislim nič zakaj tistega pisma me ni prav Urednik MISLI: p. Bernard, I.r. Dr. A. Trstenjak “MED LJUDMI” Kako s pijancem? “KAKO PA NAJ POTEM RAVNAM?” bo rekla marsikatera žena nestrpno. Tvojega primera ne poznam, zato ne vem; sama moraš vedeti in v tem je vsa umetnost. Ne da se naučiti. V nobeni vadnici, v nebenem priročniku ni takih čudežnih navodil. Nekaj primerov pa lahko navedem, morda bo potem jasneje. Poznam moža, ki je bil pijanec kot njegov oče pred njim. Torej je bil' gotovo dedno obremenjen, kar je za pijančevanje še bolj usodno. Pil je več desetletij. Vse je sproti zapravil. Slabo je jedel., še slabše je bil oblečen. Podobno se je godilo njegovi družini. Nato mu je žena umrla. Poročil se je drugič in pozneje smo videli, da se je poročil dobro. Prva žena je bila slaba gospodinja. Malokdaj so imeli pošteno kosilo. Druga žena je bila povsem drugačna: dobra gospodinja in dobra kuharica. Prej je hodil mož zanemarjen, zdaj je bil kakor “iz škatlice.” Prejšnja mu nikoli ni postregla z vinom, ta je skrbela, da je imel mož pijačo vedno doma. Zlasti pri kosilu je moralo biti vedno četrt “ta boljšega za našega ata.” Prej je vedno sam okrog taval, sedaj ni šel nikamor brez nje. Pri vsem tem je bila ona vedno dobre volje, celo dovtipna. žarela je od veselja, nikoli ni možu nič očitala, najmanj kaj iz preteklosti. Privoščila mu je dobro kapljico. Dom, ki je bil poprej pust in nesrečen, je bil sedaj prijetno razgiban; druga žena je prinesla življenje in srečno v družino. Povrh vsega pa še ena razlika: prva žena ni bila privlačna (to seveda ne more biti očitek, nič ni mogla za to), druga pa je bila “ženska in pol.” In mož je ob njej postal “soliden”, urejen, vesel, srečen. Mislim, da je primer precej zgovoren in bi ga lahko na kratko povzeli: 1. Prava žena mora dobiti pravega moža, pa ne bo pijanec. 2. Prava žena se ne trudi, da bi moža “spreobrnila” in spremenila njegov značaj. Zato mu ne pridiguje, ga ne ošteva, mu ne očita, mu ne daje naukov. Možje tega zlepa ne prenesejo, čepra/ so morda naukov bolj potrebni kot žene, 3. Prava žena vse stori, da moža zadovoJj>3 ,rav>’ da mu napravi prijeten dom, da ga lepo op mu lepo po njegovem okusu postreže; skrbi di, da mu je sama osebno prijetna, tako da 3 mož “nič drugega več ne želi.” Potem tudi ne P1 icbuje utehe in omame v alkoholu. ,ot- Drug primer Neka žena mi je nekoč tožila, kako nesre< če« * nJ° je njen zakon, ker mož pije. V pijanosti pa in otroke pretepa, da še življenja niso var11' Vprašam jo: . “Kako pa je z njegovo pijanostjo? Ali J" morda dedno obremenjen? Ali j ebil pijanec njegov oče?” “O, to pa ne! Njegov oče je trezen člo^ Tudi njegovi bratje so vsi vzorni možje, treznlgj0 resni. Pa tudi on ni pil, ko je bil mlad. Bil je z priden fant, zato sem ga vzela.” “To se pravi, da je začel piti šele, ko je že z vami poročen. Ali se zavedate, kaj se to Pr^ vi? To se pravi, da bi ta človek, če bi ne bil vami poročen, vse življenje ostal ‘fest fant trezen in resen kot njegovi bratje.” Na to sva oba nekaj časa molčala. SkuP11 tiha misel naju obeh, v kateri se verjetno sreC,j jeva z bralci, je bila: Koliko mož je, ki so poSv pijanci samo zato, ker se ob ženi dobro ne P°c^ tijo. Iz marsiterega moža je šele žena naredil® P janca. Zlasti velja to za zakone, kjer je žena seblC na, svojevoljna, trda, brezsrčna, slaba gospodinj neredna, umazana zapravljiva, zahrbtna. ni postregla, hotela je “živeti po svoje”, mož .i11 bil “deveta briga”. Niti na misel ji ni prisluhi ustregla njegovim upravičenim željam k0 ~ v intimnem osebnem odnosu, bodisi glede o* pri jedi in pijači, bodisi v gospodarskih in di'u*> vsakdanjih zadevah skupnega življenja. Že prej sem omenil mimogrede: če se rada “kuja” ali “mulo pase,” se mož rad um® k sosedom ali v gostilno, kjer si v veseli litanijami. Žal ne moremo imeti rednih ^ arnic, dokler sem sam za vse. Pete litanije z k a£°slovom bomo imeli tudi na petek 31. maja, 0j) Shajamo praznik Marije Kraljice vesoljstva, , Pol osmih zvečer. Po litanijah bo v obednici 0stela filmska predstava. * Molitveno zvezo za slovensko domovino, ki ^ tako lepo uspeva med argentinskimi Slovenci, s rad presadil tudi med nas. Začel bom najprej Ven*n^' Enkrat na mesec se bomo zbrali k molit- , Ul'i za našo domovino. Nekaj fantov se jfc ^ Oavil0) ostale pozivam, da se nam pridružijo. sin se jim je pridružil šele nedavno. — Družini izrekam, četudi pozno, iskreno sožalje. Od pisem, ki sem jih razposlal ballaratskim rojakom in’ jim javil čas velikonočne spovedi, pa se je med drugimi pretekli teden eno vrnilo. Naslovljeno je bilo na ime: John CVIRN. Ob povratku je imelo pripis: Deceased — umrl... Tako sem zvedel, da .tudi prijaznega možička Johana, kakor smo klicali Cvirnovega očeta, ni več med živimi. Odšel je za svojo ženo, ki mu je v Avstraliji umrla pred leti. Zapustil je štiri odrasle otroke. Johan, počivaj v miru božjem! ★ Predstojništvo cerkve sv. Frančiška v mestu mi je sporočilo, da bo z junijem začetek popoldanske maše ob 5:15 namesto ob petih. Hočejo imeti več časa, da se cerkev izprazni po maši, ki je tik pred našo. Toliko v vednost za naše tretje nedelje v mesecu. * Od dneva, ko je melbournski “Vestnik” vrgel med naš svet alarmantno novico, “da je že sestavljeno ali bo v kratkem postavljeno v Melbournu novo slovensko društvo, ki “bo pa imelo verski značaj in bo družilo samo katoliške Slovence”, sem dobil najmanj trideset telefonskih klicev, še več pa osebnih izjav rojakov, ki bi radi postali člani. Nekateri so bili skoraj užaljeni, da jih še nisem povabil, saj so vendar katoliški Slovenci in redno pri slovenski maši. Bili so presenečeni, ko sem jim povedal, da je “poročilo” časopisna raca... Dragi člankar S.M., (če res živiš, bi te rad poznal), kaj si hotel povedati s svojo “novico” in obračanjem patrovih besed? Da pater razbija skupnost in deli duhove? Združiti vse, ki jim je beseda “katoliški” premalo moderna in svobodna? Kaj res uredništvo ne more na boljši način izrabiti “Vestnikovih” strani? IN IME MU JE BILO BARAGA Nadaljevanje Baraga gre med Čipvcjcc BARAGA NE MEHI BOŽJE DOBROTE s časnimi dobrinami, ampak s številom duš, ki jih iz poganstva spreobrne k pravi veri. Zato ga naj • demo leta 1835 med čipvejci (visoko proti severu). Potem ko sc je za malo časa ustavil na otoku Mackinac in v mestu Sault St. Marie, ki sta bili dve glavni vojaški in trgovski središči v gornjem ozemlju, odhiti na pot, dolgo 400 milj, k zahodnemu koncu Gornjega jezera. La Point, otoška misijonska postaja, prav pred obalo v Wis-consinu, je prva indijanska naselbina, ki občuti nežen, pa krepak prijem Baragove apostolske roke. Font du Lac, Ontonagon, Eagle Harbor. L’Anse — te vasi in njihova okolica so osrednje. točke njegovega delovanja v naslednjih 18 letih. Zime so krute in mrzle in dolge v severnem Michiganu. Premrle roke in noge, premražene kosti in nevšečnosti vseh vrst so stalni spremljevalci Baragu in njegovim Indijancem. Rokavice večkrat le malo pomagajo. Posebno ko je treba zgodaj zjutraj darovati sveto mašo. Vendar se goreči misijonar ne pritožuje, ko pošilja domov poročilo o svojih težavah. Piše: “Zima je v tej zapuščeni deželi zelo ostra. Porasla je z nepreglednimi gozdovi, kakor je bilo nekoč v stari Nemčiji, preden so začeli krčiti gozdove. Nekaj dni v januarju in februarju je bilo tako mraz. da skoraj nisem mogel končati maše. Prinesel sem kozarčke z vinom in vodo iz gorke peči v cerkev, pa preden sem prišel do darovanja, je bilo vse tako zmrznjeno, da sem moral razbiti led in tako vliti vino in vodo v kelih. Komaj vlijem tekočino v kelih, že vse v trenutku zmrzne, in ko pridem do spremenjenja, moram dolgo dihati v kelih, da vsaj malo odtajam led. Še delj diham v kelih pred obhajilom, da morem potem zavžiti presveto Kri. Misijonarji v severnih divjih pokrajinah morajo vsi tako delati. Zime so pač neprijetne, ker neusmiljeno divjajo.” Vendar je v tej zgodbi tudi bolj prijetna stran. Lepi so poletni meseci, posebej pomlad in jesen, ko je zrak rezek v vonjavah, ki jih širijo nedotaknjeni gozdovi, jezera in reke. Sladkorni čas, ko se začne cediti sladkorni sok iz bresta irr se vaščani selijo v gozdove. Gozdovi in vode so polne divjačine in rib, ki so glavna hrana lju- dem. In na duhovnem polju, kakor odgovor B8 vse zunanje nevšečnosti: otroška preprostost 1,1 dobrota, ki vlada po vaseh med krščenimi In^' janci. Baraga je Evropejec dovolj, da zna ceni® dobre poteze narodne kulture in civilizacije, 19 Indijanci imajo na sebi dosti dobrega. Misijon*?' ji ne poskušajo, kako bi iz rdečekožcev naprav'11 belce, tudi ne marajo mešati dveh ras. TrudUJj se le, da bi Indijancem posredovali, kar ima beli človek dobrega in plemenitega. Indijancem P°' magajo razviti dobre lastnosti, ki so v njihovi n®' ravi. Pri tem je treba paziti, da ne postanejo sti* j ki med belimi in rdečimi pretesni. Preprosti dijanec vidi na belcu kaj slabega, pa se da ^ | zapeljati; vidi tudi dobre lastnosti — ob teh r' ne navdušuje tako hitro. Zgledna indijanska vas To je naselbina L’Ans. Baraga piše o J kraju škofu Lafevru v Detroit in ga takole slik8' “Razmere med Indijanci se stalno zboljšuJe' jo. Vsi so postali popolnoma trezni in so zve^-j člani svoje družbe treznosti. Ne dovolijo, da se kaplja žganja prinesla v njihovo vas. TrgoveC s kožami, ki živi med njimi, se je moral pismennl8’ jo dovolj za 8 do 10 tednov. Delajo d® nes pri tej hiši, jutri pri drugi, doklfc niso vse dobro založene z drvmi. Enak0 spomladi sadijo krompir, repo in drugo zeleni®' vo. Ta misijon se vsako leto veča in to bolj hitr°' kot bi si človek upal pričakovati. Zdaj mu prip® da že 42 čipvejskih katoliških družin. Cerkv>cl1 je že kar premajhna, pa smo odkraja mislili> ne' vati krščanski nauk.” Misijonarjev delovni red Kako pa Baraga svoje misijonsko delo vrši? • ,. ^ Posanmznih misijonih ne more dolgo osta-a *> saj je treba od enega do drugega potovati stotine milj in to ob vsakem vremenu. Ustav-Ja se za malo časa, ustanavlja nove postojanke, r}uje katoliško življenje v prejšnjih, piše neš-p na pisma, nujno potrebna, na vse stran', sreduje za Indijance na vse mogoče načine. .ga Po 3 ali 4 pridige ob nedeljah in delav-Ofa. ‘ndijansko, francosko, angleško in nemško. ■skuje bolnike in- starce, pogane in kristjane, ga U*6 P° ™ m’*J na krpl-iah’ ^a *irst* umirajoče-°troka ali mazili bolnika. Uči v misijonski šoli. stoto ur je zaposlen z učenjem indijanščine, sestavlja prvi indijanski slovar in slovnico v ^PVejskem jeziku. Piše molitvenike in katekiz-: ’ prevaja sveto pismo in knjigo pridig v tem ku — vse poleg svojih rednih duhovniških “Pravil, Kje jemlje čas za vse to? Kdaj si privošči spanje? Pač vmes med vsemi temi opravili, morda tri ali štiri ure vsako noč. Oče Baraga je predvsem duhovnik. Prav dobro ve — kakor je vedel sv. Pavel — da je njegovo lastno duhovno življenje bistveno važno, če hoče, da bo drugim uspešno oznanjal in da “sam ne bo zavržen." Vstaja zjutraj ob treh ali štirih in začenja dan z resno molitvijo. Ko piše svojemu škofu, omenja: “Nekoč sem se mogel postiti brez težav celo bolj, kot Cerkev predpisuje. Sedaj se prav težko postim, posebno to zimo (1.1849), zakaj vsako jutro vstajam (razen ob nedeljah) pred tretjo uro, navadno ob pol treh. Ko končam svoje molitve, se lotim pisanja.” V takih zgodnjih urah je Baraga opravil jutranjo molitev, eno uro premišljevanja, mašo, zahvalo po njej in najbrž del brevirja. (še!) na Dunaju — SLOVENSKI akademski dom j SLOVENSKI DUHOVNIK NA DUNAJU, ,V&I> Tomažič se je lotil velikega podjetja — us- n°vitve Doma za koroške slovenske visokošolce Slavnem mestu Avstrije. Piše, razlaga in' — PCosi: Vv»k narod, ki hoče živeti, skrbi za svojo din ^Pra*anJe dobre vzgoje študirajoče mla-, e je pa še posebno važno. Mohorjeva družba vodi v Celovcu dva doma dijake slovenske gimnazije. Njeno delo pa je .P°ln°, dokler nima možnosti, da poskrbi tudi ^dente, ki se vpišejo na dunajsko univerzo. ^ k* odstranil to vrzel, «em »e lotil dela brez ku ^"'^oli »reditev. Posrečilo se mi je, da sem na Dunaju s posojilom lep prostor za zidanj. Novega Doma, samo par sto metrov daleč on di’ i *^er j® ,tanova* Prešeren v času svojega štu-ega bivanja na Dunaju. fav,Na«rti za zidanje novega Doma so že prip-je.*n, Stroški pa nas vedno teže obremenju-^ • Posojilo, s katerim smo kupili zemljišče, °ram° letno odplačevati po 100,000 šilingov (kakih 1800 avstralskih funtov — op. ur.f) in to skozi pet let. To pa niso edini izdatki. Mohorjeva družba nima kapitala, temveč uporablja sproti svoje dohodke v službo naroda. Zato smo za kritje naših stroškov odvisni edino od prispevkov dobrotnikov. Organizirali smo razne podporne akcije. Mnogi so se že odzvali naši prošnji. To je pa še vse premalo. Oprostite torej, dragi rojaki, da se obračamo tudi na vas. Gre za pomoč našemu narodu na Koroškem, da bo imel šteevilne, navdušene in verne voditelje. Pokojni škof Rožman je priporočal to zadevo kot najbolj perečo za Slovenco. Kdor ljubi svoj narod, mu pomaga, kjerkoli je potrebno, zakaj narod je enota, je telo, Kateremu pripadamo in za katerega moramo skrbeti. Vsak prispevek za našo ustanovo, ki bo imela zgodovinski pomen za naš narod, bo dobrodošel. Pomagajte nam po vaši možnosti! Kdor pomaga pri ustanavljanju slovenskega visokošolskega Doma, pomaga Mohorjevi družbi, lastnici Doma, pri njenem plemenitem delu za naš narod, pomaga pa v prvi vrsti narodu samemu, ki nujno potrebuje dobro pripravljeno inteligneco. Z željo, da bi vam Bog stotero povrnil vsak dar, vas bratsko podravlja ■ Ivan Tomažič Bennongasse 21, Wien 8, Austria PRIPIS UR.: Darove za ta krasni načrt z veseljem sprejemajo naše MISLI. Pošiljajte! :: KAJ SE VAM ZDI O j! KRISTUSU? ČIGAV SIN JE? 1 ► (Mat. 22,42) Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, če ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj. Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo laže razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine, da lahko sledimo, kje se dogodki evan-gelijezv vršijo. Če pravimo, da smo Kristusovi, moramo Kristusa kar najbolje poznati! GOVORITI RESNICO BREZ PRISEGANJA Dalje ste slišali, da je bilo rečeno starim: Ne prisegaj po krivem: spolni pa, kar si Gospodu prisegel. Jaz pa vam pravim: Sploh ne prisegajte! Ne pri nebu, ker je prestol božji; ne pri zemlji, ker je podnožje njegovih nog; ne pri Jeruzalemu, ker je mesto velikega kralja. Tudi ne prisegaj pri svoji glavi, ker ne moreš ne enega lasu napraviti belega ali črnega. Hodi pa vaš govor: Da, da; ne, ne! kar je več, je od hudega. ZLATO PRAVILO Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko, zob za zob. Jaz pa vam pravim, da se hudobnežu nc upirajte; marveč, ako te kdo bije po desnem licu. mu nastavi če drugo; in kdor hoče s teboj začeti pravdo in ti vzeti suknjo, mu pusti še plašč; 'n kdor te prisili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Kdor te prosi, mu daj: in kdor si hoče od tebe izposoditi, se ne obračaj od njega. In kakor hočete, da bi ljudje delali vam, tako delajte tudi vi njim. Sidon* •Ca&ar#\ PhilipPl *«*> Tabor *\r> •Nmm # \ Scythopoiis Aenon• £ •Peli* «r«cU»iVtii d (/( •MojchaeruS •Hebron DRUGA IN OSMA ZAPOVED Ko človek prisega, kliče Roga za pričo. Judje' spoštovanja do Boga niso izgovarjali božjega na. Prisegali so pri zemeljskih rečeh, ki so se J ^ zdele bolj ali manj svete. Počasi se je pa uve.^a vilo mnenje, da take prisege ne veljajo. Farizej^ razlaga, seveda. Jezus uči, da so vse prisege hudega” — to se pravi, ne bile bi potrebne, ce ljudje bili do skrajnosti resnicoljubni. Taki P°s nimo vsi, pa bo dovolj samo reči da ali ne! ODNOSI DO SOČLOVEKA ALI BLIŽNJEGA jgC® V neurejeni človeški družbi si vsak sam pravico in se za krivice tudi sam maščuje: Oko < ko, zob za zob! Mojzesova postava je uvedla J3', razsodišča, ki so sodila po gornjem načelu, jen1 pa poedincem pravico do maščevanja. To ve^8j^ človeški družbi še danes. Vendar ta uredba ne sega idealnega življenja, kot si ga zamišlja JeZ ., Če bi se vsakdo zamislil v položaj in čustvova • sočloveka — zlato pravilo! — ali bi sploh še mislil na maščevanje? LJUBITI SOVRAŽNIKE ^ Slišali »te, da je bilo rečeno: Ljubi svojega ‘Unjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa atn Pravim: Ljubite svoje sovražnike; delajte dobr< vas ° tem, ki vas sovražijo, in molite za tiste, ki as Preganjajo in obrekujejo, da boste otroci va-Sa Očeta, ki je v nebesih; zakaj on veleva svo-jenut *oncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrinti Pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če nam-c ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno zasluže-Ali ne delajo tega tudi cestninarji? Ce pozdravljate le svoje brate, kaj delate po-bnega? Ali ne delajo tega tudi pogani? In če **e tistim, od katerih upate dobiti nazaj, v*n° zasluženje imate? Tudi grešniki posojajo * e*nikom, da prejmejo enako vrednost. Ljubite veec svoje sovražnike, delajte dobro in poso-i?.e> ne ^a k* kaj pričakovali, in vaše plačilo bo b * ° *n k°s*e sinovi Najvišjega; kajti On je do-(tudi) do nehvaležnih in hudobnih. Bodite to-P°polni, kakor je popoln vaš Oče nebeški. Gl Plačila tor. 0 MILOŠČINI, MOLITVI IN POSTU ejte, da dobrih del ne boste opravljali pred da bi vas oni videli; sicer ne boste imeli pri svojem Očetu, ki je v nebesih. Kadar ^aješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor jj^^° hinavci po shodnicah in po ulicah, da bi jih av ^ hvalili. Resnično, povem vam, prejeli so Ve e Pačilo. Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ^ levica, kaj dela tvoja desnica, da bo tvoja ^ ,°£c*na na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na l^Vlleni, ti bo povrnil. kadar molite, ne bodite kakor hinavci; ti v **fc radi molijo stoje po shodnicah in uličnih ’ ^a se pokažejo ljudem. Resnično, povem p0jj. 80 svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, qv 1 v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu »le .na *krivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skriv-^ ti bo povrnil. hi • ^ kadar se postite, ne bodite kakor čmerni p0j^Vci» grdijo si namreč obraze, da bi ljudem jej. da se postijo; resnično, povem vam, pre- bili S° ,8Vo^e Pačilo. Kadar se pe ti postiš, poma-v°jo glavo in umij si obraz, da ne pokažeš je ei*1’ se Postiš, ampak svojemu Očetu, ki tj k* 5^rivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ° Povrnil. ENA NAJTEŽJIH NALOG Tudi stara zaveza .je imela predpis : Ljubi svojega bližnjega. Razumeti bi bilo treba: svojega sočloveka. Tako je bilo po božjih mislih od nekdaj. Toda judovski učeniki so razumeli in učili drugače. Pod besedo “bližnji” so videli samo prijatelja ali vsaj človeka, ki ni nasproten. Največkrat so bili pod tem izrazom mišljeni zgolj Judje, ne pa pogani. l)o te ozkosrčne razlage je pač prišlo zato, ker je postava Judom nalagala, da se ne mešajo s pogani. Rila je namreč nevarnost, da se jim v taki družbi omaja vera v enega samega Boga. Jezusova razlaga besede “bližnji” zavrača tako pojmovnje. Zaveda se pa božji Zveličar, da je po naravi sami za človeka pretežko ljubiti sovražnike. Zato poudarja, da je to mogoče samo v veri v skupnega Očeta, Roga. Tudi dodaja, da ljubezen ni v čustvih, ampak v volji in dejanju. Kdor skuša tudi sovražniku kaj dobrega storiti, že s tem izpolnjuj« ta božji ukaz. ZAVOLJO ROGA, NE IZ SAMOLJURJA Molitev, miloščina in post so bila dobra dela, ki so imela med Judi največjo veljavo in v teh delih se je izkazovalo bogoljubno življenje vsakega judovskega vernika. Tako je nadangel Rafael priporočil Tobiju to trojno dobro delo in zaključil, da je bolje kopičiti z njimi zaklade pri Rogu, kot zbirati zlate kupe na tem svetu. To misel poudarja seveda tudi Jezus. Je pa spet križ, ko je človek tako nagnjen ,k temu, da dobrih del ne opravlja s pravim namenom. Ni zadovoljen s tem, da bi počakal na povračilo pri Bogu, takoj hoče biti plačan — vsaj pohvaljen in češčen. Kakor so sicer dobra dela: molitev, miloščina in post, na vso moč priporočljiva, vendar izgube vso notranjo vrednost,'če jih kdo vrši “pred ljudmi”, to se pravi z golim razkazovanjem in s sebičnim namenom. Tako početje Jezus imenuje hinavsko. Ni naravnost pokazal na farizeje. Toda ko vemo, da so prav farizeji ravnali tako kot povejo navedeni zgledi, je jasno, da Jezusove besede veljajo prav tej licemerski družbi. “Z apri se v svojo sobo — c: tem Jezus noče reči, da naj pred očmi ljudi sploh ne molimo. Če bi bilo tako, bi skupna molitev ne bila mogoča. “Zapri se v svojo sobo” pomeni toliko kot zapri se v svojo dušo: misli na Boga, ne pa na to, kako se boš z molitvijo proslavil — pri ljudeh! Romanje k MARIJI POMAGAJ V EPPING — oglas na strani 154 :: ORLOVSKI SPOMINI IZ LEŠČEVJA Spisal brat Nardžič (Nadaljevanje) Fantovski večeri ŽE KO SEM PRIPOVEDOVAL O SEJAH pod novim predsednikom, našim kaplanom) sem pokazal, kako je poudarjal izobraževalno plat orlovske organizacije. Hitro po preselitvi nazaj k fari je vpeljal redne fantovske večere po enkrat na teden. Udeležba, je bila skoraj bolj obvezna kot pri telovadbi. Pri našem Orlu je bilo nekaj fantov, ki niso marali telovaditi, poučnih sestankov so se pa morali udeleževati, drugače bi bili v nevarnosti, da jih “Orel izpljuje iz svojega kljuna” — tako je dejal naš predsednik. Fantovske večere je vodil nekaj časa presed-nik. Pozneje so morali poprijeti fantje sami. Kaplan je venomer zatrjeval, da bodo ostali večeri brez pravega sadu, dokler se fantje ne ojunačijo in' ne začno sami prijemati za besedo. V začetku je šlo trdo. Kdor je bil na tem, da bo moral “nastopiti”, je bil že nekaj dni prej silno nervozen. Ko je bilo treba začeti govoriti, deklamirati ali razlagati, je bil vsak rdeč v obraz, nemiren po vseh udih, v sapniku zasližen, da je moral venomer pokašljevati. Zgodilo se je celo, da se je takemu “govorniku” stemnilo pred očmi. Tožili so kaplanu svoje težave in ga prosili za milosten spregled. “Jaz nisem za take i'eči. Naložite komu drugemu, prosim. — Če me tega ne oprostite, moram izostati od Orla. — Naj tisti več govore in razlagajo, ki ne hodijo k telovadbi.” — Itd. Ali predsednik je imel za vse take in podobne prošnje gluha ušesa in zakrknjeno srce. Poznal je samo en odgovor, od katerega ni popustil za pičico: “Le pogum, fant! Vsak začetek je težak. Ko premagaš začetne strahove, boš samega sebe vesel.” Imel je prav. Kako živahni in zares izobraževalni so s časom postali naši večeri! Iz te šole so morali priti fantje in možje, ki se jim je sad organizacije poznal pri vsaki _besedi, pri vsaki kretnji. Nekoč so povabili na tak večer svoje očete in druge možakarje iz fare. Veliko se jih ni odzvalo^ Nekateri so bili tem novotarijam še tako nasprotni, da niso marali zraven. Drugi niso utegnil*> tretjim se ni ljubilo, češ naj se mladina po svoje komandira. Nekaj jih je pa vendar prišlo. Sedeli so n1*11' no tam zadaj, puhali iz svojih pipic in venomer prikimavali. Sosed se je nagnil k sosedu prav na uho: “Ti, kateri ga bolj pihne, vaš ali naš?” “Šmenca vendar — oba sta tiča!1” Očeta sta se pogladila po strnišču napol ob- rite brade in se zadovoljno smehljala. Ob slovesu je pograbil močan visokoras^ možakar kaplanovo roko in mu rekel: “Gospod, tega ponočevanja pa le še učite na še hlačarja. To je nekaj zanje, če vam kaj manjk8 pod palcem, le oglasite se. Za Orla se bo zme' rom kaj dobilo pri nas. Pa lahko noč!” “To je res, jaz tudi rečem. Lahko noč!” In tako je pritegnil prvemu še drugi in ^ tretji. ★ Pa vendar, no — kakšni so pa bili ti naši fantovski večeri? Kako je bil sestavljen progi'an' za potek sestanka? Bi bilo res treba nekoliko podrobneje opi^1 to stvar in bom radovednim bralcem in bralka«11 kar hitro ugodil. (Prihodnjič.) 2SHSHSaSB525H5HSHSHSESESHSE5ZSHSH5ESESHSHSaSHS25 KAJ BODO REKLI? I. Burnik Čutiš mar smeli mrtvo baladnih ovinkov? Čutiš v nočeh žgoče veselje neonskih utrinkov? Čutiš li radost — duševni drug klic, čutiš mar topel klepet lastavic? Kaj bodo rekli? Nepoboljšljiv si, iz groba te bo naganjala vest! > Kaj bodo rekli? Tavaš od roba do roba hrupnih, osamljenih cest! A. M. SLOMŠEK NA POTI DO SVETNIŠTVA Urednik v RIMU SE SLOMŠKOVA ZADEVA ugodno razvija. Izročili so jo posebni komisiji. Imenovali So ‘postulatorja”. ki je Slovenec dr. Franc Še-Bula. Postulator” ima nalogo, da zadevo nepresta- zene naprej in vdržuje stike s komisijo in jav- n°stjo. “Javnost” smo pa v tem primeru v prvi vrsti bu Slovenci! Dr. Šegula živi v Rimu in nam 0(1 tam večkrat povedal, kako Slomškova za-',cva napreduje. Obenem bo pisal o tem, kako aK od nas lahko pripomore k hitrejšemu in ugod-"u zaključku Slomškovega svetniškega procesa. Postulator dr. Šegula ima pravico, da za raz- nu kr Pravi tor Kraje imenuje svoje namestnike, ki se jim 'Ji. “Vice.postulator ji” — namestni postula- Za Av»tralijo ga je že imenoval in mu poslal Un° Pooblastilo. Pismo pove, da je za Avstralijo name*tni postulator p. Odilo Hajnšek OFM. Častna služba — velika naloga! P. Odilo je skozi vse preteklo leto, ko smo praznovali lOOletnico Slomškove smrti, seznanjal s Slomškom zlasti bralce in bralke naših MISLI. Zdaj ima nalogo, da nas bo seznanjal s Slomškovim svetniškim procesom. Čestitamo! Pa najprej moramo Slomška še bolje poznati. V Argentini so Slovenci ponatisnili celo knjiga o Slomšku, ki jo je pred desetletji spisal dr. Franc Kovačič. To knjigo že ima p. Odilo in želi, da bi si jo mnogi med nami omislili. Stane broširana EN FUNT, vezana 30 šilingov. Z naročanjem te knjige boste dali častni službi p. Odila prvo zasluženo priznanje, on bo pa z razpečavanjem knjige svoje delo uspešno začel. Naročajte na naslov: P. Odilo Hajnšek 0t> Gordon St., Padding-ton, N.S.W. 12 MATIČNIH KNJIG N.S.W Raki Krsti Adrijan Tomšič, oče Jakob, mati Rozika r. Ju ,.Us^ek> Ashbury. Botrovala Mirko Rakušček in s 'na Tomažič — 30. marca 1963. '^arija Kristina Kocjan, oče Marijan, mati r. Ludvik, Doonside. Botrovala Emil in arija Pantner — 7. aprila 1963. Ja .^e*ena J»ne Kiner, oče Ivan, mati Nežika r. j^^kovič, Cabramatta. Botrovala Mira Verlah denka Militz — 14. aprila 1963. t'a ^°**ca Tanja Benčina, oče Jože, mati Barba- niLavrenčič, Ryde. Botrovala Albert in Rajku 14. aprila 1963. jjj ^*v'd Anton Kragelj, oče Stanislav, mati Maja i)r ®ei'lot, Enfield. Botrovala Janez in Emili-, ~ 21 aPlila 1963- Sk u '*^a,la Markovski, oče Krsto, mati Vinka r. • • čiČ ’ ^osr>ian. Botrovala Franc in Jvana Valen- Porok Alojz Bratina iz Skrilja in Hermina Kompara iz Slokarjev — 14. aprila 1963. Gino Markežič iz Pregare in Albina Sculac, Barušiči, Hrvatska — 14. aprila 1963. Frank Rakušček iz Drežnice in Slava Semper iz Kutine — 27. aprila. Vsem navedenim nejlepše čestitke in iskrena voščila za vso srečo na poti skozi življenje! »* Kobal iz Planine pri Vipavi in Adrija- " ‘Ji^na Polanc iz Otlice — 10 aprila 1963. fr °*e Medved iz črne na Koroškem in Lojzka *" 'Z ^'rne na Dolenjskem — 13. aprila VABILO NA PREKRASNO IGRO PRI KAPELICI v soboto 1. junija ob 7:30 točno Dvorana: POLICE BOYS CLUB blizu i Paddington Town Hall, 1 Underwood St. ‘’ (Nekaj korakov od P.O. navzgor po Oxforti " • • ulici). Igra je v režiji Ivana Koželja. Nastopa i .. kakih 20 oseb. Veliko za smeh, veliko za jok. Prizor za prizorom — sama slovenska do- " mačnost. i Veliko truda so zahtevale vaje — po <-^ pravici se pričakuje velike udeležba. Po igri bo igrala domača godba za do-mače rajanje. Prijazno vas vabijo igralci in igralke .♦+»»♦»♦++++++»♦++»♦+++♦+♦+♦♦++++++4 147 IZLET NA KRVAVEC Z ŽIČNICO ■Jože Svetlin Z OMNIBUSOM SMO SE PELJALI do gradu Strmola pri Cerkljah na Gorenjskem. To je zelo star grad, menda 800 let. Pa je še vedno dobro ohranjen. Ima obzidje in stolpe, kakor so jih imeli starodavni gradovi, znotraj pa stoji velika hiša. Marjetka nama je pripovedovala zelo zanimive in strašne zgodbe o tem gradu, a jih tu ne morem popisati, ker bi bilo predolgo. Pod gradom smo torej izstopili in šli peš skozi vas Dvorje in Grad, ki ležita tik pod vznožjem hribov. Nato smo zavili v ozko sotesko, ki ji pravijo Keka. Iz te soteske vodi pot po enem bregu na Krvavec, po drugem pa na Štefanjo goro in v doline Kokre. Če bi šli odtod na Krvavec peš, bi rabili štiri ure. Kmalu smo prišli do nekake graščine, ki se imenuje Sangrad, in do postaje žične železnice. Ker ta dan bi bilo dosti potnikov, smo hitro prišli na vrsto. Sedli smo v poseben voz, ne posebno velik, ki visi na močni žici in ima velika steklena okna, d=i moreš videti na vse strani. Mene je bilo nekoliko strah. Kaj, če se žica pretrga in pademo navzdol? Še pogumnemu bratcu so se nekoliko hlačke tresle. Marjetka se pa ni bala, ker se je že dvakrat peljala s to žičnico. Kaj smo videli? Komaj smo se dobro vsedli v voz, že se je začel ta hitro pomikati ob bregu navzgor. Soteska je osta-la globoko pod nami. Zagledali smo prijazne gorske vasi s polji in travniki in tudi večje kmetije. Odprla se nam je dolina Kokre, po kateri vodi leP® pot na Jezersko. Nižji hribi pa so se naglo odn"' kali, kakor bi se sami od sebe nižali. Pred očmi se nam je odpirala in se širila pestra gorenjska i’8' van, preprežena z gozdi in polji, vmes pa je natresenih polno prijaznih vasi, zvezanimi z belimi cestami kakor s trakovi. Že smo videli mesti Kranj in Škofjo Loko 1® izza šmarne gore se je pokazala bela Ljubljani Vedno lepše in razločneje so se videli vrhovi Karavank. Julijskih alp z očakom Triglavom, škofjeloški hribi in Polhograjski dolomiti, na jugu širok1 Krim in morje modrih dolenjskih gričev in notranjskih do samega visokega Nanosa. Na vzhodu valovilo gričevje in hribi ob Savi in Črnem grabnJ z Limbarsko goro in Sveto goro nad Zagorjem-vseh hribih so živo odsevale bele cerkvice in vas« kakor bi čepeli tam beli golobi. Nenadoma je gozd pod nami izginil in zagle' dali smo širne, z zeleno travo porasle planinsk8 bregove, po katerih so se pasle črede ovc in živine. V bolj ravni dolini smo videli široke pastirske ko-ce’ °bdane z venci lepih ograj. Ta prelepi planinski fVet je bil nekaj popolnoma novega za naju z Joštom. Na Krvavca Še preden smo se dobro zavedeli, smo bili na - alem Krvavcu. Tu smo se ustavili in izstopili. lfid nami ie stala velika hiša, Planinski dom na Kr vavcu. Kar verjeti nismo mogli, da smo tako na-“° prišli v tako višino. A pravi vrh Krvavca se je 0c'l še nekoliko dalje nad nami. Po ne preveč str-mem pobočju smo se povzpeli nanj in kmalu smo stali na temenu široke Krvavčeve glave. Oh, ko bi vam mogel popisati čudoviti razgled ® tega vrha! Gorenjska ravnina pod nami je vide- 1 kakor velikanska pisana preproga. Vasi in mesta So se videla zdaj čisto majčkena. Še bolj pa nas je °supnil pogled na drugo stran, na strme skalnate . er,e Grebena, Kočne in Grintovca. Kar groza nas obhajala. Ali se je sploh mogoče povzpeti na te < mogla ve vrhove in žive skale? A Marjetka je re-a> da ni tako težko priti na vrh, da so speljane 2 ,ne steze, ki so na nevarnih mestih zavarovane «co in klini. Neka gruča planincev je pravkar- ajala na Grintovec. Vsi so imeli dobre in močno Okovane gevijej oprtani so bili s težkimi nahrbt-1 ln v rokah so imeli krepke palice in železno el>ine. je Je bilo jasno kakor umito. Na lepem pa 8a 0(* Grebenovih sten zrasla megla in za nekaj ča-k* .^i nas objela v hladen objem. Pa se je brž raz-'(ll|a, kakor da jo je popilo sonce. Nekoliko dalje od nas sem zagledal nizko zeleno grmičje, polno živordečega cvetja. Pohitel sem tja in si ga nati-gal lep šopek. To je rododendron, ki smo ga potem videli vse polno po planini. Med travo smo našli še drugega cvetja v živih barvah. Posebno sem se razveselil temno-modrega encijana in vijoličasto sinjih murk, ki silno prijetno diše. Naj bo dovolj. Planiko, ki jo prilagam, vam pošilja Jošt kot pozdrav iz prelepih slovenskih planin. — “Božje stezice” v Argentini. PISMO IZ ŽIROVNICE Pismo je zelo naprimerno za objavo v materinski” številki MISLI. Toda prišlo je Prav zdaj, kaj hočemo? Poleg tega se bojimo, bi še marsikatera mati iz domovine tako Pisala, če bi vedela za naš naslov. — Ur. spoštovani gospod I Oprostite, ko vas nadlegujem. Ena oseba ture'1 ^ Je priporočila, naj se obrnem do vas. Ir. . vas bi zelo rada lepo prosila, če vam je mogo- 6 kaj ka Ant Zato upam in trdno pričakujem, da mi nekaj odgovorite o tej zadevi. Vas pozdravlja Zalar Frančiška. zvedeti o mojih dveh sinovih Francetu in ■°nu. Oba sta imela zadnje naslove v Brisbanu. Ker nisem dobila pošte že blizu dve leti, me 0(j° skrbi, kaj je z njima. Ne morem več zaspati same skrbi in tudi vsa sem bolana radi tega. POZVEDOVAVKA I. Burnik Morda mi je bolna draga mati — morda starka sključena pred vrati čaka me, da se povrnem k njej? Morda joče bolj kot je poprej nad odhajajočim zajokala? Koliko si trpkega prestala, mamka, mamka — reva ti brez mej! ŠTEV IN TEVŽ se bosta metala Fr. Sal. Finžgar To je življenja polna slika, kakšen je bil pred desetletji slovenskih fantov “šport’’. Povzeta je iz Finžgarjeve povesti Gostač Matevž. Domačnost nekdanje slovenske vasi je utelešena v nji. — Ur. ZELO V NAVADI JE BILA PRESKUŠNJA med dvema, kdo bo koga podrl, vrgel, ometal. Spo prijemali so se že šolarji. Res je bil marsikak rokav srajce ob takih nedolžnih dvobojih pretrgan in ga je doma še pred materino šivanko krpala šiba. Pri odraslih fantih je pri tem boju šlo le /a krivce. Kdor je bil vržen, je moral zmagovalcu izročiti krivce s svojega klobuka. Vse se je pa godilo brez jeze in sovraštva, natančno po fantovskih nepisanih postavah. Lepe nedelje popoldne je sedelo nekaj mlajših mož in več fantov v krčmi pri Lukancu v Zu-brezju. Sredi pogovorv je vstopil Rogačev Štef. Doma je bil iz sosednje fare, znan tudi v Zabrez-ju. Za trakom na klobuku je imel zataknjenih po vrsti pet krivcev: svojega in še štiri druge za zna-imeli vsi pod vratnikom pri suknjičih všite močne vrvce, da jim ni sobojevnik razčesnil suknjiča. “Oho, ti si že štiri podrl, kakor kažejo krivci”, ga je ogovoril Triplatov. Štef je pomaknil klobuk na glavi nazaj in nekam malomarno pritrdil: “Nisem imel prida opravka z njimi.” “Pa so ga oni več imeli s teboj. Saj te poznamo”, je rekel Kraljičev. Štef je bil zares znan kot najboljši bejevales v “ringanju”. To nemško besedo so tedaj rabili. Fantje, ki so se poskušali v takem bojevanju; so imeli vsi pod vratnikom pri suknjičih všite močne vrvce, da jim ni sobojevnik razčesnil suknjiča. “Nič me ne poznate. Ljudje vse povečajo. Take misli sem: izberite koga izmed sebe, pa se bova vrgla. Potlej boste spoznali mene in njega”. “Aha, ali se ti ljubi še šestega krivca?” mu jo je vrnil na izzivanje možak izmed omizja. štef se je odkril, položil klobuk s skrivci na mizo in rekel: “Tukaj io. Ne bom jokal za njimi. Kdor jih dobi, mu bom srečo stisnil in za vino bom dal. Iz' borite si ga, če niste mevže.” Zbadljivka je fante zabolela. “Taka beseda je grda in krivična! Sram bodi!” mu je vrnil Tevž in udaril ob mizo. “Ne zamerite. Besedo vzamem nazaj. Prav sl mi povedal. Zato se pa vrziva, da bo lep in pravi' čen konec”. Omizje je za hip utihnilo. Vse oči so se upi'!e v Tevža. Tevž je šinil kvišku. Srepo je pogled^ štef a in' rekel: “Pa se dajva!” Omizje se je dvignilo. Tevž je stopil k vrata* in rekel: “Počakaj, štef. Domov skočim. ZakmašnefP suknjiča si ne dam pretrgati. Takoj se vrnem”- Vsa družba je šla na dvorišče. Naglo se je «a" teklo ob njej polno radovednežev iz sosednjih h’*' Lukančeva dekla je bila namreč hitronoga skoč'" la na vas, povedala tam igrajočim se fantiče*’ še v hiše se je za hip vtaknila, da je jezična hr’ izbleknila: “Tevž in Šef se bosta metala”. Gospodar, krčmar Lukanec, je stopil na šil'0' ki osušeni kup gnoja in poklical fante: “Brž še*’ da ga dobro potlačimo in gladko izhodimo!” Resno so se “ringali” vselej na mehkem, si kdo na trdežu ni zlomil kakega uda ali se P0*’’' po glavi. Štef je v tem šel v hišo, si naročil polič vin*1 in ga v dušku izpil brez kozarca, kar pri tulj*"'1, Lukanec je stal pri bojišču in fantom ukazovfl*1 kje in katero vzboklino na kupu naj še potlači]®1 Kraljič, ki je stal ob njem, ga je opomnil: “Le'’J Štef si napija pogum., še Tevž naj si ga privoš*1 za moč”. “Nočem,” se je odrezal Tevž za njegovim tom, ko je ves zasopel že prišel v delovnem sl1' knjiču. Pogledal je po bojišču in fantom rekel' “Dobro je. Nehajte!” štef in Tevž sta odložila klobuke na kl°P pred hišo in stopila na stlačeni kup. Na njem sta =l segla v roke v znamenje, da boj ni surov pretep iz sovdaštva. Potem sta se takoj spoprijela. že začetni spopad je bil tako trd, da je vse* gledalcem zaprlo sapo. Nihče ni črhnil besedic6 Fatnje, ki so se sami že tudi kdaj metali, so hit*0 opazili, kako štef pretkano išče trenutka, ko bil Tevž le na eno nogo oprt, da bi ga izpodnes in vrgel. Toda Tevž se je z obema nogama dr*8 tal, kot bi se bil zakoreninil, štef mu je bil pose'1' no nevaren, ko ga je skušal objeti čez hrbet, da ^ ga dvignil. Toda Tevž je vselej usločil hrbet, d1* ga štef ni mogel stisniti, sta , ^cs široki kup sta boreč sc večkrat prehodila. . a sl'eča sc ni hotela nagniti nobenemu \ Pri(I. Obema je curkoma lil pot po obrazu. Tedaj ^ef glasno rekel: “Oddahniva se!” Odšla sta vsak na svoj konec, globoko dihala S1 otirala z rokavi potne srage z lica. Napetost ljudmi je bila tolika, da celo med oddihom 1 nihče na glas spregovoril. Fantje so boj ves čas Premijah z očmi, z obrazi, celo roke so jim sa-^osibno želele pomagati Tevžu, da bi otel njih do-mačo čast. K° je štef dejal: “Konec oddiha, naprej!” — sPet treščila skupaj. Tevž je bil dovolj prebri-. da se je ob prvem spoprijemu le izmikal in v ®Ut*ai'jal zvite prijeme štefove. Sedaj je pa 7a-naPadati 0n, da se mu je štef umikal. Prav lobu kupa se je Tevžu posrečilo, da je štefa ezel krog pasa, ga dvignil od tal in vrgel po ob-nku kupa. JUŽNA KLIMA I. Burnik Povej mi, sin, kaj iščeš v daljnem kraju? Odšel si, pustil sama starčka dva.: tu tvoja mati hoče iz srca, (,o prišel bi nazaj že s cvetjem v maju. hlovo bolestno grize mene, oče! domača gruda — biser neenak . . . Zakaj, zakaj me nesel je korak v ta mrzli svet, pod sonce tuje mrtiče? Bo prišel' maj, poletje, jesen, zima, Vl boste tam, tam moja rojstna vas . . . •Va tujem v prazno klical bo moj glas, note poročala o velikonočni izdaji MISLI in m zapisala: t,0,.v ^udi ta številka potrjuje, da so MISLI naj-. slovenska izseljenska versko-družinska me-revija.” t..Ko So MISLI to brale, se jim je zgodilo kot lin* *3Unc* ’z škofje Luke, ki je rekla: “Tulk sm a> da se m’ kar sitn zdi.” lak ^ S° 'Z same 'iubke zadrege — zardele... In e so prišle k vam, Kaj jim morete? Vihar vzklikov je bil tolikšen, da je odmevalo od liebra in od skal za vasjo. Tevž je skopil kraj kupa in pomolil Štefu roko. Toda Štef od sramote ni dvignil ne glave ne roke. Fantje so poskakali na kup, obdali Tevža in ga kar nesli pred hišo. Tevž se jih je otresal in jim ukazal: “Pojdite po Štefa. Morda se je le kaj udaril”. Fantje so štefa, ki so mu noge tičale v plitvi luži gnojnice, dvignili. Nobene jeze ni razodeval. Nasmehnil se je in rekel: “Sedaj sem iztaknil pravega. Tevž je junak!” Odšel je z njimi pred hišo, segel po svojem klobuku na klop in krivec za krivcem iztikal iz^a traka ter ga zasajal na Tevžev klobuk. Družba, še vsa hrupna, je šla v krčmo. Prvi je bil Štef, ki je ukazal dva bokala Tevžu na čast, Natočil je in napil:” “Daleč naokli si ti prvi, ki me je podrl. Pozdravljen, prijatelj!” Trčila sta in si krepko stisnila roke. Pozna noč je bila, preden se je družba ločila. Tevža so fantje pospremili, grede vriskali in peli. Sredi vasi so še eno urezali in se razšli. V BELGRADU ŽALUJEJO nad odstopom ameriškega veleposlanika Kennana. Kako bi ne, saj odhaja prav zato, ker ni mogel do kraja prepričati ameriških sorojakov, da je Tito vseskozi vreden “zaveznik” in mu je treba še naprej valiti dolarje in razno blago. Proti temu so se odgovorni Amerikanci postavili na zadnje noge, Kennan je pa s težkim srcem povedal Belgrajčanom, da ne more več kazati Washingtonu Titove narobe obrnjene suknje. INDONEZIJA JE PREVZELA dne 1. maja svojo polovico Nove Gvineje od Holandcev z velikim pompom in razkazovanjem oboroženih sil. Zdaj imata Avstralija in ena najbolj živih azijskih držav skupno mejo. Evropa se je umaknila daleč nazaj, Azija je pred pragom. Avstralija gleda na to spremembo z zelo mešanimi čustvi. Seveda je zapisano na papirju, da bo Indonezija v nekaj letih dala Papuancem pravico glasovanja: Ali hočejo ostati del Indonezije ali so za neodvisnost in si ustanovijo lastno državo? Vendar je videti, da bo Indonezija na tisti papir najbolj vei-jetno pozabila. Ob prevzemu oblasti je predsednik Soekar- 110 izrekel dosti čednih besed tudi na “dobro sosedo” Avstralijo. Toda bistri opazovalci so hočeš nočeš slišali med izrečenimi stavki marsikaj, kar za Avstralijo ni ugodno, Odtod in še od drugod — mešana čustva!’ ♦ I t ♦ ♦ ■f X ♦ -f ♦ t f f ♦ t -f t t Dve nosi v Sydncyu: nerodna in narodna. Punčk* je Filipičeva iz Wentworthvilla, čigav je “fantek KOTIČEK NAŠIH MALIH Dragi otroci! Danes vam napišem nekaj drobnih za dobro voljo. Hervatinova mama vedno opominja Sandro in Kevinčka, naj govorita slovensko. Seveda včasili pozabita na to, ker jima angleščina vse bolj gladko teče, posebno Kevinčku, ki je še majhen. Oni dan mu je mama rekla: Kevinček, moraš po slovensko govoriti z mano in Sandro. Kevinček se je stisnil k njej in rekel: “Saj bom, mamica, če mi boš ti helpala”. Pa recite, da Kevinček ne poskuša! ★ Uršičev ata pripelje v slovensko šolo iz Moo-nee Pondsa svoje in še druge otroke. V avtu otroci kar prehitro obrnejo jezičke po angleško. Ata jih krega: V slovensko šolo se peljemo, vi pa po angleško govorite. To vendar ne gre!' — Od ateja se je že tudi Cvetka naučila, kako je treba opominjati otroke, kadar angleško govore med seboj. Sama sem jo slišala, ko je nekoč povzdignila glas: “Otroci, po slovensko! To je slovenski avto!” Vprašala sem jo: Kaj si pa ti, Cvetka? Odrezala se nn je: “Tudi jaz sem slovenska”. ★ Veberjeva Helenca in Majda imata nekaj me secev starega bratca Francija. Majda je opazila, da nikoli ne je sam, ampak ga mama hrani. Pa je oni dan pri mizi odložila žlico in rekla mami: “Mani:!, nahrani tudi mene, sem zelo trudna”. V maju bo naša šola zopet priredila mat® linsko proslavo in sicer na tretjo nedeljo. Ko srn® se začeli pripravljati za nastop, je Drezgov Ale^ sander glasno zagodrnjal: “Vedno samo materinske proslave! Kdaj bomo pa imeli Father’s Day-( — Lc počakaj, Aleksander, tudi ta pride na vrst«' ★ Zdaj pa malo slovenske naloge. Tu imate dva stolpca slovenskih besed. levi so besede, ki pomenijo bolj majhne reči. desni so besede, ki pomenijo večje reči. In i0 manjše reči odrastejo, postanejo to, kar kažeJ° besede na desni — samo ne v pravem redu. S®-1 to veste, da iz deklice ne bo nikoli zrasel konj ... Pokažite s prstom, kateri dve besedi spada skupaj! deklica konj jajce rastlina žrebe pišče teliček žena seme kruh žito vino želod krava sin dež popek hrast oblak oče grozdje rožica Vaša Spomini na sv. misijon Rada sem poslušala pridige. Najbolj m* ostala v spominu zgodba o možu, ki je bil bol*111' Prosil je Jezusa, naj ga ozdravi. Že se mu je zdel0’ da upa zaman. Zato je rekel: “Ljubi Jezus, le c'’ kaj, bom tvoji materi povedal”. In potem je ieS kmalu ozdravel. Najlepši je bil zadnji dan misijona. Cerke' je bila čisto polna. Po pridigi smo obnovili krst11^ obljubo. Ko je vsak prižgal svojo svečko, so v° luči po cerkvi ugasnile. Po sv. maši je še mog°f no zadonela pesem Hvala večnemu Bogu. Men' ' tudi drugim je bilo žal, da je teden sv. misi.i°n# tako hitro minil, Anica Brn«, Noble P®*‘ Misli,. May, 19(53 Solzice Na koticu polja je bila velika jama in vsi ljudje so se je zelo bali. Posebno pa otroci. Neki Večer sem prišla domov in sem slišala, da je ma-n'a rekla: ‘Kako bi rada imela solzice!” In ata je rekeel: Oh, sedaj več solzic ni. Morda bi še bile v ^klu. Pekel smo klicali tisto jamo. Potem sem pa 'oniaj čakala, da bi šli spat. Vso noč sem si mis- a’ da bi mama rada imela solzice. Zjutraj sem se zgodaj zbudila in sem bežala Peklu. Ko sem prišla tja, sem pogledala v ?am°. a nisem videla dna. Zato, ker je bila megla 'J1 tudi tema. V strahu sem oči zaprla in šla v Pekel... . Ko sem prišla dol, sem se tako bala, da si !Sem upala gledati okrog, samo sem trgala sol-2lCe za mamo. Ko sem jih nabrala polne roke, Sern bežala ven kot sem najbolj mogla. Ko sem prišla domov, je sonce pravkar vsta-Posijalo na našo hišo. Potem pa je mama j11 išla iz y,jge ;n sonce jo je obsvetilo. Jaz sem ežala proti njej. “Mama, mama, solzice!” Mama je vsa vesela vzela solzice in jih stis-, a k licu. Vedela je, kako sem se bala iti v Pe- • Zato se je nasmejala in me pobožala po la- • Jaz pa sem se smejal« s solzami v očeh. Slava Nemec, St. Albans, Vic. Rada bi v slovensko šolo tud.Velikokrat berem v MISLIH, kako otroci in 1 'ttoje tri prijateljice Uršičeve tri pišejo po slo-nsko. Tudi jaz sem se odločila in bom malo na-Sat ’ so nl' Uršičeve povedale, da moram pi • 1 Patru uredniku. dal, Jaz živim z mojimi starši, sestrico in bratcem j. ec od Melbourna. Ta kraj se imenuje Myrtle-. Tukaj sadijo mnogo tobaka. Mi ga ne ob-uJemo. Moj oče dela na žagi. S sestrico hodiva So*°. mama z bratcem je pa doma. Že tri dni leži letP0stelji bolana. Tudi jaz imam ‘mumbs’. Dve .j, 1 111 pol je minulo, odkar smo šli iz Melbourna. 1>at sem hodila v slovensko šolo, pa le malo. zel0 v$e ti igrice in vse to mene zelo veseli. Za veliko noč }eds luas 'nuanoq[oj\[ a nups} ca|> ;ijq ouis šla v slovensko šolo. Ata in mama sta mi obljubila, da bomo v juliju zopet šli. Mogoče bom pi spet lahko šla v slovensko šolo. Vse Kotičkarje in' otroke slovenske šole lepo pozdravljam, posebno pa gdično učiteljico Anico in vas, p. urednik. Lili Tomažič, Myrtleford, VIC. Moja vesela velika noč Na veliko soboto smo vsi šli v Kew k polnočnici. Malo nas je zeblo. Sveta maša na prostem se mi je zelo dopadla. Zjutraj sem pa šla s teto k deveti maši v Clifton Hill. Ko sva prišli domov, sem mami pomagala skuhati kosilo. Popoldne so nas obiskali naši prijatelji. Ravno ko so prišli, nas je mamica poklicala. Rekla je, da je zajček nodil in naj ga gremo gledat. Vsi smo šli ven, kajti zajček rad hodi zunaj po travi. Nekaj časa smo gledali in potem sem jaz zakričala: “Glejte, tam se nekaj sveti!” Režala sem tja in kaj mislite, je bilo tam? Eno veliko jajce iz čokolade, povito v lep svetel papir. Kmalu potem je še moj brat Tonček našel jajce. Potem nas je teta poklicala, da moramo vsi hitro priti v hišo, ker je zajček tudi tam hodil. Vsi smo se začudili, kako to, saj je zajček vendar hodil po travi. Teta pa je rekla: “Še eden je bil v hiši.” Potem smo vsi hiteli noter — in' kaj smo naš- li na mizi? Štiri velika jajca! To je bilo veselje! Upam, da bo tudi drugo leto velika noč tako lepa. Magda Pleško, Melbourne i s e m c e je hudo, ker ker ne morem več. Kadar ?6rn° v Melbourne, pa mi Uršičeve tri pripoveduj r • Jej°» kako je v slovenski šoli. Saj pisati in bra-me je naučila mama, ali vendar, v šoli je drugače se učiti. Tako lepo se učijo peti, igra- Dragi Kotiček: Najprej se lepo zahvalim P. Bernardu za pozdrave iz Sydneya. Veste, kmalu me še ne bo v Sydney, rad bi pa videl Vaše mesto, posebno sydneyski most. Mama pravi, da sem še premajhen, zato pa pridno jem, da bom hitro zrasel in videl tudi druga mesta. Vsem kotičkarjem prav lep pozdrav, Vam, p. Bernard, pa najbolj! Johnny Mesar, Moonee Ponds. Iz Slovenske v/ Duhovniške Pisarne n.s.w. Službe božje. Nedelja 19. maja (tretja v mesecu): hardt, sv. Jožef, ob 10:30 Nedelja 26. maja (četrta v mesecu): St. Patrick, Sydney, ob 10:30 Villawood, Gurner St. ob 10:15 BPPING — romanje popoldne. Lcih- VNEBOHOD GOSPODOV Četrtek 23. maja Eden naših redkih ZAPOVEDANIH praznikov. Udeležba pri sv. maši obvezna, če ni pravičnega vzroka. Povsod bodo tudi večerne maše — blizu vas! Nedelja 2. junija (prva v mesecu, BINKOŠ-TNA) : Blacktown ob 11. Nedelja 9. junija (druga v mesecu, praznik PRESfV. TROJICE, zadnja priložnost za velikonočno dolžnost) :St. Patrick, Sydney, ob 10:30 Nedelja 16. junija (tretja v mesecu}’) : Leich-hardt, sv. Jožef, ob 10:30 SLOVENSKA MOLITVENA ZVEZA Sveti Oče naroča članom Apostolstva molitve, naj molijo v mesecu maju, da bi medsebojna ljubezen in razumevanje privedla do zaželenega cilja, ki je zedinjenje z ločenimi vzhodnimi kristjani. SLOVENSKA MOLITVENA ZVEZA dostavlja: Ena najmočnejših vezi med vzhodno in zahodno Cerkvijo je Marija. Molimo ta mesec, da bi tudi med Slovenci vedno bolj rasla pobožnost do Marije, čim bolj bomo Marijini, tem bolj bomo Jezusovi in tem več bomo lahko storili za zedinjenje, ki naj tudi Slovencem prinese obil-bih duhovnih koristi. >; >; >: >: >; x X >; x x x X X X X X X X X X X X X X X X ROMANJE K MARIJI POMAGAJ v E P P I N G ! V nedeljo 26. maja popoldne Cerkev v Eppingu je edina v sydneyslo nadškofiji posvečena MARIJI POMAGAJ — Help of Christians. Kraj je zelo čeden. Od postaje do cerkve (na Oxford St.) jc tri minute peš. Vlak vozi iz Strathfielda navzgor skozi Concord, West Iiyde itd. Vožnja traja 20 minut. Busi vozijo skozi No. Sydney itd. na- ravnost v Epping. Za avtomobile pa velja kot za Rim: V*® ceste vodijo v Epping! To zlasti na dan našega romanja! Spored 2:30 zbiranje romarjev ob cerkvi; 3:00 procesija z rožnim vencem; potem v cerkvi pridiga in litanije Matere božje; 4. sv. maša z ljudskim petjem, med nj° sv. obhajilo; , Slike Po pobožnosti v cerkvi bo p. Odilo kazal slike v dvorani tik ob cerkvi. Pokazal bo večino popolnoma novih. Okrepčila prinesite s seboj. Posebna zanimivost tega romanja bo, da bomo imeli med seboj slovensko nuno — sestro Martino Raspet, primorsko rojakinjo. Je usmiljenka, ki je bila kot dekle Ivank3 dobro znana v Melbournu, zdaj pa želi srečati tudi rojake v Sydneyu. Nam bo v dvorani kaj zanimivega povedala. MOLITVENIK: ZDRAVA MARIJA, MILOSTI POLNA V januarskih MISLIH je bilo poročilo o njeI^ Imeli smo na rokah 3 izvode, takoj potem smo P*---;! jeli še 3. Bilo se je bati, da ne bodo “šli”, cena je — £ 3-0-0. Zmota? Šli so kot bi mignil — in nova n&r° čila so prihajala. Kdor ga vidi, ga želi imeti! Zdaj smo dobili nadaljnjo in dosti veliko * 1 z ROKAVA (s str. 138) ^*val nima vesti, ire—veruje v življenje onstran S*°ba, nič ne ve o Bogu, ne pozna ne svetišč, ne ®'tarjev. Le ne silimo na stopinjo živali!1 Le človek Podoba božja, ker ima dušo, dih božji. Kakšno Vecie dostojanstvo bi nam moglo biti podeljeno, 1,eS° je ta podoba božja? V človeški duši resnično 0(lmeva pesem iz neba, zato je v nji vedno hrepe-nenje po Bogu. Sledimo temu hrepenenju! Velikonočni prazniki Dostojno smo jih obhajali. Zadnje tedne pred J!>*imi dnevi smo se pripravljali kot resni katu-j0Car*i. Pred prazniki sem obiskal Slovence v VVo!-nS°ngU in sicer na tiho nedeljo. Doživel Se,n t r i spomina vredne stvari: — Sprevidel sem bolno Drmotovo mamo. Pri da Polni zavesti je trpinka zaželela duhovnika, uredi svoje račune. Že dopoldne sem prišel v elbino. Previdevanje je bilo zgledno in ganlji-°' V sobi vse najlepše pripravljeno. Zbrali so 'e « in vsi otroci, prišli so sosedje in znanci in hiša ^ Je napolnila, da je slovesno sprejela Zveličarja. j.se Je na glas molilo ter odgovarjalo. Pričakova-solze, toda slovenski obredi previdevanja tako tolažljivi, da smo v vseh videli in čutili v’eliko ko Zor Sem "mšo- srečo. Vsak si je želel, da bi enkrat bil ta-Previden in pripravljen za pot v večnost. Pri-Je vsej Avstralski Sloveniji v prelep zgled. 2- Kmalu popoldne sem šel v spovednico, kjer ostal kar nekaj ur. Ljudje so že tri ure pred . °" čakali, da sem lahko končal o pravem času ter0 začel ob določeni uri večerno mašo, med ka- ^ .. Je velika množica prejela velikonočno sv. ob-^J’lo. Pred pridigo in po njej ter na koncu sv. kf 6 Sni° seveda lepo po slovensko zapeli. V za r’5tiji je bil tudi škof pri sv. maši ter občudoval «ko° resnost *n posebno pohvalil našo slovsn-eerkveno pesem. ‘Ogo \T 1 • vse v zlati obrezi. Cena je pa — žal — osta- lsta £ 3-0-0. ^ ,^a olajšamo nakupovanje, smo voljni »preje-^ 1 Plačilo na obroke. Kolikor in kadar bo kdo e*il) kraške Notranjske do Pirana ob obali sinje®( Jadrana. Prav iz teh krajev je doma večina tu kajšnjih rojakov, zato nikakor ne morem meti, zakaj ni bilo boljšega obiska. Zapeli smo 0 sliki slovenskega morja: Buči, buči morje Adrijansko, nekdaj bilo si slovansko... Poslovili smo se od tam in se preselili v val° vito, Belo Krajino, ki nosi naziv po nekdanj®1® običaju, da so se ljudje oblačili v belo. Vrs*1. so se kraji: Novo mesto, Črnomelj, rojstni pesnika Župančiča, Vinica, reka Krka in nje1*6 brzice. Stopili smo tudi v zidanice in pokusili lokranjsko črnino ter zaplesali “kolo.” Samo s'0 venski nemarnosti se imamo zahvaliti, da vi'3*8 Dolenjske še niso tako odprta turizmu kot renjske, kamor smo se v duhu preselili. jjji> NajPreJ snl° videli “otok bleski, kine nebeš-s starodavnim gradom, le da cerkvica na Žale služi več nekdanjemu namenu, nego je spremenjena v muzej, a na starem gradu so naš-' tisoče let stare grobove iz hallstadske dobe. 'skali smo slavnega sv. Janeza ob Bohinjskem JtZei'u. skočili pod Triglav in na njegov vrh in ^Pisali svoj obisk v zgodovinsko knjigo v stolpu, nosi ime po mojstranskemu župniku Aljažu, . Se*)neni ljubitelju skalnega velikana. Nato nas Pater popeljal k izviru Save Bohinjke po:l Jen slap, da nam je kar mrzlo postalo, da Pre^'*-ro so se slike vrstile ena za drugo, bit,Sni° 86 mora'* podvizati za njimi. Vsi moramo Patru iz srca hvaležni za zares prijeten ve-jjo, m ceniti njegov trud. Upajmo, da bo pri pridem obisku mogel kazati slike večjemu šte ■ llu rojakov. V l i^a pa družino rojaka Martina Šilca zadela del' nez8'0fla, so nekateri šele to nedeljo zve-*• Na društvenem izletu na velikonočni pone-Jek se je Martin tako hudo ponesrečil, da bo brez dvoma za daljšo dobo prikovan na bolniško posteljo. lJo pravici vsa naselbina iskreno sučust-vuje z njim in njegovimi. Upamo pa, da mu bo krepka narava in samozavest pomagala k skorajšnjemu okrevanju, čeprav morda ne bo kmalu zmožen za težko delo. Kakor še nikoli, je ob tej nesreči prišla do izraza slovenska solidarnost za pomoč nesrečni družini. Na lastno pobudo je rojak Anton Vogrin zbral v kratkem času lepo vsoto, ki naj bi bila družini prva pomoč.Taki pirmeri naj nam bodo opozorilo, da nam je neka društvena skupnost nujno potrebna. Martin je jako slab, vendar ?e mu obrača na bolje in je za vsak obisk iskreno hvaležen. Zdravi se v Princess Alexandra Hospi-talu. Kdo bi še želel kaj prispevati v fond za šil -čeve, naj se obrne na naslov: Anton Vogrin 99 Merthyr Rd., New Farm, Brisbane, Qld. Vsi prispevki bodo hvaležno sprejeti in objavljeni v MISLIH. VELIKA IN VAŽNA NOVICA: Ore za naše pokojne in grobove. Slovenskih . ov je v Sydneyu vedno več. Pa se je ponudila bj lka> da bi napravili SLOVENSKE ŽALE — da žal,S* ^reskrbeli slovensko božjo njivo, kjer bi le-naši pokojni in čakali vstajenja od mrtvih. j ,^a privlačno ležečem R o u s e Hill pri-j,njaj° Avstralski Spominski Park “AUSTRA-MEMORIAL PARK” — popolnoma novo j °Pališče. S p. Bernardom sva se posvetovala ^6b°VOr*la *n °^a SVa 6n*^ : ^a *"° zadevo je 'T k Na razpolago imamo za enkrat 2C0 *y ^ ov- Deset od teh je že kupl jenih. Druge bom ; Val; atkem kuP^'’ bomo Slovenci skupaj poči-*’ Kogoji so sledeči: Vsak grob stane .£ 75.0.0, oskrba za vedno ^ 12.10.0 — Torej skupaj: £ 87-10-0. 0, 2. če ge p]aga takoj v denarju ali cash, se od groba £ 7.10.0 in bi bil zneseek za ’ °b »n oskrbo £ 80.0.0. p., Plačuje še lahko tudi v obrokih in sicer: Vs^l_^ač)lo je za grob (deposit) £ 8.15.0, nato pa . •nesec za C0 mesecev po £ 1.6.0. Vrednost bov ^ ras*e 'n ‘•>e bi se kdo odselili čez leta in gro- ne potreboval, lahko svojo posest proda po tedanji vrednosti. — Za nakup se lahko prijavite meni ali pa direktno na upravo novega pokopališča: Australian MEMORIAL PARK of SYDNEY, 1 Help Street, Chastwood. P. Odilo Cvetna nedelja v Leichhardtu OKROŽNICA ZDRAVKA Iskrena hvala za vso dosedanjo in nadaljnJ0 naklonjenost. NOVAKA v Clevelandu, Ohio 1084 E. 177 St., Cleveland, 19, O. USA Dne 1. marca 1963 DANES JE. TRETJA OBLETNICA ustanovitve Slovenske zamejske knjižnice. Ustanovil SOni jo v Clevelandu. S to okrožnico se obračam na vse redakcije slovenskih periodičnih izdanj v zamejstvu. Slovenska zamejska knjižnica je zbirka vseh knjig, časopisov, revij in drugih publikacij, ki s< izšle v slovenščini izven Slovenije in jih zbiram, že od leta 1945. Zbral sem vse, kar sem mogel dobiti. Hranim jih v študijske svrhe. Večinoma vse sem si nabavil in financiral sam, nekaj so mi jih redakcije poslale brezplačno. Čemu ta okrožnica? Najprej zato, dn seznanim slovensko javnost z obstojem te zbirke. Gotovo bo rojake zanimalo, da taka knjižnica obstaja. Potem imam pa še drug namen. Vsakdo si lahko predstavlja, kaj se pravi 18 let zbirati in iz lastnih sredstev plačevati vse slovenske tiskovine v zamejstvu, ki jih ni malo. Ni samo gmotna žrtev. Najtežje pri tem delu je to, da je treba poedine tiskovine loviti, ker Slovenci izven domovine nimamo ustanove, kamor bi morale vse redakcije pošiljati svoje “obvezne” izvode. Tako se mi večkrat zgodi, da za kako publikacijo izvem, ko so prve številke že pošle. Vre 1-nost knjižnice je pa ravno v tem, da ima zares vse. Trenutno izhaja izven mej Slovenije po svetu 92 slovenskih periodičnih tiskovin: v Argentini 24. v Angliji .‘i, v Avstraliji 7, Belgiji 2, Beneški Slo veniji 1, Braziliji 1, Gorici 4, v Indiji 2, v Kanadi 5, na Koroškem 10, v Nemčiji 1, v Venezueli 1, v Trstu 15 in v ZDA 10. Vsem danes pošiljam okrožnico. Prosim, da bi mi vse redakcije pošiljale nadalje brezplačno svoje izvoile takoj po izidu, ker je pozneje manjkajoče kaj težko nadomestiti. Bom zelo hvaležen. Knjižna izdanja vseh slovenskih založb objavljani vsako leto v ZBORNIKU Svobodne Sloveniji (Argentina). PRIPIS na naslov MISLI: Morda se boste začudili, kje sem za Avstr*' lijo našel kar 7 listov. Naj jih naštejem: Slovenski vestnik, Obzorje, Venec, Slovenska kr0 nika, Vestnik, Žar. — Torej sedem. Poleg kom!’’ letnih MISLI in samo nekaj številk ŽARA niwa111 od tega ničesar. Pozdrave! Zdravko Novak POJASNILO: Ker je g. Novak poslal okrožnic0 vsem redakcijam, ki jih pozna, je nastala nev3r' nost, da bo še kje zapisano: V Avstraliji izdaj*' jo sedem slovenskih periodikov, ko sta trenutno v resnici savo dva; MISLI (Sydney) in SLOVEČ* ] SKI VESTNIK (Melbourne). “Vestnik” je bil do letos le društveno glas^° Slov. društva v Melbournu in na roko razmnožen-Z letošnjim letom si je nekoliko spremenil in,e’ izhaja v tisku in je glasilo vseh društev širom P® Avstraliji: SLOVENSKI VESTNIK. — OBZORJ® je bilo na roko razmnoženo glasilo društva v Brisbanu, izhajalo 4 krat na leto, prenehalo P" prvem letu h koncu 1902. — VENEC nam je P®' polnoma neznan. — SLOVENSKA KRONIKA )e izhajala nekaj let pred 1955, nekam neredno, nf” to je prenehala. — ŽAR je izhajal kot mesečni (neredno) v letih 1957 — 01, potem je preneh^' — Torej: Danes dva! G. Novaku moramo biti jako hvaležni, da ,e je lotil tako velikega in pomembnega dela. zgled resnega kulturnega delavca! —- y v, _ f >: Snažne lepe sobe z vso postrežbo za izletnika kopalce, letoviščarje. £: >: 9 i $ “BLUE W A T E R S” > '4. J gostišče med Sydneyem in Palm Bcachem . J J Izborna kuhinja, bus pred poslopjem, jj|S '■*l do prodajelen 15 minute. * >! 1087 Pittvvater Road, Mona Vale. < Tel. XX 3020 .♦. •J Priporoča se II. Stanojkovič >; >; >; >; a • ■ Misli, May, LATINSKA AMERIKA IN VESOLJNI CERKVENI ZBOR leki _ Plav u JUžNO AMERIKO POZNAMO pod naslovom ^tinska Amerika”, ker sta. v njej glavna jezi-a španščina in portugalščina. Oba sta v sorodu ® staro latinščino. Največji državi v Latinski meriki sta Brazilija in Argentina, poleg teh Vfeh jih je še cela vrsta. Latinska Amerika je bolna politično, gospo-arsko, socialno, versko. Neprestano se zvija v ^dih krčih. Videti je, da je njena najhujša bo-Zet> v zvezi s socialnim vprašanjem. Poslušai-1,10 nadškofa Camera v Rio de Janeiro v Braziliji: ‘Bogataši Južne Amerike veliko razpravljajo Petiebi raznih reform v socialnin zadevah. Če Pa kdo loti dela na tem polju, ker ni zadovo-en s samimi besedami, ampak začne reform*? aJati, ga prav tisti bogataši razkričijo za ko-u1ista. To je lahko razumljivo. Bogataši Južne l;0 'ke imajo v svoji posesti 80% vse zemlje na Ptinentu. Marsikje kontrolirajo državni parla-Bodočnost domovine in vero vanjo si pred- 1.1; ‘Jajo tako, da je vse odvisno od tega, koliko »ih a^a *ma na'°^eneS’a v bankah Združe- Držav severne Amerike in v Evropi. Sebičnost Ha ^ naših bogatašev in njihova slepota je za k * *u*jse zlo kot sam komunizem. Pri nas se veli-jin'^°VOr* ° SV0^0<^'- Toda svoboda je za dve tr“t-1 tukajšnjega prebivalstva lepo doneča, vendai' P°moma prazna beseda. Kaj naj jim pomeni | J*1** v/ in ' i - * lei, ’ ko nimajo ne strehe nad glavo, ne oli-ne hrane, komaj kaj šolske izobrazbe in tako malo trajne zaposlitve ter zaslužka.” t^.^0 je tako, pač ni čudno, da v takih deželah j.1. Politične stabilnosti ne more biti in da versl.o, j, Jenje ne more prospevati. Prav tako ni čud-, > da vsa denarna pomoč, ki teče tja dol po žle-Kennedyjevih ustanov pod imenom “Alliance iOp p l r°gress”, komaj kaj pomaga. Bogataši, ki list S Seveia speljati v take struge, da ima ko- •Hoi •olirajo politiko in gospodarstvo, znajo po- ^ &Pet bogataš, siromak pa še drobtinic ne do šk vesoUnem cerkvenem zboru v Rimu so tah 'Z ^u^ne Amerike veliko povedali o razme-(i ,v svojih domovinah. Izrazili so željo, da bi )a ev v svojih socialnih izjavah manj poudarjali? *)rav*co do privatne lastnine, bolj pa zlo kapita-Co *• Zavedajo se sicer, da je treba tudi pravi-Qo privatne lastnine braniti, ko jo komuni- zem po Marksovem nauku zanika, toda kjer kapitalisti izrabljajo nauk Cerkve o privatni lastnini v svoj prid, je nujno treba bolj jasno izraziti tudi nauk o mejah in posebnih nalogah privatne lastnine. Vsak lastnik ima poleg pravic tudi dolžnosti do skupnosti. To plat socialnega nauka je treba južnoameriškim kapitalistom, ki so večinoma vsaj po imenu katoličani, prav jasnu predočiti, da se jim bo morda vendar začela prebujati vest. če tega ne bo mogoče doseči, se bo do socialne krivice nemoteno nadaljevale, bogati se bodo še bolj bogatili, siromaki bodo vsak dan bolj revni — in teh je že zdaj ogromna večina. Pri tem morajo škofje radi ali neradi priznati, da je do sedanjega žalostnega stanja privedla v precejšnji meri tudi južnoameriška Cerkev sama. Skozi sto let in več so se škofje in duhovniki preveč naslanjali na svoje bogate vernike ir/ “vernike”, cerkvena vlada je počasi zašla v skrajno odvisnost od njih. Zdaj cerkvena vodstva uvi-devajo napako preteklosti in se na vso moč skušajo postaviti na lastne noge. Pa kaj, ko jih kapitalisti nočejo poslušati — zaradi sedanjosti, siromaki jim pa tudi dosti ne zaupajo — zaradi preteklosti. Mnogi so že skoraj obupali, da bi se Južna Amerika mogla izviti neznosnemu kapitalitične-mu duhu. Drugi pa pravijo: Začnimo, pa pojde! Vsak sam naj v svojem majhnem krogu svoje stori, pa se bo krog širil in širil. In res so mnogi škofje in duhovniki začeli deliti cerkveno zemljo med siromake — za zgled svetnim bogatašem. Vedno več poročil v tem smislu prihaja iz Južne Amerike. Gotovo je tako ravnanje najboljše od vsega, kar se da napraviti. Svetni bogataši, ki jim je pravica do privatne lastnine nad vse “sveta,” seveda zmerjajo take reformatorje za komuniste ali vsaj komunistične sopotnike — zato se manj odločni obotavljajo in se boje posnemati pogumnejše. Zato ti pogumni želijo, da bi vesoljni cerkveni zbor poudaril svoj socialni nauk na novo in v smisli', kot zgoraj povedano. Iz tega lahko razvidimo v novi luči, s kakšnimi ogrominimi nalogami se je bilo in se bo ba-viti zbranim škofom v Rimu in seveda tudi samemu papežu. NOVE UGANKE 1. Križanka (Ime pošiljatelja izgubljeno) Vodoravno: 1 zvezda spremljevalka, zvest zaveznik 8 druščina, skupina 9 sorodniki po ženitbi 10 kazalni zaimek, moški spol 11 dva samoglasnika 12 struja 13 dodaj “oj” in bo mašina 14 osebni zaimek 15 ime grške črke 10 slovenska pokrajina 18 spletena iz žice ali konopca 1!) staja domačih živali Navpično: 1 Slovenska Kulturna Zveza 2 otočje nad Japonsko .'i pripadnik mongolskega plemena 4 pripovedne pesmi 5 spolnik v italijanščini 7 pritisk 10 kapaciteta, obseg teže 12 vzročni prislov 13 članek, pisan sestavek 10 gora v Sloveniji 17 ribiška priprava 18 osebni zaimek (množ.) 2. Računstvo (Poslal Franc Koren) Osem osmič (8 8 8 8 8 8 8 8) razpostavi W'f ko, da dobiš iz njih število 1000, ako jih sest®" j ješ, 3. Vprašanje (Poslal Jože Grilj) Če je tvoja žena rajna, se lahko poročiš M njeno sestro, če je pa vdova, se ne moreš, ne? 4. Kdo ali kaj? Ponoči je vsaka reeč temna, oko je le težko zagleda. A z mano je ravno nasprotOno: podnevi sem mrka in bleda, ponoči vsak lahko me vidi, če dosti sem blizu, seveda. APRILSKE UGr ANKE REŠENE I. Križanka Vodoravno: 1 cerkev — 5 soldat — 9 ein 10 tema —11 St — 13 tok — 15 sen — 10 da 17 ten — 19 lover — 20 Rev — 21 American % 23 pike — 24 Rateče — 25 otožen — Helena 31 prodan — 35 Aden — 30 melodija — 37 v<>"i — Peter — 39 map — 40 An — 41 pan 'jj 42 nič — 44 bar — 45 sam — 40 Alaska — j streha. Navpično: 1 cestar — 2 Re — 3 kit — 4 ličen — 0 oder — 7 lan — 8 traven — 12 te'1'11 :j — 14 Koce — 15 seno — 10 deke — 18 net 20 riž — 22 reven — 23 pohod — 20 terorist "J 27 Havana — 28 Eden — 29 lek — 30 amen ''j 31 plen — 32 dim — 33 ajar — 34 napaka " \ park — 41 pas — 43 čar. čar. 2. Črke za stavek Perica reže raci rep. Reiitev poslali: Angela Gruntar, M. Ra^ i ček, Gabriela Bernes, Franc Koren, Janez V°1 Micka Pink, Magda Cah, Miha Nobeden in *)1‘1 j Nedebon, Alojz Meglič, Albina Konrad, Ivan , " Zapuščam Avstralijo in se vračam v ' 1 •’ svoj rojstni kraj. Ob slovesu pozdravlja111 ... vse rojake širom po Avstraliji. ^ ’ Alojzij Frank holroyd furniture co., 403 GUILDFORD ROAD, GUILDFORD POPUST IN LAHKI POGOJI ZA ODPLAČEVANJE NA OBROKE. Redna postrežba, popolno zadovoljstvo, kadar kupujete pohištvo, obrni- TE SE NA NAS Tel.: 632-9951 BOGATA IZBIRA: Jedilne sobe Ure vseh vrst Spalne sobe Televizijski in tračni aparati Igrače vseh vrst Namizni prti in prtiči Aparati za britje in striženje Aparati hladilni in sušilni Linoleji vseh vrst Božje slike in kipi Iraportirane brušene vaze Naslonjači in ležalni stoli Preproge in zavese Otroške postelje in vozički Radijski in gramofonski aparati $ Sprejemne in samske sobe j; Električni lustri in svetilke >= Kuhinjske omare, mize in stoli £ ^ADALJNI darovi za sklad ^ 4-0-0: Ivanka Č*rnej 3-0-0: Anton Žitnik, Ime Drugoč; ^ 2-0-0: Alojz Šifrer, Ludvik Pumj tj. * 1-0-0: Marija Zai, Neimen., Tončka Mav-V-^nC Rede, Ivan Mesar, Peter Kern, Danilo y . * B.M., Al. Macedoni, Franc Potepan, Fr. JCr lnečiž’ M.S., Al. Filipič, Jože Benčina, Pavel •^//'' Rafael Koren, Julka Pavlič, Franc Počkaj, Hjj n Pašič, Agnes Hodalj, Ewald Kampuš, Da-Marinič, Pavel Strgar, L. Mozetič, Ludvik nekaj pisem “izginilo”, pa so bili v njih M.O. in smo mogli reklamirati. Pošta nam je obljubila vestno pažnjo na predolge prste v svojih uradih in upamo, da bodo predolgi prsti končno posekani. Vedno pa ostane nujno pravilo: Ne pošiljati gotovine v navadnih pismih! Ne za naročnino in ne za karkoli drugega!' .f 0-10-0: Stan Vrtačnik, Marija Chimielewicz, ,Jan Lavko, Stan Fatur, Anton Drmota, Leop. io*8*5, ^0-iz £Hrast, Emil Pantner, Ana Paulin, 6|^*tala’ J' Jerneko> Anton Starina, Emil Kod-Salamon; £ 0-5-0: Alojz Colja. jj, *pet: Iskrena hvala vsem! Posebej vsem > ker res pošiljate denarna pisma zavarova-naročilu. Sicer je tudi od novega leta sem 1 1 I I I ADVOKAT — SOLICITOR I.S.D. RAK IN 141 William St., Kings Cross Tel. 31-56-32 Strokovnjak za jugoslovansko pravo, svetovalec v vseh zadevah. Stranke sprejemam vsak dan od 8 — 6, ob sobotah in nedeljah od 8 — 12 fi f I f 1 I S 9 v 8 1 8 9 9 i iti I I 8 g s I I I s Tel. 28-2311 87-3854 Dr. J. KOCE G.P.O. Bo* 670, PERTH, W.A. (196 WiIIiam St., Perth, W.A.) Tel. 28-2311 87-3854 1. ČE HOČETE ZAJAMČENO, SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO GLEDE DARILNIH POŠILJK Z ŽIVILI, ZDRAVILI IN TEHNIČNIMI PREDMETI (RADIO APARATI, MOTORNIMI KOLESI, BICIKLI ITD.) 2. ČE HOČETE DOBITI SEMKAJ SVOJO ZAROČENKO, SORODNIKA ITD. POVDAR-JAMO, DA IMA DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH ZAKONSKIH PREDPISIH PRAVICO DAJATI INFORMACIJE GLEDE VPOKLICA OSEB V AVSTRALIJO. 3. ČE HOČETE PRAVILNE PREVODE SPRIČEVAL, DELAVSKIH KNJI2IC, POOBLASTIL, TESTAMENTOV ITD. PRODAJAMO SLOVARJE IN VADNICE ANGLEŠKEGA JEZIKA. Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S.W- Tel. 32-4806 Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic. Tel. 65-9378 I DARILNE POŠILJKE živil in tehničnih predmetov (bicikle, motocikle, mopede, radijske in televizijske aparate, frižiderje itd) ZA SVOJCE V DOMOVINI pošilja tvrdka STANISLAV FRANK riTItI K AGEIMCT 74 ROSEWATER TERRAGE O T T O W A Y. S. A. Telefon: 4 2777 Telefon: 4 2777 SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA — SO ZNAČILNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA. J , ■. ,. ’ • . 4 ’ ; ♦ 44444444444444444444-444>*4 444 44 ♦♦4 44444 444 4 444 44 444-