vanaKo
Ni* v!*.
L »v wtry *
Izhaja vsaki četrtek ob 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4- krone, za poi leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet
'“rini OR <<?£
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semenlška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kallšču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Itaumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskcm breg u (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
■ Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 11- v., dvakrat 12 v., trikrat II) v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vinipolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. LukužiC) v Gorici.
Združena Slovenija.
„Bog živi vse Slovene, |)od streho hiše ene!" Tako poje naš pesnik. Te besede nam prihajajo v spomin sedaj v času, ko se obzorje Slovenije čisti, obnebje postaja jasno. Od lanskega leta smo Slovenci naredili velik korak naprej. V dunajskem parlamentu so naši poslanci energično nastopili za naše pravice in povedali visoki gospodi, da slovenski narod zahteva to, kar imajo drugi narodi. Davke plačuje kakor drugi, zato mu pritičejo iste pravice. Odločnemu nastopu slovenskih in drugih slovanskih krščanskih poslancev se je posrečilo, da je cela država obrnila pozornost na nas, do sedaj povsod zaničevane Slovane. Spravili so naši in drugi slovanski poslanci v zadrego Bienerthovo ministerstvo tako, da si ne ve kako pomagati iz nje. Slovenska zgodovina nam do sedaj še ni povedala
o	takem nastopu slovenskih državnih poslancev. Mera potrpežljivosti je bila polna. Počiii je moralo, in ta pok je občutila naša Slovencem nasprotna vlada.
Naši poslanci pa ne odnehajo od svojih zahtev, zato tudi vlada v sedanji sestavi se ne more dolgo časa vzdržati na krmilu, zlasti pa še zaradi tega ne, ker je te dni predložila cesarju v potrjenje sklepe deželnih zborov nemških kronovin, s katerimi sklepi se je hotelo zadati smrtni udarec ne-nemškim narodnostim v dotičnih krono-
vinah. — Slovenski in slovanski državni poslanci se morajo torej še tesneje združiti in sc pripravljati na nove, hude boje z avstrijsko nemško vlado.
Slovenija je združena in stoji trdno za svojimi poslanci, in edino dejstvu, da so slovenske dežele po veliki večini poslale v državni zbor poslance enega duha, prešinjene katoliškega prepričanja je pripisovati, da se je začelo med Slovenci drugo, živahno, probujeno življenje, katero nas privede do boljše prihodnjosti.
Kakor v državni zbor, tako so poslale po veliki večini slovenske dežele tudi v deželne zbore poslance enega duha. prešinjene katoliškega prepričanja. Prepirljivcem in liberalcem je Slovenija obrnila hrbet. Le še na Goriškem je par liberalnih smeti, katere odnese prva zimska burja s političnega pozo-rišča. Slovenija dobro pozna svoje dobre in slabe sinove. Prijetna sapa o združenju cele Slovenije vedno gorkeje diha. Ko se do dobra zjasni -- in to se bo kmalu zgodilo — potem bo boj lahkejši proti nam sovražnim vetrovom, pa naj pihajo od zgoraj ali od spodaj. Kljubovati tem vetrovom more pa močna stena, katero mora združena Slovenija postaviti. Sovražni viharji naj se ob tej slovenski steni razbijejo, slovenska stena pa naj trdno stoji in naj bo priča vseslovenske edinosti in naj kaže, kaj zamore narediti edinost med narodom, edinost, sloneča na krščanskih načelih.
1
Pismo iz Aleksandrije.
Ker je bil č. o. Benigen pred godom sv. Cirila in Metoda premeščen kot diskret v Jeruzalem, nismo mogli takrat kot običajno obhajati tega narodnega praznika. No, sedaj se je proti pričakovanju in v splošno veselje in zadovoljstvo zopet povrnil med nas, da tukaj še nadalje pase izročene mu ovčice. Prva njegova in naša skrb ob tej priliki je bila, da dostojno popravimo zamujeno Ciril-Metodovo slavnost. In res smo določili v to nedeljo 17. t. m. Zjutro smo prisostvovali pri sv. daritvi, popoldne pa smo priredili veselico. Pred predstavo nam je povedal s kratkimi a jedrnatimi besedami naš dušni pastir o domačih razmerah, posebno pa je pov-daril, da se ta dan kakor nalašč v domovini — v beli Ljubljani — vrši vseslovenski shod v svrlio združenja vse Slovenije z geslom za Boga in dom. Nato ste sledili dve deklamaciji. Prvo je prednašal z izrednim vspehom neki mlad rojak, drugo pa v nič manjo zadovoljnost neka gospica-rojakinja. Potem so nastopili in sicer tukaj vprvič moški igralci in so nam v veliko veselje predstavljali v domovini dobro znano šalo-
igro. Po igri. ki se je izvršila z dolgotrajnim smehom in ploskanjem, so nam zapele naše vrle pevke pod vodstvom č. sestre prednice nekaj narodnih pesmic. Med petjem je pa pobiral č. o. Benigen v svojo kapico prostovoljne prispevke za pokritje veseličnih stroškov, žensko družbo in pa v druge blage namene. Vsa slavnost pa se je zaključila s petjem cesarske himne. Tako smo se ta dan vsaj v duhu združili z dragimi v domovini. Posebno nas je pa k temu navduševal prvi deklamator z izvirnim pozdravnim nagovorom, ki ga je v ta namen zložil čitateljem »Glasnika" znani Paltnin. Naj navedem tukaj nekaj odlomkov iz te deklamacije:
Oj zdravi, bratje in sestre, otroci zvesti Slovenije, ki danes tu ste zbrali se obhajat praznik domačije!
Oj zdravi, bratje in sestre I
Vaš duh zdaj splavaj v rojstni kraj,
v domovje dragega naroda,
kjer pili ste mladostni slaj,
kjer netili ste kres nekdaj
na čast Cirila in Metoda!
Slovenska naša domovina se danes svetcev teh spominja: saj ona prva sta učila
Tudi v občinske in druge zastope in korporacije naj pošiljajo Slovenci krščanske može. Liberalci so v takih zastopih le lena cokla, ki ovira zdravi napredek in hrepenenje po nečem višjem, po blagostanju in osamosvojitvi izpod tujega, nam sovražnega jarma. Na Goriškem gre zadnje čase v tem oziru vidno na boljše. Tako je prav. Kjer je liberalna, ošabna in lena cokla na krmilu kake občine, tam je vse zanemarjeno. Dejstva kažejo. Liberalec se pregreši zoper svoja načela, ako naredi kaj dobrega za narod, za ljudstvo.
Zatorej Slovenija naj bo po svojih državnih, deželnih, občinskih, in društvenih zastopnikih združena, enega duha, enega prepričanja. Trdna krščanska vez naj združi poštene Slovence in pod praporom krščanskih načel korakajmo združeni k boljši prihodnjosti. Bog živi vse Slovenc, pod streho hiše ene I
Politični pregled.
Notranji politični položaj.
Tako zamotanega političnega položaja kakor je sedaj, nismo še imeli v naši državni polovici. Državni zbor ne deluje več. Njegovo zasedanje ni ne zaključeno ne odgodjeno in se sploh ne ve, ali se v sedanji sestavi zopet snide. Sklicani so bili sicer te dni nekat ri državnozborski odseki, ki naj bi pripravljali gradivo za prihodnje seje po-
slanske zbornice. Ali tuki od teh se še ne ve, ako bodo hoteli delovati ali ne. Sploh je razburjenje med Slovani vsled sankcije Slovanom sovražnih zakonskih načrtov jako naraslo. Sedaj se govori, da bode državni zbor le takrat zamogcl delovati, ako se doseže kako sporazum-ljenje med Cehi in Nemci v zadevi zborovanja češkega deželnega zbora. V tej zadevi so začeli posredovati Poljaki oziroma načelnik njihovega kluba prof. Globinski.
Včeraj je bilo prvo tozadevno posvetovanje. Listi pišejo, da je podal prof. Globinski Čehom izjavo, da je pripravljen baron Bienerth odstopiti, ako bodo Čehi zaustavili obstrukcijo, ako prevzame kdo drugi vlado. Govori se tudi, da je skoraj gotovo, da odstopi nemški minister-rojak Schreiner? Sploh govori in piše se sedaj toliko in tako različno o našem notranjem političnem položaju, da si danes nobeden niti od daleč ne more misliti, kaj se vse izcini iz teh velikih zmešnjav.
Dr. Kramar o položaju.
Na nekem shodu v Železnem Brodu je dr. Kramaf govoril silno ostro zoper sedanjo vlado, zoper katero se je treba bojevati s skrajnimi sredstvi. Čehi se ne boje nobenih groženj več, kajti vsako preganjanje jih je le ojačilo, kakor dokazuje zgodovina. Prvo, kar je potrebno, je Železna disciplina Čehov in vseh slovanskih strank v Uniji. Na ta način bodo Slovani gotovo vrgli sistem.
pradede naše blagojav v jeziku rodnem, jim budila na Krista in na dom ljubav.
Odkar ju v raj je vzel Gospod, stoletja v večnost so minila, v njih vdarec mnog zadel naš rud. a strla ni vseh vdarcev sila, kar v dedov srca usadila sta svet Ciril in svet Metod, pač pa rodila mnog je plod . .. Slovenski bratje in sestre, mi smo potomci teh pradedov, od njih imamo dosti zgledov, kak’ dom in vero ljubi se, če treba, tudi zanju vmre.
Da bi jim vero v Krista strl, jim v dom sovrag je često vdrl. prihrul nad nje je, ropal, žgal. odvajal deco. starce klal, oskrunjal žene, hčerke kral.
A kdor je goden bil za boj. ga vstrašil ni krvav poboj, junaško šel je na branik in hrabro je krvnike tri, dokler ni v boju sam umrl za dom in Krista — mučenik.
Oh I koliko krvi popila je takrat naša gruda mila, in koliko gorja in reve prestale majke so in deve!
Kar je dobil sovražnik jezen, je z. mečem, z ognjem vse končal, a dedom s tem še bolj ljubezen za dom in Krista je vžigal.
Vrleje vsak je vrage mcl. kot da junači v bojih pali bi novih mu moči dajali.
Čim več je kdo vsled nje trpel.
tem več v ljubezni je gorel.----------------
Ljubezen lo za rodom rod. ž njo križ in meč je dedoval — za dom in vero vnet povsod je sin očetu zvest ostal .... Slovenski bratje in sestre, v tej vrsti zadnji rod smo — mi. podedovali vkup smo mi njih dom, njih vero in njih — vse! Sicer nas mačeha usoda pahnila je iz domovine, vendar slovenskega se roda še čutimo za hčere, sine, družeč se v duhu prek daljine.
Se le na tujem človek ceni,
kaj dom velja njegov ljubljeni! —
Res ljubko tam je. kjer v zibeli nam pevala je mati zlata, kjer prve dni smo žitja šteli in prvič zvali: mama. ata!
Kedo kdaj zabi čase tiste
Nemške postavo sankcionirano.
Cesar je sprejel demisiji čeških ministrov, ministra rojaka Žačka in poljedelskega ministra Brala, jima podelil dostojanstvo tajnega svetništva in obenem vkljub brzojavnemu protestu češkega nacionalnega sveta od Bienertlia predloženim postavam takozvanih nemških kronovin, tičočim se ..varstva nemštva", podelil sankcijo. Mesto češkega ministra rojaka je ostalo nezasedeno, poljedelsko ministerstvo pa je podeljeno sekcijskemu šefu 1’oppu.
Češki narodni svet cesarju.
Češki narodni svet je cesarjevi kabinetni pisarni poslal sledečo brzojavko: Vaše cesarsko in kraljevsko Veličanstvo! Češki narodni svet kot zastopnik vsega češkega naroda, kar ga prebiva v deželah avstrijske monarhije, prosi Njegovo Veličanstvo, naj bi postav, sklenjenih od 4 kronovin, ne sankcioniral, ker te postave kruto žalijo čast češkega naroda in zlasti onih Čehov, ki bivajo v prestolnici Vašega Veličanstva, ki je prestolnica cele države in vseh narodov. Ti sklepi pomenjajo nevarno kršenje državnih temeljnih postav. Z globoko žalostjo pa nas napolnjuje, da se je našel ministerski predsednik, ki je Vašemu Veličanstvu take postave predložil v po-trjenje. Za češki narodni svet: Podlipnv.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e":
V	nabiralnikih: v krčmi g. Antona Fon 3 K; v »Krojaški zadrugi" 36 vin.; g. Frančišek Košuta, Sv. Križ pri Trstu
1	K; Maksimiljan Petrovčič, krčmar v Gorici 4 krone; g. Dr. Andrej Pavlica 5 kron.
Bog poplačaj stotero!. Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
Domače in razne vesti.
Vsem našim cenjenim
naro&nlkom smo začeli danes pošiljati poštne položnice. 1’ljudno prosimo, da nam čim preje pošljejo naročnino. Vsak naročnik naj izpolni svojo dolžnost. Mi imamo še stare dolgove, katere moramo sedaj ob koncu leta poravnati. Prosimo torej prav uljudno!
in kraje, kjer smo jih prebili, ko vir jedini sreče čiste v naročju maminem smo pili?!
Nihče! — Preveč srce v ljubavi nas vleče proti očetnjavi, ki je ob Soči, Dravi, Savi!
Posebno danes tajna sila
od tujega nas vabi Nila
v naročje majke Slovenije,
za ktero le nam srce bije,
odkar nas mati je rodila,
za ktero le nam bode bilo,
dokler da v smrti bo vtihnilo.----------------
Nikdar naj sram nas ne prešine, vršiti svete materine!
Kdor ljubi dom, pač ne zanika ne vere dedov, ne jezika!
čeprav v tujini, vendar vedno
vsi izvršujmo voljo dedno!-------------------—
Med nami slednji vzoren bodi, da tujci se mu divijo, a v čast Cirilu in Metodi zdaj vsak zakliči: živio!
In buren in navdušen: živio je zadonel po širni dvorani, v katerem je jasno in glasno odmevala ljubezen za Boga in dom. —
Izid deželnozborsklh volitev v skupini slovenskega voleposestva. Pri
sobntni volitvi slov. veleposestva so bili izvoljeni liberalni kandidatje Anton Klančič, Matija Rutar in dr. Franko. Prva dva sta dobila po 59 glasov, zadnji pa 58, glasov. Naši kandidatje so dobili in sicer Zucchiati 52, župnik Grča 52 in Bolko 51 glasov. Za danes naj povemo le to, da je bilo oddanih 111 glasovnic, dočim je bilo volilcev le 110.
Večina komisije je bila liberalna. O nepostavnosti.il, katere so zakrivili, bode govora na pristojnem mestu, katero je deželni zbor. Odbijala so se namreč svojevoljno pooblastila našim volilcem. Pripuščalo se je tudi, da so volili taki volilci, ki so že enkrat volili pri volitvah v kmečki skupini itd. itd. Zadnja beseda o teh volitvah ni torej še izrečena.
..Slovensko slrotlšče" priredi v mesecu decembru o priliki obletnice cesarjevega oO-letnega jubileja veselico z raznovrstnim vsporedoin.
»Veliki punt". — One gospode, katerim je bil »Veliki punt" doposlan, a ga niso še plačali in tudi knjige še ne vrnili, prosimo prav uljudno, da nam dopošljejo denar ali pa knjigo nerazrezano vrnejo, kajti popraševanja po »Velikem puntu" dohajajo še vedno, a knjige so skoraj uže vse razposlane. Naj-brže bo treba prirediti drugi ponatis.
Gabršček contra Gregorčič. — Znano je našim čitateljem, da je bil dr. A. Gregorčič pred časom pred prvim sodnikom oproščen od obtožbe, katero je naperil A. Gabršček proti njemu vsled izjave, katero je podal dr. Gregorčič pred preiskovalnim sodnikom v zadevi znane tiskovne pravde o 600 kronali, katere mu je pred leti dal dr. A. Gregorčič, ki pa se bode šele vršila pred porotniki. Gabršček se je vsled dr. A. Gregorčičeve izjave, katere je v tej zadevi dal na zapisnik, pred preiskovalnim sodnikom čutil žaljenega. Naperil je tožbo zoper dr. A. Gregorčiča, a je v prvi inštanci pogorel. Uložil je proti prvi razsodbi priziv in vsklicna obravnava seje vršila danes zjutraj ob II. uri pred okrožnim sodiščem, kjer je A. Gabršček zopet imenitno pogorel. Potrjena je bila namreč razsodba prvega sodnika. Gabršček je danes za eno blamažo bogatejši. Gabrščckova ovadba zdela se je najbrže njegovemu zagovorniku pred prvo inštanco dr. Levpuščeku najbrže tako neumna, da ga pred drugo inštanco ni več zagovarjal on, marveč prepustil je to delo dr. Jancu.
Tak Je. — Znano je, da je pri volitvah v splošni skupini Gabršček agitiral v Gorici za Faiduttijevo ali, da govorimo s »Sočo", za italijansko klerikalno stranko. Znano je pa tudi, da je italijanska klerikalna stranka v skupini kmečkih občin zmagala le s pomočjo glasov slovenskih liberalcev pod Gabr-ščekovo komando. Torej vse to je znano in se ne da ovreči.
Potemtakem je Gabršček na vse kriplje podpiral italijanske klerikalce. In zdaj čujte, pa ne strmite prav nič, ko vam je znano, da je Gabršček mar-sičesar zmožen. Čujte torej ! Oni Gabršček, ki je pri ravnokar minolih de-želnozborskih volitvah, kakor smo rekli, na vse kriplje podpiral italijanske klerikalce, oni isti Gabršček se je obrnil do italijanskih liberalnih veleposestnikov, ki volijo v skupini slovenskega veleposestva, s posebno okrožnico, v kateri jih zaklinja in roti, naj nikakor ne oddajo svojih glasov za kandidate Slovenske Ljudske Stranke, češ, ako bi ti zmagali, potem se slovenski in italijanski klerikalni zmaj. kateremu .slednjemu niti naš knezonadškof neče odsekati glave, polotita komande v deželnem zboru ter z nje pomočjo tudi komando v deželnem šolskem svetu, v cestnih odborih, v okrajnih šolskih svetili, v občinah itd. itd.
Da, da. kaj takega je zmožen le en Gabršček in Kobaridci so lahko z vso pravico ponosni na takega prefriganega diplomata žnjimi pa tudi moža — kar notar Arturo v Ajdovščini. Bismarck je bil nasproti Gabrščeku prava pravcata ničla.
Stranka koštrunov, ka-ll? — Po porazu pri volitvah v kmečkih občinah je zgubila »Soča" glavo. Revica ni vedela, kaj naj bi naši zmagi podtaknila, da bi propadanje svoje bolehujoče stranke prikrila. V svoji zbeganosti se je zatekla celo k tej-le groteski primeri: »Po lanski zmagi je sledil letos korak n a z a j, pa le zato (!! I), da se tako zaženemo naprej še dalje, nego smo prišli lani".
Torej lani so sc zagnali naprej, letos nazaj, da se prihodnjič zaženejo še dalje naprej. Kaj vraga? Saj tako delajo k o š t r u n i, ko se trkajo. Pokaži takemu koštrunu roke, hitro se zažene nazaj, da se s tem večjo silo zažene naprej v tvoje roke. In »Soča" pravi to isto o svojih liberalcih! Kaj se ji je v glavi tako zmešalo, da vidi v njih že same koštrune? —
Zahvala volilcem veleposestnikom. Velecenjeni gospodje tovariši veleposestniki ste iz vsili delov naše dežele prihiteli v Gorico in se dne 30. oktobra udeležili volitve poslancev v deželni zbor.
V	znatni večini ste bili prepričanja, da blagor veleposestnikov zahteva, da naj naši zastopniki skupno in složno delujejo z devetorico že prej izvoljenih poslancev slovenske ljudske stranke. Oddali ste svoje glasove gospodom tovarišem, katere je priporočil volilni odbor. Izkrena hvala Vam!
Globoko pa je obžalovati, da nekateri naši somišljeniki niso došli pravočasno na volišče in so zakrivili, da smo pri volitvi volilne komisije ostali v manjšini. Taki zakasneli volilci so sokrivi vsega, kar je nasprotna komisija sklenila nam v kvar.
Skrbni in uneti volilci-somišljeniki pa imate zavest, da ste storili dolžnost, ki jo naklada volilcem ljubezen do domovine in skrb za lastni blagor.
Toplo zahvalo Vam izreka volilni odbor.
Za volilni odbor slovenskih veleposestnikov!	Blazij Grča.
Kaj Je Ferrer zakrivil. — V sledečih šestili točkah podajamo izpisek iz aktov o Ferrerjevem procesu. Ako se pomisli, da je Ferrer doli navedene zločine izvrševal tudi v času, ko je bilo proglašeno izjemno stanje, se ne moremo ubraniti čutstvu, da je Ferrer bil po pravici obsojen.
1. Pet prič je izpovedalo, da je Ferrer prebivalstvo v njihovem kraju na ta način nahujskal, da je sam in po svojih sodrugih razglašal, da se je že proglasila republika v Valenciji, Barceloni in Madridu in da naj se zato takoj vzdignejo zoper oblast.
Že to zadostuje za krivdo veleizdaje.
2. Devetnajst prič je izpovedalo, da je Ferrer v njihovem kraju osebno ljudstvo nahujskal, da naj cerkev in samostan zažge.
Poziv k požigu. Če kdo to stori n. pr. na Angleškem — in sploh povsod — kadar je proglašeno izjemno stanje, ga meni nič tebi nič naslonijo na zid in ustrelč.
3. Iste in druge priče so dokazale, da je Ferrer kriv tudi poziva k umoru. Umorov se je zgodilo tiste dni nad 250. Neki nuni so oči iztaknili!
4. Krivdo Ferrerovo so dokazovali njegovi, z njim vred zaprti sedrugi!
5. Ferrerovi spisi in govori, v katerih je izjavljal, da so njegove šole anarhistične in da je le eno sredstvo zoper oblast, bodalo in strup, se od strani vojnega sodišča niso vzeli niti najmanj v pretres, ker niso tvorili predmeta skrbno sestavljeni obtožnici.
6. Predpreiskava je bila nad v o vestna in ločna in je trajala več kot .n , mesec. Dokazila so vsakovrstna, med J njimi lastna pisma in zločinske proka- | macije, pisane od roke Ferrerove!
Mestne novice.
Potovanje v Lurd. — Pri- ] hodnjo sredo dne 10. t. m. priredi j „Slov. kršč. soc. zveza“ krasno < skioptiško predavanje: Potova- : nje v Lurd. To že samo na se M 1 lepo in zanimivo predavanje bo : krasilo in pojasnjevalo 59 krasno-barvanih skioptiških slik. Samo , iz Lurda bo 23 slik. Poleg raznih francoskih mest je posebno zanimiv Pariz s 13 slikami, med katerimi je tudi slika trga, na ka-remjebil umorjeno nesrečni francoski kralj Ludvik XVI.
To tako zanimivo in poduČno predavanje bo imel č. g. Reščič, ki je nam prepotoval vse te kraj . Predavanje bo v ,, Centralo vi “ dve • rani ob 8. uri zvečer.
Ker ima flZvezaa s tem predavanjem velike stroške, se je določilo nekaj vstopnine, in sictr plačajo člani „Zveze“ 10 vinarjev, nečlani pa 20 vinarjev.
Slovenci in Slovenke! Ne zi-mudite prilike, priti v sredo h), t. m. ob 8. uri zvečer v „Centri.-lovou dvorano k podučnemu in velezanimivemu predavanju.
in Obletnica po f nions. Janer.u Abram-u. — Jutri dne 5. t. m. bo v stolnici ob 6. in pol sv. maša po pokojne n monsig. Abramu, ki je bil prvi ustanov-nik »Slovenskega sirotišča". Odbor »Slov. sirotišča" vabi prijatelje dobrotnike in ustanovnike našega zavoda k sv. maši.
m Na grobeb. Že ves minoli teden je bilo na tukajšnjem pokopališču jako ži- i vahno življenje. Snažile so se nagrobne S gredice, sadile se vanje sveže cvetlice. 7 Na spomenikih so se popravljali napisi itd. itd.
V	pond. predpoludne so imeli izvo-ščeki vse polno dela. Vozili so neprenehoma na pokopališče ljudi in z njimi vence. Popoludne pa je vrelo vse iz me- .• sta na pokopališče, da obišče grobove E' svojih ranjkih ter se jih spominja ter dal na njih grobovih oživljajo tudi spomine'! na srečne dni, ki so jih preživeli v M družbi svojili starišev, bratov, sester. M svojih otrok, ki počivajo sedaj v teli * tihih grobovih. Marsikatera solza je po- j lila včeraj na pokopališču ne samo zgu-bančeno staro lice. marveč tudi lice * mladeniča in mladenke.
Koliko tolažbe v tem življenju, v | tej dolini solz so zakrili ti grobovi, ko- ! liko upa na boljšo bodočnost je izginilo v njih. Ostala je pa vendar še jedna tolažba in sicer tolažba: Da zopet vid’mo se nad zvezdami. Srečen tisti, kateremu ni ta tolažba izumrla!
m Izgubljeno, — Neka oseba e izgubila včeraj opoludne srebrno uro z k zlato verižico iz »Malega Doma" pol poti Via Trieste, Dogana, Municipio, Pas-I saggio Kdling, Morelli, do Travnika.* Kdor jo je našel, naj blagovoli piinestiB v upravo »Primorskega Lista", kjer dobi ^ primerno nagrado.
Iz goriške okolice.
g Lokve, 30. okt. 1909. — V pon-deljek — 25. t. m. — je prispel na Lokve »Primorec* poj6č:
»V hribih se dela dan, v hribih žari..."
(Dalje v prilogi.)
Priloga »Primorskemu iisfu“ šf. 44. z dne 4. novembra 1909.
0.
lii
Pa se ni delal dan, ampak — sneg! Prve besede, pa že — laž,In prva melodija, pa že velika disonanca (neubrani glasi)! Zakaj ni rajši zapel:
V	hribih se krči dan, v hribih sneži...?
Pa upam, da se gospodu »Odpadniku" — kakor se je blagohotno nekdo podpisal, ki pa ne zna rabili pfankače, niti govoriti naše govorice — vsaj v glavi zdani in mu pamet zažari, da ne bo drugič takih čenč pošiljal v svet... zato sem hotel — ne radi sebe, ker mene prav malo briga, kaj o meni »Primorec" riga; tudi ne radi onega »Odpadnika", ker on ne sprejme od mene podučila — ampak v poduk gotovim možem in fantom na Lokvah sem hotel odgovoriti par besed. Dopis pravi:
1. „To plaši..." — mene namreč, da se v hribih dela dan. Ne, dragi moj i Se vesel sem in želim, da se res naredi dan — to je, da naše dobro ljudstvo do dobra spozna, kako grda tema je — liberalni »dan" in s v o-b od n jaška »luna", in da nazaj-na-predna Šišmarija ter svobodomiselna brezmiseliost ni za naše hribe. Naše ljudstvo ii tako zabito, da ne bi spoznalo svof.h prijateljev in svojih škodljivcev. Knj nam na pr. koristijo trnov-sko-voglarski, do vrh ušes liberalni občinski očetje?
Kaj ne, ti možje bodo osrečili Lokve, ko se »naredi v hribih dan ?" Preteklost «či, kaka bo naša bodočnost, ako bo še dalje obseval nas — trnovski liberaln »dan".
2. „ K l k o je letal od hiše do hiše" — namreč »ta lokvarski". Seveda sem agitiral; pa gospodov Trinajst nisem nadlegoval preveč; sem znal, d.i so hinavci. Čemu bi jih silil — lagati ?
3. „Z a k a j ni k o t d u h o v n i k tudi pravičen?" — pravite. Dovolite, da Vas primem za ušesa, ki ne
prav! Veste li, kdo je Peter Hvali iz Čepovana? .laz poznam le Petra Hvala z Lažna št. 2 — in ta je naš očinar že 3 leta in je volil tudi le na Lokvah. Ali Vas ni sram, da tako očitno lažete? Peter Hvala Vas lahko še kje drugje pogleda, da ga vlačite po krivic po svojem ciganskem listu. In jaz — seveda — naj tudi lepo potrpim in • molčim na očitanje, da nisem pravičen?! Mislite?
i*
4. »Zmerja nas." — pišete dalje — »pa naj se le gledaJ Za šest let bomo že mi na vrhu". Ubogi revčki f: Na katerem vrhu boste za Šest let? Bn drev pade — pa je drobljen ta ali oni; mal prehlad — pa zdihne mož ali fant. In na v r h u boste, kaj ne? Še v kakem kotu ali
* bajti rte boste več, ampak par čevljev -r- pod zemljo.
5. »V a m svetujemo, da odidete." No, če sem komu na poti, se lahko ognem njegove osebe ali hiše; umaknem se pa ne, kamor in kadar bo hotel kak gospod »Odpadnik". Nisem na Lokvah zaradi Vas, gospod do-pisniče,ampak zaradi Lokvarjev, ki hočejo ostati verni kristijani in ubogati svojega dušnega pastirja.
6.	»N aš *ag i t a to r j e naše pre-jpričanje" — pišete slednjič. Buza-:ajna! »Prepričan i" ste ? Zakaj pa e treba bilo s k r i v š i se pomenko-ati, deliti listke, cel6 žugati in siliti druge, naj sprejmejo Vaše »prepričanje?" Imena mi silijo na papir, od koga in kje se je delalo »prepričanje!" Ne, nočem komu škodovati; je že dovolj jasno povedal „Pr. List", kako je postalo 13 naših — Vaših... Kar pa gobezdate o nekih »uradnih dopoši-ijatvah", Vam pravim: če že ne znaste in nočete pomagati, vsaj škodujte ne s svojim zlobnim pisarenjem našim revnim Občinarjem ! Za »m e n i v s t r e č"
‘slišijo
ni niliče od onih, katere Vi mislite, pregledoval glasovnic, niti jih zamenjaval. Capito, g. n e I o k v a rs k i »Odpadnik?" * *
*
Dovolj o dopisu v »Primorcu!" Zdaj še nauk onim, ki ne slišijo skoro nikoli pridige in kršč. nauka, pač pa že radi poslušajo svobodnjaške nauke, katerih so polni listi h la »Soča", »Primorec", »Slov. Narod", »Naprej", »Rd. Prapor", »Korošec", »Stajerc", »E-dinost" in drugi, in kateri brezverski nauki se tudi po naših hišah že čujejo, kakor je nekdo že v zadnjem »Pr. Listu" prav dobro povedal. Tem možem in zlasti f a n t o m rečem to:
Postati hočete svobodni? To je, odtrgati se hočete od duhovnikov, od cerkve, od Boga? Ali boste potem res svobodni? Vero v Boga lahko zgubite in Njegove služabnike tudi lahko zapustite. Kaj potem ? Kdo bo radi tega na škodi? Ali Bog? Ali cerkev? — Nikoli! Ampak Vi sami boste škodo trpeli.
Kako to? — Pbslušajte!
Bil je — pravi neka pesem — neki jetnik; edina tolažba v ječi je bil zanj pajek; njegovo delo je opazoval jetnik in si lajšal trpljenje. Pa pride ječar in opazi to »tolažbo" ubogega jetnika. Kaj stori ječar? Z živinsko škodoželjnostjo zmane pajka.
Tako delajo svobodomisleci
—	ali »odpadniki", če Vam je ljubše to imel — s človekom. Človeško življenje je namreč podobno ječi; edino veselje, edina tolažba v tej ječi, v tej »solzni dolini" je sv. vera, vera v Boga in v onstrangrobno življenje. Pa pridejo svobodomisleci in iztrgajo človeku iz srca vero v Boga in v večnost. In kdo je na škodi? Ne Bog, ampak oni, ki se dajo prem o t i t i od s v o b d n j a ko v.
Tudi sv. cerkev ostane! Saj je zidana na steno skalno, »in vrata peklenska je n e b o d o p re m agal a." Le poglejte v zgodovino! Vsako stoletje so se sovražniki sv. cerkve trudili, da bi razstrelili Petrovo »skalo", pa vselej so omagali — in »On, ki v nebesih sto I u je, se jim s m c ji".
Uprav zato, ker nimajo vere v Boga, delajo »svobodni misleci" vedno isti pogrešek: mislijo, da se da uničiti sv. cerkev; pa delajo račun brez Njega, ki je cerkev ustanovil in ji obljubil svojo pomoč »do konca dnf“. Vsled tega so še vedno bili osramočeni; cerkev pa je gledala, kako so drug za drugim padali v grob... Tudi zdaj se dvigajo svobodnjaki — v podobi socialnih demokratov, liberalcev, anarhistov in kompa-njonov — butajo proti »skali"sv. Petra: vse zastonj! Tudi oni padejo v grob...
To je nauk za Vas, zapeljani »odpadniki I" Zato pa — če niste že svobodni ( — brez) vsake misli: proč z vsem, kar Vas tira — v večen grob! s »Primorcem" in sličnimi listi! od njih proč, ki Vas učč krivih naukov, tudi če so dohtarji, učitelji ali občinski tajniki! Nazaj pa v cerkev, ki so v njej živeli in umrli Vaši očetje, pa bodite verni Lokvarji, pridni delavci, dobri očetje in sinovi! Naša je namreč bodočnost, ker z nami je resnica in zato z nami — zmaga. A. Plesničar.
župnik.
P. S. — V zadnjem mojem pisemcu g. Lebanu trnovskemu ste, g. urednik, naredili pogrešek v računu za prih. volitve na Lokvah ! Pravilen račun je tak-te:
+ (1 + O -= + 1. (ne (l - 1) = + 2.
2),
In to moram Vam pojasniti! Zdaj sta volila dva, katerih bo prihodnjič le eden smel voliti; zdaj nista volila dva, katera oba bosta volila prihodnjič. Ste razumeli ? Se nekaj! Če mi, g. urednik, daste še kak prostorček v »Pr. Listu", bom še kdaj okrtačil svo-
bodomiselno nez m is el nos t: — brez ozira treba pobijati volka, ki prihaja k nam v ovčji koži!
g Tatovi zaklali dva prašiča in Ju odnesli. Take vrste tatvin sc menda ne sliši vsaki dan, kakoršno so izvršili do sedaj neznani tatovi v noči od nedelje na pondeljek v St. Andrežu. Posestnik Zavadlav Jožef je redil dva mlada prašiča, kakor redijo tudi drugi kmetje. V nedeljo zvečer so ju zaprli v hlev, kakor navadno. Ko na Vseh Svetili dan hočejo hišni, kakor po navadi, dati prašičem jesti, ju ni bilo več v hlevu. V stelji pa so opazili sledove krvi na več mestih. Jasno je bilo koj, da so tatovi prašiča zaklali in ju odnesli. To se je zgodilo tako tiho, da ni noben domačih prav nič slišal. Prašičema so tatovi, ko so ju klali, naj-brže zvezali gobec, da nista mogla cviliti. Nekateri so se koj podali na sled tatovom, a do sedaj brez vspeha. Sodijo, da so to tatvino izvršili cigani.
g Trnovo. — V trnovskem gozdu, na novi cesti »Turški klanec — Bukovec", je 26. t. m. zadelo padajoče drevo dva delavca, 18 in 25 letna fanta iz Lokavca na Vipavskem; starejšemu je polomilo rebra in levo nogo, mlajšemu pa pretreslo možgane. Bila sta na mestu nesreče previdena in potem odpeljana skozi Ajdovščino v goriško bolnišnico; kako bo ž njima, tu še ni znano.
g Ozeljan. (N o vi zvonovi.) Dne 28. oktobra sta č. g. Stefan Kodrmac in blagorodni gospod Pran Špacapan sprem-ljevala prevoz novih zvonov iz (Jorice v Ozeljan. V Ozeljanu pred cerkvijo so zvonove sprejeli č. g. župnik Blazij Grča, starešinstvo, učiteljstvo, šolarji in gruča Občinarjev. Streii iz topičev in zvonenje starega osamelega zvona je pozdravljalo prihod dveh novih zvonov
Ko je došel voz z novimi zvonovi pred cerkev so ozellanska dekleta z venci opletle zvonove. Nato jih je pozdravila deklica učenka, potem je g. župan izrazil v imenu občine veselje, da so skoraj došli težko pričakovani zvonovi, ki naj oznanujejo mir in pričajo, da tukaj biva krščansko ljudstvo. G. nadučitelj Likar se je spominjal cerkveno skla-dovnega odbora, podžupana g. Fran Špacapana in župnika, ki so vsak po svoje pripomogli k nabavi novih zvonov.
Konečno je povzel besedo č. g. župnik, ki je med drugim omenil, da sta nova zvonova posvečena eden slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu, drugi sv. Ani. Iz tega je izvajal pomen zvonov, ki nas kličejo k izpol-novanju verskih dolžnostij. Obrnil se je tildi na šolsko mladež in jej naročal, da si ohrani v spominu današnji pomenljivi dan.
g Tatovi so poskušali svojo srečo na praznik Vseh Svetih v Oslavlju. Hoteli so ulomiti v hišo g. M. Božiča, trgovca istotam, a so jih še o pravem času odgnali.
g Nova vrsta krme. — G. Leban na Trnovem je iznašel novo vrsto krme za konje in vole. Ko namreč pripeljejo vozniki iz gozda težke vozove na Trnovo in ondi nekoliko počivajo, pa se vstopi g. Leban pred voz, vzame v roke »Primorca" št. 43, pa čita lačnim volom in konjem dopise od Voglarjev, z Lokev itd. — in voli in konji so siti. . .. Ben trovato! Priporočamo za patent!
Iz ajdovskega okraja.
a Kamnje. — K. S. Izobraževalno društvo v Kamnjah ponovi v nedeljo
7.	t. m. ob 4. pop. pri Rebku na Goričici predstavo z istim vsporedom kakor preteklo nedeljo.
a V nedeljo 7- t. m. se ustanovi v Črničah telovadni odsek »Orel". Na ustan. shod prihitijo tudi nekateri »Orli"
iz Vipavskega in Goriškega okrožja. Na zdar!
a Iz Batuj. — Zopet napad na »Orle". V nedeljo, dne 31. oktobra so se naši »Orli" vežbali v trobentanju in sicer v prav osamljenem kraju. Kar na enkrat je začelo iz nekega skrivališča padati debelo kamenje med nje. Naši »Orli" so se hoteli prepričati, kdo jih je napadel tei se previdno približali onemu skrivališču. In posrečilo se jim uloviti enega teh »junakov" kamenja. Čujte, kdo je bil ta! Ta je bil nek liberalec, katerega ime začenja s začetnima črkama K. A. in kateri se je že večkrat pokazal v tej olikani luči.
Dovoli, dragi prijatelj, da Te vprašamo, kaj od nas vendar hočeš, da nas tako surovo in še celo zavratno napadaš? Ali hočeš s tem pokazati liberalno oliko? Sram te bodi! Mogoče bi rad videl, da bi mi »Orli" zginili s površja? Toda na tem mestu Ti bodi povedano, da se bomo mi „0rli" širili kot spomladi cvetje ter smo gotovi, da pride še oni dan, ko se bode »Orlovska" himna razlegala čez grič in plan!
Več »Orlov".
a Dol-Otlica. — Kakor vidimo, je nagobčnik naši »skušnjavi" pomag;al. A velika torbica — nagobčnik — bi tudi prav prilegla našemu učitelju, »mohorju" vseh prošenj zastonj, oziroma za „štimo". Naznanjamo tudi spoštovanemu občinstvu, da imajo na Dolu liberalci veliko Žakljev otrobov na »vanc", in tudi petroleja; pravijo, da so hoteli napraviti ž njim luč in razsvetliti temo med Vipavsko dolino in (iolakom. Čudno, da si niso dovolili tega »špasa". No, na Čavnu je še prostor in minister Drejc od Kala, lahko pomaga spraviti otrobe na vrh. To samo svetujemo, ker slišimo, da je minister in njegov štab v zadregi, kaj bo z otrobi.
Iz tolminskega okraja.
t Zahvala. — Tistemu gospodu iz kraja moje prve sIuždc, ki me je blagovolil prijazno opozoriti na mojo petindvajsetletnico in mi brzojavno časti-tati, se tem potoni spodobno zahvaljujem ter mu v povračilo želim junaškega zdravja v težki službi.
Župnik Jož. Pabijan.
t Podmelec. — V nedeljo 31. oktobra smo imeli v našem kat. izobr. društvo predavanje. Predaval nam je naš znanec izza počitnic o nravnosti in nje pomenu v socialnem življenju. Udeležba je bila precejšna. Poslušalci so pazljivo sledili govoru g. predavatelja. G. govorniku kakor tudi S. K. S. Z. se zahvaljujemo in ju prosimo, da se nas še večkrat spomnita.	Odbor.
t PoljubinJ. — Po dolgem času smo imeli spet predavanje. Posetil nas je I. novembra naš mladi znanec iz Gorice, ki nam je že prešnje leto razložil Gregorčičeve poezije. Govoril nam je o nravnostnem življenju, katero je podlaga človeški družbi. Poslušalci, katerih je bilo približno kakih sto, so z zanimanjem sledili navdušenemu govoru. Imeli smo predavanje, ki je bilo kakor nalašč za naša dekleta, ki so prišla v polnem številu. Prav hvaležni smo S. K. S. Z., da nam je poslala takega predavatelja. G. govornika pa prosimo, da nas ne pozabi, kakor ne pozabimo mi njega.	Odbor.
t Iz Volč. Čudno se mi zdi. da ni še nikdo pisal v »Prim. 1." o volitvah pri nas. Boj je bil tudi pri nas hud, a vredno ga je bilo, ker smo agrarno-li-beralno stranko tako sijajno premagali. Jako značilno pa je za naše nazaj-na-naprednjake. da niso za prav iz svoje srede rojenega, velespoštovanega in visoko učenega gospoda Fona volili, marveč za propadlega Streklja. Tržanorn pa povemo, da oni od nas kmetov žive ter da je bilo neznačajno od njih, da
so volili za najvcčjcga /dražbarja in sovražnika našega stanu v slovenskem delu Goriške.
Dne 27. septembra t. I. smo se podali kakih 600 mož, fantov, žensk in deklet na sveto pot v Brezje. Pod vodstvom č. gg. kaplanov Tomšiča iz Tolmina in (iodniča iz Volč smo stopili na postaji Sv. Lucija-Tolmin na vlak ter se najprej peljali do Bleda. Tu smo sc podali v cerkev Matere Božje na otoku, kjer smo se pomudili nekaj časa. Potem smo se vrnili na postajo ter sc peljali v Otoče. V Otočah smo sc razvrstili v procesijo, ter odkorakali proti Brezju. Med potjo smo molili rožni venec in peli litanije Matere Božje. Do-spevši blizu cerkve so nam zadoneli zvonovi in z vzvišenimi čutstvi smo stopili skozi velika vrata v cerkev. Tu smo zapeli litanije in več Marijinih pesmi. Drugi dan smo opravili s/, obhajilo ter si potem ogledali cerkev ter nje krasno okolico. Okolo 9. ure smo sc vrnili na postajo Otoče. Tu smo stopili na vlak in kmalu potem smo bili na domači postaji Sv. Lucija-Tolmin, kjer smo se razšli.
(jospodoma voditeljima izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo in prosimo, da bi se tudi drugo leto zavzela za tako romanje.
Iz cerkljanskega okraja.
c Iz Zakojce. V ..Primorcu" št. 43 piše neki dopisnik, da so klerikalci odsvetovali nekemu starčku voliti z liberalci.
Opozarjamo dopisnika, naj dobro pazi, kaj piše, kajti ni izključeno, da mu ne bo treba dokazovati svojih laži na pristojnem mestu. Sicer pa radi priznamo, da smo pregovorili nekega 80 let starega moža, da se ni potrudil na volišče liberalcem v zasmeh. Kajti spominjamo se še dobro, kako so pred dvemi leti spravili nekega starčka na volišče z obljubami, da ga peljejo na volišče in nazaj in da bode z vsem prav dobro preskrbljen. Pripeljali so ga res na volišče. Ne vemo pa kako je bil z vsem „dobro“ preskrbljen. Vemo pa tudi, da so reveža po volitvah zapustili ter da je 4 dni po volitvah prišel peš in ves izmučen domov. Dopisnik piše, da smo možu rekli, da bo pogubljen, ako voli liberalno. To ni res, marveč smo mu rekli, da bode zapeljan, ker je znano, da liberalni agitatorji veliko obljubijo, izpolnijo pa nič. O tem se je tudi starček prepričal, ko je prišel čas odhoda na volišče. Mesto voza je prignal liberalni agitator enega osla brez vse oprave. Pa če bi bil pripeljal tudi najfinejšo kočijo, bi bil prav malo pristašev našel, da bi jih osel vozil. Pripomniti pa hočemo, če so liberalni agitatorji res tako zavedni, kakor jih opisujeta „Soča“ in ..Primorec", potem pa morajo pustiti starčke pri miru in jih ne na tak način smešiti pred svetom.
Toliko za danes. Če bode treba, pa priobčimo tudi imena in laži zakoj-skih liberalnih agitatorjev.
Domačin.
iz kobariškega okraja.
kb Drežnlca. — V nedeljo 31. p. m. je imel g. dr. Brecelj jako zanimivo predavanje v našem ..k. s. izobr. društvu". Kot zdravnik strokovnjak nam je naj-prvo izvrstno orisal alkohol, njega upliv učinek na človeka in še posebno posledice, katere provzroči na večjem alko-holistu. Ovrgel je z dokazi razne krive pojme o opojnih pijačah. Da bi le ostala in se utrdila med našim ljudstvom prava sodba o tem demonu.
Zatem smo slišali, kako svoje zdravje varovati. Pri tem pride v poštev seveda največ čist zrak. katerega se ne smemo bati.
Dobro nas je informiral, kako pomagati človeku v vseh mogočih nezgodah, katere se človeku neredko pripete ter o raznih strupeninah. To so stvari o katerih je naše ljudstvo zelo potrebovalo pouka, ker nima zdravniške pomoči tako pri roci, kakor kje drugje. Dolga snov, kaj ne, pa tudi interesantna; zatorej je kmalu potekel čas dveh uric, v katerem se je vršilo predavanje.
Ker pa ne moremo g. predavatelju poplačati njegovega truda, kličemo hvaležni poslušalci: „Bog Vam plačaj Vaše žrtve 1“
Dne 3 p. m. je priredilo naše društvo zabaven popoldan. Na vsporedu ste bili dve pesmi, dve deklamaciji: „Naš čolnič pogube otmimo" in ..Veseli pastir", komičen prizor »Čudna kupčija" in šaloigra ,.Zamujen vlak". Po priznanju gledalcev so vse točke častno rešili naši fantje; zatorej vsa čast jim, posebno tudi, da si v sredi težkega dela kaj takega morejo napraviti.
Sicer pa nočemo hvalnic peti, ampak le izkazati se, da ne spimo, ampak delamo, kolikor moremo s skromnimi močmi s katerimi razpolagamo sedaj. Da poročilo prihaja tako pozno naj nikdo ne vzame za zlo, ker, kakor znano, bivamo daleč pod Krnom.
Iz Kobariškega. — Dvojna mera. Nekega župana so preganjali in si* cer po krivici — (v Oorici je bil popolnoma oproščen). Pristojna oblast ga je takoj odstavila od županstva. Drugi je bil tudi v preiskavi radi hudodelstva, a še danes mirno opravlja svojo službo.
kb Iz Logov. Ložani, ki so vsi volili kandidate S. L. S., so po končanih volitvah praznovali zmago S. L. S. z odkritim veseljem. Topiči so pokali, zvonovi pritrkavali, vse zastave, kolikor jih imamo, so visele zunaj. Posebno je bodla nekatere zastava pri g. Gašperutu, ki je s svojim vplivom veliko pripomogel, da so Ložani, kakor zmeraj, volili neliberalne poslance. Čast mul
Da smo spili pri tej priložnosti volilci par litrov vina, menda nam ne bo nihče zameril — kakor se nam ne sme zameriti, da smo sklepali, kako bi se s pomočjo naših nonoizvoljenih poslancev obvarovali nepopisnih krivic, ki sc nam godijo, posebno od ene strani.
V tolažbo onim par liberalnim Bre-ginjcetn. ki pa še Breginjci niso, ki so zmagali pri ožji volitvi s pomočjo vasi Robidišče, bodi povedano, da noben Ro-bidiščan ne mara biti liberalec. Da niso liberalci, sledi tudi iz tega, ker njihova najbolj iskrena želja je, da bi se na Robidišču zidala — cerkev. —
V kratkem času bodo v Breginju, kamor spada tudi vas Logje, občinske volitve. Grozijo nekateri liberalci, da se bodo maščevali radi končanih deželno-zborskih volitev. Upamo, da jim Breginjci ne pojdejo na lini. Govori se, da bi bil prihodnji župan g. Lazar. Mož je gotovo sposoben, pa težko je verjeti, da bi županom volili moža, ki je hud liberalec, krčmar in na zadnje še domačin ni.
Iz sežanskega okraja.
s S Štjaka. — Zadnja „Soča" klepeta o strašni povodnji vina, ki je tekla o volitvah v župnišču. Potolaži se, znani dopisovflikovec, še tako hudo ni bilo kot nekdaj v Bergantovi kleti! Pravijo sicer, da je bilo toliko vina, da je v malnu v grapi zagnalo kolo, pa jaz tega ne morem verjeti, ker je že očka župan, Bergant, poskrbel, da ..gospod" nima toliko vina, saj mu je lansko leto vstavil prosto, biro.
Maže dalje v onem skrpucanem dopisku, da je nekdo našiii volilcev oneznažil sosedno hišo. Pojte se no solit! Ali vi, liberakki nimate človeških potreb? Ne bodite no smešni!
Kdo je bil pa bolj surov, ali do-tični pošteni čehovinec, ali hišni gospo-
dar, ki sliši tudi na ime Bergant, videli so lahko vsi navzoči. Ko bi bil „za-žigal" hišo v pravem pomenu ni se ga moglo surovejše napasti, kakor sc je zgodilo. Pa ker je bil naš volilec, zato tak hrup. zato tako blatenje! Ali ni res tako, dopišunče? Adijo, pa zdrav mi ostani!	Pevec.
s Smrtna kosa. — V Slivnem pri Nabrežini je umrl občespoštovani posestnik, g. Andrej Peric, ki je dosegel visoko starost 80 let. Pogreb, ki se je vršil na praznik Vseh Svetih je bil veličasten. Slivno ni še videlo takega mrtvaškega sprevoda, kar je bilo v dokaz, da je bil pokojnik spoštovan in priljubljen. N. p. v m.!
s ŠempolaJ. V Šcmpolaju sc je ustanovila deželna podružnica za zavarovanje goveje živine. Ta podružnica obsega občini Slivno in Šcmpolaj. Namen iste nam je obrazložil deželni re-vident Beka r iz Gorice. Začasnim predsednikom je izvoljen g. Kozin in a.
s Iz Gor. Branice. — Slučajno prišel mi je v roko zadnji ..Primorec", v katerem brca neto neznano človeče, kot osliček, ko ga pikajo sitne muhe, pove pa nc prav nič pametnega.
Ne oziral bi se na te vrstice, ko bi me ne stavil tam v zvezo z neko ccsto po Vrhu.
Resnici na ljubo in da bodo tudi Vrhovci spoznali, kaj da je na vsem tem in kje je pravo, izjavljam sledeče:
Res so prišli k meni možje iz Raše ter me prosili, da jim napravim prošnjo za ccsto. Kakor vsakemu rad postrežem, če le morem, sem tudi tem poštenjakom.
Da so pa vložili tudi Vrhovci, oziroma g. župan, prošnjo za cesto po Vrhu, o tem mi ni bilo’pičice znanega. Še le kasneje povedali so mi isti možje o tem. Torej jaz nisem kljuboval s svojo prošnjo za ccsto po Raši nikomur; pač pa sem popolnoma samostojno, nevede za gorenjo cesto, sestavil prošnjo.
Vrhovci, ne pustito se mamiti s takim zavijanjem resnice! To je samo volilna komedija liberalnih pristašev Bergantovih, ki se v zadnjem hipu upajo rešiti še s to vejo. Jih poznam! Ne boste kaše pihali!
Pač pa Vrhovci, če ste Vi prišli k meni, da Vam sestavini za Vašo cesto prošn o, rade volje sem Vam bil vstre-gel, ker boljši je kaka cesta kot nobena, še boljše pa obe, kakor ena!
Tako je in nič drugače! Vedite pa tudi, če bo g. župan še take brezmiselne vloge pošiljal deželnim odborom, kot je ona z dne 23. junija t. 1., pokvaril Vam bo — on sam — vse! Ali me razumete?
Braniški kurat Šmid. s Iz Povirja. Dne 25. oktobra so se pri nas vršile občinske volitve. Zmagala je S. L. S. Da bi videli, kako so se zbirali liberalci po gostilnah ter popivali pozno v noč. Kričali so, da sedaj mora biti njih zmaga; zapeljevali so ljudi ter jim ponujali kronce: pili bodete zastonj, ako bodete volili za liberalno stranko, so kričali ter hodili okoli po noči in po dnevu, da bi jih čini več spravili na svojo stran. Mnogo se jih je dalo zapeljati, ali zmagali vendar niso, ker se S. L. S. zvesti možje niso dali podkupiti s kroncami in dopjoni. Nismo obdržali nobenega shoda v krčmi, ker se naši gospodarji še dobro spominjajo, kaj se je zgodilo pred leti, ko je vladala liberalna stranka. Takrat je županoval ata župan in sedaj je mislil posaditi svojega sinčka na županski stolec. Ali ta se mu je spodmoknil.
Dobro si zapomnita ata župan in Vaš sinčko, da niso več tisti časi, ko smo se Vas bali; sedaj je ljudstvo bolj omikano in se ne bode več pustilo voditi za nos od Vas in Vašega sinčka ter od kravjih mešetarjev, ki so tudi sedaj mešetarili za županski stolec.
s Z BrJL I .etošnja trgatev se nam je prav dobro obnesla. Vinogradniki
niso nič manj vina napravili kot lani; in tudi vino nc bo slabše kot lani. Vreme za trgatev nam je bilo ugodno. Imamo večino sladkih trt in trgati smo končali še le sedaj, ko že sneg gore pokriva.
Torej vabimo naše znance, odjemalce, druge vinske kupce, da pridejo k nam, da si nakupijo dobre kapljice. Ob enem sc priporočamo znancem na Kranjskem. Naj se nikdo nc ustraši naših poti, ker so sedaj vse prenovljene in sc lahko po njih vozi, kakor na vsaki lepi cesti. Torej le na Brje! Tam se dobi dosti dobrega vina.
Drobtinice.
monelik umira. — Iz Adis Abcbc, glavnege mesta Abesinije. je došlo poročilo, da sc cesar Menelik nahaja v zadnjih trenotkih svojega življenja.
Ruska carska rodbina. — Ruski carici se je zdravje zboljšalo. Carska rodbina se poda 28. decembra v Petrograd.
Nesreča v dvorni operi. — Pri
skušnji \Vagnerjeve opere ..Neistersin-ger" v dvorni operi je padel naDunaju na oder velik tram ter zadel ravnatelja Wein-gartnerja. Ravnatelju je tram zlomil nogo, nekega pevca pa občutno ranil.
Iznajdba Astrljoa v Ltndona. —
V	Londonu je vzbudila veliko zanimanja iznajdba nekega mladefa avstrijskega tehnika, inženirja Jarša, ki bo provzročila velik preobrat v tehniki razsvetljave. Iznašel je namizno svetilko, v kateri bi se mesto petrolej! rabil nekak gorljiv kamen, ki daje uči za šest sveč. Ta razsvetljava bi bila cenejša kot petrolejska. Iznajditelj se scda| bavi s
Krojaška zadruga
GORICA
P. n.
Povodom pričete jesenske in zimske sezone dovolj ujem si Vašemu blagorodju udano naznaniti, da so nam došle že vse zadnje novosti
madnega blaga
kakor volne, flanele, forštaj-ne in razno drugo blago. Dovoljujem si, Vas radi tega prositi, da nas počastite z Vašim cenj. obiskom in si ogledate vse novosti, ali pa blagovolite naročiti vzorce kateregakoli blaga, koje Vam pošljem rado volj no franko na dom, da se prepričate o naši krasni in najmodernejši izberi.
Nadejajese blagohotnega vpoštevanja te prošnje, bi-lježim odličnim spoštovanjem
Teodor Hribar.
tem, da izdela podobno svetilko s svetilno močjo dcsetili sveč. Stroški te razsvetljave bi znašali na teden s povprečno uporabo treh ur na dan samo pet vinarjev. Iznajditelj namerava v kratkem času razširiti med svetom svojo Iznajdbo.
Deželne govedorejske razstave.
(Konec.)
V Bovcu so dobili darila za bike Muznik Miha iz Srpenice 40 K, Mrakič Andrej iz Dvora 20 K in Kavs Anton iz Pluženj 20 K; za krave: Kavs Ant iz Pluženj 40 K, Hosner Andr. iz Bovca .10 K, Mišič Fran iz Dvora 20 K, Kenda Fran iz Dvora 20 K in Kravanja Ivan iz Čezsoče 20 K; za junice: Kravanja Ivan iz Bovca 30 K. Kravanja Matija iz Bovca 20 K, Šulin .Josip iz Bovca 15 K in Gasperčič Ana iz Čezsoče 15 K. Vrh tega se je oddalo pet nagrad po 10 K.
Dne 19. oktobra t. I. je bila razstava v Kanalu za kanalski sodni okraj. Razstavljeno je bilo okolu 60 komadov goveje živine, bikov, krav in junic. Razstava je pokazala, da se tudi v tem okraju živinorejci živo zanimajo za napredek v živinoreji, ki je glavni vir dohodkov taniošnjim posestnikom; a napreduje se, žal, — prepočasno, čemur so krive krajevne razmere. Mnogo občin nima zdrave pitne vode, ki je živini istotako potrebna kakor ljudem. Ves okraj je gorat in manj priležen za vzgojo lepe živine nego dolinski okraji. Slabe poti tudi ne pospešujejo živinoreje, in marsikateri posestnik ima doma lepo živinče, katerega ni prignal na razstavo, ker je preoddaljen od Kanala in se boji slabih potij. Žal, da je tudi v zadnjih letih pomanjkanje krme zelo oviralo napredek na tem polju. A ni dvoma, da malo po malem pridemo tu v tem okraju do zaželjenega cilja. Komisija ni priznala v tem okraju sicer nobenega darila, marveč le nagrade in nekoliko odškodnine za pot oddaljenim posestnikom; a to naj živinorejce v tem okraju nikakor ne plaši, marveč le iz-bodbuja k večjemu naporu v dosego namere.
Na dan 20. oktobra se je vršila pa razstava na Cesti pri Sv. Križu na Vipavskem. Ta razstava je bila svedok, da Vipavci v tem sodnem okraju hitro napredujejo in razumejo važnost dobre živinoreje.
Jako dober utis je napravila na vsakega dejstvo, da je bila vsa živina čista in snažna, kar kaže, da razumejo živinorejci v tem okraju, da je snaga tudi za živino velike važnosti. V obče pa je bila komisija z razstavo zelo zadovoljna. Posebno so ugajale razstavljene junice, ki bi delale čast vsaki deželni razstavi. Tudi krave so bile lepe, le biki niso ugajali. Tudi tu se čuti potreba, da se pomaga živinorejcem s tem, da se uvedejo lepi plemenski biki. C. kr. kmetijskemu društvu se to najtopleje priporoča.
Za junice so dobili darila: Kosovel vd. .Josipina iz Črnič 30 K, Ravtar Fran iz Kamenj 25 K, Kerševan Ivan iz Črnič 25 K in Pirjevec Leopold iz Sela 20 K; za krave je dobil Vodopivec Janko darilo 25 K. Inače je bilo oddanih 5 nagrad za bike po 10 K, 3 za junice po 10 in 4 po 5 K in ena nagrada za krave po 15 K in 6 po 10 K.
„ Odmevi šlrajka.
[j, (Izvirna poročila iz Ajdovščine.)
>n	(Dalje.)
t
Jaklič.
Tudi on je 17. maja 1908 za dr. Mandičem ponavljal doslovno : »Nismo proti veri. Pa tudi ne, da koga tiramo k veri". Iz njegovih ust veljajo te besede
toliko, kolikor iz ust dr. Mandiča. Pa pustimo vse to! Dati mu moramo čast, da se je on edini drznil, nastopiti proti Škerlju. Sicer Jakliča niso pustili govoriti, vendar pa je izrekel, da ni prav, da se politika uvaja v organizacijo. Govorniški oder je moral zapustiti. V privatnem razgovoru z Rayerjem pa je priznal, da je liberalec. V razburjenju človek marsikaj stori, kar pozneje obžaluje. Iz tega ozira moramo presojati tudi vse, kar je na shodu in pozneje na kolodvoru počel. Delavci mislijo, da je bil vznevoljen, ker se je kadilo samo dr. Mandiču. Slabega človeka to seveda boli. Ker pa on v vednem stiku dobro pozna „nar. delavsko organizacijo", bo pač najbolj vedel, če sc bo izpolnilo njegovo prerokovanje: „V enem letu bo hudič vzel vso organizacijo".
Urar Vadnjai, notar Lokar.
Prvi je najstrastnejši liberalni agitator v Ajdovščini. Ž njim si je Rayer dal v Sturiji najslabše spričevalo. Češe dostavimo, da je notar Lokar, prva »narodno-napredna" kapaciteta v našem okraju, v zadnjem času postal nadzornik konsuina, mislimo, da smo, kar tiče osebe, povedali vse. Te osebe so nam poroštvo, da N. D. O. v našem okraju ni strokovno delavska stranka, ampak popolnoma liberalna. Po osebah, ki jo vodijo, moramo presojati njo samo. In zato smo se oseb dotaknili v toliko, kolikor treba, da vemo, pri čem smo.
(Dalje pride).
Za kratek čas.
Dekla z dežele. Gospa: „Za božjo voljo? Kaj si vendar naredila s parketom?" Dekla: „S peskom sem ga posula, ker mi je preveč polzelo."
V letovišču. Gospod (prišedši v deževnem vremenu v letovišče, krčmarju): „Za božjo voljo! Kadar pridem v Vaš kraj, vselej dežuje. Ali pri Vas vedno dežuje?" — Krčmar: „Kaj še. Samo po leti dežuje pri nas, po zimi — sneži!"
Bistroumnost. Gospod slugi. „Če pride g. Nekdovič, reci, da nisem doma!" Sluga: „Kaj mu pa rečem, če ne pride?"
Kdo je prešič? Sosed A.: „Ti si zares prešič — pušiš, nosljaš (šnofaš) in morda tudi čikaš!" — Sosed B.: „0, to pa že ni resnica! Temveč ti si prešič; ker prešič tudi ne puši, ne noslja
in gotovo tudi ne čika!"
____________
Loterijske Številke
30. oktobra.
Dunaj.............. 83	78	2	19	54
Gradec............. 47	38	42	55	6
Oznanilo.
Podpisani uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril
ICO
v Mirnu št. 126,
v kateri bodem izgotavljal obleke za moške točno po meri. Cene solidne. Postrežba točna.
Za obilna naročila se toplo priporočam udani
Karol Vižintin,
krojaški mojster v Mirnu št. 126.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlie in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
za učence slovenskih ljudskih sol, zložil Danilo Faigel, I. zvezek, izdaja za organiste 1 K 20 vin., izdaja za učence 40 vin., ki je potrjena od naučnega ministertva in priporočena od e. kr. okrajnega šolskega sveta v Sežani, se dobi v trgovini A. Likar v Semeniški ulici v Gorici.
Več čevljarskih -€>€> pomočnikov
= sprejme takoj v službo =
Frančišek Kuk,
čevljarski izvedenec v Podmelcu.
Delavnica cerki/enih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban
Gorica, Hagistratna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franko
— urar c. kr. državne zeležnice ==
v GORICI, Gosposka ulica št. 25.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo slaroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici šl. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam ločno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
mizarska
s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna ** dela za stavbe.
štev. 3124 Op.
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil III. Meta, t. j. mesecev
julija, arpla ia septembra 1908,
začne v
ponedeljek, 6. decembru 1909,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pen-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne.
Ob sredah in sobotah meseca decembra bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 5. pop.
V Gorici, 26. oktobra 1909.
01 raruatEjjstva zastavljalnice.
Zahvala.
O priliki smrti našega nad vse ljubljenega očeta
j/Cndreja Peric
nas veže dolžnost, da na tem mestu izrečemo svojo srčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter dobrini domačinom, ki so v tako velikem številu spremili truplo pokojnikovo do kraja večnega počitka. Zahvaljujemo se preč. gg. duhovnikom, šolskemu vodstvu in domačim cerkvenim pevcem, ki so s pomočjo pevskega zbora »Nabrežina" peli žalostinke v cerkvi in na grobu pokojnika. Hvala srčna vsem sosedom iz Nabrežine in Slivnega ter iz drugih oddaljenih krajev.
V SLIVNEM, 2.'novembra 1909.
Družina Peric.
  ---------------------------
V^^SIovenska manufaktuma trgovina
3Fr« Mri
GORICA — Raštelj 16 — GORICA*"'
pri, oroč slavn mu občinstvu svojo veliko zalogo rasnovrstivga   oblačilnega blaga po najzmernejših eenah. ■.......——
Postrežba točna in solidna! ~w*
P
Prosiva zahtevati listke!
B
»d
03
h
bfi
eS
0
O
a
o
h * O
a H
h
O
N
O
h
k
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC l ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkhsto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja.
nizke, solidna |M»*tra$ba!
EllO krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s po trdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
|	Prosiva	zahtevati	listke!
P90CXXXXX3Q00G00eXXXXXXX3G:XXXX:
^ Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Trskir.o (' ttkfifevo jetrno olje Posebno sreoatvo preti prs im boleznim In splošni telesni slabosti, iivrna »teklica tega olja na, revno' mene barve po K 140 bele barve K 2.
Trskino želejnato jetrno olje.
Raba tega olja je sos ebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežni narave. Trskino jetrno olje se železnim jodeeem.
S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki,
golSe, malokrvnost itd. itd.
(Vpn i*ne	<*p j;- 1 kr«!nn 40 ’(r'a' i<’v.
OPOMBA. Olje. katerepa naročam direktno iz Norvepjje, preišče se vedno v mojem kem. laboratorju predno se napolnijo steklenice, /ato 7.a-moreni jamčiti svojini čč. odjemaleem glede člstote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
CrintofoIettijevH pijača i« kine in železa.
Najboljši pr pomoopk pri zdravljenju s trsklnlm oljem
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
i
T
k
JMa^rcauilo.
„Centralna posojilnica rcisistrovana zadruga z onicjCI1 o zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4 V o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5\\ (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron
2	kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
1
1
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
delavnico. =
Izvršujem točno iu pošteno po naj-novejšili vzorčili. Pričakujem obilnega naročila in bilježim
z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULKiOJ,
krojaški mojster
ulica sv. Antona 12, GORICA.
Novodošlo blago za
NASTOPNO SEZONO
se vdobi po zmernih cenah v delavnici in. trgovini z gotovimi oblekami
M vr,
«1 “S*
W >N
m
za vsaki stan.
£ Odlikovana pekarija ^ in Hlariftlčarna ^
| K. Drasčik
0 v Gorici na Kornu
(v lastni hlll)
Izvršuje naročila vsakovrstnega peelva, torte, kolače za birinanoe in poroke, pinco itd. 1’rodaja različna tina vina in likerje na drobno ali ori«. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu, (lene jako nizke.
♦
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Ra&tela hiš. itv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najeeneje kupovališče nirnberškeRa ln drobnega lila«.iter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščino sa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne Čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Odvetnik
dr. FELIKS KOVEČIČ
ima, svojo pisarno
v Trstu, Via S. Nictlo šij.
Nova slovenska trgovina!
Podpisani priporoča svojo veliko moderno zalogo pravih švicarskih žepnih, stenskih, salonskih in bu-dilnili ur, pravih gramofonov, dalje verižic, prstanov, uhanov, priveskov itd. v zlatu in srebru vse po jako zmernih cenah.
Popravila Izvršujejo se točno in ceno.
—	Vsaka ura sc Jamči eno loto.
Aleksander Ambrožič.
urar in trgovec
v (Joliči, Tekal Išče Joh. Verdija 2(5
SE
POSLUŽUJTE
SOLIPNE TRGOVINE
ZNAN