GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Pb»a'">w»! ?kvo(9 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling KOROŠKI SLOVENCI SO EDINI NAROD V EVROPI, KI MORA ŠE VEDNO ŽIVETI POD GER-MANIZATORICNIM PRITISKOM IN TO KLJUB TEMU, DA SE JE 7. OROŽJEM V ROKI BORIL PROTI NACIFAŠIZMU! i t^tk m. CELOVFC, V PETEK 2. IV. 1948 ŠTEV. 18. M M) Maršal Tito o odnosih med Jugoslavijo je obiskala skupina indu atrijskih, kmetijskih in kulturnih delavcev iz Italije. Delegacija se je mudila najprej v Istri, nato pa je potovala v Zagreb in Beograd, kier jo je sprejel predsednik jugoslovanske vlade maršal Tito, ki je ob tej priliki v svojem pozdravnem govoru dejal: »Pozdravljam vas, dragi prijatelji, in želel bi slišati vaše vtise iz Istre. Mislim, da ste se mogli prepričati ne samo v Istri, nego na vsej poti do Beograda, da ima italijanski narod v jugoslovanskih narodih svojeg., prijatelja, ne pa nasprotno, kakor hočejo to nekateri prika zovati. Nova Jugoslavija Je zasnovala svojo zunanjo politiko v pogledu odnosov do posameznih sosednih držav na popolnoma drugih osnovah, kakor je bil to primer v stari Jugoslaviji. Nova Jugoslavija je že dosedaj dokazala, da želi živeti v najboljših odnosih z vsemi sosednimi narodi, vključujoč v to tudi italijanski narod. Zato se mi vsi veselimo, da ste smatrali za primerno, priti osebno v Jugoslavijo, da vidite mali del, kjer živi italijanski narod skupno z našimi narodi, da vidite, kako živi in spoznate, kakšen je pravzaprav odnos do italijanske narodnosti, do italijanske narodne manjšine. Govorim vam o tem zaradi tega, ker je danes noložai takšen, da marajo bltt demokratične sile v vsaki državi posebno tesno združene in pobijati vsako propagando voinih hujskačev, vsako propa-gando, ki bi podpihovala šovinizem v narodih in med narodi. Mi tu v Jugo slavili spremljamo z velikim zanims-n!em napore demokratičnih sil v Ital it!, da ustvarilo sebi boljše življenje in one mogočno tiste reakcionarne sile. ki ogra-žaio pravice, neodvisnost in svobodo italijanskega naroda. Evo v zadnjem času, ko ste bili na po tu, se je začela neverjetno podla gonja proti Jugoslaviji. Sami pa ste se mogli prepričati, da je laž vse tisto, kar oni pišejo in pripovedujejo o tem, da je ba je vsa jugoslovanska meja zasedena z vojsko, ki samo čaka, da vkoraka v Trst, Jugoslavijo in Italijo da je meja načičkana z nekakšnimi V 1, V 2 itd., ki samo čakajo, da izstrele svoje rakete proti Italiji. To je samo volivm trik in poskus, da se neti mržnja italijanskega naroda proti Jugoslaviji, da se zavedejo ljudske množice in oslabi Ljudska fronta v Italiji za časa volitev. Nov in nenavaden volivni trik je tudi tako imenovana izjava ameriške, francoske in britanske vlade o tem, da le treba Trst izročiti Italiji. Niso pomišllali dati tako izjavo kljub temu, da so poleg Sovjetske zveze, Jugoslavije in Italije tudi sami podpisali mirovno pogodbo, za katero so se sporazumele vse države podpisnice, da predstavlja edini načii^ zagotovitve miru v tem delu Evrope. Uporabili so to zvijačo, upajoč, da bodo na ta način pritisnili na demokratične sile in jim onemogočili, da strnjeno bra nijo svojo svobodo in neodvisnost in da one, ki so nepoklicani prišli v Italijo, odstranijo iz svoje dežele. Oni zelo dobro vedo, da se mirovne pogodbe ne morejo enostransko menjati Čez noč, in bo- dite prepričani, da ne mislijo iskreno tega, kar govore. To je samo zvijača, da bi prevarili italijansko javnost, prevalili italijansko ljudstvo, da bi zmagala reakcija, a ne demokratične sile. Ko smo mi v času, ko pogodba še m bila podpisana, ko se je šele sestavljala, poskušali, da na zares demokratičen način rešimo vprašanje Trsta, so oni to a priori odklonili in so bili proti temu. Tudi danes so prav tako proti temu. Vse tisto, kar bi moglo razdvajati italijanski narod od Jugoslaviie, lahko rešijo samo demokratične sile Italije in narodov nove Jugoslavije, in to v bodočnosti, ko bo italijanski narod zares gospodar svoje usode, ko bo sam upravljal svojo državo brez vsakega varuštva in vmešava nja od zunaj. Ne torej ameriška mornarica v italijanskih lukah, ne prazni načrti Marshalla itd., temveč svobodna volja italijanskega naroda lahko reši skup no z narodi Jugoslavije vse probleme, bi bi ovirali njihovo mimo sodelovanje Demobilizacija - dokaz miroljubnosti SZ Po sklepu prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze bo v teh dneh končana demobilizacija vseli starejših letnikov, ki so še ostali v sestavu Sovjetske armade. V sklopu Sovjetske armnde bosta ostala v glavnem samo še letnika 1928 in 1927. To je po končani vojni žo peta demobilizacija v Sovjetski zvezi. Dve, ki so vključevale vse letnike do 1916 ter viso-košolce, so izvodil že leta 1945. Leta 1946 so bili demobilizirani letniki 1916 do 1922, lani pa letniki 1923 do 1924. Komentator lista »Moscow Newsc primerja demobilizacijo v Sovjetski zvezi z nedavno Trumanovo zahtevo po uvedbi vojaške obveznosti v ZDA in piše: Diske iiudstvo se koti za svobodo Radijska postaja Svobodne Grčije je objavila naslednji razglas demokratične vlade Svobodne Grčije na grško ljudstvo ob obletnici upora, ki se je začel 25. marca 1821. za osvoboditev izpod turškega jarma: , »Začasna demokratična vlada Svobodne Grčije pozdravlja grško ljudstvo in njegovo demokratično armado, ki nadaljuje slavni boj junakov iz leta 1821. 'Zvesto tradicijam svojih prodnikov iz leta 1821. se grško ljudstvo tudi sedaj Junaško bori za Bvobodo in samostojnost Grčije. Tudi danes se bori proti tujim Zavojevalcem in spet jo proti njemu »sveta aliansa«: svetovnega imperializma z ameriškimi imperialisti na čelu. Tudi danes se bori proti domačim hlapcem in izdajalcem, zato pa so na njegovi strani simpatije vseh demokratičnih narodov. Kakor tedaj, bo zmagalo grško ljudstvo tudi sedaj, ker se bori za pravično stvar ?-a svobodo, samostojnost in mir. Na razvalinah, ki so jih nakopičili tuji za-suznjevalci in domači izdajalci, bomo Sladili svobodno, samostojno in srečno •Grčijo, s čimer bomo izpolnili prisego junakov iz leta 1821.c * ^ * ho v ni poveljnik demokratične ar m;ule general Markos je izdal ob 127-letnici vstaje v Grčiji naslednji dnevni ukaz: »Nova angloameriška okupacija ruši in uničuje našo domovino ter je prisilila naš svobodoljubni narod, da je znova zgrabil za orožje, ter izpremenil gore in doline, mesta in vasi v velikansko taborišče borcev za svobodo, ljudsko demokracijo in neodvisnost. Angloameriški osvajalci in podkupljena monarhofaši-stična vojska organizirajo pod poveljstvom Američana Van Fleeta novo ofen živo proti demokratični armadi, ki se !e že pričela v Epiru in v nekaterih drugih krajih. Toda nove zmago demokratične armade na Peloponezu in v Epiru ter osvojitev Xantija, borbe naših borcev nekaj kilometrov pred Atenami ter junaška dejanja naših samostojnih borcev in diverzantskih 'oddelkov so najboljši odgovor angloameriškim imperialistom, ki skušajo iztrebiti grški narod. Grška demokratična armada, ki nadaljuje z letom 1821 ter dosega uspeh za uspehom, bo osvobodila Grčijo. Pozivam borce in voditelje grške demokratične armade ter vse ljudstvo, naj z vsemi silami udarjajo po sovražniku do končne zmago,« »Enostavna primerjava teli dveh dej štev zadostuje, da vidimo, kdo vodi jx>-litiko trajnega miru ter prijateljskega sodelovanja med narodi, in kdo kuje eksDanzionistične načrte. Po demobilizaciji starejših letnikov bosta v sovjetski armadi v glavnem dva letnika, 1926 in 1927, to so mladi možje, ki služijo svoj normalni vojaški rok. Ali je mogoče najti boljši dokaz za miroljubne težnje sovjetske države, kot je sestava in odločna redukcija številne moči sovjetskih oboroženih sil? Nedavni demobilizacijski ukrepi so nadaljni dokaz modre in plemenite zunanje politike ZSSR, ki stremi po zagotovitvi trdnega in trajnega miru med deželami ne glede na nasprotja v gospo darskih sistemih in svetovnih nazorih. Miroljubne namene Sovjetske zveze je jasno razločiti tudi v ostrem zmanjšanju izdatkov za njene oborožene sile. Dočim so pred vojno leta 1940 znašali izdatki za oborožene sile okrog eno tretjino državnega proračuna ZSSR, so bili v letu 1946 omejeni na 23 9 odstotkov in v letu 1947 na 18 odstotkov. Letos kaže delež vojaških izdatkov v proračunu ZSSR nadaljni padec na zgolj 17 odstotkov državnih'izdatkov. V primeri z lanskim letom so bile dotacije sovjetske države za oborožene sile znižane za 2.5 milijard rubljev v letošnjem letu. Kako drastičen kontrast k temu je položaj, ki vlada v ZDA! V letu 1940 so znašali izdatki ZDA za vojsko 1 milijardo dolarjev. V naslednjih proračunskih letih so se vojni izdatki zvišali na 2 milijardi 339 milijonov dolarjev in v letu 1947 so dali 21 milijard dolarjev za ar mado, mornarico in obalno, obrambo. V svojem poročilu »Militarizacija Amerike« izjavlja Narodni svet za pobijanje obvezne vojaške službe, da bo z uvedbo programa splošnega vojaškega vežbanja nad 5 milijonov ljudi stalno pod vojaškim poveljstvom ZDA. Tudi v Veliki Britaniji, poudarja ko mentator, so določili za vojno velikanske vsoto. Ne glede na veliko pomanjkanje delovne sile je imela Britanija uii- V zadnjem času, dragi priiatelji, moremo slišati, kako si razni reakcionarji zapadnih velesil prizadevajo, da bi v tem delu Evrope ustvarili žarišče nov'h napadalnosti, da ustvarijo večni nemir. Toda italijanski narod, — o tem som globoko prepričan, — želi samo mir n lečenje ran, ki so mu bile zadane v vojni zaradi delovanja protiljudskih režimov Mussolinija in drugih. Še bolj že-: Hmo mir mi, ki smo prav posebno izkusili, kaj pomeni vojna, kaj pomeni vojno razdejanje. Narodi Jugoslavije žele /. narodom Italije živeti zares v najbolj prijateljskih in najboljših odnosih. Ko se boste vrnili, izročite to sporočilo naših narodov demokratičnim silam ;n vsemu italijanskemu narodu. Recite jim, da narodi Jugoslavije žele samo mir in naj. italijanski narod ne verjame nobeni propagandi, nobenim pripovedkam, nobenim klevetam. Med narodi Jugoslavije in narodom Italije, ki bodo morali večno živeti drug ob drugem, ne more biti nobenih nesporazumov, če bodo oni sami odstranili vse, kar ovira n ih hovo sodelovanje. Recite jim šo to, da bodo narodi Jugoslavije vedno prinravt Ijeni reševati na najbolj prijateljski na« čin vsa vprašanja, ki bi se mogla pojaviti med obema državama in ki bi moc1« ovirati njihov pravilni in miren razvoj, v prijateljstvu in sodelovanju med narodi obeh držav. Naša želja je, da ve te ves itelijanski narod. lijon vojakov več pod orožjem lansko leto kot v letu 1939. Mir in stabilnost se še nista povmjla na svet, je s patosom izjavil Truman v svojem govoru, ki je mrgolel napadov na Sovjetsko zvezo, nadaliuje komenta-t tor. Vendar pa življenje zopet in zopvt potrjuje, da ni iskati razloga v Sovjetski zvezi, če se mir in stabilnost še nista no« vrnila na svet, kakor je dejal Trumam Sovjetska zveza ni nikdar ogrožala nh kogar in tudi ne bo. V razliko z ZDA ne zateguje ZSSR sveta z mrežo vojaških oporišč, razpostavljenih na razdalji tisoč kilometrov od njenih državnih meja. Vi razliko z ZDA Sovjetska zveza ne poveš čuje temveč zmanjšuje število mož p »d orožjem. Dočim člani vlade ZDA, ki predstavljajo vojaške in bančne interese, kot je izjavil Wallace. podpihujejo vojno histerijo, vladu v ZSSR popolna mirnost. Sovjetsko ljudstvo je povsem zatopljeno v svoje miroliuhno konstruktivno delo in uspešno izpolnjuje svo'o povojno petletko ter z zaupaniem zre v bodočnost. Znano mu je, da narodi vsi li dežel ne želijo vojne, da milijoni preprostih ljudi, kakor je izjavil Josip Stalin, čuvajo mir. Sovjetska država, ki je od vsega za-: četku pozivala na mir med narodi, le ves čas svojega obstoja neomajno vo li« la politiko miru in prijateljskega sodci«-: vanja z drugimi deželami. Nadaljni« omejitev številčne moči oboroženih -il ZSSR ponovno potrjuje, da bo Sovjetska zveza lojalno vodila to edino pravično in daljnovidno politiko, ki se po vs< m sklada z interesi sovjetskega in vsega preprostega ljudstva po vsem svetu.« LJUDSKA FRONTA V ROMUNIJI JE ZMAGALA Rezultati volitev v romunsko ljudsko skupščino so sledeči: Oti skupno 8,417.467 volivnih upravičencev jih je glasovalo 7,663.375. Od teh glasov j h je bilo 194.385 neveljavnih. Glasovani« se ni udeležilo devet odstotkov. Demokratična ljudska fronta je dob!'a 6.958.533 glasov, neodvisni 248.0C5 glasov, narodno liberalna stranka 214.521 glasov in demokratična kmečka stranka 50.871 glasov. štev. 18 (lil) Tako prodajajo in kupujejo kmetje v novi Jugoslaviji Te dni se jo po vsej Jugoslaviji pričelo vezano trgovanje v smislu uredbe, ki jo je izdala vlada FLRJ. Ta uredba ureja prodajo kmetijskih pridelkov po takozvanili vezanih cenah in nudi kmetom pravico do nakupovanja industrijskih izdelkov po nižjih enotnih cenah. Trgovina po vezanih cenah ima velik pomen za preskrbo delovnega ljudstva na deželi in v mestu in za splošni dvig življenskega standarda. V svojem bistvu je to poseben sistem izmenjave izdelkov in pridelkov med mestom in deželo na podlagi pravičnega vrednostnega razmerja, ki zagotavlja-kmetu, da dobi pri enaki količini pridelkov za okrog 12‘AI več industrijskega blaga kakor pred vojno. Nova vezana trgovina nudi kmetu velike prednosti. Kmet dobi nujno potrebne industrijske izdelke pri svoji zadrugi po nizkih in stalnih cenah, prav tako lahko proda kar svoji zadrugi pridelke po v naprej določenih cenah. Vezana trgovina poteka brez privatnih posrednikov in prekupčevalcev, ki so vedno špekulirali in živeli na račun delovnega kmeta. Trgovina po vezanih cenah jpa tudi omogoči pravilno obdavčenje kmeta, saj ima kmet, ki proda svoje pridelke po vezanih cenah, mnogo nižjo davčno osnovo kakor enak kmet, ki proda iste pridelke na prostem trgu po višjih cenah. Pri nižji davčni osnovi pa je tudi odstotek dohodnine po lestvici manjši. Pri vezani trgovini velja osnovno na Čelo, da lahko prodajajo po teh cenah svojo pridelke samo kmetje pridelovalci in kmečke delovne zadruge. Po vezanih cenah pa so upravičeni nakupovali pridelke predvsem kmečke nabav-Jjalne prodajne zadruge ter okrajne zadružne poslovno zveze, poleg za to določenih državnih odkupnih podjetij. Tudi industrijsko blago lahko po nižjih enotnih cenah kupujejo samo tisti kmetovalci (kmečke delovne zadruge), ki prodajajo državi svoje pridelke po vezajih cenah. Zato je določeno, da prodajajo le kmečke zadruge in njihove poslovne zveze industrijsko blago po nižjih enotnih cenah tistim kmetom, ki pred-tože bone kot potrdilo, da so državi prodali svoje pridelke po vezanih cenah. Izbira industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah je tako velika, da si kmetje lahko nabavijo vse potrebščine. KmQf, ki*proda svoje pridelke državi, lahko do višine vrednosti prodanih pridelkov prosto izbira in kupuje potrebno Industrijsko blago v zadrugi ali trgovini kadružne poslovne zveze. Ker je mnogo kmetov, ki pridelujejo pretežno industrijske rastline in imajo m prehrano premalo žita in drugih kmetijskih pridelkov, Zato je določeno, ♦la lahko taki kmetje, ki prodajo industrijske rastline po vezanih' cenah, nakupijo potrebno žito ali druga živila po mjih enotnih cenah. V vsakem primeru pa velja načelo, da kmet ne more nakupiti v vezani prodaji več industrijskega, blaga ali živil, kakor za svojo potrebe (ne morda za nadaljno prodajo). SPI) "Edinost priredi v nedeljo, dne 4. aprila 1948 ob 14. uri v Bilčovsu pri )drajcu kulturno prireditev z igro Rov-iek Andrejček . ■Sodelujejo tudi pevci in tamburaši! MLADINI SLOVENIJE Mladina Slovenske Koroške je po slala ob mladinskem tednu mladini Slovenije naslednjo brzojavko: Ob priliki mladinskega tedna vsa mladina Slovenske Koroške borbeno pozdravlja bratsko mladi no svobodne domovine. POZM za Slov. Koroško. V brzojavki, naslovljeni na Svetovno federacijo demokratične mladine pa pravi: »Zveza mladine za Slovensko Koroško, ki z vso napredno mladino sveta praznuje mladinski teden z delom in borbo, pošilja Svetovni mladinski federaciji ob tej priliki svoje najiskronojše in borbene pozdrave.« Taka omejitev je razumljiva in upravičena.. Kmetje pridelovalci in kmečke delovne zadruge prejmejo ob prodaji pri-i le] ko v po državnih vezanih cenah poleg v denarju ludi posebne bone v enaki vrednosti. Na podlagi teh bonov kmet lahko kupi v zadružni trgovini industrijske izdelke po nižjih enotnih cenah. Kmet, ki na podlagi teh bonov kupuje industrijske izdelke, mora v protivrednosti kupljenega blaga po nižji enotni ceni oddati ustrezajoče število bonov. Bone mora seveda oddati le pri nakupu tistega blaga, ki se prosto prodaja. Če bo n. pr. v zadrugi kupil za 800 din blaga in bo predložil bon za 1000 din, mu bodo odrezali 8 kuponov po 100 din, ostanek bona pa mu bodo vrnili in bo lahko z njim pozneje kupil potrebno blago. Bon velja le skupaj s potrdilom, ki se glasi na ime dotičnega kmeta. Ker sme industrijsko blago kupovati po niž jih cenah le kmet, ki je sam prodal svoje pridelke po vezani ceni, zato je prepovedano', da bi kmet odstopil ali prodal bone. Potrdilo, ki je zvezano z bonom, ne služi samo zaradi kontrole pri prodaji industrijskega blaga. To potrdilo bo kmetu tudi dokaz, da je državi prodal v določenem znesku kmetijske pridelke po vezani ceni, s čemer se bo izkazal ob odmeri davkov. krat opuščena, ker je zvezna obrtna zbornica pristala na kolektivno pogodbo za dunajsko transportno obrt. Centralno sindikalno vodstvo trans športnih delavcev se je obrnilo tudi na zgornje-avstrijske obratne svete z zahtev vo po ukinitvi stavko, vendar so zgorn nje-avstrijski delavci to odklonili in bodo stavko nadaljevali tako dolgo, dokler lie bodo izpolnjene vse njihove zahteve. POLITIČNE Avstrijski delavci za boljše živijsnske pego je Delavci avstrijske .čevljarske industrije so dne 2. marca 1948 sklenili splošno stavko, da bi dosegli novo kolektivno pogodbo in zvišanje plač. Na zborovanju sindikalne zveze so ugotovili, da podjetniki nočejo- priznati upravičenih zahtev delavcev s tem, da nočejo skleniti nove kolektivne pogodbe, v kateri naj bi bito določeno soodločanje obratnih svetov, 44-rnni delovni teden in uvedba prostega dne za žene. Podjetniki tudi nočejo priznati upravičenih zahtev delavstva po zvišanju plač, kljub temu, da so cene narasle v zadnjem času za 20%. Delavci so ugotovili, da so s svoje strani napravili vse, da bi v interesu oskrbe prebivalstva preprečili stavko. Producirali so dovolj čevljev, vendar pa je večji del od teli izginil na črni borzi in v inozemstvo. Zato tudi ne nosi delavstvo krivde za mfzerni položaj, marveč tovarnarji, .katerim so osebni interesi in profiti več, kakor pa interesi ljudstva. Delavstvo zato ne bo popustilo ju se borilo tako dolgo proti takemu pro-v okatoričnemu ravnanju industrialcev, dokler ne bo doseglo priznanja svojih upravičenih zahtev. Stavki delavcev čevljarske industrije, ki je postala splošna, ker se je razširila na vsa avstrijska podjetja čevljarske industrije, pa so se pridružili tudi delavci drugih industrijskih panog, ki ravnota-ko zahtevajo zvišanje plač in izboljšanje življenskega standarda delavcev. Tako so obratni sveti v Spittalu, Htittenbergu, Weissensteinu itd. poslali vsem trem stavkajočim tovarnam čevljarske industrije na Koroškem, tovarni: Neuner v Celovcu in tovarnam Jaksche in Eieh-kitz v. Wolfsbergu brzojavke, v katerih izražajo solidarnost ter obljubljajo podporo v enotni borbi delavstva proti skupnim izkoriščevalcem. Kljub temu, da so ponekod agenti podjetnikov poizkusili razbiti delavsko enotnost, vztraja delavstvo strnjeno v borbi za svoje pravice in jo bo nadaljevalo do končnega priznanja svojih upravičenih zahtev. V zadnjih dneh so prešli tudi transportni delavci zapadne Avstrije v stavko z zahtevo po zvišanju plač, ker so dosedanjo plače tako nizke, da ne zadostujejo za najnujnejše življenske potrebšči ne. Tako je samo na Zgornjem Avstrij-. skem v teku popoldneva 25. marca stopilo 1000 transportnih delavcev v stavko. Stavka transportnih delavcev v ostalih pokrajinah zapadne Avstrije, v Solno-gradu in na Tirolskem pa je bila zaen- V Romuniji je ministrstvo za trgovino in industrijo sklenilo, da se dovoli pron sla prodaja vseh kmečkih pridelkov in živine. Na Svobodnem tržaškem ozemlju je ljudska oblast v jugoslovanski coni izvedla agrarno reformo. Med 1058 poljedelskimi delavci, kolonisti in malimi kmeti, ki so, v koperskem okraju dobili zemljo, jih je tri četrtine italijanske narodnosti. V Budimpešti so bili uspešno zaključeni trgovinski razgovori med Madžarsko in Norveško, ki bosta medsebojno izmenjavale blago v vrednosti pet milijonov norveških kron. Češkoslovaška vlada je po diplomatski poti zahtevala izročitev vojnega zločinca, in voditelja slovaških beguncev dr, Dnrčanskega, ki se nahaja v Argentini.1 Slovenski koiiievnški protestirate Proti izjavi varnostne direkcije za Koroško v zvezi z občnim zborom Slovenske prosvetne zvezo je »Društvo slovenskih književnikov« priobčilo v jugoslovanskem časopisju odločen protest, v katerem je med drugim rečeno: Ukrep varnostne direkcije za Koroško pomeni nadaljevanje gennanizato-rične politike preganjanja koroških Slovencev. Ta protizakonita Izjava varnostne direkcije jo po svojem namenu in cilju enakovredna odloku nacističnega režima iz aprila 1941, s katerim je bila Slovenska prosvetna zveza z vsemi podružnicami razpuščena In vso kulturno življenje koroških Slovencev uničeno. Varnostna direkcija za Koroško, ki jp vodi polkovnik Stossier, do 7. maja 1945 še polkovnik v hitlerjevski vojski, je iz vršni organ imperialistične politike vsestranskega zatiranja koroških Slovencev. Zasleduje popolno uničenje kulturne svobode in enakopravnosti koroških Slovencev in čimprejšnjo germanizacijo; to dokazujejo nešteti poizkusi varnostne direkcije v dobi od maja 1945 do 14. marca 1946, da bi preprečila vzpostavitev Prosvetne zveze, dokazujejo pa ludi brutalni napadi na slovenske izseljence 15. aprila 1946 v Celovcu, protizakoniti razpust Zveze slovenskih izseljencev in številne policijske persekuci-je proti koroškim Slovencem in njihovim organizacijam. Izjava varnostne direkcije za Koroško v zvezi z občnim zborom Slovenske pro- svetne zveze izrača načelno sov i....no stališče avstrijskih oblasti proti kulturnim potrebam koroških Slovencev in je surov napad na demokratične pravice in kulturno življenje slovenskega ljudstva na Koroškem. Koroški Slovenci so edini narod v Evropi, ki mora še vedno živeti pod germa-nizatoričnim pritiskom in to kljub temu, da so zavezniški narod, ki se je med vojno ob strani zaveznikov z orožjem >. roki boril proti nacifašizmu. Krivični akt varnostne direkcije za Koroško je v bistvu identičen z metodami gestapovske policije; razlika je le v tem, da je varnostna direkcija za izvršitev napada proti osnovnim kultunvm pravicam koroških Slovencev uporabila pomoč peščice domačih protiljudskih elementov izdajalcev, ki so padli na nivo navadnih policijskih agentov. Slovenski kulturni delavci obsojamo sovražno stališče varnostne direkcije za Koroško do kulturnega udejstvovanja koroških Slovencev tudi iz razloga, ker se s tem še bolj poglabljajo nasprotstva med sosednimi državami Jugoslavijo in Avstrijo. Proti opisanemu nasilju in težkim krivicam, prizadejanim koroškim Slovencem, ‘slovenski kulturni delavci najodločneje protestiramo in ugotavljamo, da je svobodno, kulturno življenje koroških Slovencev zagotovljeno edinole s prikl jučitvijo Slovenske Koroške k FLR Jugoslaviji.« ■v Gradba prosvetnega doma v Zitari vasi Mladina Slovenske Koroške se je obvezala. da bo svetovni mladinski teden praznovala z udarniškim delom. Prva in največja naloga, ki jo je prevzela, je gradnja prosvetnega doma v Žitari vasi. Po vseli krajih Slovensko Koroške zbira mladina gradbeni material in so pripravlja za delo na gradilišču, Prvi dan v mladinskem tednu, dne 21. marca 1948, so se zbrali prvi mladinci v Žitari vasi. Zgodaj zjutraj so prihajali oboroženi z lopatami in krampi, pripeljali so se z vozovi iz Št. Vida, Mokrij, iz Lovank in drugih krajev. Vsi so bili jim je sijalo delo. Stara je vprašala: so ji ve.-elo v delovnih oblekah, iz veselje in navdušenje za mamca, ki jih je srečala, Kam pa vi tako zgodaj? Naš dom gremo gradit! odgovorili. - " ■Tako je' prav, če bi mogla, bi še jaz pomagala. In ponosna na našo mladino je nadaljevala svojo pot. Ni se še zdanilo, ko so zapeli prvi krampi veselo in mogočno pesem dela. Mnogi izmed graditeljev, so bili . že na mladinski progi in so že.tam poletom pomagali pri obnovi Jugoslavije. S tem večjim zaletom so zasadili krampe in lopate v domačo ko- roško zemljo. Drugi tovariši, ki so prišli z vozovi, so odvažali ruševine ter dovažali pesek in kamenje. Žc od daleč so je slišalo veselo pokanje z bičem, kadar so pripeljali voz napolnjen s peskom. Nekateri so ga basali kar po 1 kubični meter in tako pospeševali dovažanje gradbenega materiala. Med pridnim delom pa so se tudi veselo pogovarjali in šalili. Tako je skoraj prehitro minilo predpoldne in prišel je čas za kosilo. :>Ali bomo še enega zapeljali? je vprašal Jakec. :>Pa ga dajmo, gremo potem na kosilo, nam bo še bolj teknilo! mu je odgovoril Kristi. Zapeljali so še en voz ruševin in s o vrnili s polnim vozom peska. Tako so delali tudi po kosilu. Sonce je prav močno pripekalo, pot jim je lil po razgretih obrazili. Seveda se je pojavila tudi žeja, posebno tovarišice so bile občutljive in si z dobro vodo lajšale »bolečine . Pozno v noč so ostali mladi delavci na mestu in tekmovali pri delu. Pri teni pa .niso pozabili na. petje, še ob dc-z velikim - veti uri zvečer so se slišale borbene pe-domovinfi smi >Na juriš« in »Mi partizani«. S pe- smijo so odhajali tudi domov, ponosni na uspehe prvega dneva. Drugi dan je prišla tudi mladina iz Globasnice in se uvrstila med graditelje prosvetnega doma. Tudi oni so prišli z vozovi in orodjem. Ves dan je bilo živahno na gradilišču, daleč na okrog se je slišalo petje mladine. Prihodnji dan so se udeležili dela mladinci in mladinke iz Reberce in okolice. Vedno več jih je prihajalo in vedno hitreje je napredovalo delo. * Z istim navdušenjem bo prihajala ti di mladina iz drugih krajev, ki bo z ena kini elanom gradila dom za našo ljudski prosveto. Kakor sd je mladina iz st. Vida, Mokrij, Lovank in drugih krajev izkazala pri predpripravah, se bo izkazala ludi mladina vseli drugih krajev in občin širom naše Slovenske Koroške. Prišla bo iz krajev severno in južno od Drave, prihajala bo iz Roža in tudi iz Zilje. Z udarniškim delom bo doprina-šala svoj delež k izgradnji prosvetnega doma v Žitari vasi. Odzvali se bodo vsi mladinci in mladinke, ki jih povezuje Zveza mladine za Slovensko Koroško v neločljivo enoto. V skupnem delu in v skupni zabavi bodo postali močni gradi- , telji domovine in neustrašljivi borci za svobodo slovenskega naroda mi Koro-i škem. Poslovili smo se od Olge Pomladansko sonet; jo s svojimi žar ki oblivalo dolino ob Dravi, ko so se v četrtek, dne 25. marca 1948 zbrali ljudje |U’i pd. Martinu na Trebinji, tla sprem •jajo tov. Olgo Groblacher k zadnjemu počitku. Niso prihajali samo iz bližnjo okolice, iz vseh krajev Slovenske Koroške so prišli stari in mladi, da se jmsIc-vijo od predane slovenske mladinko in pevke. Nepregledna vrsta pogrebcev se je vila od hiše do pokopališča. Številni venci so pričali o tem, kako je bila priljubljena tov. Olga. Posebno naša mladina se je v velikem številu udeležila pogreba in spremljala drago tovarišico na njeni zadnji poti. Ob odprtem grobu se je v ganljivih besedah poslovil od Olge domači župnik g. Kanauf. V imenu slovenske koroške mladine je od zvesto mladinke vzela slovo sekretarka Pokrajinskega odbora tov. Anica šporn Vida, ki je med drugim dejala: V imenu mladine Sloven- ski' Koroške ti prinašam zadnje pozdrave: Poslavljam se od tebe, Olga, v ime- • nti vseh mladincev in mladink, s katerimi si se skupno borila za svobodo svojega'naroda in s lem pokazala, ‘da se Zavedaš 'svoje- narodne dolžnosti. Takrat, ko 'je bil haš narod izpostav Ijbn najlmjšemti terorju, si pomagala našim partizanom in jih podpirala v borbi za svobodo. Voljno si prenašala vse napore te borbe, ker si se zavedala, da se boriš za lepšo in srečnejšo bodočnost Slovenske Koroške. Ko z vojaškim zlomom fašizmu nas narod.šc ni zadihal v svobodi, si spet slavila vse sile na razpolago narodnemu gibanju ter so aktivno udejstvovala v delu in borbi slovensko mladine, ker ti je bila svoboda naroda svetlejši cilj. Tragična smrt pa jo iztrgala iz naše srede.... Nisi dočakala dneva, za katerega si se borila in za katerim si hrepenela. Poslavljamo, so danes od tebe. Polaga mo to še v peosvobojeno slovensko zemljo, za katero je dalo mnogo mladih junakov .svojo življenje v borbi za osvoboditev. Olga, borila si se z nami, vendar te borbo ne moreš z nami končati. Borba za naš veliki in sveti cilj, ki je bil tudi tvoj cilj, pa gre naprej. In ta borba bo šla naprej vse dotlej, dokler no bo zasijala zarja in zažarelo sonce našega velikega dne, naše prave in resnične, svobode. To sonce bo ogrevalo tudi tvojo gomilo, kakor bo ogrevalo grobove vseh onih, ki so na tej zemlji dali v trpljenju in borbi svoje življenje. Spi mirno, draga Olga, mladina bo ou-našo slovensko zemljo, dokler ne bo; svobodna. Domača slovenska zemlja naj ti bo lahka.« Tdvki in igralki Olgi pa so je za ves ajen trud zahvalil v imenu prosvetnega; društva tov. Kaki Maks. Tragična smrt, o kateri smo poročali že v zadnji številki, jc iztrgala iz naše srede mlado neutrudljivo borko,,in delavko Olgo. Vstrajno je delala v vrstah naše mladine, posebno znana pa nam je postala pri delu na kulturnem področju. Skoraj v vseli igrali, ki so jih uprizorili domači igralci, je igrala glavno vlogo. Kdor pa jo slišal njeno petje, je nikdar ne ho mogel pozabiti. Ni mogoče verjeti, da ta slavček s Trebinje nikdar več ne bo pel. Ko so ji ob grobu njeni tovariši — pevci zapeli v slovo »Gozdič jc že ze len...se je sleherno oko orosilo. Olga zdaj počiva v domači slovenski zemlji, katero si je z vsem srcem želela videti svobodno. Delala in borila se je za to, da bi postal slovenski narod na Koroškem svoboden, da bi Slovenski Koroški zasijala prava svoboda. Ni ji bilo dano dočakati srečnega dneva, »Zvezda: slovesno obhajalo svoj društveni praznik. Zjutraj smo se zbrali v farni cerkvi, kjer je naš domači župnik g. dr. Janko Mikuia daroval mašo za vse umrle člane prosvetnega društva. Na popoldansko prireditev pa je j)ribi telo nad 800 ljudi od blizu in daleč. Gostje niso prišli samo iz sosednih občin. Celo iz daljnih Kadiš je prišla skupina fantov, kar nam dokazuje, kako priljubljena je povsod slovenska prosveta. Letos nismo obhajali samo običajni društveni praznik, temveč istočasno spomin na štirideseto obletnico ustanovitve Slovenske prosvetne zveze. , Po otvoritvi prireditve po tov. Tovže-}u Kompošu je zastopnik SPZ lov. Ko-šutnik v svojem spominskem govoru nakazal zgodovinski razvoj in borbo Slovenske prosvetne zveze za kulturne pravice koroških Slovencev od njene ustanovitve pred 40 leti pa do danes. Po govoru, ki so ga navzoči z zanima- mo isto zgodovino in kulturo, na katero smo res lahko ponosni. Čeprav so nas desetletja zatirali in potujčevali domači in priseljeni germanizatorji, smo ostali zvesti svojemu slovenskemu narodu. Nai njihovo trditev, da na Koroškem ni veS Slovencev, jim bomo odgovorili s kulturnimi prireditvami, slovensko igro in slovensko pesmijo. Tudi. mi Kotmirčani se bomo še z večjim navdušenjem zbirali v naših kulturnih domovih, kjer bomo uživali ob lepi slovenski besedi kateiO| skušajo brezvestni šovinisti in predani hlapci mednarodne reakcije na vse na* čine zatreti. Upamo in pričakujemo, da nas bodo naši mladi kulturni delavci prav kmalu spet razveselili z novo prireditvijo. ŠKOFIČE Na velikonočni ponedeljek je priredb lo SPI) Edinost v Škofičah kulturno prireditev z igro Revček Andrejček». prej miš j ' zapustila. Naša dolžnost je, da ji ohranimo trajen spomin. Domačim sorodnikom izrekamo ob težki izgubi naše iskreno sožalje. PODLJUBELJ V/ Na velikonočni ponedeljek smo se od blizu in daleč zbrali v našem Narodnem domu, kamor nas je vabilo SPD »Štefan Singer iz Kaple., Domači igralci so ša-loigro Matiček se ženi tako dobro odigrali, da smo se vsi navzoči prav iz srca veselili. Ni fnogoče, da bi opisali posamezne igralce, ker so se vsi tako dobro vživeli v svoje vloge in jih z velikim uspehom podali. Gledalci nismo studili s pohvalo in odobravanja kar ni hotelo biti konec, - e Ob koncu so nastopili še tamburaši iz Kaple, ki so š švojirn igranjem navdušili vse navzoče. Po prireditvi sta dva mladinca iz Trnju, ki sta sodelovala tudi pri kulturnem sporedu, skrbela za dobro voljo in godbo. Stari in mladi smo se zavrteli v veselem plesu, ki nas je združeval pozno v noč. S takšnimi prireditvami bomo dajali odgovor tistim, ki pravijo, da na Koroškem ni več Slovencev. Vsemu svetu bomo povedali, da nas nestrpni šovinisti še niso in tudi nikdar ne bodo strli. Imamo pravico zahtevati popolno svobodo za naš slovenski narod na Koroškem, imamo pa tudi močno voljo, boriti se za svobodo in naše pravice, dokler jih ne bomo dosegli. HODIŠE Kakor vsako leto, tako je tudi letos na Jožefovo naše prosvetno društvo njem in odobravanjem poslušali, je zapel domači pevski zbor pod vodstvom lov. Foltija Pavliča več lepih narodnih pesmi, nakar je igralska skupina SPD :> Zvezda) podala vsebinsko zelo lepo igro »Z lastovkami'. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je igra nad vse pričakovanje dobro uspela! Občinstvo je nagradilo igralce z burnim aplavzom. Vloge1 so bile posrečeno porazdeljene, vsi igralci so se potrudili in se vživeli v svo je vloge! Posebno pohvalo zasluži za sVoj dobri nastop naša najmlajša igralka, ki je sila posrečeno podala vlogo male Marice, Upamo, da nas bodo* domači ali sosedni igralci v najkrajšem času spet razveselili s kako enako dobro uspelo prireditvijo v našem lepem prosvetnem domu. KOTMARA VES Na praznik sv. Jožefa je bila pri Dov-jaku v Trabesinjah kulturno-prosvetna prireditev. Na našem odru je nastopila nova igralska skupina iz Plešivea z igro V Ljubljano jo dajmo. Nad 200 ljudi, ki so prišli od blizu In daleč, je napolnilo društveno dvorano. Z živahnim odobravanjem so gledalci poplačali mlade igralce, ki so za dober uspeh prireditve zastavili vse svoje sile. Vsi so svoje vloge prav dobro podali in ponovno pokazali, s kakšnim veseljem in navdušenjem se. slovenska koroška mladina udejstvuje na kulturnopro-svetnem področju. Ponovno so vsemu svetu prikazali, da smo mi koroški Slovenci sestavni del vsega slovenskega naroda, da govorimo isti jezik, da ima- .—/-------- kako te nastala NOVA JUGOSLAVIJA PR o i B I Okrog poldneva je priletelo'večje števi-0 letal in vrglo bombo na Peto brigado, bolnice in kolono z begunci. Nurija je ježal med tremi bukvami, videla se mil J® samo noga, drobec granate ga jc zadel v peto, in mu jo zdrobil. Takoj so ga Previl), vendar niso mogli zaustaviti izkrvavitve. Umrl jo 11. junija. Pred srovtjo je še dejal: TNoklet bodi Hitler! Lahko ubiješ RIO Nurijev, vendar boš izgubil vojno! * rvi je prešel preko reko Sutjeske Mingo Mandič s tremi bataljoni Prve almatinske in bataljonom Peto orno Sorske —- li, junija zvečer. Neopaženo ^‘kradel do ‘ roke in ravno, ko jc klica) komandni kader na posvetova-•l'/> K nemški policijski pes preplaval ii zalai;'1- Tako so odkrili naše v*. , so začeli s strašnim ognjem, i, . a* jo kratek preplah. Glingo je ta '°J zapovedal juriš. Prebod preko Sut- jeske je bil nenavadno težak. Kljub hudem nemškem ogn>u, kljub hitri Sutjeski, ki je odnesla 88 borcev, večinoma tovarišic, je Prva dalmatinska prebila nemške položaje in razbila Nemce na polju pri Tjentištu in pri tern še zaplenila nemško komoro z 200 konji. Ali borci so, namesto, da bi zasledovali razbite Nemce, pohiteli k satovom, da bi našli hrano, ker so mnogo trpeli od gladu. Medtem je padel mrak in nič, več se ni videlo kaj se dogaja, Nemci so se znova zbrali, napadli naše in jih razbili. Skupno so v tem prodoru imeli vsi štirje bataljoni (>4 mrtvili in 9 ranjenih. Odločeno jo bilo, da se druga skupina .prebije v noči med 12. in 13. junijem. Ko smo krenili, pravi pop Vlado, nas je artilerija neverjetno močno bombardirala. Izstrelki so padali v sredo kolone. Nemci so poskušali, da bi nam preprečili prihod k Sutjeski in vfes dan se je vodila huda borba. Ob mraku se je borba umirila. Ko smo prišli do Sutjesko, Nemcev ni bilo več na drugi obali. S pomočjo železne vrvi, ki nrtm jo je, kakor se zdi, pustil Jakšič, smo* prešli na drugo stran obale. Vzpenjali smo se, je dejal pop Vlado, z nalogom, da se prebijemo čez Ozren in Vilenjak. Ko smo krenili, smo opazili nemško raketo, slišali strojnico, zato smo poslali pat rolo. Patrola se ni vrnila, nadaljevali smo pot. Prišli smo že skoraj do samega vrha, - na sedlo, ko se je začela borba. Trajala je okrog pol ure. Prateča četa štaba Divizije je naletela na nemški bunker. Nemci so odprli strojnični ogenj in četa se je umaknila. Sava, Djidi in Radovan so skočili, poklical 1 četo in jurišali na bunker, ki je bil vsega pet, šest metrov oddaljen od njih, Sava je takoj padel zadet v glavo. Bunker je bil kmalu likvidiran. Poleg Save je padel tudi njegov nečak Dragovah, ki ga je stalno spremlja). Borba se je nadaljevala. Začel se je strašen ogenj. V dejstvo so'stopili tudi topovi in baca-či. Naša težka orožja smo razmestili v prvem borbenem redu. Sovražnik jo tako mojstrsko postavil svoja orožja, da so tolkla vsak posamezen meter. Zaradi majhnega prostora, in velikega števila ljudi nam je sovražnik prizadejal ogromne izgube. Ves čas smo jurišali. ali brez vsakega uspeha. (Dalje.) Okrog .300 ljubiteljev slovenske kultur« se je zbralo v društveni dvorani in z ve* Ukini zanimanjem spremljalo spored. Ob pričetku je tov. Lovro Kramer po* zdravil vse navzoče in jim nakazal pomen igre. Nastopili so tamburaši, ki so i Svojo godbo navdušili staro in mlado. Vsi igralci so z velikim uspehom odigra-, li svoje vloge in gledalci so jih nagradiš li z dolgotrajnim odobravanjem. Z na-* stopoin pevskega zbora iz Škofič, ki so zapeli partizanske in narodne pesmi, je bila prireditev zaključena. Od Škofičanov pričakujemo, da bodo prav kmalu spet vabili na lepo slovensko kulturno prireditev. Slov. prosvetna zveza raznanta: V nedeljo, dne 4. aprila 1948 ob 14. uri gostujočo igralci iz Brnee z igro »Zla-, lorog pri Pušniku v Ratenčah. Slovensko prosvetno društvo »Svobo-, da priredi v nedeljo, dne 4. aprila 1948 ob 15. uri pri Tišlerju v Št. Janžu igro Prisega o polnoči . SPD Edinost v Pliberku priredi v) nedeljo, 4. aprila 1948 ob 15. uri pri Brezniku v Pliberku pionirsko kulturno prireditev. Pionirji iz Blata nastopijo a igro Pepelka in pionirji iz Cirkovc a igro »Gremo v Korotan«. Vabimo, da se pionirji v posebno ves likem številu udeležijo prireditve. V nedeljo, dne 4. aprila 1948 ob 15. uri priredi SPD Kajuh* pri Hrenu v Št, Petru na Vašinjah igro Glavni dobit tek;«. OBJAVA Imam še nekaj sadnih drevesc za pro* •lati, ki pa so več ali manj vsled mrn/.fl poškodovana. Kmetje, ki se zanimajo, naj pridejo takoj na moj dom, ker nimam za razpošiljanje potrebnih sredstev na razpolago. Mirko Polcer pd. Lazar, Sp. Vinare, p. Št. Vid v Podjuni. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem so rudni kom, znancem, tovarišem in tava rišicam, ki so spremljali našo nadvse ljubljeno hčerko Olgo GrSblacher !< zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo do mačemu župniku č. g. Kanaufu za tolažilne besede ter č. g. dr. Janku Mikuli, župniku iz Hodiš. Nadalje pevskemu zboru za žalostin-ke lajni Olgi v slovo ter vsem, ki so darovali vence in rože. Iskrena zahvala tov. Anici Špom-Vidi in tov. Maksi ju Kaklu za poslovilne nagovore ter vsem, ki so izrekli sočutje. Globoko žalujoča družina Martinova na Trebinji. IL1JA EHRENBURG: 1848 — in sto let pozneje NA ŽIVILSKE KARTE ZA 39. DODELITVENO PERIODO DOBIMO NASLEDNJA ŽIVILA. kruh zdrob umetna mast suhe slive rozine o ol Dobi se: 200 g 500 a -.000 700|900 g j K 1000 g 1700 g 140 g 180 u 280 R *50 g 125 g 150 u 1 Normalni oakrb. nad 18 let 4 1, 2, 8, 16 5 G 2 Mladina od 12 — 18 let 4 1, 2, 3, 16, 17 5 15 27 C 8 Otroci od 6 —12 let 4 1, 2, 3, 25 5 15 27 « ' 4 Otroci od 8—<1 le* 4 1,2 25 5 15 27 6 5 Otroci do 8 leta i 25 5 li 27 6 (J Delni samooskrb, z maslom nad 18 let 104 101,102 103, 116 106 7 Mladina od 12 — 18 lot 104 101,102, 103,116, 117 106 8 Otroci od 8—12 let 104 101,102 103 125 106 0 Otroci od 8—6 let 104 101, 102 125 106 10 Otroci do 8 lot 101 125 100' 11 Delni samooskrb. z mesom in manijo nad 18 let 204 201,202, 203, 216, 206 12 Mladina od 12 — 18 lot 204 201. 202, 203,216, 217 206 1» Otroci od 6—12 let 204 201, 202, 203 225 20. 14 Otroci od 8—6 iet 204 201,202 225 2 6 15 Otroci do 8 let 2)1 225 206 16 Delni oskrb. 7 maslom, mesom In mastjo nud 18 let 304 301,802, 303, 316, 8 6 17 Mladina od 12 — 18 let 304 301, 302, 808, 316, 317 306 18 Otroci od 6—12 let 304 801,302 303 325 306 10 Otroci od 8—6 let 304 301,802, 825 306 20 Otroci do « let 301 32' 30« 20 Krušna karta za samooskrb. 406,407, 408,409, 410 27 Dodatna karta za nastavi enco 302 28 Dodatna karta za delavce 603 617 602 616 20 Dodatna karta za te/.ke delavce 703,710, 717, 720 702 721 30 Dodatna karta za težake 803,810, 815,817, 820 816 802 821 81 Karta zn bod. In doj. matere 909 905 906 »Nastopajoče leto je polno rdeče nevarnosti« je pisal »Figaro« 28. decembra 1847. In res je bilo loto 1848 burno leto: prestoli so pudali, narodi so se dvigali, glavna evropska mesta so se pokrila z barikadami in prvikrat jo zavi-hrala nad njimi rdeča zastava delavskega razreda. Prvikrat proletarci niso slišali glasu sanjačev, filantropov in metafizikov, marveč glas komunistov: leta 1848 je bil objavljen »Komunistični ma nifost« in v trpljenju, borbah in ogmu revolucije se je rodilu prva Komunistična partija. Toda kapitalizem je bil še močan. Ustanovljena je bila koalicija čuvarjev reda: car Nikolaj in Franc Jožef, pesnik Lamartine in general Ca-vagnac, papež Pij IX. in Rotschildova banka. Lica poslovnih krogov Cityja so pordečili novi plameni kolonialne mrzlice. Američani so orali novi svet ter pokljali v stari svet zlato. Svet zlata, nasilja in laži je bil odnesel pete samo s strahom. '1'« ie bilo pred sto leti in od takrat se u. marsikaj izpremenilo. »Figaro« piše zdaj: >... Zaskrbljenost lahko vidimo tudi v Švici, ki se borbe ne udeležuje. Medtem ko pravijo Francozi: »Položaj je preslab, bližamo sc katastrofi«, tarnajo njihovi srečnejši sosedje: »Položaj je predober, tako ne moremo več naprej.. .c Strah pred lakoto rodi lakoto. In strah pred inflacijo vodi v inflacijo. Pozornost vzbujajoče znamenje naših dni je strah: strah pred bedo, strah prod bankrotom, strah pred revolucijo, strah pred vojno«, številka 48 »Figarac njegovih čita teljev najbrž ne bo spravila v dobro voljo: ta številka vzbuja v njih melanholične spomine in tragične slutnje. Usodni dvoboj, ki se je začel v juliju 1848. se bliža svojemu koncu. O, buržuj je seveda še sposoben prelivati potoke tuje krvi, toda njegova lastna kri se je razkrojila. Buržuj ne živi več, buržuj zaključu ‘je svoje življenje. Kakor pred sto leti Itako je rodil tudi zdaj strah pred narodi 'koalicijo: Papež Pij XII., mr. Harriraan, igeneral Franco, Leon Blum, pisatelj 'Andre Gide in Schumacher. To je koalicija zagrizenih bankroterjev. Svet bi radi zastrašili z lakoto in zlatom, z grožnjami Bikinija in diplomatskim šepe tom, vsi pa razumejo, da imajo sami opraviti s strahom teni bolj, čim bolj strašijo druge. Ni težko uganiti, kako se počuti fran coski industrijec v novem letu: potem ko je razgnal delavce s plini za solze-,nje, bi se zdaj malone zjokal — saj nima nobenega premoga in nobenega je- .............»»»«»»»»>»»«»»..................***** I/.daialoiJ, laatalk In zato/.nik llntu; Osvobodilna frcm a za Slovensko Koroško. Glavni »redniki Dr. Pranil Zwl ter; \ odgovorni uredniki Franci Ogris, vsi Celovec, SalmstraBed. •pravni Celoveo, VOlkernuokter Strafle 21. Dopisi se naj pošiljajo na naslov; Celoveo (Klagcnlnrt), Poštami 1., Post-*ohll«Bfach 272. Tiska; »Kttrntner Votknverlag O. m. b. h.*, Klagenfurt, 10.-0k eber-StrcBe 7. a........................................ kla in prekomorski »dobrotniki« si prizadevajo, da bi ga zadušili s svojim blagom. Zakaj pa jo tako žalosten ameriški industrijec, ki komaj zmaguje prešteva-nje svojih dobičkov? Zakaj vedno znova praznoverno ponavlja: »Položaj je predober, tako ne more več naprej?« Ameriški listi radi pokažejo, kako samozavestno se smehlja Harriman. Jaz pa nisem videl v teh listih smehljajev njegovega kolege, bivšega ameriškega poslanika v Angliji Johna Winanta. Mr. Winant je zaslovel s svojimi poročili o 805 delniških družbah za prvih 9 mesecev leta 1947. Ta poročila so bila razveseljiva — v primeri s prejšnjim letom so narasle dividende za 22%. Človek bf mislil, da se mr. Winant tega dejstva veseli, toda pred »forumom«, ki ga je priredila »New York Uerald Tribune«, je presenetil poslovne kroge s svojim pesimizmom; izjavil je: »Nezaslišani, z naraščanjem cen povezani dobički pomenijo veliko nevarnost«. Po teh besedah je odšel mr. Winant domov in se ustrelil. Še ni dolgo tega, ko je Amerika tri umfirala, ta napihnjena radost ie odmevala po ozračju na vseh valovih — na dolgih in kratkih. Zdaj razločno slišimo med dvema »Boogie-Woogies< vzdih. 0 čem tarnajo ljudje, ki jim je prinesla vojna tako malo trpljenja in tako mnogo denarja? Bogastvo jim ni prišlo prav: denarna mrzlica se jo končala s papirno drisko in v tej družbi, ki je apotcoza kapitalistične anarhije, za take bolezni ni nobenega zdravila. »Predlogi, ki so prišli zdaj pred Kongres, ne zadostujejo, da bi zavrli inflacijo. Noben politik javno ne prizna, da se Amerika z zavistjo ozira na Moskvo.« Kdo govori tako? Kak sovjetski avtor? Ne, tako govore radijski vzdihi ameriškega komentatorja mr. Josepha Hursha. Iflacija, nebrzdano naraščanje dobič kov in draginja ne strašijo samo gospodarskih krogov — povprečen Američan se ne more več otresti mračne misli: kdaj se bo začela kriza? Meteorologi se večkrat zmotijo, če napovedo mraz ali vročino, toda še nihče sc ni zmotil, če je jeseni rekel, da se bliža zima. Povprečen Američan ne ve, kdaj pride katastrofa, da pride o tem nič več ne dvo mi. In če opazuje Jack ali John ta ali oni impozantni most, se zamisli; kaj če bi se moral morda potikati pod tem mostom? Strah so sprehaja po elegantni Peti Aveniji, brez prepustnice zahaja v Kapitel, v Ameriki je postal dober znanec. Pridobitniki se strašijo medsebojno z bankrotom, s stavkami in s komunizmom. Ali si moremo torej misliti bolj tragično in bolj neumno farso, kakor je seja »Odbora za raziskovanje protiame-riške dejavnosti«? (Dalje.) Poleg tega se dobi: 1400 g krompirja na odrezke 612 A, 615 A, 712 S, 715 S, 812 Sst, 825 Sst. Na odrezke 4, 104, 204 in 004 se lahko namesto 200 g kruha dobi 125 g kavinih nadomestkov. Na tedenske odrezke 1 do IV, ki so označeni z >30., se na karte za krompir 34 -- 42 dobi skupno 5800 g krompirja, na tedenske od rezko I do IV, ki so označeni z »39« in žigosani s »Klst«, se na karte za krompir 34 — 42 dobi skup no 2800 g krompirja. Pšenične moke se dobi zaenkrat 750 g. Dobi pa se na male odrezke živilskih kart za 39. dodclitveno periodo, ki se glasijo na 50 g kruha in so označeni z Wc, to pa v razmerju 100:75. Namesto kruha se v razmerju 100:75 lahko dobi tudi koruzni zdrob, če je na zalogi. Suhe slive in rozine sc dobe pri trgovcu, ki je prevzel prednaročilo. Ovsenih kosmičev se dobi po 350 g na odrezke B 506, 512, A 606, 624; po 500 g na odrezke S 706, 724 in po 700 g na odrezke Sst 806, 824. 900 g ovsenih kosmičev dobe doječe matore na odrezek 910. Graha’ se dobi po 250 g na odrezke B 505, 511; po 500 g na odrezke A 605, 613; po 750 g na odrezke S 705, 713 iif po 750 g na odrezke Sst 805, 813. Mesa se dobi po 290 g na odrezke: B 501, 507, A 601, 607, 619, S 701, 707; 719, 722, Sst 801, 807, 819, 822. Doječe matere dobo po 200 g mesa na odrezke 901, 902, 903. (KAPIAN MARTIN ČEDERMAC FRANCE BEVK Hodil je vedno nagieje, v krogu okoli mize, ki je stala sredi izbe. Roke je držal na hrbtu, vroč pot mu je stopal na čelo. Kakor da se zmotava v klobec, v nekaj temnega, nerazrešnega, kar se je strašno upiralo njegovi duši. Začetek mrzlice ali blaznosti? Stresnil je z glavo, kakor da odganja strahove, a so se mu znova spovračalL Kaj je bil rekel o svojih vernikih, ki ga je vse dni mučila skrb za njihove duše? Od dvoma o pravičnosti Cerkve, o krščanski pravičnosti, je le korak do dvoma o Bogu. Ne, nikar mi ne pravite, da nimate sredstev t Kaj bi storil Jezus Kristus ua vašem mestu? Greh bi javno obsodil in prevzel posledice. Tega niste storili! Stiskal je zobe, napete ustnice so se mu premikale, kakor da na tiho izgovarjajo besede ... Bog nas lahko tepe in kaznuje za grehe, a kako more dovoliti, da uničijo, kar je on ustvaril? Kako more dopustiti, da se komurkoli z nasiljem vzame Njegova beseda, ki edina vodi k večnemu zveličanju?... Bil je semeni-ičnik, ko je dobil v roke knjigo nekega brezbožnega filozofa in jo je požrl od prve do zadnje strani. Njegovi zgovorni dokazi, da ni Boga, so se presenetljivo ujemali z besedami neznanca, ki ga je bil pred letom v noči spremljal skozi dolino. Vse na videz logično, trdno povezano, brez ugovora. Čedermac ni bil globoko podkovan v filozofiji, a je lahko z isto prepričevalnostjo dokazal božjo navzočnost. Pa se je le nerad zatekal k temu, nič mu ni bilo tako proti srcu. Bog se ne da dokazati z matematično formulo, z njo ga tudi ni mogoče zanikati. Ljudje, ki se mu približajo zgolj z razumom, so daleč od Njega, Čedermac ga je dojemal s srcem, z vso dušo, kakor njegova mali. Vso drugo mu je bilo postransko. Ne bi mu ga mogle omajati navidezne neskladnosti, nad katerimi se je zdrizal, porušiti bi mu ga mogla le čustva... Ta pa so ga v tem trenutku grabila kot vrtinec in ga kot plaz nesla s seboj... Obstal je sredi izbe. Bilo mu je, kakor da je nenadoma obstal sredi žive groze, v kateri je plaval, da jo v strahu dvi- gnil in razprostrl roke. Ali je preteklo le nekaj minut? Več? Morda je bilo le nekaj strašnih trenutkov. Ni vedel. Stal je, kakor da ga je nenadoma obšlo veliko, grozno, do konca uničujoče spoznanje. Odkod? Iz jasnega razuma? Iz mrzličnih blodenj? Iz neke logične nujnosti, iz bridkih neskladnosti, iz globokih, velikih vzrokov? »Saj ni mogoče! Saj le sanjami« In kakor da se ne more prebuditi, mu je gluho, bolestno zastokalo v grlu. Roke so mu pale ob telesu, zopet je hodil, naglo, hlastno kakor da je zašel v gozdu in ne najde steze. In mu je bilo, kakor da so mu nenadoma umrle vse hude misli. V srcu se mu je porajala čudna mehkoba, kakor da izhaja iz podzavestnega kesanja. Samo trenutek, pa bi se mu solze udrle iz oči, razjokal bi so kot otrok. Zopet se je ustavil, pogled se mu je uprl v steno, v senco, ki je stala v kotu med oknom in naslanja-, čem. Kakor da mu je bila prej tančica zagrnila zavest in se mu je zdaj zopet počasi odgrinjala. Postajalo mu je čimdalje jasneje, kaj se godi z njim. Moj Bog! Moj Bog! Zgrozil se je, noge so mu klecnile, da bi se bil skoraj zgrudil na kolena. »Kaj ste naredili!« je vzkliknil iz polne zavesti in dvignil roke. »Kaj ste sto rili!« mu je glas potišal kot v skruše-nosti, roke so mu palo ob telesu. Znova je stopil po sobi, tako naglo in zagrizeno, kakor da hoče skozi steno, a žc se je ustavil. S pogledom je poiskal Križanega v kotu. Na razsekanem telesu mu je trepetal medel blesk luči, oči so se dobrotljivo in strogo upirale vanj. Čedermac je bil nekaj trenutkov kakor ohromel pred tem pogledom. Nato se je pokrižal in se naglo okrenil. Poiskal je ključ od zakristije in gologlav stopil na prosto. Objel ga je hladen veter, na nebu ni sijala nobena zvezda, pokrajina je bila vsa v sivi svetlobi. Tenje dreves so &o premikale kot žive, listje je šumelo, se trgalo in z rahlim šelestom lagalo na tla. Vas je spala, v nobeni hiši ni bilo več luči. Odklenil je zakristijo in s tesnim občutkom v srcu stopil v cerkveno ladjo. Skozi okna se je precejalo le bore malo svetlobe, oltarji in podobe križevega pota so so le nejasno odražali iz mraka. Rdečkasti prameni večnfc luči so se usipali le po prezbeteriju, plezali po tabernaklju in svetnikih glavnega oltarja. Po vseh kotih so stale sence; zdele so se žive, kakor da se iz njih svetijo fos-fornate oči. (Dalje)