letnik XIX {tevilka 44 december 2003 Slovensko sociolo{ko dru{tvo, Fakulteta za dru`bene vede Univerze v Ljubljani ISSN 0352-3608 UDK 3 DR44.p65 1 Black 1/13/2004, 12:16 PM DRU@BOSLOVNE RAZPRAVE Izdajata Slovensko sociolo{ko dru{tvo in Fakulteta za dru`bene vede Univerze v Ljubljani Edited by Slovenian Sociological Association and Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana Revija od XVII. letnika (2001) dalje izhaja trikrat letno: aprila, avgusta in decembra Journal is published (since 2001) 3 times annually: April, August, December Uredniki / Editors: Anton Kramberger, Univerza v Ljubljani (glavni in odgovorni urednik / editor in chief) Bo{tjan [aver, Univerza v Ljubljani (recenzije knjig / books review) Monika Kalin Golob, Univerza v Ljubljani (jezik in dru`ba / language and society) Janez Jug, Univerza v Ljubljani (bibliografska obdelava / bibliographic analysis) Uredni{ki odbor / Editorial Board: Nevenka ^ernigoj Sadar, Univerza v Ljubljani Andrej Fi{travec, Univerza v Mariboru Sergej Flere, Univerza v Mariboru Maca Jogan, Univerza v Ljubljani Drago Kos, Univerza v Ljubljani Toma` Krpi~, Univerza v Ljubljani Franc Mali, Univerza v Ljubljani Miroslav Stanojevi}, Univerza v Ljubljani Ivan Svetlik, Univerza v Ljubljani Martina Trbanc, Univerza v Ljubljani Bo{tjan Zalar, Univerza v Ljubljani Pridru`eni svetovalni uredniki / Associate Advisory Editors: Harry B. G. Ganzeboom, Free University, Amsterdam Sue Lewis, The Manchester Metropolitan University Thomas Luckmann, University of Konstanz Ilja Srubar, University of Erlangen .. Loic Wacquant, University of California - Berkeley, Collège de France Zlatko Skrbi{, University of Queensland Oblikovanje naslovnice: Amir Muratovi} Prelom: Polona Mesec - Kurdija Tisk: Birografika BORI, Ljubljana Naklada: 450 izvodo Naslovi / Addresses: Dru`boslovne razprave, Fakulteta za dru`bene vede, pp. / p.o.box 2547, SI-1000 Ljubljana, Slovenija tel: (+386) (1) 5805-200 (tajnica / secretary) in 5805-218 (urednik / editor); fax: 5805-213 urednikov e-naslov / editor’s email: anton.kramberger@uni-lj.si spletni naslov / internet: http://odkw.fdv.uni-lj.si/revijadr/ Revijo financirajo / Financed by: naro~niki, sofinancerji (FDV, Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port) in donatorji ter sponzorji. ^lani Slovenskega sociolo{kega dru{tva s pla~ilom letne ~lanarine 10.000 SIT avtomatsko postanejo tudi naro~niki revije. Enoletna naro~nina revije za ne~lane SSD pa je: institucije 10.000 SIT, za posameznike 8.000 SIT, za {tudente 4.000 SIT. Pla~ilo naka`ete na transakcijski ra~un dru{tva (NLB): 020310011253168, sklic 01. Distribucijo revije v maloprodaji opravlja [tudentska zalo`ba [OU. DR44.p65 2 Black 1/13/2004, 12:16 PM Kazalo Urednikov uvod: sistemi dominacije, njihova morala in etika Anton Kramberger ....................................................................................................... 7 ^LANKI TEMATSKI SKLOP: “VLADANJE V POLITIKI IN NA TRGU - NOVEJ[I IZSLEDKI” Networks and political mobilization: Beyond structural argument Hajdeja Igli~ ......................................................................................................... 13 Dejavniki stabilizacije demokracije v dr`avah vzhodne in srednje Evrope Matev‘ Tom{i~ ..................................................................................................... 35 Teoretski okvir korporativnega komuniciranja Klement Podnar, Miro Kline ................................................................................ 57 Alienacija v starih in novih (pre)oblekah: sodobna relevantnost Marxove teorije odtujenega dela Zdenka [adl .......................................................................................................... 75 TEMATSKI SKLOP: “DIFERENCIACIJA ETIKE IN MORALE” Dejanska katoli{ka morala: sociolo{ki vpogledi in preizkusi na Slovenskem Sergej Flere, Miran Lavri~ ................................................................................... 95 Etnografska analiza romarskega simbola Marije Pomagaj na Brezjah Lucija Mulej ....................................................................................................... 105 Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih strani Gregor Petri~ ...................................................................................................... 119 Seksizem v ra~unalni{ko posredovani komunikaciji Tadej Praprotnik ................................................................................................. 143 RECENZIJE KNJIG (ur. Bo{tjan [aver) Alexei Monroe: Pluralni monolit: Laibach in NSK. Ljubljana: Maska, zbirka Transformacije, 2003 (Gregor Bulc) ........................................................................................................... 169 DR44.p65 3 Black 1/13/2004, 12:16 PM ur. Anu{ka Ferligoj, Andrej Mrvar: Developments in Applied Statistics. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, serija Metodolo{ki zvezki 19, 2003 Anton Cedilnik: Uvod v verjetnostni ra~un. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, serija Metodolo{ki zvezki 20, 2003 ur. Andrej Mrvar: Proceedings of the Seventh Young Statisticians Meeting. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, serija Metodolo{ki zvezki 21, 2003 (Valentina Hlebec) ................................................................................................... 171 Etienne Balibar: Marxova filozofija. Ljubljana: Krtina, zbirka Krt, 2002 (Maru{a Pu{nik) ....................................................................................................... 174 Peter Berger, Thomas Luckmann: Modernost, pluralizem in kriza smisla: orientacija modernega ~loveka. Ljubljana: Nova revija, zbirka Paradigme, 1999 (Lucija Mulej) .......................................................................................................... 176 Francis Fukuyama: Konec ~love{tva: posledice revolucije v biotehnologiji. Tr‘i~: U~ila International, 2003 (Gregor Starc) .......................................................................................................... 179 ur. Selma Sevenhuijsen, Alenka [vab: Labirinti skrbi: pomen perspektive etike skrbi za slovensko socialno politiko/ Labyrinths of care: the relevance of the ethics of care perspective for Slovenian social policy. Ljubljana: Mirovni in{titut, In{titut za sodobne dru‘bene in politi~ne {tudije, zbirka Politike, 2003 (Mojca Su{nik) ......................................................................................................... 181 Vasko Simoniti: Fanfare nasilja. Ljubljana: Slovenska matica, zbirka Razprave in eseji, 2003 Stane Granda: Prva odlo~itev Slovencev za Slovenijo: dokumenti z uvodno {tudijo in osnovnimi pojasnili. Ljubljana: Nova revija, zbirka Korenine, 1999 (Bo{tjan [aver) ......................................................................................................... 183 Bratko Bibi~: Hrup z Metelkove: tranzicije prostorov in kulture v Ljubljani. Ljubljana: Mirovni in{titut, In{titut za sodobne dru‘bene in politi~ne {tudije, zbirka Politike, 2003 (Gregor Bulc) ........................................................................................................... 186 Colin Campbell: Romanti~na etika in duh sodobnega porabni{tva. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2001 (Barbara Tom{i~) ..................................................................................................... 189 Jacques Maritain: ^lovek in dr‘ava. Ljubljana: [tudentska zalo‘ba, zbirka Claritas, 2002 (Toma‘ Boh) ............................................................................................................. 191 Izokrat, Lisija, Demosten, Ciceron, Evmenij: Antologija anti~nega govorni{tva. Ljubljana: [tudentska zalo‘ba, zbirka Claritas, 2001 (Franc Tr~ek) ............................................................................................................ 193 DR44.p65 4 Black 1/13/2004, 12:16 PM Matja‘ Plesec, Mojca Doupona Topi~: Nogomet in dru‘ba: preporod nogometa v Sloveniji. Ljubljana: Zavod za {port, Fakulteta za {port, In{titut za {port, 2002 (Bo{tjan [aver) ......................................................................................................... 195 Michael Mandelbaum: The Ideas that Conquered the World: Peace, Democracy, and Free Markets in the Twenty-first Century. PublicAffairs, 2002 (Boris Rutar) ............................................................................................................ 197 ur. Marjan Male{i~: Nacionalna in mednarodna varnost. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, zbirka Politi~ni procesi in in{titucije, 2002 (Damjan Lajh) .......................................................................................................... 199 Matej Makarovi~: Usmerjanje modernih dru‘b. Ljubljana: Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, zbirka Sodobna dru‘ba, 2001 (Lucija Mulej) .......................................................................................................... 201 eds. Susan Birrell, Mary McDonald: Reading Sport: Critical Essays on Power and Representation. Boston: Northeastern University Press, 2000 (Bo{tjan [aver) ......................................................................................................... 203 Richard G. Klein, Edgar Blake: The Dawn of Human Culture. New York: John Wiley&Sons, 2002 (Bo{tjan Slatnar) ...................................................................................................... 206 Primo Levi: Potopljeni in re{eni. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2003 (Toma‘ Ka{trun) ...................................................................................................... 209 Jeleazar Mojsejevi~ Meletinski: Bogovi, junaki, ljudje: izbrani ~lanki in razprave. Ljubljana: Zalo‘ba /*cf., Rde~a zbirka, 2001 (Bo{tjan [aver) ......................................................................................................... 211 Prejete knjige, namenjene recenziji (do decembra 2003) .................................. 213 PROFESIONALNE NOVICE (ur. Janez Jug) ........................................................................................................... 217 ABSTRACTS AND TABLE OF CONTENTS ......................................................... 225 DR44.p65 5 Black 1/13/2004, 12:16 PM 6 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 6 Black 1/13/2004, 12:16 PM Urednikov uvod: sistemi dominacije, njihova morala in etika V zadnji {tevilki 19. letnika (leto 2003) objavljamo skupaj osem izvirnih ~lankov slovenskih avtorjev, urejenih v dva tematska sklopa. Najprej so podani {tirje ~lanki, ki podajajo novej{e izsledke o uspehih in napakah vladanja v o`ji politiki in na trgu. Temu sledi tematski sklop {e {tirih ~lankov, kjer se avtorji ukvarjajo z vpra{anji spreminjanja vrednot, natan~neje, s spremembami etike in morale na dveh razli~nih podro~jih ~love{ke dejavnosti, v sferi sodobnih religijskih praks in v komuniciranju preko svetovnega spleta. Branje v reviji se tokrat pri~enja s preglednim ~lankom o novej{em razvoju v prou~evanju pomena socialnih omre‘ij za politi~no delovanje (Hajdeja Igli~). Avtorica, z veliko mero poznavanja glavnih raziskovalnih idej in dose‘kov na tem podro~ju, prede teko~o zgodbo o tem, kako se postopno seli in poglablja sociolo{ka radovednost glede pomena socialnih omre‘ij za politi~no participacijo ljudi. Prika‘e glavne zamisli in rezultate klasi~nega, relativno togega strukturnega pristopa, ki pa ga vse bolj nadome{~a prou~evanje za~asnih strukturnih prvin za~etnih faz politi~nega delovanja (izbor akcij, porajanje in {irjenje gibanj, pridobivanje privr‘encev), odvisnih od interaktivne dinamike vpletenih ljudi in od njihovih preferenc ter procesov odlo~anja. V drugem prispevku avtor (Matev‘ Tom{i~), ki je pred kratkim v tej reviji ‘e objavil splo{nej{i ~lanek o politi~ni stabilnosti kot stanju razvite demokracije (glej {t. 42), poglablja razumevanje osnov demokracije tako, da se na~rtno loteva glavnih treh tipov dejavnikov, primernih za stabilizacijo demokracije nekega politi~nega sistema (interni, eksterni in internacionalni dejavniki, glede na politi~ni sistem). Osredoto~a se na kontekst postsocialisti~nih dru‘b vzhodne in srednje Evrope. ^e sta uvodna ~lanka prvega tematskega sklopa usmerjena bolj v polje skupnega (politi~nega) delovanja in se ukvarjata s porajanjem na eni ter obvladovanjem tovrstne mo~i na drugi strani, bi lahko rekli, da se naslednja dva ~lanka nahajata bolj v polju zasebnega (tr‘nega) delovanja. Ukvarjata se z bolj{im organiziranjem poslovne mo~i na eni in omejevanjem zlorab tovrstne mo~i na drugi strani. V prvem od njiju se avtorja (Klement Podnar in Miro Kline) lotita napornega teoretskega razmejevanja {estih ‘ivih polj organizacijskega komunikaciranja, ki relativno prekrivajo~e sobivajo znotraj univerzitetnih programov komunikolo{kega pou~evanja in raziskovanja. Avtorja predlagata integrativno, holisti~no gledanje na pridobljeno znanje, ki ga zari{eta in poimenujeta za korporativno komuniciranje. V naslednjem ~lanku se avtorica (Zdenka [adl) kriti~no loti raz~lenjevanja strukturnih pogojev prevladujo~ega storitvenega dela v profitno naravnanem tr‘nem gospodarstvu, v njem pa zavra~a enostransko vzpodbujanje potro{ni{tva za vsako ceno. S {tevilnimi primeri in analogijami poka‘e, da lahko za pojasnjevanje pretirane komodifikacije ~ustev v opravljanju storitvenega dela (prisiljen nasmeh storitvenih delavcev oziroma delavk) {e vedno ustrezno uporabimo Marxov pojem (ekonomske) alienacije. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 7 Black 7 1/13/2004, 12:16 PM Uvod V tematskem sklopu z naslovom “Diferenciacija etike in morale” avtorje zanimajo razlike med izvorno zasnovano moralo in prakticirajo~o moralo; prva dva ~lanka se ukvarjata s katoli{ko moralo, druga dva pa z eti~nimi razse`nostmi komuniciranja na svetovnem spletu. V prvem ~lanku avtorja (Sergej Flere, Miran Lavri~) na vzorcu mariborskih {tudentov raziskujeta strukturo dejanske katoli{ke morale v Sloveniji. Ugotavljata, da med ljudmi, v njihovih vrednotah ter vedenju, prihaja do cepljenja morale na evangelijski in katekizemski del, pri ~emer se slednji zna~ilno povezuje z avtoritarnostjo; dru`bena posledica tak{nega procesa naj bi bilo postopno izgubljanje moralne avtoritete cerkve. Ta zanimiva empiri~na ugotovitev, ki kar dobro sovpada z davno Rokeachevo ugotovitvijo, veljavno za ameri{ko prebivalstvo, da je hipokrizija omenjene vrste (mo~nej{a katekizemska pripadnost veri, ve~ja brezbri`nost ali celo netoleranca do drugih) globoko vsajena v vsako organizirano cerkev kot institucijo (Milton Rokeach: Faith, Hope, and Bigotry; Psychology Today, april 1970, str. 33 - 58), se na svojevrsten na~in morda potrjuje tudi v naslednjem ~lanku. V njem avtorica (Lucija Mulej) poro~a o rezultatih svojega etnografskega opazovanja obiskovalcev katoli{kega romarskega simbola na Slovenskem, kapelice Marija Pomagaj na Brezjah. Glede na vedenje opazovanih ljudi lo~i {tiri tipe obiskovalcev, od bolj zamaknjenih in nedostopnih do bolj vedenjsko odprtih, iz ~esar sklepa, da se med verniki poleg kolektivnih oblik ~a{~enja verskih simbolov prebijajo v ospredje tudi bolj individualizirane verovanjske prakse. V zadnjih dveh ~lankih se selimo na sodobni medij, na internet. Avtorja prvega ~lanka (Gregor Petri~) nadvse zanima, ali se v spletnih predstavitvenih straneh {e vedno ohranja izvorna etika hiperteksta, izpred dobrega desetletja, ki je bila izrecno demokrati~no zasnovana in naravnana. Anketiral je ({e kar posplo{ljiv) vzorec avtorjev slovenskih spletnih mest in s korektno empiri~no analizo ugotovil, da je izvorna etika hiperteksta, ki na primer daje velik poudarek kakovostnim asociativnim povezavam, zaradi razli~nih razlogov, {e vedno (vsaj) latentno prisotna pri dobri polovici avtorsko aktivne populacije. Kot protiute` tem ugotovitvam je v poslednjem ~lanku te {tevilke pod drobnogled vzeta rekreacijska kultura klepetalnic (IRC) in diskusijskih forumov na svetovnem spletu. Avtor (Tadej Praprotnik) v teh oblikah spro{~enega komuniciranja nedvoumno, z mnogimi primeri, ugotavlja dominantno prisotnost odkritega ali prikritega mo{kega seksizma. Potrdi pa tudi ‘e omenjeno spoznanje, da spontanost ohranja stereotipe, z avtorjevimi besedami, na internetu gre le za ekstenzijo sicer{nje “kulture”. Namre~, mo{ki udele‘enci spletnega komuniciranja se, paradoksalno, pri za{~iti svojih pravic do odkritega govora, polnega saksizmov, najve~krat sklicujejo prav na to, da je internet svoboden, necenzuriran prostor. ^e se malo bolj od dale~ ozremo na pravkar opisane ~lanke, objavljene v tej {tevilki, bi po bourdieujevsko lahko rekli naslednje: slovenske sociologe razli~nih provinienc neustavljivo privla~i prou~evanje sistemov dominacije, bodisi v polju (dejanja, viri mo~i), kjer so ti sistemi bolj in{titucionalizirani, trajnej{i, jasneje strukturirani in la‘je berljivi, bodisi v habitusu (vrednote, kulturne reprezentacije), kjer so ti sistemi manj in{titucionalizirani, bolj nestalni, manj razvidno strukturirani in te‘je berljivi. Razlike med omenjenima pristopoma, med usmeritvijo na strukture in med usmeritvijo na kulturne 8 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 8 Black 1/13/2004, 12:16 PM Uvod reprezentacije z opori{~i v teh strukturah, seveda so, a te razlike ne morejo povsem prikriti globlje podobnosti pri piscih - ta razodeva ne le zanimanje, ampak tudi dolo~eno nelagodje s tem ali onim sistemom dominacije. Nelagodje te vrste je v bistvu spo~elo sociologijo, je pa v njem {e vedno precej zgodovinske enigmati~nosti, saj re{itev dilem glede legitimnosti raznih sistemov dominacije, ki bojevito tekmujejo za prvenstvo lastnih kulturnih reprezentacij, nasploh ni enostavna naloga. Videli smo, da ve~ spontanosti {e ne odna{a dominacije, ampak jo zgolj restavrira na nezavedni ravni, v stereotipih. Ali pa, da tudi razkroj monolitnih sistemov tradicionalne dominacije samih sistemov ne ukinja, ~eprav jih proliferira in relativizira. Zmanj{anje te‘av z omenjenim nelagodjem je po mojem nasploh {e vedno smisel sociologije, tudi sodobne, tako konceptualne kot empiri~ne, vendar je te`i{~e raziskovanja prej v {ir{i percepciji nelagodja samega in v sprotnem re{evanju dilem, ki ga spremljajo, ne pa v kak{ni kon~ni re{itvi. Pisci mnogih ~lankov iz te {tevilke so obenem lepo pokazali, zlasti tam, kjer pojasnjujejo, da je omejevalna struktura tudi posledica socialnega mre‘enja ali ‘ive interakcije, ne pa le formalnih in{titucij, da je med kvalitativnim in kvantitativnim pristopom manj razlike kakor smo to obi~ajno pripravljeni priznati. Med knji‘nimi recenzijami boste tokrat naleteli na bogato ‘etev, na kolegialne ocene preko dvajsetih zanimivih knjig (uredil Bo{tjan [aver). Vestni slovenski bibliografi pa so v zadnjih {tirih mesecih zabele‘ili preko trideset ~lankov in sestavkov doma~ih “sociolo{kih” avtorjev, objavljenih v tujini (pripravil Janez Jug). Naj se, kon~no, ob izteku uspe{nega uredni{kega leta na tem mestu zahvalim vsem avtorjem za poslane ~lanke, {tevilnim recenzentom za neprecenljivo in po‘rtvovalno kolegialno delo, ki je dvignilo raven objav, sourednikom, ~lanom uredni{kega odbora in pridru`enim svetovalnim urednikom pa za njihovo dragoceno sodelovanje. Anton Kramberger, urednik Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 9 Black 9 1/13/2004, 12:16 PM 10 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 10 Black 1/13/2004, 12:16 PM ^LANKI “VLADANJE V POLITIKI IN NA TRGU NOVEJ[I IZSLEDKI” Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 11 Black 11 1/13/2004, 12:16 PM Ur{kja Golob 12 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 12 Black 1/13/2004, 12:16 PM Hajdeja Igli~ UDK 316.334.3:316.472.4 Networks and political mobilization: Beyond structural argument ABSTRACT: The article reviews major findings in the studies of social networks and contentious politics within the structural approach. By discussing the contribution of structurally oriented research over the previous emphases on personal pathology and social disorganization, it also points to the limitations of such approach. The focus on political opportunities, resources and social networks should be supplemented with the analysis of social processes and interactive dynamics that account for the structural (or network based) effects. The problem of the interaction between structural and cultural aspects of the process of political mobilization is discussed in relation with the following topics: repertoire of action, movement emergence, scale shift, and recruitment. KEY WORDS: social networks, mobilization structures, political mobilization, contentious action, recruitment 1. Introduction – conceptualizing social networks The informal social networks of everyday life have been widely linked with the process of mobilization for collective action. This is what scholars have called “micromobilization contexts” (McAdam 1986, 1988). These are social sites within people’s daily routines where informal ties among people serve as conduits for solidarity and communication. A well known concept of “netness” proposed by Charles Tilly (1978) was one of the first to express precisely this notion that the denseness of social relations among movement constituencies arise from daily associations and involvement in the communal life. The article discusses major theoretical questions that have been raised in the studies of the relationship between social networks and contentious politics within the structural approach. At the time when it emerged the structural analysis provided a completely new framework for the understanding of contentious action, and its contribution should be endorsed when compared with previous explanations of movements in terms of personal pathology (Rothman and Lichter 1978, Klapp 1969, Kornhauser 1959, Adorno et al. 1950) or social disorganization (Kornhauser 1959, Smelser 1962). Yet, after the twenty years of structurally oriented research it became clear that the focus on political opportunities, resources and social networks alone does not suffice and that it should be supplemented with the analysis of social processes and interactive dynamics that account for the structural (or network based) affects (Emirbayer and Goodwin 1994, Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 13 Black 13 1/13/2004, 12:16 PM Hajdeja Igli~ Goodwin and Jasper 1999). In this review I discuss the most important findings within the structural argument that deal with the role of social networks in political mobilization, and indicate what kind of questions are left open for further research that would focus on social mechanisms instead of structures. I start by reviewing the arguments in the tradition of historical sociology about the major changes in the form of collective action and the role of social structures and cultural changes in this process. The focus is on the body of literature that includes historical studies of collective violence (Tilly 1968, 1986, 1995; Hanagan 1980, 1989; Sewell 1980; Margadant 1979). These studies build on the assumption that informal social networks are important as relational underpinnings of collective action providing the necessary solidary incentives for overcoming the “free rider” problem, and as a social basis constraining a range of possible mobilizing structures available to activists in a given situation. The first question discussed in the article is what kinds of groups, associations and organizations are most likely candidates to turn into the units of contention. The answers provided by the literature suggest that social boundaries and identity of contentious actors depend, first, on the networks in which people are embedded at a given time, and second, on the cultural images and tools of what kinds of collective loyalties and identities are meaningful. The dualism between structure and culture, and the role of structural versus cultural processes in explaning the boundaries of contentious actors is at the center of the polemics between authors such as Charles Tilly and William Sewell (Section 2). Although they depart significantly in their understanding of the historical process, they agree that which of the networks and collective identities in which people are embedded will become a locus of collective action doesn’t depend solely on political opportunities or the manipulative skills of political entrepreneurs and elites, but also on the ways these networks are structured and imagined through everyday sociability. In addition, they argue that there is an identity of collective actors, claims and claim-making behavior, which can be observed by studying major changes in the historical forms of contentious action. The second problem relates to the question of the emergence and strength of collective action. Here the focus is on the question why do certain social groups revolt and others don’t. The problem closely related to this one is also why is contentious action among certain groups stronger, better organized and more succesfull than in others (Section 3). The literature on differences between the artisans’ and workers’ resistance in the early-nineteenth century is especially telling in this respect. These two groups – artisans and workers - have been widely studied and compared, and the contentious action among them explained in terms of social ties and networks in which they were embedded (Thompson 1964, Hobsbawn 1984, Sewell 1980, Shorter and Tilly 1974, Perrot 1986, Cottereau 1986, Gould 1993a, 1993b). Most instances of collective action spread beyond the communities and networks in which they first emerged. This shift in the scale (McAdam et al. 2001) follows the preexisting social ties and networks, and is usually achieved through two different processes: diffusion and brokerage (McAdam 2003). In section 4 we discuss two historical 14 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 14 Black 1/13/2004, 12:16 PM Networks and political mobilization: Beyond structural argument cases, the Paris Commune of 1871 and the Nazi mobilization of the public sphere in Weimar years, which both raise the problem of the spread of the mobilization and the role of political organization as a broker. From these two cases we can learn that the relationship between local networks and organization can be symbiotic in a sense that informal networks provide the social infrastructure for recruitment and mobilization, but it can also give rise to tensions when identities involved in networks and organization start to contradict each other over time. The literature on contemporary social movements builds on the above ideas about the strong relationship between contentious action and social networks. One vein of it presents a so called “new social movements” approach which argues that social movements are the backbone of a strong and healthy civil society (Cohen and Arato 1992). The argument says that close relationship between social movements and the underlying social microstructure creates a reciprocal relationship: on the one hand, the movements are indicators of the existence of vigorous society. On the other hand, their occurrence further strengthens the society from which they arose in the first place. The view that social movements are instruments of the civil society in the system of rigid, unresponsive, and increasingly alienated state institutions has important implications for research (Touraine 1981). In his programmatic statement, Melluci (1980, 1981) argued that we should not focus on single occurrences of protest because they are just manifestations of the ongoing underlying mobilization of the civil society. Instead we should turn away from the study of the particular instances of mobilization and focus research attention to the role social movements play in the creation of social networks, vigorous institutions of civil society and collective well being. The other vein of research emerged around precisely those questions that the social movement literature explicitly ignores. McAdam (1986) argues that we need to “shift the focus of analysis from these unwieldy abstractions known as movements to specific demonstrations, actions, campaigns, or other bundled forms of activism.” The most relevant question from this perspective is how instances of activism emerge and what are the mechanisms of recruitment of participants into a movement. The research focus is exactly the opposite from the one taken above: social networks are seen as microstructure bases of social movement recruitment. This part of the literature deals with the question of what exactly are the mechanism through which informal networks contribute to the movement recruitment (Section 5). The article aims to contribute to the discussion how to conceptualize social networks. The analysis of social networks has been in recent years recognized as very promising tool for the analysis in social sciences in Slovenia, which raises a need to rethink our understanding of social networks and our use of network methodology. The present review of the historical studies on different cases of contentious action shows that the analysis of social networks is most productive when it considers social networks in their structural and cultural dimension. As Harrison White pointed out: “A social network is a network of meanings” (1992, p.67). The expectations people hold about one another, and their understanding of social relationships in a sense of what is constitutive, permissible and/or desirable in these relationships should be considered Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 15 Black 15 1/13/2004, 12:16 PM Hajdeja Igli~ along with the structural properties of social ties, in order to better understand the dynamics of social networks and their role in explaining social processes. Recently published book on Social Movements and Networks (Diani and McAdam 2003) acknowledges that there is a growing consensus among authors writing in the network tradition that both networks and culture matter for our understanding of nonroutine, or contentious, politics. The field is moving beyond structural analysis in a sense of trying to complement it with the insights from more culturally (and rationally) oriented approaches. The article is also relevant more generally for the development of political sociology in Slovenia: with the rise of the concept of social capital to its present prominence within the field of social sciences also its potential applications spread to a variety of social phenomena, among them being political mobilization and political participation. But the use of the concept of social capital in political sociology in Slovenia today is still in the stage of a “metaphor”: it is claimed that it matters but it is not very clear how it matters. For this reason the concept of social capital can only gain by turning back to the existing models developed within the field of historical sociology and social movements literature, which study political mobilization and the role of social ties and networks in this process. 2. Repertoire of action Major changes in the history of contentious action and the impact of everyday sociability on the form of collective action have been studied in connection with the concept of “repertoire of action”. This notion of the repertoire of collective action is one of the most important theoretical contributions by Charles Tilly (1978:143-171). Tilly suggests that “repertoire of action” at any point in time consists of all the ways in which people deploy their resources in the pursuit of common ends. It is what people do when they engage in contentious action. The repertoire of action is constrained by limits in people’s knowledge and resources, as well as by enduring cultural expectations and collective identities. This is why the repertoire of collective actions available to population is surprisingly limited given the many ways real groups have pursued their own collective goals at one time or another. Different authors have argued that collective actors most often adopt mobilizing structural forms, tactics and strategies that are known to them from direct experience, i.e. from previous engagements in the collective action, especially if the chosen form of contention had proved successful, or from the situations which have nothing to do with the contentious action but which nevertheless offer some collective practices which can be put in use in the situation of conflict. While the invention of totally new forms of contention is rather rare, the innovation usually consists of putting the familiar forms into new or newly recombined uses (McCarthy 1996). Tilly’s primary interest is in the major historic changes in the collective action. His articles and books are all driven by the questions when, how and why was a new repertoire of action invented. Competitive1 , reactive2 , and proactive3 (C.Tilly, L.Tilly and R.Tilly 1975) forms of repertoire of action are defined in close connection to the type of claims people make, the kind of collectivities that engage in contentious action, and the 16 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 16 Black 1/13/2004, 12:16 PM Networks and political mobilization: Beyond structural argument form of claim-making behaviour. All three elements of repertoire of action are conceived as highly interdependent: the nature of claims depends on the kind of actors involved in the conflict, and the form of claim-making behaviour corresponds to the kind of claims raised by the parties. Thus, different historical forms of contentious action and the kind of claims made by the actors are deeply related to the nature of the collectivities that are revolting. In his recent work on France (1986) and England (1995), Tilly slightly changes his typology of contentious action. He does it in order to make clear that the same elements of action repertoire can be used to make different claims, thus to show the relative independence of the actors, claims and claim-making behavior (how people act). For example, a strike is not a proactive form of collective action by definition. Strikes of urban artisans in France in the early and mid-nineteenth century had all the characteristics of the new repertoire of action, if we look at claim-making behavior, but the claims the participants made were cast in the defensive language. The “rebellious craftsmen” of the big French cities resisted industrialization because it entailed dispossession of the means of production, loss of autonomy and control over the production process - a defense of the status quo. For this reason, Tilly now defines a dichotomy; he distinguishes a parochial, particular, and bifurcated collective action from the cosmopolitan, modular, and autonomous one.4 The chief determinant of changes in the repertoire of contentious action is the rise of centralized and bureaucratic state and the advance of capitalism. The expanding states of the seventeenth and eighteenth century needed far more resources from the society than the surplus they used to extract from the peasantry. In addition to ever greater financial extractions, state’s penetration into society also meant that state took on a function of maintaining order, providing a legal framework which regulated the relationships between the citizens, and standardized the relations between the citizens and the state (Tarrow 1993). In the course of this process the targets and arena of collective action shifted from private and local actors to national centers of policy-making and nation-wide networks. In this shift state figured not only as object of contention due to the political centralization which in the long run weakened local actors, but also due to its becoming a mediator between the conflicting groups in the society. While the processes of state development - such as increasing scale, complexity and bureaucratization – first provoked a reactive type of violence, the final victory of the state over local resistance caused this reactive violence to be replaced by the proactive one. Most important critique of Tilly’s understanding of the historical change in contentious action was formulated by William Sewell (1990). He argues that although Tilly locates different types of collective action in different kinds of collective loyalties (corporate groups and local communities versus associations, social networks, and movements), his focus on the long-term processes of state centralization and the advent of capitalism prevents him to see the impact the autonomous changes in collective loyalties had on collective action. For Tilly, the shift from one kinds of revolting groups to another is a structural one. It results from the changes in the object of contention. Thus, when the focus of contention changes from local to national level the nationally orgaDru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 17 Black 17 1/13/2004, 12:16 PM Hajdeja Igli~ nized groups and movements had an advantage compared to local groups. For Sewell, on the contrary, it was the autonomous changes in the collective loyalties, i.e. in the patterns of sociability and in the content of collective loyalties, which had a tremendous impact on the way people mobilized. The ways claims could be formulated and the kinds of groups that could be mobilized on behalf of these claims are constrained by culturally available means of forming collective loyalties (Sewell 1990:532-534). The changes in collective loyalties are not only a result of long-term political processes, but also of political events, which cause major breaks in the cultural images of collective loyalties. If Tilly focuses on the processes of state development which hold more or less irrespective of the regime in power, Sewell argues instead that regime changes are as crucial for collective action as trends described by Tilly, mainly because they effect changes not only in state institutions of coercion and control, but also in its cultural foundation. Regime changes significantly reconstitute the bases of collective loyalties and thereby create new possibilities for collective action. Sewell’s favourite case to support his argument is French revolution of 1978. In the society of the Old regime, which was organized according to corporate principle the only claims that were legitimate were claims to traditional privileges.5 This is why the claims of collective actors in the Old regime were backward looking; when the effective legal redress was denied, corporate groups resorted to collective violence. The scope of such collective action rarely extended beyond the local communities, because corporate loyalties were defined by specific privileges of a particular community. For Sewell then, the most important features of the collective action in the time of Old regime are that claims are made in terms of preexisting privileges, and as a consequence that the scope of action remains limited to a particular community. The French Revolution of 1789 is important in this respect because it launched new associational idiom in the society by redefining the state itself. The associational nature of the modern state was expressed in the notion that the state was formed on the basis of social contract among independent individuals, an act of voluntary agreement of independent individuals to associate with one another. French revolution effectively created the voluntary association as a basis for collective action. The new associations differed from the corporate bodies of the Old regime in a sense that they claimed no privileges and their members were bound to one another only by their voluntary adherence to the association. While the public sphere emerged in France, like in England, already in the second half of the 18th century, all new forms of sociability at that time were either informal (salons) or secret (freemasons).6 It was for the first time during the French Revolution that formally organized special-purpose organizations, which claimed a public role, rather than just having defended their particular interests, appeared on the French political scene.7 For Sewell, French revolution was important for the development of the new repertoire of action because it both launched new associational idiom in the society and made citizens and their associations legitimate public actors capable of influencing public policy. As a result the claims made by the new type of collective action were forwardlooking instead of defensive, and the action was not any more limited to a particular community. The nature of collective actors is thus crucial in understanding the character 18 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 18 Black 1/13/2004, 12:16 PM Networks and political mobilization: Beyond structural argument of contentious action, although the emphasis can be placed in different aspects of social organization, in the structure of social networks in Tilly, and in the cultural understanding of social ties and collective loyalties in Sewell. 3. The emergence and strength of contentious action So far we have discussed how pre-existing social structures affect the kind of actors engaging in contentious action and the form of this action. In this section we turn to the problem how social networks and collective identities contribute to the emergence and strength of contentious action. This is one of the most intriguing questions in the analysis of political mobilization. It asks what kind of social structure is especially conducive for collective action. The answer has been sought in social networks and organizations in which people are embedded prior to their mobilization. The argument runs as follows: most instances of contentious action develop within established social settings, because these settings provide insurgents with the various resources such as leadership, communication channels, networks of trust, etc. (McCarthy 1996). Political mobilization is thus conceived as “en bloc” politicization of existing social groups and networks. We can find this emphasize on the importance of pre-existing social settings for the movement emergence in both the resource mobilization (McCarthy and Zald 1973, 1977) and political process school (Gamson 1975, Tilly 1978, McAdam 1999). This approach has been taken also in studying very different kinds of political mobilization, from civil rights movements in the USA (Obershall 1973, Morris 1984, McAdam 1999), to mobilization of black communities in South Africa (Marx 1992), to democratic transitions in countries of Central and Eastern Europe (Opp and Gern 1993, Zhao 2001, Osa 2001, Igli~ 2003). The well-known historical example that illustrates the above argument is artisans reaction to early-nineteenth-century industrialization. Thompson (1964), Hobsbawm (1964, 1984) and Shorter and Tilly (1974) were among the first to reopen the problem of working class movement. Their studies showed that the role of artisans in the revolutions of the early-nineteenth-century France and in the rise of working class consciousness and organization was crucial. At that time, their argument went against the conventional wisdom that the class-conscious workers movement was a product of factory. They pointed to the fact that artisans in France and Britain outnumbered factory workers past the middle of the nineteenth century8 , that textile workers in cotton, woolen and linen industry remained at the margins of the workers movement in the France of 1830s9 , and that artisans’ mutual-aid societies and other forms of associations were crucial for organizing the resistance. Artisans represented a group that was very able to put up a resistance.10 From the middle of the nineteenth century on they also provided leadership for the unskilled and semi-skilled workers. This argument is developed in Hanagan’s (1980, 1989) studies of trade militancy in three French towns for the period 1871-1914, which show that skilled workers engaged in collective action together with unskilled and semi-skilled workers whom they found as valuable political allies. The artisans even played a vanguard role Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 19 Black 19 1/13/2004, 12:16 PM Hajdeja Igli~ in the rise of more general workers’ movement, but at the same time retained their identity as skilled workers. Similarly, Victoria Bonnel (1983) in her study of the workers politics in Saint Petersburg between 1900 and 1914 provides the evidence about the “trade unionism” acting as a vital block in the larger workers’ movement. She concludes that the images of class and craft clearly coexisted among Petersburg workers in the first decade of the twentieth century. What was a difference between the collective action of artisans and workers? The collective protests among factory workers were in general rare in the early nineteenth century, and when they did revolt, their strikes were poorly organized, of short duration, spontaneous and with no clearly articulated claims. They looked very much like grain riots or village festivals characteristic for the rural population. Although in such protests factory workers expressed anger and solidarity in the face of some perceived injustice, they were most of the time unable to put a sustained pressure on the employers. In contrast, the strikes in artisans trades were well organized, planned in advance, disciplined and much less expressive. The goals were usually well articulated: the strikes attempted to induce the employers to accept certain regulations over the trade (for example, higher wage rates, changes in hiring practices, and similar). Although the claims of artisans and factory workers were all defensive (or “reactive” in Tilly’s typology), the differences in the form of collective action were such that one can consider artisans and factory workers as living in two distinct worlds until the last quarter of the nineteenth century (Stearns 1964, Reddy 1984, Sewell 1986).11 Why was the mobilization of factory workers so weak despite the fact that they gathered together under one roof and cooperated with each other in much more complex system of division of labor than artisans who worked in small workshops? In the line with the above argument of the “en bloc” mobilization it is the ordinary relationships that are considered a key to the problem of what bound artisans together with such particular strength. The life of urban artisans was in the nineteenth century still pervaded with the legacies of corporate values and organizational forms from the Old regime, which contributed to their frequent and well-organized contentious action. Artisans’ understanding of work was deeply social as it derived from the corporate or guild system of the medieval and early modern cities. Corporation was a moral as well as regulatory social unit. While most of the authors who studied the impact of pre-existing social structures on collective action focused on moral (or solidarity) aspects of social groups, and on their capacity to make people engage in cooperative rather than “free riding” behavior, Sewell (1980) notes that one should not disregard the “regulatory” legacies of social groups and the endurance of organizational forms. Artisans didn’t act collectively only because of the high solidarity with their community, which was coexistent with the trade, but also out of conviction that corporate organization is a basic unit of self-regulation and resource mobilization, a conviction based on their past experience.12 In fact, social relationships within trades were often ridden with conflicts and competition that made trades but harmonious communities. Very differently, the textile workers of the early-nineteenth century descended from semi-peasant weavers and spinners whose production used to be organized around the 20 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 20 Black 1/13/2004, 12:16 PM Networks and political mobilization: Beyond structural argument independent rural families, linked together in commercial networks called “collective works” (Cottereau 1986:115). This system of production had been know in France since the early seventeenth century when merchant capitalists, in order to avoid guild’s high labor cost and restrictions, began to put out spinning and weaving operations to rural families working in their cottages. Even at the beginning of the nineteenth century the collective works included over nine-tenths of French industrial activity. The basic units of social organization for rural spinners and weavers were thus families linked to other textile producing families as members of common communities of residence. In contrast to urban trades, there was little sense of identity and loyalty pertaining to work community transcending the family and residential ties. The introduction of spinning and weaving factories in the first half of nineteenthcentury took place in the same districts. Only later it came to the re-urbanization of the textile industry. But the studies of the internal organization of textile factories show that the work was still organized in family units. This means that formerly independent weaver now operated a machine in the factory, but still as a “pere de famille”, assisted by his children, brothers and their children, and sometimes also wives. Because the “family remained the basic center of decision making,” the place of residence, and more broadly the local community, - the village or neighborhood - presented the basis of collective action. And when the conflicts between employers and workers broke out they usually involved the whole village community.13 While for artisans the important networks of social relations - family, friends, acquaintanceship - all took place within the framework of trade, for early nineteenthcentury textile workers such framework was neighborhood and village. Because of the lack of strong corporate legacies among the factory workers their capacity for collective mobilization was much weaker than among the artisans – weaker in a sense of being rather rare as well as less strong and organized. How has the role of the craft in the workers’ mobilization changed by the second half of the nineteenth century? It changed tremendously, argues Gould (1993a) who shows that in the Paris Commune of 1871 the most organized and solidary crafts, which conducted the strongest acts of resistance half a century earlier, were now systematically underrepresented in the ranks of insurgents. The most active participants in the insurrection were artisanal workers from weakly organized crafts. The participation in Paris Commune depended on the balance between the embeddedness in neighborhood and trade networks. While members of old and strong urban trades were only weakly tied to neighborhood networks, the urban neighborhood was important source of sociability for members of occupational groups with only weak craft traditions. One of the consequences of this partial shift from trade to neighborhood as the social framework for the mobilization of protest was that workers participating in the Commune came from a broad range of trades. The disappearance of trade boundaries during the insurrection was, according to Gould, not a result of increasing “class unity” but rather of the change in mobilizational framework. The artisanal activism is an accurate analysis of shop-floor protest, but it can not explain the participation in big insurrections such as Paris Commune in 1871, which required considerable cooperation between trades. Trades Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 21 Black 21 1/13/2004, 12:16 PM Hajdeja Igli~ with weaker legacies were in better position to carry out such large-scale mobilization, compared to either older trades or unskilled and semiskilled workers. Their “medium” level of internal integration enabled them to achieve a sufficient level of organization and purposefulness, on the one hand, while being open enough for establishing ties of cooperation with other trades, on the other hand. Gould’s study calls attention to the fact that pre-existent networks and social ties can act as “mobilizing structures” that enable collective action, as well as as constraining factors that prevent mobilization to occur. The reason is that existing networks and prior social ties can not by themselves facilitate the protest. They should rather be conceived as structural sites within which the communication and social interactions take place. It is in this interactions that shared meanings and identities are created that legitimate emergent collective action. The above discussed Gould’s studies of the French Commune of 1871 (1993a, 1995), which pointed to the lack of activism among old trades, showed that despite the strong corporate legacies these trades were not able to transform their strong inward looking identities and loyalties into more open ones. The same problem was noticed by authors studying the role of black church in civil rights movement (Obershall 1973, Morris 1984, McAdam 1999). Although the role of the church was crucial in providing the resources and organizational framework for movement, the conservative local black clergy presented serious obstacle to mobilization. Their initial conservativism had to be overcome and collective identity redefined in order to turn black congregations into vehicles of collective protest (Payne 1996). As McAdam (2003:290) puts it: “Prior organization and all the resources in the world matter little if their use is not governed by shared meanings and identities legitimating contention.” 4. Interaction of informal networks and organizational framework The Paris Commune of 1871 provides a good illustration also for the problem of scale shift (McAdam et al. 2001). By this is meant a spread of mobilization from local communities to the city, regional and national level, along the lines of pre-existing networks and social ties. In the above discussion on the Paris Commune we emphasized the fact that crafts with weaker corporate legacies, which presented majority of collective actors in the insurrection, were open to cooperation with one another primarily because for them neighbourhood solidarity was just as important as craft solidarity. But this does not say much about how this possibility for cooperation was actualized. Large-scale collective action requires the formation of new social ties, and the way these ties were established in the Paris Commune was through the organizational framework of the Paris National Guard. Gould (1991, 1993a) provides the extensive evidence about the role of crossneighborhood enlistments that made the levels of commitment to contentious action interdependent across residential areas: the degree to which each neighborhood was successful in mounting resistance to the Versaille army depended on the levels of resistance in the other neighborhoods to which it was linked. From Gould’s studies we can 22 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 22 Black 1/13/2004, 12:16 PM Networks and political mobilization: Beyond structural argument learn the following: the studies of contentious action should not limit their explanation of mobilization to only one kind of social networks (informal or formal network), or even treat multiple networks in additive way (in the »more of the same« manner), but rather look at their interaction. Large-scale mobilization typically requires organizational network which acts as a broker and interacts with pre-existing social structures. This raises the problem of the linkage mechanisms between multiple networks and the ways the basic units of contention are integrated into broader organizational framework. There are many historic cases which show how political organizations used the traditional forms of sociability and culture for their political purposes (see, for example, a well known study of diffusion of republican ideas to the French countryside after the Revolution of 1848 by Agulhon, 1970; or the study of mass mobilization of peasantry and small-town workers in the resistance to the coup d’etat in December 1851 by Margadant 1979). From these cases we can see that interaction of multiple networks can lead to symbiotic relationship between them in a sense that informal networks provide social infrastructure for political recruitment and mobilization. But this same interaction can also give rise to tensions when the identities involved in informal networks and movement’s organization start to contradict each other over time. A good example of such symbiotic relationship which turned into conflictual one is the rise of Nazism up to 1932. Koshar (1987) in his study on local public sphere in small and medium-sized German towns, which were crucial to Nazi success, challenges the prevalent views on the relationship between Nazism and local public sphere, which regard voluntary associations and clubs as subjects of very extensive Nazi infiltration at the local level. He shows, first, that Nazi joiners in the years up to 1932 indeed tended to held multiple organizational affiliations, thus they were more exposed to the political socialization and agitation, but that joining the NSDAP was less a result of Nazi infiltration by party agitators than “….relatively autonomous decisions by individuals who wanted a local political anchor for political activities” (1987:21). The second point is equally important: there was a contradiction between the local public sphere and the NSDAP, which became more distinct after Hitler came to power. The small towns’ public sphere evolved around ostensibly un-political sociability and local Nazi joiners were interested primarily in defending grass-roots social life against the politicizing attempts by national parties. For them, the NSDAP represented “no radical break with the past; it seemed to be an un-political extension of the threatened local public sphere.” (1987:22). In this sense, entering the NSDAP was part of social activity of joining rather than a revolutionary alternative to public life and the many voluntary associations that shaped it. In contrast, Nazi agitators and mobilizers were building a public sphere, which was activist and national. The tensions between the two were considerable and Nazi joiners were aware of them. While at the beginning the Nazi mobilization adapted or made use of local forms of sociability and activities, the contradictions grew as NSDAP transformed into a strong mass party at the national level. Koshar’s study helps us to see that the interaction between multiple networks is not necessary productive for the movement. Actors involved in different networks can hold Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 23 Black 23 1/13/2004, 12:16 PM Hajdeja Igli~ very different understandings of the political reality and their role in the public sphere. Such conceptualization of the interaction between multiple networks, which takes into account meanings attributed to networks and social ties, goes beyond purely structural analysis. The existence of brokerage ties and overlapping memberhips does not by themselves guarantee the succesfull spread of mobilization. 5. Recruitment through networks The research on movement recruitment is yet another vein of research that has demonstrated the value of preexisting social ties and networks (for a review of early research see Snow, Zurcher and Ekland-Olson, 1980). It is now taken for granted that preexisting ties to activists help to pull potential participant into the movement. But the research has not been very precise in stating the exact causal nature between the networks and recruitment. This criticisms has been voiced already by Marwell et. al.: “It is widely agreed that participants in social movement organizations are usually recruited through preexisting social ties and that mobilization is more likely when the members of the beneficiary population are linked by social ties than when they are not... But exactly how and why social ties are important is less well established.” (Marwell, Oliver and Prahl 1988:502) The lack of systematic theory which would explain why social ties play a role as facilitators of activism has had serious implications for research. In the words of McAdam and Paulsen: “Having failed to establish the precise link between social ties and activism, empirical researchers have been content to assess the basic strength of relationship instead of testing the causal power of the various dimensions of social ties, of the salience, centrality, or strength of a tie that determines its effectiveness as a recruiting agent.” (McAdam and Paulsen 1993:641) One of the first pieces of research which explored causal link between recruitment and the role of social ties was the seminal article by Snow, Zurcher, and Ekland-Olson (1980). They were interested how social networks lead to differences in structural availability of potential participants for movement activity. They enumerated three causal mechanisms which directly link networks with differential participation. First, family and friendship ties were important microstructure avenues of recruitment because those who have such ties: “…will have a greater probability of being contacted and recruited into that particular movement” (1980:792) than others without such ties. Second, the ties to activist are not enough because of differential availability of potential recruits. Differential recruitment “is a function of how tightly individuals are tied to alternative networks and thus have commitments that hinder the recruitment efforts of social movement organizations.” (1980:794) And third, since the “recruitment among acquaintances, friends, and kin is more successful than among strangers” (p.797) the spread of movement depends on the secondary network of their members. The “extent to which movements are linked to other groups and networks via members’ extra-movement interpersonal ties” (1980:797) determines how many individuals are exposed to movement’s recruitment efforts. All three propositions suggest that social ties and networks make people differentially available to the recruitment efforts of movement organizations, 24 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 24 Black 1/13/2004, 12:16 PM Networks and political mobilization: Beyond structural argument which in turn determines differential participation. One example of their structural argument is particularly compelling. They compared recruitment success of Nichiren Shoshu of America (a Buddhist movement) and Hare Krishna movement by the method of recruitment. A large majority (82%) of members of Nichiren Shoshu were recruited through networks while 92% of Hare Krishna members were recruited in public places and only 4% through interpersonal networks. The explanation for this differences in recruitment mechanism is that in Hare Krishna movement core membership is contingent upon the severance of extra-movement interpersonal ties. Not only that preexisting social ties did not lead to recruitment, they had to be systematically avoided by movements’ members. Subsequent research abandoned this purely structural approach as enlightened but insufficient because it was lacking in determinism. Explanations in terms of structural opportunities assume that opportunities are structured but the process of recruitment is random. Individual’s decision to participate is not seen as a result of influence process but as a random event. Participants and non-participants are assumed to have the same motivation. But due to a greater availability of participation opportunities through their networks, they more often ended up among the activists. Structural approach had few followers who found in their research that movements can be invested with strong ideologies and normative contents. Empirically, structural approach seemed to be on the wrong track. This was especially true for high risk as opposed to low risk activism. The choice for participation in high-risk activism is consequential for an actor who therefore needs to make a positive choice to participate. McAdam proposed a model of recruitment to high-risk activism which closely looks at the influence process ignored by structural theory. In his earlier article (1986) he finds that recruitment to the Freedom Summer Project, an instance of high-risk activism, was a function of strong ties to recruiting agent. Based on the literature, he distinguished between two recruiting agents. Organizational membership in civil rights organizations, church and religious organizations, student clubs, and political organizations was one important conduit to participation in the freedom summer. The second one were prior ties to other applicants. Not all ties proved to be important. Only strong ties to later participants and activists served as a pull factor to the movement. Strong ties to those applicants who did not participate were a strong and significant predictor of nonparticipation. While the results offered strong support for the theory that strong normative contexts such as strong interpersonal ties and exposure to multiple movement organizations induce participation in the movement, the model was lacking in the specification of the causal mechanism. In spite of the fact that the model made a step forward by distinguishing between organizational and interpersonal recruiting agents and between strong and weak ties, it basically reiterated the point of earlier theories that “netness” of movement constituencies was conductive to solidarity and mobilization (Obershall 1973, Tilly 1978). In the later article McAdam and Paulsen (1993) tried to overcome these shortcomings. In order to be able to asses the nature of the influence process and the role of the networks in it they began by breaking down the recruitment process in four analytical Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 25 Black 25 1/13/2004, 12:16 PM Hajdeja Igli~ steps. First, there needs to be a recruiting attempt. Second, potential participant needs to establish a tentative linkage between the movement and his or her “salient identity.” In short, there needs to be a match with what movement does and what an individual values, stands for, and strives to achieve. Third, there needs to be support for that linkage by those people who normally sustain identity in question. And fourth, there should be no opposition from significant others. This four-phase model shows that social networks can exert influence in the last two phases. They serve as reinforcement of actors ‘dispositions’ rather than their source as might have been assumed in the earlier theories.14 While reinforcement model has been useful in providing an explanation for the positive effect of personal ties, one needs to stretch this model to make the same argument also for the role of organizations. Why would multiple organizational memberships induce participation? There is, by all means, a link between organizations and personal networks but organizational ties can not be simply reduced to informal ties because they may have different status than personal ties and may therefore have different role in the affirmation of ‘salient identities’. Alternative approach to the analysis of organizational recruiting agent is to look at the organizational structure of ties surrounding the participant. Fernandez and McAdam (1988) examined the role of individual’s prominence in multiorganizational fields in two campuses, Berkeley and Wisconsin. They found that prominence in multiorganizational field (a measure derived from the relational matrix of the number of organizational overlaps between applicants) was a strong predictor of recruitment in Wisconsin. Here is an explanation why: “Sharing organizational memberships with individuals who are linked to more centrally located individuals in the network of overlaps is more important than sharing the same number of overlaps with the people who are in the periphery of the network. Because they are linked to many people, more central individuals are more likely to experience social influences ... on their decisions to attend the program.” (Fernandez and McAdam 1988:365) Multiple organizational memberships alone do not induce participation in a movement. Instead, belonging to multiple organizations and being tied to others who hold multiple memberships is what encourages involvement in a movement because that not only exposes one to multiple influences but also provides immediate reinforcement for those influences. This review of recruitment process attempted to peel out the argument about the specific mechanisms through which networks influence recruitment. We showed that there was enormous progress in the argument leading from purely structural arguments to the argument which specified the role of networks as reinforcement agent. Actors embedded in both organizational and interpersonal networks have their own dispositions regarding participation. The role of informal networks is to reinforce those initial positive dispositions and thus encourage actors to pursue them through involvement in movement activity. This argument represents a tremendous improvement over earlier theories, which argued that embeddedness, i.e. the existence of interpersonal ties and dense social structures were conductive to recruitment and collective action without specifying the mechanism. 26 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 26 Black 1/13/2004, 12:16 PM Networks and political mobilization: Beyond structural argument Recent developments of the recruitment models go further in the specification of the mechanisms and dynamics of recruitment. They show how the importance of different recruitment mechanisms depends on the characteristics of contentious action, such as its public visibility and action repertoire (Passy 2003). They also continue the work in the direction of rational choice models dealing with the individuals’ decision to participate in the protest (Gould 1993b, 2003). These later studies contribute to our understanding of the process of reinforcement by looking more closely at the motivations and concerns of people who are recruiting and being recruited, in particular their concerns with the issues of efficiency, justice, loyalties and personal affinities. 6. Discussion The article discusses the contribution of network approach to the understanding of the phenomenon of contentious action, which includes a variety of collective endeavors to affect the political process: from insurrections to protests and movements, from nonviolent to violent and bloody encounters between state and societal actors. It shows that network approach can be applied in very different lines of inquiry: in the study of the role of social ties in individual recruitment to contentious action, in the explanation of the emergence, strength and character of contentious action, and in the examination of the linkages and interactions between different kinds of collective actors. The concept of social networks is often considered as an alternative to explanations cast in terms of macro variables of political opportunities and inequalities, and explanations made in terms of micro variables of motivations, values and personal traits of people. Very differently, social networks approach captures individuals as located in the web of interpersonal exchanges, thus allowing for the formulation of “micro-macro” link and the focus on the relationship between structure and agency (Alexander et al. 1987, Sewell 1992) Social networks act as meso-level social structures that are constraining social actors as well as facilitating their attempts to adapt to and modify existing patterns of relationships. But social networks can live up to this theoretical expectations only if their conceptualization changes from presenting yet another version of resources and structural opportunities (Jasper 1997), to their understanding as sites of social interaction and meaning attribution (White 1992). The focus on social networks should thus be joined with more “open” approach to the study of social phenomena. The examination of recent trends in the social sciences analysis shows that the emphasis has gradually turned from the identification of general and unvariable laws, and the formulation of necessary and sufficient conditions of various large-scale political processes (for example, revolutions or political democratization), to the examination of the differences and variation in the process. As Tilly (1995:1601) pointed out: “…the test of a good theory is not so much to identify similarities among instances as to account systematically and parsimoniously for their variation” (1995:1601). This variation stems from different combinations of factors, circumstances, and sequences. What needs to come in the forefront of a research is question of mechanisms that account for process dynamics (Hedstrom and Swedberg 1998), linkDru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 27 Black 27 1/13/2004, 12:16 PM Hajdeja Igli~ ages between the sequences of the political process (Tilly 1995, McAdam et al. 2001), and variable interactions between different kinds of factors and conditions (resources, political opportunities, cultural understandings, social networks). Yet another aspect of openness lies in the recognition that boundaries between phenomena under study are not as clear as usually assumed, partly because the phenomena themselves are variant rather than coherent. This problem of monadic thinking in social sciences has been discussed a decade ago by authors such as White (1992), Somers (1992), and Sewell (1992). Their critique of sharply bounded and coherent units in social sciences opened the possibility of cross-disciplinary exchange among researchers who traditionally saw their social concepts as falling within the separate fields of social sciences, defined either more broadly in terms of political sciences, sociology, and organizational studies, or in more specific terms such as social movements, contentious action, public interest groups, small democracy participation, political action, voluntary organizations, civil society, political democratization, etc. Weakening of the boundaries of social science phenomena called for the cross-disciplinary exchange, and the concept of social capital was the one that fulfilled this task since it intuitively resonated in the ears of many authors working in their own fields of expertise. We can actually say that there has been no better reason for the rise of the social capital concept to its present prominence than its capacity to link the concerns of scientists from different fields, for the concept by itself is notoriously too vague to present a starting point for a serious research program. Social capital helped in its own way to establish the communication among researchers and contributed to the increase in interest for each other’s work where before they were absent. The work that has been done in the field of social networks, movements and contentious action over the last twenty years, can contribute greatly to this commonly renewed interest in social conditions of political action that is expressed through the notion of social capital. Notes 1. The competitive type of collective action was most common sort before the late seventeenth century, this is before the French state launched intensive efforts at administrative centralization. This sort of violence expressed the constant conflicts within and between the local communities and corporate groups over resources claimed by rivals. It included such different phenomena as feuds, brawls between the youths of neighboring villages, battles between the rival groups of artisans, charivaries or Rough Music, and pulling down of houses, all very richly symbolic and expressive actions. 2. Reactive forms of collective action involve communal and corporate groups threatened by the centralizing efforts of the French state. This form of violence was characteristic from the late seventeenth to the early nineteenth century. It was a resistance to the state’s efforts to extract ever greater tax resources from the population, draw local grain supplies into national market, and promote capitalist development. Typical repertoire of action included tax rebellions, grain seizures, and invasions of enclosed lands and forests by local people. The claims made by communal groups were defensive. They insisted on the priority of traditional rights and controls that were threatened by the modernizing state. 28 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 28 Black 1/13/2004, 12:16 PM Networks and political mobilization: Beyond structural argument 3. In proactive sort of collective violence people make offensive, instead of defensive claims. They no longer resist the expansion of the state, but rather attempt to control it and assert group claims to privileges and resources that are under state’s control. Typical repertoire of proactive violence includes the political meeting, the petition, the strike, the barricades, the insurrection, the petition, and the nationally-oriented electoral campaigns. The new repertoire of action was developed progressively between the late eighteenth and the first half of the nineteenth century but it did not become a predominant form of collective action in France before the Revolution of 1848. Also the typical social location of collective violence changed. The groups that engage in such violence are special-purpose associations rather than corporate groups and local communities. 4. The older repertoire of action was parochial because the scope of action rarely transcended local communities and corporate groups. The collective action most often grew out of routine assemblies of communal groups, local markets and festivals. The action was bifurcated because it either acted directly on a local relationship or asked privileged intermediaries to convey claims to more distant authorities, and particular because it adopted forms and symbols peculiar to the relationship between claimants and the objects of their claims. The new repertoire of action is called cosmopolitan because the scope of action spans multiple communities, connected among themselves through various kinds of brokers, networks and organizations. It is autonomous because the organizers - political entrepreneurs - frequently schedule the contentious events in advance at their own initiative rather than taking advantage of authorized assemblies and routine gatherings. And it is modular because people employ very similar kinds of actions in different situations. The shift from the old to the new repertoire of contentious action also involves a step toward social-movement logic: toward sustained challenges to authorities by “a set of people who voluntarily and deliberately commit themselves to a shared identity, a unifying belief, a common program”.(Tilly 1994:5-8) 5. For example, in tax rebellions villagers who assaulted tax collectors justified their action by the claim that village was obliged to pay only the level of taxation it had customarily paid in the past. Similarly, grain rioters often demanded that state officials carried out the traditional regulations that locally produced grain to be put up for sale in the local markets. And, when they invaded enclosed land and forests, villagers did so to enforce their traditional communal rights to use this land when needed. 6. See, for example, very vivid description of the French public life in the years just before the Revolution by Till (1994, chapter 5): “In the Parisian catalog for 1780-1788, clandestine workers’ guilds surely lay behind some of the workers’ strikes and attacks, but not one publicly-visible association of any kind made claims or organized collective action. 18th century France certainly has secret societies, lay religious confraternities, lodges, and underground workers’ organizations, but in general French public authorities struck down as a danger to public order any attempt to create political clubs or their equivalent. They also strongly discouraged any associations they did tolerate from making public claims except through the courts and/or the mouths of eminent patrons……..Very different from France, in England in the same period of 1780s different sorts of clubs, committees, societies and associations flourished, not only in London but also in other cities.” 7. The outburts of new forms of associations during the Revolution was so widespread that: “With its Revolution, France temporarily reversed the cross-channel balance. In 1789 the clubs of Paris and other French cities became major rallying-point for revolutionary demands......By that time, popularly organized clubs, societies, and militias were doing much of the revolutionary work in Paris and all the provinces. For four years — until the Terror, and then Thermidor — special purpose-associations spearheaded popular participation in the French revolution.” (Tilly 1994, chapter 5). But French revolution also had an effect on the Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 29 Black 29 1/13/2004, 12:16 PM Hajdeja Igli~ English public sphere in a sense that it changed the discourse or intellectual means with which political leaders presented their political alternatives in the direction of individual rights and the priority of individual interests. Thus, for Tilly the main consequence of French revolution was to made available new intellectual means for rationalization of the claims rather to produce a new form of collective action rooted in voluntary associations. If this kind of collective action was absent in pre-revolutionary France this was so because of the political repression of associations rather than the lack of cultural tools (i.e. collective identities). 8. The relationship between artisans and workers was even more in favor of artisans in the countries that were on the periphery of industrial development in the early nineteenth century; for example, around 1800 there was in Ljubljana about eight times more artisans than workers (Slokar 1977:27, Kramberger 1999:74-86). 9. The movement of the 1830s was concentrated in two cities, Lyon and Paris, which had overwhelmingly artisan labor force while the bigger textile centers remained uninvolved (Bezucha 1974). 10. The capacity of artisans for resistance is demonstrated by the fact that, in France the employers when setting up to organize a plant or factory even avoided cities “with their rebellious craftsmen who know how to defend their wages, preferring the countryside or the rural periphery of great centers” (Perrot 1986). 11. Yet, one should never stop inquiry of collective action at “non-organization,” warns Cottereau (1986). Not only do different groups mobilize and act collectively in very different ways, but most of them, even if they look “passive” in terms of the usual indicators of militancy, develop a variety of control practices which are rather informal and exist independently of any institutionalized organization, such as mutual aid societies, unions, and strike committees. According to historical evidence, factory workers in the nineteenth-century France indeed made extensive use of such practices. They included passive resistance that often verged on sabotage, urban clientelism, and collective defense by mobility. 12. In corporations of the Old Regime, both master and workers were subjected to collective discipline which regulated many aspects of one’s life and work and gave rise to the especially strong sense of work as a very social practice. In addition, journeymen organized illegal corporate brotherhoods, which put the pressure on the masters over various issues of the trade. The legal prohibition of the French Revolution on the masters’ corporations had little effect on journeymens’ brotherhoods. Skilled workers in the big urban centers passed on the traditional journeymen system and its forms of struggle from one period into another. While masters were increasingly disunited in the early-nineteenth-century once they were freed of collectively imposed constraint of the trades in the Old Regime, workers were in general united. By the late 1820s, writes Sewell, virtually all skilled trades in major cities had some kind of workers’ organization which was trying to impose controls over the working conditions in their trades. Perrot gives an example of unruly papermakers, one of those groups of artisans who defended their corporate structures even in the absence of corporations: “Solidly organized under the Ancien Regime, they obeyed neither the Le Chapelier Law against “combinations in restraint of trade” nor the similar law of 6 Fructidor, Year IV, which was aimed against at them more specifically. They continued to impose all sorts of obligations on manufacturers, including local and familial recruitment, beds to be reserved for traveling journeymen, and payment by the month (including holidays!). They obliged delinquents, employers as well as workers, to pay fines into a common fund that they later ‘ate’ in the course of joyous libations that shocked Restoration philanthropists, keener on saving than on feasting. Deciding to keep the best of the day for themselves, in the Puy-de-Dome they went to the workshops from midnight to noon, working by candlelight” (Perrot 1986:80). 30 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 30 Black 1/13/2004, 12:16 PM Networks and political mobilization: Beyond structural argument 13. Perrot provides a vivid description of this kind of conflict: “The following took place in Houlme, near Rouen, in 1825: after Levasseur, owner of a spinning mill, reduced the pause from one hour to half an hour…….the workers went on strike and brought into it the entire village community, which engaged in a three-day confrontation with the forces of law and order. There were a number of victims, including a gendarme, and a hundred arrests. “ (Perrot 1986:84) 14. The authors conclude: “The conclusion is unmistakable: neither organizational embeddedness nor strong ties to another volunteer are themselves predictive of high-risk activism. Instead, it is a strong subjective identification with a particular identity, reinforced by organizational and individual ties, that is especially likely to encourage participation.... Prior ties - either through organizations or particular others - would seem to be necessary, but not sufficient, for recruitment to high-risk activism. In the absence of (a) strong identification with the identity sustained by the tie and (b) a link between that identity and the movement in question, prior ties are no more productive of participation than the absence of ties.” (McAdam and Paulsen 1993: 659) References Adorno, T.W. et al. (1950). The Authoritarian Personality. New York: Harper. Agulhon, M. (1982) The Republic in the Village. Cambridge: Cambridge University Press. Alexander et. al. (1987) The Macro-Micro Link. Berkeley: University of California Press. Bezucha, R.J. (1974) The Lyon uprising of 1834: Social and Political Conflicts in a NineteenthCentury City. Cambridge: Cambridge University Press. Bonnel, V. (1983). Roots of Rebellion: Workers’ politics and Organization in St. Petersburg and Moscow, 1900-1914. Berkeley: University of California Press. Cohen, J. and A. Arato (1992) Civil Society and Political Man. Cambridge: MIT Press. Cottereau, A. (1986) “The Distinctiveness of Working-Class Cultures in France, 1848-1900, in I. Katznelson and A. Zolberg (eds.) Working-Class Formation: Nineteenth-Century Patterns in Western Europe and the United State. Princeton: Princeton University Press. Diani, M. and D. McAdam (eds.) (2003) Social Movements and Networks: Relational Approaches to Collective Action. Oxford: Oxford University Press. Emirbayer, M. and J. Goodwin (1994) “Network Analysis, Culture, and the Problem of Agency,” American Journal of Sociology, 99:1411-1454. Fernandez, R.M. and D. McAdam, (1988) “Social Networks and Social Movements: Multiorganizational Fields and Recruitment to Mississippi Freedom Summer,” Sociological Forum, 3: 357-382. Goodwin, J. and J. Jasper (1999) “Caught in a winding, snarling wine: The structural bias of political process theory”, Sociological Forum, 14:27:54. Gould, R.V. (1991) “Multiple Networks and Mobilization in the Paris Commune, 1871,” American Sociological Review, 56:716-729. Gould, R.V. (1993a) “Trade Cohesion, Class Unity, and Urban Insurrection: Artisanal Activism in the Paris Commune,” American Journal of Sociology, 98:721-754. Gould, R.V. (1993b) “Collective action and network structure”, American Sociological Review, 58: 182-196. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 31 Black 31 1/13/2004, 12:16 PM Hajdeja Igli~ Gould, R. V. (1995) Insurgent Identities: Class, Community, and Protest in Paris from 1848 to the Commune. Chicago: University of Chicago Press. Gould, R.V. (2003) “Why do networks matter? Rationalist and structuralist interpretation,” in Diani, M. and D. McAdam (eds.) Social Movements and Networks: Relational Approaches to Collective Action. Oxford: Oxford University Press. Hanagan, M. (1980) The Logic of Solidarity: Artisans and Industrial Workers in Three French Towns, 1871-1914. Urbana: University of Illinois Press. Hanagan, M. (1989) Nascent Proletarians. Cambridge: Basil Blackwell Press. Hobsbawm, E.J. (1964) Labouring Man. London: Weidenfeld and Nicolson. Hobsbawm, E.J. (1984) Worlds of Labor: Further Studies in the History of Labor. London: Weidenfeld and Nicolson. Jasper, J. (1997) The Art of Moral Protest: Culture, Biography, and Creativity in Social Movements. Chicago: University of Chicago Press. Igli~, H. (2003) “Trust networks and democratic transition”, in G. Badescu in E. Uslaner (eds.) Social Capital and the Transition to Democracy. London: Routledge. Koshar, R. (1987) “From Stammtisch to Party: Nazi Joiners and the Contradictions of Grass Roots Fascism in Weimar Germany,” Journal of Modern History, 59:1-24. Klapp, O. (1969) Collective Search for Identity. New York: Holt, Rinehart, and Winston. Kramberger, A. (1999) Poklici, trg dela in politika (Occupations, Labour Markets, and Politics). Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede. Margadant, T. W. (1979) French Peasants in Revolt: The Insurrection of 1851. Princeton: Princeton University Press. Marx, A. (1992) Lessons of struggle: South African internal opposition, 1960-1990. New York: Oxford University Press. Marwell, G., P. Oliver and R.Prahl (1988) “Social Networks and Collective Action. A Theory of the Critical Mass.III,” American Journal of Sociology, 94:502-534. McAdam, D. (1988) “Micromobilization Contexts and Recruitment to Activism,” International Social Movement Research, 1:125-154. McAdam, D. (1986) “Recruitment to High-Risk Activism: The Case of Freedom Summer,” American Journal of Sociology, 92:64-90. McAdam, D., J.D. McCarthy, and M. N. Zald (1988) “Social Movements,” in Neil J. Smelser (ed.), Handbook of Sociology. Newbury Park: Sage. McAdam, D. and R. Paulsen, (1993) “Specifying the Relationship between Social Ties and Activism,” American Journal of Sociology, 99:640-667. McAdam, D. (1999) Political Process and the Development of Black Insurgency, 1930-70. Chicago: University of Chicago Press, 2nd edn. McAdam, D., S. Tarrow and C.Tilly (2001) Dynamics of Contention. Cambridge and New York: Cambridge University Press. McAdam, D. (2003) “Beyond structural analysis: Toward a more dynamic understanding of social movements,” in Diani, M. and D. McAdam (eds.) Social Movements and Networks: Relational Approaches to Collective Action. Oxford: Oxford University Press. McCarthy, J. and M.N. Zald (1973) The Trend of Social Movements. New Jersey: General Learning. 32 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 32 Black 1/13/2004, 12:16 PM Networks and political mobilization: Beyond structural argument McCarthy, J. and M.N. Zald (1977) “Resource mobilization and social movements,” American Journal of Sociology, 82:1212-1241. McCarthy, J. D. (1996) “Constraints and opportunities in adopting, adapting, and inventing,” in D. McAdam, J.D. McCarthy and M.N. Zald (eds.), Comparative Perspectives on Social Movements. Cambridge: Cambridge University Press. Melucci, A. (1980) “The New Social Movements: A Theoretical Approach,” Social Science Information, 1:199-226. Melucci, A. (1981) “Ten Hypothesis for the Analysis of New Movements,” in D.Pinto (ed.) Contemporary Italian Sociology. Cambridge: Cambridge University Press. Morris, A. D. (1984) The Origins of the Civil Rights Movement: Black communities Organizing for Change. New York: The Free press. Obershall, A. (1973) Social Conflict and Social Movements. Englewood Cliffs.: Prentice-Hall. Opp, K.D. and C.Gern (1993) “Dissident groups, personal networks, and spontaneous cooperation. The East German revolution of 1989”, American Sociological Review, 58:659-680. Osa, M. (2001) “Mobilizing structures and cycles of protest: Post Stalinist contention in Poland, 1954-9”, Mobilization, 6:211-231. Passy, F. (2003) “Social networks matter.But how?” in Diani, M. and D. McAdam (eds.) Social Movements and Networks: Relational Approaches to Collective Action. Oxford: Oxford University Press. Payne, C. (1996) I’ve Got a Light of Freedom. Berkeley: University of California Press. Perrot, M. (1986). “On the Formation of the French Working Class,” in Ira Katznelson and Aristide R. Zolberg (eds.) Working Class Formation: Nineteenth-Century Patterns in Western Europe and the United States. Princeton: Princeton University Press. Reddy, W.M. (1984) The Rise of Market Culture: The Textile Trade and French Society, 17501900. Cambridge: Cambridge University Press. Rothman, S. and S.R. Lichter (1978) “The case of the student left,” Social Research, 45:535-609. Sewell Jr., W.H. (1980) Work and Revolution in France: The Language of Labor from the Old Regime to 1848. New York: Cambridge University Press. Sewell Jr., W.H. (1990) “Collective violence and collective Loyalties in France: Why the French Revolution Made a Difference,” Politics & Society, 18:527-552. Sewell Jr., W.H. (1992) “A Theory of Structure: Duality, Agency and Transformation.” American Journal of Sociology, 98:1-29. Shorter, E. and C. Tilly (1974) Strikes in France, 1830 to 1968. New York: Cambridge University Press. Slokar (1977) “Zgodovina rokodelstva v Ljubljani od 1732 do leta 1860,” v M. Drnov{ek (ur.) Ljubljanska obrt od za~etka 18.stoletja do srede 19.stoletja. Ljubljana: Publikacije Zgodovinskega Arhiva Ljubljana, Razprave, zvezek 4. Smelser, N.J. (1962) Theory of Collective Behavior. New York: Free Press. Snow, D.A., L.A. Zurcher Jr. and S. Ekland-Olson, (1980) “Social Networks and Social Movements: A Microstructure Approach to Differential Recruitment,” American Sociological Review, 45:787-801. Somers, M.R. (1992) “Narrativity, Narrative Identity, and Social Action: Rethinking English Working-Class Formation,” Social Science History, 16:591-630. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 33 Black 33 1/13/2004, 12:16 PM Hajdeja Igli~ Stearns, P.N. (1965) “Patterns of Industrial Strike Activity in France during the July Monarchy”, American Historical Review, 70:371-394. Tarrow, S. (1993) “Modular Collective Action and the Rise of Social Movement,” Politics & Society, 21:69-90. Thompson, E.P. (1964) The Making of the English Working Class. New York: Pantheon books. Tilly, C. (1968) The Vendee. Cambridge: Harvard University Press. Tilly, C. (1978) From Mobilization to Revolution. Reading:Addison-Wesley. Tilly, C. (1986) The Contentious French: Four Centuries of Popular Struggle. Cambridge: Belknap Press. Tilly, C. (1995) Popular Contention in Great Britain, 1758-1830. Cambridge: Harvard University Press. Tilly, C. (1995) “To Explain Political Process,” American Journal of Sociology, 100:1594-1610. Tilly, C., L. Tilly and R. Tilly (1975) The Rebellious Century, 1830-1930. Cambridge: Harvard University Press. Touraine, A. (1981) The Voice and the Eye: An Analysis of Social Movements. Cambridge: Cambridge University Press. White, H. (1992) Identity and Control. Princeton: Princeton University Press. Zhao, D. (2001) Power of Tiananmen. Chicago: University of Chicago Press. Author’s address: dr. Hajdeja Igli~, Faculty of Social Sciences P.O. Box 2547 SI-1000 Ljubljana, Slovenia email: hajdeja.iglic@guest.arnes.si Prejeto oktobra in odobreno za objavo v angle{~ini decembra 2003. Po mnenju uredni{tva je prispevek uvr{~en kot izvirni znanstveni ~lanek (s kvalitativno argumentacijo). 34 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 13-34 DR44.p65 34 Black 1/13/2004, 12:16 PM Matev‘ Tom{i~ UDK 316.334.3:321.7 Dejavniki stabilizacije demokracije v dr‘avah vzhodne in srednje Evrope POVZETEK: Avtor se v svojem ~lanku ukvarja z analizo dejavnikov, pomembnih za stabilizacijo demokracije, pri ~emer se osredoto~a na kontekst postsocialisti~nih dru‘b vzhodne in srednje Evrope. Pri tem razlikuje med tremi tipi dejavnikov: eksternimi, ki so del notranje dru‘benega okolja politi~nega sistema (socialnimi, ekonomskimi, kulturnimi), internacionalnimi, ki izhajajo iz zunanje-dru‘benega (mednarodnega) okolja in internimi, ki se sestavni del samega politi~nega sistema. Dokazuje, da gre pri tistih dr‘avah, ki so v procesu demokratizacije pri{le najdlje, za sovpadanje ugodnej{ih razmer glede vseh treh tipov dejavnikov. KLJU^NE BESEDE: demokratizacija, dejavniki politi~ne stabilnosti, vzhodna in srednja Evropa. 1. Vpra{anje pogojev vzpostavitve demokracije V zvezi s problematiko vzpostavitve demokracije in {e posebej njene stabilizacije se zastavljajo {tevilna vpra{anja. Se mar lahko demokracija uveljavi kjerkoli, ali pa so za to potrebni dolo~eni dru‘beni pogoji? Kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na vzpostavitev demokracije? Ali gre pri vzpostavljanju demokracije za avtonomno delovanje politi~nih akterjev, ali pa ga determinirajo dejavniki socialnega in ekonomskega okolja? Kak{na so razmerja med razli~nimi dejavniki v smislu konstituiranja politi~nega prostora in kaj opredeljuje vsebino politi~nih procesov? Vpra{anje pogojev demokratizacije dru‘be predstavlja klasi~no temo preu~evanja politi~ne sociologije. Tako je Lipset (1959; 1994) v svojih analizah »dru‘benih predpostavk demokracije« (social requisites of democracy) pokazal, da je za vzpostavitev stabilne demokracije potreben obstoj dolo~enih socialnih, ekonomskih in kulturnih karakteristik, brez katerih je mo‘nost dolgoro~nej{e obstojnosti demokrati~ne ureditve majhna. Med najpomembnej{e dru‘bene pogoje sodijo relativno visoka raven materialne blaginje, mo~an – predvsem pa ekonomsko samostojen – srednji razred, ustrezno visoka stopnja izobra‘enosti prebivalstva, kulturna sekulariziranost (odsotnost verskih in ostalih fundamentalizmov, lo~enost cerkve od dr‘ave), politi~na kultura, temelje~a na individualizmu in toleranci, ter prekrivajo~a se narava dru‘benih razcepov. Brez izpolnjevanja vsaj nekaterih od teh pogojev demokracija tudi v primeru, ko pride do njene formalne vzpostavitve, obi~ajno kmalu podle‘e nedemokrati~nim alternativam. Ob tem pa je Lipset vseeno upo{teval tudi pomen institucionalnih politi~nih dejavnikov, kot so strankarski sistem, volilni sistem, pravna dr‘ava itd. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 35 Black 35 1/13/2004, 12:16 PM Matev‘ Tom{i~ Osredoto~enost na »notranje-politi~ne« vidike oz. pogoje demokratizacije je v {e ve~ji meri zna~ilna za nekatere avtorje, ki se ukvarjajo s problematiko »prehoda v demokracijo«. Ti bolj kot dru‘bene pogoje demokratizacije poudarjajo pomen dejavnikov, kot so delovanje politi~nih akterjev, vloga »politi~nih paktov« itd. (Karl in Schmitter, 1991; Linz in Stepan, 1995). Predvsem v zadnjem desetletju je med raziskovalci naraslo zanimanje za analizo vloge dejavnikov mednarodnega okolja (Huntington, 1993; Linz in Stepan, 1995; Rupnik, 2000). V nadaljevanju bodo predstavljeni temeljni sklopi dejavnikov oz. pogojev demokratizacije,1 pri ~emer bo poudarek na relevantnosti posameznega od njih za dosego politi~ne stabilnosti kot stanja razvite oz. kvalitetne demokracije postsocialisti~nih dru‘bah vzhodne in srednje Evrope. 2. Tipi dejavnikov politi~ne stabilnosti Gre torej za razumevanje politi~ne stabilnosti v {ir{em smislu, ne zgolj v smislu stabilnosti re‘ima. Politi~na stabilnost se smatra kot stanje sistema, ki poleg njegove obstojnosti zajema {e inkluzivnost in efektivnost (participacija dr‘avljanov na razli~nih nivojih, kompetitivnost v smislu svobodnega in enakopravnega delovanja politi~nih akterjev) in efektivnost (u~inkovitost politi~nih institucij, transparentnost njihovega delovanja).2 Re~emo lahko, da na naravo politi~ne ureditve in potencialno vzpostavitev stanja politi~ne stabilnosti vplivajo vsi trije tipi dejavnikov: 1. eksterni oz. dru‘beni (so del dru‘benega okolja politi~nega sistema), 2. internacionalni (izvirajo iz okolja obravnavane dru‘bene enote – obi~ajno je to nacionalna dr‘ava – in so tako politi~nega kot nepoliti~nega – ekonomskega, kulturnega itd. – zna~aja) ter 3. interni oz. politi~ni (predstavljajo intrinzi~ne kvalitete politi~nega sistema). Pri tem je »te‘a« omenjenih dejavnikov, ki so pogosto medsebojno povezani, odvisna od specifi~ne dru‘bene konstelacije sil in zgodovinskega konteksta, v katerem se dolo~ena dru‘ba nahaja. 2.1 Eksterni dejavniki Eksternost teh dejavnikov se nana{a na dejstvo, da ne sodijo v okvir politi~nega sistema, se pravi, da niso podvr‘eni njegovim principom delovanja (so torej eksterni glede na politi~ni sistem), vendar pa v pomembni meri vplivajo na naravo politi~nega ‘ivljenja in tudi same institucionalne ureditve. Gre predvsem za dejavnike, povezane s tistimi procesi na razli~nih dru‘benih podro~jih, ki so privedli do oblikovanja sodobnih dru‘b in ki jih obi~ajno ozna~ujemo s pojmom modernizacija. Mednje sodijo: socioekonomski dejavniki, kulturno-vrednotni dejavniki, narava dru‘benih razcepov in akcijski potencial dru‘be. Posledica modernizacije je nedvomno poseben strukturni ustroj zahodnih dru‘b, ki se pomembno razlikuje od dru‘b preteklosti pa tudi od so~asnih dru‘b »nezahodnega« tipa. Izmed socio-ekonomskih dejavnikov, ki so privedli do tega, je verjetno najbolj evidenten izjemen ekonomski razvoj, ki je privedel do izrazitega pove~anja materialne blaginje, tako v primerjavi s stanjem na Zahodu pred stoletji kot s stanjem v ve~ini 36 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 36 Black 1/13/2004, 12:16 PM Dejavniki stabilizacije demokracije v dr‘avah vzhodne in srednje Evrope nezahodnega sveta. Uspe{en ekonomski razvoj (posledica katerega je visoka stopnja materialne blaginje) se {teje za enega najpomembnej{ih dejavnikov politi~ne demokratizacije. Le-ta je praviloma sledil ekonomskemu razvoju, kar pomeni, da je do oblikovanja politi~ne ureditve, skladne s kriteriji poliarhije, pri{lo na stopnji relativne ekonomske razvitosti dru‘b.3 Vendar je za razvoj demokracije bolj kot samo materialno bogastvo dru‘be (ki se ga obi~ajno meri z bruto dru‘benim dohodkom na prebivalca) pomemben tip ekonomske ureditve, se pravi principi, po katerih funkcionira ekonomija, iz ~esar izhaja tudi na~in delovanja ekonomskih akterjev in regulacija odnosov med njimi. Tako je med politi~nimi teoretiki razprostranjeno prepri~anje o povezanosti med industrijskim kapitalizmom oz. tr‘nim gospodarstvom in demokrati~no politi~no ureditvijo (Moore, 1987; Skocpol, 1980; Huntington, 1993; Lipset 1994). ^eprav obstoj tr‘ne ekonomije ni zadosten pogoj za vzpostavitev demokracije (Berger, 1992:9), pa lahko re~emo, da je nujni. Industrijski kapitalizem namre~ temelji na delovanju mo~nih in ekonomsko neodvisnih dru‘benih skupin, predvsem {irokega srednjega razreda. Njegov razvoj vodi v vedno ve~jo diferenciacijo dru‘be, s ~emer se zmanj{ujejo mo‘nosti za vzdr‘evanje oblastnega monopola dolo~enih elitnih skupin. Ekonomska razvitost tako predstavlja pogoj demokratizacije v primeru, ko privede do relativne razpr{enosti dru‘benih (predvsem ekonomskih) resursov, kar vpliva na oblikovanje tak{nih dru‘benih odnosov, kjer je tudi dru‘bena mo~ razpr{ena med razli~ne politi~ne akterje.4 Poleg tega vpliva na oblikovanje drugih dejavnikov demokratizacije, kot so izobra‘enost prebivalstva, manj konfliktna narava dru‘benih razcepov in dolo~ene spremembe socialne strukture (porast urbane populacije in krepitev srednjega sloja). Podobno kot ekonomskim dejavnikom se je vse od za~etkov raziskovanja demokracije in pogojev zanjo posebna pozornost namenjala razli~nim kulturno-vrednotnim dejavnikom, predvsem tistemu, kar razumemo s pojmom politi~na kultura.5 Od prevladujo~ih kulturnih vzorcev v dru‘bi (oz. razmerja med razli~nimi tipi teh vzorcev) je v veliki meri odvisna narava posameznih institucionalnih oblik (Lockhart, 1999). Vsekakor obstajajo dolo~ene vrednote, ki so bolj kompatibilne z demokrati~nimi principi kot druge. Gre za vrednote, ki temeljijo na avtonomiji posameznika, spo{tovanju medsebojne razli~nosti in doseganju konsenza, utemeljenega na racionalni komunikaciji. Te vrednote pa niso v vseh dru‘bah enako razprostranjene in enako trdno zakoreninjene. Dejstvo je, da so procese korenitih socio-ekonomskih sprememb, ki so potekali na podro~ju zahodne Evrope in severne Amerike predvsem v zadnjih dveh stoletjih, spremljale tudi spremembe v prevladujo~ih kulturnih obrazcih. Kot prvi dejavnik, ki je pomembno prispeval k spremembi »kulturne podobe«, je porast izobra‘enosti prebivalstva (kot posledica uvedbe obveznega {olanja). Ve~ji obseg znanj in sposobnosti, ki so si jih pridobili ljudje, je vplival na njihovo ve~jo zmo‘nost racionalnega ravnanja v odnosu do sveta, v katerem ‘ivijo, posledica pa je bilo zmanj{anje njihove podlo‘nosti tradicionalnim duhovnim (tj. verskim) avtoritetam. To je privedlo do kulturne sekularizacije dru‘be, se pravi odprave religijskega monizma v smislu determiniranosti vseh dru‘benih podro~ij z religijskimi normami. S tem pa se je zmanj{ala tudi dru‘bena vloga organiziranih cerkva. Z demokrati~nega vidika pa je bolj kot sama sekularizacija Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 37 Black 37 1/13/2004, 12:16 PM Matev‘ Tom{i~ v smislu omenjenega zmanj{anja cerkvenega vpliva pomembna kulturna pluralizacija dru‘be (ki je ponekod – denimo v Angliji – predhodila sekularizaciji), ki je privedla do uveljavitve norm strpnega sobivanja in (vsaj formalne) enakopravnosti razli~nih verskih ali nazorskih skupin, kar je oblikovalo osnovo za vzpostavitev demokrati~nih odnosov v dru‘bi. Tako socialni in ekonomski kot tudi kulturni dejavniki vplivajo na naravo dru‘benih razcepov. Gre za razli~ne oblike nasprotij, ki izhajajo iz socialnih, ekonomskih, etni~nih, religijskih, ideolo{kih itd. razlik med posameznimi dru‘benimi skupinami. Ta nasprotja predstavljajo podlago za oblikovanje organiziranih politi~nih skupin in slu‘ijo javni artikulaciji njihovih nazorskih pogledov in usmeritev. Od narave dru‘benih razcepov, se pravi od tega, kateri (ekonomski, religijski...) v dru‘bi prevladujejo, in na~ina njihove artikulacije (stopnja intenzivnosti in medsebojne izklju~ljivosti), ki opredeljuje odnose med politi~nimi akterji, je v veliki meri odvisen tudi karakter politi~ne ureditve. Za delovanje stabilne demokracije je vsekakor nujno, da se dru‘beni razcepi izra‘ajo relativno umirjeno in nenasilno. V zahodnih dru‘bah sta do ubla‘itve teh razcepov pripeljala tako ekonomski razvoj in splo{na ekonomska blaginja, ki sta zmanj{ala napetosti med dru‘benimi skupinami (razredi); pa tudi kulturne spremembe – v smislu omenjenih sekularizacije in kulturne pluralizacije –, ki so privedle do zakoreninjenja vrednot medsebojne strpnosti in spo{tovanja. Pogoj za razvoj politi~nega pluralizma, ki prestavlja osnovo demokracije, je obstoj dru‘benega pluralizma. Ta se nana{a na dolo~eno dru‘beno dinami~nost v smislu mno{tva organiziranih skupin z razli~nih podro~ij dru‘benega ‘ivljenja in pestrosti njihovih organizacijskih oblik. To je povezano z dejavnikoma, kot sta ekonomska razvitost in kulturni pluralizem, katerih posledica je kompleksnej{a dru‘bena struktura in s tem ve~ja raznolikost dru‘benih interesov, vendar je za politi~no demokratizacijo potrebna njuna akcijska »nadgradnja«, se pravi obstoj raznolikih akterjev, ki zastopajo omenjene interese. Pomemben je samoorganizacijski oz. akcijski potencial dru‘be, se pravi sposobnost njenih posameznikov in skupin, da na organiziran na~in delujejo v javnosti. Gre ta to, kar obi~ajno imenujemo z pojmom civilna dru‘ba. Kot pravi Diamond (1999:221), predstavlja civilna dru‘ba »sfero organiziranega dru‘benega ‘ivljenja, ki je odprta, prostovoljna, samodelujo~a, avtonomna nasproti dr‘avi, ki se (vsaj do neke mere) vzdr‘uje z lastnimi resursi in ki deluje v okviru pravnega reda oz. sklopa skupnih pravil«. Gre torej za podro~je, ki se – splo{no re~eno – nahaja med sfero posameznikovega zasebnega ali dru‘inskega ‘ivljenja in ekonomske produkcije na eni ter sfero dr‘ave in njenih institucij na drugi strani oz. ki – kot meni Barber (2000) – predstavlja posredni{ko podro~je med oblastjo in trgom. Civilnodru‘bena sfera pomeni po eni strani prostor dru‘bene artikulacije, po drugi strani pa je sama akter dru‘benega (tudi politi~nega) delovanja (Hyden, 1997). S kanaliziranjem razli~nih dru‘benih aktivnosti in energij v sfero javnega odlo~anja tako civilnodru‘bene asociacije prispevajo k vzpostavljanju in krepitvi demokracije. S svojim delovanjem predstavljajo vez med dr‘avljani in politi~nimi organizacijami (predvsem politi~nimi strankami), tako da s prezentacijo mno{tva stali{~, vrednot in interesov, ki obstajajo v dru‘bi, slednjim »pomagajo« pri oblikovanju politi~nih strategij. Poleg 38 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 38 Black 1/13/2004, 12:16 PM Dejavniki stabilizacije demokracije v dr‘avah vzhodne in srednje Evrope tega zaradi javnosti svojega delovanja, v katerem seznanjajo dr‘avljane s svojimi javnimi pogledi in zahtevami, pove~ujejo stopnjo informiranosti v dru‘bi. ^eprav njihovo delovanje ni usmerjeno v prevzem oblasti, pa prav zaradi omenjene narave tega delovanja, s katerim so pogosto sposobne mobilizirati precej{en del dr‘avljanov, predstavljajo tudi dejavnik nadzora nad nosilci oblastnih funkcij in pritiska na njih v smer ve~je odgovornosti. 2.2 Internacionalni dejavniki Dejavniki, ki so poimenovani internacionalni, so eksterni ne samo za politi~ni sistem dolo~ene dru‘be, ampak za dr‘avo oz. dru‘bo kot celoto. (Na tem mestu je treba poudariti, da se v na{em primeru dru‘ba kot enota preu~evanja nahaja v okviru dr‘ave, zato se ponekod oba pojma uporabljata kot sopomenki.) Principi, na katerih temeljijo omenjeni dejavniki, se razlikujejo glede na funkcionalno podro~je dru‘be (gospodarstvo, znanost, politika itd.), na katerem so locirani. Resda so se posamezne dr‘ave vselej morale soo~ati z impulzi iz svojega okolja, vendar pa je vpliv mednarodnih dejavnikov izrazito narasel v zadnjih desetletjih s procesi, ki si v splo{nem pokriva pojem globalizacija. Pri tem gre za intenziviranje medsebojne prepletenosti in odvisnosti sveta, ki zajema vsa podro~ja dru‘benega ‘ivljenja, tako da se tako materialni kot duhovni resursi pretakajo hitreje in svobodneje kot v preteklosti. V splo{nem lahko govorimo o treh tipih internacionalnih dejavnikov: to so politi~ni, ekonomski in kulturni. Politi~ni, ki so najeksplicitnej{i, delujejo na podlagi principov pridobivanja in izvajanja mo~i in so kot tak{ni lastni sami logiki politi~nega sistema, tako da jih je mogo~e prena{ati med razli~nimi politi~nimi enotami. V stanju nara{~ajo~e medsebojne odvisnosti na globalni ravni je namre~ za to, da bi interakcije na razli~nim podro~jih potekale relativno normalno, potrebna kodifikacija vsaj osnovnih norm in pravil, ki se jih morajo dr‘ati akterji ne glede na to, od kod prihajajo. To vodi do vedno ve~jega vpliva mednarodne regulative in organizacij, ki so zanjo pristojne. Predvsem v Evropi se krepi vloga Evropske unije kot skupne nadnacionalne institucionalne strukture, ki pridobiva vedno ve~je pristojnosti pri reguliranju dolo~enih klju~nih podro~ij dru‘be. Vpliv kulturnih in ekonomskih dejavnikov je bolj posreden, kar pa ne pomeni, da je zanemarljiv. Nasprotno, le-ta s procesi globalizacije nara{~a. Ti dejavniki so pogosto tesno povezani med seboj, saj intenzivnej{e interakcije (tudi ali predvsem ekonomske narave) vplivajo na spremembo vrednotnih sistemov. Seveda se moramo zavedati, da razli~ni mednarodni dejavniki lahko spodbujajo demokratizacijo, lahko pa jo tudi zavirajo. Tako na politi~ni razvoj dolo~ene de‘ele v znatni meri vpliva konstelacija sil na dolo~enem podro~ju – glede na to, katere so tiste dr‘ave (demokrati~ne ali nedemokrati~ne), ki igrajo odlo~ilno vlogo in kak{en je njihov interes za izvajanje vpliva na svoje mednarodno okolje. 2.3 Interni dejavniki Za interne smo poimenovali tiste dejavnike, ki izhajajo iz notranje logike delovanja politi~nega sistema oz. njegovih razli~nih komponent. Kot politi~ni sistem oz. politi~no ureditev bi lahko ozna~ili strukturiran sklop institucionaliziranih vlog, njihovih nosilcev Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 39 Black 39 1/13/2004, 12:16 PM Matev‘ Tom{i~ in vedenjskih vzorcev in praks, usmerjenih v oblikovanje in izvr{evanje ciljev skupnosti. Vendar je potrebno povedati, da meje politi~nega sistema niso fiksne, kar pomeni, da imamo opraviti s spremembami v njegovem ustroju (nastajanje novih institucij in propadanje starih, pojavljanje novih politi~nih akterjev), ki so odvisne od dogajanja na ostalih dru‘benih podro~jih pa tudi v politiki sami. V procesu delovanja politi~nega sistema poteka prevajanje impulzov iz zunanjega okolja (tako iz razli~nih dru‘benih sistemov politi~no zaokro‘ene enote kot tudi iz dru‘bi zunanjega – v na{em primeru mednarodnega – okolja), njihova konverzija znotraj politi~nega sistema (prek za to predvidenih procedur) in izvedba razli~nih transakcij nasproti okolju (pri tem gre za regulacijo vedenja, alokacijo resursov, proklamacijo idej in simbolov, izvedbo storitev itd.). V jeziku sistemske teorije lahko govorimo o »input« (impulzi iz okolja) in »output« (»produkti« politi~nega sistema, denimo zakonodaja, razni socialni sporazumi, prora~un itd.) dimenziji politike (Almond in Powell, 1966; Blondel, 1972). Pri analizi internih dejavnikov sta pomembni obe dimenziji. Pri tem je treba upo{tevati na eni strani institucionalno strukturo politi~nega sistema, na drugi pa nosilce teh vlog, se pravi akterje, ki predstavljajo gonilno silo delovanja politi~nega sistema. V primeru, ko obravnavamo prehod v demokracijo iz dolo~ene nedemokrati~ne oblike vladavine, pa je pomemben dejavnik tudi narava biv{ega re‘ima in njegovih nosilcev, ki v veliki meri opredeljuje na~in in tempo tega prehoda. Pri strukturi politi~nega sistema gre za medsebojno povezan sistem razli~nih politi~nih vlog, tj. za sistem razli~nih politi~nih institucij oz. institucionalnih sklopov. Med glavne elemente formalizirane strukture politi~nega sistema sodijo: - - - - sistem politi~ne artikulacije: mehanizmi in akterji izra‘anja dru‘benih interesov v sfero politike; tu ima posebno mesto strankarski sistem kot sistem politi~ne kanalizacije dru‘be (Sartori, 1976:41) in njegove poglavitne karakteristike (dvostrankarski ali multistrankarski sistem, stopnja polarizacije med politi~nimi strankami); sistem politi~ne reprezentacije: sklop pravil, ki regulirajo proces rekrutacije na pozicije politi~nega predstavni{tva in posledi~no tudi sestavo vsakokratne oblasti; gre v prvi vrsti za na~in izbire kandidatov v osrednje zakonodajno telo – parlament, se pravi za volilni sistem (ve~inski ali proporcionalni); sistem teritorialne ureditve: stopnja koncentriranosti oz. razpr{enosti politi~ne oblasti po teritorialnem na~elu (unitarna ali federativna ureditev); sistem izvajanja oblasti in ureditev odnosov med razli~nimi vejami oblasti: narava formalno vzpostavljenih razmerij med razli~nimi institucionalnimi podro~ji oz. vejami oblasti (parlamentarni ali predsedni{ki sistem), notranja stukturiranost zakonodajne (eno- ali dvodomnost) in izvr{ne oblasti (enostrankarske ali koalicijske vlade); sistem institucionaliziranega nadzora: obstoj avtonomnih institucij nadzora nad oblastnimi institucijami, predvsem neodvisnega sodstva pa tudi ostalih institucij za zagotavljanje »horizontalne odgovornosti« (ra~unsko sodi{~e, centralna banka itd.).6 Omenjeni elementi institucionalne strukture se na razli~ne na~ine kombinirajo v posameznih konkretnih oblikah politi~nih sistemov. Vendar lahko opazimo, da so 40 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 40 Black 1/13/2004, 12:16 PM Dejavniki stabilizacije demokracije v dr‘avah vzhodne in srednje Evrope posamezne oblike institucionalnih elementov medsebojno povezane oz. se pogosto pojavljajo skupaj. Tako Lijphart (1999) razlikuje med dvema tipoma demokracije – konsenzualnim in ve~inskim – , ki se jima bolj ali manj pribli‘ajo vse obstoje~e demokrati~ne ureditve. Za ve~insko demokracijo so zna~ilni majhno {tevilo politi~nih strank, enostrankarska vlada in dominacija izvr{ne oblasti, za konsenzualno demokracijo pa sorazmerno {tevilo politi~nih strank, koalicijska vlada in ravnovesje med izvr{no in zakonodajno vejo oblasti. Ocene uspe{nosti obeh modelov se razlikujejo. Tako po Lijphartovem mnenju konsenzualni model preka{a ve~inskega glede razli~nih vidikov kvalitete demokracije, kot so politi~na participacija, dru‘bena enakost, zastopanost ‘ensk, zadovoljstvo z demokracijo. Nekateri drugi pa menijo, da je manj u~inkovit – npr. na ekonomskem podro~ju – od ve~inskega. Ob tem velja opozoriti na nekatere druge {ibke to~ke konsenzualnega modela, kot so mo‘nost partitokracije s prevlado strankarskih elit in njihovo medsebojno delitvijo vpliva, netransparentnost politi~nega prostora zaradi odsotnosti opozicije in neu~inkovitost izvr{ilne oblasti zaradi dolgotrajnih pogajanj. Re~emo lahko torej, da imata oba modela lahko pozitivne, lahko pa tudi negativne konsekvence. Tako se zdi najbolj smiselna uporaba razli~nih institucionalnih mehanizmov glede na konkretno (ne samo) politi~no situacijo v posamezni de‘eli. Verjetno pa dr‘i, da je konsenzualni tip primernej{i za de‘ele, za katere je zna~ilna globoka dru‘bena razcepljenost in/ali ki se {ele nahajajo na poti utrjevanja demokracije, saj temelji na prepre~evanju oz. bla‘enju politi~nih konfliktov. Za razumevanje dru‘benega dogajanja, {e posebej procesov dru‘benih sprememb, je pomembno, kak{na je narava klju~nih akterjev teh sprememb in kak{na so razmerja med njimi. Pri tem gre predvsem za polo‘aj in vlogo elit, predvsem politi~ne. V splo{nem se s pojmom elite ozna~uje tiste posameznike in skupine, ki tvorijo »vrh dru‘be«. V strukturnem smislu lahko opredelimo elito kot »tiste posameznike, ki so na podlagi svojih strate{kih pozicij v razli~nih pomembnih organizacijah zmo‘ni stalno in bistveno vplivati na nacionalno politiko« (Field et al., 1990:152) oz. ki »na podlagi aktivne kontrole nad dru‘benimi resursi posedujejo veliko dru‘beno mo~« (Etzioni-Halevy, 1993:94). Elite predstavljajo pomemben predmet teoretskega in raziskovalnega zanimanja ‘e od ~asa nastanka modernih dru‘boslovnih disciplin. Pri tem obstajajo razli~na razhajanja v vrednotenju njihove dru‘bene vloge. Tako imajo teorije, kot so teorija o vladavini razredov, neomarksisti~na teorija in teorija o oblastnih elitah, izrazito odklonilen odnos do stanja v dru‘bi, kjer je ve~ina resursov zbrana v rokah ozkega kroga medsebojno tesno povezanih posameznikov in skupin, katerih interesi so bolj ali manj istovetni (Hoffmann-Lange, 1992:98). Zato tudi ka‘ejo precej{ne nezaupanje do demokrati~ne vloge elit. Le-te naj bi koncentrirale dru‘beno mo~, zaradi ~esar ve~ina dr‘avljanov ne bi imela ustrezne vloge v procesih odlo~anja (Mills, 1965; Bachrach, 1967). Za razliko od njih pa avtorji, ki bi jih lahko uvrstili med zagovornike demokrati~ne teorije elit (Etzioni-Halevy, 1989, 1993; Sartori, 1987, Higley et al. 1998), menijo ne samo, da obstoj elit ni nezdru‘ljiv z demokracijo, ampak da lahko elite s svojim delovanjem pomembno prispevajo k stabilnosti in razvoju demokracije. Po njihovem prepri~anju elite namre~ ne predstavljajo enotnega konglomerata mo~i, ampak skupek avtonomnih Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 41 Black 41 1/13/2004, 12:16 PM Matev‘ Tom{i~ dru‘benih skupin, poleg tega je tudi njihov manevrski prostor v dobr{ni meri omejen z mehanizmi, ki omogo~ajo ne-elitam dolo~eno stopnjo nadzora. Da bi lahko opravljale svojo demokrati~no vlogo, je potrebna specifi~na konfiguracija nacionalne elite. Tak{na, za katero je zna~ilna visoka stopnja diferenciacije med razli~nimi segmenti elite (politi~no, ekonomsko, kulturno), a hkrati visoka stopnja integracije, ki omogo~a sodelovanje med nazorsko raznorodnimi elitami – tak{en tip elite imenujejo Higley in sodelavci konsenzualna elita (Higley et al., 1998: 3-5). Za vzdr‘evanje tak{ne konfiguracije elite je potrebna njena odprtost, ki je povezana z dolo~eno stopnjo cirkulacije na elitnih polo‘ajih. Vsi opisani tipi dejavnikov, tj. eksterni, interni in internacionalni, vplivajo na t.i. problemsko dimenzijo politike, se pravi na to, katere vrste tematik bodo prevladovale na politi~nem prizori{~u in kak{na bosta njihova vsebina in na~in politi~ne artikulacije. Vsekakor je narava tematik in iz njih izhajajo~ih problemov, ki so predmet politi~ne obravnave, odvisna od dru‘bene strukturiranosti, predvsem od obstoje~ih dru‘benih razcepov (socio-ekonomskih, idejno-nazorskih, etni~nih itd.), od razmerij med protagonisti teh razcepov (glede resursov, ki jih posamezni od njih posedujejo) in od prevladujo~ih mi{ljenjskih in vedenjskih vzorcev v dru‘bi (denimo percepcije javnega interesa v smislu vrednotenja »javne primernosti« posamezne tematike, tradicije javnega anga‘maja itd.). Po drugi strani pa so problemi, ki izvirajo iz dru‘benega ustroja in dinamike, »institucionalno modelirani«, kar pomeni, da sta njihova politi~na artikulacija in {e posebej njihova solucija stvar politi~nih institucij in akterjev (tako le-ti aktivno vplivajo na to, katera vpra{anja se bodo uvrstila na politi~no agendo in katera ne). 3. Dejavniki demokrati~ne stabilnosti v postsocialisti~nih dru‘bah Tudi v primeru politi~ne transformacije nekdanjih socialisti~nih dru‘b lahko govorimo o razli~nih dejavnikih stabilizacije njihove demokrati~ne ureditve. Pridham (1994) govori o dveh pristopih k obravnavi demokrati~ne tranzicije: funkcionalisti~nem in generi~nem. Prvi pristop se osredoto~a na strukturne dejavnike politi~nih sprememb, se pravi na dejavnike politi~nega okolja – predvsem ekonomske in socialne, tako da ocenjuje, da so spremembe dolo~enega re‘ima pogojene z dejavniki oz. procesi, kot sta ekonomska in kulturna modernizacija. Medtem daje drugi pristop prednost konjunkturnim (conjunctural), se pravi enkratnim in bolj ali manj naklju~nim dejavnikom (tistim torej, ki niso determinirani s strani dru‘bene strukture), kar pomeni, da poudarja pomen politi~nih izbir in strategij akterjev tranzicije. Re~emo lahko torej, da gre za vzajemni vpliv razli~nih dejavnikov: zgodovinskih, socio-ekonomskih, politi~nih, mednarodnih, osebnostnih, naklju~nih itd., 7 katerih medsebojna razmerja so tvorila zgodovinsko specifi~ne konstelacije pogojev oz. determinant. Vsekakor je za analizo demokratizacijskega potenciala postsocialisti~nih dru‘b potrebno poznavanje njihovega zgodovinskega razvoja. V tem smislu je relevanten koncept t.i. zgodovinske pogojenosti (path dependance),8 ki je pogosto uporabljan predvsem v institucionalisti~no in kulturalisti~no orientiranih teorijah in katerega bistvo 42 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 42 Black 1/13/2004, 12:16 PM Dejavniki stabilizacije demokracije v dr‘avah vzhodne in srednje Evrope je v priznavanju pomena institucij, vrednotnih orientacij in vedenjskih vzorcev, ki so se oblikovali v preteklosti in ki v pomembni meri determinirajo razmere v sedanjosti. V na{em primeru je pomembno upo{tevati tako dedi{~ino preteklega sistema, njegove strukture, mehanizmov delovanja in vrednotno-vedenjskih vzorcev, ki jih je produciral, kot tudi predsocialisti~ne tradicije, se pravi navad, prepri~anj in na~inov obna{anja, ki koreninijo v obdobju pred drugo svetovno vojno. 3.1 Socio-kulturni kontekst demokratizacije Na uspe{nost demokratizacije vplivajo karakteristike dru‘bene strukture (ekonomska razvitost, industrializiranost, socialna razslojenost, morebitna dominacija dolo~enih dru‘benih skupin), obstoj razli~nih ideolo{kih usmeritev in razmerij med njimi, narava dru‘benih razcepov in konfliktov (progresivno vs. konzervativno, urbano vs. ruralno, lai~no vs. sekularno), prevladujo~ tip politi~ne kulture (patriarhalna, participativna kultura) in na~in dru‘beno-interesnega organiziranja. Za ve~ino de‘el nekdanjega socialisti~nega tabora lahko re~emo, da so jih procesi socialne in ekonomske modernizacije zajeli relativno pozno ali pa sploh niso bili pomembneje prisotni; se pravi, da so bile del evropske (pol)periferije (Janos, 2000; Berend, 2001). To je pomenilo, da je bila zanje zna~ilna tradicionalna dru‘bena struktura z relativno nizko stopnjo funkcionalne diferenciacije in avtonomije posameznih delov dru‘be. Tu je predstavljala izjemo edino ^e{ka, ki je imela relativno dolgo tradicijo industrijskega razvoja in je veljala za eno gospodarsko najbolj razvitih de‘el AvstroOgrske. Vendar moramo opozoriti na opazne razlike med de‘elami vzhodne-srednje Evrope, ki so v celoti ali delno pripadale habsbur{kemu imperiju oz. Avstro-Ogrski (^e{ka, Slova{ka, Mad‘arska, Poljska, Slovenija), in de‘elami vzhodne (ve~ina nekdanjih sovjetskih republik) in jugovzhodne Evrope (Bolgarija, Romunija, ve~ji del nekdanje Jugoslavije). Prve so bile namre~ geografsko, kulturno in institucionalno mo~no vezane na Zahod, medtem ko so bile druge od Zahoda relativno izolirane, kar je v veliki meri posledica dolgoletnega bivanja v okviru otomanskega imperija ali carske Rusije. ^eprav institucionalni sistem habsbur{ke monarhije ni bil ravno zgled odprtosti in dinami~nosti, je bil vseeno bistveno bolj kompatibilen s tistim v zahodni Evropi, kot pa sistem carske Rusije ali otomanske Tur~ije. Tako so tudi novonastale dr‘ave srednje Evrope od stare monarhije podedovale dolo~ene elemente moderne institucionalne strukture, denimo pravni sistem, temelje~ na rimskem pravu, relativno u~inkovito dr‘avno upravo (izvirajo~o iz ~asov terezijanskih in jo‘efinskih reform) in dobro razvit {olski sistem; pri drugih pa so bile tovrstne institucionalne re{itve uvedene pozno in nepopolno. Uvedba socialisti~nega tipa dru‘bene ureditve je vsekakor povzro~ila korenito diskontinuiteto glede socialne strukturiranosti dru‘be in na~ina vodenja ekonomije. Nadzor nad ekonomijo – tako kot nad vsemi ostalimi dru‘benimi podro~ji – je pre{el v roke dr‘ave, kar je pomenilo podrejenost ekonomske sfere politiki, saj so bili nosilci klju~nih funkcij v gospodarstvu za svoje delovanje odgovorni politi~nim organom. Kljub dolo~enim pozitivnim rezultatom v za~etnem obdobju, ki so se odra‘ali v relativno visoki gospodarski rasti9 in izbolj{anju splo{ne kvalitete ‘ivljenja ljudi, kar je bilo Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 43 Black 43 1/13/2004, 12:16 PM Matev‘ Tom{i~ povezano z dvigom materialnega standarda (ki je bil posledica omenjene rasti) in vzpostavitvijo javnih sistemov za zagotavljanje splo{ne blaginje (zdravstvo, {olstvo, socialna varnost), pa je rigidnost dr‘avno/politi~no vodenih socialisti~nih gospodarstev, ki se je odra‘ala predvsem v nezmo‘nosti reagiranja na izzive svojega hitro spreminjajo~ega se okolja, povzro~ila postopno tehnolo{ko in materialno zaostajanje za razvitimi gospodarstvi; kar je pomembno prispevalo k kolapsu socialisti~nega tipa dru‘bene ureditve. S transformacijo socialisti~nega tipa ekonomije je pri{lo do oblikovanja nove socioekonomske ureditve. Pomembno vpra{anje, s katerim se ubadajo raziskovalci postsocialisti~ne tranzcije, je, katere so tiste karakteristike, ki jo opredeljujejo, oz. v kolik{ni meri je ta ureditev podobna tisti v razvitih kapitalisti~nih dru‘bah. Tako so bile vplivne teze o t.i. »managerskem kapitalizmu« (Szelenyi, 1996; Eyal et al., 2000), kjer naj bi bil management tista dru‘bena skupina, ki – zaradi odsotnosti oz. {ibkosti lastni{ke strukture – dejansko nadzoruje gospodarstvo in predstavlja dominantno skupino v dru‘bi. Vendar pa je potrebno upo{tevati tudi druge relevantne akterje, ko sta dr‘ava in tuji lastniki. V praksi imamo tako opraviti s soobstojem razli~nih lastninskih oblik (dr‘avna lastnina, doma~e razpr{eno lastni{tvo, doma~e drobno lastni{tvo – mali in srednji podjetniki, tuje lastni{tvo) in razli~nih na~inov vodenja podjetij (birokratski, managerski, »prav« kapitalisti~ni), kombinacije in razmerja med njimi pa se med posameznimi dr‘avami precej razlikujejo. Pri izvedbi preobrazbe ekonomskega sistema so bile dr‘ave nekdanjega socialisti~nega tabora razli~no uspe{ne. Tako so dr‘ave srednje Evrope (Slovenija, Poljska, Mad‘arska in ^e{ka) uspele prebroditi za~etne te‘ave10 in dose~i gospodarsko rast, tako da so sedaj ‘e dosegle (in presegle) raven dru‘benega proizvoda na prebivalca iz konca 80. let. Po dolo~enih kazalcih materialnega standarda so se nekatere od njih pribli‘ale manj razvitim ~lanicam Evropske unije, predvsem Gr~iji (Slovenija je glede na BDP po kupni mo~i Gr~ijo in Portugalsko ‘e prehitela). Na drugi strani pa se mnoge dr‘ave, predvsem tiste s podro~ja Balkana in nekdanje Sovjetske zveze, {e vedno soo~ajo z izredno te‘avnimi socialnimi in ekonomskimi razmerami, kjer se gospodarski sistem nahaja nekje vmes med dr‘avnim dirigizmom in kaoti~no »vladavino d‘ungle«. V ekonomsko uspe{nej{ih postsocialisti~nih dr‘avah so tudi socialne razlike ob~utno manj{e kot v tistih, ki jim tega ni uspelo. Vse to pomeni, da je v prvih razpr{enost ekonomskih resursov manj{a, kar pomeni ve~je mo‘nosti za uspe{no zasidranje demokracije. Tudi na kulturnem podro~ju je modernizacija v ve~ini de‘el vzhodne in srednje Evrope potekala relativno po~asi. Velik socialni razkorak med ozkim slojem bogatih na eni in ve~ino relativno siroma{nih na drugi strani se je ujemal z velikim kulturnim prepadom med ozko elito izobra‘encev in ve~inskimi neizobra‘enimi mno‘icami. Tudi sekularizacija teh dru‘b se je uveljavljala po~asi in nepopolno, saj je imela cerkev (katoli{ka v srednjeevropskih de‘elah in pravoslavna v de‘elah vzhodne in jugovzhodne Evrope) vse do konca 2. svetovne vojne veliko (ponekod dominantno) vlogo na kulturnem in izobra‘evalnem podro~ju. (Tu zopet prestavlja izjemo ^e{ka, kjer je do sekularizacije pri{lo relativno zgodaj.) Zna~ilnosti kulturne tradicije, kot so priznavanje dr‘avne dominacije, mesijansko pojmovanje politi~nih sprememb in neupo{tevanje institu44 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 44 Black 1/13/2004, 12:16 PM Dejavniki stabilizacije demokracije v dr‘avah vzhodne in srednje Evrope cionalnih norm (denimo izogibanje zakonom), so tako predstavljale precej{njo oviro pri politi~ni demokratizaciji (Elster et al., 1998:38).11 Tako je mogo~e ugotoviti, da realni socializem tu ni predstavljal popolnega tujka, ampak je bil v veliki meri nadaljevanje avtoritarne tradicije. Razlika je bila v tem, da si je v skladu s svojim ideolo{kim projektom izgradnje »nove dru‘be« prizadeval tudi za korenito spremembo vrednot ljudi. Posledica tega je bil ideolo{ki eksluzivizem, ki je v svojem represivnem zatiranju vrednotne in nazorske druga~nosti izni~il {e tisto malo modernih in demokrati~nih idejnih tradicij, ki so se oblikovale v predsocialisti~nem obdobju. Glede na dejstvo, da imajo »nove demokracije« vzhodne in srednje Evrope v splo{nem malo demokrati~ne tradicije, ni redko prepri~anje, da je njihova politi~na kultura tisti problemati~ni element, ki lahko povzro~i destabilizacijo, s tem pa potencialno vodi v smer avtoritarizma (Pribersky, 1996, Pridham in Lewis, 1996). Vsekakor lahko opazimo heterogenost »vzhodnoevropske« politi~ne kulture. Tako imamo na eni strani prisotnost vrednot kompetitivnosti in samozaupanja (civilna orientiranost), na drugi pa vrednote odvisnosti od dr‘ave in potrebe biti voden (tradicionalna podlo‘ni{ka orientiranost) (Plasser in Ulram, 1996). V tak{nem prepletanju vrednotnih orientacij prihaja do razli~nih nekonsistentnosti v stali{~ih ljudi glede razli~nih vidikov demokracije. Tako vsaj za srednjeevropske de‘ele velja, da prevladuje na~elna podpora demokrati~ni ureditvi, kar pa ne velja za nekatere druge, predvsem tiste iz nekdanje Sovjetske zveze (razen baltskih dr‘av). Vendar je povsod opazno dolo~eno nerazumevanje v delovanju demokrati~ne politike, kar se izra‘a predvsem v prevelikih pri~akovanjih do dr‘ave, ob tem, da se ohranja pojmovanje dr‘ave/politike kot ne~esa, kar je izven dosega delovanja dr‘avljanov. Posledica tega je resigniranost ljudi in relativno nizko zaupanje v politi~ne in dr‘avne institucije v primerjavi s tistim v dr‘avah zahodne Evrope (To{, 2000).12 Kot smo ‘e omenili, so bili zaradi monisti~ne narave socialisti~ne ureditve vsi segmenti dru‘be bolj ali manj podvr‘eni nadzoru in politi~no-ideolo{ki penetraciji, ki jo je izvajala oblast. [lo je za zatiranje avtonomnih kulturnih in organizacijskih praks, ki niso bile skladne z razvojnimi usmeritvami vladajo~ega idejno-oblastnega kompleksa, zato tako reko~ ni bilo sistemskih pogojev za obstoj civilne dru‘be. Vendar pa so se komunisti~ni re‘imi razlikovali po tem, v kolik{ni meri jim je uspelo zatreti samoorganizacijski potencial ljudi. Po za~etnem stalinisti~nem obdobju totalitarnega komunizma je namre~ pri{lo do nekak{ne diferenciacije med njimi. Tako je na Mad‘arskem, v Jugoslaviji in delno na Poljskem obstajalo ve~ odprtega, s strani dr‘ave nenadzorovanega prostora, s tem pa mo‘nosti za svobodno delovanje posameznikov kot pa denimo na ^e{koslova{kem ali Vzhodni Nem~iji. Po zlomu komunizma je pri{lo do uveljavitve klasi~nih svobo{~in, kot sta denimo svoboda veroizpovedi in svoboda tiska (Nagle in Mahr, 1999). To je predstavljalo osnovo za razvoj pluralne civilnodru‘bene sfere. Vendar pa je ta sektor {e vedno v fazi nastajanja. ^eprav je bilo po spremembi re‘ima ustanovljeno veliko {tevilo organizacij, ki delujejo na razli~nih podro~jih, poleg tega je tudi civilnodru‘bena participacija dr‘avljanov v nekaterih izmed teh dr‘av relativno visoka,13 pa je zanj zna~ilna finan~na in organizacijska {ibkost, zato je tovrstnim asociacijam ote‘eno avtonomno delovanje, predvsem v odnosu do politike. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 45 Black 45 1/13/2004, 12:16 PM Matev‘ Tom{i~ Tako v splo{nem lahko re~emo, da (tudi) glede razvitosti civilnodru‘bene sfere obstajajo velike razlike med nekdanjimi socialisti~nimi dr‘avami. To ka‘ejo tudi ocene iz mednarodnih primerjalnih analiz. Tako so v poro~ilu Nations in Transit (ki z razli~nih vidikov obravnava stanje v postsocialisti~nih dr‘avah) za leto 2001 glede razvitosti civilne dru‘be najbolje ocenjene Mad‘arska, Poljska in Slovenija, najslab{e pa nekatere dr‘ave nekdanje Sovjetske zveze (Turkmenija, Uzbekistan, Belorusija), pri ~emer je ovrednotena razlika med njimi zelo velika. To je posledica zgodovinske tradicije (nivoja kulturnega in socialnega kapitala, ki se je oblikoval v teku zgodovinskega razvoja) pa tudi dinamike dru‘benih sprememb po koncu biv{ega sistema. V postsocialisti~nih dru‘bah obstajajo razli~ni razcepi, ki so plod preteklega razvoja in posledica strukturiranosti teh dru‘b. Delno so povezani s kulturnimi razlikami v dru‘bi, se pravi z obstojem razli~nih nazorskih in vrednotnih orientacij, pri ~emer je v ospredju nasprotje med tradicionalisti, ki te‘ijo k ohranjanju lastne tradicije in posebnosti, in modernisti, ki zagovarjajo vesternizacijo dru‘be v smislu prevzemanja »univerzalnih« norm in principov zahodnih dru‘b (Markus, 1996:13). Poleg tega so pomembni tudi razcepi socio-ekonomske narave med t.i. zmagovalci in pora‘enci tranzicije, se pravi med tistimi, ki so uspeli tranzicijski proces »izkoristiti« za pridobitev relevantnih resursov in s tem izbolj{anje svojega socialnega (predvsem materialnega) polo‘aja, in tistimi, katerih socio-ekonomski polo‘aj se je v obdobju tranzicije poslab{al. Ne gre pa spregledati tudi razcepov na etni~ni in/ali verski podlagi, ki niso toliko zna~ilni za de‘ele srednje Evrope (za razliko od obdobja pred drugo svetovno vojno), kot pa za podro~je Balkana in nekdanje Sovjetske zveze. Po mnenju nekaterih analitikov naj bi bila za postsocialisti~ne dru‘be zna~ilna prevlada konfliktov simbolne in ideolo{ke narave (Ost, 1993). Problemati~nost prevlade tovrstnih konfliktov je v tem, da se na ta na~in izgublja energija, potrebna za re{evanje ‘ivljenjsko pomembnej{ih socialnih in ekonomskih problemov, poleg tega pa se poglablja prepad med nosilci nasprotujo~ih si ideolo{kih opcij, kar zmanj{uje mo‘nosti za sklepanje kompromisov in za doseganje (vsaj dolo~ene stopnje) konsenza, potrebnega za oblikovanje in izvajanje razvojnih strategij.14 3.2 Politi~ni dejavniki demokratizacije Za razumevanje poteka demokratizacije nekdanjih socialisti~nih dru‘b, problemov, s katerimi se njeni nosilci soo~ajo, in perspektiv za njeno uspe{no izvedbo je potrebno poznati naravo preteklih re‘imov, {e posebej klju~nih politi~nih akterjev (predvsem partijske elite in nastajajo~ih opozicijskih skupin) in njihovih medsebojnih razmerij, ki so odlo~ilno vplivala na na~in demokrati~nega prehoda. Komunisti~ne re‘ime bi tako lahko uvrstili v kategorijo enostrankarskih avtoritarnih re‘imov (Huntington, 1993).15 To pa ne izklju~uje variacij med njimi. Tako je {lo v prvem obdobju (do Stalinove smrti) za totalitarno ureditev, ki je pomenila popoln nadzor partije nad celotno dru‘bo ob izredno visoki stopnji represivnosti. Kasneje je pri{lo do delnega zmanj{anja obsega partijskega nadzora nad dru‘bo in represije dr‘avnih institucij nasproti tistim, ki se niso hoteli podrediti dr‘avno partijskemu diktatu, a se osnovne 46 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 46 Black 1/13/2004, 12:16 PM Dejavniki stabilizacije demokracije v dr‘avah vzhodne in srednje Evrope karakteristike sistema vseeno niso spremenile – zato bi v tem primeru lahko govorili o prehodu k posttotalitarni ureditvi (Linz in Stepan, 1996; Rose et al., 1999).16 Narava demokrati~nega prehoda je bila odvisna predvsem od razmerij mo~i med nosilci starega re‘ima in porajajo~o se politi~no opozicije, predvsem v smislu, kdo je igral klju~no vlogo pri usmerjanju procesa politi~nih sprememb. Na tem temeljijo tudi razli~ne klasifikacije tipov demokrati~nih prehodov (Huntington, 1993; Karl in Schmitter, 1991). Pri tem je pomembna predvsem mo~ tistih sil, ki so si prizadevale za spremembo sistema, se pravi razli~nih oponentskih skupin in gibanj. Ta so bila najmo~nej{a na Poljskem, kjer je pri{lo v drugi polovici 70. let v okviru KOR (Komite za obrambo delavcev)17 in kasneje precej {tevil~nej{e Solidarnosti (pred prepovedjo se ji je pridru‘ilo deset milijonov Poljakov) do sodelovanja med delavstvom in delom neodvisne inteligence. V ostalih srednjeevropskih dr‘avah so bila oponentska gibanja {ibkej{a, omejena na manj{e skupine prete‘no intelektualcev (kakr{na je bila denimo Listina 77 na ^e{koslova{kem) z omejenim dru‘benim vplivom. [e precej slab{a pa je bila situacija v de‘elah jugovzhodne Evrope (Bolgarija, Romunija), kjer se zaradi obse‘ne represije komunisti~nega re‘ima in {ibke zakoreninjenosti demokrati~nih idej in vrednot tovrstna gibanja niso mogla razviti, odpor re‘ima pa je ostajal na ravni uporni{tva posameznih disidentov (Daskalov, 1996; Culic, 1999). Tovrstna razmerja so vplivala na oblikovanje politi~ne elite (pa tudi ostalih elite) v postsocialisti~nih razmerah. V splo{nem je za to elito sicer zna~ilna heterogenost, kar pomeni, da jo sestavljajo posamezniki in skupine razli~nega socialno-zgodovinskega izvora in ideolo{ke orientacije. Konfiguracija elit je v veliki meri odvisna od dinamike njihovega konstituiranja. Pri tem gre predvsem za odnos med reprodukcijo in cirkulacijo elit, se pravi za to, v kolik{ni meri se je »stara« elita, tj. elita s svojimi koreninami v strukturah biv{ega sistema, uspela obdr‘ati na klju~nih pozicijah tudi v novih razmerah oz. v kolik{ni meri je pri{lo do sprememb na teh pozicijah v smislu zamenjav pripadnikov te elite z novimi ljudmi. O tem obstajajo razli~ne raziskave. ^eprav njihovi rezultati niso povsem primerljivi med seboj, so vseeno vredni pozornosti.18 Le-ti ka‘ejo, da je stanje na ^e{kem, Poljskem in Mad‘arskem bli‘je klasi~ni cirkulaciji elit (podobno velja tudi za baltske dr‘ave, predvsem Litvo), medtem ko so ostale dr‘ave bli‘je reprodukcijskemu vzorcu menjave elit. Tam, kjer imamo opraviti s prevlado principa cirkulacije elit, za katero so zna~ilne obse‘ne in korenite, a o tem mirne in postopne spremembe, obstajajo velike mo‘nosti za oblikovanje konsenzualnega tipa elite (Higley in Lengyel, 2000). Higley in sodelavci (1998) v svoji analizi postsocialisti~nih politi~nih elit ugotavljajo, da se je ta tip oblikoval na ^e{kem, Mad‘arskem in Poljskem, medtem ko je za ve~ino ostalih dr‘av jugovzhodne Evrope in nekdanje Sovjetske zveze zna~ilna odsotnost konsenzualnih elementov in razdeljenost elite, kjer je ena od frakcij (ki obi~ajno izvira iz nekdanjih komunisti~nih struktur) izrazito dominantna. Seveda je potrebno poudariti, da gre v realnosti pri posameznih nacionalnih elitah za soobstoj razli~nih karakteristik, zato tovrstne umestitve predvsem poudarjajo prevladujo~e zna~ilnosti elit v posameznih dr‘avah. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 47 Black 47 1/13/2004, 12:16 PM Matev‘ Tom{i~ Oblikovanje demokrati~nega institucionalnega okvira v postsocialisti~nih dru‘bah je bilo v veliki meri odvisno od narave klju~nih politi~nih akterjev. Zaradi dolgotrajne vladavine komunistov, ki je mo~no oslabila vpliv predhodnih tradicij, institucionalne re{itve iz njenega obdobja pa niso bile uporabne, je proces vzpostavljanja demokrati~nih institucij potekal v nekak{nem »institucionalnem vakuumu« (Lijphart in Waisman, 1996:246). V tak{nih razmerah so imeli akterji politi~nih sprememb pri oblikovanju leteh relativno »proste roke«. Kar pa ne pomeni, da niso bili »na delu« tudi drugi dejavniki, denimo ~as oz. faza tranzicije, v katerem so se oblikovali institucionalni aran‘maji. Ko govorimo o naravi politi~nih institucij v postsocialisti~nih dru‘bah, lahko detektiramo naslednje zna~ilnosti razli~nih elementov institucionalne strukture politi~nega sistema: · · · volilni sistem: v ve~ini postsocialisti~nih dr‘av vzhodne in srednje Evrope je pri{lo do uvedbe proporcionalnega volilnega sistema, ~eprav obi~ajno ne v ~isti obliki (obstoj ve~ih volilnih okro‘ij in volilnega praga). Le na Mad‘arskem in v Litvi je bil uveden sistem, pri katerem gre za kombinacijo ve~inskih in proporcionalnih elementov (del poslancev je izvoljen neposredno v volilnih okrajih na podlagi dvokro‘nega ve~inskega sistema, del pa s strankarskih list na podlagi proporcionalnega na~ela). strankarski sistem: politi~ne stranke so se oblikovale relativno pozno (izjema je tu Mad‘arska), saj se je politi~na opozicija organizirala najprej v obliki mno‘i~nih gibanj (Dr‘avljanski forum na ^e{kem, Solidarnost na Poljskem itd.). Strankarski prostor po imenih pogosto spominja na tistega v etabliranih demokracijah, vendar pa je zanj zna~ilna relativna nestabilnost in spremenljivost, ki je predvsem posledica dokaj nejasne identitete (ve~ine) teh strank (to je veljalo {e posebej za prva leta po spremembi re‘ima), zaradi ~esar so imele velike te‘ave pri oblikovanju stabilne volilne baze (Wesolowski, 1996; Baylis, 1998). sistem izvajanja oblasti: v srednjeevropskih dr‘avah prevladuje parlamentarna ureditev (izvr{na oblast v rokah vlade, predsedni{ka funkcija protokolarna, dolo~eno izjemo predstavljata le Poljska in Litva, kjer bi lahko govorili o polpredsedni{ki ureditvi (ve~je pristojnost predsednika, predvsem na podro~jih obrambe in zunanje politike); v de‘elah jugovzhodne Evrope imamo opraviti z obema tipoma ureditve (v Bolgariji in Makedoniji parlamentarni, v Romuniji in Albaniji predsedni{ki sistem), v de‘elah biv{e Sovjetske zveze (z izjemo baltskih dr‘av in Moldove) pa je uveljavljen predsedni{ki sistem z izrazito dominantno vlogo {efa dr‘ave (White, 1997). Tam, kjer je uveljavljen parlamentarni sistem, je ve~ina vlad koalicijskih, pri ~emer ima obi~ajno ena stranka dominantno vlogo. Ve~ina dr‘av je unitarnih, kar pomeni, da ni regionalnih politi~nih enot z ve~jo stopnjo avtonomije. Razli~ne nadzorne institucije (ra~unsko sodi{~e, varuh ~lovekovih pravic) so sestavni del ureditve v ve~ini dr‘av, pa tudi neodvisnost sodne veje oblasti je ve~inoma ustavno zagotovljena. Ve~ji problem pa predstavljajo resursi, potrebni za opravljanje tovrstnih funkcij, saj pogosto primanjkuje tako finan~nih kapacitet kot tudi potrebnih organizacijskih izku{enj, da ne govorimo o pogosto neustreznem odnosu na strani tistih, ki bi morali biti predmet nadzora, kar v veliki meri ovira delo tovrstnih nadzornih institucij. 48 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 48 Black 1/13/2004, 12:16 PM Dejavniki stabilizacije demokracije v dr‘avah vzhodne in srednje Evrope 3.3 Vpliv mednarodnih razmer Na stanje demokracije v de‘elah postsocialisti~ne tranzicije vpliva predvsem tisto okolje, v katerega so le-te kulturno in zgodovinsko ume{~ene. Vsaj v primeru srednjeevropskih dr‘av je to prostor zahodne civilizacije, predvsem zahodne Evrope. Glede tega je mogo~e re~i, da so sedanje razmere za razvoj demokracije bistveno ugodnej{e, kot pa so bile denimo tiste v obdobju med obema vojnama (tedaj je v ve~ini teh dr‘av pri{lo do zdrsa v avtoritarizem) (Rupnik, 2000). Danes je namre~ pojmovanje demokracije kot edine sprejemljive oblike vladavine izrazito prevladujo~e, medtem ko sta jo v obdobju med obema svetovnima vojnama resno ogro‘ali dve veliki totalitarni ideologiji – naci-fa{izem in komunizem. Dr‘avi, ki sta predstavljali glavni nosilki omenjenih totalitarizmov – Nem~ija in Sovjetska zveza – , sta se do danes temeljito transformirali, tako da ne ogro‘ata sosednjih dr‘av, pa tudi ne razvoja demokracije. (Nem~ija se je razvila v stabilno demokrati~no dr‘avo, medtem ko je Sovjetska zveza razpadla, Rusija kot njega glavna naslednica pa je pre{ibka za to, da bi igrala neko pomembnej{o vlogo.) In kar je verjetno najpomembnej{e, danes obstajajo mo~ne in dolgoro~ne institucionalizirane spodbude za demokratizacijo omenjenih dr‘av. Tu gre predvsem za proces pribli‘evanja EU, ki prispeva k temeljitej{emu uveljavljanju institucionalnih principov, zna~ilnih za razvite demokracije. Sama vklju~itev v ta okvir namre~ zahteva izpolnjevanje klju~nih demokrati~nih standardov. Poleg tega obstajajo {e mnogi drugi mednarodni institucionalni akterji, od meddr‘avnih povezav, kot sta Svet Evrope (SE) in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), mednarodnih strankarskih asociacij (ki zdru‘ujejo stranke na podlagi idejne sorodnosti), naddr‘avnih institucij nadzora, kot je Evropsko sodi{~e za ~lovekove pravice, do razli~nih nevladnih organizacij (npr. Amnesty International), ki »spodbujajo« razvoj v tej smeri. 4. Ocena razvitosti demokracije in vpliva posameznih dejavnikov nanjo Proces demokratizacije v dr‘avah nekdanjega socialisti~nega tabora je privedel do dokaj razli~nih rezultatov tako na politi~nem kot na ekonomskem podro~ju. V tem smislu se je mogo~e strinjati z Rupnikom, ko meni, da je deset let po propadu sovjetskega imperija pojem »postkomunizem« kot enovita oznaka za dogajanje v tem prostoru izgubil svojo relevantnost (Rupnik, 1999:57). V splo{nem bi dr‘ave glede na stanje demokrati~ne razvitosti razdelili v {tiri skupine: konsolidirane demokracije, delno konsolidirane demokracije, nekonsolidirane demokracije in avtokracije. V skupino konsolidiranih demokracij sodijo srednjeevropske (Poljska, Mad‘arska, ^e{ka, Slova{ka, Slovenija) in baltske dr‘ave (Litva, Latvija, Estonija). Le-te se po vseh relevantnih ocenah na tem podro~ju odre‘ejo najbolje.19 Imajo konsolidiran politi~ni sistem, se pravi uveljavljene mehanizme, potrebne za delovanje demokracije. Tako so se v dolo~enih ozirih pribli‘ale etabliranim demokracijam Zahoda, ~eprav za njimi v splo{nem {e zaostajajo, predvsem glede razli~nih »kvalitativnih« elementov, kot so dr‘avljanska participacija, dinami~en sistem politi~nih asociacij, kompetentnost in Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 49 Black 49 1/13/2004, 12:16 PM Matev‘ Tom{i~ nepristranskost dr‘avnih institucij itd. (Tom{i~, 2002:241). To pomeni, da tudi tu demokracija {e ni dokon~no stabilizirana. V skupino delno konsolidiranih demokracij bi lahko uvrstili ostali dve kandidatki za vstop v EU, tj. Romunijo in Bolgarijo, ter Hrva{ko. Vse tri se denimo po oceni Freedom Housea uvr{~ajo med svobodne dr‘ave, vendar pa za prvo skupino po veliki ve~ini kriterijev ({e) ob~utno zaostajajo. Predvsem gre za {ibkost in neu~inkovitost sistemskih institucij na razli~nih nivojih in raz{irjenost razli~nih koruptivnih praks. Ve~ino dr‘av naslednic nekdanje Sovjetske zveze (na ~elu z Rusijo) in Balkana sodi v kategorijo nekonsolidiranih demokracij. Te ustrezajo tistemu, kar Zakaria (2003) ozna~uje s pojmom neliberalne demokracije. Tu sicer obstajajo dolo~eni elementi, ki predstavljajo temelj demokrati~ne ureditve, kot so kompetitivne volitve, politi~ne stranke, formalna delitev oblasti itd. Vendar pa se obi~ajno oblast izvaja na izrazito neliberalen ali celo avtoritaren na~in, s {tevilnimi zlobarami mo~i, ki se izra‘ajo bodisi v represivnem nastopanju zoper politi~ne nasprotnike in/ali zoper etni~ne, verske ali kak{ne druge manj{ine, bodisi v privatizaciji dr‘ave in njenih resursov za interese posameznih oblastnikov in njihovih klik. Za mnoge od teh dr‘av je tudi zna~ilna nestabilnost, saj jih pretresajo razni konflikti etni~ne, verske ali ideolo{ke narave, ki so v zadnjem desetletju 20. stoletja ponekod privedli do mno‘i~nega prelivanja krvi (denimo na podro~ju biv{e Jugoslavije, v Zakavkazju in Pridnjestrju). Med avtokracije pa bi lahko uvrstili skupino dr‘av s podro~ja nekdanje Sovjetske zveze, kot so Belorusija, Turkmenija, Uzbekistan in Kazahstan, ki so po ve~ini kazalcev demokratizacije med najslab{e ocenjenimi tranzicijskimi dr‘avami. Tu gre dejansko za diktature – ~eprav so vrhovni oblastniki »demokrati~no« izvoljeni na prirejenih volitvah, na katerih opozicija nima mo‘nosti za svobodno in po{teno politi~no tekmo – , saj je vsa oblast skoncentrirana v rokah voditelja, ki jo izvaja s trdo roko in na abitraren na~in, ob pogosto dokaj nasilnem preganjanju oponentov. Glede obravnavanih dejavnikov demokratizacije lahko ugotovimo, da se vpliv posameznih izmed njih na stanje demokracije spreminja glede na fazo demokratizacijskega procesa. Tako je bil vpliv enkratnih in specifi~nih dejavnikov, denimo posameznih politi~nih odlo~itev in izbir akterjev, pomembnej{i v obdobju prehoda, ko so bile politi~ne razmere relativno nestrukturirane, medtem ko so kasneje, z vzpostavitvijo dolo~enega institucionalnega okvira, pri{le bolj do izraza strukturne in kulturne zna~ilnosti posamezne dru‘b. Vseeno pa opazimo precej{njo stopnjo ujemanja glede karakteristik posameznih tipov dejavnikov pri razli~nih dr‘avah oz. skupinah dr‘av z ozirom na njihovo demokratizacijsko uspe{nost. Take imajo srednjeevropske in baltske dr‘ave, ki so demokratizacijsko najuspe{nej{e, bolj{e oz. ustreznej{e socio-kulturne in politi~nosistemske predpostavke pa tudi ugodnej{e mednarodno okolje kot pa ostale tranzicijske dr‘ave. Zanje je zna~ilno ve~je ravnovesje mo~i med politi~nimi akterji in ustreznej{a institucionalna struktura z ve~ konsenzualnimi elementi (parlamentarni namesto predsedni{kega sistema). Bolj{e se odre‘ejo po vseh klju~nih socio-ekonomskih kazalcih (BDP, stopnja neenakosti) in imajo bolj razvite razli~ne komponente civilizacijske kompetence, kot so delovna in poklicna etika, sposobnost in motivacija za kolektivno 50 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 50 Black 1/13/2004, 12:16 PM Dejavniki stabilizacije demokracije v dr‘avah vzhodne in srednje Evrope delovanje in samoorganizacijo, internalizacija formalno-pravne in birokratske discipline ter bazi~no funkcionalno znanje (Adam et al, 2001:28-29). Ka‘e, da so dolo~eni elementi kulturne tradicije uspeli v latentni obliki »pre‘iveti« komunisti~no obdobje, tako da predstavljajo pomembne determinante demokrati~nega politi~nega razvoja.20 Pomembno vlogo pa ima tudi njihova geografska ume{~enost v bli‘ini razvite Evrope in izpostavljenost njenim – tudi politi~nim – vplivom. 5. Sklepna beseda Vzpostavitev stabilne demokracije je kompleksen proces. Tako ni nekih enozna~nih receptov za uspeh tega podjetja. Za to ni namre~ dovolj zgolj zamenjava preteklega nedemokrati~nega re‘ima. Zagotovljeni morajo biti {tevilni pogoji socio-ekonomske, kulturne in politi~no-insitucionalne narave, pa tudi zavezanost glavnih dru‘benih akterjev. Pri tem se je potrebno zavedati, da ti dejavniki pogosto delujejo posredno, njihovi u~inki pa so odvisni od {tevilnih kontingen~nih momentov. Vseeno pa je le ob sovpadanju omenjenih dejavnikov mo‘na demokrati~na stabilnost – tudi v »novih demokracijah« vzhodne in srednje Evrope. Opombe: 1. Ko govorimo o demokratizaciji, je potrebno razlikovati med ve~imi fazami tega procesa. V splo{nem lahko govorimo o treh fazah: demokrati~nem prehodu, demokrati~ni konsolidaciji in demokrati~ni stabilizaciji (Tom{i~, 2002:129). Relevantnost posameznih dejavnikov se v teh fazah razlikuje. V na{i analizi bo poudarek na tistih dejavnikih, ki so odlo~ilni za demokrati~no stabilizacijo. 2. Ve~ o na ta na~in opredeljenem konceptu politi~ne stabilnosti glej Tom{i~, 2002. 3. Po mnenju nekaterih raziskovalcev obstaja dolo~en prag ekonomske razvitosti (pri BDP okoli 5000$), nad katerim je zelo verjeten obstoj stabilne demokracije (Lipset et al., 1993:162). 4. Verjetneje je, da se bo demokracija zasidrala v relativno siroma{ni dr‘avi, kjer so klju~ni dru‘beni resursi relativno razpr{eni, kot pa v dr‘avi, ki ima relativno visok BDP na prebivalca, vendar pa so omenjeni resursi visoko koncentrirani (Vanhanen, 1990:115) 5. Politi~no kulturo lahko opredelimo kot »zbir dr‘, verovanj in ob~utij, ki urejajo in dajejo pomen politi~nemu procesu in ki tvorijo temeljne predpostavke in pravila, ki vodijo obna{anje v politi~nem sistemu« (Pye, 1968:218). Vklju~uje tako politi~ne ideale kot tudi delujo~e politi~ne norme. Politi~na kultura je pojav, ki zdru‘uje psiholo{ke in subjektivne razse‘nosti politike. Je proizvod kolektivne zgodovine politi~nega sistema in je potemtakem enako zakoreninjena tako v javnih dogodkih kot tudi v zasebnih izkustvih. 6. Ve~ o konceptu »horizontalne odgovornosti« glej O’Donnell, 1998. 7. Waller (1994:39-49) razlikuje med tremi sklopi dejavnikov demokrati~nih sprememb v vzhodni Evropi: 1. zgodovinskim, ki zdru‘uje zapu{~ino razli~nih kulturnih, politi~nih in ekonomskih delitev, katere so posledica preteklega (predsocialisti~nega) razvoja; 2. sistemskim, ki predstavlja dedi{~ino socialisti~nega sistema, predvsem njegove institucionalne zna~ilnosti; ter 3. konjunkturnim, ki se nana{a na elemente, ki so posledica trenutnih in nepri~akovanih dogodkov in sprememb (denimo odlo~itev vlad in posameznih politikov, pojav gospodarskih te‘av itd.). Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 51 Black 51 1/13/2004, 12:16 PM Matev‘ Tom{i~ 8. Primer uporabe tega koncepta najdemo v znameniti Putnamovi primerjalni {tudiji socialnega kapitala v Italiji v knjigi Making Democracy Work (1993). 9. Ta je bila vi{ja od tiste v manjrazvitih dr‘avah kapitalisti~ne Evrope ([paniji, Portugalski in Gr~iji) (Therborn, 1995:136). 10. Pri tem je treba opozoriti, da se je dinamika krize razlikovala tudi med temi dr‘avami. Tako je na Mad‘arskem in Poljskem glavna kriza nastopila v za~etku 90. let, na ^e{kem pa je pri{lo do nje v drugi polovici 90. let. 11. Vendar pa tudi glede kulturnih zna~ilnosti lahko govorimo o razlikah med srednjo Evropo, ki je bila del zahodnokr{~anskega sveta in kjer so bili do neke mere zasidrani moderni kulturni vzorci (individualizem, pravna kultura), ter vzhodno in jugovzhodno Evropo, ki je bila del vzhodnokr{~anskega (bizantinskega) kulturnega kroga, kjer so bili ti odsotni oz. omejeni na ozke sloje prebivalstva 12. To ka‘e primerjava iz raziskave New Democracies Baormeter V (1998) med tranzicijskimi dr‘avami vzhodne-srednje Evrope in Avstrijo kot etablirano demokracijo, kjer je v prvih zaupanje v povpre~ju ni‘je. 13. Po podatkih iz European Values Survey 1999/2000 to velja predvsem za Slova{ko, ^e{ko in Slovenijo. 14. Vendar pa je potrebno biti pri poudarjanju prevlade teh konfliktov nekoliko previden, saj se zaradi dolo~enih svojih zna~ilnosti (predvsem zato, ker pogosto izzovejo mo~ne emocije) manifestirajo v najbolj eruptivni obliki, zaradi ~esar so najbolj javno prezentni, kar pa {e ne pomeni, da so za nadaljnji politi~ni razvoj tudi najbolj odlo~ilni. Poleg tega ni mogo~e ostro lo~iti med kulturno in interesno pogojenimi konflikti, saj so ideolo{ki spopadi pogosto vpeti v interese njihovih protagonistov, pri ~emer delujejo v funkciji (de)legitimacije obstoje~ih odnosov mo~i (Tom{i~, 1999:60). 15. ^eprav so v nekaterih dr‘avah (Poljska, ^e{koslova{ka, Vzhodna Nem~ija) ves ~as komunizma formalno obstajale tudi nekomunisti~ne politi~ne stranke, ki so imele celo dolo~en de‘el zastopnikov v parlamentu. Vendar so bile te stranke zgolj marionete vladajo~ih komunistov in niso imele prakti~no nobene politi~ne te‘e. 16. Vendar so tudi v tem kontekstu obstajale razlike. Tako sta jugoslovanski (do Titove smrti), {e posebej pa romunski re‘im imela mo~na obele‘ja osebne diktature (Tita in Ceausescuja) – s tem, da je bil slednji bistveno represivnej{i. Poljski re‘im je v 80. letih z uvedbo vojnega stanja dobil nekatere zna~ilnosti voja{ke diktature (~eprav je partija {e vedno predstavljala pomemben instrument izvajanja oblasti). Medtem se je mad‘arski re‘im (znotraj Jugoslavije po letu 1980 pa tudi re‘im v Sloveniji) razvil v relativno liberalno varianto avtoritarizma (partijska elita je {e vedno imela politi~ni monopol, vendar je bila relativno odprta do ostalih dru‘benih skupin, predvsem inteligence, do neke mere pa je bilo dopu{~eno tudi opozicijsko delovanje). 17. To je bila prva javno delujo~a opozicijska organizacija v komunisti~ni Evropi (Flam, 1999:20). 18. Za primerjalne podatke o stopnji reprodukcije/cirkulacije elit na Mad‘arskem, na Poljskem in v Rusiji glej Szelenyi in Szelenyi, 1995. Za Rusijo glej Krishtanowskaya, 1999. Za Poljsko glej Wasilewski, 1999. Za ^e{ko glej Srubar, 1998. Za Baltske dr‘ave glej Steen, 1997. Za Slovenijo glej Kramberger, 1998. 19. Ocene stopnje razvitosti demokracije v posameznih dr‘avah je mogo~e najti v raziskavah, kot so Freedom in the World, Nations in Transit (obe pripravlja organizacije Freedom House) in Worldwide Governance Data Indicators (Svetovna banka). 52 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 52 Black 1/13/2004, 12:16 PM Dejavniki stabilizacije demokracije v dr‘avah vzhodne in srednje Evrope 20. Primer je ^e{ka, ki je kljub ve~desetletni zaprtosti, ki je bila posledica ortodoksnosti lokalnega komunisti~nega re‘ima, uspela v relativno kratkem ~asu odpraviti zaostanek za dr‘avami, kjer je bil komunisti~ni re‘im bolj odprt in liberalen (Slovenijo, Mad‘arsko in Poljsko), mo~no pa je prehitela tiste dr‘ave, kjer je bil re‘im podobno trd in represiven (npr. Bolgarijo). Literatura Adam, Frane, Matej Makarovi~, Borut Ron~evi}, in Matev‘ Tom{i~ (2001): Socio-kulturni dejavniki razvojne uspe{nosti. Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, Ljubljana. Almond, Gabriel in G. Bingham Powell (1966): Comparative Politics, Boston, Toronto: Little, Brown and Company. Bachrach, Peter (1967): The theory of democratic elitism. Boston: Little, Brown and Company. Barber, Benjamin (2000): »Civilna dru‘ba: poskusi za o‘ivitev mo~ne demokracije«. Nova revija, 213/214, 252-262. Baylis, Thomas A. (1998): »Elites, Institutions, and Political Change in East Central Europe: Germany, the Czech Republic, and Slovakia«. V: Higley, John, Jan Pakulski in Wlodimiersz Wesolowski, (ur.), Postcommunist Elites and Democracy in Eastern Europe, 107-130. London: Macmillan Press Ltd. Berend, Ivan (2001): »The ‘Crisis Zone’ Revisited: Central and Eastern Europe in the 1990s«. East European Politics and Societies, 15, 2, 250-268. Berger, Peter (1992): »The Uncertain Triumph of Democratic Capitalism«. Journal of Democracy, 3, 3, 7-17. Blondel, Jean (1972): Comparing Political Systems. New York: Praeger Publishers. Culic, Irina (1999): »The Strategies of Intelectuals: Romania under Communist Rule in Comparative Perspective«, v: Bozoki, Andras, (ur.), Intelectuals and Politics in Central Europe, 43-71. Budapest: Central European University Press. Daskalov, Roumen (1996): »Transformation of the East European Intelligentsia: Reflections on the Bulgarian Case«. East European Politics and Societies, 10, 1, 46-84. Diamond, Larry (1999): Developing Democracy. Baltimore: Johns Hopkins University Press. Elster, Jon, Claus Offe in Ulrich K. Preuss (1999): Institutional Design in Post-communist Societies. Cambridge: Cambridge University Press. Etzioni-Halevy, Eva (1989): »Elite Power, Manipulation and Corruption«. Government and Opposition, 28, 2, 215-231. Etzioni-Halevy, Eva (1993). The Elite Connection: Problems and Potential of Western Societies. Cambridge: Polity Press. European Values Survey 1999. Eyal, Gil, Ivan Szelenyi in Eleanor Townsley (2000): Making Capitalism without Capitalists. Ruling Class in Eastern Europe. London & New York: Verso. Field, G. Lowell, John Higley in Michael G. Burton (1990): »A New Elite Framework for Political Sociology«. Cahiers Vilfredo Pareto, 28, 88, 149-181. Flam, Helena (1999): Dissenting Intellectuals and Plain Dissenters: The Cases of Poland and East Germany, v: Bozoki, Andras (ur.), Intelectuals and Politics in Central Europe, 19-41. Budapest: Central European University Press. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 53 Black 53 1/13/2004, 12:16 PM Matev‘ Tom{i~ Higley, John in György Lengyel (2000): »Elite Configuration after State Socialism«, v: Higley, John in György Lengyel (ur.), Elites after State Socialism, 1-21. Lanham: Rowman & Littlefield Publishers. Higley, John, Jan Pakulski in Wlodimiersz Wesolowski (1998): »Introducion: Elite Change and Democratic Regimes in Eastern Europe«, v: Higley, John, Jan Pakulski in Wlodimiersz Wesolowski (ur.), Postcommunist Elites and Democracy in Eastern Europe, 1-33. London: Macmillan Press Ltd. Hoffmann-Lange, Ursula (1992): Elite v modernih demokracijah, v: Adam, Frane, (ur.), Politika kot poklic, 91-107. Ljubljana: KRT. Huntington, Samuel (1993): The Third Wave: Democratization in the Late Twenieth Century. Norman & London: University of Oklahoma Press. Hyden, Goran (1997): »Civil Society, Social Capital and Development: Dissection of a Complex Discourse«. Studies in Comparative International Development, 32, 1, 3-30. Janos, Andrew (2000): East Central Europe in the Modern World. Stanford: Stanford University Press. Kaase, Max in Kenneth Newton (2000), Zaupanje v vlado. To{, Niko, (2000): Zaupanje Slovencev v demokrati~ni sistem. Ljubljana: FDV in Liberalna akademija. Karl, Terry Lynn in Philippe C. Schmitter (1991): »Modes of Transition in Latin America, Southern and Eastern Europe«. International Social Science Journal, 128, 269-284. Kramberger, Anton (1998): Positional Elites in Politics, Economy and Culture in Slovenia during 1988-95: Summary Statistics on Elite Segments. Ljubljana: CESTRA. Kryschtanowskaya, Olga (1999): Die Transformation der alten Nomenklatur-Kader in die neue russische Elite, v: Steiner, Helmut in Wladimir A Jadow (ur.), Russland – wohin?, 213-243. Berlin: Trafo Verlag. Lijphart, Arend (1999): Patterns of Democracy. New Haven: Yale University Press. Lijphart, Arend in Carlos Waisman (1996): »The Design of Democracies and Markets: Generalizing Across Regions«, v: Lijphart, Arend in Carlos Waisman (ur.), Institutional Design in New Democracies, 235-248. Boulder & Oxford: Westview Press. Linz, Juan in Alfred Stepan (1996): Problems of Democratic Transition and Consolidation. Baltimore and London: Johns Hopkins Univesity Press. Lipset, Seymour M. (1959): Political Man: the Social Bases of Politics. Bombay: Vakils, Feffer and Simons. Lipset, Seymour M. (1994): »The social requisites of democracy revisited«. American Sociological Review. 59, 1, 1-22. Lipset, Seymour M., Kyoung-Ryung Seong in John Charles Torres (1993): »A comparative analysis of the social requisites of democracy«. International Social Science Journal, 136, 155-175. Lockhart, Charles (1999): »Cultural contributions to explaining institutional form, political change and rational decisions«. Comparative Political Studies, 32, 7, 862-893. Markus, György G. (1996): »Cleavage Dynamics and Party System in Hungary«, v: Kropivnik, Samo, Igor Luk{i~ in Drago Zajc (ur.), Conflicts and Consensus: Pluralism and Neocorporatism in the New and Old Democracies, 13-38. Ljubljana: Slovenian Political Science Association. Moore, Barrington, (1987): Social Origins of Dictatorship and Democracy: Lord and Peasant in the Making of Modern World. Bostron: Beacon. Nagle, John in Alison Mahr (1999): Democracy and Democratization. London: SAGE Publications. Nations in Transit 2001, Freedom House. 54 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 54 Black 1/13/2004, 12:16 PM Dejavniki stabilizacije demokracije v dr‘avah vzhodne in srednje Evrope New Democracies Barometer V (1998). Centre for the Study of Public Policy, University of Strathclyde. O’Donnell, Guillermo (1998): »Horizontal Accountability in New Democracies«. Journal of Democracy, 9, 3, 112-126. Ost, David (1993): »The Politics of Interest in Post-Communist East Europe«. Theory and Society, 22, 453-486. Pridham, Geoffrey. (1994): »Democratic transitions in theory and practice: Southern European Lessons for Eastern Europe«, v: Pridham, Geoffrey in Tatu Vanhanen, (ur.), Democratisation in Eastern Europe, 15-37. London: Routledge. Plasser, Fritz in Peter Ulram (1996): »Measuring Political Culture in East Central Europe«, v: Plasser, Fritz in Andreas Pribersky (ur.), Political Culture in East Central Europe, 3-33. Aldershot: Avebury. Pribersky, Andreas, (1996): »The Symbolic Dimension. Political Anthropology and the Analysis of ECE Political Cultures«, v: Plasser, Fritz in Andreas Priberski, Andreas (ur.), Political Culture in East Central Europe, 51-57. Aldershot: Avebury. Pridham, Geoffrey in Paul Lewis (1996): »Introduction: Stabilizing Fragile Democracies and Party System Development«, v: Pridham, Geoffrey in Paul Lewis, (ur.), Stabilizing Fragile Democracies, 1-22. London: Routledge. Putnam, Robert (1993): Making Democracy Work. Princeton: Princeton University Press. Pye, Lucian (1968): »Political Culture«, v: Sills, D.L., (ur.), International Encyclopedia of the Social Sciences, 218-225. London, New York: The Macmillan Company and the Free Press. Rose, Richard, William Mishler in Christian Haerpfer (1999): Democracy and its Alternatives. London: Polity Press. Rupnik, Jacques (1999): »The Postcommunist Divide«, Journal of Democracy, 10, 1, 57-62. Rupnik, Jacques (2000): »Eastern Europe: The International Context«. Journal of Democracy, 11, 2, 115-129. Sartori, Giovani (1976): Parties and party systems. Cambridge: Cambridge University Press. Sartori, Giovani (1987): The Theory of Democracy Revisited. New Jersey: Chantham House Publishers. Skocpol, Theda (1980): States and Social Revolutions: a Comparative Analysis of France, Russia, and China. Cambridge: Cambridge University Press. Srubar, Ilja (1998): »Elitewandel in Der Tschechischen Republik. Aus Politik und Zeitgesichte«. Beilage zur Wochenzeitung Das Parlament B8/98, 21-31. Steen, Anton (1997): »The Baltic Elites after the Change of the Regime«, v: Best, Heinrich in Ulrike Becker (ur.), Elites in Transition, 149-170. Opladen: Leske & Budrich. Szelenyi, Ivan, (1996) »Vzpon mened‘erizma: ‘novi razred’ po padcu komunizma«. Nova revija, 172/173, 1-13. Szelenyi, Ivan in Szonjy Szelenyi (1995): »Circulation or Reproduction of Elites During the Post-Communist Transformation of Eastern Europe«. Theory and Society, 24, 615-638. Therborn, Göran (1995): European Modernity and Beyond: the Trajectory of European Societies 1945-2000. London: SAGE. Tom{i~, Matev‘ (1999): Oblikovanje politi~nih elit v postsocialisti~nih dru‘bah. FDV – magistrska naloga. Tom{i~, Matev‘ (2002): Politi~na stabilnost v novih demokracijah. Ljubljana: ZPS. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 55 Black 55 1/13/2004, 12:16 PM Matev` Tom{i~ To{, Niko in skupina (1999): SJM 99/1 – Demokratizacija v vzhodnoevropskih dr‘avah. Ljubljana: FDV-CJMMK. Vanhanen, Tatu (1990): The Process of Democratization. New York & London: Crane Russak Group. Waller, Michael (1994): »Groups, parties and political change in Eastern Europe from 1977«, v: Pridham, Geoffrey in Tatu Vanhanen (ur.), Democratisation in Eastern Europe, 38-62. London: Routledge. Wasilewski, Jacek, (1999), »Integration of Polish Post-Transitional Elite«, Paper prepared for International Design Conference: A Comparative Study of National and Transnational Elite Integration in CEE and West European State, Ljubljana, 1-13. Wesolowski, Wlodimierz (1996): »The Formation of Post-Communist Parties in Poland«, v: Pridham, Geoffrey in Paul Lewis (ur.), Stabilizing Fragile Democracies, 254-265. London: Routledge. White, Stephen (1997): »Russia: presidential leadership under Yeltsin«, v: Taras, Raymond, (ur.), Postcommunist presidents, 38-66. Cambridge: Cambridge University Press. Zakaria, Fareed (2003): The Future of Freedom. New York, London: W.W Norton & Company. Avtorjve naslov: Dr. Matev‘ Tom{i~, docent Fakulteta za dru‘bene vede, Univerza v Ljubljani Kardeljeva pl. 5, SI-1000 Ljubljana e-mail: matevz.tomsic@uni-lj.si Rokopis prejet junija 2003, dokon~na verzija za objavo pa oktobra 2003. ^lanek je po mnenju uredni{tva uvr{~en v kategorijo izvirni znanstveni ~lanek s kvalitativno argumentacijo. 56 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 35-56 DR44.p65 56 Black 1/13/2004, 12:16 PM Klement Podnar, Miro Kline UDK 316.77:06 Teoretski okvir korporativnega komuniciranja POVZETEK: Prispevek predstavlja poskus teoretske razmejitve {estih komunikacijskih podro~ij, ki jih lahko najdemo znotraj komunikolo{kih in poslovnih univerzitetnih programov: organizacijsko, poslovno, upravljavsko, tr‘no, institucionalno in korporativno komuniciranje. Za analizo in razmejitev posameznih polj komuniciranja, avtorja uporabita razli~ne kriterije: profitni/neprofitni sector; mikro/makro perspektiva; pozitivisti~ni/normativisti~ni prostop, interni/eksterni poudarek, medosebno/mno‘i~no komuniciranje, obrt /teorija /funkcionalnost /tehnologija komuniciranja, unitaren/ organizacijski pogled na organizacijo. Tak{na konceptualno razlikovanje omogo~a relativno objektivno zamejitev razli~nih podro~ij komuniciranja, definiranja lo~nic in medsebojnih povezav. Avtorja v analizi ugotavljata, da v nasprotju z organizacijskim, poslovnim, upravljavskim, tr‘nim in institucionalnim komuniciranjem, korporativnega komuniciranja ne more opredeliti kot samostojno disciplino, pa~ pa kot nov, holisti~en na~in videnja posameznih polj poslovno-organizacijske komunikologije in njihovo integracijo v celoto. KLJU^NE BESEDE: poslovno komuniciranje, organizacijsko komuniciranje, upravljavsko komuniciranje, tr‘no komuniciranje, institucionalno komuniciranje, korporacijsko komuniciranje, korporativno komuniciranje 1. Uvod V tistem delu komunikologije, ki obravnava fenomene, povezane z organizacijo kot formalno organizirano institucijo, imamo opraviti z razli~nimi raziskovalnimi polji, ki se po eni strani medsebojno prekrivajo, po drugi pa v korpus celotnega komunikolo{kega znanja prina{ajo razli~ne vidike in poudarke. Znak akademske zrelosti je, da se protagonisti znotraj raziskovalnega polja zavedajo mej oziroma identitete lastnega raziskovalnega polja, ~eprav je neizogibno, da se z raziskovalnim razvojem te meje {irijo in posegajo na fenomene raziskovanj drugi raziskovalnih polj. To {e posebej velja za vse interdisciplinarne discipline nasploh, kar komunikologija zagotovo je. Zelo pere~ je ta problem v tistem delu komunikologije, ki je vezan na raziskovanje komuniciranja, povezanega s profitnimi in neprofitnimi organizacijami. V nadaljevanju se bomo skozi opravljen pregled literature na kratko posvetili (v teoriji) najpogostej{i opredelitvi in razmejitvi pojmov upravljavskega, organizacijskega, poslovnega, (integrirano) tr‘nega, institucionalnega in korporativnega komuniciranja. Na shemati~en na~in bomo sku{ali pokazati razlike med njimi, ki jih po na{em mnenju Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 57-73 DR44.p65 57 Black 57 1/13/2004, 12:16 PM Klement Podnar, Miro Kline delajo specifi~ne in so kot take vredne posebne raziskovalne pozornosti, ki se ka‘e v tem, da pri posameznih primerih lahko govorimo o samostojnih raziskovalnih poljih, ~e ne ‘e disciplinah. Slednje pa ne velja za korporativno komuniciranje, ki ga ne vidimo kot novo raziskovalno polje, pa~ pa kot holisti~ni okvir razumevanja kompleksnosti komunikologije, povezane s poslovnimi organizacijami, in poskus na~ina pojmovne integracije v celoto. V prizadevanju po ~im jasnej{i klasifikaciji posameznih obravnavanih raziskovalnih polj, smo pri na{em poskusu uporabili (in za potrebe tega prispevka priredili ter nadgradili) klasifikacijo, ki jo je ‘e davnega leta 1972 za potrebe klasifikaciranja {tudij znotraj marketinga predlagal Philip Kotler in o kateri podrobneje v svoji knjigi pi{e Hunt (1976). Tako naj bi bilo vse prispevke mogo~e deliti na to, ali se nana{ajo na profitni ali neprofitni sektor (profitni sektor zavzema tiste enote, ki imajo za svoj osnovni cilj realizacijo profita). Nadalje je mogo~e prispevke deliti na to, ali zavzemajo mikro ali makro nivo razlaganja. V na{em primeru gre za to, ali se posamezni prispevki znotraj dolo~ene (pod)discipline osredoto~ajo na posamezne komunikacijske akte, ki jih izvaja organizacija (npr. sestanek, predstavitev ali promocija dolo~enega izdelka organizacije ipd.), ali pa obravnavajo organizacijo kot celoto. In kon~no, ali (pod)discipline oziroma prispevki znotraj njih najpogosteje zavzemajo pozitivni ali normativni pristop. Prvi predstavlja perspektivo opisovanja, pojasnjevanja, napovedovanja, razumevanja aktivnosti in fenomenov, ki resni~no obstajajo. Drugi pa zavzema perspektivo predpisovanja, kaj in kak{ni naj bi ti fenomeni in aktivnosti bili, da bi bili primernej{i, uspe{nej{i in u~inkovitej{i. Navedenim kvalifikatorjem smo mi dodali {e naslednje: ali se prispevki nana{ajo na interno (komuniciranje znotraj organizacije) ali eksterno (komuniciranje zunaj organizacije) komuniciranje; ali prevladuje osredoto~enost na didadno (medosebno) ali mno‘i~no komuniciranje; ali prevladuje usmerjenost k spretnostim oziroma obrti, teoriji, funkcijam, tehnologiji komuniciranja. Discipline smo razdelili tudi na to, kak{en vidik do institucije zavzemajo. Predvsem gre tu za vpra{anje, ali dolo~en korpus obravnavajo kot samostojen subjekt, lo~en od njenih ~lanov - unitaren pogled na organizacijo; ali pa organizacijo razumejo kot skupnost ljudi - organizacijski vidik. Zavedamo se, da je komuniciranje v poslovno-organizacijskem svetu (lahko ga bi imenovali tudi poslovnoorganizacijska komunikologija) {irok in fluiden pojem, kot tak pa do neke mere dopu{~a, da se ga (predvsem v vsakdanji, manj pa v znanstveni rabi) uporablja kot kroven pojem za ozna~evanje vseh razli~nih pojmov komuniciranja, ki se izvajajo v dolo~enem poslovnem okolju. Najpogostej{a, ohlapna raba pod njim razume - poleg poslovnega komuniciranja v o‘jem pomenu besede - {e organizacijsko in upravljavsko komuniciranje. Vendar pa temu nasprotujejo {tevilni avtorji (npr. Shelby 1993; Mills in Rogers1996; Rogers 1996; Mumby in Stohl 1996), ki posamezna podro~ja jasno razmejujejo. V nadaljevanju si oglejmo nekatera dejstva, ki potrjujejo tezo, da v primeru poslovnega, organizacijskega in upravljavskega komuniciranja ne moremo govoriti o enotnem raziskovalnem polju s skupnim korpusom znanja, pa~ pa gre za tri povezana, a v svojem korpusu znanja lo~ena raziskovalna polja. 58 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 57-73 DR44.p65 58 Black 1/13/2004, 12:16 PM Teoretski okvir korporativnega komuniciranja 2. Poslovno komuniciranje (ang. Business communication) Kot sta zapisala Leipzig in More (1982), je poslovno komuniciranje tista disciplina, ki je v svoji naravnanosti povsem pragmati~no usmerjena. Nekateri avtorji (npr. Daniel, 1983) celo trdijo, da sploh ne gre za znanstveno disciplino, pa~ pa zgolj za prakti~no metodo. Reinsch in Lamr (1996) govorita o poslovnem komuniciranju kot o “prakti~ni znanosti”. Razloge za tak{no razumevanje gre prav gotovo iskati v zgodovini razvoja pojma poslovnega komuniciranja. Carbonejeva (1994), ki je opravila analizo zgodovine in razvoja osnovnih na~el poslovnega komuniciranja od leta 1776 do 1916, je ugotovila, da je prvi pomembnej{i u~benik o poslovnem komuniciranju za neko ameri{ko fakulteto l. 1916 napisal George B. Hotchkiss, ki velja tudi za enega od o~etov pou~evanja sodobnega poslovnega komuniciranja. Pri tem je pomembna ugotovitev, da je njegovo delo temeljilo na spoznanjih, ugotovitvah in navodilih modernih retorikov, kot so Campbell, Blair in Whately, ki jih je priredil in prenesel v kontekst poslovanja. Poslovno komuniciranje torej zgodovinsko izhaja iz retorike, ~rpa pa tudi iz jezikoslovja, stilistike in oblikoslovja (Forman 1993). Poznavanje zgodovine razvoja pou~evanja poslovnega komuniciranja, ki ima tako v ameri{kem kot v evropskem svetu bogato akademsko tradicijo, nam omogo~a razumeti rezultate {tevilnih raziskav, ki so se ukvarjale predvsem z vpra{anjem, kaj je jedro discipline poslovnega komuniciranja. Larry Smeltzer (1993) je tako na vpra{anje, katera so podro~ja poslovnega komuniciranja, ki si zaslu‘ijo najve~ pozornosti nadaljnjega raziskovanja, med praktiki najpogosteje dobil odgovor, da je to timsko delo in prepri~evalno osebno komuniciranje. Med akademiki pa, da je to tehnologija in proces pisanja. Ko pa je isti avtor preu~eval pogostost tem, objavljenih med leti 1977 in 1991 v osrednji znanstveni in strokovni publikaciji za poslovno komuniciranje, Journal of Business Communication, ki je tudi uradna publikacija najve~jega zdru‘enja poslovnih komunikatorjev ABC, je na prvem mestu dobil 83 ~lankov, ki obravnavajo probleme, povezane s pisnim komuniciranjem. Podobni so tudi rezultati raziskave Wardropea in Baylessa (1999), ki sta ugotovila, da se u~iteljem poslovnega komuniciranja zdi najpomembnej{e obvladovanje tehnik pisanja, poleg tega pa {e obvladovanje javnega nastopanja. Prav tako je v tej isti raziskavi ugotovljeno, da omenjenima temama v svojih programih u~itelji poslovnih komunikacij posve~ajo najve~ pozornosti. Galle in Lunberg (1988) sta ‘e desetletje pred tem zaklju~ila, “da tradicionalna domena poslovnega komuniciranja vklju~uje strukturne komponente pravilnega pisanja pisem, stila pisanja, slovnice in formalnih poro~il” (Galle in Lunberg 1988: 27). V podobnem kontekstu je Kendra Carmichael (1996), potem ko je izra~unala frekvence izrazov, ki se pojavljajo v ‘e omenjeni reviji Journal of Business Communication, izdelala perceptivne mape skupin (klastrov) izrazov, ki najpogosteje nastopajo skupaj. Ugotovila je, da lahko poslovno komuniciranje ozna~imo kot tisto komuniciranje, ki se dogaja znotraj poslovnih aktivnosti med mened‘mentom, zaposlenimi in drugim osebjem. “Drugi razlikovalen in pomemben vidik (poslovnega komuniciranja, op.a.) pa je, da obsega preu~evanje pisnih spretnosti, poslu{anja, prodaje in pisnih vaj o poslovnem komuniciranju za {tudente poslovnih ved.” (Carmichael 1996: 329) Ti dve zna~ilnosti Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 57-73 DR44.p65 59 Black 59 1/13/2004, 12:16 PM Klement Podnar, Miro Kline naj bi po avtori~inem mnenju klju~no prispevali k poskusu definiranja poslovnega komuniciranja. Podobno pravita tudi Krapels in Arnold: “ Zgodovinsko gledano se tisti, ki delujejo v disciplini, ki nosi ime poslovno komuniciranje, ukvarjajo s pisanjem v poslovne namene, prav tako pa tudi s skupinskim delom, (javnimi) nastopi in prezentacijami ter intervjuji.” (Krapels in Arnold 1996: 348). Vendar pa kot pravi Shelby (1993), poslovno komuniciranje ne obsega zgolj komuniciranja znotraj, pa~ pa tudi zunaj organizacije. “Notranja vsebina, skupna disciplini, se razteza od pogodb, zapisov, poro~il do intervjujev in (osebnih, skupinskih) sestankov; zunanja vsebina pa vsebuje pisma in konference, medtem ko je govor (konverzacija) pomemben tako za zunanje kot notranje javnosti” (Shelby 1993: 253). Poslovno komuniciranje lahko opredelimo kot akademsko disciplino, ki se ukvarja z uporabo, aplikacijo in oblikovanjem na~inov izra`anja, simbolov in znakov, ki spremljajo profitno naravnane aktivnosti, povezane z zagotavljanjem izdelkov in storitev, ki zadovoljujejo ~love{ke potrebe in `elje (Reinsch in Lamar 1991). Poslovno komuniciranje naj bi bilo tako predvsem vez med udele‘enci dolo~enega poslovnega procesa, ki omogo~a zaklju~iti dolo~eno poslovno nalogo. Tak{en pojem komuniciranja, ki se ukvarja predvsem s temami kot so ve{~ine komuniciranja, problematika, povezana s konkretno uporabo tehnologij in medijev v komunikacijskem procesu, vrstami poslovnega komuniciranja (npr. poslovni razgovor, sestanek, nastopi in predstavitve, pisno komuniciranje), rabami poslovnega komuniciranja (npr. pogajanja, komuniciranje v prodaji, v svetovalni dejavnosti) in nenazadnje estetiko in etiko poslovnega komuniciranja, se je tudi v Sloveniji uveljavil pod imenom poslovno komuniciranje (glej Mo‘ina in drugi 1998) in se kot tak tudi ‘e vrsto let pou~uje na slovenskih fakultetah (npr. Ekonomska fakulteta v Ljubljani). 3. Organizacijsko komuniciranje (ang. Organizational communication) ^e lahko za poslovno komuniciranje re~emo, da je usmerjeno v preu~evanje in u~enje dolo~enih ve{~in in tehnik komuniciranja, je organizacijsko komuniciranje usmerjeno v sam proces komuniciranja (za temeljit pregled literature glej Greenbaum in drugi 1988). Za razliko od poslovnega komuniciranja, ki te‘i tako navznoter kot navzven, je organizacijsko komuniciranje omejeno na notranje okolje profitnih in neprofitnih institucionaliziranih organizacij. Organizacijsko komuniciranje je nedeljivo povezano z organizacijsko strukturo (Reinsch in Lamar 1991). Tako avtorji (Putnam 1983; Shelby 1993) opozarjajo, da imamo pri oblikovanju teorije o organizacijskem komuniciranju dva temeljna pristopa. Funkcionalisti obravnavajo organizacijo kot stabilno strukturo, skozi katero te~e komuniciranje. Cilj organizacijskega komuniciranja znotraj te paradigme je posredovati prave informacije pravim ljudem ob pravem ~asu, da bi tako zagotovili podporo strukturi organizacije in njeno prilagajanje na okoli{~ine. Interpretativna perspektiva pa ne obravnava organizacije kot neke stvarne danosti, pa~ pa jo obravnava kot konstrukt, ki je oblikovan skozi subjektivno izku{njo njenih ~lanov. Gre torej za dve perspektivi, ki se razlikujeta ‘e v 60 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 57-73 DR44.p65 60 Black 1/13/2004, 12:16 PM Teoretski okvir korporativnega komuniciranja sami osnovi. Medtem ko prvi izhajajo iz pozitivizma in prisegajo na neko objektivno danost, interpretativna perspektiva k realnosti pristopa relativisti~no. Funkcionalisti so v jedro svojega preu~evanja postavili pretok informacij (integralno, vertikalno, horizontalno, pre~no). Klju~no vpra{anje je, kako poteka informacija od po{iljatelja do prejemnika, kje so in kako v sistemu nastanejo interference in komunikacijski {umi. Interpretativna perspektiva pa se ukvarja predvsem s pomeni, ki nastanejo kot posledica komuniciranja. Tako je v ospredju predvsem preu~evanje jezika znotraj organizacije, simbolov, ritualov, mitov, ki naj bi v stalnem redefiniranju konstituirali organizacijo (Putnam 1983). Greenbaum s sodelavci (1988: 275-317), ne glede na perspektivo, znotraj organizacijskega komuniciranja lo~i tri glavne kategorije: medosebno, skupinsko in celokupno organizacijsko komuniciranje, ki vsebujejo: - - - {tudije preu~evanja poteka informacij (ang. information flow). Gre predvsem za vpra{anja po{iljateljev in prejemnikov, kanalov, udele‘encev, interferenc v sistemu, povratnih informacij itd.); {tudije vsebine sporo~il (ang. message content), kjer gre za vpra{anja razli~nih pomenov, namenov, kakovosti, (ne)to~nosti informacij; {tudije komunikacijske klime (ang. Communication climate). Tu gre za vpra{anja zadovoljstva, odnosa, ob~utkov udele‘encev komuniciranja o viru, kanalih informacij, stopnji svoje udele‘be v procesu itd.; {tudije organizacijskega razvoja in individualnih izobra‘evanj (ang. individual training and organization development), kjer gre predvsem za vpra{anja sistemskih re{itev, ki bi omogo~ile kompetentno komunikacijsko delovanje posameznikov in organizacije kot celote. Za razliko od poslovnega komuniciranja, ki se ubada z vpra{anjem, kako se komunikacijski akt izvede, je tu pomembno, kateri so ti komunikacijski akti in za katere prilike so najustreznej{i ter kako bi jih vklju~ili v sistem. Iz stali{~a pou~evanja organizacijskega komuniciranja je leto usmerjeno k teoreti~nim in raziskovalnim problemom ki obstajajo znotraj raziskovalnega podro~ja organizacijskega komuniciranja. “To ne pomeni, da nasprotujemo pou~evanju na{ih {tudentov prakti~nih komunikacijskih ve{~in, ki bi jim pomagale v poslovnem svetu (kar je bistvo vsebine predmeta poslovnega komuniciranja, op.a.), vendar je to drugotnega pomena v primerjavi s tem, da jih oskrbimo z analiti~nimi in kriti~nimi sposobnostmi, ki bi jim omogo~ile razumevanje `ivljenja organizacije skozi komunikacijsko perspektivo” (Mumby in Stohl 1996: 55). Zaklju~imo lahko, da organizacijsko komuniciranje, ki ~rpa predvsem iz teorije organizacije, komunikologije in obna{anja organizacij, i{~e lasten teoreti~ni okvir, ki je razpet med razli~ne perspektive. Za vse perspektive pa je skupno, da so usmerjene v teorijo, da obravnavajo “organizacijsko komuniciranje (kot) lepilo, ki dr`i organizacijo skupaj” (Ivancevich in Matteson 1996) in da prou~ujejo razli~ne komunikacijske fenomene znotraj organizacijskega konteksta (Mills in Rogers 1996). Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 57-73 DR44.p65 61 Black 61 1/13/2004, 12:16 PM Klement Podnar, Miro Kline 4. Upravljavsko komuniciranje (ang. Management ali managerial communication) “Upravljavsko komuniciranje je nastalo kot nova disciplina, ki zdru`uje tradicionalna raziskovalna polja organizacijskega komuniciranja, poslovnega komuniciranja in upravljanja” (Smeltzer in drugi 1983: 71). Tako naj bi, kot dokazuje Shelbyjeva (1993), upravljavsko komuniciranje integriralo teorijo s komunikacijskimi spretnostmi. “Rezultat tak{nega pristopa je, da upravljavsko komuniciranje vsebuje ve~ teorije in manj spretnosti kot poslovno komuniciranje, a manj teorije in ve~ spretnosti kot organizacijsko komuniciranje” (Shelby 1993: 255). Lahko bi rekli, da gre za integracijo obeh prej opisanih podro~ij za potrebe in skozi perspektivo mened`erjev in njihovih nalog. Tako je “bistveni namen upravljavskega komuniciranja razvijanje in {irjenje znanja, ki bo pripomoglo k pove~anju u~inkovitosti in uspe{nosti mened`erjev, ki delujejo v sodobnih poslovnih okoljih” (Smeltzer 1996: 16). Prav ta mened`erska orientiranost daje upravljavskemu komuniciranju njegovo specifiko. Na komuniciranje se primarno ne gleda kot na tehniko ali spretnost (poslovno komuniciranje), niti ne kot na proces (organizacijsko komuniciranje), pa~ pa kot na sredstvo za dosego cilja. Komuniciranje se razume “kot nekaj, kar se da uporabiti za dosego organizacijskih ciljev, potem ko (mened`er, op. a.) oceni koristi in stro{ke” (Smeltzer in drugi 1983: 74). Shelbyjeva (1988) pravi, da “izbire sporo~il in kanalov ne smejo biti izvedene slu~ajno niti ne iz navade, pa~ pa morajo biti strate{ke. To pomeni, da mened`erji potrebujejo jasen razlog za izvajanje komunikacijskih aktivnosti” (Shelby, 1988: 16). V nadaljevanju pravi, da mened`erji izbiro komunikacijskih opcij v danih razmerah opravijo glede na tri temeljne upravljavske kriterije: uspe{nost, u~inkovitost in kakovost, ki jih upo{tevajo tako v fazi produkcije komunikacijskih sporo~il (priprava na pisanje, osnutek, izdelava kon~nega sporo~ila) kot v fazi njihovega po{iljanja (izbira kanala, po{iljanje sporo~ila, sprejemanje povratne informacije). Pri tem je pomembno, da avtorica v osr~je upravljavskega komuniciranja postavi prepri~evanje kot temelj, na katerem sloni delovanje mened`erjev. Ali kot pravi Forman: “Kot anti~ni retoriki, morajo vodje sodobnih organizacij vedeti, kako uporabiti jezik, da bi z njim motivirali klju~ne interne in eksterne dele`nike…” (Forman 1993: 10). Gre torej za razumevanje strukturnega, sistemskega, predvsem pa funkcionalnega aspekta komuniciranja oziroma za poznavanje, uporabo in izpopolnjevanje problematik komuniciranja med mened‘erji v notranjem in zunanjem okolju organizacije. Argenti (1996) v temeljno domeno upravljavskega komuniciranja vklju~i “komunikacijsko strategijo, spretnosti komuniciranja, kamor vklju~ujemo tudi pisanje in nastopanje; proces komuniciranja, skupaj s skupinskim delom in med-osebnimi odnosi; globalno okolje, ki se osredoto~a na komuniciranje med razli~nimi kulturami in funkcije komuniciranja” (Argenti, 1996: 83). Da bi v celoti razumeli upravljavsko komuniciranje, moramo najprej dobro razumeti vloge in naloge mened‘erjev, ki jih je izvrstno opisal Mintzberg (1973) (glej tudi Smeltzer 1996; Trujillo 1985). Pri razumevanju komuniciranja s funkcijskega vidika se soo~imo z izredno {iroko opredelitvijo upravljavskega komuniciranja. Vsako komuniciranje, ustno in pisno, osebno 62 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 57-73 DR44.p65 62 Black 1/13/2004, 12:16 PM Teoretski okvir korporativnega komuniciranja ali neosebno, ki je uporabljeno kot sredstvo za dosego (merljivega) cilja, ki ga izvajajo mened‘erji, velja za upravljavsko komuniciranje,. S tem posegamo tudi na druga podro~ja kot sta npr. tr‘no in institucionalno komuniciranje. Ne glede na to, ali pristanemo na delitev komuniciranja na poslovno, organizacijsko in upravljavsko komuniciranje, so razlike med tremi pojmi o~itne in bolj ali manj splo{no sprejete. Kot pravita Mills in Rogers: “tri podro~ja (poslovno, organizacijsko in upravljavsko, op. a.) u~ijo tri razli~ne stvari. Poslovno komuniciranje u~i spretnosti poslovnega pisanja. Organizacijsko komuniciranje se osredoto~a na u~enje teorije. Upravljavsko komuniciranje pa se osredoto~a na u~enje komunikacijskih spretnosti in strategij komuniciranja” (Mills in Rogers 1996: 359). Kljub temu, da lahko govorimo o treh razli~nih poljih, ki imajo vsako zase skupino znanstvenikov, zgodovino in tradicijo raziskovanja, relativno homogen korpus znanja in teorije, je med njimi tudi nekaj podobnosti, ki zamegljujejo razlike. Med podobnostmi gre prav gotovo omeniti interdisciplinarno orientiranost razli~nih disciplin, njihovo delno prekrivanje, njihove poskuse upravi~evanja lastnega akademskega statusa, dejstvo, da tisti, ki delujejo znotraj posameznih disciplin, objavljajo in ~rpajo iz istih znanstvenih publikacij in so v veliki meri tudi ~lani istih strokovnih zdru‘enj ali pa obiskujejo iste znanstvene konference. Kot pravita Krapels in Arnold (1996), ne glede na to, da obstajajo razlike v teoriji, se, pragmati~no gledano, vse tri discipline ukvarjajo z razli~nimi aspekti komuniciranja v poslovnem okolju. [e bolj pa je po na{em mnenju pomembno, da vse tri discipline zavzemajo enak ali vsaj podoben odnos do organizacije in vloge ljudi v njej. Za vse lahko re~emo, da izhajajo iz posameznika in njegove vloge v komunikaciji, organizacijo pa razumejo kot skupnost ljudi, ki jih dru‘i skupni cilj. Ukvarjajo se s fenomeni, povezanimi s komuniciranjem ~lanov organizacije z drugimi ~lani iste ali druge organizacije. Tak{no razumevanje in pristop k organizaciji pa ni zna~ilno za podro~je tr‘nega, institucionalnega in korporativnega komuniciranja, ki kot pojmi in raziskovalna polja vseeno sodijo v {ir{e polje komunikologije. V nadaljevanju si zato oglejmo nekatere njihove glavne zna~ilnosti in razlike ter jih na ta na~in sku{ajmo razmejiti. 5. Promocija, tr‘no komuniciranje in integrirano tr‘no komuniciranje (ang. promotion, marketing communications in integrated marketing communication) “Tr`no komuniciranje je proces, prek katerega se sku{a dose~i enotnost v mislih in pomenih med organizacijo in posamezniki ... Ta proces vklju~uje dejstvo, da je organizacija po{iljatelj in prejemnik sporo~il. Podjetja si prizadevajo zbirati in po{iljati informacije na trg” (Kitchen 1993: 370). Tak{na opredelitev ka‘e, da pojem tr‘nega komuniciranja do organizacije zavzema unitaren pogled. Po{iljatelj sporo~ila ni ve~ posameznik, kot je to v primeru poslovnega, organizacijskega in upravljavskega komuniciranja, temve~ v vlogi po{iljatelja ali prejemnika v komunikacijskem procesu nastopa organizacija kot samostojni subjekt. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 57-73 DR44.p65 63 Black 63 1/13/2004, 12:16 PM Klement Podnar, Miro Kline Po svoji izraziti funkcijski naravnanosti je pojem tr‘nega komuniciranja {e najbli‘je upravljavskemu. Vendar sta funkciji, predvsem pa po{iljatelj (pri upravljavskemu je to mened‘er, pri tr‘nem organizacija) in prejemnik (pri upravljavskemu so to zaposleni in drugi mened‘erji, pri tr‘nem komuniciranju najpogosteje segmenti potro{nikov), v komunikacijskem procesu povsem razli~ni. Osnovna funkcija tr‘nega komuniciranja je, da vzpostavi menjavo med potro{nikom in organizacijo. Tako je “vsako tr‘no komuniciranje ciljno naravnano … Elementarni cilj strategije tr‘nega komuniciranja je pomo~ pri prodaji produkta, da bi se tako zagotovil obstoj podjetja” (Burnett in Moriarty 1997: 4). V ekonomskem jeziku tr‘no komuniciranje pomeni dialog med ponudnikom in povpra{evalcem. ^e sledimo ekonomski logiki, lahko zaklju~imo, da je osnovni namen izvajanja tr‘nega komuniciranja maksimizacija profita. Seveda je pojem tr‘nega komuniciranja in njegov razvoj nedeljivo povezan z zgodovino marketinga kot discipline in skupaj z njim s spremembami na trgu, ki so se zgodile zlasti v zadnjih petdesetih letih (glej Shultz in drugi 1993; Shultz in Shultz 1998; Jan~i~ in Podnar 2000). Boyd in Levy sta ‘e pred ~asom ugotovila, da je “komuniciranje bistven del tr‘enja, saj se skoraj vse, kar tr‘nik dela, kon~a kot komuniciranje ne~esa nekomu” (Boyd in Levy 1968: 17). V tem kontekstu moramo lo~iti med pojmom promocije ali tr‘nega komuniciranja in pojmom integriranega tr‘nega komuniciranja. Promocijo kot enega od elementov tr‘enjskega spleta lahko definiramo kot “koordinacijo vseh prizadevanj prodajalca, da bi vzpostavil kanale informiranja in prepri~evanja, s katerimi bi pove~al prodajo izdelkov ali storitev, ali pa bi pripeljale do sprejetja dolo~ene ideje” (Brink in Kelley 1963). Promocija pomeni motiviranje ali premikanje potro{nikov v akcijo. Pri tem pa uporablja razli~na orodja (glej Beem in Shaffer 1999). Tako je upravljanje promocije praksa koordiniranja razli~nih elementov promocijskega spleta. Teorija o promociji se ukvarja predvsem z zna~ilnostmi dolo~enih komunikacijskih orodij; od ogla{evanja, pospe{evanja prodaje, osebne prodaje, opreme prodajnega mesta, publicitete, neposrednega tr‘enja, stikov z javnostmi, sejma, embala‘e, interneta itd. Ukvarja se tudi z njihovimi zmo‘nostmi za prena{anje dolo~enih sporo~il. Promocijo in tr‘ne komunikacije (ang. marketing communications) lahko razumemo kot sinonima, s katerima ozna~ujemo niz aktivnosti oz. orodij, ki jih ima na voljo podjetje, da bi prek njih komuniciralo s svojimi ciljnimi javnostmi o vseh zadevah, ki vplivajo na profitabilnost podjetja. Tr‘no komuniciranje (ang. marketing communication) pa je {ir{i pojem, saj predpostavlja, da ponudnik na trgu komunicira prek vseh elementov tr‘enjskega spleta in tako poleg promocije vsebuje {e elemente kot so izdelek, cena, prodajne poti, ljudi, fizi~ne dokaze in procesiranje. Osnova definicije tr‘nega komuniciranja je ideja, da vsi elementi tr‘nega spleta - in ne samo promocijski splet - komunicirajo s potro{nikom (Shimp 1997). V sredi{~u obravnave tr‘nega komuniciranja je proces ustvarjanja, posredovanja, sprejemanja in odzivanja na sporo~ila. In prav iz osredoto~enosti na komuniciranje kot proces je konec osemdesetih let s pojmom integriranega tr‘nega komuniciranja (ITK) integracija dobila mesto znotraj teorije, ki ji pripada. Z ITK je pozornost iz samih orodij in tr‘nih elementov pre{la na potro{nika in druge dele‘nike. “Edino mesto, kjer resni~na vrednost izdelka ali tr‘ne znamke obstaja, je v zavesti potro{64 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 57-73 DR44.p65 64 Black 1/13/2004, 12:16 PM Teoretski okvir korporativnega komuniciranja nika. Vse druge tr‘ne elemente in spremenljivke lahko konkurenca posnema, ponaredi ali naredi bolj{e…” (Schultz in drugi 1993: 45). “Gre za nov pogled na celoto, kjer smo neko~ videli samo posamezne dele kot so ogla{evanje, odnose z javnostmi, pospe{evanje prodaje, nakupno vedenje, komuniciranje z zaposlenimi itd” (Shulz in drugi 1993: xvii). Pogled na komunikacijske aktivnosti je tak, kot ga vidi potro{nik – vse aktivnosti izhajajo iz enega vira. Klju~no vpra{anje je, kako dose~i sinergijo med razli~nimi namernimi in nenamernimi komunikacijami, pa tudi med posameznimi udele‘enci komunikacijskega procesa. “Integrirano tr‘no komuniciranje je strate{ki poslovni proces, ki se uporablja za planiranje, razvijanje, izvr{evanje in vrednotenje koordiniranih, merljivih, prepri~evalnih komunikacijskih programov skozi ~as s potro{niki, obstoje~imi in/ali potencialnimi strankami, in drugimi pomembnimi, ciljnimi, notranjimi in zunanjimi javnostmi” (Schultz in Schultz 1998: 18). Obsega ve~ dimenzij integracije: integracijo promocijskega in tr‘nega spleta, kreativno integracijo, intra in inter organizacijsko integracijo, informacijsko in podatkovno sistemsko integracijo, integracijo ciljnih javnosti in geografsko integracijo, pa tudi korporativno integracijo (Pickton in Hartley 1998). 5. Institucionalno oz. korporacijsko komuniciranje (ang. Institutional ali Corporate communications) Vzporedno s tr‘nim komuniciranjem se je razvijal tudi pojem institucionalnih in/ali korporacijskih komunikacij. Kot ugotavljajo {tevilni avtorji (Gray 1985; Argenti 1996; Marion 1998), se je korporacijsko komuniciranje rodilo iz potrebe, ki so jo, zlasti v {estdesetih in sedemdesetih letih, zahtevale spremembe v poslovnem okolju. Predvsem pojav vse bolj kriti~nih javnosti. Njihovo mnenje je bilo, da podjetja v dru‘bi ne igrajo samo vloge ponudnikov in da svojega obstoja ne morejo opravi~iti le z dobi~kom, pa~ pa imajo {ir{i dru‘beni vpliv in so kot taka podvr‘ena izpolnjevanju drugih dru‘benih pri~akovanj in zahtev, in {ir{emu dru‘benemu nadzoru. V podjetjih so zato (prvo podjetje American Telegraph and Telephone Company ‘e na za~etku stoletja) organizirali posebne funkcije, katerih naloga je bilo komuniciranje z razli~nimi dele‘niki (najve~krat z mediji), predvsem pa graditev, projekcija in skrb za korporativno podobo in ugled. V literaturi sre~amo dve glavni opredelitvi institucionalnega komuniciranja. ^e nekateri menijo, da gre za raz{iritev pojma promocije iz problematike izdelka in storitve na problematiko, povezano s podjetjem, pa drugi pojem korporacijskega komuniciranja ena~ijo s pojmom odnosov z javnostmi. Osnovna ideja institucionalnega komuniciranja ostaja enaka, ne glede na pogled. [e bolj kot pri tr‘nem komuniciranju je izrazit unitaren pogled na organizacijo. Po svoji naravi je polje izrazito funkcijsko naravnano, literatura pa se osredoto~a predvsem na razli~ne tehnike, metode komuniciranja ter njihove integracije in prek tega na vzpostavljanje odnosov z razli~nimi, tako notranjimi kot zunanjimi javnostmi. V tem pogledu je pojem korporacijskega komuniciranja izrazito podoben pojmu promocije, le da je njegovo zanimanje za prejemnike informacij mnogo {ir{e. Ne obravnava jih le kot potro{nike. Razlika med njima pa ni toliko v metodah, temve~ bolj v vsebinah komuniciranja (Pickton in Broderick 2001: 5). Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 57-73 DR44.p65 65 Black 65 1/13/2004, 12:16 PM Klement Podnar, Miro Kline 6. Korporativno komuniciranje (ang. Corporate communication) Drugi pojem, ki se skriva za ang. pojmom corporate communication (brez ~rke s na koncu angle{ke besede “communication”), in ki ga kljub enakemu imenu ne smemo zamenjevati s pojmom korporacijskega oz. institucionalnega komuniciranja, pa je pojem korporativnega komuniciranja. Po svoji osnovni ideji je zelo podoben integriranemu tr`nemu komuniciranju, le da na dele`nike ne gleda skozi perspektivo potro{nikov, kar gre upravi~eno o~itati slednjemu. Lahko bi celo dejali, da je v tem pogledu njegova nadgradnja - ~e ga zdru`imo {e s korporacijskim komuniciranjem in sprejemanjem teorije dele`nikov. Unitaren pogled na organizacijo je pri korporativnem komuniciranju zagotovo najizrazitej{i od vseh prej omenjenih. Znotraj te tradicije organizacije v dru`bi nastopajo, predvsem pa so percipirane, kot samostojni dru`beni subjekti, podobno kot drugi ljudje ali druge delujo~e dru`bene enote, ~e si sposodimo Blumerjev izraz (1999 [1962]). In ~eprav se o korporativnemu komuniciranju najve~krat govori v kontekstu profitnih organizacij (Wiedmann 1996; Oliver 1997), vendarle ne smemo pozabiti, da izraza “korporativno ne gre razumeti kot pridevnik, ki izhaja iz korporacije, pa~ pa mora biti razumljen v kontekstu latinske besede korpus (corpus), ki pomeni telo ali v prenesenem pomenu nana{ajo~ se na celoto” (van Riel 1995: 26). Tako razumljeno korprativno komuniciranje posega tudi izven poslovnega okolja in subjektov. Pri tem pojmu gre, bolj kot za novo disciplino, za nov pogled na komuniciranje, kjer smo prej videli le posamezne vidike komuniciranja znotraj poslovnih organizacij in {ir{e (van Riel 1995). Jedro tega pojma ni v komuniciranju, pa~ pa v korporativni identiteti in imid‘u (van Riel 1995: 26). Korporativno komuniciranje se razume kot vez med identiteto in imid‘em. Prek nje in/ali skozi njo naj bi se omogo~ila izraznost oziroma manifestacija identitete po{iljatelja, na podlagi katere si prejemnik oblikuje svojo podobo o po{iljatelju (Podnar 2000). Brez razmi{ljanja o korporativni identiteti, imid‘u in ugledu, korporativno komuniciranje izgubi svoj pravi smisel in pomen. V literaturi o korporativnem komuniciranju velja teza, da vse komunicira. Zato je korporativno komuniciranje definirano izredno {iroko, kot vedenje, simboli in komuniciranje (v o‘jem pomenu besede) dolo~enega korpusa (Birkigt in Stadler 1986). Korporativno komuniciranje je krovni pojem za vse oblike vedenja in komuniciranja, ki ga izvaja (znotraj ali zunaj) dolo~eni korpus (van Riel, 1995; 1997). Poleg vedenja v kontekstu poslovnih organizacij, izhaja in enakovredno upo{teva znanje vseh polj komuniciranja, ki smo jih obdelali v tem prispevku. Zato slu‘i kot krovni pojem za vse oblike in pojme komuniciranja. Za razliko od njih pa v sredi{~u pozornosti ni preu~evanje lastnosti posameznih oblik komuniciranja ali njihovih razli~nih funkcij. Zanima ga problem sinhronizacije med njimi in problem integracije enotnega sporo~ila (van Riel 2000), ki naj bi ga dolo~en korpus, znotraj diade komunikacijskega procesa, prek komunikacij in skozi komuniciranje prejemnikom, sporo~al o sebi (Podnar 2000) in na ta na~in vzpostavljal, vzdr‘eval in spreminjal lastno identiteto in njeno podobo v o~eh komunikacijskega in ali menjalnega partnerja. 66 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 57-73 DR44.p65 66 Black 1/13/2004, 12:16 PM Teoretski okvir korporativnega komuniciranja 7. Ugotovitve Tako opredeljeni pojmi, ki se skrivajo pod pojmi poslovnega, organizacijskega, upravljavskega, tr‘nega, korporacijskega in korporativnega komuniciranja, ki smo jih prikazali skozi na{ pregled literature, nam dovoljujejo, da izpostavimo nekatere njihove klju~ne lastnosti in poudarke. Ti po na{em mnenju najbolj nazorno ka‘ejo njihovo identiteto. Pri tem bomo uporabili kvalifikatorje, ki smo jih opredelili v uvodu (glej shemo 1). Shema 1: Shemati~ni prikaz razmejitve posameznih (pod)disciplin po izbranih kriterijih KOMUNICIRANJE KRITERIJI poslovno organizacijsko upravljavsko tr‘no korporacijsko Prevladujo~ raziskovalni pristop normativni pozitivni normativni pozitivni normativni normativni Prevladujo~ tip obravnavanih organizacij profitne profitne neprofitne profitne neprofitne profitne profitne neprofitne Usmerjenost preu~evanja interno interno interno eksterno eksterno Izhodi{~e raziskovanja procesov mikro makro mikro makro mikro makro Preu~evanji kom. proces diada diada diada mno‘i~no mno‘i~no Poudarek preu~evanja spretnosti teorija funkcija funkcija; tehnologija funkcija; tehnologija Pristop k organizaciji Razumevanje komuniciranja organizac. organizac. organizac. unitaren unitaren unitaren kom. je poslovna spretnost kom. je vez institucije kom. je sredstvo mo~i in dosego kom. je proces in tehnologija kom. je tehnologija ustvarjanja ugodnih ciljev institucije prodaje in ugodnih prodajnih pogojev poslovanja eksterno eksterno interno mno‘i~no okoli{~in Izvirne discipline retorika; stilistika; teorija organizacij; komunikologija; poslovno komuniciranje; marketing; ekonomija; jezikoslovje; komuniko. sociologija organizacijsko komuniciranja; mened‘ment komuniko.; komunikologija; soc. psiholo. mened‘ment Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 57-73 DR44.p65 67 Black marketing; odnosi z javnostmi; 67 1/13/2004, 12:16 PM Klement Podnar, Miro Kline Tako za organizacijsko kot za poslovno komuniciranje velja, da v njima prevladuje organizacijski vidik institucije. V institucionalnem oziroma korporacijskem komuniciranju in v tr‘nem komuniciranju pa prevladuje unitaren pogled na institucijo. V zelo zanimivi vlogi je upravljavsko komuniciranje, saj ga zlahka uvrstimo med obe do neke mere nasprotujo~i si perspektivi. Po eni strani upravljavsko komuniciranje -kot kombinacija poslovnega in organizacijskega komuniciranja - prevzema tudi organizacijsko perspektivo, po drugi strani pa zaradi svoje funkcijske naravnanosti prevzema unitaren pogled na organizacijo. To dokazuje tudi dejstvo, da so mened‘erji, {e zlasti najvi{je vodstvo v odnosu do drugih ~lanov institucije (zaposlenih), znotraj dolo~ene institucije v prav posebnem polo‘aju in igrajo posebno vlogo. Po eni strani so tako kot vsi drugi zaposleni zamenljivi, le da v odnosu do ostalih zaposlenih poosebljajo institucijo kot tako. Nadalje lahko ugotovimo, da tako organizacijsko in institucionalno oziroma korporacijsko komuniciranje lahko uvrstimo v makro, poslovno in tr‘no pa v mikro perspektivo. Dejstvo je, da se tako poslovno kot tr‘no komuniciranje ukvarjata predvsem s posameznimi komunikacijskimi akti kot so pri poslovnem komuniciranju npr. sestanki, predstavitve, pri tr‘nem pa promocija dolo~enega oz. posameznega izdelka ali storitve, ki jo institucija na trgu ponuja. Po drugi strani se tako organizacijsko kot institucionalno komuniciranje ukvarjata z organizacijo kot celoto. Tudi pri tej razdelitvi je upravljavsko komuniciranje nekje vmes, saj se npr. prek ravnanja s ~love{kimi viri ukvarja tako z mikro, prek oblikovanja strategij pa tudi z makro nivojem. Glede na druge kriterije, ki smo jih opredelili, lahko ugotovimo, da se znotraj organizacijskega komuniciranja avtorji enakovredno ukvarjajo tako s profitnim kot neprofitnim sektorjem; da pri tem prevladuje izrazito pozitiven pristop in je kot tak usmerjen v teorijo; da se nana{a predvsem na interne aspekte komuniciranja neke institucije, kjer se ukvarja predvsem z diadnim komuniciranjem. Za poslovno komuniciranje lahko ugotovimo, da se avtorji ukvarjajo predvsem s profitnim sektorjem. Usmerjenost je izrazito ve{~inska, zato znotraj te (pod)discipline prevladuje predvsem normativni pristop. Omenjeno komuniciranje se nana{a tako na interni kot eksterni vidik med-osebnega (diadnega) komuniciranja. Upravljavsko komuniciranje sku{a kombinirati tako normativni kot pozitivni pristop. Ukvarja se s profitnim in neprofitnim sektorjem, in tudi z internim in eksternim vidikom komuniciranja. Skozi izrazito funkcijsko naravnanost ga zanimata diadno in mno‘i~no komuniciranje. Tr‘no komuniciranje je izrazito funkcijsko in tehnolo{ko naravnano, pri tem pa se usmerja predvsem na eksterni vidik in mno‘i~no komuniciranje institucij znotraj profitnega sektorja. Ve~ina prispevkov zavzema normativni, le manj{i del pa pozitivni pristop. Institucionalno oziroma korporacijsko komuniciranje je enako kot pred njim tr‘no komuniciranje funkcijsko in tehnolo{ko naravnano in se osredoto~a predvsem na mno‘i~no komuniciranje, v ve~ji meri kot tr‘no pa poleg profitnega obravnava tudi neprofitni sektor. Poleg eksternega pa obravnava tudi interno komuniciranje. Normativni pristop prevladuje tudi v korporacijskem komuniciranju. 68 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 57-73 DR44.p65 68 Black 1/13/2004, 12:16 PM Teoretski okvir korporativnega komuniciranja Za razliko od ostalih vrst komuniciranja, za korporativno komuniciranje ugotavljamo, da ne gre za novo disciplino. Zato ga ne bomo uvrstili v na{o kategorizacijo. Pomembno pri njem je, da tako na mikro kot na makro ravni zdru‘uje in integrira spoznanja poslovnega, organizacijskega, upravljavskega, tr‘nega in institucionalnega komuniciranja v celovit okvir (glej shemo 2), ki se ukvarja z oblikovanjem korporativne (unitaren vidik) in organizacijske (organizacijski vidik) identitete ter prek njiju posledi~no s podobo in ugledom dolo~ene institucije ali kake druge delujo~e enote. Naj dodamo, da vanj uvr{~amo tudi celovito komuniciranje drugih socialnih enot, ki jih ne moremo uvrstiti v poslovno organizacijski kontekst, kot so npr. posamezniki (politi~ni kandidati, umetni{ki izvajalci) in kraji, kar pa je vidik, ki presega okvir tega prispevka. Shema 2: Okvir korporativnega komuniciranja 8. Zaklju~ek in omejitve Zdi se, da je razmejitev poslovnega, organizacijskega, upravljavskega, tr‘nega, institucionalnega oz. korporacijskega in korporativnega komuniciranja s stali{~a praktikov nepotrebna, s stali{~a teorije pa izredno zahtevna in problemati~na. Vendar je delitev, zlasti zaradi raziskovalnih in pedago{kih razlogov, nujna in neizogibna. Tudi zato, ker imajo vse prou~evane vrste komuniciranja na razli~nih univerzah status samostojnih predmetov. In ~eprav gre za tesno povezane, tudi delno prekrivajo~e se pojme, znotraj katerih so {e posebej zna~ilna velika razhajanja, gre vendarle za samostojne in zelo razvite interdisciplinarne korpuse znanja. V ~lanku smo ‘eleli pokazati na{ pogled na podobnosti in razlike med razli~nimi vrstami komuniciranja. Shematsko smo pokazali njihove klju~ne identitetne lastnosti, na katerih temelji njihova relativna samostojnost. Ugotovili smo, da v primeru Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 57-73 DR44.p65 69 Black 69 1/13/2004, 12:16 PM Klement Podnar, Miro Kline poslovnega, organizacijskega, upravljavskega, tr‘nega in institucionalnega komuniciranja lahko govorimo o sicer povezanih, a vendarle samostojnih raziskovalnih poljih. Ta ugotovitev pa ne velja za korporativno komuniciranje. Korporativno komuniciranje razumemo kot okvir za nov, holisti~en na~in videnja posameznih polj komunikologije in njihove integracije v celoto. Razlog na{ega poskusa lo~itve in razmejitve med obravnavanimi polji ni v morebitnem premajhnem zavedanju pomena integriranosti znanja, ki je nujna za vsakega poklicnega komunikologa, ampak v tem, da bi skozi globino znanja, v duhu specializacije kot znanstvene norme, prispevali k {e ve~ji {irini tako imenovanih generalistov, ki so {e posebej cenjeni v poslovnem svetu. Zanje je {e posebej pomembno poznavanje in razumevanje pojma korporativno komuniciranje. ^eprav smo ‘eleli kar se da jasno razmejiti in poimenovati razli~ne pojme, nikakor ne mislimo, da smo razre{ili skoraj nere{ljivo vpra{anje popolne lo~itve posameznih, med seboj povezanih pojmov komuniciranja. Zavedamo se {irine problema in dejstva, da smo pri oblikovanju okvirjev med posameznimi polji upo{tevali predvsem tiste vire, ki so po na{i presoji temeljni oziroma najbolj referen~ni. Tu nastopi osnovni problem subjektivnosti presoje, ~eprav smo v najve~ji mo‘ni meri upo{tevali nekatera spoznanja, ki so sledila iz kvantitativnih analiz referen~nosti virov, ki so jih opravili drugi avtorji. Osnovna pomanjkljivost prispevka je, da upo{teva predvsem prevladujo~o paradigmo znotraj dolo~enega polja in se zato pomanjkljivo ali skoraj ne osredoto~i na avtorje, ki s tak{no paradigmo ne sovpadajo. V nadaljnjem raziskovanju bi bilo zato potrebno podrobneje pregledati nasprotujo~e si poglede znotraj samih posameznih raziskovalnih polj, saj le ta predstavljajo bogastvo idej, ki se nana{ajo na dolo~en svet fenomenov. Ta prispevek, predvsem pa kriteriji po katerih smo razmejili dolo~ena raziskovalna polja, lahko slu‘i tudi kot podlaga tak{ne razmejitve, ki bi temeljila na kvantitativni analizi vseh ~lankov, ki se pojavljajo v znanstvenih revijah znotraj obravnavanih disciplin. Na{ namen je bil napraviti vsaj korak bli‘je k razjasnitvi podob o posameznih pojmih, problemih in dilemah, ki obstajajo znotraj omenjenih raziskovalnih podro~ij. S tem pa jih narediti jasnej{e in primernej{e za nadaljnje raziskovanje, ki ga vsa na{teta podro~ja, tudi z vidika komunikologije, prav gotovo potrebujejo. Literatura Argenti, Paul (1996): Corporate Communication as a Discipline. Management Communication Quarterly, 10 (1): 73-98. Birkigt, Klaus in Marinus Stadler (1986): Corporate Identity: Grundlagen, Funktionen, Fallbeispiele. Verlag: Moderne Industrie. Blumer, Herbert (1999): Dru‘ba kot simboli~na interakcija. V Splichal, Slavko (ur.): Komunikolo{ka hrestomatija 2: 193-203. Ljubljana: FDV, Boyd, W. Harper in Sidney Levy (1968): Promotion: A Behavioral view”. New Jersey: Prentice Hall,. Brink, L. Edvard in William T. Kelly (1963): The Management Promotion. New York: Prentice Hall. 70 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 57-73 DR44.p65 70 Black 1/13/2004, 12:16 PM Teoretski okvir korporativnega komuniciranja Burnett, John in Sandra Moriarty (1997): Introduction to Marketing Communication: An Integrated Approach. New York: Prentice Hall. Carbone, T. Mary (1994): The history and development of Business communication principles: 1776-1916. The Journal of Business Communication, 31 (3), 173-193. Carmichael; Kendra (1996): Conceptualizing Business Communication. The Journal of Business Communication, 33 (3), 327-329. Daniel, C. (1983): Remembering our charter: Business communication at the crossroads. The Journal of Business Communication, 20, 3, 3-11. Forman, Janis (1993): Business Communication and Composition: The writing connection and beyond. The Journal of Business Communication, 30 (3), 334-352. Galle, W. in O. Lundberg (1988): Employment skills in the basic business communication sourse. The Bulletin, 51, 4, 27-31. Gray, G. James (1985): Managing the Corporate Image. London: Quorum Books. Greenbaum, H. Howard; Susan A. Hellweg in Raymond L. Falcione (1988): Organizational Communication Evaluation: An Overview, 1950-1981. V M. Gerald Goldbaher in George A. Barnett (ur.), Handbook of Organizational Communication: 275-317. New Jersey: Ablex. Hunt, Shelby D. (1976): Marketing Theory: Conceptual foundations of research in marketing. Columbus: Grid Publishing, Inc. Ivancevich, M. John in Michael T. Matteson (1996): Organizational Behavior and Management: Forth edition. Chicago: Irwin. Jan~i~, Zlatko in Klement Podnar (2000): Installment of Corporate Identity Research in the evolution of Marketing Concept.Working paper. Rotterdam: CMC Conference. Kitchen, J. Philip (1993): Marketing Communications Renaissance. International Journal of Advertising, 12, 367-386. Krapels, H. Roberta in Vanessa D. Arnold (1996): The Legitimacy of Business Communication. The Journal of Business Communication, 33 (3), 331-352. Leipzig, John in Elizabeth More (1982): Organizational communication: A review and analysis of three current approaches to the field. Journal of Business Communication, 19, 77-92. Marion, Gilles (1998): Corporate Communications Managers in Large Firms: New Challenges”, European Management Journal, 16 (6), 660-671. Mills W., Kim in Donald P. Rogers (1996): Identifying the Common and Separate Domains of Business - Management - Organizational Communication. The Journal of Business Communication, 33 (3), 353-362. Mintzberg, Henry (1973): The nature of managerial work. New York: Harper and Row. Mo‘ina, Stane; Mitja Tav~ar in Ana Kne‘evi~ (1998): Poslovno Komuniciranje. Maribor: Zalo‘ba Obzorja. Mumby, K. Dennis IN Cynthia Stohl (1996): Disciplining organizational communication studies. Management Communication Quarterly, 10, 1, 50-72. Oliver, Sandra (1997): Corporate communication. London: Kogan Page. Pickton, David in Amanda Broderick (2001): Integrated Marketing Communications. London: Prentice Hall. Pickton, David in Bob Hartley (1998): Measuring Integration: an assessment of the quality of integrated communications. International Journal of Advertising, 17 (4), 447-465. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 57-73 DR44.p65 71 Black 71 1/13/2004, 12:16 PM Klement Podnar, Miro Kline Podnar, Klement (2000): Korporativna identiteta, imid‘ in ugled. Javnost-The Public, vol. VII, suplement: Vregov zbornik, 173-182. Putnam, Linda (1983): The Interpretative Perspective: An Alternative to Functionalism. V Putnam, L. Linda in Michael E. Pacanowsky (ur.), Communication and Organizations: an Interpretative approach: 31-55. London: Sage. Reinsch Jr., N. Lamar (1991): Boundaries and Banners. The Journal of Business Communication, 28, 97-99. Reinsch Jr., N. Lamar (1991): What is Business Communication. The Journal of Business Communication, 28, 305-310. Reinsch Jr., N. Lamar (1996): Business communication: Present, past, and future. Management Communication Quarterly, 10, 1, 27-60. Riel van, Cees B. M. (1995): Principles of Corporate Communication. London: Prentice Hall. Riel van, Cees B. M. (1997): Research in Corporate Communication: An overview of an Emerging field. Management Communication Quarterly, 11 (2), 288-309. Riel van, Cees B. M. (2000): Corporate Communication Orchestrated by a Sustainable Corporate Story. V Schultz, Majken; Mary Jo Hatch in Mogens H. Larsen (ur.), The Expressive Organization: 157-181. London: Oxford U. Press. Rogers, S. Priscilla (1996): Disciplinary distinction or responsibility?. Management Communication Quarterly, 10, 1, 112-124. Schultz, E. Don in Heidi F. Schultz (1998): Transitioning marketing communication into the twenty-first century. Journal of Marketing Communication, 4, 9-26. Schultz, E. Don; Stanley I. Tannenbaum in Robert F. Lauterborn (1993): The New Marketing Paradigm: Integrated Marketing Communications. Chicago: NTC. Shelby, N. Anette (1996): A discipline Orientation. Management Communication Quarterly, 10 (1), 98- 106. Shelby, N.Anette (1993): Organizational, Business, Management, and Corporate communication: An analysis of boundaries and Relationships. The Journal of Business Communication, 30 (3), 241-267. Shelby, N,. Annete (1988): A macro theory of management theory. The Journal of business communication, 25 (2), 13-27. Shimp, A. Terence (1997): Promotion Management and Marketing Communications. Philadelphia: The Dryden Press. Smeltzer, R. Larry (1993): Emerging Questions and Research Paradigms in Business Communication Research. The Journal of Business Communication, 30 (2), 181-198. Smeltzer, R. Larry (1996): Communication within the manager’s context. Management Communication Quarterly, 10, 1,5-26. Smeltzer, R. Larry; Janice Glab in Steven Golen (1983): Managerial communication: The Merging of Business communication, Organizational Communication, and Management. The Journal of Business Communication, 20 (4), 71-79. Trujillo, N. (1985): Organizational Communication as cultural performance: Some managerial considerations. The Southern Speech Communication Journal, 50, 201-224. Wardrope, J. William in Marsha L. Bayless (1999): Content of the Business Communication Course: An Analysis of Coverage. Business Communication Quarterly, 62 (4), 33-40. 72 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 57-73 DR44.p65 72 Black 1/13/2004, 12:16 PM Teoretski okvir korporativnega komuniciranja Wiedmann, P. Klaus (1996). Grundkonzept und Gestaltungspespektiven der Corporate Identity – strategie. Hannover: UH. Naslova avtorjev: mag. Klement Podnar, asist. Katedra za tr‘no komuniciranje Fakulteta za dru‘bene vede, Univerza v Ljubljani Kardeljeva pl. 5, 1000-Ljubljana e-mail: klement.podnar@uni-lj.si dr. Mihael Kline, docent Katedra za tr‘no komuniciranje Fakulteta za dru‘bene vede, Univerza v Ljubljani Kardeljeva pl. 5, 1000-Ljubljana e-mail: mihael.kline@uni-lj.si Rokopis prejet aprila 2003, dokon~na verzija za objavo pa novembra 2003. ^lanek je po mnenju uredni{tva uvr{~en v kategorijo izvirni znanstveni ~lanek s kvalitativno argumentacijo. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 57-73 DR44.p65 73 Black 73 1/13/2004, 12:16 PM 74 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 74 Black 1/13/2004, 12:16 PM Zdenka [adl UDK 316.28:366 Alienacija v starih in novih (pre)oblekah: sodobna relevantnost Marxove teorije odtujenega dela POVZETEK: ^lanek izhaja iz osnovne ideje, po kateri je Marxova razlaga odtujenega dela {e vedno uporabna za analizo in kritiko poznokapitalisti~nih dru`b. ^eprav je “alienacija” za {tevilne postmodernisti~ne teoretike zastarel koncept, posku{am pokazati, da nekateri problemi, ki jih je Marx identificiral v zgodnjih fazah kapitalisti~ne industrializacije ostajajo bistveno nespremenjeni v sodobnem kapitalizmu. Po predstavitvi Marxove konceptualizacije ekonomske alienacije posku{am pojasniti na~in, na katerega lahko nekateri sodobni strukturni pogoji (lastni{tvo/nelastni{tvo, nizka stopnja avtonomije na delovnem mestu, oblike nadzora nad delavci, omejevanje samoizra`anja v delu) {e vedno povzro~ajo dolo~ene oblike odtujitve. ^eprav se delo v materialni industrijski proizvodnji in storitvenem sektorju pomembno razlikujeta, posku{am pokazati, da je emocionalno delo v {tevilnih storitvenih poklicih odtujeno v specifi~nem Marxovem smislu. ^lanek zaklju~ujem z ugotovitvijo, da komodifikacija ~ustev delavcev vodi – pod dolo~enimi delovnimi pogoji – v odtujitev delavcev od njihove lastne dejavnosti, od njihovih emocij – od njihovega ~love{kega `ivljenja in od drugih ljudi. KLJU^NE BESEDE: Marx, odtujeno delo, emocionalno delo, ~ustva, kapitalizem. 1. Delam (in tro{im), torej sem – odtujen/a? Tematizacija alienacije in odtujenega dela v kontekstu postindustrijske dru‘be oz. na znanju temelje~ega gospodarstva se zdi, na prvi pogled, anahronizem, pogrevanje zastarelih klasi~nih, Marxovih (ne pa tudi ortodoksno marksisti~nih) pojmov, ki ne zmore proizvesti epistemolo{ko to~ne diagnoze postmodernega sveta. Pojem odtujitve v postmoderni dru‘bi, ali kakorkoli ‘e posamezni teoretiki ozna~ujejo dru‘beno sedanjost, je za mnoge ne le neustrezen, kot v kriti~nem pregledu postmoderne literature ugotavlja F. Jameson (1991: 14), temve~ po D. Diederichsenu celo neumen (v Kurz, 2000: 111). ^e upo{tevamo oceno, da radikalna kritika kapitalizma danes ni konjukturna in da postmoderna kapitalizma ne postavlja ve~ pod vpra{aj (Kurz, 2000: 11, 28), se analiza alienacije kot bistvo Marxove kritike kapitalizma vse bolj izmika sodobni refleksiji. Za postmoderniste je alienacija prese‘en pojav, del ‘e pre‘ivelega modernega sveta; na mesto odtujenosti je stopila (psihi~na) fragmentacija.1 J. Baudrillard denimo, trdi, da je moderna doba, ki so jo zaznamovali industrijski kapitalizem, kapitalisti~no-proletarski odnos in alienacija dokon~no minila (v Ritzer, 1997: 87). V dru‘bi masovne potro{nje Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 75-91 DR44.p65 75 Black 75 1/13/2004, 12:16 PM Zdenka [adl se mo~ dru‘be nad posameznikom manifestira ne kot alienacija, temve~ kot zapeljevanje; alienacijo sta nadomestila apatija in nerefleksivno mi{ljenje. Koncept alienacije zavra~ajo tudi poststrukturalisti. Pomen, ki ga “alienacija” vklju~uje - zatiranje in izkrivljanje univerzalne ~love{ke narave - je nekompatibilen s temeljnimi podmenami postrukturalizma. Skozi perspektivo, ki subjektiviteto nerazlo~ljivo povezuje s kulturo, jezikom in diskurzi, je teorija alienacije anahronizem, regresija v humanizem 19. stoletja. S svojim odlo~nim zavra~anjem univerzalnega esencializma, nevzdr‘ne predpostavke o resni~ni ~lovekovi biti, o obstoju “naravnega”, “resni~nega” ter “izvornega” sebstva oz. prvotno neodtujene narave subjekta, je poststrukturalizem mo~no vplival na nepopularnost samega izraza alienacija v zadnjih desetletjih.2 Nenaklonjena stari analizi alienacije in odtujenega dela je tudi nova ideologija informatizacije, ki poudarja odprtost produkcije informacij in s tem pogojev za delo, ki razvijajo, ne pa izkori{~ajo in zatirajo ~love{ke ustvarjalne mo~i in potenciale. Delo svobodne participacije v postindustrijskih novih medijih naj bi tako odpravljalo potrebo po stari analizi odtujenega dela. Ideologi novih digitalnih medijev in komunikacijskih mre‘ (npr. Howard Rheingold v delih “The Virtual Community” in “The Whole Earth Catalog”, J. P. Barlow, K. Kelly in {tevilni drugi) optimisti~no razgla{ajo prihajajo~o dobo univerzalne in demokrati~ne participacije v produkciji informacij, nove oblike dialoga, ~love{kih stikov in povezav – “virtualno skupnost”, ki raste iz ru{evin moderne odtujene dru‘be. Skratka novo razodtujitev.3 Podobo post-industrijskega delovnega mesta kot virtualnega raja, ki prina{a opolnomo~enje in timsko delo, so v devetdesetih letih 20. stoletja slavili tudi glasniki novih oblik organizacij (npr. Drucker, Hammer, Mills, Peters idr.), medtem ko so molk o njihovih temnih plateh (alienacija in eksploatacija) pretrgali le redki (npr. V. Stephens). Za mnoge sodobne analitike je alienacija torej staromoden koncept, ki pripada klasi~ni moderni s starimi oblikami kapitalizma in produktivno tehnologijo, ne pa dobi, ki jo ozna~ujejo razvoj novih informacijskih tehnologij, nara{~ajo~e znanje in izobrazba, storitve in “profesionalno” delo ter spreminjajo~e se oblike zaposlitev in oblik organizacije. Tehnolo{ke spremembe in dostopnost neomejene izobrazbe naj bi ~lovekovemu delu vrnile tisto, kar mu je odvzela tehnologija teko~ega traku v industrijskem kapitalizmu: ustvarjalnost, znanje, odlo~anje, odgovornost, njegovo lastno naravo, povezanost z drugimi ljudmi in s tem smisel in zadovoljstvo, ki ga lahko najde v delu. Uporabi koncepta alienacije nenaklonjeni teoretiki pa pozabljajo, da alienacije ni mogo~e kar odmisliti oz. da odprava govora o alienaciji ne odpravlja tudi alienacije same.4 Koncept alienacije je danes, upo{tevaje, prvi~, razvoj od “zlate dobe” kapitalizma v povojnem obdobju s Keynesianskimi strategijami dr`avnih intervencij v gospodarstvo k (svetovnemu) kapitalizmu svobodnega trga in neoliberalni hegemoniji, drugi~, strukturne pozicije velikega dela prebivalstva sodobnih zahodnih dr`av v ekonomski in kulturni produkciji, ter tretji~, “dogajanje” v sferi prostega ~asa in potro{nje (tu mislimo predvsem na komodifikacijo izkustva v kontekstu nove industrije izkustva),5 lahko pravzaprav {e bolj in ne manj, relevanten za diagnozo sodobnih zahodnih dru‘b. Restrukturiranje podjetij v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja, ki je ogrozilo tradicionalne ekonomske dru‘bene pogodbe ter postavilo na kocko delovne sporazume, ki so od 2. svetovne vojne dalje urejali recipro~nost mened‘menta in dela, negativne 76 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 75-91 DR44.p65 76 Black 1/13/2004, 12:16 PM Alienacija v starih in novih (pre)oblekah: sodobna relevantnost Marxove teorije odtujenega dela posledice novih organizacijskih oblik, ki jih do‘ivljajo zaposleni in intenziviran boj podjetij na hiperkompetitivnem trgu globalnega gospodarstva so ustvarili nove pogoje, ki ponovno odpirajo vpra{anje ekonomske alienacije v zahodnih kapitalisti~nih dru‘bah. Kljub dejstvu, da je Marxova teorija alienacije in odtujenega dela nastala v pogojih industrijskega kapitalizma, je torej smiselno obuditi staro klasi~no analizo odtujenega dela in preveriti njeno uporabnost v strukturnem kontekstu sodobnega kapitalizma.6 Koliko je delo danes, zlasti ~e upo{tevamo (po nekaterih ocenah dramati~ne, po drugih zgolj delne) spremembe v na~inu, vsebini, oblikah in organizaciji dela v zahodnih gospodarstvih, {e vedno odtujeno v specifi~no Marxovem smislu? Ali sta Marxova analiza komodifikacije mezdnega dela in ideja odtujenega dela v objektivnem in subjektivnem smislu {e vedno relevantni za razumevanje `ivljenjskega izkustva delavcev v postindustrijskem kapitalizmu?7 ^e da, za katere kategorije delavcev in pod kak{nimi pogoji? Kaj proizvede odtujitev, od ~esa so delavci odtujeni in kako se ta odtujitev manifestira? Da bi lahko odgovorili na zastavljena vpra{anja, je potrebno najprej na kratko o~rtati glavne elemente Marxove teorije (ekonomske) alienacije in identificirati oz. preveriti (sodobni) obstoj tistih strukturnih dejavnikov, ki po Marxu pogojujejo odtujitev v moderni kapitalisti~ni dru`bi. Za tem je potrebno razkriti, ~e (da) in kako se odtujenost ter osiroma{enje ~loveka in ~love{kih ter dru`benih odnosov generira in izra`a na podro~ju storitvenega dela, pri delu z ljudmi. Ker se je Marxova analiza odtujenega dela v klasi~nem kapitalizmu v glavnem nana{ala na delavce modrega ovratnika (tovarni{ko delo manualnih delavcev), nas bo torej zanimalo, ali jo je v poznokapitalisti~nih dru`bah mogo~e - z dolo~enimi modifikacijami - aplicirati oz. raz{iriti tudi na poklice tim. belega ovratnika, v zahodnih gospodarstvih dominantnem storitvenem sektorju. Je v dru`bah s prevladujo~imi storitvenimi dejavnostmi mogo~a odtujitev od storitev (delo z ljudmi) po analogiji z odtujitvijo od izdelkov v dru`bi s prevladujo~im proizvodnim delom (delo s predmeti, stroji)? Vpra{anje, ki si ga zastavljamo, je {e toliko pomembnej{e, ~e upo{tevamo dejstvo, da je danes v na znanju temelje~em gospodarstvu bolj kot kdajkoli prej pomembna individualna kreativnost (Beck, 2000: 85) ter raz{irjene trditve (v Taylor, 1998) o opolnomo~enih in avtonomnih delavcih v storitvenem delu. 2. Marxova teorija odtujenega dela Bistvo Marxove kritike kapitalizma se nana{a na odtujene, depersonalizirane in dehumane posledice kapitalizma. V tej povezavi je nastala tudi Marxova teorija odtujenega dela v Ekonomskih in filozofskih rokopisih leta 1844, ki poudarja subjektivni aspekt alienacije ter njegova poznej{a obravnava »objektivne« strani alienacije v delu Kapital.8 Temeljna predpostavka, iz katere izhaja Marx je, da predstavlja delo bistvo ~loveka. Delo je primarna in zatorej temeljna razse`nost ~love{kega `ivljenja in delovanja, preko katerega se ~lovek realizira kot aktivno bitje (delo povezuje posameznika z naravo kot virom pre‚ivetja, drugimi ljudmi in s samim seboj), obenem pa z delom zadovoljuje tudi svoje osnovne potrebe, kar mu omogo~a pre`ivetje in ekonomski obstoj. Delo ima {ir{o eksistencialno pomembnost, ki presega preprosto doseganje »zaslu`ka za pre`ivetje«. Delo je sredstvo samoizra`anja in samorazvoja in v tem smislu utele{a Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 75-91 DR44.p65 77 Black 77 1/13/2004, 12:16 PM Zdenka [adl ~lovekovo ustvarjalnost. Skozi delo kot produktivno dejavnost se ~lovek pravzaprav podvoji, v predmetu svojega dela opredmeti svoje bistvene mo~i, svojo mi{i~no mo~, ~utnost in mi{ljenje, s ~imer humanizira naravo. V delu in njegovih rezultatih se tako zrcali njegov odsev, njegovo `ivljenje, njegove kreativne potence, zmo`nosti in mo`nosti. Z delom ~lovek uresni~i in razvije svojo ~love{kost in svojo dru`benost, saj je delo proces proizvajanja v povezavi z drugimi ljudmi. Ljudje so torej naravno povezani s produkti svojega dela, s svojo produktivno dejavnostjo, z drugimi ljudmi in s svojo inherentno ~love{ko naravo. Alienacija je delovanje ali stanje, ki v kapitalizmu radikalno pretrga to inherentne povezave,9 pomeni negacijo svobodnega dela. Marx postavi mo`nost ~lovekove samouresni~itve primarno v sfero produktivnega dela, ki pa v pogojih kapitalizma namesto svobodne ustvarjalne dejavnosti in (s tem) samopotrditve prina{a prisilno delo in s tem samozanikanje. V Marxovem smislu je torej alienacija delovanje, prek katerega (ali stanje, v katerem) oseba, skupina, institucija ali dru‘ba postane (ali ostane) odtujena (1) od rezultatov ali produktov svoje lastne dejavnosti, (2) od te dejavnosti same, (3) od same sebe in (4) od soljudi. Alienacija je po Marxu dejansko individualno izkustvo odtujenosti (posamezniki so tisti, ki ob~utijo odtujenost), ki ga je treba razumeti kot prevod strukturnih pogojev na individualno raven. Marx ne razvije socialno-psiholo{kega oz. individualisti~nega pristopa, temve~ usmeri osnovno analiti~no pozornost na {ir{e dru‘bene in ekonomske strukture kapitalizma kot vire ~love{ke odtujenosti. Njegov pogled na alienacijo je torej primarno strukturalen, alienacija je inherentno povezana s kapitalisti~nim sistemom produkcije. 10 Prvi strukturni dejavnik odtujenega dela je kapitalisti~na »prilastitev« - omejitev svobodnega dostopa ljudi do sredstev za produkcijo in ‘ivljenjskih sredstev (razlastitev producentov od produkcijskih sredstev - prvotna akumulacija kapitala). Govorimo torej o strukturni poziciji znotraj relacij produkcije, ki delavce lo~uje od sredstev produkcije in ustvarja nasprotujo~e si dru‘benoekonomske interese kapitalistov na eni in proletariata na drugi strani. Trg postane mehanizem, s katerim si razla{~eni delavci zagotavljajo ekonomski obstoj: na trgu prodajajo svojo delovno zmo‘nost kapitalistu, da lahko pre‘ivijo. Delo postane tr‘no blago, torej objekt menjave na trgu. Komodifikacija dela pomeni, da kapitalist obravnava ‘ivo delovno silo kot stvar. Delavec postane blago kot vsak drug trgovinski artikel; definiran je kot nekdo, ki poseduje prodajni objekt, tj. delo, ki ga “kupuje” kapitalist. S kapitalisti~nim nakupom delovne sile delav~eva produktivna dejavnost ni ve~ njegova. Oba, kapitalist in delavec, namre~ razumeta pla~ilo mezde tako, da produktivna dejavnost delavca (sedaj) pripada kapitalistu, ki odlo~a o njeni uporabi, o tem, kaj sploh producira in kako. Mezdno delo torej vklju~uje izgubo nadzora nad osnovno ~love{ko dejavnostjo in s tem odtujitev ustvarjalnih ‘ivljenjskih energij delavca. Odtujitev od produktivne dejavnosti pomeni, da so svoboda, avtonomija in kreativnost mezdnega delavca v procesu dela bistveno okrnjene oz. izgubljene. V Komunisti~nem manifestu (1980: 49) Marx poudari, da je »delo proletariata izgubilo sleherno samostojnost in s tem ves mik za delavca: le-ta postane zgolj pritiklina stroja, od njega se zahteva le najenostavnej{i, 78 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 75-91 DR44.p65 78 Black 1/13/2004, 12:16 PM Alienacija v starih in novih (pre)oblekah: sodobna relevantnost Marxove teorije odtujenega dela najbolj enoli~ni najla‘ji priu~ljiv prijem«. Delav~eva roka (metafora prevladujo~ega fizi~nega dela) ni ve~ njegova, preide pod kontrolo kapitalista, ki jo obravnava kot del tovarni{ke opreme. Ker dela za kapitaliste, delo ni notranje motivirano in ne prina{a zadovoljstva po sebi, postane ne-smiselno, postane breme. Tako delavci ne razvijajo svobodno svojih fizi~nih in psihi~nih zmogljivosti. Ali kot zapi{e Marx (Marx in Engels, 1979, 305-306): »V ~em tedaj obstaja povnanjenje dela? Prvi~ (v tem), da je delo delavcu vnanje, tj. da ne spada k njegovemu bistvu, da se zategadelj delavec v svojem delu ne zatrjuje, marve~ zanikuje, da se ne po~uti dobro, marve~ nesre~no, da ne razvija svobodne fizi~ne in duhovne energije, ampak trpin~i svojo naravo in ugonablja svojega duha (…) Slednji~ se ka‘e vnanjost dela za delavca v tem, da mu ne pripada, da on v njem ne pripada samemu sebi, temve~ nekomu drugemu«. Posledica odtujenosti znotraj proizvajajo~e dejavnosti je, da se delavec po~uti resni~no svobodno aktivnega samo v animalnih funkcijah (prehranjevanje, spanje, prokreacija itd.) – te aktivnosti pa ~loveka v ni~emer ne lo~ijo od ‘ivali. Ker se ~lovek skozi proces proizvodnje {ele definira, se tako zlomi bistvena vez, ki jo ljudje gradijo skozi svoje delo do sebe, vez med delavcem in potencialno mo~jo samodefinicije, ki jo ima produkcijska dejavnost. Delo delavca ne potrjuje v lastnem obstoju, tako izgubi tudi stik z naravo, katere del je. Odtujitev v dejavnosti dela se izra‘a v odtujitvi od produkta dela. ^e se delavec v aktu same proizvodnje odtujuje samemu sebi, lahko stopi nasproti proizvodu svoje dejavnosti samo kot tuji sili, saj je »produkt (…) samo povzetek dejavnosti, proizvodnje« (Marx, 1979, 303). Produkti ne pripadajo delavcem, da bi jih uporabljali za zadovoljevanje svojih potreb, nagibov in ‘elja (delavec ne more ve~ ‘iveti neposredno od vrednosti svojega dela). Produkt je v privatni lasti kapitalista, ki ga uporablja po svojih nagibih in ‘eljah - obi~ajno ga prodaja za dobi~ek, za maksimiranje dobi~ka. Delavci nimajo nadzora nad produktom svojega dela in nad tem, kaj sploh producirajo. Produkt stopi nasproti delavcem kot tuja, avtonomna mo~. Ali kot pravi Marx (Marx in Engels, 1979: 302304): ».. predmet, ki ga delo producira, njegov produkt, mu stopi nasproti kot neko tuje bitje, kot neka od producenta neodvisna mo~. (…) ~im bolj se delavec iz~rpava z delom, tem mogo~nej{i postaja tuji, predmetni svet, ki ga ustvarja zoper sebe, tem revnej{i je delavec sam, njegov notranji svet, tem manj sodi v njegovo last (..) Povnanjenje (Entausserung) delavca v njegovem produktu pomeni ne le, da postae njegovo delo neki predmet, neka vnanja eksistemnca, temve~ da biva izven njega, neodvisno, njemu tuje, in da postane nasproti njemu samostojna sila, da mu stopi ‘ivljenje, ki ga je posodil predemru, sovra‘no in tuje nasproti« Iz obeh zgornjih opredelitev odtujenega dela izhaja naslednja oblika odtujitve odtujitev od ~love{ke vrste oz. od ~love{kega bistva ali odtujitev ~loveka od svoje generi~ne bitnosti. ^lovek se kot generi~no bitje izpri~a v svojem delu in v proizvodih dela. Samega sebe opazuje v svetu, ki ga je sam ustvaril, ~lovek se v delu dejansko podvoji. Ljudje torej vidijo svoj lasten odsev v svetu/objektih, ki ga/jih producirajo, v njih se izra‘a pravi zna~aj ~love{tva. V kapitalisti~nih dru‘bah pa je delo aktivnost, ki se izvaja zaradi doseganja nepovezanega cilja, finan~ne varnosti. Delo je instrumentalno Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 75-91 DR44.p65 79 Black 79 1/13/2004, 12:16 PM Zdenka [adl in zunanje nagrajeno. S tem ko ~loveku odtujeno delo iztrga proizvod njegovega dela in mu naredi njegovo zavestno ‘ivljenjsko dejavnost (proizvajajo~o dejavnost) zgolj za sredstvo njegove individualne eksistence in pre‘ivetja, mu iztrga njegovo generi~no ‘ivljenje; ~lovekovo lastno telo in duhovna generi~na zmo‘nost, njegovo duhovno bistvo, vse to mu postane tuje. Marx (Marx in Engels, 1979: 308, 310) pravi: »V na~inu ‘ivljenjske dejavnosti je ves zna~aj neke species (vrste), njen generi~ni zna~aj, in svobodna zavestna dejavnost je ~lovekov generi~ni zna~aj (…) zavestna ‘ivljenjska dejavnost neposredno razlikuje ~loveka od ‘ivalske ‘ivljenjske dejavnosti. Ravno zgolj po tem je generi~no bitje…. ^lovek ravno zato, ker je zavestno bitje, iz svoje ‘ivljenjske dejavnosti, iz svojega bistva naredi zgolj sredstvo za svojo eksistenco.« Marxova opredelitev torej govori o raz~love~enosti ~loveka, delo ni dejavnost vrste, s katero bi ~lovek produciral za vso skupnost (delo je zgolj dejavnost posameznika, ki mu dominirajo gole biolo{ke potrebe), ljudje pravzaprav po‘ivinijo, delo ljudi je delo ‘ivali. Tisti, ki delajo, ne izpolnjujejo svojega ~love{kega bistva. Odtujenost od generi~ne bitnosti ‘e vklju~uje naslednjo, v Marxovi konceptualizaciji ~etrto obliko odtujenosti, v kateri je ~lovek odtujen drugim ljudem. Odtujitev ~loveka od so~loveka je pravzaprav neposreden nasledek vseh treh zgoraj opisanih oblik odtujitev, kajti »Kar velja za ~lovekov odnos do svojega dela, do proizvoda svojega dela in do samega sebe, to velja za ~lovekov odnos do drugega ~loveka in predmeta dela drugega ~loveka (…) Torej opazuje v odnosu odtujenega dela vsak ~lovek drugega po merilu in odnosu, v katerem je sam kot delavec« (Marx in Engels, , 1979: 310). ^lovek je odtujen od drugih ljudi tudi zaradi konkuren~ne, tekmovalne narave kapitalizma, kjer individualizem prevlada nad nekdanjim (v nekapitalisti~nih dru‘bah prisotnim) kolektivnim duhom – razpada torej povezanost z drugimi ljudmi in s tem ob~utek dru‘bene skupnosti. Koncept alienacije v Marxovem delu torej zdru‘uje razli~ne aspekte, ki pa sestavljajo enovit kompleks medsebojno povezanih in odvisnih oblik oz. pomenov odtujitve (gre za razli~ne izraze istega odnosa). Samoodtujitev je bistvo in osnovna struktura alienacije, ki jo posredujejo vse ostale oblike oz. pomeni alienacije. Alienacija pa ne predstavlja zgolj (deskriptivnega) koncepta, temve~ tudi poziv za revolucionarno preobrazbo sveta (razodtujitev ali de-alienacija). 3. [e vedno `ivimo v kapitalizmu – smo torej {e vedno odtujeni (delavci)? Dejstvo je, da se je svet (in kapitalizem) od Marxovega ~asa zelo spremenil. Odlo~ilen premik moderne masovne produkcije k informacijskim tehnologijam in storitvam, globalizacija produkcije, zaostrovanje konkurence, upadanje stabilnih delovnih mest in drugi novi razvoji so vnesli pomembne spremembe v sfero dela in v organizacijske oblike kapitalisti~nih podjetij. Preprosta diferenciacija sveta na kapitaliste kot lastnike produkcijskih sredstev in proletariat, ki so zgolj lastniki svoje delovne sile, ne ustreza ve~ sodobni kapitalisti~ni realnosti. S prehodom “lastni{tva proizvajalnih sredstev” v joint stock company, ki je {tevilne delavce prelevil v lastnike (preko dele`ev v delnicah) in z mened`ersko revolucijo (ki je med delavce in lastnike postavila posredujo~ sloj 80 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 75-91 DR44.p65 80 Black 1/13/2004, 12:16 PM Alienacija v starih in novih (pre)oblekah: sodobna relevantnost Marxove teorije odtujenega dela managerjev) je postala “razredna” pozicija nejasna. “Razredna zavest” proletariata kot del njegove histori~ne revolucionarne misije se ni razvila. Kapitalizem v ZDA in v zahodni Evropi se je z razli~nimi mehanizmi kot so priznani sindikati, minimalne mezde, varnost delovnega mesta in drugi standardi za varnost delavcev prilagodil {tevilnim zahtevam proletariata. Produktivnost kapitalizma v ekonomsko razvitih zahodnih nacijah je omogo~ila bolj{e zadovoljevanje ekonomskih potreb dr`avljanov kot je predvidel Marxov pojem kriznih tendenc kapitalizma. Oboje skupaj je ustvarilo pogoje za prilagoditev delavskega razreda na kapitalizem ter ustvarjanje “bread-and-butter delavskih sindikatov” (katerih namen je zgolj izbolj{anje pogojev dela znotraj parametrov kapitalizma), ne pa za ustvarjanje revolucionarnega delavskega gibanja. Nekateri analitiki trdijo, da je dru`ba razpadla v {tevilne subkulture in poklice, ~lani katerih se namesto z “razredom” identificirajo s potro{ni{kimi ni{ami (delavci v vlogi potro{nikov in komodifikacija izkustva sta bili v Marxovem ~asu nepredstavljiva in se nahajata zunaj Marxovega teoretskega horizonta). [tevilni aspekti Marxove teorije so lahko spri~o omenjenih in drugih sprememb izgubili uporabno vrednost, zopet drugi zahtevajo nujno posodobitev. Pri obravnavi sodobne relevantnosti Marxovega dela pa ne moremo podcenjevati tistih strukturnih dejavnikov, ki so v svojem bistvu ostali nespremenjeni. [e vedno ‘ivimo v kapitalisti~nem svetu, pravzaprav je svet z globalizacijo (in razpadom Sovjetske zveze oz. komunisti~nih re‘imov v vzhodni Evropi v letih 1989-90) danes bolj kapitalisti~en kot kdajkoli prej. Kategorije, ki jih Ritzer (1996: 61-67) navaja znotraj “strukture kapitalisti~ne dru‘be” (blagovna forma, kapital, privatna lastnina, delitev dela) ostajajo danes bistvena vpra{anja – na nacionalni in globalni ravni. Kot poudarja britanski politi~ni ekonomist M. Barrat Brown (v Bellemy Foster, 2002: 16), sistem produkcije za dobi~ek na trgu ostaja princip organizacije produkcije. ^e se zdi oz. je Marxovo delo neposredno povezano s problemi sodobnega kapitalizma, je to zato, ker je Marx doumel bistveno logiko nastajajo~ega se kapitalisti~nega sistema, ki je ostala osrednja kljub {tevilnim in pomembnim dru‘benokulturnim, ekonomskim in politi~nim spremembam. Gonilna mo~ in eksploativna strukturna logika kapitalizma, proces akumulacije kapitala, ostaja nespremenjena, njene posledice pa se na globalni ravni ka‘ejo v prepadu med centrom (bogastvo) in periferijo (rev{~ina) globalnega kapitalizma (kar je pravzaprav pojasnil ‘e Marx) in v imperialisti~ni eksploataciji v periferiji. Nara{~ajo~a monopolizacija, to je, koncentracija in centralizacija kapitala in produkcije na svetovni ravni in s tem nara{~ajo~a globalna kompeticija pomenijo tudi globalizacijo eksploatacije. Z internalizacijo produkcije so odnosi mo~i med delom in kapitalom postali ostrej{i, razlike med mezdami v razvitih in razvijajo~ih de‘elah ve~je. Protislovja, ki jih je Marx analiziral v viktorijanskem kapitalizmu, se, kot ugotavlja Cassidy (1997), ponovno pojavljajo v preoblekah kot mutirajo~i virusi.11 ^e upo{tevamo razvoj kapitalisti~ne koncentracije in centralizacije ter monopolnega kapitala (Du Boff in Herman, 2001; Bellamy Foster, 2002), ki omejuje svoboden dostop ljudi do sredstev za produkcijo in sredstev za zadovoljitev osnovnih potreb, vidimo, da situacija ni samo ostala podobna tisti, ki je zgodovinsko predstavljala nujni element za posplo{itev odtujenega dela, ampak se je od Marxovih ~asov {e pove~ala. To se izra‘a tudi v nara{~ajo~em {tevilu mezdnih delavcev v sodobnem kapitalizmu, trendu, ki Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 75-91 DR44.p65 81 Black 81 1/13/2004, 12:16 PM Zdenka [adl nasprotuje tezi o »koncu dela«. V zadnjem desetletju je {tevilo mezdnih delavcev v svetovnem merilu naraslo - kljub temu, da je mno‘i~na brezposelnost postala strukturni pojav v {tevilnih de‘elah - brez upadanja (proletarizacija novih dru‘benih plasti – vse ve~ja prisotnost ‘ensk v javni sferi pla~anega dela, prehod srednjih razredov v mezdne delavce, raz{iritev mezdnih odnosov na kapitalisti~no periferijo ipd. ter upadanje {tevila delavcev s stabilnimi delovnimi mesti znotraj te celote) (Castillo, 2001). [tevilo mezdnih delavcev je dramati~no naraslo: od 1.9 billijona v letu 1980 do pribli‘no tri biljone leta 1995, ve~ kot 50% porast v dobi globalizacije (Petras, Veltmeyer, 2001). Ko govorimo o delavskem razredu ne mislimo na manj{ino tistih, ki ustrezajo ozki kategoriji modrih ovratnikov. Gre za veliko ve~ino ljudi v zahodnih dr‘avah, ki morajo prodajati svojo delovno silo, da bi pre‘iveli in ki so zato prikraj{ani za realen nadzor nad svojim delom in njegovimi metodami. Ti podatki ka‘ejo na nevzdr‘nost teze o “koncu (mezdnega) dela” in obenem na objektivno dru‘benoekonomsko pozicijo, ki velik del svetovnega prebivalstva v poznem kapitalizmu lo~uje od sredstev produkcije. V sodobnem kapitalizmu ostaja dostop do sredstev za ‘ivljenje tr‘no dolo~en, ~love{ko delo pa organizirano kot tr‘no blago. Tudi informacije in njihova tehnologija so {e vedno v lasti malo{tevilnih, za katere ve~ina dela in tro{i brez mo‘nosti realne izbire (Heroux, 2001). Skratka delo ostaja bistveno mezdno delo.12 ^e je lo~itev od sredstev za produkcijo in s tem mezdno delo eden osnovnih strukturnih pogojev odtujenega dela, potem sodoben obstoj (in nara{~anje) obeh obuja staro (Marxovo) vpra{anje odtujenega dela. Kolikor odtujitev dela dalje razumemo kot strukturni pogoj, v katerem je delavcem odvzeta kontrola nad njihovim delom (pomanjkanje participacije v odlo~anju glede konkretnega delovnega procesa in glede produkcije na splo{no) in njihovimi produkti, lahko ugotovimo, da razvoj novih oblik organizacije dela - zlasti v zgornjih plasteh delavskega razreda in v nekaterih sektorjih produktivnega procesa - v zadnjih desetletjih ne spreminja bistveno pogojev, ki jih je prou~eval Marx (poleg tega je za ve~ji del zahodnih gospodarstev, vklju~no z ameri{kim, {e vedno zna~ilno repetitivno, monotono, nezanimivo proizvodno delo). ^eprav se (je) v razpravah o sodobnih organizacijah veliko govori(lo) o novih konceptih mened‘menta, organizacij in dela (Burke in Cooper, 2002: xiii), o opolnomo~enih delavcih, o prenosu odgovornosti in odlo~anja na ni‘je hierarhi~ne ravni (Mesner Andol{ek, 2002: 25), o samoregulirajo~ih (samoupravnih) timih, »valuestream teams« ter o »knowleadgeable workers« (delavcih znanja),13 o »quality circles« (kro‘kih kvalitete) in »participative management« kot strategijah spodbujanja vklju~evanja delavcev v tehnike za izbolj{anje »kvalitete delovnega ‘ivljenja«, (vsaj) nekateri avtorji opozarjajo, da so tak{ni opisi nerealni in pretirani. J. Rinehart (2001) npr. ocenjuje, da so razli~ne mened‘erske iniciative prinesle predvsem kozmeti~ne spremembe in da obstaja malo primerov dejanskega nadzora delavcev – prav kontrola delavcev pa je po avtorju antiteza alienaciji. Napovedi o novih organizacijskih praksah, novih na~inih vodenja in odpravljanju avtoritarnih, hierarhi~nih razmerjih na »novih delovnih mestih« so torej preuranjena. Warhurst in Thompson trdita, da kljub retoriki o novem valu mened‘menta za ve~ino ameri{kih podjetij {e vedno veljata tradicionalni mened‘ment in avtoritarna razmerja, »radikalne spremembe« v sferi dela pa zanikajo tudi britanski analitiki (npr. Bradley at al, 2000, v Kanjuo Mr~ela, 82 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 75-91 DR44.p65 82 Black 1/13/2004, 12:16 PM Alienacija v starih in novih (pre)oblekah: sodobna relevantnost Marxove teorije odtujenega dela 2002: 43). Tehni~na in birokratska kontrola ter nove (bolj subtilne) metode nadzorovanja delavcev kot so »Total Quality Management« (TQM) ali »Total Quality Service« (TSM), ‘e omenjeni »Quality circles« in druge oblike »Human Resource Management«, ne zagotavljajo obstoja “svobodnih in avtonomnih” posameznikov v kapitalizmu, saj neredke med njimi zgolj »simulirajo« participacijo delavcev v odlo~anju. Mo‘nost izvajanja nekaterih kreativnih nalog, teamska organizacija delovnega procesa, bolj neposredna vklju~enost delavcev v nadzorovanje svojega lastnega delovnega procesa in kapitalisti~na uporaba delav~evega “know-how” (eksploatacija njegove/njene fizi~ne sile, intelekta in zadnjem ~asu tudi emocij) za pove~anje produktivnosti in dobi~ka ne prispevajo bistveno k razvoju svobodnega in ustvarjalnega dela kot sredstva ~love{kega samo-izra‘anja. Praviloma pa intenzivirajo delo in podalj{ujejo delovni ~as (Hochschild, 2003: 145, 198), prina{ajo ve~ in ve~je odgovornosti ter tveganja, negotove oblike zaposlovanja, s tem pa tudi (ve~) stresa in zdravstvenih te‘av. V tem pogledu torej spremembe, ki niso pozitivne. U. Beck (2000: 85-86) sicer ugotavlja, da individualna kreativnost ni bila nikoli prej tako pomembna kot danes, ko je inovacija odvisna od kreativne aplikacije novih znanstvenih in tehnolo{kih dose‘kov, vendar delovni ljudje - ne glede na svoje talente in izobrazbene dose‘ke - tudi nikoli prej niso bili tako odvisni in ranljivi kot danes. Ume{~eni v individualizirane situacije brez kompenzirajo~e kolektivne mo~i in znotraj omre‘ij, katerih pomen in pravila so ve~ini od njih te‘ko doumljiva, se sodobni delavci sre~ujejo s poslab{animi objektivnimi pogoji dela, ki ne presegajo bistveno pogojev odtujenosti od procesa dela v Marxovem smislu. ^eprav nekateri med njimi lahko nadzorujejo nekatere faze delovnega procesa, je njegova vsebina dolo~ena predvsem s potrebami kapitala, torej s strani mened‘menta, kar bomo v nadaljevanju pokazali na primeru storitev. Pri delu z ljudmi so storitveni delavci pogosto pou~eni o metodah produciranja lastnega dela (storitev), kar bistveno zmanj{uje avtonomno in kreativno uporabo lastnih, avtonomno dolo~enih kompetenc. Tudi tretji aspekt Marxove konceptualizacije alienacije, dejstvo, da delavec ne razpolaga s produkti svojega lastnega dela, da ima pomanjkljiv nadzor nad tem, kako bo uporabljeno tisto, kar sam ustvarja, ostaja nespremenjen od Marxovega ~asa. Ekstremni primer predstavljajo »clean rooms« v Silicijski dolini, v katerih delavcem, ki proizvajajo integrirano vezje, ni dovoljeno, da so seznanjeni z uporabo ali naravo produktov, ki jih proizvajajo - zaradi varnostnih razlogov (Rinehart, 2001). Omejen ali povsem onemogo~en nadzor nad mo‘nimi aplikacijami svojih raziskav, tj, uporabo znanstvenih in tehni~nih novosti oz. tehnologij, imajo tudi {tevilni znanstveniki, za katere se pogosto domneva, da delujejo avtonomno, v popolni intelektualni svobodi ter z mo‘nostjo sodelovanja pri odlo~anju o tem, kaj raziskujejo oz proizvajajo, s kak{nimi metodami in v kak{ne namene, torej v ~igavo korist in interes. Usodo omejenega nadzora nad lastnimi produkti delijo tudi ustvarjalci v kulturni industriji. [tevilni artisti – aktivisti v komodificirani glasbeni industriji v kriti~no marksisti~ni dr‘i ugotavljajo, da so prisiljeni v izdajanje standardiziranih produktov, na kar je npr. opozoril tudi biv{i pevec Sex Pistols John Lydon v svojem albumu »Compact Disc« s singlom »Single«. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 75-91 DR44.p65 83 Black 83 1/13/2004, 12:16 PM Zdenka [adl 4. Odtujeno delo emocionalnih delavcev [iritev storitvenih dejavnosti v razvitih zahodnih kapitalisti~nih gospodarstvih pomeni nara{~anje {tevila nemanualnih delavcev, ki namesto »ve{~in s predmeti« na odprtem trgu prodajajo predvsem svoje »ve{~ine z osebami«. D. Bell je v svojem delu »The Coming of Post-Industrial Society« (1973) ozna~il dejstvo, da posamezniki vse manj delajo s stroji in vse bolj komunicirajo z ostalimi osebami za osnovno dejstvo, ki opredeljuje delo v postindustrijski dru‘bi. To pomeni, da postajata komunikacija in »sre~anje« osrednji delovni odnos, ki pogosto vklju~uje tim. proces urejanja emocij. [tevilni storitveni poklici na podro~ju dela z ljudmi torej temeljijo na posebni vrsti dela, emocionalnem delu. ^e je Marx poudaril »porabo ‘ivcev, mi{ic, mo‘ganov« (v primeru manualnega dela), imamo pri nemanualnem emocionalnem delu opravka predvsem s specifi~nimi emocionalnimi investicijami, torej z (u)porabo emocij, ki ustvarjajo (proizvajajo) ustrezno du{evno stanje pri prejemnikih storitev. Tovarni{ko delo je od manufakturnega delavca v Marxovem ~asu zahtevalo predvsem uporabo rok (tj. koordinacijo razuma in rok), storitveno delo pa zahteva uporabo delav~evih emocij (koordinacijo razuma in ~ustev), ki je sine qua non dela z ljudmi. Emocionalni delavci v svoje delo, poleg samoumevnega fizi~nega dela, vstavljajo {e en pomemben vidik svoje osebnosti – emocije. [iritev terciarnega sektorja je ‘e C. Wright Mills v svojem delu Beli ovratnik (»White Collar«) ozna~il kot tr‘i{~e osebnosti. Zdaj ‘e klasi~na {tudija A.R. Hochscildove iz poznih 70. in zgodnjih 80. let 20. stoletja, ki so ji sledile {tevilne druge (Leidner, 1999; Rafaeli in Sutton, 1989 in {tevilni drugi), je pokazala, da emocije zaposlenih predstavljajo integralno sestavino storitev. Emocionalno delo, usposobljeno upravljanje ~ustev na javnem trgu, se obna{a kot blago, ki mu je pripisana tr‘na vrednost. Storitveni delavci prodajajo svoje komunikativne oz. emocionalne ve{~ine kot dele svoje osebnosti. Prva in najbolj rigorozna zapoved, ki jo sli{ijo od delodajalcev, je SMEHLJAJ! (od tod v literaturi raz{irjena uporaba izraza »storitve s smehljajem«). Pri~akuje se, da ponudijo del svojega notranjega sveta, svoje osebnosti, radost, svojo o~itno toplino, skratka »darove«, ki jih sicer hranijo le za intimne kroge in trenutke svojih ‘ivljenj. Emocionalne izmenjave in izku{nje se tako prena{ajo, zlasti preko ‘enske delovne sile, iz zasebnega podro~ja intimnosti na podro~je blagovne izmenjave. ^eprav Marxova definicija dela ne vklju~uje eksplicitnih referenc o nevidnih, psihi~nih ali emocionalnih aspektih dela, pa Marx omenja mo‘nost vklju~itve emocij v komercialne transakcije. Komercializacijo ~love{kih ~ustev predpostavlja, ko zapi{e, da stvari, ki v sebi in po sebi niso blago, stvari kot so zavest, ~ast itd., lahko njihovi lastniki ponudijo na prodaj tako, da skozi njihovo ceno pridobijo obliko blaga ([1867], 1976: 197). Povedano z besedami R. Kurza (2000: 111), gre za te‘njo (sistema), ki se ravna po predelanem galilejskem motu: vse, kar je mogo~e ozna~iti s ceno, ozna~imo s ceno, in vse ~esar ni mogo~e ozna~iti s ceno, naredimo tako, da se bo dalo ozna~iti s ceno. Emocije so del storitve na na~in, na katerega emocije in njihovo izkazovanje ni del proizvodnje predmetov: delavcu za teko~im trakom se ni potrebno pretvarjati, lahko se mirno spakuje in kolne produkt svojega dela, prodajalka, hostesa, stevardesa itd. pa ob 84 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 75-91 DR44.p65 84 Black 1/13/2004, 12:16 PM Alienacija v starih in novih (pre)oblekah: sodobna relevantnost Marxove teorije odtujenega dela »~love{kem teko~em traku« ne sme kleti nesramnega ali predrznega potro{nika, ampak mu mora izkazovati »ljubezen«.14 Kapitalisti~na podjetja – vklju~ena v konkuren~ni boj na podlagi kvalitete svojih storitev – si prav zaradi tak{ne narave storitvenega dela prizadevajo vzpostaviti (in ohranjati) regulacijo in nadzor nad emocijami in vedenjem zaposlenih. Gre za kontinuirano racionalizacijo procesa produkcije storitev s ciljem pove~evanja outputa, produktivnosti in dobi~ka. Tu – na to~ki organizacijsko vodenih in nadzorovanih emocij - vidimo tudi (prvo) mo‘nost uporabe Marxovega koncepta odtujitve za emocionalne delavce. Emocionalni delavci so odtujeni od svojega dela, saj ne odlo~ajo o samem procesu dela - o na~inu ponudbe storitve v interakciji s kupci storitev oz. o njegovem namenu in metodah. Emocionalni stil storitve, ki ga ponuja kapitalisti~no podjetje, pogosto ne dopu{~a svobodnega in spontanega izra‘anja emocij, kot se razvijajo v delovni interakciji, temve~ je podvr‘en pravilom masovne produkcije. Namesto, da bi delavci sami, na podlagi lastnih (prakti~nih, ne instrumentalnih) presoj izkazovali resni~ne osebnosti in emocije, kot se spontano pojavijo pri delu, prevzamejo organizacijsko dolo~ene in sankcionirane maske prijateljstva, naklonjenosti in skrbi. Pri delu emocionalni delavci niso ve~ oni sami, temve~ »klovni« (~e si sposodimo metaforo iz opere Gluma~i R. Leoncavalleja), ki jih delodajalec postavi pred stranke, da zaigrajo - ne glede na lastna realna ob~utja - predstavo in tako zadovoljijo pri~akovanja in ‘elje kupcev. Pravila, ki vodijo storitvene transakcije (odnose) se ne vzpostavljajo prek zasebnega pogajanja, ampak s pomo~jo priro~nikov podjetja, ki kodificirajo emocionalne izmenjave s potro{niki in prek intenzivnih in regularnih izobra‘evalnih te~ajev, ki jih organizira mened‘ment. Osebnost postane blago, instrument za dosego dolo~enega cilja – prodaje. Tak{en proces standardizacije in komercializacije emocij pomeni, da emocionalne sposobnosti delavcev ne pripadajo njim samim, ampak delodajalcem, ki odlo~ajo o njihovi uporabi in stilu ponudbe. Storitveni delavec s svojo storitvijo reklamira/prodaja firmo, ne samega sebe. Delav~eve kvalitete ter duhovne in du{evne zmo‘nosti niso ve~ organski del njegove/njene osebnosti, ampak stvari, s katerimi ravna tako kot z razli~nimi objekti zunanjega sveta. Delav~eva osebnost postane sredstvo odtujenega namena. Smehljanje je lo~eno od svoje obi~ajne funkcije, to je izra‘anje osebnega ob~utja, in povezano z drugo funkcijo – izra‘anje ob~utja firme, podjetja. Tako kot se delo manualnih delavcev v pogojih mehanizacije dela, specializacije delitve dela in izgube nadzora nad delovnim procesom po Marxu spreminja (reducira) v fizi~no aktivnost, rutino, pri kateri delavec ne »uporablja svoje glave« oz. zavesti, tako se tudi delo emocionalnega delavca lahko sprevr‘e v standardizirano in mehanizirano emocionalno odzivanje, ki izklju~uje lastno avtonomno interpretacijsko podlago.15 Tak{no delo pa po Marxu ni spontano, ampak »prisilno delo« (Marx in Engels, 1979: 306). Tako kot delav~eva roka (metafora za manualno delo) pod nadzorom kapitalista ni njegova, ampak pripada kapitalistu, tudi emocionalni delavec ni (ve~) lastnik svojega ~ustvenega ‘ivljenja, le-to ne pripada ve~ njemu, ampak podjetju in njegovim strankam. Roka fizi~nega delavca v tovarni je le podalj{ek stroja, ugotavlja Marx: Analogno velja, da je smehljaj emocionalnega delavca/ ke le podalj{ek li~ila, uniforme in tvori del predstave, katere namen je »producirati« zadovoljne in sre~ne potro{nike in s tem maksimirati dobi~ek podjetja. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 75-91 DR44.p65 85 Black 85 1/13/2004, 12:16 PM Zdenka [adl Storitveni delavci v sodobnem kapitalizmu so lahko odtujeni v klasi~nem Marxovem smislu, kolikor so lo~eni od sredstev za produkcijo. Ta lo~itev implicira odtujitev od produkta njihovega dela (storitev), v katerega polo‘ijo svoje (emocionalno) ‘ivljenje, ta pa ne pripada ve~ njim, ampak je last delodajalca, ki jih zaposluje. Smehljaji, razpolo‘enja, ob~utja in odnosi so »produkti«, ki pripadajo podjetju (ta jih reklamira kot svojo odli~no, popolno storitev), ne posamezniku (sebstvu). Delavci jih ne jemljejo in do‘ivljajo kot svoj lastni, unikatni produkt, v njem ne prepoznajo svojega lastnega odseva, svojega lastnega avtonomno dolo~enega (emocionalnega) ‘ivljenja. Storitev je tako odtujena od delavca, kapital jo uporabi kot nujnost kapitalisti~ne kompeticije. Emocionalno delo v pogojih visoke stopnje regulacije, urejanja in nadzora nad emocijami pomeni tudi odtujitev od svojega lastnega ~love{kega potenciala, od ~lovekovega generi~nega bistva. »Odtujeno delo ~loveku odtujuje lastno naravo« (Marx in Engels, 1979: 308). Ne samo razum, zavest, tudi emocije so temeljni in nelo~ljivi del koncepta ~loveka in ~love{ke dru‘benosti, saj ~ustva definirajo ~love~nost ~loveka. ^lovek kot ~ustveno bitje je v ekstremnih pogojih dela reduciran na emocionalni robot, stroj, ki si mora »nadeti« smehljaj proti svoji volji (so pravzaprav »prisiljeni v dobro voljo« kot gluma~ iz Caniove arije opere Gluma~i). Ker ne delujejo po notranjih, duhovnih vzgibih in ne odlo~ajo avtonomno o procesu in produktih svojega dela, tudi ni mogo~e, da bi v (emocionalnem) delu na{li potrditev in zadovoljstvo. Odrski, igrani jaz pogosto ob~utijo kot nekaj zunanjega, kot neko zunanje bivanje. Delavec se lahko odtuji od tistega aspekta sebstva, ki ga uporablja v procesu dela za to, da opravi delo. Tako kot se manualni delavec lahko odtuji od roke, ki nenehno izvaja iste gibe, se lahko emocionalni delavec odtuji od ~ustev, ki morajo nenehno izra‘ati prijaznost, veselje, ljubezen - razlika med obema oblikama odtujitve je minimalna, analogija o~itna, razmerje do kapitalista v primeru fizi~nega in emocionalnega dela je enako. Uporaba emocij za nadevanje maske se torej lahko izka‘e za negativno, obrne se proti delavcu samemu, kakor se produkt obrne proti svojemu stvaritelju. Z razcepom med sebstvom in sebstvom v uniformi in sprejemanjem samoumevnosti tega razcepa se emocionalni delavci nujno odrekajo celoti svoje biti (kot generi~nega ‘ivljenja). Z njim ne razvijajo svobodne duhovne oz. psihi~ne energije, njihove emocionalne izmenjave so okamenele in »ritualno zape~atene«. Tak{na storitev s smehljajem ne uresni~uje bogatega potenciala ~love{ke energije, imaginacije in ustvarjalnosti, saj delavec z njo ne izkazuje (avtonomno) vseh svojih skritih mo‘nosti ter telesnih in psihi~nih sposobnosti. Tak{no delo ni notranje motivirano, psiholo{ko nagrajujo~e, ampak je neprijetno, ka‘e se kot ne-smiselno, postane breme, izvor nemo~ (npr. otopeli, mehani~ni, zdolgo~aseni, naveli~ani prodajalci, blagajni~arke, uradniki itd.). Emocionalno delo v neugodnih delovnih pogojih ~loveku odtujuje tudi njegovo lastno seksualno identiteto, torej (tudi) telo, u~inkuje namre~ na stopnjo, v kateri prisluhnemo svojih lastnim ob~utjem in v~asih tudi na samo zmo‘nost ob~utenja sploh (fenomen emocionalne otopelosti in izgorelosti). Tak{no tveganje pomeni izgubo signalne funkcije emocij, ki nam v dobrem in slabem govorijo o nas, nam osmi{ljujejo dogodke in situacije ter nas povezujejo z drugimi. Govorimo o delu, ki ne omogo~a svobodnega in ustvarjalnega gibanja duha, emocij in telesa. 86 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 75-91 DR44.p65 86 Black 1/13/2004, 12:16 PM Alienacija v starih in novih (pre)oblekah: sodobna relevantnost Marxove teorije odtujenega dela ^e je delavcu neka dejavnost muka, mora biti u‘itek za nekoga drugega, ugotavlja Marx (Marx in Engels, 1979: 311). Podobno velja v primeru emocionalnih delavcev. ^eprav sodelujejo v glamurju, ki ga sami ustvarjajo, gre pri tem za osredoto~enje zgolj na eno, bistveno nalogo – zadovoljiti druge. Emocionalno delo, zlasti tiste oblike, ki jih izvajajo ‘enske (tim. storitve s smehljajem), je usmerjeno k povzdigovanju, potrjevanju in slavljenju blaginje in statusa drugih (»kupec je kralj«; kult/ura kupca), kar lahko vklju~uje zni‘evanje svojih lastnih emocionalnih potreb in osebnega razvoja.16 Prikrojeno po Marxu, v stiski je celotna osebnost, ne ‘elodec. Emocionalno delo ni sredstvo zadovoljevanja lastnih nagibov, potreb in ‘elja, temve~ sredstvo za zadovoljevanje tujih ‘elja in potreb. S tem delavec/ka sam/a postane instrument u‘itka drugega, ~igar u‘ivanju slu‘i ponudba storitve. Maksimalna ustre‘ljivost, ki se zahteva predvsem od ‘enske delovne sile, v {tevilnih storitvenih poklicih zadovoljuje potrebe in ‘elje (vklju~no s seksualnimi) drugih (mo{kih potro{nikov), siroma{i pa njihovo lastno osebnost in seksualno ‘ivljenje. @enske, ki igrajo vlogo ultra-‘enske, vlogo nekoga, ki skrbi zgolj za interese drugih, pogosto ne dobijo prilo‘nosti, da razi{~ejo tisto drugo stran svoje lastne osebnosti in odkrijejo lastne potrebe, spolne ali katerekoli druge. Njihovo delo ni posrednik razvoja njihove lastne osebnosti, ni torej objekt njihove svobodne volje in zavesti. Delo, ki ne daje prilo‘nosti za osebni razvoj je, v Marxovih izrazih, zopet, prisilno delo, ker ne u~love~uje sebe, ampak nekoga drugega. Izmenjava, ki vklju~uje neenaka razmerja mo~i (razumevajo~e odzivanje na nespo{tovanje in jezo potro{nikov – kajti »stranka ima vedno prav«, pogosto tudi prilagajanje seksizmu) je del posameznikovega poklica, ki ne samo da odtujuje ~loveka od njegovega bistva, ampak tudi ~loveka od ~loveka (mehanizacija ~love{kih razmerij). Ni le delavec obravnavan kot »goli instrument« (s strani delodajalca in strank), tudi sam obravnava in vidi druge na podoben na~in (kvazi-osebni odnosi). Tu gre torej za odtujitev, ki zlomi vez med ljudmi, kajti po Marxu ~lovek z odtujenim delom izgublja tudi soljudi, ker to vsilijo razmerja, ki nastanejo ob produkciji (storitveni interakciji). Omejevanje pristnega in svobodnega izkazovanja emocij obenem onemogo~a dobre odnose s sodelavci in s tem oblikovanje organizacijske skupnosti. Ljudje se spremenijo v »abstraktne individue«, ki so dru‘beno lo~eni med seboj kakor monade. 5. Sklep Glede na pomembne razlike, ki lo~ujejo stare oblike kapitalizma od novih ter fizi~no delo od emocionalnega, se odpira vpra{anje, ali je sploh smiselna in mo‘na primerjava dveh tako kontrastnih svetov in kategorij delavcev. Na eni strani delo tovarni{kih delavcev v brutalnih pogojih kapitalisti~nega izkori{~anja v industrijski dru‘bi 19. stoletja, na drugi strani delo storitvenih (emocionalnih) delavcev, ki v postindustrijski dru‘bi »u‘ivajo« sadove visoke tehnologije, vi{jo izobrazbo, vi{je mezde, pripadnost srednjemu razredu, mo‘nosti kreativnej{ega, bolj zanimivega, kvalificiranega dela in nenazadnje bli{~, glamur, ki ga sami ustvarjajo. Med obema dru‘bama in oblikama dela resda obstaja precej{en razkorak, toda podrobnej{a analiza razkrije linearen razvoj, ki ob nekaterih strukturnih spremembah ka‘e na kontinuiteto alienacije. Produkcijo storitev in njen emocionalni stil diktirajo interesi kapitala. Emocionalni delavci praviloma niso v Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 75-91 DR44.p65 87 Black 87 1/13/2004, 12:16 PM Zdenka [adl polo‘aju, da bi lahko avtonomno postavljali pravila storitvenih interakcij, nasprotno, njihovo delo je neredko zgolj slepa izvr{itev organizacijsko dolo~enega stila ponudbe. Uporaba emocij v storitvenem delu je tako pogosto lo~ena od lastne ~utne kvalitete in od interpretativnih sposobnosti delavcev. Pokazali smo, da emocionalno delo kot del strukture kapitalizma odtujuje ~loveku predvsem njegovo delo in ~love{ko bistvo (emocionalne sposobnosti kot enkratne kvalitete ~loveka), kar vodi kon~no tudi v odtujenost ~loveka od ~loveka. Tak{no razla{~eno odlo~anje o vsebini (in pravilih) tistega, kar morajo »izdelati« (in kako), smatramo za obliko odtujenosti v izvirnem Marxovem smislu, kajti po Marxu alienacija nastopi, ko delo (storitve) ne zrcalijo delav~eve lastne kreativnosti in avtonomije. Za razumevanje teh pogojev dela so torej ({e vedno) uporabni koncepti, ki so pojasnjevali oblike dela, zna~ilne za industrijsko dru`bo. ^eprav so se forme alienacije v ve~ kot stopetdesetletnem obdobju od Marxovega ~asa precej spremenile, je mogo~e odkriti skupno osnovo, ki se ka`e v ~love{ki ceni opravljanja dela – v samoodtujitvi in osebnih izgubah kot povzetku vseh oblik oz. pomenov alienacije. Odtujeno emocionalno delo tako dodaja nov sloj oz. dimenzijo eksploataciji delavcev v sodobnih kapitalisti~nih pogojih. Razcep ~lovek – (emocionalno) delo skratka ka`e na nove razvoje v eksploativnih mo~eh kapitalizma. Opombe 1. Izguba teoreti~ne refleksije o alienaciji pa ima pravzaprav dalj{o zgodovino. Svoj najodlo~ilnej{i poraz je kritika alienacije do‘ivela v obdobju oblikovanja post-revolucionarnih vlad, ko je bil Marxov koncept alienacije izklju~en iz partijske linije marksisti~no-leninisti~nega diskurza. Zasuk od anti-alienacijske k pro-alienacijski socialisti~ni dr‘i je bil utemeljen, kot ugotavlja Heroux (2001), na prepri~anju o ob‘alovanja vredni, toda vodljivi nujnosti alienacije v pogojih masovne produkcije in nujne avtoritete partije. Pozneje je star, marksisti~ni koncept alienacije padel v pozabo z njegovo reartikulacijo v eksistencializmu, kjer alienacija izgubi sleherno povezavo s polo‘ajem v odnosih produkcije. 2. Po drugi strani skorajda ni aspekta sodobnega ‘ivljenja, ki ne bi bil tematiziran s pomo~jo “alienacije”. Alienacija je raztegljiv pojem, ki zajema raznolike pojave modernega sveta od dehumanizacije dru‘benih struktur, nara{~anja neosebnih odnosov, razpada tradicionalnih vrednot in moralnih kod, izgube svobodnega mi{ljenja, stika z naravo, partnerjem, star{i ali otroci, dihotomije zavesti in podzavednega do nevroti~nih osebnosti, ob~utka brezsmiselnosti ‘ivljenja, greha in “smrti Boga”. Kljub tej “popularnosti” in uporabi izraza alienacija za {irok spekter modernih fenomenov pa je le malokrat jasno, kaj natan~no ozna~uje. 3. Tehnolo{ki optimizem, pri~akovanje, da bo tehni~en in tehnolo{ki napredek odpravil nekvalificirano in nezanimivo delo ter uveljavil visoko strokovno in zanimivo delo, je bil prisoten ‘e pred tim. kultom informatizacije. R. Blauner npr. je v svoji slavni {tudiji Odtujitev in svoboda iz leta 1964 ugotovil, da z avtomatizacijo proizvodnje upada stopnja odtujitve v delovnem procesu. 4. Tako kot alienacija in odtujeno delo nista izginila tedaj, ko je presahnila kritika alienacije znotraj samega marksisti~nega diskurza. 5. Nekateri teoretiki npr. situacionalisti, ki se sklicujejo na delo G. Deborda Dru‘ba spektakla (»Society of the Spectacle«) iz leta 1971 povezujejo sodobne oblike alienacije predvsem s 88 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 75-91 DR44.p65 88 Black 1/13/2004, 12:16 PM Alienacija v starih in novih (pre)oblekah: sodobna relevantnost Marxove teorije odtujenega dela prostim ~asom, rekreacijo in potro{njo, ~eprav v Marxovem duhu analizirajo tudi odtujenost v sferi dela. 6. Marx se je osredoto~il na odtujitev delavcev znotraj kapitalisti~nega sistema produkcije, torej na politi~no ekonomijo. ^eprav validna, pa ta razlaga ne zajema {tevilnih drugih (negativnih) vplivov, ki jih moderna dru`ba izvaja nad posamezniki. Webrovo razumevanje »alienacije« (Weber pravzaprav ni oblikoval sorodnega pojma za opis problema kapitalisti~nih institucij, ki ga je zanimal) je dosti {ir{e, povezano s procesom racionalizacije in birokratizacije modernih dru`b. V tej perspektivi je Marxov poudarek na lo~itvi mezdnih delavcev od produkcijskih sredstev zgolj eden izmed posebnih primerov univerzalnega trenda. Durkheim je v nasprotju z obema opisal zlom dru`benih norm, ki regulirajo dru`beno delovanje, s konceptom anomije. Marxovi opredelitvi alienacije se je s konceptom objektifikacije {e najbolj pribli`al G. Simmel, E. Fromm pa je najve~ prispeval k popularizaciji njegovega koncepta alienacije. H. Marcuse je poudaril vpliv medijev, simbolov in ideologije kot tistih sil, ki odtujujejo posameznike od svobodnega mi{ljenja. S tem se je strukturni pristop umaknil v ozadje, uveljavil pa bolj individualisti~en pogled (posledice in u~inki alienacije na posameznika). Tudi v novej{em ~asu govori npr. A. Giddens (1991: 193-202) o alienaciji kot pojavu, povezanem s psihi~nimi pojavi, s sebstvom in identiteto, vendar v marksisti~nem kontekstu razumevanja alienacije kot odtujitve posameznikov od samih sebe in od drugih ljudi. 7. Med post-marksisti~nimi obravnavami alienacije oz. deli, ki se sklicujejo na Marxa, omenimo klasi~no delo »Labor and Monopoly Capital« H. Bravermanna iz leta 1974, ki opisuje degradacijo in dehumanizacijo dela v monopolnem kapitalizmu, M. Seemanovo znana klasifikacija dimenzij alienacije iz leta 1949 in delo J. Rineharta (2001). Ameri{ki dru‘boslovci so s svojimi empiri~nimi {tudijami alienacijo kot dru‘beni proces spremenili v psiholo{ki koncept (alienacijo so izena~ili s psiholo{kimi stanji), kar odstopa od Marxove originalne formulacije: S tem je koncept izgubil svoj originalen filozofski in sociolo{ki pomen. 8. Marx se je v svojem zgodnjem ustvarjanju osredoto~i na mikro raven alienacije in poudaril ~ustveno odtujenost (empiri~na raven posameznika), v kasneje pa se je odmaknil od mikroanalize individualne zavesti in razpoznaval predvsem zna~ilnosti na empiri~ni makro ravni. 9. Koren besede “alien” pomeni tujec, torej oseba brez vezi, povezav z drugimi. 10. Kljub temu, da je Marxova konceptualizacija strukturna, najdemo mesta, na katerih opisuje simptome alienacije kot jih ob~utijo posameznik - “impotence” (sram) in “indignation” (jeza). 11. Ekonomisti so v zadnjih letih »odkrili« plodnost Marxove analize kapitalizma. ^e se je v zgodnjih osemdesetih letih 20. stoletja ve~ina profesorjev na Oxfordu strinjala z oceno Keynesa, da so Marxove ekonomske teorije “kompliciran hokus-pokus” in da je komunizem “‘alitev na{e inteligence” (Cassidy, 1997), so danes ekonomisti vsaj bolj previdni v ocenjevanju njegovih idej in analiz. Nekateri med njimi pa so celo razglasili “vrnitev Karla Marxa” in se jasno opredelili do njegovih del: “Njegove (Marxove) knjige so vredne branja vse dokler bo trajal kapitalizem” (Cassidy, 1997). Marxova kritika kapitalizma se torej (nekaterim analitikom, njihovo {tevilo nara{~a, tudi med sociologi) ka‚e kot pomembno izhodi{~e za analizo narave, logike, dinamike, razvoja in posledic (sodobnega) kapitalizma. 12. ^eprav kategorija samozaposlenih delavcev nara{~a po vsem svetu, veliko {tevilo tak{nih delavcev {e vedno ostaja v relacijah odvisnosti od svojih »starih« delodajalcev (Beck, 2000: 84). 13. Ti so se uveljavili v vseh vrstah industrij in temeljijo na japonski organizaciji dela (Dana Mesner Andol{ek, osebni pogovor). Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 75-91 DR44.p65 89 Black 89 1/13/2004, 12:16 PM Zdenka [adl 14. V podjetje McDonald’s je zahteva po »ljubezni« do gostov eksplicitno formulirana v sloganu. »Svoje goste imam rad« (ve~ o tem glej Z. [adl , »We’re here to make you smile«. Emocionalo delo v storitvenih organizacijah, Teorija in praksa, XXXIX, 1, str. 49-80). 15. Posledice emocionalnega dela so, kot so pokazale raziskave (glej vir v opombi 14), odvisne od ve~ dejavnikov kot so zdrava distanca do delovne vloge, nadzor nad pogoji dela (avtonomija – heteronomija) in samokontrolne zmo`nosti (emocionalnega) delavca. 16. Na primer, stevardese na rednih izobra‚evalnih te~ajih usposabljajo, da so sposobne te`avne in zahtevne potnike razumeti kot otroke. Potrebe in `elje strank imajo vselej prednost. Na jezne potnike se morajo odzvati z empatijo (vzroki jeze niso dele`ni pozornosti in{truktorjev) in jih nagovarjati z njihovim imenom (Hochschild, 1983). Literatura Beck, U. (2000): The Brave New World of Work. Polity Press. Bellamy Foster, J. (2002): Monopoly Capital and the New Globalization. Monthly Review, januar, 53, 8 (1-16). Cooper, R.J. in Burke C.L. (ur.) (2002). The New World of Work. Challenges and Opportunities. Blackwell Publishers Ltd. Cassidy; J. (1997): The Return of Karl Marx. The New Yorker, 20. in 27. oktober 1997, str. 248. Castillo, C. (2001): Communism without Transition? Estrategia Internacional, april, 17, dotopno preko: www.ft.org.ar/estrategia/ei17/ ei17francescomsintrans.htm Du Boff, R. in Herman, E.S. (2001): Mergers, Concentration, and the Erosion of Democracy. Monthly Review, maj, 53, 1 (14-29). Giddens, A. (1991): Modernity and Self-Identity. Self and Society in the Late Modern Age. Polity Press. Heroux, E. (2001): The Returns of Alienation. Cultural Logic: An Electronic Journal of Marxist Theory and Practice, vol 2. no. 1, dostopno preko: http://eserver.org/clogic/2-1/2-1index.html. Hochschild, A. R. (1983): The Managed Heart: Commercialization of Human Feeling. Berkeley: University of California Press. Hochschild, A.R. (2003): Commercialization of Intimate Life, Berkeley. Los Angeles, London: University of California Press. Jameson, F. (1991): Postmodernism Or, The Cultural Logic of Late Capitalism. Durham: Duke U P. Kanjuo Mr~ela, A. (2002): Sodobna rekonceptualizacija dela: delo med racionalnim in emocionalnim. Teorija in praksa, XXXIX, 1 (30-48). Kurz, R. (2000): Svet kot volja in dizajn: postmoderna levica in estetizacija krize. Ljubljana: Krtina. Leidner, R. (1999): Emotional Labor in Service Work. Annals of the American Academy of political and Social Science, januar, 561 (81-95). Marx, K in Engels F. (1980): Manifest komunisti~ne stranke. Ljubljana: Komunist. Marx, K. in Engels, F. (1979): Izbrana dela, 1. zvezek. Ljubljana: Cankarjeva zalo‚ba. Marx, K. ([1867], 1976): Vol. 1: Capital: A Critique of Political Economy. Moscow: Progress Publishers. Mesner Andol{ek, D. (2002): »Make me whole again.« ^ustva v organizaciji. Teorija in praksa, XXXIX, 1 (10-29). 90 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 75-91 DR44.p65 90 Black 1/13/2004, 12:16 PM Alienacija v starih in novih (pre)oblekah: sodobna relevantnost Marxove teorije odtujenega dela Petras, J. in H. Veltmeyer (2001): Globalization Unmasked: Imperialism in the 21st Century. Halifax: Fernwood Books. Rafaeli, A. in R.I. Sutton (1989): The Expression of Emotion in Organizational Life. Research in Organizational Behavior, 11: 1-42. Rinehart, J. (2001): The Tyrrany of Work: Alienation and the Labour Process. Toronto: Harcourt Brace. Ritzer, G. (1997): Postmodern Social Theory. New York etc.: McGraw-Hill. Ritzer, G. (1996): Sociological Theory. New York: Mcgraw-Hill Companies, Inc. Taylor, S. (1998): Emotional Labour and the New Workplace«, v Thompson, P. in Warhurst, C. (ur.), Workplaces of the Future. London: Macmillan Press. Naslov avtorice: dr. Zdenka [adl, doc. Fakulteta za dru‘bene vede, Univerza v Ljubljani Kardeljeva pl. 5, 1000-Ljubljana e-mail: zdenka.sadl@uni-lj.si Rokopis prejet oktobra 2003, dokon~na verzija za objavo pa novembra 2003. ^lanek je po mnenju uredni{tva uvr{~en v kategorijo izvirni znanstveni ~lanek s kvalitativno argumentacijo. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 75-91 DR44.p65 91 Black 91 1/13/2004, 12:16 PM 92 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 92 Black 1/13/2004, 12:16 PM TEMATSKI SKLOP: “DIFERENCIACIJA ETIKE IN MORALE” Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 93 Black 93 1/13/2004, 12:16 PM ????????? 94 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 94 Black 1/13/2004, 12:16 PM Sergej Flere, Miran Lavri~ UDK 316.74:2(497.4) Dejanska in katoli{ka morala: sociolo{ki vpogledi in preizkusi na Slovenskem POVZETEK: Avtorja prou~ujeta strukturo dejanske katoli{ke morale med {tudentkami in {tudenti (N= 1.325) v Sloveniji, leta 2002. Izhodi{~no sta oblikovana dva skupka trditev: prvi se nana{a na tradicionalno katekizemsko moralo, ki se osredoto~a na gre{no vedenje, drugi pa je prevzet iz (domnevno) Jezusovih stavkov, ki se nana{ajo na moralnost. Analiza je pokazala, da vsi elementi katoli{ke morale pozitivno korelirajo z deklarirano pripadnostjo katoli{tvu, {e bolj pa z vsebinsko katoli{ko vernostjo. Faktorska analiza je pokazala, da so trditve, ki nakazujejo “Jezusovo moralo”, neposredno povezane z vsebinskim katoli{kim verovanjem, tiste, ki so prevzete iz katekizemske miselnosti, pa so povezane s psiholo{ko avtoritarnostjo. V tem smislu avtorja ugotavljata, da cerkev o~itno izgublja mo~ kot tradicionalisti~na moralna avtoriteta med katoli{kimi verniki, ki se vra~ajo h kr{~anskim temeljem in v primerjavi s cerkvenimi (katekizemskimi) resneje jemljejo neposredne svetopisemske eti~ne imperative. KLJU^NE BESEDE: Religioznost, katoli{ka morala, katekizem, Jezusova morala, katekizemska morala 1. Problem Resni~nost obstoja neke morale je mo`no prou~evati na mnogo na~inov, saj se dejanska, resni~na, prakticirana morala le redkokdaj ka`e v obliki jasnih vedenjskih vzorcev. Dru`beno `ivljenje je raznoliko, mo`nosti tolma~enja moralnih vrednot in norm ter stopnje zavezanosti posameznikov z moralo pa razli~ne. Razli~ne dru`bene situacije terjajo razli~ne vedenjske vzorce: na primer, verjetno univerzalizem nikjer ne more biti absoluten, brezizjemen, vse situacije uravnavajo~ moralni nazor, kot so domnevali sociolo{ki funkcionalisti. Hkrati nedvomno vedno obstaja velik prepad med normativnimi stavki neke kulture in vsakdanjim `ivljenjem pripadnikov te kulture. Zato obstaja razlika med »uradno« in »dejansko« moralo. Ta razlika je seveda povezana s tem, da je vsakdanje `ivljenje bolj kompleksno, zapleteno in razslojeno kot izhaja iz moralnih rekov in eti~nih idealov. Mnogi teh so tudi postavljeni, da slu`ijo kot prakti~no nedosegljiv zgled in morda povzro~ajo notranje kesanje. O tej razliki se v sociologiji govori, v {ir{em kontekstu, kot o razliki med »uradno« in »`ivljeno« kulturo. Ta razlika obstaja vedno in povsod, ujemanje teh dveh ravni pa se pa sociologu samo navidezno zdi kot ideal. Dejanskost mora odstopati od normativnega ideala, ker je normativni ideal predvsem ~ist, neomade`evan, brezpogojen, Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104 DR44.p65 95 Black 95 1/13/2004, 12:16 PM Sergej Flere, Miran Lavri~ nekontaminiran z danimi `ivljenjskimi razmerami. Poleg tega so ljudje v stvarnosti zelo razli~ni: nekateri lastno moralo spo{tujejo dobesedno, drugim pa je ta le okras. Nekateri sodijo v moralne virtuoze, drugim pa je do morale le malo mar. Uradna kultura bi naj bila bolj reificirana in toga, vkalupljena glede pomenske vsebnosti, bolj navezana na preteklost in interese vladajo~ih skupin, »`ivljena« pa tudi bolj diskurzivna in negociabilna, vsebujo~ ve~ domi{ljije. Tak{no razumevanje najdemo znotraj tim. kulturnih {tudij in kriti~nih dru`boslovnih pristopov (Nielsen in Jackson 1991). Vse to velja tudi za katoli{ko moralo. Ob tem pa je v zvezi s katoli{ko moralo pomembno upo{tevati, da si katolicizem prizadeva oblikovati svojo moralo na nek zelo izrecen in kodificiran na~in. Katoli{ka morala ni samo skupek vedenjskih vzorcev (vendar nikjer niso zapisani), ki so zgledni, akterje katerih se spo{tuje in ~asti, temve~ je ta morala “pozunanjena” v izrecni obliki1 . Katolicizem svoj moralni kodeks poda vernikom predvsem v obliki moralnega pouka, ki je kodificiran v katekizmu (poleg vsebovanja svetih »resnic«, spoznavnih in obredoslovnih stavkov) kot moralnemu priro~niku. Katekizem je privzel logi~no obliko pravne popolnosti, prizadevajo~ si v obravnavi in v danosti odpraviti kakr{nekoli vrzeli, obravnavajo~ podrobne okoli{~ine moralnih prestopkov. Ta logi~na popolnost v marsi~em izvira iz kanonskega prava. Seveda, poleg katekizma obstajajo tudi druge oblike uradnega izra`anja katoli{ke morale2 . Potrebno je tudi poudariti, da katoli{ka morala ni samo skupek nekih najvi{jih vrednot, h katerim te`ijo menihi, ki so se kot moralna elita zavezali `iveti »po Bo`jih zakonih«, temve~ gre predvsem za skupek prakti~nih norm, ki naj bi jih v celoti spo{toval sleherni vernik. Rimokatoli{ka cerkev (RKC) {iri in posodablja vsebino katekizmov, vendar brez odpovedovanja starim dogmam. Razen pravkar opisane, v nadaljevanju imenovane katekizemske morale, med verniki funkcionirajo tudi neke druge ravni katoli{ke morale. V na{i analizi smo izpostavili najsplo{nej{o kr{~ansko moralo, kakr{na je podana v slovitih stavkih, ki so v Novi zavezi pripisani Jezusu. Zanimalo nas je torej, kak{en je odnos vernikov do katekizemske morale na eni in Jezusovih eti~nih usmeritev na drugi strani, hkrati pa tudi, kak{en je medsebojni odnos obeh navedenih konceptov. 2. Metoda V nekaj elementarnih potezah bomo sku{ali razlo`iti, koliko in v kak{nih obrazcih eksistira katoli{ka morala na Slovenskem. Pri tem se bomo sicer omejili samo na populacijo mariborskih {tudentov, ki je sicer v mnogih pogledih specifi~na populacija, kljub temu pa lahko, z vidika zastavljene teme, trdimo, da do dobr{ne mere izra`a osnovne vzorce in tipe v slovenski dru`bi. Za {tudente lahko re~emo, da so v zgodovini vedno nastopali kot zanimiva dru`bena skupina, zlasti zanimiva s stali{~a odnosa do dru`be, v kateri `ivijo, in idej, ki si jih prilastijo, ki jih {irijo. Pri {tudentih so se pogosto zgodaj kazala {tevilna dru`bena in zgodovinska protislovja ter razvojne tendence (Altbach in Lipset 1969). Na{a raziskava {tudentov je temeljila na anketi, izpeljani na reprezentativnem, kvotno dolo~enem vzorcu, ki je obsegal skupaj 1325 rednih in izrednih {tudentov Univerze v 96 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104 DR44.p65 96 Black 1/13/2004, 12:16 PM Dejanska in katoli{ka morala: sociolo{ki vpogledi in preizkusi na Slovenskem Mariboru. Anketiranje je bilo izvedeno v aprilu 2002 v okviru raziskovalnega programa, uresni~enega na Oddelku za sociologijo Pedago{ke fakultete3 . [tudentom smo ponudili sedem trditev, ki vsebujejo moralno presojo. Tri trditve smo izpeljali iz katekizemskih slovenskih virov, preostale {tiri pa sodijo v okvire “Jezusovega nauka”. Ti dve skupini moralnih rekov pravzaprav tvorita `e na prvi pogled dokaj razli~ne moralne nazore. Katekizemski reki predvsem poudarjajo izogibanje hudobiji, potrebo po zatiranju ~lovekovih nagnjenj, ki se razumejo kot negativna. Pravzaprav se izhaja iz nazora o ~lovekovi imanentni nagnjenosti k zlu, ki jo je treba {e posebej zatirati. Sloni na antropolo{kem pesimizmu. »Kr{~ansko pravi~en je, kdor se s pomo~jo bo`je milosti ogiblje hudega in dela dobro.« (Veliki katekizem 1908: 179). Leta 1930 je sicer kvantitativno razmerje omenjanja med dobrim in hudim spremenjeno v prid prvemu, vendar ve~ji poudarek ostaja predvsem na zatiranju hudega (Katoli{ki katekizem 1930: 87-100). Dana{nji Katekizem Katoli{ke cerkve (1993) je sicer veliko obse`nej{i, vsebuje tudi mno`ico “novih” vpra{anj, vendar {e vedno vsebuje nespremenjen nauk o grehih. ^etudi se novi Katekizem morda zdi nekoliko zrelativiziran v okviru nekaterih drugih vsebin, pa je tako ali druga~e vsebovan celoten nekdanji nauk glede grehov (isto tam: 475-80). Katekizemske elemente morale smo na petstopenjski lestvici strinjanja merili s pomo~jo treh trditev, ki se nana{ajo na tri izmed sedmih “glavnih grehov”, navedenih v Katekizmu Katoli{ke Cerkve (1993: 480). Gre za naslednje grehe: - Napuh, ki smo ga merili s pomo~jo trditve »Vedno se zavedam, da napuh sodi med najhuj{e grehe.« Lenoba, kar smo merili s pomo~jo trditve: »Nikdar ne dovolim da bi me premagala lenoba.« Ne~istost, kar smo merili s pomo~jo trditve: »@e pogled utegne pomeniti pre{u{tvo.« Hkrati smo na enak na~in merili strinjanje s {tirimi, po na{i oceni najbolj poznanimi eti~no usmerjenimi izjavami, ki jih Sveto pismo pripisuje Jezusu4 . Gre za naslednje trditve: - »Ljubi svojega bli`njega kakor sam sebe.« (Mt 22,39)5 »^e te kdo udari po desnem licu, mu nastavi {e levo.« (Mt 5,39) »La`je gre kamela skozi {ivankino uho, kakor bogatin v bo`je kraljestvo.« (Lk 18,25)6 »^e te tvoja roka zapeljuje, jo odsekaj! Bolje, da si pohabljen v `ivljenju, kot da gre{ v pekel.« (Mr 9,43) Vse navedene trditve lahko {tejemo kot veljavne v pomenu utemeljenosti na verskih vrednotah in normah. So logi~no veljavni kazalci katoli{kih moralnih naukov, vendar na razli~nih ravneh opazovanja te morale. 3. Ugotovitve Za za~etek si poglejmo relativne dele`e {tudentov, ki se prete`no ali pa v celoti strinjajo z obravnavanimi sedmimi trditvami. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104 DR44.p65 97 Black 97 1/13/2004, 12:16 PM Sergej Flere, Miran Lavri~ Graf 1: Strinjanje s sedmimi trditvami iz podro~ja katoli{ke morale (celoten vzorec, N=1325) Stopnja strinjanja med posameznimi trditvami zelo variira. V okviru katekizemske morale je najmanj sprejeta trditev o pre{u{tvu, ki je zastavljena tudi dokaj radikalno. Dobra tretjina vpra{anih vsaj prete‘no sprejema trditev, ki se nana{a na lenobo, najve~, dobrih 45% pa sprejema trditev, ki se nana{a na napuh. Med Jezusovimi nauki tisti o odsekanju roke pridobi najni‘jo podporo, le enodesetinsko. Tudi skrajni altruizem o nastavljanju {e drugega lica dobi nizko podporo ene osmine respondentov. Celo razhajanje med gmotnim bogastvom in bo‘jo usmiljenostjo ne dobi podpore ve~je od ene osmine respondentov. Le trditev, ki govori o temeljnem kr{~anskem odnosu do bli‘njega ka‘e na absolutno ve~insko strinjanje. Za prvo natan~nej{o oceno funkcioniranja zastavljenih sestavin katoli{ke morale, je smotrno opraviti preizkus povezanosti s posameznimi deterministi~nimi dejavniki, ki se nana{ajo na splo{na verska obele‘ja. V ta namen smo v {tirih razli~nih skupinah primerjali dele‘e tistih, ki so se s ponujenimi relevantnimi trditvami (prete‘no ali popolnoma) strinjali. Izhodi{~e primerjave je osnovni vzorec (N=1.325), ki smo ga v nadaljevanju razdelili v tri pod-vzorce: vzorec tistih, ki se ne deklarirajo kot katoliki in (v katoli{kem smislu) tudi niso vsebinsko verni (N=493), vzorec deklariranih katolikov, ki pa po zastavljenih kriterijih ne sodijo v kategorijo vsebinsko vernih katolikov (N=553), ter vzorec katoli{ko opredeljenih in vsebinsko vernih posameznikov (N=93)7 . Pri tem smo za vsebinsko verne {teli tiste, ki so pri vseh spodnjih petih trditvah8 glede elementov katolicizma na kumulativni trostopenjski lestvici strinjanja dosegli najvi{jo vrednost (3). V kumulativno lestvico so bile v{tete naslednje trditve: 98 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104 DR44.p65 98 Black 1/13/2004, 12:16 PM Dejanska in katoli{ka morala: sociolo{ki vpogledi in preizkusi na Slovenskem - Jezus je edinorojeni Bo‘ji sin. Bog se nam razodeva v Sveti trojici: O~e, Sin in Sveti duh. Ljudje bodo s telesom in du{o od mrtvih vstali. Pekel resni~no obstaja. Nebesa resni~no obstajajo. Graf 2: Strinjanje (prete`no ali popolno) s sedmimi trditvami iz podro~ja katoli{ke morale, glede na posamezne skupine, opredeljene z vidika odnosa do katoli{tva Zgornja slika (graf 2) jasno ka`e na tri temeljne ugotovitve: 1. Vsi elementi katoli{ke morale pozitivno korelirajo s pripadnostjo katoli{tvu in z vsebinsko katoli{ko vernostjo. Ta ugotovitev ne presene~a in vsaj do neke mere potrjuje veljavnost uporabljenih in{trumentov. 2. Na sprejemanje vseh elementov katoli{ke morale bistveno mo~neje vpliva vsebinska katoli{ka vernost kakor sama katoli{ka konfesionalna identifikacija. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104 DR44.p65 99 Black 99 1/13/2004, 12:16 PM Sergej Flere, Miran Lavri~ V tem smislu se potrjuje relativna veljavnost katoli{ke identifikacije. Deklaracija o veroizpovedni pripadnosti se ka‘e kot relativno {ibkej{i indikator religioznosti. 3. Vsebinsko verni katoli~ani bistveno izraziteje izstopajo glede sprejemanja Jezusovih naukov, kakor glede sprejemanja elementov katekizemske morale9 . Ka‘e se torej, da katekizemska morala (merjena z zastavljenimi in{trumenti – napuh, lenoba, pre{u{tvo) {e zdale~ ni tako intenzivno povezana z vsebinsko katoli{ko vernostjo, kot je na drugi strani morala, izhajajo~a iz t.i. Jezusovih naukov. Ob teh ugotovitvah se zastavlja vpra{anje konsistentnosti zastavljenih merilnih in{trumentov. Analiza interne konzistentnosti trditev s Cronbachovim a koeficientom potrjuje, da vseh sedem trditev ka`e na nek relativno konzistenten skupek stali{~ (a= 0,64). Vendar je ta slika popolnoma druga~na, ~e trditve dekomponiramo na katekizemski in “Jezusov” del. V primeru {tirih trditev Jezusovega nauka zna{a Cronbachov alfa visokih 0,76 (od tod tudi relativno visok alfa koeficient za vseh sedem trditev skupaj). V primeru treh trditev katekizemskega zna~aja pa kazalec konsistentnosti, alfa, zna{a le 0,25, kar po eni strani sicer lahko ka`e na to, da indikatorjev nismo dobro izbrali, vendar se glede na njihovo logi~no izpeljanost kot verjetnej{a ponuja teza o (delnem) razkroju klasi~ne katekizemske morale. Da bi globlje raziskali odnose med zastavljenim(a) in{trumentom(a), religioznostjo in drugimi vrednostnimi ter osebnostnimi orientacijami, smo v analizo vklju~ili {ir{e {tevilo trditev, ki se v tem smislu pogosto uporabljajo v sociolo{ki raziskovalni praksi. Med njimi se je kot najbolj relevanten pokazal predvsem sklop trditev, ki se nana{ajo na avtoritarnost. Vanj so vklju~ene tri trditve, ki jih je kot indikacijo avtoritarizma uporabil Th. Adorno s sodelavci. Gre za naslednje trditve10 : - Poslu{nost in spo{tovanje avtoritete sta najpomembnej{i vrlini, ki se ju otroci morajo nau~iti. ^lovek, ki se grdo obna{a, ki ima grde navade in obi~aje, nima kaj iskati med dostojnimi ljudmi. Ta de‘ela, bolj od dobrih zakonov in politi~nih programov potrebuje nekaj neutrudnih voditeljev, katerim bi ljudje popolnoma zaupali. Na osnovi upo{tevanja delnih analiz smo uvodnim sedmim trditvam, indikatorjem katoli{kih moralnih naukov (trije za katekizemsko moralo, {tirje za Jezusovo moralo), dodali {e dva sinteti~na indeksa: prvi~, indeks vsebinske vernosti (povpre~je petih trditev iz kumulativne lestvice katolicizma) in, drugi~, indeks avtoritarnosti (povpre~je iz treh trditev o avtoritarnosti). S pomo~jo faktorske analize (uporabili smo metodo glavnih komponent z VARIMAX rotacijo) sku{amo postaviti kon~no diagnozo razmerja med katekizemsko in Jezusovo moralo v vsej obravnavani populaciji. 100 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104 DR44.p65 100 Black 1/13/2004, 12:16 PM Dejanska in katoli{ka morala: sociolo{ki vpogledi in preizkusi na Slovenskem Tabela 1: Faktorska matrica katoli{ke morale (N=1.325) Komponenta ELEMENT 1 2 Vedno se zavedam, da napuh sodi med najve~je grehe. .103 .651 Nikdar ne dovolim, da bi me premagala lenoba. .505 @e pogled utegne pomeniti pre{u{tvo. .482 Ljubi svojega bli‚ njega kot ljubi{ sebe. .554 ^e te kdo udari po desnem licu, mu nastavi {e levo. .802 La`je gre kamela skozi {ivankino uho, kakor bogatin v bo`je raljestvo. .773 ^e te tvoja roka zapeljuje, jo odsekaj! Bolje, da si pohabljen v `ivljenju, kot da gre{ v pekel. .804 Vsebinska katoli{ka vernost* .686 .158 Avtoritarnost* .141 .677 .190 .194 (Extraction Method: Principal Component Analysis. Rotation Method: Varimax with Kaiser Normalization). Oblikujeta se dva faktorja oz. dve bolj izraziti komponenti, pri ~emer prva pojasnjuje 33%, druga pa 14% skupne variance. Faktorska matrica jasno ka‘e, za kaj gre: 1. Elementi Jezusovega eti~nega nauka se prepri~ljivo povezujejo v enoten faktor (komponenta 1), ki ob tem izra‘a tudi visoko stopnjo povezanosti z vsebinsko katoli{ko vernostjo. Za Jezusovo etiko torej lahko brez zadr‘kov re~emo, da je trdno vpeta v verske predstave in ‘ivljenje katoli{kih vernikov. 2. Trditve, ki se nana{ajo na katekizemsko moralo, se dejansko povezujejo v enoten faktor (Komponenta 2), vendar pa pri tem niso zna~ilno vezane na (vsebinsko) katoli{ko vernost. Niso torej statisti~no pomembno bolj zna~ilne za katoli{ko verne, kot za druge vpra{ane. Namesto tega se izrazito povezujejo s psiholo{kim avtoritarizmom, ki smo ga opazovali preko treh trditev iz nabora Adorna in sodelavcev. 5. Sklep Rezultati analize ka‘ejo, da je na prou~evani {tudentski populaciji, kar lahko pogojno posplo{imo na slovenske razmere, eti~ni nauk dana{njih katoli~anov tesno povezan z neposrednimi novozaveznimi (Jezusovimi) stavki, ob tem pa zelo ohlapno vezan na nekatere temeljne katekizemske eti~ne usmeritve. Na osnovi na{ih ugotovitev sicer ne moremo govoriti o popolnem razkroju katekizemske morale, lahko pa govorimo o spreminjanju kulturnega in psiholo{kega pomena katekizemskih usmeritev. Katekizemski eti~ni nauk se ne ka‘e (ve~) kot organski del katoli{ke vere, temve~ raje kot del psihokulturnega kompleksa, ki se mu pravi avtoritarizem.11 . Katoli{ki verniki se na drugi strani v svoji etiki o~itno vse bolj vra~ajo h kr{~anskim temeljem in sprejemajo predvsem trditve, ki izhajajo neposredno iz Svetega pisma. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104 DR44.p65 101 Black 101 1/13/2004, 12:16 PM Sergej Flere, Miran Lavri~ K vpra{anju izvora opisanih tendenc lahko na ravni ob~e moralnosti pristopimo s tezo, da so zastavljeni katekizemski stavki v primerjavi z Jezusovimi preprosto manj usklajeni z ob~im postmodernim kulturnim tokom. Zygmunt Bauman npr. ugotavlja, da so v sodobni zahodni kulturi tiste religijske moralne norme, ki so “ne-racionalne, neutilitarne in ne-profitabilne”, najbolj o~itno odsotne v vsakodnevni moralnosti (Bauman, 1993: 219). Ralph Fevre (2000) v tem smislu kot vir sodobne moralnosti vidi predvsem “zdravo pamet” (ang. Common sense); posameznikov osebni pragmati~ni ~ut za dobro in slabo, ter v tem smislu govori o “demoralizaciji zahodne kulture”. Na tej ravni analize lahko torej re~emo, da Jezusova morala v primerjavi s katekizemsko o~itno zveni bli`e vsakdanji “zdravi pamet” slovenskega katoli{kega vernika. Zastavljeno tezo lahko argumentiramo vsaj s {tirimi izhodi{~i: 1. Zastavljene katekizemske usmeritve so v diametralnem nasprotju z nekaterimi uveljavljenimi postmodernimi vrednostnimi imperativi. Napuh v tem smislu tr~i ob ambicioznost in ‘eljo po (dru‘beno priznanem) uspehu; lenoba ob tipi~no postmoderno usmerjenost k “u‘ivanju trenutka”; ne~istost pa ob uveljavljene obrazce “osvobojene spolnosti”. 2. Jezusovi stavki so na drugi strani zelo blizu nekaterim popularnim sodobnim kulturnim trendom, kot so pacifizem in egalitarizem (oz. socialna pravi~nost). Ob tem (vsaj nekateri) Jezusovi stavki `e sami po sebi sooblikujejo aktualne kulturne tokove. V tem smislu lahko re~emo, da je njihov “image” v smislu poznanosti, priljubljenosti in profiliranosti bistveno bolj{i v primerjavi s katekizemskimi imperativi. 3. Jezusova avtoriteta je v primerjavi s katekizemsko bistveno bolj abstraktna ter kot taka pu{~a posamezniku ve~ svobode pri intepretaciji eti~nih norm, kakor tudi glede doslednosti njihovega izvajanja. Cerkvene (katekizemske) zahteve so v tem smislu ob~utno bolj ozke in omejujo~e. 4. Ob tem je Jezus v primerjavi s Katoli{ko cerkvijo nedvomno bistveno mo~nej{i, ~i{tej{i in prepri~ljivej{i moralni lik. Zadnji argument je skladen z nekaterimi {ir{imi sekularizacijskimi u~inki, ki jih raziskovalci ugotavljajo na Slovenskem - predvsem gre tu za upadanje moralne avtoritete Katoli{ke cerkve (To{ 1999; Smrke 2001). V {ir{em smislu lahko tako ugotovitve predo~ene analize razumemo kot izraz sekularizacijskih tendenc, oziroma o‘je, kot u~inek individualizacije dru‘benega ‘ivljenja, ki se na podro~ju religije ka‘e kot premik te‘i{~a od institucionalne sfere k posamezniku in se odra‘a v (bolj ali manj) “privatizirani” obliki religije (Luckmann 1997), in s tem tudi religiozno pogojene moralnosti. Opombe 1. Prav temu nasprotno moralo sre~amo v nekaterih kulturah, predvsem v sinkreti~nih. 2. Npr. pape{ke okro‘nice – tozadevno je zlasti pomembno Casti Connubii iz l. 1930. 3. Program je sponzorirala [tudentska organizacija Univerze v Mariboru ([OUM). 102 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104 DR44.p65 102 Black 1/13/2004, 12:16 PM Dejanska in katoli{ka morala: sociolo{ki vpogledi in preizkusi na Slovenskem 4. Z vidika metodi~nega ateizma velja poudariti vpra{ljivo objektivnost dejanj in izrekov, ki so pripisana Jezusu. Ta vpra{anja so {e vedno odprta in predmet razli~nih raziskav (npr. Funk 1998) in spekulativnih tez (Timothy Freke in Peter Gandy (1999) npr. dokazujeta, da je Jezusov lik v osnovi konstrukt, ki izhaja iz bo‘ansko-~love{kega koncepta egiptovskega boga Ozirisa oz. gr{kega Dioniza). Ne glede na tovrstne zadr‘ke, zastavljene trditve med katoli{kimi verniki v Sloveniji nedvomno funkcionirajo kot (bolj ali manj) nevpra{ljive Jezusove zapovedi in v tem smislu relevanten vir vsakdanje moralnosti. 5. Tako reko~ identi~en citat najdemo ‘e tudi v stari zavezi in sicer v tretji Mojzesovi knjigi, Levitiku: Ne ma{~uj se in ne bodi zamerljiv do sinov svojega ljudstva, temve~ ljubi svojega bli‘njega kakor samega sebe; jaz sem GOSPOD. (3 Mz 19,18) 6. To je sicer bolj nazorsko stali{~e, kot pa neposredni moralni ukaz, pa vendar ima pomembno mesto tako teoreti~no kot operacionalno. 7. Se{tevek pod-vzorcev (1.139) je manj{i od celotnega vzorca (1.325), ker v analizo pod-vzorcev niso bili v{teti posamezniki, ki niso veljavno odgovorili na katero izmed relevantnih vpra{anj, ki so slu‘ila kot kriteriji razvr{~anja. (manjkajo~i odgovori). 8. Cronbachov koeficient interne konsistentnosti lestvice petih elementov zna{a 0,9084. 9. To jasno ponazarjata tudi Pearsonova korelacijska koeficienta. Za odnos med spremenljivkama Katoli{ka vsebinska vernost in Katekizemska morala (sumacijska lestvica) velja r = 0,136, p=0,00, medtem ko je povezanost vsebinske vernosti z Jezusovimi nauki (sumacijska lestvica) na ravni r=0,485, p=0,00. 10. Cronbachov koeficient interne konsistentnosti lestvice teh treh elementov avtoritarnosti zna{a 0,5108 11. Nekateri avtorji izvajajo pomembne sklepe o stalni in bistveni povezanosti vsaj nekaterih tipov religioznosti z avtoritarnostjo, pa tudi religioznosti nasploh (Fromm, 1977; Altemeyer, 1996), vendar se v pomodernem ~asu to zdi manj prepri~ljivo (vsaj kar zadeva religioznost v na{em situacijskem okviru). Literatura Altbach, Ph. in Lipset, S.M. (1969): Students in Revolt. Boston: Houghton Mifflin Co. Altemeyer, B. (1996): The Authoritarian Specter. Cambridge: Harvard University Press. Bauman, Zygmunt (1993): Postmodern Ethics. Oxford: Blackwell. Fevre, R. (2000): The Demoralization of Western Culture. London: Continuum. Freke, T. in Gandy, P. (1999): The Jesus Mysteries. New York: Three Rivers Press. Fromm, E. (1977): Psychoanalysis and Religion. New Haven: Yale University Press. Funk, R. (1998): The Acts of Jesus: The Search for the Authentic Deeds of Jesus. San Francisco: Harper. Knezo{kofijstvo ljubljansko (1908): Veliki katekizem. Ljubljana. Ljubljansko in mariborsko katehetsko dru{tvo (1930): Katoli{ki katekizem. Ljubljana: [kofijski ordinariat ljubljanski. Luckmann, Thomas (1997): Nevidna religija. Ljubljana: Krtina. Nielsen, G. in Jackson, J. (1991): “Cultural studies, a sociological poetics”. Canadian Journal of Sociology and Anthropology, 28, 279-298. Slovenska {kofovska konferenca (1993): Katekizem Katoli{ke cerkve. Ljubljana: Dru‘ina. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104 DR44.p65 103 Black 103 1/13/2004, 12:16 PM Sergej Flere, Miran Lavri~ Smrke, Marjan (2001): Religious Dynamics in Slovenia during the 1990s. V: Borowik, Irena in Miklós, Tomka (ed.): Religion and social change in post communist Europe. Krakow: Nomos. To{, Niko (1999): Religioznost v Sloveniji – v med~asovnih primerjavah. V: To{, Niko et al: Podobe o Cerkvi in religiji. Ljubljana: FDV. Naslov avtorjev: Dr. Sergej Flere, redni profesor Pedago{ka fakulteta Koro{ka 160, 2000 Maribor e-mail: sergej.flere@uni-mb.si Mag. Miran Lavri~, asistent Pedago{ka fakulteta Koro{ka 160, 2000 Maribor e-mail: miran.lavric@uni-mb.si Rokopis prejet aprila 2003, dokon~na verzija za objavo pa oktobra 2003. ^lanek je po mnenju uredni{tva uvr{~en v kategorijo izvirni znanstveni ~lanek s kvantitativno argumentacijo. 104 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104 DR44.p65 104 Black 1/13/2004, 12:16 PM Lucija Mulej UDK 398.32:726.95(497.4 Brezje) Etnografska analiza romarskega simbola Marije Pomagaj na Brezjah POVZETEK: V ~lanku je podana etnografska analiza obiskovalcev romarskega sredi{~a Brezje na Slovenskem. Cilj analize je bilo sistemati~no opazovanje razli~nih tipov obiskovalcev in njihovega lingvisti~nega in paralingvisti~nega vedenja (~a{~enja) do osrednjega romarskega simbola, kapelice Marije Pomagaj. Uporabljeni sta bili dve metodi, opazovanje z udele‘bo in nestrukturirani intervjuji s 24 osebami. Glavnina opazovanja je bila izvedena v predbo‘i~nem, bo‘i~nem (23. do 25. december 2002) in novoletnem ~asu (1. in 2. januar 2003), kontrolna dneva pa sta bila 7. in 8. januar 2003. Iz opazovanja ter pogovorov je mo~ izlu{~iti ve~ pravilnosti. Aktualnost Marije Pomagaj je relativno visoka v veh letnih ~asih, vi{ja je poleti, ko se doma~inom pridru‘ijo tuji obiskovalci. Lo~ita se bolj dru‘abni in bolj verski vidik vedenja obiskovalcev do simbolov ~a{~enja, glede stopnje zamaknjenosti, na~ina vstopanja in izstopanja v kapelico, vedenja pred kapelico in medsebojne komunikativnosti ljudi. Glede na ta merila (opazovanje) in glede na opravljene pogovore z ljudmi lahko lo~imo {tiri razli~ne tipe obiskovalcev: mlade pare, starej{e pare, star{e z otroki in posameznike. Iz etnografsko pridobljenih ugotovitev lahko sklepamo, da se poleg tradicionalnih katoli{kih vrednot in motivacij med obiskovalci pojavljajo tudi bolj individualizirane oblike religijskega verovanja in ~a{~enja. KLJU^NE BESEDE: religija, mit, ~a{~enje, Brezje, Marija Pomagaj, etnografija 1. Uvod Opazovanje z udele‘bo, pristop Malinowskega, mi je na terenu pomagal odkriti dolo~ene zanimivosti, ki jih v nadaljevanju predstavljam. Malinowski, znani funkcionalist, je v antropologijo uvedel metodo, ki je pomenila prelom v sami zgodovini vede. Gre za premik od “antropologije z verande” do terenskega dela, imenovanega opazovanje z udele‘bo. Le-to je bilo proslavljeno leta 1922 z delom “Argonavti zahodnega Pacifika”. Malinowski se je med prvimi zavedel pomena “native point of view” ter opazovanja neke kulture v jeziku kulture, ki jo opazujemo, ne pa z usedlinami kulture, kateri pripadamo. Temeljnih na~el, ki so vsesplo{no znana, tukaj ne nameravam na{tevati (glej npr. Godina 1998). @elim poudariti, da se v skrajnih kontemplacijah mo`nosti vedenja ne~esa o ne~em, dokon~na spoznavna mo~, zazdi nemogo~a. Zlasti, ~e jo razumemo kot problem doma~inskega zornega kota, kjer imajo pripadniki iste kulture druga~ne ideolo{ke in najve~krat nezavedne matrice. Kako je torej mogo~e neko situacijo dojeti in interpretirati v zadostni meri tak{no, kot se ka`e ve~ini, in s tem priti do objektivnih dejstev? Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 DR44.p65 105 Black 105 1/13/2004, 12:16 PM Lucija Mulej Na to vpra{anje deloma odgovarjam v epilogu pri~ujo~ega ~lanka. Situacijo, ki sem jo izbrala, je slovenska romarska pot - Brezje. Idejo mi je dalo podiplomsko predavanje gostujo~e profesorice Christine Toren (Univerza Brunel, Velika Britanja), ki je v oktobru 2002 na Fakulteti za dru‘bene vede Univerze v Ljubljani vodila seminar Metodologije antropolo{kega raziskovanja, kjer smo ve~ino ~asa posvetili zgoraj opisani tematiki. V nadaljevanju predstavljam korake in zaklju~ke terenskega dela, kjer gre za poskus implikacije osnovne etnografske dr‘e, to je najve~je mere “objektivnosti”, na religijski fenomen. Relevantnost izsledkov pa je mo~ potrditi ali zavre~i glede na ostale podobne raziskave, ki so bile izvedene. (Burawoy 2003) 2. Cerkev Svetega Vida na Brezjah: kratka zgodovina Brezje so prvi~ omenjene ‘e v 11. stoletju. V 15. stoletju je na tem ozemlju stala skromna cerkev Sv. Vida. Leta 1796 je ‘upnik Urban A‘be v Innsbrucku, kjer je {tudiral, vzljubil podobo Marije Pomagaj. Leta 1800 je cerkvi Sv. Vida prizidal kapelico in se odlo~il vanjo postaviti podobo, ki jo je naslikal Leopold Layer. Pomemben mejnik je letnica 1863, ko naj bi se dogajala ~ude‘na ozdravljenja. Opisanih je ve~ primerov ozdravljenih ljudi, z osebnimi podatki in pri~ami (Brezjanski zbornik 2000). Ena od pomembnih pri~ je bil vpliven mo‘ slovenske preteklosti, ljubljanski {kof Anton Bonaventura Jegli~, ki je delo {kofa opravljal v letih 1898-1930. Vest o ~ude‘nih ozdravljenjih se je {irila tudi v sosednje de‘ele. Leta 1876 je Brezje obiskal gra{ki {kof Zwerger, ki je predlagal zidavo nove cerkve. Z delom so pri~eli leta 1889, leta 1900 pa so kon~ali. Nova cerkev je bila posve~ena Sv. Vidu. Prav tako pa so v tem ~asu v samostan poleg cerkve naselili brate fran~i{kane. Potrebno je omeniti, da v Sloveniji obstaja kar 210 bo‘jih poti, od katerih so Brezje najmlaj{e (Petri~ 2000). Prva cerkev, zgrajena na slovenskih tleh, je bila posve~ena Mariji. “Na{i” predniki so jo poimenovali Gospa Sveta (leta 760). Klerikalni pol sloveskih intelektualcev je namre~ mnenja, da je Marija s svojo materinsko navzo~nostjo mo~no vplivala na zgodovino slovenskega naroda. Vsekakor gre na tem mestu vsaj omeniti dvoje {ir{ih histori~nih procesov na tem prostoru: pojavitev kulta v ~asu protireformacije (okoli 1600) ter zve~an pomen Marijinega kulta v habsbur{kem romanticisti~noabsolutisti~nem prostoru in ~asu, ko ta kult ni pomenil zgolj objekta, pa~ pa centralni kraj diskurza 17. stoletja. “Ta kraj Marijine pobo‘nosti implicira atemporalnost (bodisi kot stalnost, bodisi kot ve~nost), ki je vpisana v Marijin kult, v privr‘enost Devici Mariji in v simbolne prakse, povezane s kultom. Za celotno 17. stoletje je metafora “sre~anja zemlje in nebes prek Marije” konstituitivna, celo substancialna” (T. Kramberger 2003). ^e se pomaknemo v manj oddaljen ~as, poseben diskurzivni odnos do Marije izpri~uje tudi poteza ‘e omenjenega Jegli~a, ki je leta 1907 slovesno okronal podobo Marije Pomagaj kot mater in kraljico Slovencev. Leta 1988 je pape‘ Janez Pavel II podelil cerkvi naslov basilica minor. Slovenska {kofovska konferenca pa je 7. septembra 1999 na pobudo bratov fran~i{kanov z Brezij soglasno sprejela sklep o razglasitvi cerkve Marije Pomagaj za narodno sveti{~e Slovenije. Seveda je potrebno to izjavo narodnega sveti{~a relativizirati, saj z vidika dr‘ave ta 106 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 DR44.p65 106 Black 1/13/2004, 12:16 PM Etnografska analiza romarskega simbola Marije Pomagaj na Brezjah naslov ni korekten. ^e bi namre~ dr‘ava sprejela ta (enostranski) jezik in konsekvence, povezane z njim, bi ne bila ve~ dr‘ava, ki je lo~ena od cerkve. Podatki o obsegu romanja na Brezje, na osnovi cerkvenih virov, so slede~i: od leta 1957-1997 je Brezje obiskalo 7,5 miljona romarjev, v zadnjem desetletju omenjenega obdobja pa 2,5 miljona. Povpre~en obisk v zadnjih letih je 300 000 romarjev letno (Brezjanski zbornik 2000). 3. Etnografski pristop, terenska metoda zbiranja podatkov, omejitve Z etnografsko raziskovalno dejavnostjo na Brezjah sem ‘elela ugotoviti pri obiskovalcih, ki so izkazovali ~a{~enje, raznovrstnost dojemanja pomena simbola Marije Pomagaj, ki se je izkazala za osrednjo figura ~a{~enja. Prav tako pa me je zanimala aktualnost slovenskega narodnega sveti{~a v prazni~nih in neprazni~nih dneh. Pri~akovala sem, da bo obisk na razli~ne dni zelo razli~en. Terensko delo je potekalo skupaj 7 dni in sicer v naslednjih dneh: 23., 24., 25. decembra 2002 ter 1. in 2. januarja 2003. Izbrala sem si prazni~ni ~as, ker sem pri~akovala ve~ji obisk in s tem tudi ve~jo specifi~nost oz. karakternost raziskovane situacije. Kot kontrolna dneva pa sem si izbrala 7. in 8. januar, torej neprazni~na dneva v tednu. Metodi za pridobivanje podatkov oziroma informacij, ki sem ju na terenu uporabila, sta dve: opazovanje z udele‘bo, kateremu sem namenila najve~ pozornosti in ~asa, ter nestrukturirani intervjuji z osebami, ki so poprej sedele ali kakorkoli druga~e izkazovale ~a{~enje podobe Marije Pomagaj oz. narodnega sveti{~a. Nestrukturirane intervjuje sem v ~asu opazovanja opravila s 24 ljudmi. Prav tako pa sem kot kontrolno osebo izbrala patra, s katerim sem opravila nestrukturiran intervju. @elela sem zaobjeti razli~ne interpretacije Brezij, zato sem v osebni stik stopila tudi z lastnico lokala, ki je zraven cerkve. Gospa vsak dan opazuje situacijo in se pogovarja z ljudmi, zaradi ~esar sem jo izbrala kot zanimiv vir informacij. Za dodatno mnenje pa sem povpra{ala {e doma~ine, ki se zadr‘ujejo v omenjenem lokalu in va{ki gostilni, ter delavke na stojnicah. Preden sem od{la na Brezje, sem - ali bolje, nisem! - napravila slede~e: na teren sem se odpravila brez vnaprej pripravljenih hipotez; {tevilnih enot literature, ki sem si jo priskrbela, nisem brala. S tem sem ‘elela zagotoviti najmanj{o mero vnaprej{nje pogojenosti terenskih rezultatov s sistemati~nimi premisleki ter vplivanja na samo aktivno fazo raziskave. Ob tem pa moram poudariti, da smo ljudje histori~na in dru‘bena bitja, torej da lastne osebne zgodovine in mentalitetnega okvira, s katerim opazujemo in dojemamo svet, ne moremo zlahka in v celoti prese~i. V mojem primeru upo{tevanje tega dejstva pomeni, da sem bila vzgojena v kr{~anski dru‘ini, torej da imam (vse do sedaj mo‘ne) svete zakramente, kar je (najverjetneje) vplivalo na moj odnos in na sam pristop do verujo~ih v brezjanski cerkvi. Zavestno sem to dejstvo sicer sku{ala v toku terenskega dela in povzemanja ugotovitev v najve~ji meri eliminirati, vendar se zavedam ravni nezavednega delovanja, ki preve~krat zamegli bolj zavestno in s tem bolj distancirano dojemanje stvarnosti. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 DR44.p65 107 Black 107 1/13/2004, 12:16 PM Lucija Mulej Morda je pomembno {e naslednje. Zadnja leta nisem obiskovala cerkve, prav tako imam svojstven odnos do doktriniranih izro~il kr{~anstva. Osebno mi je bli‘e vzhodnja{ka filozofija, zlasti zen budizem, katerega osnovi religijski namen je druga~en od katoli{kega: posku{ati z meditacijo in podobnimi tehnikami dose~i ~lovekovo vi{je zavedanje, torej minimalno vpletanje lastnih predsodkov in projekcij v druge ljudi in razli~ne kulture. Menim, da sem kot etnografska raziskovalka sku{ala tudi s tega vidika prizadevanje po ~istosti misli ob opazovanju drugih karseda objektivno izpeljati. 4. Predbo‘i~ni (23. in 24. december 2002) in ponovoletni ~as (1. in 2. januar 2003) 4.1. Splo{ni opis Opazovanje ljudi je potekalo ob razli~nih urah dneva: tako popoldne kot dopoldne in ob svetih ma{ah, kjer se vedenje ljudi v kapelici ni razlikovalo od ~asa, ko svete ma{e ni bilo. Kapelica ni fizi~no lo~ena od preostale cerkve, pa~ pa je pomaknjena na desno stran oltarja. Vendar pa ‘ivi neko svoje ‘ivljenje, ima lastno dinamiko, kar je morda najbolj o~itno v ~asu svete ma{e, ko ljudje v kapelici molijo k ma{i ali pa so bolj zatopljeni v podobo Marije Pomagaj in njeno ~a{~enje. Kot je razvidno iz tlorisa cerkeve (Brezjanski zbornik 2000, glej prirejeno skico), mesto Marije Pomagaj ni osrednje. Vhodov v cerkev je pet: glavni vhod, ter {tirje stranski vhodi, med katerim eden od njih vodi do kapelice Marije Pomagaj. Pomen vhodov se je tekom raziskovanja izkazal kot relevanten, kar opisujem v nadaljevanju. 1. MARIJIN OLTAR 2. GLAVNI OLTAR 3. JASLICE 4. PROSTOVOLJNI NAKUPI (KNJIGE, PODOBICE,...) 5. PROSTOVOLJNI NAKUPI (KNJIGE, PODOBICE,...) 6. GLAVNI VHOD (POSVE^ENA VODA) Skica: Tloris brezjanske cerkve oz. kapelice Marije Pomagaja, z okolico (lokacije opazovanja so o{tevil~ene) 108 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 DR44.p65 108 Black 1/13/2004, 12:16 PM Etnografska analiza romarskega simbola Marije Pomagaj na Brezjah Ljudje, ki so vstopali skozi stranski vhod do Marije Pomagaj, so ponavadi zasedli prazno mesto v kapelici (cca. 25 stolov). Ko so vstopili, so se pokri‘ali, pokleknili pred podobo in tiho sedli. V primeru, da sta vstopila mo{ki in ‘enska, je slednja vstopala prva. Dru‘ine z otroki so vstopale bolj spontano; otroci so ve~krat skalili red in mir, vendar ne za dolgo, saj so jih ljudje z vidnim negodovanjem (medmeti kot so «pssst») zaustavili. Opazila sem tudi mlade pare, tik pred poroko ali zaobljubo zvestobe ali druga~ne prisege. Pred oltarjem ljudje posedajo razli~no dolgo, v povpre~ju 10-20 minut. Zasledila sem nekaj osamljenih primerov, ko ljudje sedijo tudi do ene ure; le-te sem sre~ala ve~krat. Vedenje pred kapelico je specifi~no. Kot sem ‘e zapisala, ve~ina ljudi, ki stopi skozi stranska vrata, obsedi na stolih, ki so postavljeni pred Marijo Pomagaj. Nekaj prisostvovanih po opravljenem sedenju (kontemplacija ali molitev) stopi pred kapelico, postoji in po kolenih obkro‘i oltar. Ti ljudje prosijo ali za zdravje, sre~o in podobno. Prav tako pa je zadaj za kapelico polkvadratni hodnik, kjer se nahajata dve veliki knjigi pro{enj in zahval Mariji Pomagaj. Na slike svetnikov ljudje zataknejo fotografije svojih bli‘njih, za katere prosijo oz. katere naj Marija varuje. Fotografij je ogromno, menim da ve~ tiso~. Knjigi pro{enj in zahval ve~krat letno zamenjajo (na dva meseca - ustni vir). Prav tako prese‘no {tevilo fotografij shranijo na posebno mesto v zakristiji. Vsebina zapisov v knjigah pro{enj in zahval je podobna: pro{nje za zdravje, sre~o, uspeh in harmonijo v ‘ivljenju ljudi ter njihovih sorodnikov ter ljubljenih. V polkro‘nem hodniku okoli oltarja je veliko slik in ro~nih del Slovencev iz vsega sveta, ki so se priporo~ili Mariji in bili - po njihovem mnenju - usli{ani. Prav tako so shranjene pripro{nje in zahvale ljudi, ki so se borili v obeh (svetovnih) vojnah. Ti opisi po mojem mnenju nakazujejo zaupljivo vedenje ter ~a{~enje. Zlasti sta me presenetila dva {opa las, spetih v kito, ki sta zaokvirjena in sta starej{ega datuma. Darovali sta ju dve dekleti: ena za sre~no vrnitev domov (od kod je dekle izviralo, ni podatka), druga pa za uresni~itev sr~ne ‘elje (kak{ne, ni podano). Ta opa‘anja izkazujejo specifiko ~a{~enja (kar je morda najbolj razvidno v ogromnem {tevilu osebnih slik, zataknjenih za podobe; iz napisov na stenah za Marijinim oltarjem s svin~niki – imena in priimki, pro{nje za varovanje...) in spo{tljivega odnosa do Marije Pomagaj. 4.2. Posebnosti zna~ilnih skupin ljudi Z opazovanjem z udele‘bo sem lahko zasledila {tiri razli~ne skupine ljudi: star{e z otroki, starej{e pare, mlade pare in posameznike. Z nekaterimi med njimi sem opravila tudi nestrukturirane intervjuje. Star{i z otroki (3 dru‘ine): pogosteje so prihajali skozi glavni vhod ali tri stranske vhode; pri Mariji Pomagaj se niso mudili dolgo. Glavni razlog za kratkotrajnost obiska sem poiskala v razigranosti otrok in negodovalnih reakcijah ljudi, ki so posedali pred kapelico. Nisem zasledila, da bi ti obiskovalci po kolenih obkro‘ili oltar. Ponavadi so otroci od{li k jaslicam, kamor so jim sledili star{i in kmalu so skupaj zapustili cerkev. Ti obiskovalci so mi povedali, da na Brezje pridejo v prvi vrsti zaradi otrok, da vidijo jaslice; kot naslednji razlog so navedli tudi pripro{njo Mariji Pomagaj za zdravje Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 DR44.p65 109 Black 109 1/13/2004, 12:16 PM Lucija Mulej in sre~o v dru‘ini; prav tako pa so navedli tradicijo in ob~utek, da nekako morajo priti na ta kraj vsaj enkrat letno. V vseh treh primerih so bile zgovornej{e ‘enske. Starej{i pari (3-je pari): pred kapelico so posedali dalj ~asa, od 10-20 minut. Mo{ki in ‘enska sta v vseh primerih sedela skupaj. Okrog oltarja je {lo ve~ ‘ensk; mo{ki so namesto kle~anja raje izbirali stojo v polkro‘nem delu okrog oltarja, si ogledovali podobe svetnikov in po~akali na ‘enske, da so kle~aje pri{le okrog oltarja. Nisem zasledila, da bi mo{ki te skupine kle~ali pred oltarjem oz. ga kle~e obkro‘ili. Pogovor z njimi ni potekal tako teko~e kot v prvem primeru (dru‘ine z otroki). Mo‘je v vseh treh primerih niso bili preve~ komunikativni; ena ‘enska mi je z veseljem povedala, da ‘e vse ‘ivljenje obiskuje Marijo Pomagaj - in da je slednja njena zaupnica in prijateljica. Prosila je za zdravje, ve~ o lastnem odnosu pa ni ‘elela zaupati. Naslednja gospa, katere mo‘ je ~akal na enem od stolov, se mi je nasmehnila in rekla, da nima smisla, da spra{ujem ljudi na tem svetem kraju. Da je to, kar ljudje nosijo v srcih, zgolj njihovo. Zadnja gospa je bila starej{a, okoli sedemdeset let, in presenetljivo zgovorna. Povedala mi je, da je najva‘nej{a ljubezen in mi za‘elela veliko sre~e v ‘ivljenju. Po stiku s to skupino ljudi mi je zelo kmalu postalo jasno, da je v osebnih situacijah, kot se je izkazala opisana pred podobo Marije Pomagaj, izredno te‘ko pridobiti zaupanje ljudi ter jih pripraviti k sodelovanju. Mladi pari (3-je pari): v povpre~ju je bilo teh najmanj; dekle in fant sta sedela skupaj in se v ve~ini primerov dr‘ala za roke. Sedela sta okrog 10-20 minut in se odpravila po kolenih okrog oltarja. Povpra{ala sem tri pare, ki so mi z veseljem pomagali. Sem so pri{li pred poroko (2 para) prosit za blagoslov poti. Brezje obi{~ejo ve~krat letno. En mlad par pa je sem pri{el zaradi ob~utka, da bi bilo dobro obiskati Brezje. To je bil njun prvi obisk. Nista ateista, imata vse svete zakramente. Posamezniki (6): Ta skupina obiskovalcev se mi je zdela sprva ~uda{ka, vendar sem zelo kmalu (po osebnem stiku) ugotovila, da predstavljajo zanimiv vir informacij za preu~evanje vere v mo~ Marije Pomagaj. Kot sem ‘e omenila, ti posamezniki niso naklju~ni obiskovalci, pa~ pa kapelico obi{~ejo ve~krat tedensko. Ponavadi vstopijo skozi stranski vhod, ki je direktna vez do kapelice, cerkev pa zapustijo razli~no: skozi stranski vhod kapelice, ostale tri stranske vhode ali skozi glavni vhod. Pred podobo sedijo tudi do ene ure, ponavadi pridejo ob urah, ko je prisotnih manj ljudi - zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, tik pred sveto ma{o. Ti ljudje sestavljajo dve podskupini: - tiste, ki redno hodijo k sveti ma{i (0 nestrukturiranih intervjujev); tiste, ki hodijo pogosto v kapelico, k sveti ma{i pa zelo poredko, zlasti ob velikih praznikih (Bo‘i~ ipd.) (6 nestrukturiranih intervjujev). Za nestrukturirane pogovore prva podskupina v splo{nem ni bila navdu{ena. Poskusila sem z dvojno strategijo: kot oseba, ki je zgolj zgovorna in ki jo zanima, kaj po~nejo, kar se ni obneslo. In kot oseba, ki se predstavi kot raziskovalka, kar se je izkazalo {e manj uspe{no. Ta prva podskupina se mi je zdela nekoliko fanati~na in precej vase zaprta. Opazila sem tudi njihov odziv na moje obleke: 24. decembra je bilo pri nas kar hladno, zato sem oblekla umetno krzno in {kornje z visokimi petami, kar morda deluje neprimerno 110 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 DR44.p65 110 Black 1/13/2004, 12:16 PM Etnografska analiza romarskega simbola Marije Pomagaj na Brezjah za bo‘ji hram. To sem vzela kot dejstvo, zato sem svojo garderobo v naslednjih dneh prilagodila ljudem v cerkvi. Obla~ila so bila v splo{nem neizstopajo~a in vsakdanja. Nagovorila sem pet oseb prve podskupine, vendar niso ‘elele sodelovati. Druga podskupina se je izkazala za bolj odprto in v smislu katoli{kega verovanja za nespecifi~no. Starost teh ljudi je v povpre~ju nekje od 25 do 50 let. Opravila sem {est nestrukturiranih intervjujev s posamezniki te podskupine. V cerkev prihajajo ve~krat na teden, ponavadi takrat, ko je manj ljudi. Pravijo, da jih ta prostor v kapelici pomiri, da se la‘je poglobijo vase in da najdejo odgovore na vpra{anja. Med temi ljudmi je pogost gost znana osebnost slovenske new age scene. V splo{nem bi za to podskupino lahko rekla, da verujejo v svojega Boga, da pa se njihov pogled na vero razlikuje od klasi~nega katoli{kega. Njihovo mi{ljenje bi lahko povzela s stavkom: kar dela{, to dobi{. Skozi pogovore sem pri{la do ugotovitve, da je njihov ‘ivljenjski nazor bolj odprt in svetovljanski, da bolj sledijo ideji o iskanju lastne vere. Poudarjali so pomen vsake stvari in osebe, ki nam prekri‘a pot v ‘ivljenju ter nujnost so~utja in ljubezni. V kon~ni fazi so te njihove interpretacije sr~ika desetih bo‘jih zapovedi, vendar sem jih sama razumela bolj kot filozofijo vzhoda ali kot filozofijo, vplivano z novodobnimi gibanji. Tej moji interpretaciji bi morda lahko na{la vzrok v svojem lastnem verskem dvomu in simpatizerstvu do vzhodnja{kih “psihoanaliz”. Neka oseba mi je npr. dejala, da ni naklju~je, da sem si izbrala raziskovalno nalogo “Marija Pomagaj”. V tej skupini sta bili tudi dve osebi, ki nimata svetih zakramentov, a tudi nista ateisti~ni, kar sta izrecno povedali sami. 4.3. Dodatni pogovori in delne ugotovitve V predprazni~nih dneh sem pri~akovala precej ve~je {tevilo ljudi, ~e drugega ne, vsaj neprestani dotok ljudi. Vendar sem se v pri~akovanjih delno u{tela. Kot sem ‘e poudarila, je nekaj ljudi stalnih gostov, velika ve~ina pa jih je pri{la po naklju~ju ali pa skladno z navado. O {tevilu ljudi v predprazni~nih dneh sem govorila z lastnico bara, ki je lociran nasproti parkiri{~a blizu cerkve. Povedala je, da je ljudi vsako leto manj, prav tako za praznike. Vzrok je pripisala novemu re‘imu slovenskega metropolita Rodeta, ki je pred {estimi leti zamenjal nad{kofa [u{terja, ki je bil nedvomo bolj priljubljen. O samem {tevilu ljudi sem govorila tudi s prodajalkami na stojnicah s spominki, ki so povedale zelo podobno zgodbo kot lastnica lokala. Vsako leto je manj ljudi. Vzrok za to so prav tako pripisale Rodetu. Ta podatek se mi je zdel zanimiv, zato sem se ustavila {e v bli‘nji gostilni in povpra{ala doma~ine o brezjanski zgodbi in {tevilu obiskovalcev. Naletela sem na isti odgovor. Zmanj{ano {tevilo vernikov pripisujejo Rodetovem re‘imu. Vsi so bili enakega mnenja - preve~ se vpleta v politi~ni diskurz in s tem ljudi odbija od sebe. V ve~ kot treh primerih sem zasledila namigovanja na pedofilijo, ki naj bi bila prisotna na slovenskem obmo~ju. V predbo‘i~nem govoru je sicer Rode zagotovil, da teh primerov ni in da je stanje na Slovenskem pod nadzorom in da se ni bati za tak{ne primere. Glede na navedena dejstva sem poiskala {e en vir in sicer patra Miho, ki je na Brezjah zadol‘en za stike z javnostjo. Je menih fran~i{kanskega reda, na Brezjah pa opravlja svoje Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 DR44.p65 111 Black 111 1/13/2004, 12:16 PM Lucija Mulej delo tretje leto. Glede {tevila ljudi, ki obi{~ejo Brezje letno, mi je dal naslednje podatke: na leto podelijo 150 000 hostij, vendar je mnenja, da bi to {tevilo za realno oceno morali pomno‘iti s 6-10 krat, kajti vsi ljudje, ki obi{~ejo sveto ma{o, ne gredo nujno po hostijo. Glede Rodeta odlo~no zagovarja mnenje, da njegov nastop (7. aprila 1997) v vlogi slovenskega metropolita ne igra vloge, v smislu zmanj{anega obiska. Meni, da je obiskov skozi celo leto veliko, le-ti se pove~ajo v poletnem ~asu, zlasti na ra~un ljudi iz tujine (Italija, Hrva{ka, Avstrija, Mad‘arska, torej sosed Slovenije). Ni bil mneja, da bi bilo vsako leto manj ljudi. Ti dve nasprotujo~i mnenji sem preverila {e pri obiskovalcih cerkve, ki menijo, da {e vedno prihaja veliko ljudi. Vendar menim, da dojemanje {tevil~nosti ljudi v smislu celega leta temelji na subjektivnih vidih in ob~utkih (na primer, prodajalke in gostinski delavci lahko manj{i obisk pri njih pove‘ejo z manj{im obiskom v cerkvi, lahko pa je manj{i obisk lahko tudi posledica njihovih previsokih cen, slab{e urejenosti lokala in stojnic, nezanimive ponudbe ipd.), zatorej jih ne smem vzeti kot objektivne kazalce. Okvirni statisti~ni podatek mi je dal ‘e omenjeni pater, prav tako pa so za silo relevantni tudi podatki o romanju iz pisnih virov, ki sem jih ‘e navedla; problem s temi podatki je, da so dani z strani, ki se lahko nagiba k njiovemu precenjevanju. Splo{en vtis na tej stopnji raziskave pa se je torej nagibal v prid neupadajo~i aktualnosti «slovenskega narodnega» sveti{~a. 5. Opazovanje z udele‘bo na prazni~ne dni: bo‘i~ni ve~er in Bo‘i~ 5.1. Bo‘i~ni ve~er (24. 12. 2003) Na ta dan sem opazovala ljudi eno uro, in sicer od 23.30 do 24.30. Z opazovanjem in udele‘bo sem prepoznavala dru‘abni in verski vidik odnosa ljudi do praznika ter simbolov ~a{~enja. Dru‘abni vidik je bil razviden na stojnicah pred cerkvijo, kjer so prodajali kuhano vino in ‘gane pija~e. Veliko ljudi je konzumiralo alkohol; nekaj od teh se je pred polno~jo odlo~ilo stopiti v cerkev, precej pa jih je ostalo zunaj in so prek ozvo~enja poslu{ali sveto ma{o. Cerkev je bila polna ljudi, tako da pozni obiskovalci niso imeli mo‘nosti stopiti v notranjost in od tam spremljati ceremonijo. Pred polno~jo, ob 23.30, je bilo v cerkvi zbranih ‘e precej ljudi. Pred sveto ma{o so molili bo‘i~ne molitve. Tu, v notranjosti cerkve, sem opa‘ala ve~jo kontemplacijo in bolj kulturno obna{anje kot pri ljudeh, ki so komunicirali zunaj, ob stojnicah. V ~asu ma{e sem se pred cerkvijo zapletla v pogovor s {estimi ljudmi. (notranjost cerkve je bila polna, tako da nisem mogla opazovati dogajanja in obna{anja ljudi).Ti so povedali, da k polno~nici prihajajo redno, vendar ne vsako leto na Brezje. Hodijo zlasti zaradi tradicije in dru‘enja z doma~ini in poznanimi ljudmi. Pater Miha in lastnica lokala sta mi povedala, da k polno~nici pridejo zlati doma~ini, torej prebivalci Brezij in okoli{kih vasi. Potrebno je omeniti {tiri cerkve v bli‘ini, in sicer v Radovljici, Kranju, Lescah in na Bledu, po katerih se ljudje nekako enakomerno porazdelijo, vendar {e vedno velika ve~ina obi{~e Brezje. 112 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 DR44.p65 112 Black 1/13/2004, 12:16 PM Etnografska analiza romarskega simbola Marije Pomagaj na Brezjah 5.2. Bo‘i~ (25. 12. 2003) Na ta dan sem se udele‘ila ma{e, in sicer ob desetih zjutraj. Cerkev je bila polna ljudi, prav tako pa sem ~utila prazni~no vzdu{je. Po kon~ani pridigi je bila po prizivu duhovnika izvedena lepa gesta: ljudje so si medsebojno podajali roke in si za‘eleli miru in ljubezni. ^utila sem atmosfero prijateljstva in upanja v bolj{i jutri. Teh subjektivnih ocen na ta dan nisem uspela preveriti s pogovori. Eden od razlog je dejstvo velikega kr{~anskga praznika, drugi pa (domnevno) druga~no obna{anje ljudi. Niti pomislila nisem, da bi jih pri~akala pred cerkvijo z vpra{anji, ali da bi se kako druga~e namerno zapletla v pogovor. V zraku sem ~utila spo{tovanje. Vsekakor je to ob~utenje lahko ostanek moje zgodnje socializacije, vendar ga nisem uspela odstraniti. 5.3. Delne ugotovitve Ta dva prazni~na dneva sta pokazala specifi~nost v svoji strukturi in vedenju ljudi, v primerjavi s prej{njimi dnevi (okra{ena cerkev, posebne molitve in daritve ob Jezusovem rojstvu). V kolektivni zavesti (obiskovalcev) je simbolni pomen praznika o~itno mo~no vpet, kar je bilo mo~ prepoznati ne samo iz dejanskega vedenja obiskovalcev, pa~ pa tudi iz paralingvisti~nega vidika uporabljenega jezika in prevladujo~ih na~inov komu-nikacije. 6. Opazovanje z udele‘bo v kontrolnih dneh (6. in 7. januar 2003) ^as raziskovanja je potekal sedem dni, s prazni~nimi in neprazni~nimi dnevi. Za to sem se odlo~ila zaradi specifi~ne narave (katoli{kih) praznikov, vendar, kot sem ugotovila z raziskavo, ta specifi~nost velja le do neke mere. Bo‘i~ sem sicer izvzela in pri~akovala posebnosti v smislu religioznega ~a{~enja, kar pa zaradi nemo‘nosti pogovorov nisem uspela dejansko preveriti. Kontrolna dneva, 6.in 7. januar 2003, sem nato izbrala zato, da bi “potrdila” specifi~nost praznikov. Te dni pa sem ugotovila manj{e {tevilo naklju~nih obiskovalcev in tistih, ki pridejo na Brezje le ob praznikih, torej v prazni~nem tednu, okoli novega leta in bo‘i~a. Vsekakor pa se obisk tistih ljudi, ki sem jih prej ozna~ila kot posameznike, v kontrolnem ~asu ni (bistveno) zmanj{al. Prav tako sem opazila ve~ starej{ih parov kot mladih ljudi. Vzrok teh razlik bi pripisala slu‘benim dol‘nostim mladih ter njihovi druga~ni osebni interpretaciji katoli{ke vere. Na tem mestu mislim na povezavo verskih ob~utij z new age praksami ter na ‘e ve~krat potrjene zveze faktorjev verovanja (s statisti~nimi podatki), ki ka‘ejo, da v povpre~ju mladi bolj verjamejo vra‘evernim praksam kot pa izro~ilu katoli{ke cerkve. Te domneve nisem ponovno preverjala osebno, zato jo navajam le kot eno mo‘nih razlag, statisti~na podlaga je podana v raziskavi Smrke Marjana (1996). 7. Ugotovitve etnografskega prou~evanja, komentar Naj uredim pridobljene ugotovitve svojega etnografskega raziskovanja v nekaj to~k: 1. Brezje je kot religiozno katoli{ko sveti{~e {e vedno aktualno, zlasti kapelica Marije Pomagaj, kjer pridejo do izraza znaki ~a{~enja. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 DR44.p65 113 Black 113 1/13/2004, 12:16 PM Lucija Mulej 2. [tevilo obiskovalcev ter romarjev ob praznikih nekoliko zaniha navzgor, ko se obi~ajnim obiskovalcem (doma~ini, starej{i) priklju~ijo {e mladi (pari) ter naklju~ni obiskovalci iz {ir{e okolice in sosednjih dr‘av. Glavnina obiska je v ~asu poletne sezone, ko se doma~inom priklju~ijo tujci. 3. Dru‘abni in verski vidik katoli{kih praznikov imata vsak svojo lokacijo in simboliko: dru‘abni vidik, ki prihaja bolj do izraza zunaj cerkve, se povezuje predvsem z alkoholom (stojnice, gostilne), verski pa poleg ve~je okrasitve verskega objekta predvsem z razli~no mo~no izra‘enim ~a{~enjem verskih simbolov pri obiskovalcih, s poudarjeno versko kontemplacijo, s poudarjenimi ob~utji spo{tovanja in prijateljstva med ljudmi ter z ob~utji upanja na bolj{i jutri. 4. Starej{i del obiskovalcev v cerkvi i{~e tudi uteho zaradi vojnih ‘rtev in minulega politi~nega razdvajanja (pripro{nje za padle v vojnah). 5. Cerkveno vodstvo sodi, da je socializem cerkev potisnil v podrejeni polo‘aj. 6. Precej ljudi pa razmi{lja o tem, ali ni aktualna cerkev preve~ politizirana. 7. Nosilci spremljajo~e gostinske in turisti~ne ponudbe okrog verskega sveti{~a se prito‘ujejo, da je obiskovalcev (pri njih) iz leta v leto manj, razloge pa v glavnem pripisujejo drugim ljudem in okoli{~inam, najbolj preve~ spolitizirani cerkvi. 8. Obiskovalce lahko lo~imo - glede na zunanje vedenjske znake verskega ~a{~enja in glede na opravljene razgovore - v {tiri razli~ne skupine: star{e z otroki, mlade pare, starej{e pare, posameznike (dve podskupini). 9. Glede na stopnjo zamaknjenosti v ~a{~enju Marije Pomagaj, na na~in vstopanja in izstopanja v kapelico, na ~as zadr‘evanja v njej in glede na opravljene razgovore z obiskovalci je mo~ ugotoviti naslednje: - najve~ ~a{~enja je najti pri tistih posameznih obiskovalcih, ki prihajajo ve~krat tedensko in kle~ijo pred podobo Marije Pomagaj; - sledijo jim starej{i pari, pri katerih so zlasti ‘enske nagnjene k ve~jemu vidnemu ~a{~enju (kle~ijo); - manj ~a{~enja je pri mladih parih, ki v verskih simbolih i{~ejo predvsem podporo pri dajanju lastnih zaobljub glede prihodnjega skupnega ‘ivljenja; - {e manj ~a{~enja je vidnega pri dru‘inah z otroki, ki prete‘no kratkotrajni obisk kapelice izrabijo za prenos religiozne tradicije na potomce; - najve~ iskalnega verskega dvoma bi lahko pripisali posameznim obiskovalcem, pri katerih je mo~ razbrati tudi spogledovanje z new age gibanji (obleka, razgovori). 10. Tisti obiskovalci, ki ka‘ejo ve~ja znamenja ~a{~enja, so o tem pripravljeni manj govoriti in svoja verska ob~utja ohranjajo zase in za svoj krog. Nasprotno so tisti, ki ka‘ejo manj znakov ~a{~enja, bolj pripravljeni na naklju~ni razgovor. 11. Med obiskovalci nisem zasledila invalidov ali fizi~no prizadetih oseb. ^e povzamem, bi lahko rekla, da je narodno sveti{~e Brezje pogosto obiskovano. Nekaj ve~ ljudi sicer prihaja med prazniki, vendar se mi ta podatek ne zdi specifi~en. Pri~akovala sem namre~ precej ve~je razlikovanje v {tevilu ljudi med prazniki in obi~ajnimi dnevi, vendar se ta moja ocena ni popolnoma uresni~ila. To so mi na eni strani potrdili informatorji, lastnica lokala in doma~ini, ki situacijo opazujejo vsak dan, upo{tevaje ‘e prej omenjeno relativizacijo njihovih opa‘anj. 114 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 DR44.p65 114 Black 1/13/2004, 12:16 PM Etnografska analiza romarskega simbola Marije Pomagaj na Brezjah Gospoda Rodeta sem v poro~ilo o etnografski raziskavi vklju~ila zaradi naslednjega vzroka: pribli‘no tri leta nazaj je bila v Sloveniji vro~a polemika o pristojnosti Cerkve z vidika dr‘ave in dr‘avljanov. Rodetu so o~itali pretirano vme{avanje v politi~no ‘ivljenje, kar so mi potrdili doma~ini in ljudje, s katerimi sem govorila. Pater Miha je to zanikal, kajti mnenja je, da mora Rode kot cerkveni glavar vernikom kazati pot, in to ne samo o ‘ivljenjskih in duhovnih vpra{anjih, pa~ pa tudi o dol‘nostih vernika do dr‘ave. Osebno meni, da je spolitiziranost le delna resnica. Po patrovih besedah se v navajanju kritik Cerkve ne sme zanemariti tudi ve~desetletne socialisti~ne dedi{~ine naroda in nedavne osamosvojitve. Gre za tim. «~rna leta» (1945-1990), ki so po mnenju ideologov RKC pomenila obdobje teme, kjer se je vernike tretiralo kot brezpravne tretjerazredne dr‘avljane (Smrke 1996). Nekaj besed {e o metodi in zanesljivosti pridobljenih spoznanj. Zavedam se, da sem fenomen Brezij kot sveti{~a in mesta ~a{~enja raziskala zgolj obrobno. Ostalo je {e veliko odprtih vpra{anj, za katera bi potrebovala {e veliko ~asa in morebiti posebne priprave. Z opazovanjem z udele‘bo in predvsem z nestrukturiranimi intervjuji sem ‘elela pokriti razli~na mnenja in skupine ljudi, da bi s tem pri{la do razli~nih pozicij in pogledov na religijski fenomen in na njegovo centralno podobo - Marijo Pomagaj. Kot sem ‘e sproti na{tela, so bili moji glavni terenski informatorji - ljudje, ki so obiskali cerkev in bili znotraj nje (24 ljudi), doma~ini v lokalu in gostilni, lastnica lokala, pater Miha, zaposleni na stojnicah. Menim, da sem kljub «mehkemu» raziskovalnemu pristopu vseeno pokrila prete`en del karakteristik ljudi, ki se vsak dan sre~ujejo z odnosom do Brezij kot «narodnega» sveti{~a. Na sam izbor oseb je vplival moj “osebni faktor”; z druga~nim izborom oseb bi morda pri{la do druga~nih interpretacij. Vendar sem to mo`nost sku{ala izklju~iti, zmanj{ati, z naklju~nim {tevilom ljudi (24), s katerimi sem se zapletala v pogovore. Glede na to, da pri etnografski metodi vnaprej ni povsem jasno, na kak{en na~in se izbira ljudi, povabljene k pogovoru, in kaj vsaka dodatna oseba, s katero se opravi razgovor, prinese novega ali istega k prej{njim spoznanjem, bi morale nadaljnje raziskave potrditi ali ovre~i stabilnost ugotovitev, ki sem jih podala zgoraj. Lahko pa sem ugotovila, je slovensko narodno sveti{~eBrezje obiskovano in predstavlja v dojemanju obiskovalcev nekaj posebnega. Kot ka‘e, obiskovalci verujejo v mo~ Marije Pomagaj, kar sem preverila z opazovanjem vedenja ljudi - z misti~no naravo njihovega odnosa do polkvadratnega prostora okoli osrednje podobe ~a{~enja (knjigi pro{enj in zahval, slike ljudi, zataknjene za slike svetnikov, odrezane kite deklet, posve~ene Mariji). In {e to: zanimiv je izbor Marije Pomagaj na Brezjah - matere z novorojencem. V Sloveniji je Kristus npr. najve~krat upodobljen kot trpe~i na kri‘u. V tem smislu je zanimiva podobnost z Brazilijo, kjer je npr. Corcovado upodobljen kot Odre{enik (reedemor). Vsi ti simboli zagotovo niso naklju~ni. Vsekakor bi za nadaljnje raziskovanje teh paralel potrebovala veliko ve~ ~asa, primerjalnega znanja in prav tako terenskih izku{enj. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 DR44.p65 115 Black 115 1/13/2004, 12:16 PM Lucija Mulej 8. Epilog Zavedam se subjektivnega momenta, ki ga nujno vnese vsak posameznik v opazovanje, navkljub vsem “varnostnim” ukrepom, ki naj bi zagotovili ~imve~jo objektivnost rezultatov. To je vsekakor ‘e dognana distinkcija med emskim in etskim pristopom, kjer gledi{~i nista nikdar komplementarni, pa~ pa izklju~ujo~i, kar seveda pomeni apriorno nepopolno prevajanje situacije od objekta k subjektu, se pravi od kulture h kulturi (glej [terk 1998). @e sam izbor predmeta raziskovanja, v mojem primeru Brezij ter kapelice Marije Pomagaj, vsekakor vpliva na potek raziskovanja. Prepoznanje, da se je potrebno pri etnografskem opazovanju ~imbolj otresti subjektivnih momentov, je {ele osnovno izhodi{~e za ve~jo objektivnost opazovanja in interpretiranja stvarnosti. Od tu dalje je za pove~evanje lastne objektivnosti odprtih ve~ poti. Ena od takih poti je poglobljen {tudij razli~nih na~inov, kako se sistemati~no otresti lastnih vrednot, stereotipov in predsodkov, ki so pogojeni z lastno kulturo in njenimi dru‘beno pogojenimi ter ideolo{ko nastrojenimi interpretacijami. Skratka, analizirati je potrebno z razdalje tisto, kar nam je v resnici najbli‘je in je v bistvu ‘eljeni predmet opazovanja: lastno kulturo, njene simbole in dru‘bene mehanizme raznih kulturnih reprezentacij (Rotar 2003). Ta pot, ki ‘eli proizvesti vsaj minimalno «razdaljo» do lastne kulture, nikakor ni lahka. Predvsem zato ne, ker je zlasti odpravljanje lastnih vrednot, najve~krat lokalnih stereotipov in predsodkov, velikokrat bole~e in ne le radovedno prizadevanje, kajti pridobljeno ve~jo objektivnost pogosto spremlja sicer ve~je znanje raziskovalca na eni strani, a tudi delna izguba tistih poprej prijateljskih in naklonjenih vezi do ljudi, ki se s spremembami raziskoval~evih pogledov na kulturne vrednote z raziskovalcem ne strinjajo (ve~). Vendar pa ravno z “vdori” ve~jega {tevila raziskovalcev nek fenomen primemo “za roge” - razli~ne interpretacije in nezavedne sheme skozi mno‘ico razli~nih opa‘anj izgubljajo kopreno nevidnosti in s tem postopoma postajajo o~itne zlasti tistim, ki si prizadevajo za (ve~jo) objektivnost njihovega uzretja. Religija je starodavni del kultur in ima kot taka vedno najve~ mo‘nosti, da njeni simbolni objekti postanejo del ~a{~enja. V odprtih dru‘bah postaja ‘e zaradi pove~anih medkulturnih stikov tak{no kulturno opredeljeno ~a{~enje manj obvezno in precej individualizirano, kar se najbolj pozna pri mladih, ki danes precej potujejo in si sami oblikujejo svoja mnenja. Etnografska analiza, podana v tem ~lanku, je, zanimivo, pokazala, da samo ~a{~enje Marije na Brezjah ni enovito, ampak diferencirano, zlasti med mlaj{imi, kar pomeni, da so motivacije in predstave o obiskovalcev in ~astilcev tega sveti{~a o njegovem pomenu (zanje) dokaj razli~ne. Kot sem ‘e zapisala, se je hipoteza o aktualnosti Brezij kot narodnega sveti{~a potrdila. Zasledila pa sem lahko, iz opazovanja verskih obredov in njihovih obiskovalcev ter iz pogovorov z njimi, tudi zelo osebne interpretacije bo‘anskega in verskega (katoli{kega verovanja), torej tipi~no lastnost postmoderne. Slednja ne pomeni nujno sekulariziranih identitet, pa~ pa identitet, ki si vero interpretirajo na sebi lastne na~ine, ~eprav v glavnem verjetno {e vedno v {ir{em okviru danih in sprejemljivih dru‘beno-verskih smernic. 116 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 DR44.p65 116 Black 1/13/2004, 12:16 PM Etnografska analiza romarskega simbola Marije Pomagaj na Brezjah Literatura Brezjanski zbornik 2000. Ljubljana: Dru‘ina. Burawoy, Michael (2003): Revisits: An Outline of a Theory of Reflexive Etnography, American Sociological Review, Vol. 68, No. 5, str. 645 - 679. Drago{, Sre~o (1996): “Strategije katoli{ke cerkve na Slovenskem”. Dru`boslovne razprave, {t. 21, str. 27-41. Drago{ Sre~o (1998): Katolicizem na Slovenskem. Ljubljana: Krtina. Godina, Vesna V. (1998): Izbrana poglavja iz zgodovine antropolo{kih teorij, (Knji‘na zbirka Teorija in praksa). Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, Ker{evan, Marko (1996): “Cerkev v postsocializmu”. Dru`boslovne razprave, {t. 21, str. 43-55. Kramberger, Taja (2003): “Filologija in nacija. Debata o izvorih Slovanov med mitom in znanstvenostjo & Marijin kult v habsbur{kem prostoru v 17.stoletju”. Monitor ISH, vol.V/ no. 1-2, 2003. Petri~, France (2000): Du{a, le pojdi z menoj , 1-5. Ljubljana: Dru‘ina. Rotar, Drago B. (2003): Kultura, reprezentacije kulture in realizacija realnega - kulturna politika in dru‘bena realnost. Zbornik povzetkov Slovenskega sociolo{kega sre~anja 2003, “Dru‘bena gibanja in civilna dru‘ba danes”, Portoro‘, 9. do 11. oktober, 2003, str. 14-15. Ljubljana: Slovensko sociolo{ko dru{tvo. Smrke, Marjan (1996): “Janez Pavel II v de`eli Maru~inih kristalov”. Dru`boslovne razprave, 21, 1996, str. 68-79. [terk Karmen (1998): O te‘avah z mano. Ljubljana: Scripta. Naslov avtorice: Lucija Mulej, mlada raziskovalka Fakulteta za dru‘bene vede, Univerza v Ljubljani Kardeljeva pl. 5, 1000 Ljubljana email: lucijamulej@hotmail.com Rokopis ~lanka prejet novembra 2003, kon~na verzija, potrjena za objavo, pa decembra 2003. Po mnenju uredni{tva je ~lanek uvr{~en v kategorijo izvirni znanstveni ~lanek s kvalitativno argumentacijo. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 DR44.p65 117 Black 117 1/13/2004, 12:16 PM ????????? 118 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 118 Black 1/13/2004, 12:16 PM Gregor Petri~ UDK 174:004.738.5 Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest POVZETEK: ^lanek izhaja iz predpostavke, da ideja hiperteksta kot ideja specifi~nega na~ina organizacije informacij v nelinearnem, decentraliziranem sistemu medsebojno povezanih besedilnih delov, na osnovi katere se je razvila tehnologija svetovnega spleta, implicira plemenite dru‘bene spremembe v smeri spreminjanja procesov zaznave in mi{ljenja, demokratizacije dru‘be, spodbujanja medsebojnega sodelovanja in nenazadnje u~inkovitej{e racionalizacije ~love{kega znanja. Ob predpostavljenih dru‘beno koristnih potencialih hiperteksta ~lanek izpostavi vpra{anje, v kolik{ni meri se lahko hipertekst sploh ohrani v svetovnem spletu. V zvezi s tem se osredoto~a na specifi~ni, a izjemno pomemben dejavnik – avtorje spletnih mest. Narava tehnologije svetovnega spleta je neposredno odvisna od njenih sestavnih delov, spletnih mest, o njihovi vsebini pa odlo~ajo avtorji, ki so v svojem delovanju v veliki meri neomejeni. Svetovni splet lahko odseva ideje hiperteksta le, ~e avtorji sledijo dolo~enim pravilom, ki jih definiramo v okviru t.i. etike hiperteksta. Ponujen je teoretski vpogled v mehanizem dru‘bene konstrukcije delovanja, ki izpolnjuje etiko hiperteksta, preko metodolo{kih korakov - konceptualizacije in operacionalizacije - pa tudi iz~rpen empiri~ni vpogled. V metodolo{kem okviru je ponujen pojasnjevalni teoretski model hipertekstovnega delovanja kot delovanja, ki sledi etiki hiperteksta. V njem nastopajo pojmi hipertekstovnost delovanja, zaznava norme hipertekstovnega delovanja, zaznava ekspertne legitimizacije, prepri~anje o pozitivni vlogi hiperteksta in anonimnost delovanja. Na osnovi definicij pojmov so bili izoblikovani indikatorji, podatki pa so bili zbrani s pomo~jo spletne ankete od aprila do junija, 2002. Po uporabi kompleksnega postopka za nabiranje anketirancev je bilo za empiri~ne analize ustreznih pribli‘no 1000 enot oziroma individualnih (slovenskih) avtorjev spletnih mest. Na teh podatkih je bil s programom LISREL preverjen pojasnjevalni model hipertekstovnega delovanja, ki se izka‘e za veljavnega. ^eprav je etika hiperteksta zgolj latentno prisotna, pa ima dobro dru‘beno osnovo, saj ljudje v relativno veliki meri delujejo v skladu z njo. Posamezniki sicer uporabljajo svoja spletna mesta za zadovoljevanje lastnih potreb, a presenetljivo ka‘ejo veliko posluha za ohranjanje hiperteksta v svetovnem spletu. KLJU^NE BESEDE: hipertekst, svetovni splet, etika hiperteksta, avtorji spletnih mest, normativno delovanje, spletna anketa, linearni strukturni model 1. Uvod Tehnologija svetovnega spleta je v izjemno kratkem ~asu posegla na {tevila dru‘bena podro~ja, pri ~emer skorajda ni sporno, da - v dinami~nem procesu vzajemnega prilagajanja in vplivanja v odnosu do dru‘be - spro‘a {tevilne negativne in pozitivne Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 119 Black 119 1/13/2004, 12:16 PM Gregor Petri~ u~inke. Kljub prisotnosti opozoril, da bo nova tehnologija le {e poglabljala dru‘bene probleme, med drugim spro‘ala odtujenost (Kraut et al. 1998), dodatno pasivizirala posameznika na potro{nika (Mosco 2000; Touraine 1995), razkrajala dru‘bene osnove sebstva (Giddens 1991; Kolko in Reid 1998), pa se zdi, da so v okviru {tudij interneta in svetovnega spleta prisotne prete‘no optimisti~ne vizije. ^e se omejimo na u~inke na nivoju posameznika, prednja~ijo razprave o novih mo‘nosti politi~ne participacije (Oblak 2001), emancipacije (Baym 1998; Turkle 1995) in sodelovanja (Kollock 1999). Te mo‘nosti izvirajo predvsem iz specifi~ne narave ra~unalni{ko posredovanega komuniciranja in univerzalne dostopnosti informacij. V zanemarljivi meri pa se razprave o pozitivnih u~inkih nove tehnologije osredoto~ijo na u~inke lastnosti, ki je po mnenju {tevilnih avtorjev (Berners-Lee 1999; Bolter 2000; Kirschenbaum 2000; Nelson 1965/1999; Shields 2000) klju~na zna~ilnost svetovnega spleta – hiperteksta. Tehnologija svetovnega spleta izvira iz ideje hiperteksta, ki ozna~uje specifi~en na~in urejenosti informacij v nelinearnem, decentraliziranem sistemu medsebojno povezanih besedilnih delov (Nelson 1965/1999; Landow 1997). Hipertekst naj bi, tako dokazujejo avtorji s {tevilnih razli~nih raziskovalnih podro~ij, omogo~al temeljito dru‘beno spremembo, ki jo nekateri (npr. Deibert 1997; Nelson 1990) primerjajo celo z izumom pisave ali tiska. V nadaljevanju bo natan~neje predstavljena ideja hiperteksta, skupaj z anticipiranimi dru‘benimi u~inki, vendar bo ta razprava omejena, ker se nahaja osrednji namen prispevka drugje. Ob predpostavljeni dru‘beni koristnosti hiperteksta, je klju~no vpra{anje, v kolik{ni meri se lahko hipertekst v svetovnem spletu sploh lahko ohranja. Osredoto~il se bom na specifi~ni, a bistveni dejavnik v tem procesu – tvorce spletnih mest1 . Dejstvo je, da svetovni splet v kon~ni instanci ni ni~ drugega kot sklop posami~nih spletnih mest. Ob odsotnosti kontrolnih mehanizmov je hipertekstovna narava svetovnega spleta odvisna predvsem od tega, v kolik{ni meri delujejo tvorci v skladu s t.i. “etiko hiperteksta”. V prispevku se zato osredoto~am na nivo individualnega delovanja, na teoreti~no in empiri~no razse`nost vpra{anja, v kolik{ni meri in zakaj nekateri avtorji vzpostavljajo s svojih spletnih mest, na katerih ponujajo svoja znanja, ideje in mnenja, logi~ne in asociativne2 povezave na druga spletna mesta. Povezava med besedilnimi deli je namre~ klju~ni element hiperteksta (Landow 1997) in dokler obstajajo povezave med spletnimi mesti, lahko govorimo o svetovnem spletu kot hipertekstu. Ko postanejo spletna mesta podobna televizijskim programom ali nakupovalnim sredi{~em (Mosco 2000), svetovni splet izgubi svojo enkratno zna~ilnost. 2. Hipertekst 2.1 Nastanek ideje hiperteksta Ideja hiperteksta je prvi~ dokumentirana konec druge svetovne vojne, ko Bush (1945) ponudi shemo elektro-opti~nega stroja, ki bi omogo~al specifi~en na~in organizacije informacij, v katerem bi bili posami~ni mikrofilmi med seboj povezani. Tovrstni informacijski sistem bi ustrezal na~inu delovanja ~love{kih misli in s tem omogo~al hitrej{i in 120 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 120 Black 1/13/2004, 12:16 PM Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest u~inkovitej{i dostop do informacij v primerjavi s klasi~nimi hierarhi~nimi sistemi (Bush 1945). Bush je s svojimi idejami neposredno vplival na Nelsona, ra~unalni{kega programerja, ki je leta 1962 prvi uporabil pojem hiperteksta za oznako literarnega orodja, ki na osnovi sistema povezav in vzvratnih povezav med besedilnimi deli omogo~a nezaporeden na~in zapisa misli (Bardini 1997). Nelson je zasnoval futuristi~ni projekt Xanadu, v katerem bi bilo vso ~love{ko znanje zapisano v hipertekstu, vendar mu projekta ni uspelo realizirati (Berners-Lee 1999; Nelson 1965/1999). V {estdesetih se je z idejo hiperteksta ukvarjal tudi Engelbart, ki je zasnoval in realiziral projekt NLS (oN-Line System), prvi ra~unalni{ki sistem, ki je odseval ideje hiperteksta (Bardini 2000). Kasneje, predvsem v 80-ih, je nastalo nekaj samostojnih hipertekstovnih informacijskih sistemov kot vrste elektronskih dokumentov, v katerih so informacije shranjene v obliki besedilnih delov in povezav med njimi (Gygi 1990; Kirschenbaum 2000; Landow 1997). Z nastankom in izjemnim razvojem svetovnega spleta, ki je temeljil na ideji hiperteksta, pa se je bistveno pove~alo tudi zanimanje za hipertekst. 2.2 Dru‘bene implikacije hiperteksta Klju~ne zna~ilnosti hiperteksta v primerjavi s klasi~nimi hierarhi~nimi informa-cijskimi sistemi so a) decentraliziranost kot odsotnost sredi{~ne osi organizacije bese-dilnih delov, kjer nobeden element ne more u‘ivati sredi{~nega polo‘aja (Landow 1997), b) nelinearnost, ki ozna~uje {tevil~nost poti med besedilnimi deli, ki jim uporabnik sledi na svojevrsten na~in; celoten dokument ima {tevilne vhodne in izhodne to~ke in c) ve~glasna dinami~nost (Landow 1997) kot mo‘nost sodelovanja {tevilnih avtorjev, ki z dodajanjem svojih besedil nenehno spreminjajo naravo celotnega dokumenta. Vendar pa hipertekst kljub temu, da je v strogem pomenu besede zgolj na~in upravljanja info-rmacij, pogosto spro‘a predvidevanja glede dolgoro~nih dru‘benih u~inkov, tako znotraj podro~ja informacijskih sistemov, kakor tudi znotraj {tevilnih drugih raziskovalnih podro~ij. Predvsem s {iritvijo svetovnega spleta so se z u~inki hiperteksta za~eli ukvarjati tudi raziskovalci iz razli~nih disciplinarnih podro~ij (npr. Bolter 2000; Deibert 1997; Kirschenbaum 2000; Landow 1997; Ryan 1999). Med u~inki, ki jih ti avtorji izpostavljajo, prednja~ijo naslednji: a) Spreminjanje procesov zaznave in mi{ljenja: Besedila v hipertekstu so organizirana na asociativni na~in, ki zrcali naravno strukturo jezika in je blizu delovanju ~love{kih mo‘ganov (Landow 1997; Nelson 1990). Hipertekst je bolje kakor tradicionalne tehnike pisanja prilagojen spontanemu miselnemu toku, ker omogo~a rast idej v fraktalnih vzorcih, omogo~a {tevilne asociacije, preskoke med idejami, pri ~emer uporabniku ni potrebno zadu{iti svojih izbruhov inspiracije in jih ukloniti neki splo{no sprejeti argumentativni ali narativni liniji (Ryan 2000). Medtem ko poststrukturalisti govorijo o medbesedilnosti kot latentni pojmovni ume{~enosti nekega besedila v kompleksna omre‘ja kulturnih reprezentacij (Allen 2000), pa hipertekst dejansko manifestira medbesedilnost na na~in fizi~ne in logi~ne ume{~enost besedila v omre‘je sorodnih besedil. S tem hipertekst po eni strani omogo~a u~inkovito hranjenje ~love{kega znanja, po drugi strani pa s {tevilnimi povezavami uporabniku omogo~a Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 121 Black 121 1/13/2004, 12:16 PM Gregor Petri~ odkrivanje inovativnih povezav med pojmi. Nekateri avtorji (npr. Deibert 1997; Jones in Spiro 1995) menijo, da hipertekst tako dviguje nivo abstraktnega mi{ljenja, razbija navajene na~ine razumevanja, pove~uje ~love{ko ustvarjalnost, {e posebej pa je u~inkovit v u~nem procesu, ker spodbuja sinteti~no mi{ljenje. Hipertekst spodbuja razmi{ljanje s tem, ko proces branja ni ve~ le potro{nikovo be‘no sre~anje z izoliranim besedilom, v katerem konzumira pomen, ki si ga je zamislil avtor, temve~ se pomen besedila oblikuje dinami~no tudi na strani posameznika, ki izku{a besedilo nekega avtorja v {ir{em kontekstu sorodnih besedil. b) Demokratizacija: Uporabnik izbira lastno pot branja besedila in je osvobojen od vnaprej dolo~enih pomenov, ideologij in avtoritet (Landow 1997; Ryan 2000). Izku{nja branja ni ve~ omejena na modernisti~ne pojme sredi{~a, robov, hierarhije, avtoritete. Bralec prostovoljno izbira poti branja skozi besedilne dele, na vsakem koraku se odlo~i glede {tevilnih mo‘nih poti branja. S tem, ko hipertekstovni sistem omogo~a bralcu, da sam izbere svoj center raziskovanja ali izku{nje (Mitra in Cohen 1999), se spro‘a “demokratizacija diskurzivnega izkustva, kjer noben tekst ne more biti bolj centralen od drugega” (Landow 1997:37). Bral~eva izbira besedilnih delov je rezultat njegovih odlo~itev, enkratni produkt, in pomen, ki izvira iz te izku{nje, je v veliki meri neodvisen od avtorja (Landow 1997). [e ve~, ker se v elektronskem povezovanju celotno besedilo nekega avtorja razpr{i med besedila drugih avtorjev, individualni deli izgubijo svojo fizi~no in intelektualno lo~itev od drugih (Landow 1997), s tem pa je omogo~ena osvoboditev od ideologij. Zaradi povezanosti razli~nih informacij je omogo~eno preseganje meja posami~nih besedil, ‘anrov in disciplin (Landow 1997). Tabbi (2000) ugotavlja, da tehnologija tiska tega sicer ne prepre~uje, vendar pa tudi ne spodbuja na na~in kot to omogo~a hipertekst. c) Spodbujanje medsebojnega sodelovanja: Ve~glasna dinami~nost pomeni, da je vsakemu uporabniku omogo~eno, da postane avtor svojega besedila in ga logi~no smiselno ali na povezavi asociacij umesti v prostor besedil drugih avtorjev. Avtor se nana{a na besedila drugih avtorjev, objavlja svoje ideje, komentarje, ocene, povezave in kakr{nekoli druge vrste besedila. Pri tem se lahko oblikuje kooperativni odnos med udele‘enci, ne glede na njihove dru‘bene vloge in polo‘aje (Nelson 1990). Zaradi medsebojne povezanosti tekstov in spremenjene vloge bralca hipertekst spodbuja skupno delovanje glede neke tematike (Engelbart, v Bardini 2000:39) Avtor tvori besedilo in smiselne povezave na druga besedila v omre‘ju hiperteksta, s tem pa avtomati~no sodeluje na temah, ki jih ti dokumenti izpostavljajo. 2.3 Hipertekst in svetovni splet Tim Berners-Lee je zasnoval tehnologijo svetovnega spleta na osnovi idej hiperteksta, pri ~emer je ‘elel ustvariti neke vrste globalni hipertekst - od ra~unalni{ke platforme neodvisen ve~uporabni{ki sistem globalnega dosega, v katerega naj bi uporabniki uvr{~ali svoja besedila in povezave (Berners-Lee 1990, 1996, 1999). Natan~neje naj bi bil svetovni splet “globalno omre`je dokumentov, med katerimi obstajajo povezave, na podoben na~in kot obstajajo reference v ~lankih [...] V informacijskem sistemu, ki bi vseboval vozli{~a in 122 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 122 Black 1/13/2004, 12:16 PM Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest povezave, lahko vozli{~a pomenijo ljudi, programske module, skupine, projekte, pojme, dokumente in strojne objekte, medtem ko lahko povezave pomenijo odvisnost, pripadnost celoti, nana{anje, uporabo in primerjavo” (Berners-Lee 1990:6). Kakor pa nas opozarja sociologija tehnologije (npr. Westrum 1991; Bijker et al. 1987), se funkcija, ki jo nekemu naboru tehnik pripi{ejo njeni tvorci, avtomati~no ne realizira, ko tehnologija vstopi v dru‘bo. V zasnovi svetovnega spleta prisotna ideja o globalnem skladi{~u ~love{kega znanja, ki bi na osnovi specifi~ne organiziranosti prinesel pomembne dru‘bene spremembe, {e ne pomeni, da bo svetovni splet v dru‘bi dejansko to vlogo tudi odigral. Kakor vsaka tehnologija v dru‘bi je tudi svetovni splet pod vplivom {tevilnih dru‘benih akterjev pridobil razli~ne funkcije, ki bolj ali manj odstopajo od izvorne ideje. Svetovni splet je v zelo kratkem ~asu posegel na {tevilna podro~ja ~love{kega ‘ivljenja, s tem pa se je pove~alo {tevilo dru‘benih akterjev, ki povratno vplivajo na naravo tehnologije. [e posebej dru‘beni akterji, ki razpolagajo s politi~no in ekonomsko mo~jo, privzamejo tehnologijo na na~in, ki jim najbolj ustreza (Bijker et al. 1987). Svetovni splet je v odnosu do izvorne ideje hiperteksta po eni strani dopolnjujo~, po drugi strani pa obstajajo {tevilna opozorila, da hipertekst izginja iz svetovnega spleta. Globalnost svetovnega spleta je specifi~na zna~ilnost, ki vna{a v hipertekst novo razse‘nost, ki poprej ni bila mogo~a, saj so bili hiperteksti relativno izolirani informacijski sistemi, ki so se distribuirali prek disket ali CD-ROM-ov. Svetovni splet na ta na~in postaja skladi{~e medsebojno povezanih informacij s celega sveta, resni~no globalni dokument vseh dokumentov, ki zaradi svoje urejenosti in na~ina vklju~evanja novega znanja omogo~a racionalizacijo ~love{kega znanja. Vsak uporabnik ima mo‘nost, da na obstoje~a besedila poda svoj komentar, doda svoje ideje in znanje, skupaj s povezavami ter jih objavi v obliki svojega spletnega mesta. Vse tovrstne dejavnosti so relativno trajno zapisane in omogo~ajo drugim uporabnikom, da gradijo na ‘e obstoje~ih znanjih in idejah ter povezavah med njimi. Kot ‘e re~eno, pa so obeti razvoja svetovnega spleta tudi bolj ~rnogledi, predvsem ob naslonitvi na procese komercializacije, ki reducirajo hipertekst na izolirana spletna mesta, uporabnike pa na pasivne potro{nike. Nekateri avtorji (Bieber et al. 1997; Kirschenbaum 2000; Mosco 2000) izra‘ajo bojazen, da bo svetovni splet poplavila mno‘ica komercialnih akterjev, ki onemogo~ajo obstoj svetovnega spleta kot hiperteksta. Uporabnik interneta je za te avtorje pasiven potro{nik njihovih storitev in produktov, medtem ko povezave, ~e ‘e obstajajo, prevzemajo vlogo ogla{evanja. Pesimizem se {e pove~a ob ugotovitvi, da je ena od osrednjih nalog Konzorcija W3C3 zagotavljanje varnega prenosa podatkov, kar je ravno ena od klju~nih ovir v invaziji elektronskega nakupovanja. Res pa je tudi, da Konzorcij W3C razvija tudi postopke za bolj{o semanti~no prepoznavo spletnih mest, kar bo omogo~alo lo~itev informacijskega, morda tudi hipertekstovnega dela svetovnega spleta od ostalih, med drugim tudi od komercialnega dela. Kljub {tevilnim kompleksnim dru‘benim procesom, ki vplivajo na tehnologijo svetovnega spleta, pa je za ohranitev hiperteksta v svetovnem spletu klju~nega pomena - kakor nakazuje ‘e predhodni odstavek - narava delovanja posami~nih tvorcev spletnih mest. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 123 Black 123 1/13/2004, 12:16 PM Gregor Petri~ 2.4 Avtorji spletnih mest in etika hiperteksta Hipertekst se lahko v svetovnem spletu v kon~ni instanci ohrani le, ~e posami~ni avtorji spletnih mest delujejo na ustrezen na~in. Svetovni splet in posami~na spletna mesta so v funkcionalnem odnosu celote in delov. V kolik{ni meri bo svetovni splet ohranjal lastnost globalnega hiperteksta, zavisi od lastnosti spletnih mest, oziroma od tega, ali bodo avtorji na svojih spletnih mestih objavljali svoja znanja, mnenja in ideje ter smiselne povezave na druga spletna mesta. To je seveda zelo problemati~na zahteva, ~e upo{tevamo ugotovitve, da je internet anarhi~no podro~je, kjer vsakdo po~ne, kar mu prija in kjer so skorajda odsotna pravila delovanja. S tem posegamo na podro~je eti~nosti delovanja, ki je v okviru aktivnosti na internetu sicer relativno pogosto tematizirano, le izjemoma pa v odnosu do delovanja avtorjev spletnih mest. Kmalu po za~etnem razmahu svetovnega spleta in spremljajo~ih interaktivnih tehnologij, so se pojavile te‘nje po uveljavitvi dolo~enih standardov delovanja, ki bi prepre~evali specifi~na tveganja in te‘ave, ki jih predstavlja ta nova platforma delovanja. @e leta 1995 je delovna skupina RUN (Responsible Use of Network) v okviru organizacije IETF (Internet Engineering Task Force), ki skrbi predvsem za tehni~ne vidike standardizacije internetnih aktivnosti, oblikovala dokument z naslovom “Netiquette Guidelines” (Hambridge 1995). Dokument “internetne etike” vklju~uje neformalna navodila, ki naj bi jih upo{tevale organizacije in posamezniki, ko delujejo na internetu – kot komunikatorji v sinhronih in asinhronih forumih, kot sistemski administratorji in kot moderatorji. V okviru navodil za sistemske administratorje lahko odkrijemo tudi nekaj specifi~nih napotkov za avtorje spletnih mest4, vendar se ti neposredno ne nana{ajo na vzpostavljanje spletnih povezav. Kasneje se je razprava o etiki interneta reducirala na navodila glede delovanja v internetnih interakcijskih kontekstih, kar jasno ka‘e deset temeljnih na~el internetne etike In{tituta za internetno etiko (Rinaldi 1998). Te‘nje k standardizaciji delovanja specifi~nih komunikatorjev – avtorjev spletnih mest - so iz razprav prete‘no izostale. Eksplicitna navodila ponujajo le ponudniki internetnih storitev, lastniki spletnih stre‘nikov, ki dolo~ajo pravila uporabe, vezana predvsem na splo{ne zakone (npr. o za{~iti avtorskih pravic). Glede oblikovanja spletnih mest sicer obstaja precej{nje {tevilo priro~nikov, nasvetov in navodil, vendar so ti prete‘no omejeni na tehni~ne vidike oblikovanja, manj pa na vsebinski vidik oz. vidik vzpostavljanja povezav. O etiki spletnega objavljanja govori izjemoma Demarest (1996), ki izpostavlja te‘ave, do katerih pride v spletnem objavljanju, v primerjavi s tradicionalnimi na~ini objavljanja, in kot re{itev ponudi model eti~nega objavljanja v svetovnem spletu. Ta model bi pripomogel k re{evanju problema verodostojnosti spletnih virov (Demarest 1996), ne bi pa prispeval k ohranitvi hiperteksta v svetovnem spletu. Kvaliteta informacij je predpogoj obstoja hiperteksta, zagotovljeno pa mora biti {e vzpostavljanje povezav. Eksplicitne vzpodbude k vzpostavljanju povezav na druge spletne vire so tako prete‘no odsotne, a bi po mojem prepri~anju morale obstajati. Kakor sem ‘e ugotavljal, lahko hipertekst prispeva k dru‘beni dobrobiti in je nenazadnje tudi vitalnega pomena za u~inkovit dostop do kvalitetnih informacijskih virov, saj pomembnej{i spletni iskalci 124 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 124 Black 1/13/2004, 12:16 PM Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest razvr{~ajo priklicana spletna mesta ravno glede na na~in njihove povezanosti (Brin in Page 1998; Chakrabarti et al. 1998). Zaradi teh razlogov predlagam, da se uvede pojem etika hiperteksta, ki je sistem pravil delovanja avtorjev spletnih mest z namenom, da se ohrani hipertekst v svetovnem spletu. Natan~neje to pomeni, da mora avtor: - pred objavo svojega spletnega mesta pregledati omejen nabor drugih spletnih mest, ki se navezujejo na teme, ki jih ‘eli avtor predstaviti; objaviti besedilo v skladu z etiko objavljanja v svetovnem spletu (Demarest 1996); vzpostaviti povezave na predhodno pregledana spletna mesta, ki so na logi~no smiselni ali asociativni na~in povezana z vsebino avtorjevega spletnega mesta. Etika hiperteksta je vsekakor problemati~en pojem, ki naj po eni strani slu‘i predvsem kot osnova za nadaljnjo razpravo, po drugi strani pa ga v prispevku uporabljam kot kriterij za analizo delovanj avtorjev spletnih mest. Zanima nas namre~, v kolik{ni meri, ~e sploh, delujejo avtorji v skladu s tako opisano etiko hiperteksta (delovanje, ki je skladno z etiko hiperteksta imenujmo hipertekstovno delovanje) in zakaj. Danes ima lahko spletno mesto prakti~no vsakdo, od posameznikov, klubov, neformalnih organizacij, dru{tev do podjetij, dru‘benih organizacij in vladnih institucij. Ti lahko - ob odsotnosti kontrolnih mehanizmov - uporabijo tehnologijo izklju~no kot orodje za izpolnitev svojih ciljev, kljub temu pa se zdi, da nekateri akterji zaznavajo neke vrste za‘elenost vzpostavljanja povezav in delujejo kooperativno, kar nam poka‘e ‘e be‘en pogled na naklju~en vzorec spletnih mest. Z drugimi besedami, nekateri avtorji ne delujejo povsem egoisti~no, ~eprav jim je to omogo~eno. Razloge gre iskati v dru‘beni konstrukciji njihovega delovanja, ki ustreza etiki hiperteksta, kar sku{amo v nadaljevanju {e dodatno utemeljiti in empiri~no preveriti. Potrebno pa je opozoriti, da bomo pri pojasnjevanju delovanja avtorjev spletnih mest zanemarili relevantno dejstvo, da je leto pogosto dolo~eno s pripadnostjo nekemu dru‘benemu kolektivu. Predvidevam namre~, da je konkretno hipertekstovno delovanje posameznikov rezultat splo{nej{e dru‘bene konstrukcije tega delovanja in ne pripadnosti kakemu specifi~nemu dru‘benemu kontekstu. 3. Hipertekstovno delovanje avtorjev spletnih mest 3.1 Dru‘bena konstrukcija hipertekstovnega delovanja Da se lahko vrednotna izhodi{~a etike hiperteksta implementirajo v orientacije delovanja, mora hipertekstovno delovanje pridobiti status dru‘benega dejstva. Dru‘bena dejstva “obstajajo kot od posameznika neodvisni na~ini delovanja, razmi{ljanja in ob~utenja” (Durkheim 1982:51), ki so opremljeni z zavezujo~o, normativno mo~jo, preko katere se ti na~ini delovanja, razmi{ljanja in ob~utenja vcepijo v posameznika, ~e to ‘eli ali ne (Durkheim 1982). Posameznik deluje v skladu z normami, ki jih nalagajo dru‘bena dejstva, ker: a) so s presti‘em obdarjene reprezentacije kolektivnih na~inov delovanja “predrle njegovo zavest” (Durkheim 1982:100). Ti na~ini delovanja posedujejo normativno mo~, ko u‘ivajo dolo~eno soglasje udele‘encev, da regulirajo probleme delovanja v Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 125 Black 125 1/13/2004, 12:16 PM Gregor Petri~ njihovo skupno korist (Habermas 1984), tako da jim posamezniki pripisujejo status superiornosti in neizogibnosti; b) jih spremljajo sankcije morebitnega odstopanja od njih. Sankcije so na voljo kolektivni zavesti, ki nadzira posameznikovo delovanje in ga v primeru odstopanja javno obsoja, skozi vzpostavljanje socialne distance, smeha in sramu (Durkheim 1982). 3.1.1 Kolektivna reprezentacija hipertekstovnega delovanja in njena razpr{enost Hipertekstovno delovanje se ka‘e kot dru‘beno dejstvo v obliki spletnih mest, ki ustrezajo etiki hiperteksta. V za~etnem obdobju svetovnega spleta, pred intenzivnim vdorom komercialnih akterjev, so bili avtorji spletnih mest prete‘no ponudniki informacij iz znanstveno raziskovalnih, akademskih in vladnih institucij. Ti so v veliki meri delovali v skladu z etiko hiperteksta - objavljali so informativna spletna mesta s ~lanki, dokumentacijami projektov in drugimi besedili ter povezavami na spletna mesta s podobnimi temami. Zaradi homogenosti kolektivnih reprezentacij delovanja, ki sledi etiki hiperteksta, je hipertekstovno delovanje kot dru‘beno dejstvo pridobilo status objektivne resni~nosti in predrlo individualne zavesti uporabnikov. ^e si sposodimo Berger in Luckmannovo (1966) terminologijo, lahko re~emo, da se avtorji v svetovnem spletu identificirajo z dru‘beno objektiviranimi tipiziranji delovanja, ki so zaznani kot normalni, zavezujo~i na~ini ravnanja. Ob predpostavki, da je informiranje in vzpostavljanje povezav zaznano kot normalni na~in delovanja, avtorji reproducirajo hipertekstovno delovanje - sprva ga ponotranjijo, nato pa ga objektivizirajo in eksternalizirajo v obliki (lastnega) spletnega mesta, ki sledi etiki hiperteksta. Enotnost kolektivnih reprezentacij se je s prihodom novih in druga~e usmerjenih akterjev, ki niso imeli namena hipertekstovno informirati, razpr{ila, s ~imer se je zmanj{ala tudi zavezujo~a mo~ hipertekstovnega delovanja - kot normalnega, za‘elenega delovanja v svetovnem spletu. Manj kot je objektivno hipertekstovno delovanje prisotno in ve~ kot je objektiviziranih drugih vrst delovanj, bolj bo izku{nja naklju~nih uporabnikov svetovnega spleta raznolika. Zaradi tovrstne odsotnosti konsenzualnosti na nivoju objektivnih na~inov delovanja pa na~elno zagotovilo superiornosti hipertekstovnega delovanja izgubi svojo prakti~no osnovo. Kljub temu menim, da slika (glede zmanj{evanja hipertekstovnega delovanja) vendarle ni tako ~rna in, da obstajajo razlogi, zaradi katerih se dru‘bene osnove za normativno mo~ delovanja, ki sledi etiki hiperteksta, {e niso povsem razkrojile. ^eprav so danes spletna mesta objektivizacije zelo razli~nih vrst delovanj, je za posameznikovo zaznavo normalnega ravnanja pomembna predvsem njegova izku{nja svetovnega spleta. Iskanje informacij je eno najpogostej{ih opravil uporabnikov svetovnega spleta in povezave se v svetovnem spletu {e vedno intenzivno prisotne. S tega vidika je v dolo~eni meri {e smiselno govoriti o zaznanem konsenzu glede dru‘beno koristne vloge svetovnega spleta kot informacijskega sistema, katerega enkratna zna~ilnost so povezave. Akter, ki se odlo~i postati avtor spletnega mesta, zaznava dolo~en pritisk k upo{tevanju tega konsenza. Normativna mo~ hipertekstovnega delovanja je {e dodatno oja~ana v primeru, ko je le-to legitimizirano s strani ekspertne avtoritete. 126 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 126 Black 1/13/2004, 12:16 PM Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest Posamezniki ne izberejo dolo~enih ravnanj zato, ker rezultirajo v uspe{ni zadovoljitvi njihovih osebnih potreb, temve~ zato, ker so opredeljena kot pravilna s strani ekspertov (Berger in Luckmann 1966). Svetovni splet je bil s strani ekspertov zasnovan kot hipertekst, torej kot informacijski sistem, katerih posami~ni besedilni deli so medsebojno povezani informacijski viri. Glede na to, da etika hiperteksta obstaja predvsem kot predpostavljeni, latentni nabor navodil, ki naj bi se jih avtorji spletnih mest dr‘ali, in ni ustrezno eksplicirana s strani relevantnih avtoritet, je nujno potrebno omeniti razkorak med idejo in resni~nostjo, na kar je opozarjal ‘e Weber (v Habermas 1984: 190). Lo~iti je namre~ potrebno idealni pomen norme in njen dejanski vpliv na vedenje. V zvezi s tem opa‘amo fenomen, ki ga lahko imenujemo izpraznjenje etike hiperteksta - avtorji objavljajo spletna mesta, ki so prakti~no brez vsebine in vklju~ujejo le nabor {tevilnih povezav, ki niso nujno logi~no smiselna ali asociativna. To zelo verjetno izvira iz dejstva, da so povezave intenzivno kolektivno reprezentirane in zato zaznane kot za‘elen, nujen element spletnega mesta, ki jih avtorji vklju~ujejo na svoja spletna mesta, vendar brez pravega namena in smisla. 3.1.2 Sankcije in vloga anonimnosti Pomemben element dru‘bene konstrukcije hipertekstovnega delovanja je tudi zavedanje sankcij, ki spremljajo od etike hiperteksta odstopajo~a delovanja. V svetovnem spletu lahko kolektivna zavest hipertekstovnega delovanja, ki jo predstavljajo avtorji in spletna mesta, ki ustrezajo etiki hiperteksta, na zelo specifi~en na~in sankcionira odstopajo~e spletno mesto – tako, da ga ignorira in nanj ne vzpostavlja povezav, s ~imer je zmanj{ana verjetnost, da odklonsko spletno mesto obi{~e kak uporabnik. Bolj kot zavedanje sankcij je pri avtorjih verjetno prisotno zavedanje nadzora, ki ga ima kolektivna zavest, saj je spletno mesto prostor javnega delovanja, potencialno izpostavljeno {tevilnemu ob~instvu. Avtor tako zelo skrbno oceni za‘elene in legitimne na~ine delovanja ter sankcije, ki lahko izvirajo iz nespo{tovanja pri~akovanj. Ob~instvo spletnega mesta posameznika se lahko prepleta tudi z njegovim dru‘benim okoljem v vsakdanjem ‘ivljenju, kar pove~uje ob~utek izpostavljenosti in nadzora, zato se {e bolj trudi delovati v skladu z dru‘benimi pri~akovanji. To seveda {e ne pomeni, da avtor avtomati~no deluje hipertekstovno, saj mora najprej zaznavati za‘elenost tovrstnega delovanja, vire te zaznave pa smo preu~ili predhodno. V zvezi z delovanjem v svetovnem spletu je potrebno omeniti tudi anonimnost kot lastnost, ki onemogo~a izpolnjevanje pri~akovanj glede etike hiperteksta. ^e avtorja ni mogo~e identificirati, se s tem zmanj{a zaznava sankcij v primeru odstopajo~ega delovanja, zmanj{a se pritisk k sodelovanju in odgovornost do drugih uporabnikov in avtorjev svetovnega spleta. Vendar anonimnost ni lastnost, ki bi bila povsem odvisna od samega avtorja, temve~ je pogosto dolo~ena s strukturnimi okoli{~inami, natan~neje z vrsto spletnega stre‘nika, na katerem se spletno mesto nahaja. Komercialni akterji, ki ponujajo prostor za spletna mesta (npr. “geocities”) tako omogo~ajo ve~jo stopnjo anonimnega delovanja kot npr. organizacijski stre‘niki, kjer lahko ‘e ime imenika, v katerem se nahajajo datoteke spletnega mesta, implicira ime in priimek osebe, ki je lastnik spletnega mesta5 . Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 127 Black 127 1/13/2004, 12:16 PM Gregor Petri~ 4. Empiri~na analiza individualnega hipertekstovnega delovanja 4.1 Metodolo{ki okvir Na empiri~nem nivoju ‘elim odgovoriti na naslednji vpra{anji: - ali je hipertekstovno delovanje oz. delovanje, ki sledi etiki hiperteksta, v dejanskosti sploh prisotno? v kolik{ni meri je mehanizem dru‘bene konstrukcije delovanja, ki sledi etiki hiperteksta, empiri~no veljaven? Mehanizem dru‘bene konstrukcije hipertekstovnega delovanja, ki je predstavljen v predhodni razpravi, je mo~ povzeti v naslednji pojasnjevalni model, ki ga ‘elim preveriti: Slika 1: Pojasnjevalni model hipertekstovnega delovanja Definicije uporabljenih pojmov: - - - - Hipertekstovnost delovanja je stopnja, do katere na~in uporabe spletnega mesta ustreza etiki hiperteksta, ki pozitivno vrednoti spletno mesto kot informativni besedilni del, vklju~ujo~ avtorjevo znanje, ideje in izku{nje ter logi~ne ali asociativne povezave na druga spletna mesta. Zaznava norme hipertekstovnega delovanja je zaznava pri~akovanja, da mora avtor na svojem spletnem mestu objaviti informacije in logi~ne ali asociativne povezave na druga spletna mesta. Zaznava ekspertne legitimizacije je zavedanje legitimnosti delovanja, ki ustreza etiki hiperteksta in ki je podana s strani snovalcev svetovnega spleta. Prepri~anje o pozitivni vlogi hiperteksta v svetovnem spletu je koli~ina subjektivnega znanja o dru‘beni koristnosti hiperteksta v primerjavi s klasi~nimi, hierarhi~nimi metodami dostopa do informacij. Anonimnost delovanja je nezmo‘nost identificirati avtorja spletnega mesta, ki jo je mo~ pripisati strukturnim lastnostim spletnega stre‘nika (Marx 1999). 128 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 128 Black 1/13/2004, 12:16 PM Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest Hipoteze: - H1: Bolj kot avtor zaznava normo hipertekstovnega delovanja, bolj verjetno bo deloval hipertekstovno. H2: ^e avtor ne more delovati anonimno, bo bolj verjetno deloval hipertekstovno. H3: ^e je avtor prepri~an o pozitivni vlogi hiperteksta, bo verjetno zaznaval normo hipertekstovnega delovanja. H4: ^e avtor zaznava, da je hipertekstovnemu delovanju podeljena ekspertna legitimizacija, bo bolj prepri~an o pozitivni vlogi hiperteksta. H5: ^e avtor zaznava, da je hipertekstovnemu delovanju podeljena ekspertna legitimizacija, bo bolj verjetno zaznaval normo hipertekstovnega delovanja. 4.2 Enota analize V svetovnem spletu zaenkrat obstaja mno‘ica razli~nih avtorjev spletnih mest, vendar nadaljnja analiza ne zadeva na~inov delovanja celotnega spektra dru‘benih akterjev, temve~ se osredoto~i na individualne avtorje, torej posameznike, ki odlo~ajo o vsebini svojih spletnih mest in njihovo upo{tevanje etike hiperteksta. Omejitev na individualne avtorje je opravi~ljiva z dveh vidikov: - - po podatkih iz nedavne spletne ankete (Petri~ 2003) ima kar dobra tretjina “slovenskih” uporabnikov interneta svoje spletno mesto, kar pomeni, pri oceni o 300.000 intenzivnih uporabnikov interneta v letu 2002, da agregat teh spletnih mest predstavlja precej{en dele` vseh spletnih mest v slovenskem delu svetovnega spleta in pomembno vpliva na naravo hiperteksta v svetovnem spletu. ~etudi nek tehni~ni oblikovalec izdela spletno mesto po navodilih drugih oseb, je vzpostavljanje povezav pogosto stvar njegove osebne presoje, zato je razumevanje mehanizma dru‘bene konstrukcije hipertekstovnega delovanja relevantno tudi za tiste avtorje, ki o vsebini spletnih mest neposredno ne odlo~ajo sami. 4.3 Vzorec in zbiranje podatkov Podatki za raziskavo so bili zbrani s pomo~jo spletne ankete, pri ~emer so bila na predhodno zbran seznam elektronskih naslovov najprej poslana elektronska sporo~ila z vabilom in povezavo na spletno anketo. Populacija elektronskih naslovov individualnih avtorjev spletnih mest je bila dolo~ena na osnovi baze podatkov slovenskih spletnih mest6, s ~imer sem se `elel pribli`ati celotni populaciji avtorjev spletnih mest7. Iz generirane baze so bile izlu{~ene vse pojavitve elektronskih naslovov, seveda pa s postopkom niso bili dobljeni le elektronski naslovi avtorjev spletnih mest, zato je se je v anketi nahajalo tudi izbirno vpra{anje, ki je omogo~alo identifikacijo ustreznih enot. Od 25. aprila do 4. junija 2002 je bilo na elektronske naslove poslanih 77.000 vabil k spletni anketi. Na anketo se je odzvalo 12235 anketirancev, kar pomeni, da je bila stopnja odzivnosti 15.8%. Med vsemi anketiranci si jih je slabih 18% oz. 2198 ogledalo le prvo stran ankete, medtem ko je anketo v celoti izpolnilo 59% ali 7209 anketirancev. Med temi je kar 34.1% avtorjev osebnih spletnih mest8. ^eprav vzorec ni slu~ajni, pa se izka‘e, da zelo dobro reprezentira populacijo uporabnikov interneta glede na osnovne sociodemografske spremenljivke (glej Petri~, 2003:160). Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 129 Black 129 1/13/2004, 12:16 PM Gregor Petri~ 4.4 Operacionalizacija in preverjanje veljavnosti hipertekstovnega delovanja Da se lahko pojasni mehanizem dru‘bene konstrukcije hipertekstovnega delovanja, je potrebna analiza na socialnopsiholo{kem nivoju razumevanja in pojasnjevanja. V sredi{~u pozornosti so tako nameni avtorjev pri izdelavi spletnega mesta in dejavniki teh namenov. Le na ta na~in lahko pojasnimo mehanizem zrcaljenja etike hiperteksta v zaznavah, na~rtih in delovanjih posameznikov, ne pa na nivoju posledic, ki so lahko nenameravane. Hipertekstovnost delovanja je tako merjena na nivoju namenov, ki jih je imel avtor pri vzpostavljanju svojega spletnega mesta. Cilj spletne ankete je bil sicer analizirati tudi druge vrste delovanja avtorjev spletnih mest, ne le hipertekstovnega – npr. konstrukcijo virtualne identitete in vzpostavitev medosebnega odnosa (ve~ v Petri~ 2003), zato je bilo na anketno vpra{anje “Prosimo vas, da se spomnite na ~as, ko ste za~eli oblikovati svoje spletno mesto, in ocenite, v kolik{ni meri dr`i za vas, da ste ga naredili zato,...” ponujenih 20 razli~nih namenov, ki so bili izlu{~eni iz razli~nih teoretskih tipov, pri ~emer je bila lestvica mo`nih odgovorov pri vseh vpra{anjih enotna in sicer od 1 “sploh ne dr`i” do 5 “popolnoma dr`i”. Med temi dvajsetimi indikatorji jih je bilo glede na definicijo hipertekstovnosti delovanja izlu{~enih pet in faktorska analiza9 poka‘e, da resni~no merijo eno razse‘nost (tabela 1). Tabela 1: Indikatorji hipertekstovnega delovanja z aritmeti~no sredino, standardnim odklonom, Cronbachovim koeficientom veljavnosti (a) in faktorskimi ute‘mi µ σ da bi predstavil svoje izku{nje z dolo~enimi stvarmi, 3,47 1,20 0,58 da bi predstavil svoje ideje in povezave na sorodne strani, 3,36 1,26 0,70 da bi predstavil informacije o stvareh, o katerih imam veliko znanja, 3,34 1,21 0,70 da bi objavil podrobne informacije o neki stvari, 2,99 1,52 0,58 da bi uporabnikom interneta predstavil stvari, s katerimi se profesionalno ukvarjam, 2,81 1,47 0,61 Indikatorji “hipertekstovnosti delovanja” faktorske ute`i N= 1038, Cronbach α=0.77 Cronbachov koeficient ka‘e na precej{njo zanesljivost indikatorjev, saj je njegova vrednost zelo blizu priporo~ljive 0.80 (v Ferligoj et al., 1995). Mera hipertekstovnosti delovanja izkazuje tudi precej visoko stopnjo veljavnosti konstrukuta, saj faktorska analiza vseh dvajsetih namenov skupaj ka‘e na visoko stopnjo konvergentne in diskriminantne veljavnosti razli~nih na~inov pojmovanja delovanja avtorjev spletnih mest10 . Glede na to, da pojem hipertekstovnega delovanja {e ni bil konceptualiziran v predhodnih raziskavah, je rezultat presenetljiv in daje mo~no oporo ugotovitvi, da se teoretski konstrukt 130 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 130 Black 1/13/2004, 12:16 PM Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest hipertekstovnega delovanja ustrezno zrcali v dejanskosti. V analizi pojasnjevalnega modela (glej slika 1) je uporabljena sestavljena spremenljivka “hipertekstovnost delovanja”, ki je povpre~je zgornjih petih indikatorjev11 . Zaznava norme hipertekstovnega delovanja je bila merjena z dvema indikatorjema (tabela 2), ki sta bila izlu{~ena iz definicije pojma. Problem vsebinski veljavnosti predstavlja dejstvo, da razse‘nost “pri~akovanj glede vzpostavljanja povezav”, ki je klju~na lastnost hiperteksta, ni odsevana v indikatorjih, vendar empiri~ne “{kode” tega primanjkljaja ni mogo~e oceniti. Indikatorja, ki sta uporabljena, sta bila merjena na ordinalni lestvici od 1 “sploh se ne strinjam” do 5 “popolnoma se strinjam”. Tabela 2: Indikatorja zaznave norme hipertekstovnega delovanja µ σ Vsakdo, ki ima spletno mesto, bi moral na njem objaviti svoje znanje. 3.21 1.39 Vsakdo mora objaviti spletno mesto z iz~rpnimi informacijami, ~e ima to mo‘nost. 2.54 1.36 Indikatorja “zaznave norme” N= 1028, Cronbach α=0.61 Ker je korelacijski koeficient med tema dvema indikatorjema precej velik (r=0.44, p<0.001), tudi Cronbachov koeficient ka‘e solidno mero zanesljivosti (0.61). V pojasnjevalnem modelu je uporabljena sestavljena spremenljivka “zaznava norme”, ki je povpre~je zgornjih indikatorjev. Prepri~anje o pozitivni vlogi hiperteksta v svetovnem spletu naj bi glede na definicijo odsevalo zaznavo dru‘beno koristnih lastnosti hiperteksta in hipertekstovnega delovanja. Prepoznava kolektivne koristi daje temu delovanju zagotovilo superiornosti in za‘elenosti, ki se nadalje ka‘e v zaznavi pritiskov k temu delovanju oz. v prepoznavi norme. Z operacionalizacijo smo ‘eleli posredno zajeti bistvo tega pojma prek merjenja naslednjih dveh razse‘nosti: a) Pripisovanje pomembnosti povezavam med spletnimi mesti (tabela 3) in b) Prepri~anje o prednostih brskanja pred spletnimi iskalci v dostopu do informacij na svetovnem spletu (tabela 4). Namen obeh razse‘nosti je identificirati prepri~anje, da hipertekstovna narava svetovnega spleta omogo~a bolj u~inkovit in bolj ustvarjalen dostop do informacij kot pa spletni iskalniki, ki so reprodukcija tradicionalnih hierarhi~nih na~inov dostopanja do informacij. Brskanje po besedilnih delih, z uporabo povezav, je unikatna zna~ilnost svetovnega spleta, v primerjavi z iskanjem po klju~nih besedah, ki odseva klasi~ni hierarhi~ni dostop. Indikatorji obeh razse‘nosti so bili merjeni na ordinalni lestvici od 1 “sploh se ne strinjam” do 5 “popolnoma se strinjam”. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 131 Black 131 1/13/2004, 12:16 PM Gregor Petri~ Tabela 3: Indikatorja prepri~anja o pomembnosti povezav med spletnimi mesti µ σ Hipertekstovne povezave med spletnimi mesti so eden od najpomembnej{ih elementov svetovnega spleta 3.75 1.10 Povezave s spletnih mest na druga spletna mesta so nepotrebne 1.50 0.90 Indikatorja “pomembnosti povezav” n=999; Cronbach α=0.41 Sestavljena spremenljivka “pomembnost povezav” je povpre~je prvega (z obrnjeno lestvico) in drugega indikatorja. Tabela 4: Indikatorja prepri~anja o prednosti brskanja pred spletnimi iskalci v dostopu do informacij na svetovnem spletu µ σ Dobro bi bilo, ~e bi na svetovnem spletu obstajal en sam iskalnik, s katerega bi bile dostopne vse spletne strani 3.19 1.54 Na svetovnem spletu bi morali biti samo iskalniki, ker je brskanje predvsem izguba ~asa. 2.05 1.12 Indikatorja “pomembnosti brskanja” n=982; Cronbach α=0.39 Sestavljena spremenljivka “pomembnost brskanja” je povpre~je obrnjenih lestvic zgornjih spremenljivk. V prvotni obliki namre~ indikatorji merijo prednost spletnih iskalcev pred brskanjem, zgolj za la`jo interpretacijo pojasnjevalnega modela pa smo naredili povpre~je obrnjenih lestvic. Obstoj zna~ilne povezanosti med obema razse‘nostima (r=0.23, p<0.001) ne presene~a, saj pomeni, da avtorji, ki pripisujejo pomembnost povezavam, dajejo v dostopu do informacij tudi ve~jo vrednost brskanju kot pa iskalnikom. Zaznava ekspertne legitimizacije je merjena na posreden na~in, preko poznavanja izvorne ideje svetovnega spleta. Mera temelji na predpostavki, da avtorji spletnih mest, ki ‘e imajo neko vedenje o nastanku svetovnega spleta, zato tudi vedo, da so tvorci oz. eksperti vklju~ili ideje hiperteksta v idejo svetovnega spleta. Spremenljivka “poznavanje namena svetovnega spleta” je bila skonstruirana na osnovi naslednjih desetih indikatorjev, ki odsevajo prave in neprave namene12 izvorne tehnologije svetovnega spleta. 132 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 132 Black 1/13/2004, 12:16 PM Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest Tabela 5: Indikatorji poznavanja namena tehnologije svetovnega spleta (pravi nameni so ozna~eni krepko) Ideja svetovnega spleta se je razvila da ne ne vem ...zato, da lahko nekatere korporacije dose‘ejo {ir{i krog potro{nikov 39.1% 50.0% 10.8% ...za omogo~anje u~inkovitega dostopa do {tevilnih informacij 83.0% 13.5% 3.6% ...za bolj{o seznanjenost ljudi z delovanjem dr‘ave 19.0% 69.6% 11.4% ...zato, da lahko ljudje veliko povedo o sebi 14.8% 75.7% 9.5% ...za komunikacijo med prostorsko oddaljenimi ljudmi. 85.6% 10.6% 3.7% …za nadzor nad dr‘avljani 15.6% 72.0% 12.4% ...zato, da lahko znanstveniki bolj u~inkovito delujejo in sodelujejo 73.9% 18.1% 8.0% ...za zabavo ljudi 33.8% 58.5% 7.6% ...zato, da lahko ljudje nakupujejo po celem svetu 27.0% 65.4% 7.6% ...zato, da se pove~a svoboda govora 35.1% 53.8% 11.1% Sestavljena spremenljivka “zaznava ekspertne legitimizacije” odseva stopnjo poznavanja izvornega namena svetovnega spleta in vklju~uje vrednosti od –10 do 10.13 Potencialna anonimnost delovanja je lastnost, ki se nana{a na specifi~ne strukturne okoli{~ine delovanja – na vrsto stre‘nika, kjer ima posameznik objavljeno svoje spletno mesto. Razlika v okoli{~inah delovanja obstaja glede na to, ali ima nekdo svoje spletno mesto na spletnem stre‘niku organizacije, v kateri je zaposlen ali pa se v njej {ola (vrednost spremenljivke = 0), ali pa ga ima na komercialnem, nekomercialnem ali celo na svojem lastnem spletnem stre‘niku (vrednost spremenljivke = 1). Anonimnost je odtod merjena posredno, kot strukturna lastnost, ki potencialno omogo~a delovanje na razli~nih tipih spletnih stre‘nikov: vrednost 1 ustreza anketirancem, ki potencialno lahko delujejo anonimno, vrednost 0 pa tistim, ki tega ne morejo. 5. Analize 5.1 Pojasnjevalni model Za preverjanje pojasnjevalnega modela je bil uporabljen program LISREL 8.3 (Jöreskog in Sörbom 1999), za ocenjevanje parametrov modela pa metoda najve~jega verjetja, ki je precej tolerantna do kr{itev normalnosti (v porazdelitvah spremenljivk), ki so v manj{i meri prisotne v podatkih (glej Prilogo). Model hipertekstovnosti delovanja oziroma tak{nega delovanja avtorjev v svetovnem spletu, ki sledi etiki hiperteksta, je bil empiri~no preverjen na vzorcu 985 individualnih avtorjev spletnih strani. V ocenjenem empiri~nem modelu (slika 2) so nekatere spremenljivke druga~ne kot v teoreti~nem modelu, kar je posledica ‘e opisane operacionalizacije in je to bilo tudi ustrezno pojasnjeno. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 133 Black 133 1/13/2004, 12:16 PM Gregor Petri~ Celoten model se dobro prilega podatkom, na kar ka‘e ve~ karakteristik: statisti~na zna~ilnost c2 statistike prileganja modela podatkom je enaka 0.092, kar pomeni, da se model dovolj dobro prilega podatkom; Kvadrat povpre~ne napake (RMSEA, angl. root mean square error), mera, ki jo nekateri avtorji predlagajo kot najzanesljivej{o mero prileganja modela podatkom, ima vrednost 0.029 in je manj{a od zgornje meje sprejemljivosti 0.05. Model se torej zelo solidno prilega podatkom in je smiseln za interpretacijo. Slika 2: Ocenjeni model hipertekstovnega delovanja (n=985, p=0.092, RMSEA=0.029) Ve~ine hipotez, ki so bile predlagane v hipertekstovnem modelu delovanja, ni mogo~e zavrniti, saj so ocenjeni parametri (u~inkov) statisti~no zna~ilni, kljub temu, da zavzemajo dokaj nizke vrednosti. Uporabnik interneta, ki se odlo~i za lastno spletno mesto, bo v svojem delovanju v precej{nji meri dolo~en z zaznavo norme delovanja, ki ustreza idealu hiperteksta (b=0.18, t=5.84), tako da bo tudi sam sku{al delovati skladno z njo. Vpliv potencialne anonimnosti delovanja je prav tako statisti~no zna~ilen in vsebinsko pri~akovan. Avtorji, ki lahko ostanejo anonimni, bodo manj verjetno delovali v skladu z etiko hiperteksta, medtem, ko bodo uporabniki, ki ‘elijo ustvariti svoje spletno mesto na stre‘niku organizacije, katere ~lani so, verjetno objavili iz~rpne informacije o neki temi in vzpostavili povezave na druga spletna mesta (b=-0.07, t=2.10). V tem primeru je ob~utek nadzora namre~ precej{en, zato avtor predhodno preveri dru‘beno naklonjenost razli~nim na~inom delovanja in potem v veliki meri deluje v skladu s to oceno. Dru‘bena pri~akovanja seveda ne izvirajo samo iz etike hiperteksta, zato je ocenjeni parameter dokaj nizek in ka‘e na zelo {ibak vpliv. Klju~na odvisna spremenljivka – hipertekstovnost delovanja – je torej v neki meri dolo~ena z izbranima dejavnikoma, zaznavo norme in anonimnostjo, iz modela pa so odsotni verjetno {e {tevilni drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na to, da nekdo deluje v skladu z etiko hiperteksta, saj je odstotek nepojasnjene variance klju~ne odvisne spremenljivke precej velik (95%). Vsekakor je tu potrebno upo{tevati, da so nizke vrednosti 134 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 134 Black 1/13/2004, 12:16 PM Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest statisti~nih parametrov in nizek odstotek pojasnjene variance tudi posledica kvalitete merjenja, ki ne more biti na visokem nivoju - ‘e zaradi dejstva, da sta konceptualizacija in operacionalizacija teoretskih pojmov zaenkrat {e zelo inovativna predloga. Za teoretsko veljavnost modela je zelo pomembna tudi pojasnitev druge endogene spremenljivke, zaznave norme hipertekstovnega delovanja, saj naj bi ravno prek nje deloval abstraktni mehanizem dru‘bene konstrukcije hipertekstovnega delovanja kot za‘elenega, normalnega in legitimnega na~ina delovanja avtorjev v svetovnem spletu, izvirajo~ega iz etike hiperteksta. Ali torej danes sploh ({e) obstaja dru‘bena osnova za reprodukcijo etike hiperteksta v spletnem prostoru, torej prostoru, ki naj na~eloma ne bi omejeval svobode ljudi in je, paradoksalno, vedno bolj poseljen s komercialnimi akterji, ki uporabnika interneta reducirajo na potro{nika? Rezultati ka‘ejo, da v legitimizaciji hipertekstovnega delovanja s strani ekspertov in posledi~nem zavedanju pomembnosti idej hiperteksta za svetovni splet, ({e vedno) le‘i dobra osnova za zaznavo za‘elenosti delovanja, ki ustreza etiki hiperteksta. Kdor dobro pozna ozadje nastanka svetovnega spleta, idej, ki naj bi jih svetovni splet realiziral, zelo verjetno prepoznava pomembnost spletnih povezav (g=0.19, t=6.19) in prednosti brskanja pred iskalniki (g=0.12, t=3.87). Nadalje, kdor se zaveda pomembnosti obstoja povezav med spletnimi mesti za u~inkovit, hiter in kreativen dostop do informacij, se verjetno zaveda tudi dolo~ene zavezanosti k delovanju (norme), ki stremi k obstoju tovrstnih povezav (g=0.08, t=2.55). V nasprotju s pri~akovanji pa glede na razpolo‘ljive podatke ni mogo~e trditi, da posamezniki, ki prepoznavajo prednosti brskanja pred hierarhi~nimi spletnimi iskalniki v iskanju informacij, zaznavajo tudi normo hiperteksta, ki sploh omogo~a brskanje. Avtorji, ki se sicer zavedajo, da iskalniki niso najpomembnej{e orodje za iskanje informacij v svetovnem spletu, sami ne delajo na tem, da bi tudi ohranjali “brskalno” oz. hipertekstovno naravo svetovnega spleta. Celo nasprotno, zveza je negativna in statisti~no zna~ilna (g=-0.11, t=3.63)! To pomeni, da tisti, ki pripisujejo veliko pomembnost iskalnikom v svetovnem spletu, verjetno bolj zaznavajo za‘elenost informiranja in vzpostavljanja povezav prek svojega spletnega mesta kot pa tisti, ki dajejo prednost “brskanju”. Nepri~akovan rezultat je verjetno posledica slabe vsebinske veljavnosti pojma zaznave norme hipertekstovnega delovanja, saj, kot ‘e omenjeno, odseva na empiri~nem nivoju zgolj pri~akovanja, ki izvirajo iz etike spletnega objavljanja (Demarest, 1996), odsotno pa je pri~akovanje glede vzpostavljanja povezav med besedilnimi deli14. Ocena parametra implicira, da nekdo, ki pripisuje pomembnost iskalnikom v svetovnem spletu, zaznava svetovni splet kot informacijski servis in temu ustrezno prilagodi svoja pri~akovanja: da mora uporabnik, ki ‘eli postati avtor, na svojem spletnem mestu objaviti informacije. V modelu je pojasnjenih 6% variance zaznave norme, kar je glede na naravo konceptualizacije in operacionalizacije zadovoljivo. 5.2. Zastopanost hipertekstovnega delovanja Ena od nalog empiri~ne raziskave je tudi oceniti, ali sploh in v kolik{ni meri delujejo avtorji spletnih mest v skladu z etiko hiperteksta. Z drugimi besedami – v kolik{ni meri je v populaciji avtorjev spletnih mest zastopano hipertekstovno delovanje. Opisne Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 135 Black 135 1/13/2004, 12:16 PM Gregor Petri~ statistike sestavljene spremenljivke “hipertekstovnost” (glej Prilogo) sicer ka`ejo na to, da avtorji v precej{nji meri delujejo v skladu z etiko hiperteksta, vendar ta zaznava ne omogo~a natan~nej{ega vpogleda v sestavo avtorjev glede na njihove namene delovanja. Za pote{itev tovrstne radovednosti se zdi ustreznej{a metoda hierarhi~nega zdru`evanja enot, ki rezultira v skupinah podobnih avtorjev glede na namene, ki so jih avtorji imeli pri ustvarjanju lastnega spletnega mesta. Hierarhi~no zdru`evanje enot - glede vseh 20 namenov - rezultira v petih skupinah avtorjev s podobnimi nameni uporabe svojega spletnega mesta (tabela 6): Tabela 6: Skupine podobnih avtorjev spletnih mest glede na namene uporabe (opomba: — povsem odsoten namen; - ve~inoma odsoten namen; o deloma prisoten namen; o+ prisoten namen; +zelo prisoten namen; ++ povsem prisoten namen) Skupina/ Namen Hipertekstovnost Dru‘beni odnos Virtualna identiteta Izra‘anje mnenja n Odstotek 1 - - + -- 264 26.22 2 - -- O — 158 15.69 3 ++ - o- -- 208 20.66 4 o+ o+ o+ + 128 12.71 5 o+ + + - 249 24.73 Uporabniki interneta vzpostavljajo svoje spletno mesto z zelo razli~nimi nameni, ki so predmet lo~ene razprave (Petri~ 2003), o~itno pa med njimi obstaja skupina avtorjev (skupina 3), ki strogo sledi etiki hiperteksta, {e ve~, preko svojega spletnega mesta delujejo izklju~no hipertekstovno, saj so drugi nameni pri njih odsotni. V tej skupini se nahaja dobrih 20% vseh avtorjev spletnih mest, kar pomeni, da ti najbolj prispevajo k ohranjanju hipertekstovne narave svetovnega spleta. Deloma delujejo v skladu z etiko hiperteksta tudi v ~etrti in peti skupini, ki skupaj predstavljata dobro tretjino avtorjev spletnih mest; ti posamezniki sicer uporabljajo svoje spletno mesto primarno v druge namene, a v dolo~eni meri delujejo hipertekstovno – ali vzpostavljajo smiselne povezave na druga spletna mesta ali pa sku{ajo informirati uporabnika s koristnimi informacijami, objavljajo svoje dokumente ali (in) predstavljajo svoje ideje. Skupaj predstavljajo avtorji, ki neposredno (skupina 3 - 21%) ali posredno (skupina 4 - 13% in skupina 5 - 25%) ohranjajo na~ela hipertekstovnosti v spletu, okrog {est desetin avtorske populacije. 6. Mo‘nosti za ohranitev etike hiperteksta Rezultati empiri~nih analiz ka‘ejo, da individualni avtorji spletnih mest v Sloveniji v precej{nji meri delujejo v skladu z etiko hiperteksta, kar je precej presenetljivo, {e posebej v lu~i komentarjev, da posamezniki na svojih spletnih mestih ponujajo le pe{~ico biografskih informacij in razdrobljena besedila, namenjena zelo specifi~nemu ob~instvu ali sploh nikomur (Chandler 1996; Hine 2000). 136 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 136 Black 1/13/2004, 12:16 PM Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest Kljub razpr{enosti kolektivnih reprezentacij in {ibkim osnovam hipertekstovnega delovanja kot objektivnega dru‘benega dejstva, se mehanizem dru‘bene konstrukcije hipertekstovnega delovanja izka‘e za veljavnega. Delovanje, ki sledi etiki hiperteksta, ni zgolj posledica kakih altruisti~nih vzgibov, temve~ je rezultat dru‘benega procesa, v katerem se je hipertekstovno delovanje dru‘beno konstruiralo kot najbolj za‘eleno in legitimno. Uporabniki interneta {e vedno zaznavajo in upo{tevajo (vsaj na nivoju izra‘enih namenov) dolo~ena “dru‘bena” pri~akovanja, ko se odlo~ijo ustvariti in objaviti svoje spletno mesto, pri ~emer se ta pri~akovanja v veliki meri nana{ajo na specifi~ni normativni okvir hipertekstovne etike. Objavljanje iz~rpnih in uporabnih informacij, skupaj s povezavami, je pri dolo~enem segmentu uporabnikov (avtorjev spletnih mest) {e vedno prepoznano kot obi~ajen na~in delovanja, ki se povratno ka‘e kot objektivno dejstvo, iz katerega izvirajo zaznave pri~akovanj. S tega vidika se v neki meri uspe reproducirati etika hiperteksta, s tem pa tudi mo‘nost za ohranitev hiperteksta v svetovnem spletu. Ker se zdi, da rezultati prekomerno ponujajo optimisti~ne implikacije, velja na kratko o{vrkniti nekatere elemente, ki v prispevku niso bili natan~neje tematizirani, so pa vsekakor pomembni v razpravi o ohranjanju hiperteksta v svetovnem spletu: (a) v prispevku je predpostavljeno, da so povezave med spletnimi mesti logi~no smiselne ali asociativne, razprave (Kirschenbaum 2000; Pajares-Tosca 2001) pa implicirajo, da njihov pomen od tega pogosto odstopa; (b) za veljavnej{o oceno odnosa med delovanjem posami~nih delov in ohranjanjem svetovnega spleta kot hipertekstovnega sistema bi bilo potrebno analizirati raznovrstne dru‘bene akterje, ki so avtorji spletnih mest, od dru{tev, klubov do vladnih institucij in podjetij. Predvsem s poplavo komercialnih akterjev obstaja bojazen, da se bo dru‘bena osnova etike hiperteksta povsem razkrojila in da bo svetovni splet obravnavan predvsem kot nakupovalno-rekreativni servis (Mosco 2000); (c) natan~neje je potrebno opredeliti vlogo konzorcija W3C, razvijalcev spletnih iskalcev in drugih organizacij v institucionalizaciji etike hiperteksta. Projekt semanti~nega omre‘ja Konzorcija W3C (Berners-Lee 1997, 1999) bi z bolj{o semanti~no informacijo o vsebini in funkciji spletnih mest omogo~al bolj{e strukturiranje svetovnega spleta. Z drugimi besedami, hipertekst bi se v svetovnem spletu lahko ohranjal zavestno, ker bi bil hipertekstovni informacijski sistem manifestno lo~en od drugih delov svetovnega spleta. Za ohranjanje hiperteksta v svetovnem spletu in vzdr‘evanje njegovega potenciala za korenitej{o dru‘beno spremembo bi bilo verjetno potrebno pose~i tudi na raven izobra‘evanja. U~ni na~rti {tevilnih predmetov, kro‘kov in te~ajev u~ijo posameznike tehni~nih ve{~in oblikovanja spletnih strani, to tehni~no znanje pa bi bilo smiselno dopolniti {e z etiko hiperteksta. Uporabniki bi lahko na ta na~in z lastnimi spletnimi mesti sicer zadovoljevali svoje specifi~ne cilje, vendar v okviru odgovornosti do ohranjanja hiperteksta v svetovnem spletu. Zahvala: zahvaljujem se recezentom za tehtne in koristne pripombe, ki so pripomogle k izbolj{avi prvotnega besedila ~lanka. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 137 Black 137 1/13/2004, 12:16 PM Gregor Petri~ Priloga Opisne statistike sestavljenih spremenljivk, ki nastopajo v modelu hipertekstovnega delovanja. n min max Arit. sredina Stand. odklon Koeficient Koeficient asimetrije splo{~en. 1038 1 5 3,15 0,98 -0,17 -0,60 Zaznava norme 1028 1 5 3,07 1,13 0,01 -0,81 Pomembnost povezav 999 1 5 4,17 0,75 -0,92 0,88 Pomembnost brskanja 982 1 5 2,60 1,05 0,12 -0,81 Poznavanje namena svetovnega spleta 1021 -6 10 4,62 4,04 -0,43 -0,87 Potencialna anonimnost 1092 0 1 0,77 0,42 -1,27 -0,38 Hipertekstovnost Opombe 1. Pojem spletnega mesta (“web site”) uporabljam za sklop spletnih strani, ki ustrezajo nekemu dru`benemu akterju, ki odlo~a o vsebini svojega spletnega mesta. 2. Engelbart govori o logi~nih povezavah med besedilnimi deli, ki so smiselne in razumljive ve~ini uporabnikov, medtem ko Nelson poudarja arbitrarnost in kreativnost asociativnih povezav (v Bardini, 1997: 6). 3. World-Wide Web Consortium, neke vrste krovna organizacija svetovnega spleta, ki ga je konec leta 1994 ustanovil Berners-Lee pod okriljem Laboratorija za ra~unalni{ko znanost (LCS) na in{titutu MIT, v sodelovanju z in{titutom CERN, podporo agencije DARPA in Evropske komisije, danes pa sodeluje {e z organizacijo INRIA (Institut National de Recherche en Informatique et Automatique) in univerzo KEIO na Japonskem. Konzorcij W3C je morda {e najbolj tesno povezan s tehnologijo svetovnega spleta, saj skrbi za tehni~no plat evolucije svetovnega spleta. Konzorcij {teje ve~ kot 500 ~lanov, med katerimi so izdelovalci in prodajalci tehnolo{kih produktov in uslug, ponudniki dostopa do interneta, korporativni uporabniki, raziskovalni laboratoriji, vladne agencije in druge organizacije, pri ~emer vsi ~lani sodelujejo v odlo~itvenih procesih, skupaj s t.i. ekipo konzorcija, ki vklju~uje raziskovalce iz {tevilnih dr‘av (Jacobs 2000). 4. Ta so (Hambridge 1995): spletno mesto naj vsebuje unikatne informacije; naj ne bo le zbirali{~e povezav na druga spletna mesta; spletno mesto naj se redno vzdr‘uje, informacije naj bodo a‘urne; informacije naj bodo konsistentne. 5. Na primer, naslov spletnega mesta www.uni-lj.si/∼fdpetricgr/ lahko ‘e dovolj dobro identificira njegovega lastnika 6. Baza je bila oblikovana na osnovi seznama naslovov spletnih strani (URL), ki jih uporablja slovenski iskalnik “Najdi.si” (Noviforum, d.o.o.). Gre za naslove spletnih strani, ki so napisane v slovenskem jeziku ali pa so njihovi avtorji slovenski dr`avljani. Nadalje sem z uporabo programa ‘HTTPGet’ (Program je zasnovan v jeziku Perl in je namenjen priklicu vsebine spletnih strani. Njegova funkcija je, da dostopi do `elene spletne strani, katere naslov je dolo~en z URLjem, prepozna njen tip in, ~e gre za dokument v HTML obliki, ga shrani v “tabulatorsko-lo~enem” tipu tekstovne datoteke. Za tehni~no oblikovanje programa je poskrbel 138 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 138 Black 1/13/2004, 12:16 PM Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest kolega Matej Kova~i~) dostopil do vsakega spletnega mesta v seznamu spletnih mest in zapisal vse ustrezne spletne strani v tekstovni obliki v enotno tekstovno bazo podatkov, obse`no dobrih 14GB (ve~ kot 1.7*1010 znakov). Zapisovalni program je zbiral podatke s svetovnega spleta na osmih osebnih ra~unalnikih od 7.5. do 13.5.2002, 24 ur na dan. 7. Ob predpostavki, da ima vsak avtor objavljen svoj elektronski naslov na svojem spletnem mestu. 8. Analize so bile izvedene na pribli‘no 1000 enotah. Upad je posledica dejstva, da smo med vsemi lastniki spletnih mest (n=2475) izlo~ili lastnike ve~ spletnih mest (31% oz. 749) in {e nekatere dodatne enote, kar je bila posledica napa~nega zapisa odgovorov v bazo podatkov. Ta napaka je bila odpravljena {ele 5. maja 2002, zato je bilo potrebno pribli‘no 2000 vseh enot (oz. pribli‘no 650 avtorjev spletnih mest) dodatno izlo~iti. 9. Uporabljena je bila metoda glavnih osi in dobljen rezultat je bil po{evno zarotiran po metodi Oblimin. V nadaljevanju je pri izra~unu faktorskih ute‘i uporabljen enak postopek. 10. Zaradi pomanjkanja prostora prosim bralca, da si ogleda analizo v Petri~ (2003:171) 11. Za osnovne opisne statistike te in ostalih sestavljenih spremenljivk, ki nastopajo v pojasnjevalnem modelu, glej Prilogo. 12. Gre za namene, ki so eksplicitno zapisani v dokumentaciji ideje svetovnega spleta, npr. v Berners-Lee (1990). 13. Spremenljivka je bila izra~unana po naslednjem postopku: ^e je anketiranec na nepravi namen odgovoril pozitivno, je dobil posami~en indikator vrednost –1, ~e negativno, +1, in ~e je odgovoril z ne vem, je vrednost indikatorja 0. Ravno obratno velja za prave namene: ~e jih je respondent prepoznal, je indikator dobil vrednost +1, ~e jih je zanikal, je dobil vrednost –1 in v primeru odgovora ‘ne vem’ 0. Vrednosti so bile se{tete ~ez vse indikatorje, tako da sumarna nova spremenljivka z maksimalno vrednostjo (10) ustreza respondentom, ki v polni meri poznajo namen svetovnega spleta in po drugi strani se minimalna vrednost (-10) nana{a na tiste avtorje spletnih mest, ki vedo zelo malo o nastanku svetovnega spleta. 14. Nepri~akovan rezultat bi se lahko interpretiral {e druga~e, kot posledica slabih izku{enj avtorjev spletnih mest: namre~, da tisti, ki sicer (prakti~no) dajejo prednost iskalnikom pred brskanjem, niso zadovoljni z rezultati tak{nega iskanja - in ravno iz tega nezadovoljstva se pri njih rojeva potreba po ve~jem upo{tevanju izvorne hipertekstovne norme. Literatura Allen, Graham (2000): Intertextuality. London: Routhledge. Bardini, Thierry (1997): Bridging the Gulfs: From Hypertext to Cyberspace. Journal of Comupter Mediated Communication, 3(2), Http://www.ascusc.org/jcmc/vol3/issue2/bardini.html Bardini, Thierry (2000): Bootstrapping: Douglas Engelbart, Coevolution, and the Origins of Personal Computing. Stanford: Stanford University Press. Baym, Nancy (1998): The Emergence of On-Line Community. V: Steve G. Jones (ur.): Cybersociety 2.0: Revisiting Computer-Mediated Communication and Communitiy, 35-69. Sage. Berger, Peter L., Luckmann, Thomas (1966): The social construction of realiy: A treatise in the sociology of knowledge. Anchor books, New York. Berners-Lee, Tim (1990):. Information Management: A Proposal. Http://www.w3.org/History/ 1989/proposal.html. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 139 Black 139 1/13/2004, 12:16 PM Gregor Petri~ Berners-Lee, Tim (1996): The World Wide Web: Past, Present and Future. Proceedings of the Fifth International World Wide Web Conference, Computer Networks and ISDN systems, 7-11. Berners-Lee, Tim (1997): Axioms of Web architecture. Http://www.w3.org/Architecture. Berners-Lee, Tim (1999): Weaving the Web: The original design and ultimate destiny of the World Wide Web. New York: HarperCollins Publishers. Bieber, Michael, Vittali Fabio, Ashman, Helen, Oinas-Kukkonen Harri (1997): Fourth generation hypermedia: Some missing links for the World Wide Web, Intenrational Journal of Human Computer Studies, 47, 31–65. Http://www.hbuk.co.uk/ap/ijhcs/webusability/. Bijker Wiebe E., Hughes Thomas P., Pinch Trevor J (1987): The Social Construction of Technological Systems: New directions in the Sociology and History of Technology. London: MIT Press. Bolter, David Jay (2000): Identity. V: Thomas Swiss (ur.): Unspun: Key concepts for understanding the World Wide Web. New York University, New York in London. Brin, Sergey & Page, Lawrence (1998): The Anatomy of a Large Scale Hypertextual Web Search Engine. http://pr.efactory.de/e-references.shtml Bush, Vannevar (1945): As We May Think. Atlantic Monthly, 176(1): 101–108. Http:/www.isg.sfu.ca/ ∼duchier/misc/vbush. Chandler, Daniel (1996): Personal home pages and the construction of identities on the Web. Http://www.aber.ac.uk/media/Documents/short/webident.html Chakrabarti, Soumen, Dom Byron, Raghavan, Prabhakar, Rajagopolan, Sridhar, Gibson, David, Kleinberg, Jon (1998): Automatic Resource Compilation by Analyzing Hyperlink Structure and Associated Text. Proceedings of the 7th World Wide Web conference. http:/decweb.ethz.ch/ WWW7/1998/com1998.html Deibert, Ronald J. (1997): Parchment, Printing and Hypermedia: Communication in World Order Transformations. New York: Columbia university press. Demarest, Marc (1996): Rhetoric, Epistemology and the šNet: The Ethics Of Web Publishing. http://www.noumenal.com/marc/toxic.html Durkheim, Emile (1982): The rules of sociological method. The Free Press, New York. Ferligoj, Anu{ka, Lesko{ek Karmen, Kogov{ek, Tina (1995): Zanesljivost in veljavnost merjenja. Lljubljana: FDV. Giddens, Anthony (1991): Modernity and Self-identity. Polity Press, UK. Gygi, Katherine (1990): Recognizing the symptoms of hypertext...and what to do about it. V: Brenda Laurel (ur.): The art of human computer interface design. 297–287. Reading: AddisonWesley. Habermas, Jürgen (1984): The theory of communicative action: Reason and the rationalization of society. London: Heinemann. Hambridge, Sally (1995): RFC 1855: Netiquette Guidelines. http://ludwig.sc.intel.com/rfc/ rfc1855.txt Hine, Christine (2000): Virtual Etnography. London: Sage. Jacobs, Ian (2000): About the World Wide Web Consortium. Http://www.w3.org/pub/about.html. Jones, Robert A., Spiro, Rand J. (1995): Contextualization, cognitive flexibility, and hypertext: The convergence of interpretative theory, cognitive psychology and advanced information technologies. V Susan L. Star (ur.): The Cultures of Computing. 146–158. Oxford: Blackwell. 140 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 140 Black 1/13/2004, 12:16 PM Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest Jöreskog, Karl and Sörbom, Dag (1999): LISREL 8.30 and PRELIS 2.30. Scientific Software International, Inc. Kirschenbaum, Matthew G. (2000): Hypertext. Thomas Swiss (ur.): Unspun: key concepts of understanding the World Wide Web, 120–138. New York: New York University. Kolko, Beth & Reid, Elizabeth. (1998): Dissolution and Fragmentation: Problems in On-Line Communities. V: Steve G. Jones (ur.): Cybersociety 2.0: Revisiting Computer-Mediated Communication and Communitiy, 212-231. Sage. Kollock, Peter. (1998): The economies of online cooperation: gifts and public goods in cyberspace. V:Marc Smith in Peter Collock (ur.): Communities in Cyberspace, 220-243. London: Routledge. Kraut, Robert, Mukhopadhyay, T., Szczypula, J., Kiesler, S. & Scherlis, W. (1998): Internet paradox: A social technology that reduces social involvment and pyschological well-being? American Psychologist, 53(9), 1017-1032. Landow, George P. (1997): Hypertext 2.0: The convergence of contemporary critical theroy and technology. London, Baltimore: The Johns Hopkins University Press. Levine, Donald N. (2000): On the Critique of šUtilitarian’ Theories of Action. Newly Identified Convergences among Simmel, Weber and Parsons. Theory, Culture & Society, 17(1), 63–78. Marx, Gary T. (1999): What’s in a name? Some reflections on the Sociology of anonimity. The Information Society, 15: 99–112. Mitra, Ananda, Cohen, Elisia (1999): Analyzing the Web: Directions and Challenges. V Steve Jones (ur.): Doing Internet Research: Critical Issues and Methods for Examining the Net, 179–203. London, New Delhi: Sage. Mosco, Vincent (2000): Political Economy. V Thomas Swiss (ur.): Unspun: Key Concepts for Understanding the World Wide Web. New York and London: New York University Press, 51– 66. Nelson, Theodor H. (1990): The right way to think about software design. V Brenda Laurel (ur.): The art of human computer interface design. Reading: Addsison-Wesley 235–243. Nelson, Theodor H. (1965/1999): Summary of the Xanadu Hypertext System. V: Victor J. Vitanca (ur.): CyberReader. Longman. Oblak, Tanja (2001): Images of Electronic Democracy: Communication Technolgies and Changes in Participation and Communication Processes. Ljubljana: doktorska disertacija. Petri~, Gregor (2003): Dru‘beno delovanje v omre‘ju svetovnega spleta: Individualni in strukturni vidik. Doktorska disertacija. Ljubljana: FDV. Pajares-Tosca, Susana (2001): A pragmatics of Links. Journal of digital information, 1(6). Http:/ /jodi.esc.soton.ac.uk/articles/v01 Rinaldi, Arlene (1998): The Net: User Guidelines and Netiquette. http://www.fau.edu/netiquette/ net/netiquette.html Ryan, Marie-Laure (1999): Cyberspace, Virtuality, and the Text. V: Marie-Laure Ryan (ur.): Cyberspace Textuality: Computer Technology and Literary Theory, 78–110. Indiana: Indiana University Press. Shields, Rob (2000): The Ethics of the Index and its Space-Time Effects. V: A. Herman & T. Swiss (ur.): The World Wide Web and contemporary cultural theory, 145-161. New York: Routledge. Tabbi, Joseph (2000): Narrative. V Thomas Swiss (ur.): Unspun: Key Concepts for Understanding the World Wide Web. 138–148. New York: NY University Press. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 141 Black 141 1/13/2004, 12:16 PM Gregor Petri~ Touraine, Alain (1995): Critique of modernity. Cornwall: Blackwell. Turkle, Sherry (1995): Life on screen: Identity in the age of the internet. Touchstone, New York. Westrum, Ron (1991): Technologies and Society: The shaping of people and things. Belmont: Wadsworth. Avtorjev naslov: Dr. Gregor Petri~, docent Fakulteta za dru‘bene vede, Univerza v Ljubljani Kardeljeva pl. 5, SI-1000 Ljubljana e-mail: gregor.petric@uni-lj.si Rokopis prejet julija 2003, dokon~na verzija za objavo pa decembra 2003. ^lanek je po mnenju uredni{tva uvr{~en v kategorijo izvirni znanstveni ~lanek s kvantitativno argumentacijo. 142 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 DR44.p65 142 Black 1/13/2004, 12:16 PM Tadej Praprotnik UDK 364.282:004.738.5 Seksizem v ra~unalni{ko posredovani komunikaciji POVZETEK: Adolescentska in postadolescentska rekreacijska kultura klepetalnic (IRC) te‘i k formiranju surovih in zelo neposrednih oblik seksizma in spolnega nadlegovanja, v diskusijskih forumih, ki so usmerjeni k diskusijam med udele‘enci in udele‘enkami, pa je tovrstni seksizem oziroma neenako obravnavanje oseb na podlagi spolne identitete prikrito, tipi~no racionali-zirano in maskirano z neke vrste intelektualno uglajenostjo. V obeh primerih pa imamo pravzaprav opravek z zgolj razli~nimi strategijami za dosego istega cilja: to je omejevanje participacije ‘ensk z namenom ohranjanja nadzora mo{kih in mo{kih interesov. @enske pri vklju~evanju v »on-line« interakcijo pogosto do‘ivljajo ignoriranje ali trivializiranje svojih sporo~il in v kolikor vztrajajo pri prezentaciji svojih stali{~, so neredko obto‘ene, da cenzurirajo mo{ke udele‘ence, ki svojo argumentacijo utemeljujejo tudi na poudarjanju, da je internet svoboden prostor brez cenzure. KLJU^NE BESEDE: ra~unalni{ko posredovana komunikacija, seksizem, identiteta, anonimnost 1. Uvod Ra~unalni{ko posredovana komunikacija (v nadaljevanju RPK; angl. CMC - Computer Mediated Communication) si je v sodobnem svetu nesporno izborila status pomembnega komunikacijskega sredstva. Prednosti tovrstnega komuniciranja je veliko, sama uporaba RPK pa je zajela prakti~no vse ravni vsakdanjega ‘ivljenja. O tehnolo{kih in tudi o dru‘beno-kulturnih vidikih in prednostih RPK je popularni in akademski tisk veliko pisal zlasti v 80. in 90. letih prej{njega stoletja. V ospredje so postavljali demokratizacijski vidik RPK, precej nevpra{ljivo pa so napovedovali tudi nadaljni razvoj RPK, in sicer v smer vse bolj izpopolnjenega medija, ki posameznikom in posameznicam nudi mo‘nost enakopravnej{e participacije. Kasnej{e raziskave so tovrstne smele napovedi relativizirale, dejanski izsledki komunikacijskih praks pa so nakazovali, da RPK v dolo~eni meri zgolj reproducira vzpostavljene na~ine komunikacije in da v prete‘ni meri reproducira vzpostavljene na~ine odnosov med posamezniki in posameznicami. ^lanek1 se osredoto~a na komunikacijske odnose med spoloma v RPK, oziroma natan~neje: na problematiko seksizma oziroma neenakega obravnavanja oseb na podlagi spolne pripadanosti. V ~lanku opredelimo posamezne tipe RPK, kjer zlasti vzpostavljamo distinkcijo med sinhronimi in asinhronimi oblikami RPK, ki je ena izmed bistvenih tehnolo{kih distinkcij med tipi RPK in ki deloma vpliva tudi na samo rabo jezika v Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 143 Black 143 1/13/2004, 12:16 PM Tadej Praprotnik RPK. Prika‘emo tudi konkretne primere seksizma, ki izvirajo deloma iz tujih virov, deloma pa so rezultat lastnega raziskovanja slovenskih klepetalnic in forumov. ^lanek opozarja tudi na vpra{anje anonimnosti in v povezavi s tem na nekatere komunikacijske zna~ilnosti RPK. 2. Ra~unalni{ko posredovana komunikacija kot sodobna agora? Nove komunikacijske tehnologije se pogosto predstavljajo kot odsko~na deska za vzpostavljanje novih socialnih razmerij. Za internet pogosto sli{imo, da je inherentno demokrati~en in da izena~uje tradicionalne distinkcije glede socialnih statusov ter ustvarja mo‘nosti za »{ibkej{e« posameznike in skupine, da ti lahko participirajo z ostalimi posamezniki v RPK. Zlasti pa se poudarja, da internet vodi k ve~ji spolni enakosti ‘ensk kot socialno, politi~no in ekonomsko »{ibkej{ega« spola. Raziskovalka Herringova navaja naslednje argumente: 1. RPK, ki bazira na tekstu in v kateri so fizi~ne in {ir{e kontekstualne vezi odsotne, povzro~a irelevantnost ali celo »nevidnost« spola »on-line« udele‘encev in udele‘enk, s ~imer naj bi tako ‘enske kot mo{ki participirali enakovredno, torej v nasprotju z uveljavljenimi tradicionalnimi na~ini mo{ke prevlade v »face-to-face« komunikaciji. 2. Kot omre‘je, ki povezuje geografsko lo~ene uporabnike, RPK podpira manj uveljavljene dru‘bene skupine, da najdejo sebi ustrezno »on-line« skupnost in da se organizirajo na podlagi skupnih interesov. Seveda tovrstne prednosti interneta izkori{~ajo tudi mo{ki, razlika je zlasti v tem, da za ‘enske internet odstranjuje bariere glede participacije na podro~jih, kjer ovire obi~ajno ne obstojajo za mo{ke. Internet namre~ zaradi zgoraj na{tetih zna~ilnosti pomeni prostor poljubne interakcije, ~esar v tradicionalnih kontekstih ‘enske pogosto ne morejo dose~i. (Herring 2001: 1). V tak prostor poljubne interakcije v tradicionalnih kontekstih ‘enske pogosto niti niso vklju~ene. Razvoj in uporaba vsake tehnologije sta vedno vklju~ena v dolo~en socialni kontekst, in tudi oblikovana na podlagi vsakokratnega konteksta. Ali torej internet zares spreminja globoko vkoreninjene komunikacijske prakse spolne neenakosti, ali se ‘e vzpostavljeni na~ini neenakosti v komunikaciji zgolj preslikavajo v »on-line« komunikacijo? To je bistveno vpra{anje, saj so prero{ke vizije RPK kot svobodnega in demokrati~nega medija napovedovale razvoj prav v tej smeri. V preteklih raziskavah2 smo opozorili, da lahko idejo »virtualne osvoboditve« »preverjamo« prav pri vpra{anju spola in navedli analize, ki ka‘ejo na spolno diferenciran diskurz, kar samo idejo »virtualne osvoboditve« vsekakor slabi. ^e bi namre~ vklapljanje v prostore nami{ljenih svetov dosledno pomenilo izgubo spolne identitete, potem v teh prostorih ne bi na{li pretirano veliko spolno pogojenih diferenciacij (Oblak 1998: 86). Ker pa je matrica mre‘nih situacij v dolo~eni meri pravzaprav nadaljevanje njene “originalne” matrice - matrice predvirtualnih sistemov mnoge sodobne avtorice opozarjajo na nekatere dejavnike, ki dolo~ajo spolne razlike tudi znotraj kiberprostora. @enske se v virtualni svet - tako na primer trdi Dawn Dietrich - vklju~ujejo kot v socialni svet, ki ga prete‘no definirajo na podlagi lastnih izku{enj. 144 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 144 Black 1/13/2004, 12:16 PM Seksizem v ra~unalni{ko posredovani komunikaciji @enske projicirajo utele{ene identitete na podro~je kiberprostora in vstopajo med virtualne skupnosti kot v socialni svet, ki ga definirajo na podlagi lastnih izku{enj v {ir{i kulturi (Dietrich 1997: 180; Oblak 1998: 96). @enske v ta “novi” svet projicirajo tudi ustaljene komunikacijske obrazce, tak tip obna{anja pa prej poudarja kot negira konzervativne relacije med spoloma, saj se vzorci ‘enskega sodelovanja v malo~em razlikujejo od situacij, ki so zna~ilne za svet realnih dru‘benih odnosov. Zelo predvidljive in stereotipne komunikacijske prakse seveda lahko opazimo tudi pri mo{kem spolu. Hipoteti~ni potenciali internetske kulture (zlasti ideja o virtualni osvoboditvi) niso skladni z dejanskimi izku{njami, saj uporabniki in uporabnice pogosto opozarjajo, da prihaja do prenosa miselnih ter izkustvenih vzorcev, ki so zna~ilni za situacije zunaj virtualne kulture, tudi v prostore, odnose in komunikacijske interakcije znotraj RPK. Posamezniki in posameznice torej delujejo v skladu s strukturo vrednostnih usmeritev, ki jih vodijo ‘e pri oblikovanju in ohranjanju odnosov v realnem svetu (Oblak 1998). Diskurzivne analize RPK ka‘ejo, da ‘enski govor vklju~uje opravi~ila, vpra{anja, usmerjenost na posamezno osebo, podporo sogovorcem, medtem ko so za mo{ki govor zna~ilne mo~nej{e trditve, samopromocija, retori~na vpra{anja, avtoritativna usmerjenost. Za ‘ensko »on-line« komunikacijo naj bi bil zna~ilen rapport talk, za mo{ko pa report talk (Jaffe et al 1999). V nadaljevanju bomo nanizali nekaj primerov, ki ka‘ejo na dejstvo, da se seksisti~ni vzorci obna{anja in tipi interakcije v polju RPK ({e) niso spremenili, in da strukturne prednosti te komunikacije hkrati pomenijo tudi mo‘nost nadaljnje reprodukcije komunikacijskih odnosov, ki ohranjajo neenako obravnavanje oseb na podlagi spolne pripadnosti. 3. Tipi RPK in kontekst raziskovanja RPK RPK vklju~uje razli~ne tipe interaktivnih na~inov komunikacije, kot so elektronska po{ta, diskusijske liste, klepetalnice, forumi, in tako imenovane ve~uporabni{ke objektno orientirane klepetalnice (MUD - Multi–User Dimensions). Vsi ti tipi so tekstualni, in vklju~ujejo natipkane besede, ki se preberejo na ra~unalni{kem zaslonu. Znana fraza »On the Internet, nobody knows you’re a dog«, objavljena v reviji The New Yorker julija 1993, ponazarja prvo »optimisti~no« fazo glede vizij RPK, in temelji na argumentu, da anonimnost ukinja kakr{nokoli informacijo o udele‘encih interakcije (edina informacija in s tem identiteta je tisto, kar vsak sam napi{e in po{lje drugim udele‘encem) in s tem postavlja vse udele‘ence v enakovreden polo‘aj, saj postanejo informacije o spolu, starosti, narodnosti, in podobno, »nevidne«. Ko se je RPK v zgodnjih 90-ih letih prej{njega stoletja intenzivneje raz{irila med uporabnike in uporabnice, in ko so ‘enske aktivneje in pogosteje pri~ele uporabljati RPK za medosebno interakcijo, so se pri~ele pojavljati tudi poglobljene {tudije, ki so zadevale dejansko stanje in dejanske komunikacijske prakse uporabnikov in uporabnic RPK. V nasprotju z optimizmom, ki je bil zna~ilen za obdobje 80-ih let prej{njega stoletja, so kasnej{e raziskave problematizirale idejo spolne enakosti v RPK, saj naj bi mo{ki ali pa osebe z vi{jim statusom »off-line« pri~ele dominirati tudi v novih ra~unalni{ko posredovanih okoljih (Herring Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 145 Black 145 1/13/2004, 12:16 PM Tadej Praprotnik 2001: 4). Raziskovalci so poro~ali o uporabi agresivnih strategij s strani mo{kih v »online« diskusijah, med katerimi je bilo veliko usmerjenih neposredno na ‘enske. @enske so bile hkrati pogosteje tiste, ki so na tovrstne napade reagirale z odporom, bodisi so »utihnile« ali pa celo od{le iz diskusijskega foruma ali klepetalnice. Tako akademski kot popularni tisk je tudi poro~al o spolnem nadlegovanju prek interneta.3 Seveda pa to dejstvo poraja naslednji paradoks: kako lahko spolna neenakost in spolno nadlegovanje obstajata v o~itno anonimnem mediju? Pogledali bomo osnovne zna~ilnosti RPK in sku{ali na podlagi teh zna~ilnosti rekonstruirati vzroke za reprodukcijo neenakopravnih vzorcev obna{anja, ki se pojavljajo v RPK. 3.1 Asinhrona ra~unalni{ko posredovana komunikacija Asinhrona RPK pomeni komunikacijo, ki ne poteka v realnem ~asu, in je torej komunikacija, kjer se, na primer, odgovor na vpra{anje lahko pojavi {ele po nekaj dneh, vsekakor pa ne takoj, torej druga~e kot v primeru Internet Relay Chat-a. Asinhrona komunikacija nudi teoreti~no mo‘nost anonimnosti, v praksi pa je bila prava anonimnost te‘ko dosegljiva, zlasti v za~etkih interneta, ko je bilo potrebno za dosego anonimnosti preoblikovati svoj naslov elektronske po{te, kar pa je zahtevalo dolo~eno poznavanje tehnologije. Bolj pomembna je ugotovitev, da uporabniki in uporabnice niso bili nujno zainteresirani za anonimno komunikacijo; uporaba realnih imen je namre~ vzbujala ob~utek resnosti in »namenskosti« interakcije in je bila zagotovilo, da interakcija ni zgolj »igra«. Kljub temu tekstualno zasnovana interakcija vseeno razkriva manj identitete kot »face-to-face« interakcija, pa tudi uporabniki in uporabnice v~asih uporabljajo spolno nevtralne psevdonime. Uporabnice lahko predstavijo sebe na na~in, ki prekine (potencialno) diskriminacijo in nadlegovanje. V ta namen lahko izberejo spolno nevtralno ime. Povedali smo ‘e, da na internetu povsem sami konstruiramo svoje on-line identitete in predstavimo sebe tako, kot sami ‘elimo. To pa je tudi del re{itve omenjenega paradoksa: spol je pogosto »viden« oziroma ga je mo‘no dolo~iti na podlagi diskurzivnih strategij, torej tistih elementov, katerih se posameznik ne zaveda oziroma nad katerimi ima manj nadzora in jih tudi te‘je spremeni (Herring 2001: 4-5). Erwing Goffman je v svojem klasi~nem delu “The Presentation of Self in Everyday Life” razlikoval med expressions given in expressions given off. Prva vrsta prezentacij so namenoma postavljena sporo~ila, ki indicirajo, kako nekdo ‘eli, da bi bil percipiran, torej nakazujejo njegovo ‘eljo, kak{en bi ‘elel biti viden v o~eh drugih ljudi. Slednja so po drugi strani neintencionalna in izdana sporo~ila, torej sporo~ila, ki “pricurljajo skozi” in so torej informacije, ki jih oddajamo, ne da bi se (jih) zavedali (Goffman 1959). Te vrste informacij tudi niso odvisne od tipa kanala, samo besedilo je povsem zadosten medij za dolo~evanje identitete. Lingvisti~ne zna~ilnosti, ki signalizirajo spol, so podobne tistim, ki so znane iz »faceto-face« komunikacije, in vklju~ujejo uporabo glagolov, profanosti in vljudnosti. Obstoja generalna tendenca, da nekatere od teh zna~ilnosti bolj korelirajo z ‘ensko populacijo, druge pa z mo{ko populacijo (Herring 2001: 5). To koreliranje je seveda ideolo{ki u~inek nenehnih socialnih reprezentacij, ki predstavljajo, kak{ne so tipi~ne »mo{ke« in »‘enske« lastnosti, tako da so tudi stili interakcije socialno nau~eni in socialno konstruirani, in nikakor niso rezultat »biolo{kih« zna~ilnosti mo{kega ali ‘enske. Razlike med mo{kim 146 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 146 Black 1/13/2004, 12:16 PM Seksizem v ra~unalni{ko posredovani komunikaciji in ‘enskim stilom tudi ne pomenijo, da to pravilo velja za vse posameznike in posameznice. V asinhronih oblikah RPK so raziskovalci in raziskovalke opazili, da mo{ki po{iljajo dalj{a sporo~ila, predstavljajo svoja stali{~a kot »dejstva«, uporabljajo bolj »surov« jezik in izkazujejo tekmovalnost do sogovorcev in sogovork. Po drugi strani ‘enske po{iljajo kraj{a sporo~ila in pogosteje argumentirajo svoja stali{~a, ve~krat tudi izra‘ajo podporo drugim. Manj{inski spol v »on-line« forumih te‘i k modificiranju svojega komunikacijskega stila v smer prilagajanja ve~inskemu obrazcu. @enske v »mo{kem« forumu te‘ijo k vi{ji stopnji agresivnosti, medtem ko mo{ki v prevladujo~e »‘enskem« forumu te‘ijo k manj agresivnemu vedenju (Herring 2001: 5). V spolno me{anih javnih diskusijskih forumih ‘enske po{iljajo manj sporo~il, in so tudi manj pripravljene nadaljevati z diskusijo, kolikor njihovo sporo~ilo ne prejme nobenega odgovora oziroma reakcije drugih diskutantov. @enske tudi prejmejo manj sporo~il (od mo{kih in ‘ensk) in redkeje nadzorujejo temo pogovora, razen v forumih z izrazito {tevil~no prevlado ‘ensk. Manj{a u~inkovitost ‘ensk v spolno me{anih forumih je tudi delni razlog, zakaj so zelo v uporabi eksplicitno ‘enski »on-line« forumi s prevladujo~o ‘ensko populacijo in to~no opredeljenimi temami diskusije; podobnih forumov z izrazito prevlado mo{kih je precej manj, saj ti lahko nemoteno posredujejo svoj »glas« tudi v obi~ajnih spolno me{anih diskusijskih forumih. @enske bolj aktivno participirajo in tudi dosegajo ve~ji vpliv v okoljih, kjer so norme interakcije nadzorovane s strani poobla{~enega posameznika ali posameznice, ki moderira oziroma spremlja interakcijo. Raziskovalka Herringova (Herring 2001: 7) tudi ugotavlja, da {tudentke aktivneje sodelujejo v »on-line« razredih, kjer je interakcija vodena s strani moderatorja - profesorja. Tu zopet naletimo na paradoks: zakaj ‘enske ~utijo ve~jo »svobodo« pri participaciji, kjer jih nadzoruje vodja ali moderator foruma? Odgovor je pravzaprav glede na trenutne (seksisti~ne) razmere v diskusijskih forumih preprost: moderator v forumu ni zgolj »cenzor«, ampak tudi zagotavlja okolje, kjer posameznice ne bodo dele‘ne opazk, ‘aljivk ali nadlegovanja. Potreba po takem »zagotovilu« v podobi moderatorja tudi opozarja na fundamentalno napako v vizijah »samoregulativne« demokracije na internetu, ki naj bi producirala enakovredno participacijo: absolutna svoboda, zlasti v smislu everything goes, zlasti favorizira najbolj agresivne posameznike ali posameznice. V skladu s to predpostavko so tipi~ni tudi rezultati obse‘ne ankete4 , kjer so mo{ki kot najve~jo nevarnost za uporabnike interneta opredeljevali »cenzuro«, medtem ko so ‘enske opozarjale na vpra{anje zasebnosti. 3.2 Sinhrona ra~unalni{ko posredovana komunikacija [tudije asinhrone komunikacije (»on-line« forumi) so pokazale na nekatere mehanizme, na podlagi katerih je spol v RPK vseeno mo~ dolo~iti, nekateri avtorji pa zato ve~jo mo‘nost za anonimnost pripisujejo sinhronim (real-time) oblikam interakcije, kot je Internet Relay Chat. Dinamika relacij, kar zadeva mo~, dominanco in spolno neenakopravnost, naj bi bila v sinhronih oblikah (klepetalnicah), v katerih uporabniki nimajo povezav na »realno« okolje, precej irelevantna. Raziskovalka Brenda Danet prav tako izra‘a dolo~en optimizem, vendar na podlagi druga~nih razlogov: Po njenem mnenju Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 147 Black 147 1/13/2004, 12:16 PM Tadej Praprotnik so »klepetalci« bolj anonimni zato, ker »rekreacijsko« okolje klepetalnic vzpodbuja uporabnike in uporabnice k uporabi psevdonimov, ki delujejo kot maske, in tako »vabijo« k eksperimentaciji s spolnimi identitetami na igriv, »karnevalski« na~in, in ki »osvobajajo« uporabnike restriktivnih spolnih binarnih opozicij (Herring 2001: 8). Menimo pa, da predpostavka tovrstne virtualne osvoboditve {e vedno v enaki meri reproducira seksizem in neenakopravnost ljudi na podlagi klasi~nih elementov. Navedli bomo konkreten primer, ki ka‘e na nekatere {ibke nastavke tovrstne argumentacije. Uporabniki in uporabnice »on-line« klepetalnic so precej bolj motivirani in nezadr‘ani pri izra‘anju in eksperimentiranju z razli~nimi vidiki svoje osebnosti, ki bi jih sicer zaradi socialnih inhibicij pustili neodkrite. Emancipatori~ni zna~aj se po drugi strani navidezno ka‘e v tem, da virtualni svet omejuje frustracije, ki smo jih posamezniki in posameznice dele‘ni zaradi svojega fizi~nega izgleda. Prav v to smer je uperjen zelo popularen pojav virtualnih zmenkov (angl. cyberdating). Lynn Schofield Clark (1998) trdi, da so zlasti dekleta navdu{ena nad mo‘nostmi, ki jih omogo~a Net dating; anketiranke v njeni raziskavi so namre~ povedale, da se na internetu obna{ajo bolj agresivno (oziroma ideolo{ko re~eno bolj po “mo{ko”?) in la‘je izra‘ajo svoja ~ustva, prav tako pa se postavljajo v mo~nej{i polo‘aj v medsebojnih odnosih. Precej deklet je tudi priznalo, da so v virtualnih zmenkih sprejele novo fizi~no identiteto, saj so sebe opisale kot (bolj) privla~ne in s tem postale (bolj) atraktivne za mo{ke. Tovrstne identitetne strategije ne uresni~ujejo zgolj potreb po izogibanju bole~ini in ‘alosti ob morebitni zavrnitvi, ampak naj bi tudi nevtralizirale nekatere vidike heteroseksualnega sistema, v katerem je privla~nej{im dekletom namenjena ve~ja pozornost. S tem, ko vsak konstruira svojo fizi~no podobo v skladu z dolo~enim zami{ljenim “idealom”, naj bi tudi odpadlo vrednotenje in ocenjevanje posameznikov in posameznic na podlagi fizi~ne podobe. Mo{ki naj bi s tem izgubili nekaj svoje mo~i, saj zunanji videz kot “kriterij” ocenjevanja deklet izgine. Sami akterji trdijo, da je pozitivna lastnost v tem, da je fizi~ni kontakt pravzaprav nemogo~ in da posamezniki in posameznice med seboj la‘je komunicirajo, saj niso “pod pritiskom” socialnih norm in estetskih idealov. Prav tako dekleta spreminjajo svojo fizi~no podobo z namenom zagotavljanja ve~je socialne mo~i. A ‘e samo dejstvo, da skoraj vsi omenjajo to prednost svobodne prezentacije na internetu, hkrati ka‘e na to, da je fizi~na podoba v realnem ‘ivljenju za zmenek zelo pomembna (Schofield Clark 1998: 165-169). ^eprav torej mnogi govorijo, da niso ve~ “pod pritiskom” estetike v RPK, to hkrati dokazuje, da so “pod pritiskom” v svojih glavah in da se estetski ideali kot pomembni dejavniki zmenkov ohranjajo (vsaj) v glavah. Menimo, da je problem v tem, da se mo~, ki je na internetu omogo~ena skozi samoreprezentacijo, ne transformira v spremenjene spolne vloge in pri~akovanja v socialnem svetu zunaj virtualnega prostora. To pomeni, da je mo‘nost novih komunikacijskih tehnologij za ru{enje socialnih sistemov precej omejena. ^eprav tovrstne identitetne strategije zavra~ajo real life normativne podobe, torej podobe ‘ensk kot estetskega spola, kot spola, ki se mora (nujno) narediti privla~nega, jih s tem ne ukinjajo. Z zavra~anjem dolo~enih normativnih podob se “po tihem” potrdi mnenje, da so dolo~eni konkretni stereotipi tisto “normalno” v “realni” dru‘beni situaciji, hkrati pa se lahko dolo~enemu stereotipu podeli status “konsistentnosti” oziroma se normativni podobi podeli ob~e148 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 148 Black 1/13/2004, 12:16 PM Seksizem v ra~unalni{ko posredovani komunikaciji veljaven status. Estetski ideali, ki jih na ekranu ne opazimo, se s temi dejanji potrdijo in se {e naprej reproducirajo v dru‘bi (Praprotnik 2001: 125). To tezo dokazuje tudi pogovor z nekim intervjuvancem, ki je v pogovoru na{tel nekatere prednosti internetskega zmenka. Opozoril je na dejstvo, da na internetu ljudi ne vidi{, kar pomeni, da jih najprej spozna{ in morda tudi vzljubi{, ~eprav ti po fizi~nem videzu ne ustrezajo (Schofield Clark 1998: 167). To naj bi pomenilo, da je medsebojni kontakt bolj enakopraven oziroma da ni diskriminatoren, saj nimamo pred o~mi fizi~ne podobe. Toda v ~em je ta enakopravnost? Kot sledi iz njegovega argumenta, je enakopravnost prav v enakopravni “odsotnosti” fizi~ne podobe. Enakopravni smo torej zato, ker nih~e nikogar ne vidi. Toda kaj je potemtakem “podlaga” te enakopravnosti? Mislimo, da prav fizi~ni videz, ki je torej tisto common sense verjetje, ki je na internetu zaradi odsotnosti sicer zakrito in brez veljave, a ki po drugi strani ni ukinjeno, saj {e naprej obstaja v glavah. Odsotnost fizi~nega videza, ki se opredeljuje kot pozitivni argument, je torej pravzaprav priznanje, da smo ({e vedno) zasidrani v hegemonisti~nih predstavah o normah telesne privla~nosti (Praprotnik 2001: 123-125). Navdu{enost nad internetskimi odnosi, ki jih izra‘ajo najstnice v raziskavi (Schofield Clark, 1998), je skladna z ugotovitvami Susan Herring, namre~, da v »on-line« klepetalnicah obstaja vi{ja spolna enakost. @enske in mo{ki v klepetalnicah participirajo bolj enakopravno kot v »face-to-face« komunikaciji, tako glede povpre~nega {tevila poslanih in prejetih sporo~il kot tudi glede povpre~ne dol‘ine sporo~il. Zanimivo je, da v nekaterih klepetalnicah ‘enske prejmejo celo ve~ sporo~il kot mo{ki, vendar je tovrstna »pozornost« do ‘enskega spola nemalokrat posledica drugega tipa dejavnosti, ki je zelo tipi~en za Internet Relay Chat: flirtanje. Po na{em mnenju ti podatki ka‘ejo na nekaj drugega: vi{ja spolna enakost je zlasti posledica dejstva, da so nekateri ideolo{ko posredovani vzorci komunikacije odsotni, kar pa seveda {e ne pomeni, da se ne reproducirajo naprej. Razli~ni raziskovalci in raziskovalke (Reid, 1991; McElhearn 1996; Paolillo 1999; Voiskounsky 2000; Herring 2001;) so ugotavljali tudi lingvisti~ne zna~ilnosti klepetalnic. Ve~ina sporo~il je izrazito kratkih; Herringova navaja, da so v povpre~ju dolga 4-12 besed, dalj{a sporo~ila pa se obi~ajno pojavljajo v »notranjih dialogih«, ko se v okviru splo{nega klepeta v »zasebni klepet« zapleteta dve osebi. Glede pogostosti po{iljanja sporo~il raziskave ugotavljajo, da v klepetalnicah pravladujejo mo{ki (po nekaterih pribli‘nih ocenah obstaja razmerje tri mo{ki: ena ‘enska), ve~ina ‘ensk pa je soo~ena s poskusom flirtanja prek klepetalnice. Za tako imenovane MUD klepetalnice Curtis navaja, da je 70 % igralcev mo{kega spola (Curtis 1992). Podobno kot v asinhronih oblikah RPK, tudi v sinhronih klepetalnicah nastopajo primeri agresivnosti do ‘ensk, in tovrstno vedenje je obi~ajno zopet prikrito ali neprikrito seksualnega izvora. Empiri~na opazovanja klepetalnic ka‘ejo, da je primerov uspe{nega »prikrivanja« spola oziroma izdajanja za drug spol pravzaprav malo. Delno je vzrok v samih posameznicah in posameznikih, ki ugotavljajo, da morajo investirati velik napor, ~e ‘elijo postati osebe, ki sicer niso. Prav zato ve~ina udele‘encev in udele‘enk ne glede na vzdevek (angl. nickname) komunicira na na~in, ki ga tudi sicer uporabljajo. Susan Herring je v {tudiji ugotovila, da je kar 89 % vseh spolno obele‘enih interakcijskih stilov v {estih IRC kanalih izkazovalo ‘enskost in mo{kost na tradicionalen, celo stereoDru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 149 Black 149 1/13/2004, 12:16 PM Tadej Praprotnik tipen na~in, torej 89 % udele‘encev in udele‘enk nikakor ni sku{alo prese~i binarno vzpostavljene pozicije mo{ko-‘ensko. V isti {tudiji je tudi ugotovila, da uporabniki IRCa izra‘ajo elemente svoje spolne identitete zelo pogosto (vsaka 3-4 vrstica teksta), tako da obstoja tendenca, da dlje ko je nekdo v dolo~eni klepetalnici, ve~ja je tudi mo‘nost, da bo on/ona tudi razkril/a dejansko identiteto (Herring 2001: 9). 4. Primeri »on-line« seksizma Susan Herring (1999) je zabele‘ila kar nekaj primerov spolnega nadlegovanja in seksizma. Ne glede na razlike med tipi RPK (torej ali gre za sinhrono ali asinhrono komunikacijo), in ne glede na demografske razlike ali namen komunikacije med udele‘enci, analize interakcije ka‘ejo na velike podobnosti. Tako v sinhronih kot v asinhronih oblikah interakcije prihaja s strani mo{kih do posredovanja sporo~il, ki so razmeroma pogosto ‘aljiva ali poni‘evalna za ‘enske. V tovrstnih primerih je obi~ajen scenarij naslednji: ‘enske reagirajo na tovrstna sporo~ila z ugovori in replikami, mo{ki pa nato pogosto okrivijo ‘enske za osebe, ki se rade prepirajo. @enske se bodisi uklonijo uveljavljenemu »mo{kemu« vzorcu interakcije ali pa utihnejo. Nadlegovanje je med drugim odvisno od komunikacijskih oziroma tehnolo{kih mo‘nosti posameznega tipa interakcije. V sinhronih oblikah, kot je IRC, lahko operaterji kanala preprosto izlo~ijo posameznega udele‘enca (angl. kick), kar se ‘enskam neredko tudi zgodi. Tovrstna mo‘nost po drugi strani ne obstoja v asinhroni komunikaciji, kjer morajo nadlegovalci svoje »napade« na sogovorce in sogovorke oblikovati na povsem lingvisti~ni ravni. Razlike glede tipa nadlegovanja in seksizma se izkazujejo tudi na podlagi starosti udele‘encev in namena komunikacije. Adolescentska in postadolescentska rekreacijska kultura klepetalnic te‘i k formiranju surovih in zelo neposrednih oblik seksizma in spolnega nadlegovanja, v diskusijskih forumih, ki so usmerjeni k pogovorom med udele‘enci in udele‘enkami, pa je tovrstni seksizem oziroma neenako obravnavanje oseb na podlagi spolne identitete prikrito, tipi~no racionalizirano in maskirano z neke vrste intelektualno uglajenostjo. V obeh primerih pa imamo pravzaprav opravek z zgolj razli~nimi strategijami za dosego istega cilja: to je omejevanje participacije ‘ensk z namenom ohranjanja nadzora mo{kih in mo{kih interesov. @enske pri vklju~evanju v »on-line« interakcijo pogosto do‘ivijo ignoriranje ali trivializiranje svojih sporo~il in v kolikor vztrajajo pri prezentaciji svojih stali{~, so neredko obto‘ene, da cenzurirajo mo{ke udele‘ence, ki svojo argumentacijo utemeljujejo tudi na poudarjanju, da je internet svoboden prostor brez cenzure. Opozarjanje nekaterih mo{kih udele‘encev, da je potrebno svobodo govora strogo braniti, je hrbtna stran zelo uveljavljene strategije, ki maskira interese mo{kih predstavnikov. Diskriminatorno vedenje je {e posebej pogosto v situacijah, ko dominantne osebe (mo{ki) pove~ano participacijo ‘ensk razumejo kot gro‘njo njihovi dominantni poziciji v RPK (Herring 1999: 151-152). V ta namen si je zanimivo ogledati retori~ne mehanizme tovrstnega neenakopravnega obravnavanja. Herringova je opravila analizo sinhronih in asinhronih forumov in zastopa stali{~e, da ~e izrazito podobne primere spolno obele‘ene diskurzivne dinamike lahko najdemo v povsem razli~nih (komunikacijskih) kontekstih, potem so tudi mo‘nosti, da 150 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 150 Black 1/13/2004, 12:16 PM Seksizem v ra~unalni{ko posredovani komunikaciji je vse skupaj zgolj stvar naklju~ja, razmeroma majhne. Analizirala je klepetalnico #india ter diskusijski forum Paglia-L. Klepetalnico #india prete‘no obiskujejo Indijci, ki ‘ivijo v angle{ko govore~ih dr‘avah zunaj Indije, zlasti v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji in Avstraliji. V drugem primeru pa gre za forum, katerega udele‘enci so obi~ajno nahajajo na univerzah v ZDA in v Kanadi, ter vklju~uje {tudente/tke in profesorje/ice. Raziskovalka je pozornost usmerila na diskusijo, ki je zadevala tematiko, o kateri so mno‘i~no pisali kanadski ~asopisi. Gre za primer profesorja matematike (Matin Yaqzan), ki so ga prisilili v pred~asno upokojitev, ker je v nekem {tudentskem ~asopisu obdol‘il dekleta sama za tako imenovani »date rape« in predlagal, da v kolikor se ‘enske ~utijo psihi~no in fizi~no prizadete, bi jim morali pla~ati za »njihovo nev{e~nost«. Tovrsten cini~en odnos do resnega problema posilstev, ki se zgodijo zaradi omamljanja ‘ensk, je torej spro‘il ‘ivahno diskusijo. V obeh primerih je bilo udele‘enih ve~ predstavnikov mo{kega spola, ki so po{iljali ve~ sporo~il in tudi dalj{a sporo~ila. Spol je bil v obeh primerih dolo~en na podlagi imen in drugih informacij, ki so jih udele‘enci in udele‘enke (ne)hote posredovali med interakcijo. Nekatere primere seksizma, ki ga je raziskovalka odkrila, bomo prikazali malo kasneje. V sinhroni komunikaciji je dodaten element neenakopravnega obravnavanja oseb ‘e omenjena mo‘nost, da operater izlo~i dolo~eno osebo, ki se mora zatem zopet priklju~iti v sobo (angl. chat room), ~e ‘eli sodelovati. Te »sankcije« lahko izvajajo samo dolo~ene »poobla{~ene« osebe, katerih sicer{nja funkcija je vzdr‘evanje reda v sobi s tem, da izlo~ijo neprijetne osebe. V praksi pa se pogosto dogaja, da so prav ti operatorji osebe, ki na podlagi svojih pooblastil izvajajo neenakopravnost (Herring 1999: 153-155). Na{a lastna raziskovanja sinhronih oblik interakcije v slovenskih klepetalnicah so tudi zabele‘ila tovrstne primere, kjer se socialno omre‘je in medsebojne relacije med udele‘enci konstituirajo na podlagi statusov, ki jih imajo osebe v interakciji. Tako prihaja do »zavezni{tev« med »navadnimi« udele‘enci in udele‘enkami interakcije ter operaterji (skraj{ano tudi: opers, ops). Na neki izrazito nestrpni slovenski klepetalnici5 znotraj IRC-a smo zasledili tudi naslednjo izjavo udele‘enca: ..... [BoyScout] Jast bi rad mel op da bi tiste ~efurje k se kaj pizdijo dol metal ....6 ..... Operaterji svoje moderiranje in ohranjanje reda v klepetalnici v~asih izvajajo na izrazito pristranski na~in, glede na preference ali celo sugestije drugih obi~ajnih razpravljalcev. Tak primer je naslednji, ki se je zgodil nekaj vrstic kasneje: ..... [Hipi] newsted: dol ga vr{ !!! [Hipi] newsted: dol ga vr{ !!! [Hipi] newsted: dol ga vr{ !!!7 ..... Operator newsted svojo »neobjektivnost« glede odlo~anja, kdo je »mote~« v kanalu, kasneje izrazi na naslednji na~in: ..... [NEWSTED] kerga nej kicknem ?? ..... Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 151 Black 151 1/13/2004, 12:16 PM Tadej Praprotnik To je tudi dokaz, da svoje poobla{~enosti ne izvaja samo v smislu objektivnega sankcioniranja mote~ih oseb, ampak je dovzeten za »sugestije« ostalih oseb v klepetalnici. Seveda pa je tudi veliko primerov ‘aljivega vedenja do sogovorcev, ki se ne strinjajo z uveljavljenim ve~inskim stali{~em v klepetalnici. Pri naslednjih primerih ne gre za seksizem v RPK, temve~ za sovra‘no nastrojenost proti drugim udele‘encem. Te osebe so bile dele‘ne agresivnih reakcij, kot je na primer naslednja: ..... [BLONDINKA] ej folk sam povejte kva mate vi proti ~apcem????? [Koto] BLONDINKA SPIZDI8 ..... Nestrinjanje z ve~inskim mnenjem pa lahko do‘ivi »delegitimacijo« tudi na druga~en, toda zelo tipi~en na~in: ..... [ACTION] GAYA spra{uje kaj so vam nardili?????????? [Koto] GAJA KJE TI @VI[ [GAYA] u sloveniji [Hess] GAYA: ti ze nis slovenka [Koto] gaja ti si zmedena [NEWSTED] mrs cefurka!!! ..... Susan Herring je proces spolnega nadlegovanja in ‘aljenja formulirala v shematsko obliko, ki je sestavljena iz 5 korakov in ka‘e na obi~ajen proces agresivne interakcije v »on-line« komunikaciji: 1) 2) 3) 4) Za~etno stanje Iniciacija spolnega nadlegovanja Odpor Stopnjevanje spolnega nadlegovanja a) Osebe, ki so dele‘ne spolnega nadlegovanja, se prilagodijo dominantnim skupinskim normam b) Osebe, ki so dele‘ne spolnega nadlegovanja, utihnejo. Herringova (1999: 156-157) opisuje tudi celoten proces v analiziranih forumih in klepetalnicah. Na klepetalnici #india in v forumu Paglia-L v za~etni fazi ni bilo znamenj, da bo pri{lo do agresivne interakcije. V klepetalnici #india so se nahajale tri osebe ‘enskega spola, ki so bile prijateljice in so preprosto ‘elele klepetati prek klepetalnice. Operator je pri~el z nadlegovanjem, ker je imel ob~utek izklju~enosti iz njihovega pogovora. Raziskovalci in raziskovalke namre~ ugotavljajo, da so ‘enske v klepetalnicah dele‘ne visoke pozornosti, saj se ve~inoma pogovorov udele‘ujejo mo{ki. Prav tako se nekateri mo{ki po~utijo ogro‘ene, kadar so soo~eni z obstojem prijateljstev med ‘enskami, saj to ogro‘a tradicionalne patriarhalne modele, po katerih ‘enska oblikuje svojo socialno identiteto primarno na podlagi odnosa do mo{kega. Diskriminatorno vedenje se pogosteje pojavlja med nekaterimi mo{kimi, zlasti ~e ti ugotovijo, da je njihova dominantna pozicija znotraj klepetalnice ali foruma ogro‘ena spri~o pove~ane 152 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 152 Black 1/13/2004, 12:16 PM Seksizem v ra~unalni{ko posredovani komunikaciji interakcije ‘ensk, ki se ne strinjajo s predstavljenim stali{~em. Tovrstno kritiko in protiargumente nekateri do‘ivljajo kot napad na njihovo svobodo izra‘anja. Aktivno predstavljanje nasprotnih stali{~ v forumu Paglia-L je do‘ivelo odpor nekaterih mo{kih udele‘encev, ki so sku{ali okriviti ‘enske za neuspe{nost interakcije in jih obdol‘iti »cenzorstva«: »Na ‘alost Mary ka‘e popolno nepoznavanje, kaj sploh pomeni svoboda govora.« (angl. Sadly, Mary shows an absolute ignorance here of what freedom of speech is all about.) Ozna~evanje oseb za cenzorje je {e posebej mo~an termin konfrontacije in napada, saj je na internetu pojem »svobode govora« razumljen kot najvi{je prepoznano »skupno dobro« (Herring 1999 : 156-157). Odpor do spolnega nadlegovanja pa ‘enske gradijo na ve~ na~inov. V primeru klepetalnice #india, so se odlo~ile za strategijo »kontranadlegovanja« s pomo~jo neposrednih verbalnih akcij. Prikazali bomo primer diskusije med operaterjema kanala, ki sta mo{kega spola (Aatank, ViCe) in tremi ‘enskami, ki imajo naslednje vzdevke: st, sm, rani. ..... sm hi u can call me studboy. what color are your undies st’s not wearing any thanks st thats sad. what do u look like? how big are your thingies aatank ... relax... you might not be able to handle it ... ..... sm/st wanna have a threesome? no dogs allowed ..... rani how would u like a lot IN u hmmm aatank... wait till i throw up ..... Tovrsten odpor ne povzro~i prenehanja nadlegovanja, ampak ima za posledico, da predstavniki dominantne skupine uporabijo mo~nej{e in agresivnej{e oblike nadlegovanja. V sinhronih klepetalnicah to pogosto pomeni uporabo mo‘nosti izlo~itve osebe iz kanala, sama utemeljitev potrebe po izlo~itvi osebe pa ni podana, ali pa operaterji navajajo trivialne argumente, na primer zaradi »neprimernega jezika«. V konkretnem primeru so bile vse tri ‘enske izlo~ene iz klepetalnice. Po ponovni priklju~itvi so do‘ivele {e silovitej{e napade in ozna~itve v stilu »ve neumne lezbijke« (angl. u stupid lesbos) ali pa »prekleta dru{~ina nun« (angl. a friggin sisterhood of Nuns). V klepetalnicah nastopa namre~ uveljavljena implikacija, da so ‘enske, ki na mo{ka seksualno obele‘ena sporo~ila ne reagirajo pozitivno, ne glede na stopnjo ‘aljivosti, homoseksualke ali aseksualke. Druga~ni napadi nastopajo v diskusijskih forumih, kjer gre obi~ajno za pogovor o dolo~eni temi. Nestrinjanju z dominatnim mo{kim stali{~em sledi napad in delegitimacija nasprotnega stali{~a kot izrazito napa~nega in – to je zelo pogosta strategija - histeri~nega (Herring 1999: 157-159). Pri raziskovanju slovenskih on-line forumov smo naleteli na kar nekaj tovrstnih strategij delegitimacije ‘ensk v spolno me{ani interakciji. Navedli bomo primer iz foruma Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 153 Black 153 1/13/2004, 12:16 PM Tadej Praprotnik na spletnih straneh tednika Mladina (http://www.mladina.si/tednik/200247/clanek/ uvod47/), kjer bralci in bralke lahko komentirajo aktualne dogodke. V on-line verziji dnevnika Mladina se nahaja uvodnik, ki hkrati pomeni kontekst vsakokratne interakcije. V 47. {tevilki Mladine (25. november 2002) ima uvodnik naslov »Sveto in profano«, in komentira aktualne politi~ne dogodke. Pri soo~enju percepcij diskutantov v forumu je pri{lo do uporabe podcenjevalnega ali agresivnega jezika. Zastopanje druga~nih stali{~ je pogosto ozna~eno kot »histeri~no« ali pa sku{a podcenjevati osebo z nasprotnimi stali{~i: ..... [tefani 2002-11-29 00:29:41 by Brutus Ja ljubica zlata! V katero ve{ ma{ino si pa ti padla, da so se ti mo‘gani ~isto raztopili? Preberi si {e enkrat odgovor »Thinking Man-a«. ^e ne bo {lo s prve, vstrajno ponavljaj branje! Z vztrajnostjo ti bo morda le »potegnilo«! ^e pa ne, pa prosi koga iz vrtca, ali pa male {ole, da ti bo zadevo bolj razumljivo razlo‘il! ..... 2002-11-29 11:45:45 by Neznanec [tefana, ne bod histeri~na, raj{i si poi{~i dobro batino, pa magar fajmo{tra. ..... Ozna~evanje oseb za histeri~ne je ena izmed pogostih strategij, ki sku{a uti{ati osebe z druga~nimi stali{~i. Stalno opozarjanje na svobodo govora kot najvi{jo moralno vrednoto internetskega prostora, sku{a ‘enskam pripisovati problemati~no pozicijo {ibkosti, nezmo‘nost racionalne presoje in jih obto‘uje ignoriranja moralnih principov. Navedli bomo {e en primer iz slovenskega diskusijskega foruma, ki se nahaja na spletni verziji dnevnika Ve~er (URL: http://www.vecer.si). Forum se je pri~el 25. aprila 2001, naslov foruma pa se glasi: Zakon o umetni oploditvi z biomedicinsko pomo~jo. Nana{a se na aktualno razpravo iz leta 2001 in z njo povezan referendum. Tovrstne aktualne problematike so tudi sicer obi~ajna tema v forumih, ki dose‘ejo vrhunec interakcije ravno v odlo~ilnih trenutkih. V na{em primeru je bil to referendum, ki se je zgodil 17. junija 2001. Statisti~na obdelava je pokazala, da je bilo samo v dveh tednih pred referendumom (v obdobju med 3. in 17. junijem 2001) na forum poslana tretjina vseh sporo~il na to temo. Analiza je sicer zajela obdobje od 25. 4. 2001 do 17. 7. 2001. Tema foruma je bila izrazito »‘enska«, kar je {e potenciralo stopnjo agresivnosti. Kot primer bomo navedli sporo~ilo enega razpravljalca. Vsako sporo~ilo je sicer poimenovano in povzema vsebino sporo~ila, ali pa je v naslovu natan~no opredeljeno, komu je sporo~ilo namenjeno. Svoj prispevek je razpravljalec naslovil z: »Kam pripelje enakopravnost«. @e iz samega naslova je torej mo‘no vsaj delno rekonstruirati odnos razpravljalca do problematike in to~ko berljivosti. Sporo~ilo je slede~e: ..... Avtor: Yanni 14.5.2001 9:11:45 Kam pripelje enakopravnost Mislim, da so ‘enskam perutni~ke malo preve~ zrasle. Torej bi se lahko zavedle, da so konec koncev navadne kure. ..... 154 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 154 Black 1/13/2004, 12:16 PM Seksizem v ra~unalni{ko posredovani komunikaciji Podobnih primerov delegitimacije diskutantov je precej. Navedli bomo {e en pasus, ki ka‘e na tipi~ne diskurzivne strategije, ki sku{ajo degradirati sogovorce oziroma sogovorke in vzpostaviti polje legitimne diskusije: ..... Avtor: Andrej 23.5.2001 15:27:15 Inteligento nosi Luna ali pa {e vedno ‘ivi z nerazvito inteligenco Inteligentna je poosebljanje hhisterije in vasezagledanosti... ni sposobna razumsko razmi{ljati ampak bruha svoje nedozorele opazke vse poprek... ko bo{ vse izbruhala, upam, da si bo{ oplaknila usta in prihranila tvojim sogovornikom smrad, ki se {iri in {e se bo {iril po tvoje bruhanju...LP ..... Avtor: Inteligenta 23.5.2001 18:19:03 Ah, Andrej, kak{en otro~e si ^e bi dobro videl, jaz nikogar ne obsojam in sploh ne bruham, preberi moje prispevke, pa bo{ videl. Druga~e pa bi zate lahko rekel, da si izjemno nezrel in me prav zanima koliko let ima{. ^e je pa kdo histeri~en, si to ti. Jaz sem ~isto miren. Sicer sem pa ‘e enkrat rekel, da se mi s tak{nim otro~etom kot si ti, Andrej, ne ljubi razpravljati. ..... Avtor: Evgen 24.5.01 12:22:58 Histerija Histeri~ne so lahko samo ‘enske (po “zahvali” narave), zato Inteligenta (fante) in Andrej (mo{ki) o tem brezpredmetno razpravljata, namre~ kdo je bolj histeri~en. ..... Zanimivo je, da osebo, ki je poimenovana Inteligenta, in ki se izra‘a z mo{ko slovni~no obliko (»Jaz sem ~isto miren«), opredelijo z izrazom »fante«, torej ga implicitno sku{ajo ozna~iti kot ({e) nedozorelega, nepravega mo{kega, saj bi »pravi« mo{ki zastopal druga~no stali{~e, torej stali{~e, ki je usklajeno s tipi~nim tradicionalnim mo{kim stali{~em. Situacija je potemtakem hrbtna stran neke druge situacije, ki smo jo ‘e omenili. Dekleta na klepetalnici #india, ki niso ‘elela »flirtati« in komunicirati s sogovorci na eksplicitno seksualen na~in, so bila namre~ opredeljena z izrazi »ve neumne lezbijke« (angl. u stupid lesbos) in kot »prekleta dru{~ina nun« (angl. a friggin sisterhood of Nuns). V primeru slovenskega foruma pa je bil sogovorec, ki ni bil pripravljen zastopati »pravega« stali{~a, ozna~en kot »fante«, kar implicira nepopolnost, nepravost, nedoraslost. Tudi tu obstoja tiha predpostavka, da so vsi odkloni od uveljavljenega komunikacijskega vzorca in uveljavljenega stali{~a interpretirani kot odklon od »normalnega« mo{kega vedenja, pogosto pa so tudi opredeljeni kot homoseksualni. Herringova (1999: 159-162) navaja tudi strategije odpora, ki jih sogovorke uveljavljajo, ko so soo~ene z verbalnimi napadi. Na podlagi analiz diskusijskih forumov in klepetalnic je ugotovila, da jih precej utihne oziroma se podredijo mo{kim pri~akovanjem glede ustreznega vedenja ‘ensk; to v praksi pomeni, da prepustijo nadzor nad javnim diskurzom mo{kim predstavnikom. Nekoliko druga~no strategijo zasledimo v klepetalnicah; tu se veliko deklet podredi mo{kim pri~akovanjem tako, da pri~nejo z njimi flirtati. Veliko ‘ensk torej izbere mo‘nost interakcije, ki povzro~i prekinitev Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 155 Black 155 1/13/2004, 12:16 PM Tadej Praprotnik verbalnih napadov (ne pa samega seksizma), samo redke pa imajo mo‘nost, da uveljavijo retori~no u~inkovitost s tem, da se vedejo kot mo{ki. V diskusijskem forumu Paglia-L je kar 71 % ‘ensk imelo prito‘be glede na~ina interakcije, in od vseh teh jih je kar 80% utihnilo oziroma niso ve~ po{iljale sporo~il. Za razliko od ‘ensk, se je zaradi na~ina interakcije prito‘ilo le 11% mo{kih, nih~e pa ni prenehal aktivno komunicirati. Interakcija v forumu se je kon~ala na nenaden na~in. Ko je ve~ina ‘ensk prenehala po{iljati sporo~ila, sta ostali samo dve aktivni diskutantki, ki sta se upirali uveljavljenemu komunikacijskemu principu. Moderator je kmalu zatem zaklju~il diskusijo in preostale udele‘ence obvestil, da je skupina od{la na novo topiko, moderator pa je izjavil: »Neko~ fascinantna Yaqzanova diskusijska nit se je sedaj ‘e bolj ali manj iz~rpala.« (angl. the Yaqzan thread, although once fascinating, has now more or less exhausted itself.). Ta razlaga je nekoliko nenavadna, saj je v forumu {e vedno potekala ‘ivahna diskusija. Ta intervencija se je zgodila takoj za tem, ko sta aktivni udele‘enki vzpostavili u~inkovito strategijo interakcije z mo{kimi. Vseeno pa je njegova intervencija imela institucionalno mo~, saj se naslednji prispevki v forum niso ve~ javno bele‘ili. Kljub temu torej, da sogovornici nista utihnili, so bili njuni glasovi (skupaj s preostalimi sogovorci) uti{ani, tako da je bil rezultat pravzaprav enak. Pomembno je opozoriti, da do prenehanja participacije prihaja zaradi razli~nih razlogov. Diskusijski forumi potekajo zgolj na podlagi diskurza, torej besedila, ki ga po{iljajo osebe v forumu. V tem »demokrati~nem« okolju nima nih~e tehni~ne mo‘nosti, da prekine ali izlo~i drugo osebo. Prav tako je pomembno dejstvo, da v forumih sodelujejo starej{i, ki svoja stali{~a pogosto tudi bolj u~inkovito branijo, iz ~esar lahko sklepamo, da tehni~ni in demografski elementi vplivajo na sam potek »on-line« nadlegovanja in jezikovnega obra~unavanja, pa tudi na mo‘nosti in na~ine upiranja dominantnemu modelu »on-line« komunikacije. Za tovrstne diskrepance glede komunikacijske u~inkovitosti ‘ensk in mo{kih tudi ne moremo iskati vzroka v retori~ni u~inkovitosti komuniciranja. Kot vzrok za uspe{nost in vpliv na sogovorce v tem okolju se pogosto namre~ navajajo posameznikove sposobnosti oblikovanja misli v tekst in retori~na prepri~ljivost. Vendar pa je nadlegovanje in agresivnost nekaj povsem druga~nega od prepri~evanja. Osebe, ki verbalno ‘alijo in nadlegujejo, imajo osnovno namero zlasti »provocirati«, ne pa prepri~evati ali prepri~ati sogovorce tako, da na argumentiran na~in predstavijo svoje stali{~e (Herring 1999: 159-162). Ve~ino retorike nadlegovanja uporabljajo mo{ki predstavniki, tako v pogovorih z ‘enskami kot tudi v pogovorih z mo{kimi. Splo{na ugotovitev je, da so ‘enske pogosto ozna~ene kot »cenzorji«; v forumu, ki je imel temo glede cini~nega odnosa do posilstev, je bila ‘enska zaskrbljenost nad cini~nimi pogledi na posilstvo razumljena kot kr{enje svobode govora, in to kljub dejstvu, da nikakor niso sku{ale izklju~iti druga stali{~a, in kljub temu, da so v skladu z demokrati~no prakso dopu{~ale dominantno stali{~e. Raziskovalka Collins-Jarvis meni, da spolno obele‘ene diskriminacije {e posebej pogosto nastopajo v situacijah, kadar so spolne razlike v »on-line« diskusijah zakrite, na primer takrat, kadar je sam spol osnovna tema diskusije (Herring 1999: 162-164). Ta sugestija se tudi ujema z ugotovitvami na{ega raziskovanja forumov, zlasti omenjenega foruma na spletnih straneh dnevnika Ve~er z naslovom »Zakon o umetni oploditvi z biomedicinsko pomo~jo«, kjer so bili sogovorci 156 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 156 Black 1/13/2004, 12:16 PM Seksizem v ra~unalni{ko posredovani komunikaciji soo~eni s problematiko »‘enskih pravic«. Nekateri so nastopali z zelo agresivnimi naslovitvami na sogovornice in sogovorce. Kot primer lahko navedemo odlomek, kjer se je tema oplojevanja premestila v polje naravno-nenaravno, s ~imer so nasprotniki zakona (deloma) ‘e u~inkovito »nevtralizirali« nasprotujo~e argumente: ..... Avtor: Filip 10.5.2001 8:02:50 A ni ‘e to dovolj hudo da si nekateri dajejo take ~udne vzdevke, kot npr. Inteligenta. Potem pa pi{ejo, da bi naj imel vsak pravico do umetne oploditve. Kaj pa jaz, kot mo{ki, tudi. Jaz bi (se) raje naravno oplojeval. Umetno ni {e nikoli bilo naravno, na umeten na~in smo zaj*** naravo. Pa {e pi{e Inteligenta, da so sterilne ‘enske privilegirane. So pa~ sterilne, tudi meni se maj~keno smilijo, ampak komu se pa jaz, ki mi je normalna postelja prekratka pa se ne bom dal umetno skraj{ati. Mati narava je {e vedno najbolj{a, ~eprav v~asih kaj zme{tra. Bolj{a od vsake enostar{evske matere, ki misli, da je bog i batina. ..... Avtor: Filip 15.5.2001 7:37:17 Kar jej umetne pi{~ance, ampak ni pa bolj{ega od kurje ‘upce iz koko{ke, ki se je pasla po doma~em dvori{~u. V~asih so jo pripravili porodnici, da si je hitreje opomogla. In je bilo vse naravno, od spo~etja do poroda in ‘upce. Tudi aidsa ni bilo ne norih krav ne, tudi zelo malo istospolno nagnjenih. Trdim, da obstajajo normalne in nenormalne stvari in da moramo te‘iti k normalnemu. @e s tem imamo dovolj opraviti, da vzdr‘ujemo red v sistemu, kajti vsak sistem te‘i k svojemu razpadu. ^e pa ga {e namerno ru{imo, pridemo hitro predale~, na point of no return. ..... V teh primerih so torej sogovorci polje »legitimne« diskusije premestili oziroma vsidrali v horizont argumentacije naravno-nenaravno, kar je eden izmed klasi~nih retori~nih ideolo{kih mehanizmov. Drug dodatni element pa je bilo navajanje konkretnih primerov v obliki kratkih zgodb, s ~imer so sku{ali podkrepiti svoje splo{no stali{~e. Van Dijk (2002: 39- 41) namre~ ugotavlja, da si konkretne primere ljudje la‘je predstavljajo in la‘je zapomnijo kot splo{ne trditve. Konkretni primeri delajo govor ali tekst bolj »‘iv«, in ~e temeljijo na neposrednih izku{njah tudi implicirajo demokrati~ne vrednote govorca. Udele‘enec pogovora je sku{al ustvariti vtis objektivnosti svoje argumentacije in hkrati s tem je sku{al tudi »pou~evati« ostale sogovorce, zlasti pa sogovornice. Tudi sicer veliko diskusij vklju~uje oblike partikularizacije (navajanje primerov), po drugi strani pa poznamo generalizacijo, v kateri se konkretni primeri posplo{ijo in abstrahirajo in se jim sku{a pridati splo{ni pomen. To je tudi na~in, kako lahko diskurz signalizira kognitivno relacijo med bolj konkretnimi primeri, ki so predstavljeni v mentalnem modelu posameznikov in bolj splo{nimi mnenji, ki se nahajajo v socialnih stali{~ih ali v ideologijah. Problem primerov je v tem, da so ti nagnjeni k temu, da jih bodo napadli kot redke izjeme brez veljave. Prav zato je nujno pokazati, da nek primer sploh ni izjema, ampak da je reprezentativen, in se ga lahko generalizira. To Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 157 Black 157 1/13/2004, 12:16 PM Tadej Praprotnik se lahko zgodi s pomo~jo standardnih izrazov, s kvantifikacijami samostalnikov (ve~ina, vsi) ali ~asovnimi izrazi (vedno) oziroma krajevnimi izrazi (povsod). Prav taka prekomerna generalizacija dejanj ali dogodkov pa je osnova za stereotipe in predsodke. Teh v omenjenih primerih iz slovenskih forumov kar mrgoli. Prikazani primeri ka‘ejo, da hipoteti~ni potenciali tehnokulture niso nujno skladni z dejanskim izkustvenim poljem posameznega uporabnika in uporabnice. Virtualne uporabnice teh neskon~nih mo‘nosti namre~ pogosto opozarjajo, da prihaja do prenosa miselnih in izkustvenih vzorcev, ki so zna~ilni za situacije zunaj virtualne kulture, tudi v prostore, odnose in komunikacijske interakcije znotraj nje. Tanja Oblak navaja Margaret Morse, ki ugotavlja, da se akterji v virtualnih interakcijah obna{ajo in odlo~ajo skladno s strukturo vrednostnih usmeritev, ki jih vodi ‘e pri oblikovanju in ohranjanju odnosov v realnem svetu. Posredovane reprezentacije in informacije so ogledalo dru‘bene oziroma virtualne realnosti, s ~imer se Oblakova pridru‘uje tezi, da na ravni komunikacij ali posredovanja ne gre le za raz{irjanje sporo~il v prostoru, temve~ za vzdr‘evanje dru‘be v ~asu (Oblak 1998: 95). Opozoriti pa moramo, da obstaja tudi druga plat istega problema. Vsaka komunikacija je namre~ performativen akt, kar pomeni, da pravzaprav tudi sama komunikacija vzpostavlja realnost, o kateri govori. Na tovrsten vidik sta opozorili zlasti konverzacijska analiza in etnometodologija (Pomerantz in Fehr 1997: 69-70). Ti raziskovalni disciplini ne zastopata stali{~a, da je identifikacija sogovorcev (kdo, kaj ali kje komunicira) del razumevanja interakcije, ampak menita, da sama interakcija konstituira identitete participantov in tip interakcije. To pomeni, da je kontekst interakcije deloma vzpostavljen s samimi komunikacijskimi dejanji, ki jih producirajo ljudje. Ne dolo~a torej samo kontekst rabo jezika, ampak sama raba jezika deloma vpliva tudi na tip konteksta. ^e nekdo govori neformalno, to ne pomeni, da se s svojim govorom zgolj odziva na »neformalnost« situacije, ampak s svojim neformalnim govorom tudi konstituira situacijo kot »neformalno«. Pomembnost tega epistemolo{kega premisleka za na{e raziskovanje je v tem, da razumevanje in interpretacijo seksizma v RPK ne postavljamo zgolj v kontekst anonimnih in zaradi tehnologije »odtujenih« komunikacijskih praks. Poenostavljena razlaga, ki vse tipe RPK vnaprej »pokrije« pod skupni pokrov tehnolo{ko posredovanih komunikacij, si namre~ zoo‘uje polje kriti~nega razumevanja te komunikacije, saj lahko veliko komunikacijskih praks oziroma njenih »odklonov« razume kot enostavno posledico »brez~utne« tehnologije, kar pa nezadr‘no drsi v tehnolo{ki determinizem. Prav zato je korektneje preu~evati posamezne tipe RPK, znotraj katerih lahko natan~neje detektiramo partikularnosti, hkrati pa lahko vidimo, kako se znotraj posameznih tipov RPK vzpostavljajo razli~ne komunikacijske prakse. Posamezni tipi RPK in njihove zna~ilne komunikacijske prakse so seveda deloma odvisne od tehnolo{kih zna~ilnosti (sinhronaasinhrona komunikacija), drug vidik oblikovanja praks pa sega na raven razumevanja teh praks in in na raven komunikacijskega delovanja posameznikov in posameznic v ra~unalni{ko posredovanih okoljih. Seksisti~na raba jezika v RPK kljub relativno mno‘i~ni raz{irjenosti ni edina mo‘na opcija; obstajajo namre~ tudi forumi ali klepetalnice, kjer takih pojavov ni. 158 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 158 Black 1/13/2004, 12:16 PM Seksizem v ra~unalni{ko posredovani komunikaciji Problematika RPK je v tej lu~i podobna problematiki vsake komunikacijske prakse; razloge za seksizem v RPK lahko i{~emo zlasti v ljudeh samih in v njihovem razumevanju, kak{en tip komunikacije preferirajo. Vsekakor pa sama tehnologija na ravni razumevanja medsebojnih odnosov med spoloma ne omogo~a nikakr{nih revolucionarnih zasukov. Ve~ina odlo~itev je rezultat predhodnih komunikacijskih praks posameznikov in posameznic in seveda njihovega sicer{njega razumevanja in rabe RPK za partikularne interakcijske cilje. V kolikor posamezniki in posameznice razumejo RPK kot igri{~e za izra‘anje prej zamol~anih vidikov lastne individualnosti, se bo tovrstna komunikacija v RPK zares razvijala v tej smeri. Ta vidik predstavljamo v nadaljevanju. 5. Anonimnost V virtualnem svetu interneta je - kot nekateri pravijo - vedno “no~”. Ker prevladuje komunikacija na podlagi teksta, posamezniki ne morejo videti drug drugega. Tudi osnovne zna~ilnosti, kot so starost in spol, so nevidne. Anonimnost in dinamika, pa tudi sam vzpostavljeni zna~aj medija kot “igri{~a”, imajo mo~an in nezadr`en vpliv na obna{anje. To omogo~a posameznikom, da se obna{ajo na na~ine, ki so (lahko) zelo razli~ni od njihovega predstavljanja v vsakdanjem svetu, da torej izrazijo pred tem zakrite vidike svoje osebnosti (Praprotnik 2001: 116). Na internetu hkrati “smo in nismo” in prav ta dvoumnost je ena od privla~nosti tega okolja. Ta dvoumnost tudi dolo~a, kak{en je na{ odnos do na{ih zaslonskih podob. Po eni strani namre~ ohranimo dr`o zunanje distance, torej igre z la`nimi podobami v smislu “Vem, da nisem tak{en (pogumen, zapeljiv,...), vendar je prijetno vsake toliko ~asa pozabiti na svojo pravo podobo in si nadeti malo bolj zadovoljujo~o masko; na ta na~in se lahko sprosti{, se re{i{ bremena, da si tak{en, kakr{en si, da mora{ s tem `iveti in biti za to povsem odgovoren”. Po drugi strani na internetu tudi “smo”, kar druga~e v realnem `ivljenju nismo oziroma ne upamo biti. Zaslonska oseba, ki si jo ljudje ustvarijo, je namre~ lahko “bolj jaz sam” kot pa moja oseba iz “realnega `ivljenja” (moja “uradna” podoba samega sebe), v kolikor naredi vidne tiste vidike mene samega, ki bi si jih nikoli ne drznil priznati v realnem `ivljenju. Dejstvo, da dojemamo svojo virtualno podobo samih sebe kot ~isto igro nam omogo~a, da odmislimo obi~ajne zapreke, ki nam prepre~ujejo, da bi realizirali svojo “temno plat” v “realnem” `ivljenju in da svobodno povnanjimo vse svoje libidinalne potenciale. [arm anonimnosti je zlasti v naslednjem: V virtualnem svetu lahko “ma{karado” izvedemo, ne da bi to res storili in se tako izognemo tesnobi, ki je povezana z dejavnostjo v realnem `ivljenju; to lahko storimo, ker vemo, da tega ne po~nemo zares. Zadr`ke in sram na ta na~in torej potisnemo na stran. Skrito resnico o svojih gonih lahko artikuliramo natan~no takrat, ko se zavedamo, da zgolj igramo igro na zaslonu. V tej situaciji se torej sre~amo z logiko sprejetja skozi utajitev, saj sprejmemo svoje fantazije, v kolikor “vemo, da so le igra v virtualni realnosti”(@i`ek 1996: 115-116). Odsotnost {ir{ih kontekstualnih vezi pa lahko deloma vpliva tudi na prezentacijo mnenj in stali{~, ki jih posamezniki posredujejo v RPK. Van Dijk namre~ opozarja, da je potrebno razlikovati med mnenji kot mentalnimi reprezentacijami, in na~ini, kako so Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 159 Black 159 1/13/2004, 12:16 PM Tadej Praprotnik ta mnenja formulirana v tekstu ali govoru. Obstaja veliko empiri~nih raziskav o prou~evanju mnenj na podlagi njihovih izrazov ali formulacij v diskurzu. Vendar pa to ne implicira, da lahko ti dve dimenziji, torej diskurzivno in kognitivno, zdru‘ujemo. Van Dijk meni, da je tovrstno razlikovanje nujno, zlasti zaradi dejstva, ker ljudje v~asih ne izra‘ajo svojih mnenj ali pa izra‘ajo druga~na, in sicer z namenom vljudnosti, ohranjanja prijaznih odnosov, torej zaradi navzo~nosti socialnih norm. Ali torej anonimnost RPK spodbuja ljudi k prezentaciji »nemodificiranih« stali{~ in mnenj? Zdi se, da anonimnost internetskega okolja sicer{njo distinkcijo med kognitivnimi in diskurzivnimi stali{~i vsaj deloma ukinja. Internetsko okolje je namre~ v osnovni ideji okolje, ki vabi ljudi k »svobodnemu« izra‘anju stali{~. V kolikor analiziramo interakcijo v »on-line« forumih, lahko iz vsebinskega vidika ‘e na prvi pogled opazimo, da govorci redkeje kot v »normalnih« komunikacijskih okoli{~inah te‘ijo k tako imenovanemu »ohranjanju obraza« (angl. face keeping), in da - na ravni uporabe jezikovnih sredstev med mo‘nimi opcijami pogosteje izbirajo take prezentacije stali{~, ki odpirajo nove diskrepance v stali{~ih, hkrati pa so tudi manj pripravljeni prilagoditi svoje stali{~e in ubla‘iti nestrinjanje. Tovrsten vtis pa je lahko po drugi strani deloma posledica pomanjkanja kontekstualnih informacij, ki so v vsakdanji interakciji na voljo. Interpretacija namre~ obi~ajno vklju~uje tudi kontekst, razumevanje diskurza torej ni omejeno na diskurzivni pomen, ampak dodatne informacije o dolo~enem sporo~ilu pridobimo tudi na podlagi kontekstualnega modela, znotraj katerega je ume{~eno sporo~ilo. Kontekst torej nudi dodatno mo‘nost interpretacije in opozarja na interakcijske strategije, ki jih mora v interpretacijo sporo~ila vklju~iti naslovljenec. Stali{~a in mnenja pogosto niso toliko izra‘ena na podlagi tega, kaj se je povedalo, ampak na podlagi tega, kako se je povedalo, prav ta element pa je v RPK deloma odsoten. Intonacija in glasnost na ravni zvo~nih struktur diskurza, sintakti~ne variacije na ravni stav~ne strukture pa tudi druge dimenzije stila in retorike namre~ nudijo dodatne informacije, kako razumeti dolo~eno informacijo, ali jo bodisi razumeti kot vrednostno sodbo ali kot dejstvo (Van Dijk 1995: 11-14). V okoljih RPK so sporo~ila pogosteje ozna~ena kot agresivna prav zaradi manka konteksta in zaradi nepoznavanja interakcijskih norm, ali pa bodisi zato, ker se komunikacijske norme {e niso vzpostavile. V tej smeri gredo tudi nekatere interpretacije, ki sku{ajo prese~i enostavne razlage, po katerih so ‘alitve striktno in tipi~no on-line fenomen (O’Sullivan in Flanagin 2001: 5-8). 6. Zaklju~ek Ali internet in z njim povezane komunikacijske prakse prispevajo k radikalnemu zasuku glede razumevanja medsebojnih odnosov? Ali uveljavljanje RPK pomeni opu{~anje tradicionalnih ideolo{kih konstruktov? Menimo, da internet in z njim povezan virtualni prostor ne producira ni~ posebno revolucionarnega, saj ta prostor ne pomeni nekak{nega skoka v virtualno osvoboditev. Prikazani primeri komunikacije ka‘ejo, da ta prostor v prete‘ni meri ni alternativa dosedanjemu fizi~nemu prostoru, ampak neke vrste bolj “udobna” ekstenzija ‘e uveljavljenih vzorcev moderne kulture. V polju virtualnega prostora tudi ne moremo govoriti o nekak{nem vsemogo~nem subjektu, saj 160 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 160 Black 1/13/2004, 12:16 PM Seksizem v ra~unalni{ko posredovani komunikaciji so namre~ posamezniki ter posameznice za ekranom ra~unalnika – ~e se izrazimo z Althusserjem - vselej-‘e tudi subjekti, torej vzpostavljeni s pomo~jo ideolo{ke interpelacije (Praprotnik 2001). Do katere mere izsledki prikazanih raziskav podpirajo stali{~e, da internet omogo~a spolno enakopravnost? Susan Herring meni, da je odgovor vsaj delno odvisen od tega, kako opredelimo »enakopravnost«. Kot dinami~en prostor je internet omogo~il {tevilne mo‘nosti za vzpostavljanje novih oblik komunikacije. Menimo pa, da so to (le) potencialne mo‘nosti: vpra{anje je, v kolik{ni meri posamezniki in posameznice zares izkoristijo tehnolo{ke (z)mo‘nosti, in do katere mere sku{ajo tudi v tem okolju (zgolj) preslikavati uveljavljene komunikacijske prakse. Izku{nje ka‘ejo, da so tudi v »resnih« akademskih »on-line« okoljih ‘enske dele‘ne skromnej{ih reakcij oziroma na njihove prispevke v diskusiji nih~e niti ne posreduje povratne informacije oziroma reakcije. Prav zato obstaja veliko ‘enskih on-line skupin, kjer lahko v polnosti izrazijo svoje interese in formulirajo svoja stali{~a. Druga to~ka, na podlagi katere so napovedovali »prevratnost« RPK, je bila mo‘nost biti anonimen. A tudi anonimnost ni povsem zanesljiv element RPK, saj sam tekst kot osnovni medij komunikacije (lahko) sporo~a informacije o na{i identiteti. Posamezniki in posameznice pravzaprav ne te‘ijo k stalnemu maskiranju svoje identitete, kar je pravzaprav paradoksno: ~e tradicionalne socialne interakcije v~asih postavljajo ‘enske v inferioren polo‘aj, je zanimivo, zakaj ‘enske v primeru mo‘nosti, ko bi s pomo~jo tehnologije lahko maskirale svojo identiteto, vseeno ohranjajo staro? Razlog je deloma v tem, da je potrebno za grajenje nove identitete vlo‘iti velik napor. K temu premisleku pa lahko dodamo ugotovitve raziskave (Jaffe et al. 1999), ki so jo izvedli med skupino {tudentov in {tudentk. Raziskovalci Jaffe, Lee, Huang, in Oshagan so opravili analizo, ki je sku{ala opredeliti razlike med RPK, ki uporablja realna imena in RPK, ki uporablja vzdevke (angl. nickname) in kjer so torej osebe anonimne. Ugotovili so, da mo{ki izra‘ajo v anonimni komunikaciji ve~jo socialno soodvisnost kot v realni komunikaciji, saj izkazujejo ve~jo podporo drugim sogovorcem. Presenetljiva pa je bila ugotovitev, da ‘enske ne izkazujejo razlik po izra‘anju socialne soodvisnosti, ~e so v realni ali v nickname RPK. To pomeni, da pri mo{kih “biti anonimen” v RPK v dolo~enih ozirih vodi k spremembam v interakciji. Po drugi strani pa ‘enske ne izkazujejo nobenih sprememb v na~inih interakcije v realni ali nickname RPK. @enske na splo{no izkazujejo ve~jo te‘njo po socialni soodvisnosti kot mo{ki. Mo{ki torej bolj izra‘ajo socialno soodvisnost v anonimni RPK, medtem ko v realni komunikaciji ne izkazujejo takih te‘enj (Jafee et al 1999).9 @enske po drugi strani izkazujejo ve~je te‘nje po maskiranju identitete in se “preobla~ijo” v mo{ki spol, kar ka‘e na implicitni socialni pritisk, ki ga ‘enske ob~utijo, kadar sodelujejo v spolno me{ani interakciji. So pa ‘enske - in podobno tudi mo{ki tudi ujetnice samih sebe, saj same ohranjajo in utrjujejo stereotipne predstave in gradijo identitetne politike, ki jih ohranjajo v podrejeni situaciji. Rezultati omenjene raziskave ka‘ejo, da ‘enske ne spreminjajo na~ina interakcije, pa naj govorimo o RPK, ki uporablja realna imena ali samo vzdevke. Eden od razlogov je morda v tem, da so ‘enske - ki so ‘e celotno zgodovino podrejeni spol - bolj “uspe{no” ponotranjile socialna pri~akovanja, Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 161 Black 161 1/13/2004, 12:16 PM Tadej Praprotnik in da ta socialna pri~akovanja izpolnjujejo tudi takrat, ko to ne bi bilo “potrebno”, torej takrat, ko so anonimne. Povsem druga~e je pri mo{kih. Ti se v anonimni komunikaciji izka‘ejo za manj{e “machote”, saj pogosteje uporabljajo na~ine govora, ki izra‘ajo socialno soodvisnost. Tak na~in komunikacije seveda mo{ki raje uporabljajo takrat, ko so “nevidni”. Kljub socialnim pri~akovanjem, ki od mo{kih zahtevajo izra‘anje socialne neodvisnosti, je torej potreba po socialni soodvisnosti in korporativnosti enako mo~na pri obeh spolih. Oziroma {e druga~e: biti »mo~ni« spol je za mo{kega prisila, ki se ji v anonimnosti la‘je odpove (Praprotnik 2001: 198-199). @enske se seveda zavedajo spolnih asimetrij, ki se pojavljajo v RPK in si jih ‘elijo spremeniti, vendar se nekaterim zdi pot do tega cilja morda (pre)te‘avna. Obstaja pa tudi mo‘nost, da ‘enske in mo{ki ohranjajo tradicionalne spolne opredelitve iz povsem pragmati~nih razlogov, na primer zato, ker so tradicionalne distinkcije mo{ko-‘ensko razumljene kot distinkcije, ki prina{ajo (tudi) koristi. Tovrstne argumentacije lahko sli{imo tako na strani mo{kih kot ‘ensk. Motivacije za ohranjanje tradicionalnih binarnih opozicij so lahko: socialno odobravanje posameznika ali posameznice, ki izvaja spolno »ustrezno« vedenje ali pa zadovoljstvo, ki ga prina{a flirtanje v tem relativno »varnem« okolju. Razlog je tudi ‘e omenjena ugotovitev uporabnikov tovrstne komunikacije; da je namre~ zelo te‘ko predstaviti povsem samosvojo identiteto, saj se na ta na~in nih~e ne more zana{ati na udoma~ene in uveljavljene socialne ve{~ine in kategorizacije, ki so poznane iz »face-to-face« komunikacije (Herring 2001: 14-15). Mo‘nosti rabe interneta v prihodnje so kljub temu na~eloma odprte. Podatki ka‘ejo, da RPK uporablja tudi vse ve~ ‘ensk, tako da RPK lahko v naslednjih letih postane vedno bolj ‘enski medij. Pri razumevanju komunikacijskih praks v RPK moramo vsekakor upo{tevati, da obstajajo razlike ne le v na~inu komuniciranja, temve~ tudi v dostopanju do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (ve~ji dele‘ mo{kih uporablja IKT), ~eprav se digitalni razkorak po spolu po~asi zmanj{uje. Vse bolj mno‘i~na participacija ‘ensk pa bo v nadaljnih letih zagotovo spremenila tudi nekatere komunikacijske vzorce. Del razlogov za sedanje komunikacijske prakse v RPK lahko i{~emo v relativni mladosti RPK, znotraj katere se komunikacijske norme ({e) niso povsem utrdile. Prav odsotnost teh norm in s tem povezana odsotnost sankcij za morebitno kr{enje teh norm, skupaj s pregovorno nestalnostjo statusov in vlog pa povzro~a, da posamezniki in posameznice ne vedo, kako (ustrezno) komunicirati in kaj lahko pri~akujejo od posameznih tipov RPK. Odsotnost norm se najbolje vidi prav pri problematiki ‘aljivk, ki so jih dolgo ~asa pojasnjevali kot u~inek tehnolo{kih zna~ilnosti RPK, dejansko pa so ‘aljivke v RPK pogosto posledica neusklajenosti po{iljatelja in prejemnika sporo~ila glede tega, kak{ne komunikacijske norme obstajajo v dolo~enem konkretnem tipu RPK in ali dolo~eno sporo~ilo kr{i partikularne situacijske/komunikacijske norme. Opombe 1. Pri~ujo~e besedilo je rezultat raziskovanja v okviru raziskovalnega (podoktorskega) projekta »Zna~ilnosti in perspektive ra~unalni{ko posredovane komunikacije (na primeru diskusijskih forumov in klepetalnic)«, ki ga financira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. 162 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 162 Black 1/13/2004, 12:16 PM Seksizem v ra~unalni{ko posredovani komunikaciji 2. Glej Praprotnik, 2000 in 2001. 3. V skladu z ‘ensko organizacijo »9 to 5« pomeni spolno nadlegovanje »neza‘eleno, ponavljajo~o se spolno pozornost«. Nadlegovanje ni toliko usmerjeno na samo spolnost, ‘aljivo vedenje ima namero po ‘alitvi in nadzorovanju drugih. Podobno je pri »on-line« nadlegovanju, ki ga pogosto ozna~ujejo kot »trk dveh kultur: dominantne mo{ke kulture in ‘enske, ki se trudi vklju~iti v to podro~je«. Ker nekateri mo{ki razumejo virtualni prostor kot svoje »podro~je«, o~itno mislijo, da morajo biti ‘enske uporabnice pripravljene sprejeti sovra‘nost in nadlegovanje kot svojevrstno »ceno« za aktivno sodelovanje v »on-line« participaciji. Ta racionalizacija v smislu odprtega nadlegovanja ‘ensk se zdi analogna izku{njam ‘ensk v tradicionalnih kontekstih. Na splo{no obstajata dva tipa nadlegovanja na internetu: preko elektronske po{te ter preko klepetalnic in diskusijskih forumov. Sporo~ila, ki vsebujejo elemente spolnega nadlegovanja, imajo nekatere tipi~ne oblike: »neprimeren in seksualno ekspliciten jezik«, neprijetna vpra{anja o fizi~ni podobi, sovra‘na sporo~ila (Bell; de La Rue 2002: 3 -4). 4. Graphic, Visualization, and Usability Center’s 7th WWW User Survey. 1997. Georgia Technological University: http://www.cc.gatech.edu/gvu/user_surveys/ 5. To~ne informacije o imenu klepetalnice mi niso dostopne; posredovana mi je bila zgolj natiskana verzija ~asovno zamejene komunikacije. 6. V tem in naslednjih navedenih primerih smo ohranili originalno sporo~ilo skupaj z vsemi (ne)namernimi slovni~nimi napakami. Primeri ka‘ejo na proces simplifikacije jezika na ravni morfologije in sintakse. Jezikovne zna~ilnosti RPK smo natan~neje prikazali v Praprotnik, 2001. 7. V klepetalnicah je uveljavljena praksa, da se sporo~ilo, ki ga ‘eli po{iljatelj poudariti, ali pa nanj posebej opozoriti, podvoji ali potroji. 8. Uporaba velikih ~rk v RPK pomeni »kri~anje« na sogovorca in je poleg tako imenovanih sme{kotov (angl. smiley faces) ena od bolj uveljavljenih diskurzivnih strategij, ki sku{a kompenzirati manjko {ir{ih kontekstualnih elementov (ton glasu, mimika), ki so v povsem tekstualno zasnovani RPK odsotni. Uporaba velikih ~rk sodi med jezikovne standardizacije v polju RPK. 9. Za {ir{i vpogled v problematiko spola in spolne identitete v RPK glej Praprotnik, 2000. Literatura Bell, V. in La Rue, D. (2002): »Gender Harassment on the Internet«, Georgia State University College of Law. (URL: http://www.gsu.edu/∼ lawppw/lawand.papers/harass.html/ (10. 12. 2002) Curtis, P.(1992): »Mudding: Social Phenomena in Text-Based Virtual Realities«, electronic document of a paper in the Proceedings of DIAC 92. (URL: ftp://parcftp.xerox.com/pub/MOO/papers/DIAC92.txt) (8.7. 2003) Dietrich, D. (1997): »(Re)-Fashioning the Techno-Erotic Woman: Gender and Textuality in the Cybercultural matrix«, v: Steven G. Jones (ur.): Virtual Culture; Identity & Communication in Cybersociety, SAGE Publications, London, Thousand Oaks, New Delhi. Goffman, E. (1959): Presentation of Self in Everyday Life. Garden City, NY: Anchor. Herring, S. C. (1999): »The Rhetorical Dynamics of Gender Harassment On-line«, The Information Society, 15(3): str. 151-167. Dostopno tudi preko doma~e spletne strani avtorice (URL: http://www.slis.indiana.edu/TIS/readers/abstracts/15/15-3Herring.html) (8.7. 2003) Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 163 Black 163 1/13/2004, 12:16 PM Tadej Praprotnik Herring, S. C. (2001): »Gender and Power in Online Communication«, Center for Social Informatics Working Papers, Indiana University-Bloomington, October 2001. (URL: http://www.slis.indiana.edu/csi/WP/WP01-05B.html)(10. 12. 2002) Jaffe, J.M.; Lee, Y.E.; Huang, L.N.; Oshagan, H. (1999): »Gender, Pseudonyms, and CMC: Masking Identities and Baring Souls«, Paper submitted for presentation to the 45th Annual Conference of the International Communication Association, May, 1995, Albuqurque, New Mexico, USA (URL:http://research.haifa.ac.il/∼ jmjaffe/genderpseudocmc/index.html) (15.5.2000) McElhearn, K. (1996) »Writing Conversation: An Analysis of Speech Events in E-mail Mailing Lists« Revue Française de Linguistique Appliquée, volume V1 (2000), (URL: http://www.mcelhearn.com/cmc.html), 27. 1. 2003. Oblak, T. (1998): »Virtualni potro{niki v preobleki.« ^asopis za kritiko znanosti, letnik XXVI, {t. 189, str. 85-99, Ljubljana. O’Sullivan, P. B. in Flanagin, A. J. (2001): »An Interactional Reconceptualization of »Flaming« and Other Problematic Messages.« URL:http://www.ilstu.edu/∼ posull/flaming.htm /( 14. 11. 2001) Paolillo, J.(1999): »The Virtual Speech Community: Social Network and Language Variation on IRC«, Journal of Computer- Mediated Communication, {t. 4. (URL: http://www.ascusc.org/jcmc/vol4/issue4/paolillo.html) (8.7. 2003) Pomerantz, A. in Fehr, B.J. (1997): »Conversation Analysis: An Approach to the Study of Social Action as Sense Making Practices«, v: Teun Van Dijk (ur.) Discourse as Social Interaction, SAGE Publications, London, Thousand Oaks, New Delhi. Praprotnik, T. (2000): »Kompjutorski posredovana komunikacija i problem spolnog identiteta«, v: Diskrepancija, studentski ~asopis za dru{tveno-humanisti~ke teme, {t. 2, 1. letnik, 1. zvezek, Zagreb. (URL: http://filozof.ffzg.hr/kssd/casopis/2br/radovi/praprotnik.html/ (15. 11. 2002) Praprotnik, T. (2001): Skupnost, identiteta in komunikacija v virtualnih internetskih skupnostih. Doktorska disertacija (neobjavljeno), ISH-Fakulteta za podiplomski humanisti~ni {tudij, Ljubljana. Reid, M.E. (1991): “Electropolis: Communication and Community On Internet Relay Chat”, University of Melbourne, department of History. (URL: http://people.we.mediaone.net/elizrs/electropolis.html)(8.7.2003) Schofield, Clark, L. (1998): »Dating on the Net: Teens and the Rise of “Pure” Relationships«, v: Steven G. Jones (ur.): Cybersociety 2.0; Revisiting Computer-Mediated Communication and Community, New Media Cultures, SAGE Publications, Thousand Oaks, London, New Delhi. Van Dijk, T. ( 1995): »Opinions and Ideologies in Editorials«, Paper for the 4th International Symposium of Critical Discourse Analysis, Lnaguage, Social Life and Critical Thought, Athens, 14-16 December, 1995. (URL:file://F:\VanDijkOpinions%20and%Ideologies.htm/( 26. 11. 2002) Van Dijk, T. (2002): Ideology and discourse: A Multidisciplinary Introduction. (URL: file://F:\VanDijkIdeology.htm (8. 7. 2003) Voiskounsky, A.E. (1997),»Telelogue Conversations«, Journal of Computer-Mediated Communication, 2(4), (URL:http://www.ascusc.org/jcmc/vol2/issue4/voiskounsky1.html)(8.7. 2003) @i‘ek, S. (1996): »Kiberprostor ali neznosna zaprtost bivanja«, v: Problemi, {t. 7-8, letnik XXXIV, Dru{tvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana. 164 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 164 Black 1/13/2004, 12:16 PM Seksizem v ra~unalni{ko posredovani komunikaciji Avtorjev naslov: Asist. dr. Tadej Praprotnik, raziskovalec, ISH – Fakulteti za podiplomski humanisti~ni {tudij Breg 12, 1000 Ljubljana e-po{ta: praprotnik@ish.si telefon: 01 252 30 24; 425 18 45 telefax: 01 425 18 46 Rokopis prejet januarja 2003, dokon~na verzija za objavo pa julija 2003. ^lanek je po mnenju uredni{tva uvr{~en v kategorijo izvirni znanstveni ~lanek (s kvalitativno argumentacijo). Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 143-165 DR44.p65 165 Black 165 1/13/2004, 12:16 PM 166 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 166 Black 1/13/2004, 12:16 PM RECENZIJE KNJIG uredil Bo{tjan [aver Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 167 Black 167 1/13/2004, 12:16 PM 168 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 168 Black 1/13/2004, 12:16 PM Gregor Bulc Alexei Monroe: Pluralni monolit: Laibach in NSK. Ljubljana: Maska, zbirka Transformacije, 2003 413 strani (ISBN 961-91078-3-7), 4.900 SIT prevod Aleksandra Rekar V tukaj{njih prostorih je delo umetni{kega kolektiva NSK sorazmerno dobro poznano, kar pa {e ne pomeni, da poglobljene interdisciplinarne analize njihovega ustvarjanja in u~inkov tukaj{nje javnosti ne potrebujejo. Nasprotno, Monroejeva knjiga (v odli~nem prevodu Aleksandre Rekar) nazorno poka‘e, da lahko vnovi~no prevpra{evanje (popularno)kulturno-politi~nih fenomenov, ki so bili v preteklosti ‘e domala ni~kolikokrat obravnavani, postane z vsakim novim ~asovnim, zgodovinskim in subjektivno-avtorskim kontekstom izredno dragoceno podjetje, ki pripomore k nujni prevetritvi vmo~virjenih kli{ejev. Naslov obravnavane knjige, ki prina{a tudi natan~no kronologijo NSK (1980-1997 sic!), je metafori~en: pluralni monolit. Avtor posku{a s to preprosto in obenem paradoksalno sintagmo ponazoriti na~in delovanja in vpliva NSK. NSK naj bi bil, kot ~rni monolit v seriji ZF romanov Arthurja C. Clarka Odiseja 2001 itd., »stati~en, vendar nosi dejavno energijo, ki moti in preoblikuje zavest vseh, ki pridejo z njim v stik« (str. 11). Kot konkreten primer tovrstnega delovanja avtor med drugim navaja Laibachov/Malevi~ev kri‘, ki se je kot problemati~en simbol pojavil na samem za~etku delovanja skupine Laibach in h kateremu se NSK v svojem poznej{em delu vseskozi vra~a. S sledenjem rabe kri‘a pri NSK avtor ugotavlja njegovo razra{~ajo~o se in mutirajo~o navzo~nost v razli~nih medijih in na razli~nih teritorijih, na razstavah, plakatih, v koncertnih dvoranah itd. Monolit (simbol kri‘a) se skozi raznorodno repeticijo za~ne kazati kot niz reakcij, kot proces razra{~anja in preobra‘anja, ki ga vseskozi dejavno strukturirajo antagonizmi in protislovja. Rabi kri‘a in odzivom nanj so analogne tudi rabe drugih eneseskajevskih simbolov ter, kar je najpomembnej{e, (samo)reprezentacije NSK kot totalitarnega umetni{kega kolektiva/ stroja/dr‘ave in javne reakcije na njegovo delo. Laibach in NSK zato »delujeta kot pluralen monolit (in utelesitev paradoksa). Na tem mestu se poka‘e kon~na vzporednica s Clarkovim delom. Ko saga se‘e onkraj leta 2001 (2010, 2061, 3001) se monolit razraste in razpr{i.« (str.15) Monroejev pristop k obravnavanemu predmetu je vse prej kot formalisti~en in »objektiven«. V njem je na dale~ ~utiti odlo~no privr‘enost delovanju NSK. Avtor kot enega izmed osrednjih virov/argumentov vseskozi uporablja prav izjave NSK in besedila teoretikov, ki jih je NSK bodisi povzemal bodisi parafraziral. Obenem pa, kar je {e najbolj intrigantno, avtor pri pisanju ubere enak metodolo{ki pristop, kot ga v svojih delih uporablja NSK. Tako razli~ne teoretske ideje uporablja zgolj kot orodje, pri ~emer odkrito opozarja, da nobena od njih ne sme biti prevladujo~a, da gre zgolj za prisvajanje analogno protislovnemu in dvoumnemu prisvajanju NSK (str. 20), ki omogo~a nadaljnje razra{~anje in potencialno neomejeno {tevilo pristopov k obravnavanemu predmetu, ki pa naj bi jih spro‘al in proizvajal prav ta predmet sam. »Tak{en pluralen in nedefiniran pristop je edini na~in, kako predstaviti pluralno totalnost obravnavanega predmeta.« (str. 23) Zavoljo tovrstne metodologije se je bralec prisiljen soo~ati s ponavljanji posami~nih simbolov, dejstev o delovanju NSK in zgodovini Slovencev, s ponavljanjem klju~nih argumentov, s ponavljajo~im pojavljanjem dolo~enih teoretikov (Deleuze in Guattari, Groys, Epstein, @i‘ek, Gr‘ini~eva, Rametova, Adorno itd.), ter z neskon~nim nizom ponavljajo~ih se jukstapozicij, kar spro‘a – kot bi Monroe najbr‘ dejal za reakcije na Laibach in NSK – me{ane ob~utke zrevoltiranega prezasi~enja, nekriti~ne fascinacije in izsiljene refleksije. Na tem omejenem prostoru bi bilo prav zaradi metodologije, ki jo avtor uporablja, zelo te‘ko sistemati~no predstaviti vsebino knjige, zato bomo sku{ali obravnavati le najbolj prodornega Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 169 Black 169 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije izmed {tevilnih, ponavljajo~ih se argumentov. Pred tem povejmo le {e to, da je Monroejev pristop pronicljiv kola‘iran skupek zgodovinske, politolo{ke, filozofsko-sociolo{ke, umetnostnozgodovinske, politi~no-ekonomske in semiolo{ke analize, pri katerem se nam kot edina pomanjkljivost ka‘e le pretirano zapostavljanje analize mikrosocialnih povezav med ~lani NSK in razli~nimi kulturnimi, politi~nimi in ekonomskimi subjekti (kustosi, galerijami, kritiki, novinarji, glasbenimi zalo‘bami, MOL, MzK ipd.), ki bi morebiti lahko prinesla tudi nekoliko bolj kriti~no, manj abstraktno in manj distancirano razumevanje ume{~anja NSK v razli~ne ideolo{ke re‘ime. Eden izmed klju~nih argumentov, ~e ‘e ne najbolj klju~en argument, ki v razli~nih permutacijah preveva celotno delo, je – kot {e mnogi drugi – »‘i‘kovski«, in sicer da je NSK mo~ uzreti in obravnavati zgolj kot kategorijo-samo-po-sebi, kajti ne glede na raznolike, kontradiktorne prvine (totalitaristi~ne, nacionalisti~ne, romanti~ne, pastoralne, panslovanske, avantgardne), ki jih uporablja, ga naj ne bi bilo mo~ identificirati z nobeno izmed ideologij, s katerimi se odkrito spogleduje. ^eprav je eklekti~en, militantno poudarja, da je samosvoj (mimogrede, tukaj Monroe potegne vzporednico z eklekticizmom in militantno samostojno dr‘o samoupravnega socializma). Znotraj te raznorodnosti ni mo‘en odklon v eno za~rtano smer, kajti venomer gre le za se{tevek, za NSK kot celostno umetnino, ki se vseskozi razra{~a na vse strani in v vse ~ase. NSK sistem uporablja kot surovino v umetni{ki produkciji. Pri tem ga ne imitira, temve~ se z njim ~ezmerno identificira, nadidentificira, ideologiji pa se (sku{a) izogiba(ti) tako, da v celoti utele{a jezik in potla~ene izvirne kode oblasti, ki so po mnenju NSK in Monroeja (@i‘ka, Adorna itd.) imanentno totalitarni. V skladu s temi prepri~anji Monroe lahko zatrdi, da je pri NSK a) totalitarni kolektivizem hkrati kritika vzhodnih in zgodovinskih totalitarizmov ter kritika individualiziranega, domnevno deideologiziranega zahodnega potro{ni{kega kapitalizma; b) kompleksni organizacijski diagram (organigram) NSK kritika pretirane birokratizacije samoupravljanja ter obenem korporativnih sistemov organiziranja v kapitalizmu; c) uporaba simbolov SFRJ v spregi s totalitarnimi ozna~evalci kritika potla~ene totalitarnosti samoupravnega sistema in v isti sapi kritika slovenskih nacionalistov in revizionistov, ki komunisti~nemu re‘imu ne pripisujejo nikakr{nih zaslug za razvoj slovenskega narodnega »programa«; ~) NSK dr‘ava v ~asu, ki zlije kulturo z dr‘avo, kritika oblastnega vpliva na kulturo in kritika potro{ni{ke dru‘be, kjer je vpliv dr‘ave izpodrinil narek trga, dr‘avljani pa so postali potro{niki; d) uporaba nem{~ine in germanskih ozna~evalcev v delu NSK kritika kolonizacije in slovenske kolaboracije z deslovenizatorji ter obenem kritika nacionalisti~ne potla~itve zavedanja o nedvomnem organskem razmerju med slovensko in germansko identiteto; e) uporaba avtohtonih slovenskih simbolov kot kritika kolonizacije, jugoslavizacije in tr‘ne globalizacije ter v enaki meri kritika slovenske nacionalisti~ne zaplankanosti. Monroe gre v slednjem primeru celo tako dale~, da br‘kone nekoliko preve~ zanosno zapi{e, da je »Laibachovo manipuliranje s slovenskimi narodnimi arhetipi (...) nemara vplivalo na to, da se v Sloveniji ni pojavil o~iten nacionalisti~ni ekstremizem« (str. 176), ker se je v primerjavi z eneskajevsko »“paradigmo nemogo~e avtoritete” (...) vsak morebitni bodo~i ekstremizem dozdeval {ibek in ne dovolj prepri~ljiv in gore~ – Laibach si je prilastil prizori{~a in oblike potencialne paravoja{ke mobilizacije, ki je potekala drugod po Jugoslaviji« (str. 184). O~itni opozicijski diskurzi po mnenju Monroeja in NSK (tudi @i‘ka in Adorna) ve~inoma podpirajo sistem in mu omogo~ajo reprodukcijo z vzpostavitvijo ventilov za negativne dr‘e, ki omogo~ajo obstoj transgresije v slu‘bi sistema (dr‘ave, trga). NSK zato v izogib ideologijam ubira pot nadidentifikacije s sistemom, z razli~nimi odkrito in prikrito totalitarnimi ideologijami, s ~imer oblast razgali in dokon~no locira, sebe pa vzpostavlja v svojem lastnem prostoru izven ideologij. ^eprav se Monroe vpra{a po uspe{nosti tovrstne strategije NSK in se zamisli, ali NSK omogo~a dejansko spremembo ali ne (str. 321-2), oziroma ali NSK tudi drugim odpira duri izvzetja iz sistema, v pozitivni odgovor nikoli ne dvomi. Z Epsteinom zaklju~i, da je NSK kultura, ki postane laboratorij, v katerem bodo na novo odkrili vse predhodne kulturne oblike in stile, ter jih zlili v novo netotalitarno totaliteto. »NSK ponuja posamezniku pospe{evalen okvir, temelje~ na totaliteti, ki se na novo ka‘e 170 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 170 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije kot obmo~je mo‘nosti in ne zaklju~ka (str. 315)«. In ‘e zaradi na{ega ima-nentnega nagnjenja k prepri~anju o emancipatornih mo‘nostih domnevno utopi~nih projektov se moramo z avtorjem strinjati. Dasiravno se vse bolj pogosto zdi, da je tudi Laibachova in eneskajeva strategija postala predvidljiva transgresija, ki jo v obliki mo~no energetsko nabitega premoga (u)porabljajo in upregajo dominantni ideolo{ki mehanizmi glasbene industrije, tr‘enja, kulturne politike itd. Valentina Hlebec ur. Anu{ka Ferligoj, Andrej Mrvar: Developments in Applied Statistics. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, serija Metodolo{ki zvezki 19, 2003 294 strani (ISBN 961-235-123-6), 3.338 SIT Anton Cedilnik: Uvod v verjetnostni ra~un. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, serija Metodolo{ki zvezki 20, 2003 125 strani (ISBN 961-235-121-X), 1.669 SIT ur. Andrej Mrvar: Proceedings of the Seventh Young Statisticians Meeting. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, serija Metodolo{ki zvezki 21, 2003 124 strani (ISBN 961-235-126-0), 1.670 SIT klju~ne besede: statistika, metodologija, verjetnostni ra~un, analiza podatkov, biostatistika, ankete Tri nove knjige v zbirki Metodolo{ki zvezki ponujajo dva izbora ~lankov iz mednarodnih konferenc (19 in 21) in srednje zahteven u~benik statistike (20). Metodolo{ke zvezke izdaja Fakulteta za dru‘bene vede, urednica serije je Anu{ka Ferligoj, uredniki posameznih {tevilk pa so izbrani glede na tematski sklop in vsebino posameznih {tevilk. Pri~ujo~a serija je namenjena predvsem statistikom in metodologom, pa tudi {tudentom, ki se v teku {tudija soo~ajo s statisti~nimi predmeti, vendar pa bodo v njej na{li koristne metodolo{ke napotke tudi empiri~no usmerjeni sociologi. Prvi zbornik iz serije je iz{el leta 1987, do sedaj pa se je nanizalo ‘e enaindvajset {tevilk. Obe knji‘ici, ki ponujata ~lanke, sta dostopni tudi na spletnih straneh Fakultete za dru‘bene vede. V dvajseti {tevilki je iz{el u~benik Antona Cedilnika o verjetnostnem ra~unu. U~benik je namenjen {tudentom razli~nih {tudijskih smeri, ki morajo opraviti srednje zahteven statisti~ni program. Knji‘ica je zato zastavljena tako, da jo zmorejo razumeti in uporabljati tudi manj matemati~no podkovani {tudentje. Intuitivni definiciji verjetnosti sledi abstraktna definicija, nato pa so nanizana poglavja o pogojni verjetnosti, Bernoullijevem zaporedju poskusov, slu~ajnih spremenljivkah, diskretnih in zveznih porazdelitvah, pri~akovani vrednosti, varianci ter kovarianci in korelaciji. Za la‘je branje in razumevanje je tekst tudi grafi~no zaznamovan s krepkim tiskom za definicije in poimenovanja, in po{evno le‘e~im za posebej pomembne odstavke. Na koncu vsakega poglavja so vpra{anja, ki so namenjena diskusiji {tudentov s predavatelji. Sodoben in lepo urejen u~benik kar kli~e k branju in {tudiju te, med {tudenti dru‘boslovja tradicionalno osovra‘ene teme. Enaindvajseto {tevilko metodolo{kih zvezkov, v kateri so zbrani ~lanki, predstavljeni na sedmem mednarodnem sre~anju mladih statistikov, je uredil Andrej Mrvar. Prvo sre~anje doktorskih {tudentov statistike so organizirali Anu{ka Ferligoj, Herwig Friedl in Mushtaq Hussain v Pliberku. Na tem sre~anju so se predstavljali le mladi statistiki iz Slovenije in Avstrije. ^ez dve leti so se jim pridru‘ili {e mad‘arski in nato {e italijanski {tudentje. Sre~anje je organizirano vsako leto v drugi dr‘avi, sedmo sre~anje pa je bilo oktobra 2002 v Piranu. Sre~anje omogo~a Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 171 Black 171 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije {tudentom statistike predstavitev tem doktorskih disertacij pred mednarodno publiko {tudentov in profesorjev statistike. Sre~anja se namre~ udele‘ujejo tudi mentorji doktorskih {tudentov, ki o predstavljenih temah diskutirajo s {tudenti na konferenci in tudi med neformalnim dru‘enjem. [tudentom statistike je na ta na~in omogo~eno predstavljanje in preverjanje vsebine doktorske naloge v mednarodni statisti~ni skupnosti, hkrati pa jim je ponujena tudi mo‘nost najbr‘ prve recenzirane objave v angle{kem jeziku. V enaindvajseti {tevilki metodolo{kih zvezkov so prispevke objavili {tudentje vseh {tirih sodelujo~ih dr‘av, tri iz Italije in Slovenije ter po ena objava iz Avstrije in Mad‘arske. Slovenski avtorji so Irena Ograjen{ek z Ekonomske fakultete ter Martin Rai~ in Gregor [ega s Fakultete za matematiko in fiziko. Ve~ina ~lankov obravnava teme, ki so zahtevne statisti~ne ali matemati~ne narave. Bolj aplikativne narave sta dve temi, in sicer ~lanek Marie Cristiane Martini o zaposlovanju {tudentov Univerze v Padovi in prispevek Irene Ograjen{ek o mo‘nostih uporabe analize podatkov o kupcih za kontinuirano vzdr‘evanje in ve~anje kakovosti ponudbe storitev. ^lanek Irene Ograjen{ek je sistemati~en prikaz dosedanjih parcialnih pristopov k uporabi in analizi podatkov o kupcih. Gre za uporabo demografskih in socialnoekonomskih podatkov, podatkov o nakupih in anketnih podatkov. Avtorica vire podatkov in kakovost treh vrst podatkov kriti~no primerja glede na ve~ kriterijev: merski nivo, viri, prednosti, pomanjkljivosti, stro{ki in pogostost analize opisanih podatkov. V nadaljevanju naniza razli~ne pristope k analizi podatkov o kupcih, ki jih klasificira v dve ve~ji skupini – statisti~na analiza in nestatisti~ne tehnike raziskovanja podatkov (angl. data mining). Oba tipa analiz spet kriti~no ovrednoti in primerja glede na cilj analize, velikost uporabljane baze podatkov, naravo podatkov, zna~ilnosti uporabljenih modelov analize in omejitve analiti~nih modelov. Parcialne pristope k analizi podatkov o kupcih razmeji tudi glede na njihovo vlogo v podjetju – gre za produkcijske ali marketin{ke pristope. Analiti~na primerjava obeh vrst pristopov vodi k predlogu za integralni pristop zbiranja, analize in uporabe podatkov o kupcih. Prispevek je zasnovan sistemati~no in pregledno ter ka‘e, da je avtorica vlo‘ila v tekst veliko analiti~nega in refleksivnega dela. Maria Cristiana Martini je s koresponden~no analizo raziskovala longitudinalne podatke o zaposlovanju {tudentov Univerze v Padovi. Gre za ve~ji vzorec {tudentov, ki so jih spremljali med {tudijem ter {est in dvanajst mesecev po zaklju~ku {tudija. Na splo{no so {tudentje zadovoljni tako z dostopom do slu‘b kot tudi s kakovostjo dela. Ka‘ejo pa se nekatere razlike med spoloma, ‘enske so pogosteje zaposlene na slab{e pla~anih in manj stabilnih delovnih mestih, vendar avtorica opozarja, da gre tu lahko za u~inkovanje ve~ dejavnikov, ‘enske se namre~ pogosteje odlo~ajo za {tudije, kjer je zaposljivost manj{a. Uspe{en recept za dobro delovno mesto naj bi bila prava kombinacija med tveganjem in stabilnostjo – {tudentje, ki so se pripravljeni preseliti v drugo mesto ali zamenjati ve~ zaposlitev, imajo ve~je mo‘nosti, da najdejo delovno mesto, ki jim res ustreza. Avtorica ugotavlja, da so {tudentje po enem letu bolj zadovoljni s svojo zaposlitvijo kot pa po {estih mesecih, opozarja pa tudi, da {tudija ne dopu{~a razlikovanja med resni~no bolj{imi pogoji za delo in prilagoditvijo pri~akovanj. Raziskovanje zaposlovanja {tudentov za vsako univerzo, ki konkurira na trgu za pridobivanje dobrih {tudentov, je nujnost. S stali{~a uporabnosti je {tudija najbr‘ dobro zastavljena. Iz ~lanka samega pa premalo izvemo o njeni konceptualni zasnovi. V prispevku avtorica govori v glavnem o empiri~nem delu raziskave, {koda pa je, da ni vsaj nekaj besed namenila teoreti~ni, konceptualni in operacionalni zasnovi prikazane analize. Metodolo{ki zvezki {tevilka 19 so zbirka anonimno recenziranih prispevkov – vsak ~lanek pregledata dva izmed tridesetih, ve~inoma tujih recenzentov – urejenih v tematske sklope, ki so se pojavili tudi na letni statisti~ni konferenci, ki sedaj poteka v Ljubljani. Gre za ~lanke s konference leta 2002. Zapisu vabljenega predavanja J. C. Gowerja sledijo naslednje teme: analiza podatkov, statistika, biostatistika, metodologija in aplikacije. Prvih deset prispevkov obravnava teme, ki so statisti~no zelo zahtevne, medtem ko preostalih osem ~lankov obravnava vsebine, ki so zanimive tudi za dru‘boslovce. Primerjava vpra{anj z vnaprej danimi odgovori in takih, kjer odgovorov ni, je tema, ki je temeljito raziskana za klasi~ne na~ine zbiranja podatkov, ne pa tudi za zbiranje podatkov na 172 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 172 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije svetovnem spletu. Ur{a Reja s soavtorji predstavi rezultate eksperimentov, ki so bili vklju~eni v obse‘no raziskavo o uporabi interneta leta 2001. Rezultati so podobni kot za druge na~ine zbiranja podatkov – v tem smislu je internet podoben drugim na~inom zbiranja podatkov – najve~ji problem pa se ka‘e v velikem {tevilu manjkajo~ih ali neveljavnih podatkov, {e posebej pri anketirancih, ki so neve{~i uporabe interneta. Jasna Horvat se s soavtoricami ukvarja s konceptualizacijo in merjenjem kulture v anketah. V ~lanku sta predstavljeni testiranji dveh merskih instrumentov, ki izhajata iz ekonomske sociologije. Prvi merski instrument je oblikovan na osnovi Gottliebovih sedmih kategorij kulturnih dobrin, drugi merski instrument pa je aplikacija lestvice, imenovane Personal Involvement Inventory (Zaichowsky, 1993). Eksploratorna faktorska analiza ka‘e, da so izra‘ene potrebe uporabnikov kulturnih storitev segmentirane glede na klasi~ne demografske dejavnike, konfirmatorna faktorska analiza pa poka‘e, da prvi merski instrument ne zdr‘i temeljitega testiranja, saj se niti reduciran faktorski model ne sklada s podatki. Laura Pagani in Chiara Seghieri ugotavljata napovedno veljavnost ocen iz srednje {ole in zna~ilnosti {tudentov za uspeh na univerzi. Prispevek je bolj vaja v uporabi multivariatnih metod kot pa empiri~no in teoreti~no domi{ljeno delo. Bolj kot dodatne spremenljivke bi bila modelu potrebna teoreti~na podlaga, saj je tudi njegova napovedna veljavnost majhna. Juergen H. P. Hoffmeyer-Zlotnik raziskuje zna~ilnosti realiziranih vzorcev pri razli~nih vzor~nih na~rtih za osebno anketiranje. Ugotovitve, ki jih dobi s primerjavo treh na~inov vzor~enja, ka‘ejo, da je realiziran vzorec pristranski – v vzorcu se pojavi ve~ la‘je dostopnih oseb – ~e ima anketar mo‘nost neslu~ajne izbire anketirancev. Ugotavlja tudi, da regionalni podatki o porazdelitvi starosti in spola ne zado{~ajo za identifikacijo te‘je dostopnih enot. Anselm Eder in Walter J. Gutjahr obravnavata vlogo simulacijskih tehnik pri dopolnjevanju mikrosociolo{ke teorije. Z uporabo u~e~ih matrik in porazdelitve verjetnosti za posamezne izide v situacijah, ki so podobne “zapornikovi dilemi”, sku{ata napovedati posamezne izide in motive zanje. Na terapevtskem primeru poka‘eta uporabnost metode za ugotavljanje mehanizmov delovanja v dru‘ini z nasilnim sinom. Med aplikacijami najdemo tri ~lanke, ki za razli~ne probleme uporabljajo razvr{~anje v skupine. Ale{ @iberna in Vesna @abkar sta segmentirala kupce zdravju koristnih dodatkov k hrani. V raziskavo je bilo vklju~enih 241 slu~ajno izbranih uporabnikov. Razvrstitev – na osnovi uporabe dodatkov, stali{~ o dodatkih in zdravju ter impulzivnosti – je dala sedem skupin, med katerimi avtorja izpostavita tri, ki so zanimive za podjetja, ki prodajajo dodatke k hrani. Razvr{~anje na osnovi ve~ tipov spremenljivk – demografskih, vedenjskih, mnenjskih, in psiholo{kih – ni tako pogost pristop, v predstavljenem primeru pa je nujen, saj razvr{~anje na osnovi stali{~ ni uspelo. Avtorja pa sta opozorila tudi na problem ocenjevanja s sedem stopenjsko Likertovo lestvico, saj se je izkazalo, da je anketiranci niso uporabljali dovolj natan~no. Jo‘e Rovan in Jo‘e Sambt sta razvr{~ala slovenske ob~ine na osnovi treh vrst spremenljivk: demografskih – indeks staranja, indeks populacijske rasti in indeks dnevnih migracij, ekonomskih – osnova za dohodnino fizi~nih oseb in dele‘ kmetijskih povr{in, in dru‘benih (angl. social variables) spremenljivk – stopnja nezaposlenosti in {tevilo {tudentov na 1000 prebivalcev. Avtorja sta predstavila dve re{itvi, in sicer razvrstitev v dve skupini in razvrstitev v {tiri skupine, ki je vsebinsko bolj zanimiva. Prva skupina ob~in, ki je najbolj razvita, vklju~uje Ljubljano in bli‘nje ob~ine, nekaj zahodno le‘e~ih ob~in ter ob~ine, ki jih lahko opi{emo kot centralne dele posameznih regij. V drugi skupini ob~in, ki je malo manj razvita, se nahajajo ve~inoma ob~ine z vzhodnega dela Slovenije, nekaj je tudi ju‘nih in severozahodnih. Tretja skupina, ki jo avtorja imenujeta manj razvita skupina ob~in, vklju~uje ob~ine okrog Kozjanskega, Haloz, Slovenskih goric, ^rne na Koro{kem, Lovrenca na Pohorju in Goteni{ke gore. Gre za ob~ine, ki se nahajajo na vzhodu dr‘ave. Vsi kazalci razvitosti imajo manj{e vrednosti kot v prvih dveh skupinah, indeks dnevnih migracij pa je najni‘ji med vsemi {tirimi skupinami. Zadnja, najmanj razvita skupina ob~in, je prepoznavna po ruralnosti in svoji obmejni legi. Gre za dve ob~ini na jugu – Osilnica in Kostel, eno s Kozjanskega – Bistrica ob Sotli – in enajst ob~in s severno vzhodnega dela Slovenije – ob~ine na Gori~kem. Kazalci razvitosti so tu najni‘ji. Rezultati so vsebinsko in tudi metodolo{ko zanimivi. Elvir Mujki} in Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 173 Black 173 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije Jo‘e Rovan analizirata avtomobilske nesre~e v letih od 1996 do 2000. Z analizo ~asovnih vrst sta ugotovila, da so bili novi vozniki manj izstopajo~i kot povzro~itelji nesre~ kot v preteklosti, da se je uporaba varnostnih pasov pove~ala in da se je zmanj{al odstotek nesre~, ki jih povzro~ijo alkoholizirani vozniki. Najve~ji u~inek pri zmanj{anju {tevila nezgod pripisujeta ve~ji kakovosti avtomobilov in zaostrenim pogojem novega prometnega zakona. Po njunem mnenju pa je {e ve~ mo‘nosti v stro‘jem obravnavanju vinjenih voznikov in preventivnih aktivnostih. V drugem delu ~lanka primerjata Slovenijo z drugimi dr‘avami v Evropi. Dr‘ave sta razvrstila v {tiri skupine, kjer se je Slovenija umestila med druge vzhodnoevropske dr‘ave. Ni sicer v najmanj razviti skupini z najslab{imi razmerami, kamor so bile razvr{~ene Albanija, Bosna in Hercegovina, Azerbajd‘an, Makedonija, Moldavija, Romunija, Tur~ija in Ukrajina. Kar je Slovenijo uvrstilo med vzhodnoevropske dr‘ave, ni opremljenost voznega parka, pa~ pa varnost v prometu in neupo{tevanje cestno-prometnih predpisov. Med prispevki, ki so na{li mesto v devetnajsti {tevilki Metodolo{kih zvezkov, je smiselno izpostaviti ravno zadnje tri, aplikativne ~lanke. ^etudi je osnovni namen letne statisti~nometodolo{ke konference povezati statistike, pokazati, kar je statisti~nih novosti v Sloveniji, in zagotoviti tudi mednarodno sodelovanje na podro~ju statistike in metodologije, ne smemo pozabiti na aplikativne prispevke. V tej {tevilki so se med aplikativnimi prispevki pojavili le ekonomski teksti. Zdi se, kakor da ni sociolo{kih empiri~nih analiz, ki bi vsekakor tudi spadale v ta prostor – tako na konferenco kot tudi v publikacijo. V tem smislu velja spodbuditi sociologe, ki posegajo tudi po empiri~nih analiti~nih orodjih, k udele‘bi na letni statisti~no-metodolo{ki konferenci. To bo zagotovo obojestransko obogatilo tako konferenco kot tudi kakovost metodolo{kega znanja sociolo{ke produkcije raziskav in objav. Maru{a Pu{nik Etienne Balibar: Marxova filozofija. Ljubljana: Krtina, zbirka Krt, 2002 147 strani (ISBN 961-6174-38-X), 2.800 SIT prevod Peter Klepec Uvodna parola Komunisti~nega manifesta, ki ga je Marx spisal skupaj z Engelsom leta 1847 za Ligo komunistov, “Strah hodi po Evropi - strah komunizma”, in ki se je pod vplivom ortodoksnega dr`avnega marksizma v socialisti~nih dr`avah od za~etka dvajsetih let prej{njega stoletja naprej popolnoma zbanalizirala in izgubila vso ostrino svoje kriti~nosti, bi morala v sodobni medijski dru`bi (spektakla) ponovno zadihati z vso svojo mo~jo. To pa zato, ker so kriti~ni intelektualci dandanes izjemno redki, imamo sicer kopico psevdokritikov, vendar ti niso sposobni proizvesti niti enega radikalnega kriti~nega programa. Parolo bi morali glede na zdaj{nji dru`beno-histori~ni kontekst nekoliko preoblikovati, bolje pa bi bilo celo preobrniti njen pomen. Zdaj bi zato raje rekli, v upanju, da bi to prebudilo kriti~nega duha: “Po{ast hodi po svetu - po{ast neoliberalizma.” Prav zato Balibar z objavo knjige, ki iz stoletnega polsna zbuja Marxovo teorijo/filozofijo, tako reko~ v pravem trenutku zadane ‘ebljico na glavico (v izvirniku je knjiga iz{la leta 1993, ponatis pa 2001). Apriorni negativni prizvok marksizma se po~asi izgublja, prihajajo nove generacije, ki niso bile socializirane v dogmati~nem marksizmu delavskega razreda in ki bodo v Marxu spet lahko na{le vrelec neizmerne teoretske misli. In kar je {e pomembneje, v trenutni su{i kriti~ne misli Balibar prina{a Marxa kot teoretika in revolucionarja prek problematizacije njegovih konceptov. Knjiga tako prika‘e tak{nega Marxa, kot ga moramo brati danes in kot je dejansko tudi obstajal. Brez velikega nauka, saj ta namre~ ne obstaja. Preprosto zato, ker Marx nikoli ni 174 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 174 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije imel ~asa, da bi ga zgradil. Kot mislec revolta, brezpogojno predan svojemu objektu prou~evanja - vladajo~emu produkcijskemu na~inu in zatorej mno‘i~nemu subjektu delavskega razreda, ga je prehitro revidiral in popravljal. To {e zdale~ ne pomeni, da bi morali Marxovo filozofijo vrniti na njeno izhodi{~e ali jo obravnavati zgolj kot misel v njenem prvobitnem kontekstu nastanka, nasprotno, zdi se celo, da ‘eli Balibar s sistemati~no pre(d)stavitvijo Marxa v sodobnost(i) sporo~iti dvoje. Najprej - kar ka‘e ‘e sestava knjige, ki v zasledovanju razvoja Marxove misli bralca sprehodi od mladega do starega Marxa - po Marxu so ostali zgolj fragmenti, saj je nam na voljo nepregledna mno‘ica spisov, povzetkov, manifestov, ~asopisnih ~lankov, dolgih osnutkov, pismene korespondence, skic itd., zaradi ~esar se moramo {ele lotiti interpretacije Marxovih “napol izre~enih besed” (str. 133) in nedodelanih del. In drugi~, Marxovo misel moramo kon~no lo~iti od histori~nega dr‘avnega marksizma in se hkrati tudi pou~iti o u~inkih, ki jih je proizvedla ideolo{ka raba Marxove filozofije. Odprta totalnost Marxovega nauka nam tako lahko ponudi {tevilne teoretske koncepte in refleksije kot orodje za razstavitev dominantnega neoliberalnega diskurza. ^eprav Balibar tega koraka v knjigi ne naredi, pa iz njegovega besedila dovolj jasno sevajo teoretski in politi~ni namigi za aktualizacijo Marxove misli. Neoliberalizem, ki dru‘bena razmerja in ~love{ke odnose presoja skozi optiko tr‘no-blagovnih razmerij, se je vzpostavil kot sistem gospostva. S tem nikakor ne namigujemo na pojav velike Ideologije kot vsevidnega o~esa, personalizirane v mo~i nekaj kapitalsko elitnih posameznikov. Gre namre~ za diskurzivno konstrukcijo oziroma za preplet specifi~nih dejavnikov, ki so vzpostavili prevladujo~o shemo neoliberalnega mi{ljenja. To mi{ljenje se je trdno zasidralo v razli~nih dru‘benih sferah produkcije, distribucije in konzumpcije tako materialnega kot tudi simbolnega/ kulturnega kapitala in usmerja prakse ljudi v njihovih vsakdanjih ‘ivljenjih. Neoliberalni diskurz v slovenskem prostoru na primer ne proseva le skozi mno‘i~no zavra~anje tujcev in apele k pove~anju rodnosti Slovencev, kar se opravi~uje s sklicevanjem na dr‘avni{ke statisti~ne analize, da mora dr‘ava najprej poskrbeti za blaginjo lastnega naroda, ampak zajema celo znanstvene in akademske kroge, kjer potekajo neizprosni boji za napredovanja po lestvici akademskih nazivov, za raziskovalne projekte itd. Osrednja projekta znanstvene srenje tako postajata ~im bolj{a prepoznavnost na trgu in pritegnitev ~im ve~je medijske pozornosti. Raziskovanje in dru‘bena kritika pa se spreminjata zgolj v postranski dejavnosti znanosti. Kar {teje, je imid‘ znanstvenika in dober dizajn njegove teorije. Zna~ilnost take znanstvene kritike v sodobni “ob~anski dru‘bi” je, da se skriva za fasado kriti~nosti le toliko ~asa, dokler se prodaja kot dizajnerski kos, ponikne pa ob najmanj{em pritisku ali gro‘nji. Na tem mestu se ne bi mogli bolj strinjati s Foucaultom, da knjiga zaradi tega, ker se je njen avtor pojavil na televiziji ni nujno slaba - seveda pa ni dobra zgolj zaradi tega razloga. Znanost in kritika sta v ve~ini primerov obti~ali pri slednjem. In spet smo pri Balibarjevi knjigi, ne le zato, ker Balibar Marxa povezuje z raznotero mno‘ico njegovih naslednikov (tudi s Foucaultom), ampak zato, ker Marx implicitno namiguje, da je znanost treba revolucionirati. Znanstveniki so zgolj {e mezdni delavci, pravi. Zato je jasno, da “Marxova filozofija dandanes ne more biti niti organizacijski nauk niti univerzitetna filozofija, se pravi, da mora biti nezaupljiva do vsake institucije” (str. 134). Kriti~na misel se bo lahko spoprijela z vpra{anjem alternative vladajo~emu gospostvu (npr. institucionaliziranemu znanstvenemu mlinu) {ele takrat, ko bo izhajala iz osr~ja tega gospostva samega. Balibarjevo seciranje Marxovih teoretskih konceptov razrednega boja in tez o neizogibni krizi kapitalizma ter prihoda socializma oziroma komunizma potemtakem lahko beremo tudi kot napotilo, kako uporabiti Marxovo filozofijo pri odkrivanju subtilnih ideolo{kih mehanizmov v sodobnosti. Marx namre~ postavi pod vpra{aj samo bistvo filozofske dejavnosti, prelomi s prej{njim teoretskim humanizmom in se od njega oddalji. Ta zareza ne spremeni le idej in metode, ampak samo prakso filozofije, saj “po Marxu filozofija ni bila ve~ tak{na, kakr{na je bila poprej” (str. 10). Naslednja pomembnost, ki gre z roko v roki s tem rezom in je pri Marxu pogosto spregledana, pa je njegova analiza subjektivnosti, saj ponovno premisli konstitucijo subjekta, in sicer v dru`benih Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 175 Black 175 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije razmerjih mo~i. Subjekta tako ne vidi ve~ kot formo zavesti, kot konstitutivnega - v kakr{no predstavo je bila ujeta filozofija in vsa znanost {e posebej od vpliva razsvetljenstva naprej temve~ kot konstituiranega, ~eprav je to zanj {e preprosto ekonomski subjekt. Kljub vsemu pa pripravi teren za kasnej{i razvoj teorij subjekta in zatorej tudi teorij ideologije. Verjetno ni naklju~je, da se Balibar tako nadrobno loteva o‘ivljanja Marxa. Poleg Althusserja in Poulantzasa ga uvr{~amo med strukturalne marksiste, ki so si za cilj postavili prese~i ekonomizem, ~epav jim v polnosti nikoli ni uspelo. Ujetost v ekonomizem je namre~ glavna pomanjkljivost, ki se jo o~ita Marxu. Ekonomizem, v okrilju katerega teoretizira tudi ideologijo, se odra‘a na dveh ravneh. Gre za epifenomenalizem, pri ~emer se dru‘bo obravnava po modelu baze-nadstavbe - celotna zgornja nadstavba je determinirana z ekonomsko bazo, zaradi ~esar nadstavba ne more igrati neodvisne vloge v zgodovini. Druga verzija ekonomizma pa je redukcionizem, saj Marxova filozofija kompleksno pluralnost dru‘benih fenomenov reducira zgolj na eno nasprotje znotraj kapitalisti~ne dru‘be, na tisto med dru‘benimi razredi - med kapitalom in delavstvom. Vsi dru‘beni elementi (nacionalizem, seksizem, rasizem itd.) se zvedejo na razredni zna~aj. Balibar in drugi strukturalni marksisti so ekonomizem premagali le na ravni epifenomenalizma, niso pa uspeli razre{iti problema razrednega redukcionizma. Kljub temu da Balibar o tem v knjigi eksplicitno ne govori, je pohvalno, da vsaj na implicitni ravni opozarja na problem ekonomizma pri Marxu in strukturalnih marksistih, ko se sklicuje na sodobne teoretike, ki so premagali to oviro pri teoretizaciji koncepta ideologije. Knjiga je torej namenjena predvsem tistim, ki se z Marxovo teorijo sre~ujejo na kakr{enkoli na~in, saj jim bo v veliko pomo~ pri orientaciji v njegovi teoretski misli. Balibar pa knji‘ico obogati {e s strnjeno kronolo{ko predstavitvijo Marxovega ‘ivljenja, z bibliografskim vodi~em tako po Marxovih delih kot po delih o Marxu (pri zalo‘bi Krtina niso pozabili niti na slovenskega bralca) in s kratkimi ekskurzi v besedilu, ki predstavijo druge teoretike (Gramsci, Lukács, Benjamin, Lenin itd.) ali razlagajo pogosto rabljene termine marksizma (dialekti~ni materializem, feti{izem, kritika politi~ne ekonomije itd.). Marx je verjel, da bo najbolj zatirani sloj v dru‘bi - delavstvo, pripeljal do revolucije, mi pa verjamemo v Marxa in v njegove zastavke za razvoj kriti~ne misli, ki lahko pelje dru‘bo v demokrati~no revolucijo in ljudstvo osvobodi iz okovov trenutno vladajo~e ideologije. Za tak projekt pa je najprej potrebna tak{na teorija, ki se prek epistemi~nega reza neprestano distancira od ideologije, a se hkrati zaveda, da je ideologija njena lastna kon~nost. Zatorej nas ne smejo zadovoljiti tisti psevdokriti~ni teoretski aparati, ki vladajo~e diskurze opisujejo zgolj kot u~inek kapitala, personaliziranega v nekaj kapitalskih gospodih. To je mogo~e znak, da ve~ kot sto let stari teoreti~ni ‘kapital’ Marxove misli vrnemo na knji‘ne police kot obvezno gradivo, ga ponovno premislimo in storimo nekaj tako z Marxom kot tudi proti njemu. Lucija Mulej Peter Berger, Thomas Luckmann: Modernost, pluralizem in kriza smisla: orientacija modernega ~loveka. Ljubljana: Nova revija, zbirka Paradigme, 1999 75 strani (ISBN 961-6352-00-8), 2.980 SIT prevod Suzana Cergol, spremna beseda Frane Adam (Post)moderna kot entiteta, ki se izogiba ostrim in jasnim klasifikacijam, buri {tevilne intelektualne duhove {irom po svetu in tudi pri nas. S podobno tematiko se ukvarja pri~ujo~a 176 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 176 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije knjiga Petra Bergerja in Thomasa Luckmanna. Kot vemo je slednji, in sicer Thomas Luckmann, slovenskega rodu. Na leto{njem sre~anju sociologov s tematiko Dru‘bena gibanja in civilna dru‘ba danes je bil imenovan za ~astnega ~lana Slovenskega sociolo{kega dru{tva. V svetovnem formatu pa se je dokon~no uveljavil z delom The Social Construction of Reality, ki jo je prav tako napisal skupaj s Petrom Bergerjem in je prevedena v 12 jezikov, pri nas pod naslovom Dru‘bena konstrukcija realnosti (1989). Skladno s ~astnim imenovanjem se zdi primerno napisati kratko refleksijo o delu, ki ponuja nove vpoglede na temo vme{~enosti posameznika v vse bolj kaoti~ni svet. Knjiga obsega {est poglavij, ki pa niso klasi~no strukturirana. Bere se gladko in je bli‘e literarno strokovnemu delu kot pa u~beni{ki izdaji. To ji {tejem kot posebno kvaliteto, ki nadgrajuje raz~lenjevanja in nam s tem ponuja homogeno celoto. Avtorja se v prvi vrsti osredoto~ata na prepri~anje postmodernih kritikov, da se kriza dana{njega ~asa bistveno razlikuje od vseh nekdanjih tegob. Vendar ti kritiki ne izhajajo iz dejstva o spremenjenih temeljnih pogojih ~love{kega ‘ivljenja, pa~ pa govorijo o novem pojmovanju smisla ~love{kega ‘ivljenja v modernem ~asu, ki peha smisel in z njim ~love{ko ‘ivljenje v krizo, za kakr{no v zgodovini ni primere. Lahko bi rekli, da ni gotovo, ali govoru o sedanji krizi smisla dejansko ustreza nova oblika dezorientacije v ‘ivljenju modernega ~loveka. Ali ni morda tako, da sli{imo le najnovej{e ponavljanje stare to‘be? Ali pa je to jadikovanje izraz stiske, v kateri se ~lovek vedno znova znajde zaradi majavega svetovnega reda? Bo ponovno zazvenela to‘ba, da je ~love{ko ‘ivljenje ‘ivljenje k smrti? Se bo oglasil dvom o tem, ali lahko to ‘ivljenje najde svoj smisel v transcendentalni (odre{enjski) zgodovini? Ali bo celo izbruhnil obup, ~e tak smisel sploh obstaja (str. 11)? Avtorja navajata, da sociolo{ke analize sedanjosti preve~ samoumevno predpostavljajo, da je motiv in ozadje ~love{kega ravnanja, na katerem se zrcali domnevna kriza smisla modernega ~asa, nekaj takega kot smiselnost in smisel. Smisel ni ni~ drugega kot kompleksna oblika zavesti: ne obstaja sam zase, temve~ ima vedno objekt, na katerega se nana{a. Smisel je zavest o tem, da med izkustvi obstaja odnos (str. 12). Torej za za~etek teoretika s fenomenolo{ko analizo intencionalne zavesti in njenih operacij definirata elementarni smisel, ki je opredeljen kot zavest o dejstvu, da med izku{njami obstaja povezava. Sam smisel izkustev in dejanj pa se vzpostavi v posebnih povezovalnih u~inkih zavesti. Vsako aktualno izkustvo lahko pove‘emo z ne~im, kar smo ‘e pozabili. Za razumevanje odnosa smisel-dru‘ba Berger in Luckmann izpostavita slojevitost smisla (najenostavnej{e tipifikacije, ki se nana{ajo na naravna in dru‘bena dejstva; sheme delovanj, ki predstavljajo drugo plast in so naravnane na sfero vi{jih vrednot; tretjo in zadnjo plast pa tvorijo nadrejene konfiguracije vrednot). Tak{no strukturo smisla pa ima prav tako dru‘beno delovanje. Vpra{ata se, kako posameznik nekaj dojame kot smiselno? V vsakdanjem ‘ivljenju gre namre~ za ~rpanje relevantnih informacij in obele‘ij iz zgodovinskega rezervoarja smisla. Smisel izkustva vedno nastaja v interakciji oziroma v zavestnem dru‘enju pasameznika z njegovim naravnim in dru‘benim okoljem. Glede na realno naravo problemov v nekem ~asu in prostoru so tudi re{itve le-teh intersubjektivno relevantne, kar teoretika izpostavita na ve~ mestih. S tem, ko se razli~ne osebe na podobne izzive enako odzivajo, se zastavi vpra{anje, da tak{ne odzive morda recipro~no pri~akujejo ali se zanje celo obve‘ejo. Sledi izoblikovanje zgodovinskih rezervoarjev smisla in institucij v konkretnih okoli{~inah, ki posameznika razbremenijo stiske neprestane refleksivnosti trenutnega stanja dru‘bene in osebne resni~nosti. Glede na dejstvo, da so podro~ja smisla slojevita (kar omenita ‘e uvodoma), t.j. prehajanje od najpreprostej{ih tipizacij in orientacij v naravnem in dru‘benem svetu pa tja do moralno-eti~nih in filozofskih tematizacij, postane jasno, da institucije kot take poosebljajo nek prvotni smisel delovanja, ki je ‘e konsolidiran znotraj obvezujo~e ureditve dru‘benega delovanja. Dru‘ba pa v svoji slojevitosti potrebuje institucije za nadaljnjo obdelavo smisla ter tiste najpomembnej{e, to so institucije za nadzor proizvodnje in posredovanja smisla. Berger in Luckmann navajata, da vzgoja in namenska indoktrinacija te‘ita h konvergentnemu na~inu mi{ljenja in se z vsemi dru‘benimi strukturami borita proti temu, da bi v najve~ji meri Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 177 Black 177 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije omejila divergenco in nekonformnost ter sku{ala zama{iti luknje smisla tam, kjer je morda to utopi~no. Skladno s tem idealnotipsko izpostavita dva temeljna tipa dru‘benih struktur. V prvi vrsti je tip struktur, ki ni tako dovzeten za krize smisla, kamor sodijo dru‘be, ki so razvile edini in splo{no obvezujo~i sistem vrednot. Tak{ne dru‘be so razmeroma stabilne, lahko bi celo rekli stati~ne, ki skozi proces socializacije in institucionalizacije rezultirajo v prete‘no skladen red smisla. Kjer pa skupne in za vse obvezujo~e vrednote niso ve~ vnaprej dane ter strukturno zasidrane, in kjer ne gre ve~ za medsebojno pre‘emanje in usklajevanje, pa nastopi pogoj za {irjenje tako subjektivnih kot intersubjektivnih kriz smisla. V takih pogojih namre~ nastanejo temelji za neko novo, lahko bi ji rekli emergentno lastnost, namre~ za koeksistenco razli~nih redov vrednot v isti dru‘bi in s tem za koeksistenco zelo razli~nih skupnosti smisla. Tak{no stanje po Bergerju in Luckmannu lahko ozna~imo kot pluralizem, v primeru, da se razvije v nadrejeno vrednoto, pa lahko govorimo o modernem pluralizmu. Slednjega {tejeta za poglavitni vzrok krize smisla – poleg strukturalne diferenciacije seveda. V nadaljevanju sistematizirata pluralizem in strukturalno diferenciacijo. Pluralizem kot prva zna~ilnost vodi k relativiziranju smisla in vrednot ter s tem vna{a negotovost v dru‘beno odlo~anje in delovanje, kar za posameznika pomeni razsredi{~enje in zamajanje njegove identitete. Strukturalna diferenciacija pa na drugi strani povzro~a razsredi{~enost na ravni dru‘be, saj pomeni dekompozicijo celovite dru‘be v funkcionalno specializirana in zamejena podro~ja. Ta podro~ja sicer razpolagajo s fondom smisla (politika, znanost, gospodarstvo, religija ipd.), vendar je ta izrazito instrumentalne narave. Posameznik je tu objekt funkcionalnih imperativov in zgolj konzumator smisla, kar avtorja razumeta kot problemati~no. Njegov input oziroma povratni tok do institucij naknadno vidita v intermediarnih strukturah. Preden pa se lotimo podporne vloge omenjenih institucij, je potrebno omeniti relativizacijo koncepta sekularizacije, ki se tako samoumevno navaja kot vzrok propada starega sveta, in kar avtorja upravi~eno izpostavita. Menita, da obstaja namre~ nekak{en konsenz, da gre temeljni vzrok razpada vseobsegajo~ega reda smisla iskati v umiku religije, kar za moderni zahod pomeni, da je propad kr{~anstva povzro~il moderno krizo smisla. Avtorja poudarjata, da ne gre nujno ena~iti modernosti in sekularizacije, ~e pa ‘e, pa to lahko trdimo za Zahodno Evropo, ne pa za na primer ameri{ki prostor. Prav tako pa se je potrebno zavedati, da deklerikalizacije ne gre zamenjevati za brezvernost. Skleneta, da ima evropski vzorec sekularizacije omejeno izvozno vrednost, kar tudi sicer korektno argumentirata. ^e se vrnemo k intermediarnim institucijam - teoretika izpostavita, da se zaenkrat razvijajo {e bolj bledikave vrednote modernega pluralizma. Tu imata v mislih koristne u~inke takih vrednot, ki pospe{ujejo mirno koeksistenco razli~nih ‘ivljenjskih oblik in redov vrednot, ki pa niso primerne za vlogo neposrednega zaviralca procesa {irjenja kriz smisla. Pravita, da konkretne ‘ivljenjske skupnosti, kot nekak{ne la‘no-avtonomne skupnosti smisla, in pa stabilnej{e, tako reko~ ~iste skupnosti prepri~anj, zavirajo pandemi~no {irjenje kriz smisla. Ne morejo pa odpraviti temeljnih pogojev za {irjenje kriz smisla, ki so strukturno zaidrani v moderni dru‘bi (str. 30). Moderna dru‘ba je kot odgovor na to vzpostavila vrsto specializiranih institucij za proizvodnjo in posredovanje smisla. Naj tu omenim skladno z avtorjema, da so dru‘bene vede {ele pri~ele izpolnjevati to nalogo, da pa v grobem lahko te institucije opredelimo slede~e: tiste, ki svoje usluge tolma~enja ponujajo na odprtem trgu (na primer psihoterapija) ter one, ki slu‘ijo manj{im in v~asih strogo zaprtim skupnostim smisla (sekte, kulti, komune ipd.). Avtorja navajata, da je smiselno razlikovati med starimi (cerkve) in novimi institucijami proizvodnje smisla, kjer prve nadaljujejo z uveljavljenimi tolma~enji resni~nosti, druge pa morajo za~eti znova, a imajo to prednost, da lahko ~rpajo iz razli~nih tradicij in vrednot. Vse te institucije zdru‘ita v pojmu Arnolda Gehlena kot sekundarne institucije, kar pomeni, da ne stojijo ve~ v sredi{~u dru‘be, pa~ pa opravljajo bolj omejene in pogosto zelo specializirane naloge. Nadaljnje razlikovanje, ki ga vpeljeta in ki se mi zdi posebej relevantno, je distinkcija med intermediarnimi institucijami ter 178 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 178 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije tistimi, ki tega naziva ne morejo imeti. Intermediarne strukture so torej tiste, kjer lahko posameznik prena{a svoje osebne vrednote na razli~na podro~ja dru‘be in jih tam uveljavlja, torej gre za silo, ki sooblikuje dru‘bo oziroma za aktivno sodelovanje pri produkciji in obdelavi smisla. V pluralnem okolju tako postane jasno, da nobena interpretacija oziroma tolma~enje ne more zavzeti pozicije edino veljavnega in pravega, kar za posameznika na eni strani pomeni svobodo izbire, na drugi strani pa tiranijo mno{tva alternativ. Institucije posameznika razbremenijo vsakodnevnega osmi{ljanja sveta in ga oskrbijo z vzorci, po katerih lahko uravna svoje vedenje: pluralizem neprestano vsiljuje alternative, alternative silijo k razmi{ljanju, razmi{ljanje spodkopava temelj vseh ina~ic nedotaknjenega sveta - namre~ njegovo samoumevnost (str. 42). Da se ne bi ponavljali, pa vendar: je ‘ivi pesek res tisti temelj, na katerem gradimo? Gregor Starc Francis Fukuyama: Konec ~love{tva: posledice revolucije v biotehnologiji. Tr‘i~: U~ila International, 2003 267 strani (ISBN 961-233-495-1), 7.990 SIT prevod Ur{ka Pajer ^eprav apokalipti~ni prevod naslova knjige Francisa Fukuyame v bralcih zbuja raznovrstna predvidevanja o dramati~nem samodestruktivnem koncu na{e vrste, nam avtor ‘e po nekaj prebranih straneh da vedeti, da {e zdale~ ni tako ~rnogled. Pravzaprav bi se dobesedni prevod originalnega naslova moral glasiti Na{a post~love{ka prihodnost, saj je to tisto, o ~emer Fukuyama zares govori. Obstoj ~love{tva namre~ nikjer ni postavljen pod vpra{aj, problematiziran pa je razvoj znanosti in predvsem biotehnologije, ki lahko pripelje do popolne reorganizacije dru‘be, kot jo poznamo danes. Aldous Huxley je leta 1932 napisal knjigo Krasni novi svet, George Orwell pa sedemnajst let kasneje {e knjigo 1984. Obe sta v svojem ~asu gotovo u~inkovali zelo futuristi~no, danes pa lahko bralce presenetita le {e s svojim neverjetnim prero~anstvom, saj so nekatere stvari, ki so se takrat zdele nemogo~e oziroma utopi~ne, danes ‘e celo zastarele. [e posebej je v polno zadel Huxley, katerega delo je tudi obvezno ~tivo leto{njih maturantov in zaradi tega trenutno tudi ena od najbolje prodajanih in branih knjig na Slovenskem. Huxley je namre~ ‘e leta 1932 predvideval razvoj tehnologije za spo~etje otrok v epruvetah in legalno mamilo soma, ki osre~uje ljudi in ustreza sodobnemu zdravilu prozac. Na drugi strani pa je Orwell sicer pravilno napovedal razvoj informacijske tehnologije, vendar je nekoliko zgre{il pri opisu politi~nih posledic tega razvoja. Predvideval je namre~ razvoj telekrana, v steno vgrajenega prikazovalnika, ki je isto~asno sprejemal in oddajal sliko iz vsakega gospodinjstva, jo posredoval Velikemu bratu, s tem pa omogo~il popolno kontrolo nad ljudmi ter ukinitev njihove zasebnosti. Zgodilo pa se je nekaj drugega. Razvoj informacijske tehnologije je pripeljal do interneta, ki ima velik potencial decentralizacije politi~ne oblasti, in ob tem, da omogo~a zgolj pi~el nadzor nad po~etjem posameznikov, omogo~a predvsem nadzor Velikega brata samega, ki ga ljudje s pomo~jo interneta neprestano opazujejo in na primer silijo vlade k objavljanju vseh informacij o njihovem delovanju. Kljub temu da v Huxleyjevem prijaznem novem svetu vsakdo dobi, kar si ‘eli, je ta svet pravzaprav grozljiv. Ljudje so nenehno sre~ni in zdravi, vse je dosegljivo, ni ve~ vzrokov za hrepenenje, ni ve~ moralnih odlo~itev, ni ve~ trpljenja, a kar je najhuje, tudi ni ve~ nikakr{nega odpora. To pa pomeni, da so ljudje obvladani in tako podvr‘eni popolni kontroli. ^e je Orwell opisal doseganje kontrole z represijo, je Huxley opisal kontrolo, ki poteka na mnogo bolj subtilen in navidez nedol‘en na~in - z zapeljevanjem. Ali to kaj spominja na sodobno potro{ni{tvo? Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 179 Black 179 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije Fukuyama priznava, da sku{a s svojo knjigo pokazati, da je imel Huxley navsezadnje prav. Na eni strani ga skrbi ~love{ka narava, ki bi jo biotehnologija lahko v prihodnosti povsem spremenila, na drugi strani pa ga jezi trenutno dogajanje okoli biotehnologije, ko celotna razprava poteka na ravni abstraktne etike postopkov. Pri tem sta se izoblikovala dva tabora: eni bi prepovedali skoraj vse, drugi pa bi dovolili skoraj vse. Medtem ko se oboji pri~kajo, pa znanstveniki vztrajno razvijajo tehnologijo. Tehnologija je torej tu, navodil o tem, kaj se z njo sme po~eti, pa ni. Usmeritve za bodo~i razvoj bi zaradi tega morale biti bolj prakti~ne, konkretne in zaradi tega kompromisne. To naravnost kli~e po zakonski regulaciji in kontroli, ki pa morata biti izdelani izklju~no za to podro~je. Kontrola nad uporabo jedrske tehnologije je bila na primer prisotna ‘e od vsega za~etka in razmeroma dobro deluje, kontrola nad informacijsko tehnologijo je bila prav tako prisotna ‘e od za~etka, a je ovirala razvoj in ni odigrala svoje vloge. Biotehnologija pa je kontrolo prehitela oziroma se ji je izmaknila. Na Kitajskem, kjer je detomor deklic tradicionalno vsakdanja stvar, v o~eh zahodnjakov pa brutalna praksa, je na primer biotehnologija ljudem omogo~ila, da ‘e ob za~etku nose~nosti ugotovijo spol otroka, in ~e z njim niso zadovoljni, lahko ‘enske splavijo. Eti~no gledano sta obe stvari enako sporni - detomor in splav, ker imata enak kon~ni u~inek, vendar pa je detomor zakonsko sankcioniran, medtem ko se umetna prekinitev nose~nosti izmakne zakonu. Kitajska namre~ izvaja na~rtno politiko omejevanja rojstev in tak{ne prakse celo spodbuja. Rezultat je veliko ve~ mo{kih novorojencev, ki bodo v prihodnosti zaradi pomanjkanja ‘ensk in deprivacije seksa verjetno bolj zagrenjeni, nasilni in tekmovalni, s tem pa ogro‘ajo~i za svoje sosede. Posledice bodo nedvomno politi~ne. Podoben zaskrbljujo~ primer uporabe biotehnologije najdemo tudi v ZDA. Ve~ kot 10 odstotkom odraslih Ameri~anov zdravniki predpisujejo zdravilo prozac, ki zelo spremeni osebnost in izbolj{a razpolo‘enje. Uporabljajo ga za odpravljanje klini~ne depresije in vse skupaj niti ne bi bilo tako problemati~no, ~e bi bila diagnoza klini~ne depresije jasna. Povzro~a jo namre~ pomanjkanje hormona serotonina, vendar nikjer ni dolo~eno, kako nizka mora biti ta raven, da se pacientu lahko predpi{e zdravilo. Vse skupaj temelji na subjektivni zdravnikovi oceni simptomov, kar pomeni, da zdravnik oceni, kdaj je kdo bolan. Tega, da pred 100 leti tak{nih bolezenskih stanj {e niso poznali, ni potrebno posebej poudarjati. Nevarnost pa se skriva ravno v tem. Prozac namre~ odpira vrata kozmeti~ni farmakologiji, ko nekdo zdravilo jemlje zgolj zato, da bi se po~util bolje kot dobro oziroma da ne bi bil nikoli ‘alosten. V~asih se zdi, kot da sodobna farmakologija deluje po formuli: Na{li smo zdravilo, zdaj moramo najti le {e ustrezno bolezen. Fukuyama se zato upravi~eno spra{uje, ali je ob~utek nesre~e res bolezen, ki jo je treba zdraviti s prozacom, tako kot so jo v Huxleyevi zgodbi zdravili s somo. ^e je, potem lahko v prihodnosti pri~akujemo, da bo kot patolo{ko stanje ocenjena tudi nizka inteligentnost in bodo star{i z genskimi posegi odlo~ali, kako inteligenten naj bo otrok. To pa bo za seboj spet potegnilo cel kup politi~nih posledic. Tak{ni posegi bodo verjetno dragi, kar bo pomenilo, da si bodo inteligentnej{e otroke lahko privo{~ili premo‘nej{i star{i. Tako bodo na umetni na~in ohranjali svoje prednosti in ekonomski polo‘aj svojih naslednikov. ^e bodo ti otroci vedeli, da so ‘otroci izbire’, sestavljeni iz najbolj{ih genov, bodo vedeli, da njihov uspeh ni posledica sre~e, pa~ pa dobrega na~rtovanja star{ev in da so potemtakem do svojega uspeha upravi~eni. Postali bodo aristokrati prihodnosti, katerih zahteva po privilegiranem polo‘aju bo izhajala iz narave in ne iz dru‘benih norm, kot je pri nekdanjih aristokratih. Znanost, razvoj tehnologije, narava in politika so med seboj nelo~ljivo povezani, na kar ka‘ejo tudi vpra{anja, ki jih Fukuyama odpira skozi celotno knjigo. ^eprav bi pri~akovali, da bomo ob koncu knjige dobili tudi jasne odgovore na vsa postavljena vpra{anja, temu ni tako. V zadnjih dveh stavkih pravi takole: “Ni treba, da smo su‘nji neizbe‘nemu tehnolo{kemu napredku, kadar ta napredek ne slu‘i ~love{tvu. Prava svoboda pomeni svobodo politi~nih skupnosti, da za{~itijo vrednote, ki so jim najdragocenej{e, in prav to svobodo moramo izkoristiti v lu~i prihajajo~e biotehnolo{ke revolucije.” Omenjena stavka pa zastavljata ve~ problemov, kot jih razre{ujeta. 180 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 180 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije Kdaj napredek slu‘i ~love{tvu in kdaj ne? Katere so tiste politi~ne skupnosti, ki lahko {~itijo svoje vrednote? Katere so najdragocenej{e vrednote? Odgovore bo treba poiskati drugje, kljub temu pa knjiga postre‘e z obilico primerov, ki lahko slu‘ijo kot odli~na izhodi{~a za nadaljnjo razpravo o uporabi biotehnologije in polo‘aju znanosti v vsakdanjem ‘ivljenju ljudi. Mojca Su{nik ur. Selma Sevenhuijsen, Alenka [vab: Labirinti skrbi: pomen perspektive etike skrbi za slovensko socialno politiko/ Labyrinths of care: the relevance of the ethics of care perspective for Slovenian social policy. Ljubljana: Mirovni in{titut, In{titut za sodobne dru‘bene in politi~ne {tudije, zbirka Politike, 2003 111/117 strani (ISBN 961-6455-13-3), 2.900 SIT prevod Polona Mesec Etika skrbi je v svetu ‘e uveljavljena kot politi~en pojem, kot teoretski koncept in dr‘avljanska praksa, medtem ko v slovenskem prostoru lahko opazimo razumevanje skrbi kot nujnost, kjer mora oseba, ki neguje brezpogojno in brez vklju~evanja negovane osebe prevzeti dolo~eno skrb (pa naj gre za skrb za bolne, starej{e, otroke ali koga drugega). Knjiga je zbir {estih besedil, ki s pomo~jo koncepta etike skrbi in metode Trace (“izsleditev”) analizirajo razli~ne politi~ne dokumente, ki so {e kako pomembni za socialno, dru`insko, zdravstveno in stanovanjsko politiko v Sloveniji. Namen metode Trace, ki jo je razvila Selma Sevenhuijsen – sourednica in avtorica uvodnega prispevka v knjigi – “je, da od besede do besede raz~leni normativne podmene in vrednote v politi~nih dokumentih in jih ovrednoti s perspektive etike skrbi” (str. 8). Te`ko bi izpostavila katerikoli tekst zaradi njegove pomembnosti, saj je vsak zase pomemben zaradi na~ina in dokumenta, ki je predmet analize. Kljub temu pa ni primerna prilo`nost, da bi o vseh besedilih razpravljali v globino in dol`ino, zato se bom bolj posvetila le nekaterim besedilom. V prvem prispevku Selma Sevenhuijsen bralcem in bralkam predstavi bistvene pojme v perspektivi etike skrbi, temeljne moralne pojme etike skrbi (pozornost, odgovornost, kompetentnost, odzivnost, zaupanje in asimetri~na recipro~nost), pri ~emer seznanja s primerom sodobne nizozemske socialne politike in drugim. Avtorica dovolj odprto ozna~i aktivno dr‘avljanstvo kot “vabilo, da si ljudje {irok niz dejavnosti interpretirajo po svoje, kot dr‘avljani, se pravi kot ~lani politi~ne skupnosti” (str. 14-15). Od ljudi, ki sooblikujejo politike, ali pa so na drugih dru‘beno odgovornih polo‘ajih, dr‘avljani in dr‘avljanke lahko upravi~eno pri~akujejo, da se bodo aktivno in odgovorno odzvali na razli~ne pobude. Prav tako se odgovornost za svoja dejanja pri~akuje od ~lanov politi~ne skupnosti, torej od dr‘avljanov in dr‘avljank samih. Pomembna se mi zdi tudi ugotovitev, da mora dr‘avljanstvo temeljiti na pojmih odnosnosti in medsebojne odvisnosti (kar so hkrati temelji etike skrbi). S tem meri na kolektivno delovanje in na tako imenovano prakso skrbnega dr‘avljanstva, v kateri ljudje delujejo kot tisti, ki skrbijo in kot tisti, ki so skrbi dele‘ni, ter predvsem, kjer ljudje v medsebojnem dialogu razvijajo kakovostno dru‘beno skrb. Menim namre~, da je praksa dr‘avljanstva v slovenskem prostoru vse prej kot to vzajemno razmerje. V drugem besedilu Vesna Lesko{ek predstavi rezultate analize Nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005 v Sloveniji. Glavna ugotovitev je, da je sicer sam program bil Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 181 Black 181 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije napisan v smeri odpiranja in vklju~evanja v prostor ter spodbujanja aktivnega dr‘avljanstva, a po dveh letih in pol izvedbe ni bil uspe{en oziroma ni izpolnil zapisanih zastavljenih ciljev. V tretji analizi nas Alenka [vab seznani s pojmovnimi orodji dru‘inske politike v temeljnem dokumentu Resoluciji o na~elih oblikovanja dru‘inske politike v Republiki Sloveniji. Resolucija poudarja, da naj bi nov model socialne politike vklju~eval socialno varnost ~loveka, ki temelji na statusu dr‘avljanstva in na zaposlitvenem statusu. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je dru‘inska politika v Sloveniji na prvi pogled zelo sodobna, saj poudarja pluralnost dru‘inskih oblik, kar je zna~ilnost pozne modernosti. Avtorica po podrobnej{i analizi kljub prvemu videzu zaklju~uje, da je vsaj toliko kot sodobnih usmeritev tudi ideolo{kih argumentacij in podmen, ki dajejo prednost enemu dru‘inskemu modelu, to je moderni nuklearni dru‘ini. Pomemben sklep celotne analize pa je, da je konceptualizacija skrbi znotraj dru‘ine omejena na skrb za otroke, pojem skrbi pa je omejen na razmerje med aktivno osebo, ki posve~a skrb in pasivno osebo, ki je skrbi dele‘na. V ~etrtem prispevku se Majda Pahor ukvarja z etiko skrbi v zdravstveni negi v Sloveniji. Gre za analizo na prvi pogled najbolj tipi~nega skrbstvenega dela. Opredeli teoretske perspektive (predstavi skrb kot element dr‘avljanstva), skrb v zdravstveni negi in v okviru izobra‘evanja za zdravstveno nego prika‘e primerjavo med Evropo in Slovenijo. V prvem delu je torej pozornost namenjena paradoksu zdravstvenega dela kot zasebne (intimne) in mebosebne dejavnosti, ki se je preselila v javni sektor. V drugem delu pa opozarja tudi na izobra‘evalni sistem zdravstvenih delavcev in delavk, ki ne omogo~a univerzitetnega izobra‘evanja medicinskih sester, kar {e bolj determinira njihov polo‘aj v zdravstvenem sistemu. Medicinske sestre so tudi v Evropi izobra‘evali oziroma bolje re~eno usposabljali kot “pomo‘ne delavke, ki izvr{ujejo zdravnikova navodila” (str. 81). Vsi lahko priznamo, da imajo zdravniki veliko ve~ znanja (in tudi mo~i ter odgovornosti) kot medicinske sestre, vendar to ne pomeni, da le-te ne znajo s svojim znanjem, usposobljenostjo in izku{njami presoditi, kako naj opravljajo svoje delo (zdravstveno nego). Torej, najla‘ji na~in, da medicinske sestre postanejo indiferentne do svojega dela, je ta, da jim zdravniki {e naprej dajejo navodila, kako naj izvr{ijo svoje naloge in s tem neposredno posegajo v njihove pristojnosti. Slovensko zdravstvo pa naj ostane na ravni “verovanja” zdravnikom in njihovi nezmotljivosti, saj je problemati~no in nelegitimno ‘e bolnikovo dejanje, ~e si poi{~e mnenje o diagnozi in zdravstvenem stanju pri drugem zdravniku. Ru‘ica Bo{ki} analizira predlog novega stanovanjskega zakona, ki se je menda od takrat ‘e nekoliko spremenil. Pozornost namenja opredelitvi tako imenovanih stanovanjsko ranljivih skupin, ki so jih avtorji omenjenega zakona povsem zanemarili. Hkrati pa vzpostavi tudi razliko med ranljivimi in izklju~enimi skupinami (te skupine v zakonu sploh niso pripoznane). Vesna Lesko{ek pa zaklju~i s povzetki ugotovitev skupine udele‘encev in udele‘enk mednarodne delavnice o etiki skrbi in socialni politiki, kjer je bil predmet osrednje analize program boja proti rev{~ini in socialni izklju~enosti v Sloveniji. Na kratko predstavi tudi ideje za prenovo programa z vidika skrbi, predvsem vrednote in konkretne ukrepe. [e posebno pomembna se mi zdita vrednota pluranosti in dr‘avljanstvo kot politi~na participacija. Avtorica prav tako predlaga, da bi za vzor “lahko vzeli politi~no dr‘avljanstvo, ki temelji na priznavanju pluralnosti, pojem skrbi kot demokrati~ne prakse pa bi lahko pokazal pot do politi~nega delovanja in oblikovanja politik, ki bi temeljile na pozornosti in odgovornosti” (str. 110). Labirinti skrbi: pomen perspektive etike skrbi za socialno politiko so pomembni zapisi tako za oblikovalce kot izvajalce razli~nih politi~nih dokumentov in odlo~itev, pa tudi za vse druge dr‘avljane in dr‘avljanke. Z analizo in priporo~ili je vredno poskusiti vplivati na oblikovalce socialne, dru‘inske, zdravstvene, stanovanjske politike in tudi vseh drugih, ki niso bile vklju~ene v pri~ujo~e prispevke. Knjiga je korak naprej k promociji znanosti, k predstavljanju visoko teoretskih, strokovnih ugotovitev na preprost, razumljiv in jasen na~in. Prav na tak na~in lahko znanost postane uporabna za vsakogar. Na koncu ostaja upanje, da aktivno dr‘avljanstvo in dr‘avljanstvo, ki temelji na pojmih odnosnosti ter medsebojne odvisnosti, lahko postane praksa tudi pri nas. 182 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 182 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije Bo{tjan [aver Vasko Simoniti: Fanfare nasilja. Ljubljana: Slovenska matica, zbirka Razprave in eseji, 2003 387 strani (ISBN 961-213-105-8), 5.025 SIT Stane Granda: Prva odlo~itev Slovencev za Slovenijo: dokumenti z uvodno {tudijo in osnovnimi pojasnili. Ljubljana: Nova revija, zbirka Korenine, 1999 591 strani (ISBN 961-6017-84-5), 13.500 SIT klju~ne besede: nacionalna identiteta, zgodovina Slovencev, narodno vpra{anje, peticija Zedinjena Slovenija, nasillje v zgodovini Na nedavnem letnem sre~anju Slovenskega sociolo{kega dru{tva je novo izvoljeni ~astni ~lan Thomas Luckmann poudaril, da je sociologija nekak{na krovna znanost, ki se ji bi bilo potrebno posve~ati {ele v podiplomski {tudijski specializaciji. Tak{no zastavitev razumem kot dejstvo, da sociologija kot krovna znanost interpretira posamezne ‘e oblikovane dru‘bene in individualne razse‘nosti, kakr{ne so zgodovina, ekonomija, pravo, kultura, biologija, {port ipd. V tem oziru sta deli Staneta Grande in Vaska Simonitija, ki govorita o histori~nih vidikih odlo~anja Slovencev o lastni nacionalni dr‘avi in okoli{~inah tega, ne le priro~en vpogled v zgodovino slovenstva, temve~ tudi ena izmed pomembnih izto~nic ugotavljanja sociolo{kih determinant slovenstva in slovenske nacionalne identitete na poti v evropske integracije. Raziskovalec na Zgodovinskem in{titutu Milka Kosa in zgodovinar Stane Grande se v eni izmed svojih programskih usmeritev ukvarja s slovenskim narodnim gibanjem, {e posebej v letu 1848/49. V delu Prva odlo~itev Slovencev za Slovenijo je tako predstavljen zgodovinski kontekst oblikovanja slovenskega narodnega vpra{anja in nastanek peticije za Zedinjeno Slovenijo. Poleg kontekstualnega prvega dela in preglednega sklepnega dela knjiga predstavlja dokumente peticije, s katero so se po avtorjevem mnenju takratni Slovenci prvi~ odlo~ili za nacionalno dr‘avo. Pomen teh dokumentov in same knjige je toliko bolj tehten, ~e imamo v mislih, da so tak{ni dokumenti o velikih prelomnicah v zgodovini slovenstva do nedavnega samevali v zapra{enih arhivih dvorskega in dr‘avnega arhiva na Dunaju. Granda opozarja, da ideja o Sloveniji kot samostojni in neodvisni dr‘avi izhaja iz politi~nega programa Zdru‘ene Slovenije iz leta 1848 (str. 14). Pri ~emer postavi tezo, da je tak{en program lahko zgolj plod dalj{ega politi~nega razvoja, ki se zrcali ‘e v zgodovinskih aspektih rabe besede Slovenec ter slovenskega jezika: oboje opredeljuje neko ljudstvo ali narod kot tudi ozemlje, na katerem so ‘iveli. V tem oziru avtor opozarja, da je Slovence nagovarjal ‘e Primo‘ Trubar, kasneje Dalmatin, ki omenja slouenski iesik, ali pa Vodnik, v ~igar pesmih najdemo {tevilne izpeljanke besede Slovenec ali slovenski: v njegovi pesmi Ilirija zveli~ana (1816) je zabele‘ena ena izmed najstarej{ih rab besede Slovenija (str. 19). Stane Granda nadalje opozarja, da je raba pojmov tipa Slovenija sredi devetnajstega stoletja izkazovala, da je bila Slovenija kot ozemlje v glavah mnogih jasen splo{en pojem. Navaja {tevilne tak{ne rabe pojma od znamenitega Kozlerjevega zemljevida do pesmi Jovana Vesela Koseskega, ki je ob cesarjevem obisku Ljubljane leta 1844 omenjal obujeno Emono, tj. Ljubljano kot sredi{~e slovenskih pokrajin, in vidik gora kot emulgatorja slovenstva: gore slovenske so zdaj od Kope, do So~e in Drave (str. 20). Avtor povzema, da je zavest o Slovencih stara ‘e nekaj stoletij: pred marcem 1848 je bila v glavah in srcih narodno bolj ozave{~enih posameznikov izoblikovana tudi misel o Sloveniji. V nadaljevanju Granda slika okoli{~ine podpisovanja peticij v letu 1848: opozarja, da so se tak{na dejanja razmahnila predvsem spri~o novo uvedene svobode govora in zgodovinskih sprememb tistega ~asa. Mar~ni dogodki v Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 183 Black 183 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije letu 1848 so zaznamovali odstavitev kanclerja Metternicha, obljubljeno ustavo, sklic parlamenta, ustanavljanje va{kih stra‘ ipd. Pri tem Granda opozarja, da je bil tisti ~as zaznamovan predvsem z odpravljanjem srednjeve{kih de‘el, z vpeljavo novo ureditve, ki naj bi sku{ala zadovoljiti demokrati~na pri~akovanja dr‘avljanov in pravice narodov (str. 25). V okviru velike monarhije so se tako pri~eli prebujati {tevilni moderni koncepti, kakr{en je denimo narod. Predvsem na Dunaju ‘ive~i Slovenci so kmalu uvideli, da so tak{ni sistemski pretresi prilo‘nost, da prvi~ po stoletjih pritajenega vegetiranja slovenstva z organiziranim nastopom, podobnim kot so ga pripravljali ostali narodi v monarhiji, Slovenci ponovno dobimo ob~utek skupnosti tudi na politi~ni ravni. Kot najve~jo hibo prebujanja slovenske zavesti, tudi politi~ne, navaja Granda nesposobnost celovite komunikacije: povzema, da stanovi niso znali prisluhniti potrebam slovenskega naroda, predstavniki plemstva niso dojeli potreb svojega okolja, kme~ki nemiri pa so vlivali strah v me{~anskih in plemi{kih krogih: narodno vpra{anje je bilo tudi in predvsem socialno vpra{anje. Vsekakor pa je bilo zanimivo tudi vpra{anje jezika. Avtor knjige tako povzema mnenje enega izmed velikih pobudnikov podpisovanja peticije Matije Majarja, ki v svojih zahtevah meni, da nem{~ine ne bi bilo primerno na vrat na nos opustiti, saj slovenski jezik takrat naj ne bi bil {e zrel za uporabo v {olah in uradih (str. 38). Veliko kasneje je bil tak{en obrat leta 1918 udejanjen, vendar se je smiselno v okoli{~inah omenjenega zgodovinskega zorenja slovenskega jezika in v kontekstu prihajajo~e evropske integracije vpra{ati, kak{na naj bi bila vloga jezika, ne le z vidika notranje integracije, temve~ z vidika povezovanja navzven. Zastavlja se retori~no vpra{anje, ali slovenski jezik v lu~i razse‘nosti slovenstva daje dovolj trden in hkrati dovolj {irok pogled na svet, ki se razprostira tudi na oni strani Julijskih Alp in Karavank, na oni strani morja in ~ez Kolpo: ali so Wittgensteinove meje jezika tudi ‘e meje na{ega sveta? ^e je temu tako, bi bilo smiselno razmisliti, kak{ne prednosti bi morebiti prineslo poznavanje in ponovno bolj aktivna uporaba katerega izmed velikih svetovnih jezikov. V povzetku Stane Granda opozarja, da je v kontekstu politi~no, krajinsko in religiozno razcepljenega slovenstva jezik predstavljal izredno pomembno rde~o nit ohranjanja kulture in pripadnosti. Denimo po njegovem mnenju so se stanovi Kranjske, [tajerske in Koro{ke, treh de‘el Slovencev v Nem{kem cesarstvu, zavedali svoje narodne enotnosti, saj so le tako lahko zbrali denar in pla~ali natis denimo Dalmatinovega prvega slovenskega prevoda Biblije leta 1584 (str. 555). Granda opozarja, da je pri tem {lo predvsem za veliko mero pragmati~nosti, ki je omogo~ala komunikacijo med plemstvom in podlo‘niki oziroma rimokatoli{ko cerkvijo in verniki. V tem pa lahko po njegovem mnenju najdemo tudi razlog, da je tako veliko {tevilo narodnih prebuditeljev iz{lo iz duhovni{kih vrst: jezikovno in kulturno vpra{anje je pri~elo sovpadati z verskim vpra{anjem, v tej lu~i pa je bil slovenski jezik ravno tako pomembem vidik utrjevanja religiozne institucije kot latinski, nem{ki ali italijanski (str. 556). Pred letom 1848 slovenstvo nikakor ni delovalo kot politi~ni subjekt, zato se je slovenski politi~ni program iz leta 1848 oprl predvsem na slovensko kulturno gibanje, katerega nosilci so bili po mnenju avtorja knjige predvsem posamezniki, ki jih je privla~il slovenski jezik, ljudska in materialna kultura (str. 557). Vsekakor ne smemo pozabiti tudi na ostale pomebne oporne to~ke tistega ~asa: slovenski tednik Kmetijske in rokodelske novice, ki je pri~el izhajati leta 1843 in ~igar urednik je bil Janez Bleiweis; podpora pomembnih slovencev od Pre{erna, Miklo{i~a, do {kofa Slom{ka; uvedba gajice kot enotne slovenske pisave; Kozlerjev zemljevid slovenskih de‘el ipd. Granda utemeljuje, da je nastanek peticije za Zdru‘eno Slovenijo nedvomno omogo~ila revolucija leta 1848, ki je za ve~ino slovenskega kme~kega prebivalstva pomenila predvsem zlom fevdalizma in fevdalnih obveznosti (str. 561). V kontekstu afirmacije posameznih narodov v multikulturni monarhiji je Fran Miklo{i~ v avdienci pri nadvojvodi Janezu spro‘il vpra{anje o zdru‘itvi Slovencev v eno de‘elo, pri ~emer je bil posredno zavrnjen z zahtevo, da bi bilo potrebno, da vsi Slovenci podprejo tak{no zahtevo. Od tod naslednji korak, v katerem so redki slovenski intelektualci v raz~lenjeni strukturi slovenstva spro‘ili podpisovanje peticij o nameri slovenske zdru‘itve (str. 562). Stane Granda nastanek peticije za Zdru‘eno Slovenijo ozna~i kot prvo odlo~itev Slovencev za Slovenijo. Odzivi na tak{no 184 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 184 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije pobudo so bili v takratnih dru‘benih razmerah razli~ni, pri ~emer je tudi podpisovanje peticije zaznamoval splet zanimivih okoli{~in. Granda navaja, kako je peticija izgledala, kdo so bili podpisniki in kako je podpisovanje potekalo (str. 565). Ne glede na zaplete in {tevilna nasprotovanja pa ugotavlja, da je kljub temu, da program peticije ni bil udejanjen, dunajska oblast Slovence po koncu revolucije priznala kot enoten narod, kar po mnenju Grande dokazuje slovenska izdaja avstrijskega uradnega lista, vpeljava slovenskega jezika kot predmeta v gimnazijah in izdaja slovenskih {olskih knjig s strani dr‘ave. Nedvomno velik korak za majhen narod, ki se v zgodovini velikih pogosto izgubi. Tudi drugo delo govori o histori~nih vidikih slovenstva, vendar je analiza zastavljena precej {ir{e, pri ~emer so rde~a nit knjige nasilni vidiki zgodovinskega ustvarjanja slovenske nacionalne dr‘ave. Avtor knjige Fanfare nasilja je Vasko Simoniti, izredni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino Juguvzhodne Evrope v novem veku na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Bistvena novost, ki jo prina{a Simonitijevo delo, je teza, da je zgodovina evropskega in slovenskega prostora tesno povezana nasiljem: histori~na slovenska plat konstitucije lastne nacionalne zdru‘be je morebiti resni~no tesno povezana z jezikom in kulturo, vendar je kljub temu nasilna in krvava, kot povsod drugje. Avtor ‘e uvodoma opozarja, da se vsi prispevki v knjigi nana{ajo posredno ali neposredno na vpra{anje nasilja: pri tem problematizira zo‘eno zavest, ki v sedanjosti ni zmo‘na refleksije ne zgodovine in ne sedanjosti, pri ~emer tak{na miselnost dejansko vztraja na stali{~ih, ki znova in znova kli~ejo po sovra{tvu, nasilju in ubijanju (str. 8). Korenine tak{ne zavesti Simoniti i{~e v srednjeve{ki in novove{ki Evropi, kjer se je spri~o nenehnih vojn in vojskovanj oblikoval sistem grobega ravnote‘ja mo~i, ki je pretapljal evropske dr‘avne tvorbe od teritorialnih, kne‘jih, kraljevsko absolutisti~nih do nacionalnih in imperialnih (str. 9). V tak{nem pretapljanju so bile koristi in interesi, militarizacija dru‘be in zavesti po Simonitijevem mnenju idealizirane in ne stigmatizirane, proces reflektiranja skupinskega sovra{tva pa se je odra‘al v obliki simbolnega in strukturnega nasilja: navznoter v obliki represije in socialnega izkori{~anja, navzven v obliki osvajanja in podrejanja (str. 9). Tak{ni procesi so bili hkrati spodbujanji s strani dr‘ave z oblikami verskih, etni~nih in nacionalisti~nih izbruhov, ki so pri~ali o politiki izklju~evanja svobode sobivanja razli~nosti. Vasko Simoniti spri~o tega opozarja, da zgodovino ne zaznamujejo samo veliki dogodki, temve~ tudi dogodki na ravni posameznika, ki oblikujejo ~lovekovo identiteto v neposrednem odnosu do skupnosti. [ele z vpletanjem zunanje avtoritete se po njegovem mnenju na mentalni in emocionalni ravni posameznika pojavi ideologija, ki na vi{ji ravni gradi identitetno konstrukcijo, tudi s pomo~jo politi~no usmerjenega zgodovinskega spomina. Pri tem imajo po Simonitijevem mnenju pomembno vlogo tudi miti, ki {ele z razgradnjo izgubijo svojo objektivno zgodovinskost, ki deluje kot oblika kolektivne zavesti. [ele v lu~i kriti~ne interpretacije zgodovine se po avtorjevem mnenju izgubijo izkrivljena prese‘na sporo~ila mitov in njihov manipulativni politi~ni pomen (str. 11). V prvem delu knjige avtor obdela teme kot so teritorialna dr‘ava, pustote v 14. in 15. stoletju ter s tem povezane migracije, vpliv obdobja tur{kih vpadov in oblikovanje nekaterih slovenskih mitov v tej lu~i, bitko pri Sisku v lu~i slovenstva, tur{ke vpade v Prekmurju v 16. in 17. stoletju, avstrijsko-bene{ko vojno, pomen Janeza Vajkarda Valvasorja in barok v zenitu. Gre predvsem za analizo zgodovinskih dogodkov, ki so posredno ali neposredno povezani s slovenstvom, pri tem pa se avtor deloma spogleduje tudi s sociolo{kimi teoretiki, kakr{en je denimo Wallerstein: uporablja jih predvsem kot izto~nice ali dopolnilne ilustracije podajanja zgodovinske naracije. Z vidika sociologije vsakdanjega ‘ivljenja, ki je precej aktualna v teh dneh, je nedvomno najbolj zanimivo poglavje o baroku v zenitu, kjer avtor na podoben na~in kot sociolog Norbert Elias, v {ir{em evropskem aspektu, podaja slovenske vidike baro~ne umetnosti, bivalne kulture, iger in gledali{~a, vedenjskih vzorcev in olike, na~ina prehranjevanja, navad pitja kave, obla~enja, dru‘bene stratifikacije ipd. Drugi del knjige pri~enja Simoniti s histori~nimi konstantami pri oblikovanju multinacionalne dr‘ave Jugoslavije, prav tako se posveti temi Slovencev v dr‘avnih okvirih 20. stoletja in s tem povezani revoluciji ter problematiki razli~nih totalitarizmov. Kljub temu, da je skok od baro~nega aspekta slovenstva v dvajseto stoletje precej {irok, pri ~emer so Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 185 Black 185 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije nekateri vidiki slovenstva devetnajstega stoletja (ki smo jih denimo prikazali v recenziji prve knjige) zgolj povr{no omenjeni, je Simonitijevo podajanje zgodovinske naracije {e vedno konsistentno vme{~eno v konceptualizacijo nasilja. Kot tudi sam avtor v zaklju~ku navaja, se je potrebno pri prebiranju zgodovinskih zapisov in virov vedno zavedati, da so kot tak{ni plod dolo~enega obdobja in dolo~enih pogledov na svet: skratka zgodovina kot taka je lahko plod in instrument politike, ter ‘e omenjenih mitov (str. 269). Vsekakor lahko dodam, da tak{ni (histori~no in tudi sicer) instrumentalizaciji ni podvr‘ena samo zgodovina, temve~ tudi znanost kot taka. Denimo v teh dneh smo lahko v dnevnem ~asopisju prebirali novice o prvem kitajskem poletu v vesolje: seveda je tak{en podvig omogo~ila tehnolo{ka in znanstvena dovr{enost nacije, vendar je ista dovr{enost v okviru tak{nega dogodka pripomogla tudi k skokoviti rasti socialnega, kulturnega, predvsem pa politi~nega kapitala Kitajske. Torej znanost na prvi pogled slu‘i tehnolo{kemu napredku, vendar hkrati tudi politiki in ideologiji. V kontekstu zaklju~nih poglavij knjige Simoniti tako navaja predvsem temne plati komunisti~ne revolucije in obdobja, ki mu je sledilo, pri tem pa v svoji naraciji ne omenja poti in stranpoti desni~arske strani. V tej lu~i bralec dobi ob~utek, da tudi avtor podaja izrazito subjektivno narativno plat zgodovine, ki po obdobju uradnih zgodovinskih naracij in mitologij prej{njega sistema deluje kot protiute‘ ali kavzalno opozorilo. V tej smeri pa se Simoniti ozira tudi v tretjem delu knjige, kjer problematizira zgodovinsko metodologijo, ideologijo in mitologijo. Delo je nedvomno tudi v tem oziru zanimivo in toplo priporo~ljivo branje, vendar ravno spri~o parcialnega osvetljevanja polpretekle zgodovine pu{~a ambivalenten ob~utek. Kot lai~ni bralec in sociolog sem denimo ob nedavnem prebiranju grobo zrnatega opisa slovenske zgodovine v delu Pluralni monolit, ki je nedavno iz{lo izpod peresa angle{kega teoretika Alexeia Monroea dobil popolnoma druga~en vtis, ki ga pu{~a neobremenjeni pogled od zunaj. Morebiti je ~as, da uveljavimo podobno prakso kot v najve~ji slovenski banki: izro~imo bole~i del bratomorne slovenske zgodovine v revizijo in pisanje nevpleteni tuji agenciji. [ele takrat bomo v lu~i dru‘boslovnih razprav na temo raz~lenjevanja konceptov tipa slovenstvo in nacionalna identiteta pri{li do konstruktivnega znanstvenega konsenza na {ir{i, ob~e veljavni ravni onkraj levih in desnih kri‘i{~. Gregor Bulc Bratko Bibi~: Hrup z Metelkove: tranzicije prostorov in kulture v Ljubljani. Ljubljana: Mirovni in{titut, In{titut za sodobne dru‘bene in politi~ne {tudije, zbirka Politike, 2003 223 strani (ISBN 961-6455-11-7), 2.900 SIT Na za~etku (za vse apriorne skeptike) povejmo, da se Bibi~eva knjiga nikakor ne osredoto~a na postavljanje spomenikov in podeljevanje titul uporabnikom prostorov na avtonomnem kulturnopoliti~nem prostoru severnega dela nekdanje voja{nice na Metelkovi ulici v Ljubljani ali se v celoti zapira v interne vesele in ‘alostne prigode aktivisti~nega kl(j)ubovanja, katerega sodru‘nik in sotrudnik je tudi Bibi~ sam, temve~ se z lucidnostjo kriti~ne zavesti in v skladu z Mo~nikovo popotnico z zadnje plati knjige, po kateri je hrup z Metelkove metafora, spopada z analizo {ir{ih politi~nih, ekonomskih in ideolo{kih dejavnikov, ki z o~itnimi radikalnimi in obenem subtilnimi prikritimi strategijami in/ali navidez nezaustavljivo inercijo vplivajo na spremembe v sodobnem urbanem prostoru. Tako ‘e prvo pouvodno poglavje obravnavanega besedila zare‘e globoko v samo sr‘ problema razvoja urbane kulturne infrastrukture na podro~ju mesta Ljubljane in v {ir{em slovenskem kon186 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 186 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije tekstu. Poglavje Strukturni u~inki infrastrukturne kulturne politike namre~ obravnava prostorsko stisko neodvisne kulturne produkcije, ki, kot Bibi~ poka‘e, {e zdale~ ni zgolj nek nepomemben, marginalen problem neprilagojene manj{ine, temve~ ga je mogo~e popolnoma plavzibilno uzreti tudi kot na~rtno strategijo zmanj{evanja kulturnega in politi~nega vpliva ter degradiranja kulturnega kapitala dolo~enih dru‘benih skupin. Vse dosedanje raziskave mladinske, neodvisne, alternativne ipd. kulture – torej tiste kulture, ki »v dualizmu mono-kulturnih politik, dr‘avne (ob~inske) in kapitalske, zastopa in predstavlja tretje, tudi ‘navznoter’ mo~no raz~lenjeno obmo~je razlik (urbanih) javnosti« (str. 18) – v Sloveniji ugotavljajo, da je (ne)razpolaganje s prostorom eden od strukturnih problemov, s katerim se vse neinstitucionalne oblike kulturne produkcije soo~ajo neprestano (vsaj od 70. let prej{njega tiso~letja). Pomanjkanje prostorov iz ~asa SFRJ se je z denacionalizacijo in privatizacijo {e zaostrilo. Danes pri preskrbi denimo likovnih umetnic/ov in neodvisne produkcije scenskih umetnosti, sodobnega plesa in gledali{~a z ustrezno infrastrukturo ni nikakr{ne sistemske politike, poudari Bibi~, zato se vsaj dvajset gledali{ko-plesnih producentov z neinstitucionalne scene v zadnjih letih ukvaja zlasti s tem, kako si pridobiti prostorske pogoje za svoje delovanje. V prestolnici se mestna politika nahitro izogne zahtevam po novih prostorih za neodvisno kulturno produkcijo s krilatico o zahtevnih investicijah, a poglejmo skupaj z Bibi~em, zakaj gre pri tem zgolj za prazen izgovor in obenem za izrazito ideolo{ko strategijo. Prora~unske investicije v kulturno infrastrukturo v Sloveniji v devetdesetih so bile nadpovpre~no usmerjene v javni sektor, saj je vrednost investicij v neodvisni sektor zna{ala le dva odstotka celotne vrednosti investicij (str. 23). V Ljubljani ocene vrednosti (morebitnih) nalo‘b v infrastrukturo neodvisne kulture dosegajo slabo ~etrtino (prenova kina [i{ka) ali pribli‘no tretjino (novogradnja Centra sodobnih umetnosti; enako velja za prenovo severnega dela Metelkove) ocenjene vrednosti investicij zgolj v infrastrukturo ljubljanskega gradu. Celo skupni se{tevek ocenjenih vrednosti vseh treh navedenih (morebitnih) nalo‘b zna{a 86,30 odstotkov vrednosti investicije v ljubljanski grad, in sicer brez upo{tevanja v preteklosti ‘e uresni~enih nalo‘b (str. 24). Ko mestna politika opleta s frazo zahtevne investicije v bistvu ponazarja ogromen razkorak med vrednostjo teh treh investicij in minimalnim financiranjem infrastrukture neodvisne kulturne produkcije v preteklosti, medtem ko v primerjavi s celotnim zneskom investiranja v kulturno infrastrukturo ugotovimo, da so te (potencialne) investicije v infrastrukturo neodvisne produkcije povsem marginalne. Bibi~ pravi, da si celo upa trditi, da ob investiranju v to infrastrukturo ne bi bilo »bistveno poru{eno razmerje sil v teko~ih infrastrukturno-prora~unskih odnosih med javnim in zasebnim neprofitnim sektorjem kulturne produkcije – pa tudi znotraj obeh ne« (str. 25). Toda kle~ le‘i {e globje. Prora~unske investicije v kulturno infrastrukturo v Sloveniji bistveno vplivajo na bodo~e prora~unsko financiranje drugih stro{kovnih postavk produkcije kulturnih programov. Dr‘ava in mesto sta namre~ (po lastnih izjavah) primorana vlagati ve~ sredstev v program dolo~enih kulturnih institucij ‘e samo zato, da bi za nazaj upravi~ila javne investicije v njihovo infrastrukturo. Ta avtomatizem Bibi~ poimenuje »prisilna retroaktivna legitimacija javnih investicij« (str. 27). Skratka, javne investicije v prostorsko infrastrukturo neodvisne kulture lahko pove~ajo tudi zahteve te kulture in njen dele‘ v strukturi neposrednega financiranja programske in projektne produkcije, kar »pomeni (mo‘no) konkurenco javnemu institucionalnemu sektorju pri potegovanju za programska in druga subvencijska sredstva (npr. zaposlitve, neprogramske stro{ke)« (str. 31). Gre torej za politi~no in ideolo{ko strategijo, ki z diskurzom pozivanja k »realisti~nim pri~akovanjem« ustavlja podbude po financiranju infrastrukture neodvisne kulturne produkcije in posledi~no pove~anje dru‘bene in diskurzivne mo~i neinstitucionalcev, ki bi – optimisti~no napovedujemo – v prihodnosti lahko ugrozili dana{nje razumevanje visoke kulture in prevladujo~ vpliv dolo~enih ideolo{kih aparatov dr‘ave, preoble~enih v javne kulturne institucije. A Bibi~ gre – nepresenetljivo – {e naprej. Odsotnost investicij v infrastrukturo, v neodvisni sektor kulturne produkcije se na ‘alost poka‘e kot minoren problem v primerjavi z implikacijami, Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 187 Black 187 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije ki jih ima uradni urbanisti~ni na~rt mesta Ljubljane za prihodnost prestolnice in ljudi v njej. Avtor analizira na~rt za novo potni{ko postajo in delovanje nakupovalnega sredi{~a BTC v lu~i povezav med javnim in zasebnim kapitalom/interesom. Tak{ne povezave ponazarjajo, da je obravnavanje prostora kot kulturnega prostora v o~eh mestnih urbanistov in zasebnih investitorjev enozna~no. Tako v primeru BTC-ja kot na~rtovane potni{ke postaje je tamkaj{nja kulturna dejavnost omejena na t.i. zabavo, ki ustreza korporativnemu in drobno-kapitalskemu na~elu dobi~konosnosti. Toda tako v politi~nem kot korporativnem diskurzu ta (dobi~konosna) kultura slu‘i kot legitimacijska to~ka, ki naj bi upravi~evala specifi~ne investicije in posege v urbani prostor. Vodstvo BTC-ja tako denimo predstavlja svojo nalo‘bo v kino multipleks in v bodo~i vodni park kot ‘rtvovanje dobi~ka za kulturo, ki naj bi pomenila prese‘ek nad golim nakupovanjem, mestne oblasti pa pod pretvezo, da gre za investicije v kulturne prostore znotraj potni{ke postaje, legitimirajo vdor zasebnega kapitala v bodo~i javni prostor. V tem kontekstu Bibi~ urbanisti~no prenovo Ljubljane ustrezno razume kot »’populacijsko ~i{~enje’ in sociokulturno restrukturiranje javnega kulturnega ‘ivljenja v (o‘jem) mestnem sredi{~u. Po eni strani to preusmerjanje odpira manevrski prostor mestni (urbanisti~ni) politiki za nadaljnje oblikovanje sredi{~a mesta po ekonomsko-estetski meri in podobi revitalizacijskih strategij, kakr{ni sta npr. ‘gentrifikacija’ in ‘turistifikacija’. Po drugi strani pa zagotavlja potencialno in/ali realno bolj nadzorovano, potro{ni{ko profilirano in komercialno krmljeno javno ‘ivljenje (...) v zaprtih prostorih zasebnih megastruktur« (str. 51). Obeh omenjenih vidikov kajpak ne moremo lo~evati, saj ima reguliranje javnega prostora pomembne implikacije za konstrukcije dru‘bene identitete, pri ~emer se v na{em primeru ukvarjamo s pravico do preprostega zadr‘evanja na javnem prostoru, ki se v Ljubljani vse bolj reducira na pravico do potro{nje na javnem prostoru. Pri teh procesih ne gre toliko za boj med mestom in vasjo, kot pravi Bibi~, temve~ za boj med mestom in predmestjem. Saj je nastajajanje mega- in multipleksov na obrobju mesta, pa tudi vzpostavljanje gentrificiranih, elitnih stanovanjskih enklav v sredi{~u Ljubljane, ter novogradenj – kot sta potni{ka postaja ali Masarykov bulvar (tudi akademijski kompleks na Metelkovi, ~etudi trenutno ka‘e, da je ideja opu{~ena) – v sredi{~u mesta o~iten znak suburbanizacije prestolnice (str. 98-9). Pomembnost Metelkove mesta tako v o~eh urbanistov zasije zgolj v kontekstu Masarykovega bulvarja in notranjega cestnega obro~a okoli strogega sredi{~a Ljubljane, zato ni nenavadno, da pospe{eni procesi gentrifikacije v obliki gradnje reprezentativnih objektov in kopice (vsaj 400) novih elitnih stanovanj v neposredni bli‘ini avtonomnega kulturno-politi~nega centra ‘e potekajo. Ti s seboj kajpak prina{ajo tudi reprezentativno socioekonomsko strukturo prebivalstva z visoko kupno mo~jo. Metelkova mesto je tako »kraj/obmo~je ‘meje gentrifikacije’« (str. 129), toda po drugi strani nas od dolgoro~neje zastavljene trditve o meji gentrifikacije, ki se za~ne in kon~a z zidovi Metelkove mesta, kaj lahko odvrne nadaljnje prenikavo Bibi~evo (str. 131) razmi{ljanje o dosedanjih prora~unskih vlaganjih v tamkaj{njo infrastrukturo (pribli‘no 100 mio SIT od leta 1993 do 1999). Ta bi namre~ lahko pomenila nujen, {e vedno zgolj marginalen stro{ek vzdr‘evanja nekak{nega statusa quo, kar pomeni, da morebiti Metelkova mesto igra le vlogo »premostitvenega gentrifikatorja«, vzdr‘evalca zemlji{~a, ki bi lahko v prihodnjem, strate{ko in ekonomsko ugodnej{em ~asu postalo predmet znatno intenzivnej{ih napadov gentrifikacijskih strategij oblasti in zasebnega kapitala. Meja gentrifikacije zaenkrat torej {e kljubuje, a kako dolgo bo ta trn v peti diskriminatornih kulturnih in urbanisti~nih politik {e ‘lahtno skelel, ni mo~ napovedati. Zato lahko skupaj z Bibi~em le pojasnimo nastalo situacijo: »Bodimo nemogo~i, zahtevajmo realno!« 188 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 188 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije Barbara Tom{i~ Colin Campbell: Romanti~na etika in duh sodobnega porabni{tva. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2001 382 strani (ISBN 961-6262-29-7), 4.500 SIT prevod Gregor Moder, spremna beseda Jo‘e Vogrinc Weber z »duhom kapitalizma« misli eti~no obarvano maksimo ‘ivljenjskega sloga, ki ima za cilj pridobitni{tvo. Pri tem je denar motiv, ki je samemu sebi namen in si ~loveka podredi tako, da ~lovek postane orodje svojega dela. Ta razlaga je v nasprotju s Sombartovo, kateri sledi Campbell, ki ima duh kapitalizma za produkt kapitalizma in pridobitni{tvo za sredstvo zadovoljevanja materialnih ‘ivljenjskih potreb. Za temelj modernega gospodarstva je Weber postavil ekonomski racionalizem. Kapitalizem je nazorska opredelitev, ki dolo~a na~in ‘ivljenja dru‘benih skupin, prilagojen svoji naravi. Duhovne orientacije teh skupin v protestantizem so posledica in ne vzrok tega pojava, kot trdi Campbell. Etos kapitalisti~nega duha po Webru vsebuje lastnosti, kot so zaupanje, vztrajnost, storilnost, omejevanje udobja in u‘ivanja ‘ivljenja, ki so blizu asketskemu na~inu ‘ivljenja. Cilj tega je zveli~anje (bogu v{e~no ‘ivljenje je tisto, ko izpolnjujemo posvetne dol‘nosti, kakor se porajajo iz na{ega ‘ivljenjskega polo‘aja in je to izpolnjevanje na{ poklic). Marljivo opravljanje poklica (ob predpostavki po-klicanosti, ki je znamenje predestiniranosti oziroma bo‘je izbranosti) in posvetna askeza predstavljata eti~ni temelj in oporo. Poklic pomeni konkretno poslanstvo, ki temelji na bo‘jem ukazu, ki ga je odmerila bo‘ja previdnost. Vera je morala biti delotvorna (»fides efficax«), poklicanost za zveli~anje pa dejaven poklic. Iz tega sledi, da je proizvod asketskega protestantizma racionalno oblikovanje celotnega eti~nega ‘ivljenja. Ni naklju~je, da je Campbellovo delo parafraza Webrove slavne Protestantske etike in duha kapitalizma iz leta 1947, ~eprav gre za besedno igro, ki »protestantsko zamenjuje z »romanti~no« in doda »sodobno« kot ~asovni okvir. Campbell je poudarjal porabni{ko kulturo kot neizbe‘en rezultat (nekontroliranega) razvoja kapitalizma v ~asu, ko »veda o porabni{tvu« v sociologiji {e ni bila aktualna, namre~ proti koncu 80-tih let dvajsetega stoletja (knjiga je iz{la leta 1987). Paradoksno, istega leta je Daniel Miller izdal knjigo z naslovom Material Culture and Mass Consumption, s katero je opozoril, da porabni{tvo pre‘ema svet, v katerem ‘ivimo. Vendar Campbellova prero{kost (svojo teoretsko pozicijo imenuje novowebrovska) ni bila merodajna, saj v predgovoru pove, da je zaradi na~ina sprejema s strani svojih kolegov rahlo razo~aran. Ve~ina kritik je bila usmerjena na prvi del, ki obravnava sodobni hedonizem kot klju~ni pojav sodobnega porabni{tva, drugi del, romanti~na etika, pa kritikam ni bil izpostavljen. S tem je bil spregledan avtorjev poskus, razumeti sodobno ~love{ko delovanje, opredeljeno z asketsko etiko (utemeljitelji so Baxter, Spener in Barclay). Askeza je pomenila racionalno oblikovanje celotne eksistence, prilagojene bo‘ji volji. Eno izmed katoli{kih nravstvenih pravil je bilo sistemati~no odklanjanje tro{enja in kopi~enja materialnih dobrin na ra~un poduhovljenosti. Nasprotno pa protestantizem, {e posebej kalvinizem, velja za »drevesnico kapitalisti~nega gospodarstva«. Campbell ravno na primeru porabni{ke revolucije v Britaniji v 18. stoletju poka‘e, kako se je potro{nja blaga raz{irila z vladajo~ih na nove dru‘bene sfere in postala del vsakdanjega ‘ivljenja. To obdobje se nadaljuje z oblikovanjem produkcijskih, demografskih, komunikacijskih in socialnih pogojev za mno‘i~no produkcijo in distribucijo blaga ob koncu 19. in za~etku 20. stoletja, zaklju~i pa z obdobjem, ko porabni{tvo zajame tudi do tedaj deprivilegirani delavski razred, ki postane enakovreden akter na trgu mno‘i~nih dobrin. Potro{nja postane sprejeta kot »zahodna« kulturna praksa, kjer se z mno‘i~no produkcijo hitro zabri{e meja med potrebo in prese‘kom oziroma med nujnim in nenujnim. »Kulturalizacija potro{nje je notranji imperativ kapitalisti~nega razvoja«, Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 189 Black 189 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije pravi v spremni besedi Jo‘e Vogrinc, kar pomeni, da postane potro{nja splo{no sprejeta vsakdanja ‘ivljenjska praksa mno‘ic. Zaradi mno‘i~ne produkcije in {iroke dostopnosti/razpolo‘ljivosti dobrin na mno‘i~nem trgu se je odprl pomenski prostor, odprt za individualne in/ali kolektivne variacije pomenov in smisla, ki ga potro{niki polagajo v akt nakupovanja. Tro{enje je, {e ve~, postalo eden izmed na~inov utrjevanja identitete skozi ciljno skupino izdelkov, katerih simbolni pomen nam je pisan na ko‘o. Tako kot v 18. stoletju, ko se za~ne v Angliji potro{nja presti‘nih (tj. razko{nih in ne-nujnih) izdelkov med predstavniki srednjega razreda, kot je nakupovanje igra~, modnih dodatkov, vzpon romana z idejo romanti~ne ljubezni, udele‘evanje zabav, gledali{kih predstav in plesov, sugerira dinamiko razvoja eti~nih dr‘, ki so pripeljale do porabni{ke revolucije. V Angliji je bil hedonizem dru‘beno in kulturno upravi~en zaradi etike protestantizma, nikakor pa to ne velja za katoli{ke de‘ele, kjer je bila vsaka oblika u‘ivanja a priori stigmatizirana. Hedonizem je eden izmed osrednjih pojmov, s katerim operira Campbell. Vklju~uje neskon~ne potrebe ljudi po novem. Potrebe postanejo zaradi u‘itka, inherentnega dela potro{nje, odve~ne in razko{ne. Za hedonisti~no vedenje je zna~ilno, da izhaja iz po‘elenja, tj. motivacijske pripravljenosti, da bi izkusili u‘itek. Po‘elenje spro‘i navzo~nost priznanega (izku{enega) vira u‘itka v okolju. Zadovoljitev je kon~no in trenutno stanje, ki ga da do‘ivetje u‘itka. Nasprotno nastane ob~utek potrebe iz stanja prikraj{anosti, zadovoljitev pa pomeni uspe{no iskanje tistega, kar zapolni oziroma odpravi primanjkljaj. ^e je zadovoljitev potrebe notranji »poriv« k dejanju, ki obnovi ravnovesje, gre pri po‘elenju za »poteg« od zunaj k izku{nji ve~je vzdra‘enosti. Razko{je v obliki preobilja (na primer zaloge hrane, ranovrstnost dobrin) lahko pomeni zavarovanje pred pomanjkanjem in posledi~no neravnovesjem, in dokaz mo~i in bogastva sebi in drugim. Po Campbellu je bilo iskanje u‘itka v preteklosti racionalizirana oblika delovanja, saj je izhajalo iz spoznanja, da posameznik dose‘e najve~ji u‘itek, ~e lahko dra‘ljaje ustvari in nadzoruje sam. ^ustva omogo~ajo avtonomni nadzor in pove‘ejo telesne dra‘ljaje z duhovnimi podobami. Na tem mestu nas za~udi avtorjeva trditev, da »ni ~ustev, ki ne bi mogla dati u‘itka« (str. 108). [e ve~, v spremljevalni opombi nadalje pravi: »ni re~eno, da ~ustva, kot so jeza, strah ali bridkost, v pravih okoli{~inah ne morejo biti vir u‘itka« (op. 21, str. 108). V katerih, kak{nih okoli{~inah in kdaj so lahko negativna ~ustva vir u‘itka? Iz psihologije vemo, da se ~ustva delijo na enostavna in sestavljena, vendar avtor govori mimo te opredelitve. Ne strinjamo se tudi s trditvijo, da »~ustvo lahko ponazorimo kot dogodek, ki je ponavadi »zunaj« (nav. C.C.) ~lovekovega nadzora«, saj ~ustva niso neobvladljiv del ~lovekove narave. Poznamo primere zatiranja in neizra‘anja, tudi potla~evanja ~ustev v dolo~enih situacijah (ve~ o tem Freud, ki ga je sicer Campbell zanikal z oznako, da je popolni iracionalist). Lahko bi sprejeli tezo, da so ~ustva »vedenjski vihar, ki ga ~lovek pre‘ivlja«, vendar so izjeme – ~ustva niso izklju~no nekaj, kar ~loveka doleti. Pomemben premik za razumevanje hedonizma pomeni prehod od razumevanja ~ustev kot dela vidika stvarnosti k od~aranju sveta in umik v svet posameznika. ^ustev ne dolo~a ve~ okolje (kar je zna~ilnost primarnih kultur), ampak se preselijo v ~loveka kot stanje, ki iz‘areva iz notranjega vira. Na primer »jaz« in »genij« postaneta ‘ari{~e prizadevanj umetnikov v 18. in 19. stoletju; zanimiv je primer bohemov, ki ga Campbell navaja kot alternativo dru‘benemu »mainstreamu«, zaradi gojenja romanti~ne dr‘e do sveta in odklanjanja materialnih dobrin in njihove estetsko dovr{ene pojave, dandyjev. Sodobni ~lovek nadzoruje pomen dra‘ljajev in tako nadzoruje u‘itek, ki mu ga dajejo. Poleg tega ima mo~, da si prikli~e dra‘ljaje tudi brez od zunaj spro‘enih ob~utkov. Campbell ugotovi, da je sodobno iskanje u‘itka do konca racionalizirana oblika samoiluzivnega hedonizma. Gre za sanjarjenje in fantaziranje na podlagi notranjega u‘itka ob ustvarjenih notranjih podobah, ki so izrazito samov{e~ne. Poplava izdelkov in neskon~ne mo‘nosti izbire omogo~ajo posamezniku sanjarjenje preko diskurza nujnih potreb in pu{~ajo dovolj manevrskega prostora za investicijo osebnih fantazij in sanj. Tako se je potro{nja osamosvojila od vpra{anj produkcije in distribucije, in postala poseben dejavnik oblikovanja posameznikove identitete. 190 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 190 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije Toma‘ Boh Jacques Maritain: ^lovek in dr‘ava. Ljubljana: [tudentska zalo‘ba, zbirka Claritas, 2002 271 strani (ISBN 961-6356-94-1), 4.900 SIT prevod Cirila Toplak, redaktor prevoda Bla‘ Ivanc Jacques Maritain se s svojim obse‘nim opusom filozofskih del uvr{~a v vrh tomisti~ne filozofije 20. stoletja. V mladih letih se je prete‘no nagibal k socialisti~ni misli, vendar je v kasnej{em obdobju pre{el k kr{~anski filozofiji in na{el bogastvo odgovorov predvsem v filozofskem izro~ilu sv. Toma‘a Akvinskega. Na njegovo delo in filozofski razvoj je odlo~ilen pe~at vtisnila njegova ‘ena Raisa, po rodu ruska ‘idinja, s katero sta ‘e v {tudijskih letih sklenila »intelektualno zavezni{tvo« in s skupnim delom dosegla izjemen uspeh. Po njeni dalj{i bolezni so se skupaj z njeno sestro Vero leta 1906 odlo~ili za simbolni prestop v kr{~anstvo – za krst. Toda kakor sta bila pripravljena sprejeti cerkev v njenem misti~nem in svetem ‘ivljenju, tako ju je slej ko prej odbijala Cerkev v svojem sociolo{kem obrazu (Rebula, 1981: 10). S svojo prirojeno liberalno usmeritvijo je iskal predvsem intelektualno svobodo in duhovno poglobljenost, ki jo je odkrival v kr{~anstvu. Naslanjajo~ se na sv. Toma‘a, daje Maritain poudarek analogiji, po kateri svet ni enoumna, univerzalisti~na enota, pa~ pa je raznolik (analogen). Iz tega izhaja tudi pluralizem dru‘be in Maritainovo ostro nasprotovanje vsem modernim totalitarizmom, kakor tudi cerkvenemu klerikalizmu (str. 259). Spri~o tega dejstva tudi ni te‘ko razumeti njegove odlo~itve, ki je bila sicer izredno odmevna, ko se je skupaj z drugimi znanimi katoli{kimi kulturniki ob izbruhu {panske dr‘avljanske vojne odlo~no postavil na stran republike in obsodil Franca. Ravno ta odlo~itev je pripeljala do usodnega razkola znotraj kroga katoli{kih intelektualcev, ki so se okoli Maritaina zbirali vse od leta 1922, njihove duhovne vaje, na katerih so razpravljali o tomisti~nih tekstih, pa so do‘ivljale vedno ve~jo priljubljenost. Po Maritainu se filozofija (metafizika) ukvarja z zadnjimi vzroki stvari. Ostale znanosti so ji podrejene, kot je bilo to pri Aristotelu, sv. Toma‘u in Descartesu, kjer so znanosti {e podrejene filozofiji, vendar je ta ‘e lo~il teologijo od filozofije (str. 258). Delo ^lovek in dr‘ava je nastalo kot niz predavanj leta 1949 v ZDA, v katerih Maritain pojasnjuje temelje, ki po njegovem tvorijo demokrati~en dru‘beni red, ki je utemeljen na kr{~anski dru‘beni dedi{~ini, ki pa je postala sestavni del sodobne demokracije, ~eprav se danes v marsi~em izgublja (str. 262). V delu avtor razvije idealno teorijo dr‘ave, ki jo postavi v kontekst politi~ne filozofije. V izvirniku je delo napisano v angle{kem jeziku, avtor pa se zaveda svoje omejenosti izra‘anja. Zaradi posebnega odnosa, ki ga ima do jezika in njegovega pomena se na ve~ mestih opravi~uje za grobost in jezikovne nerodnosti. Slovenski prevod knjige se sicer naslanja na angle{ki izvirnik, vendar se na dolo~enih mestih opira tudi na francosko izdajo. Delo ^lovek in dr‘ava s tomisti~ne perspektive obravnava tematike, katerih aktualnost se kljub ~asovni oddaljenosti ne zmanj{uje. Klju~no vodilo Maritainovega dela je pravi~nost in iskanje resnice. V uvodnem poglavju se posveti kriti~ni opredelitvi pojmov narod, politi~no telo in dr‘ava. Dotakne se normalnega in sprevr‘enega dru‘benega razvoja. Zanj je dr‘ava v svojem bistvu samo organ, ki sme uporabljati mo~ in prisilo, in ga sestavljajo strokovnjaki oziroma specialisti za javni red in blaginjo; je orodje v slu‘bi ~loveka (str. 29). Ob~e dobro politi~ne dru‘be je kon~ni cilj dr‘ave, ki ima prednost pred neposrednim ciljem dr‘ave. Obravnava sprevr‘eni in normalni dru‘beni razvoj. Prvi po njegovem mnenju vodi do paternalisti~ne dr‘ave, ki se pojavi, kadar se dr‘ava zamenjuje za celoto politi~ne dru‘be, in posledi~no prevzame izvr{evanje nalog in izpolnjevanje dol‘nosti, ki so obi~ajno domena politi~nega telesa in njegovih razli~nih organov. Normalen razvoj dru‘be je po njegovem razvoj v demokrati~no dru‘bo, katere cilj je Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 191 Black 191 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije zagotavljanje ob~ega dobrega, vzrok nastanka pa primanjkljaji v dru‘bi, katere osnovne strukture so pomanjkljive z vidika pravi~nosti (str. 37). Poglavje o suverenosti je pomembno zaradi mesta, ki ga koncept suverenosti zaseda v razpravah o nacionalnih dr‘avah. Klju~no vpra{anje, ki se poraja je, kdo je suveren in kdo mu to suverenost podeljuje. Pronicljivo se loti kritike nauka Jeana Bodina o suverenem vladarju, Hobbsovega Leviatana (umrljivega boga) in nenazadnje Rousseaujeve suverene dr‘ave ter razkriva zgre{enost koncepta kot takega. Avtor se v nadaljevanju spra{uje, kaj je kon~ni cilj politi~nega telesa ali politi~ne dru‘be? Najprej gre za izbolj{anje pogojev samega ~love{kega ‘ivljenja in zagotovitev skupnega dobrega ljudski mno‘ici na na~in, da vsaka konkretna oseba, ne le tista v privilegiranem razredu, ampak kjerkoli v vsem politi~nem telesu, lahko dose‘e tisto mero neodvisnosti, ki je lastna civiliziranemu ‘ivljenju in ki jo enakovredno zagotavljajo gospodarska jamstva dela in lastnine, politi~ne pravice, dr‘avljanske vrline in kultiviranje duha (str. 73). Pomembno je, da so sredstva in cilji v harmoniji, saj sredstva predstavljajo pot do cilja in tako reko~ cilj sam v smislu svojega dejanskega uresni~evanja. Iz tega sledi, da je uporaba resni~no zlih sredstev za dosego resni~no dobrega cilja popoln nesmisel. Od tu avtor preide na orazumljanje politi~nega ‘ivljenja, ki ga deli na a) tehni~no in b) moralno orazumljanje politi~nega ‘ivljenja. Kot primer prvega navaja Machiavellijevo pojmovanje politike, kjer je dobra politika ‘e po definiciji nemoralna in je umetnost prila{~anja in ohranjanja mo~i z vsemi sredstvi pod pogojem, da je z uporabljenimi sredstvi mogo~e zagotoviti uspeh. Nasproti temu stoji moralno orazumljanje politi~nega ‘ivljenja, ki pomeni razpoznavanje bistvenih ~love{kih ciljev v politi~nem ‘ivljenju in najglobljih izvorov ciljev: pravi~nosti, prava in medsebojnega prijateljstva (str. 78). V nadaljevanju poudari, da je demokracija edini na~in moralne orazumitve politike. Po njegovem ‘e sama mo~ demokrati~nega politi~nega telesa predpostavlja pravi~nost, saj se poslu‘uje mo~i ljudi kot mo~i svobodnih ljudi. Mo~ je najmo~nej{a takrat, ko najvi{je merilo ni mo~, ampak pravi~nost (str. 80), hkrati pa opozarja, da poskus omejiti demokracijo zgolj na tehnokracijo in pregnati iz nje evangelijski navdih pomeni sku{ati odvzeti demokraciji njeno ‘ivljenjsko silo (str. 81). Klju~no polje, na katerem rastejo sodobne demokrati~ne dr‘ave je polje ~lovekovih pravic. Toda, kako jih definirati? So absolutne in neodtujljive ali pa jih je v imenu ne~esa vi{jega dopustno omejiti? Kot zanimiv konkreten primer avtor navaja poenotenje stali{~ o Mednarodni deklaraciji o ~lovekovih pravicah, ki jo je leta 1948 sprejela Generalna skup{~ina OZN. Na prakti~ni ravni so se predstavniki razli~nih kultur uspeli dogovoriti za cilj, kljub temu, da so do njega pri{li po razli~nih poteh. Problem pa se pojavi s poskusom njihovega filozofskega osmi{ljanja. Kak{na je relacija med ~lovekovimi pravicami in naravnim pravom? Avtor ~lovekove pravice osvetli s pomo~jo ontolo{ke in gnoseolo{ke prvine naravnega prava. Kot temeljno si postavlja tudi vpra{anje relacije med naravnim in pozitivnim pravom, kot klju~no pa obravnava tudi neodtujljivost ~lovekovih pravic in posest ter uveljavljanje le-teh. Za Slovenijo izredno aktualno vpra{anje, ki se ga loteva tudi avtor, je relacija med cerkvijo in dr‘avo. Avtor poudarja, da je zgodovinsko razpolo‘enje sodobne civilizacije (za razliko od srednjeve{ke) »lai~na« ali »~asna« in ne »sakralna« dru‘ba. V relaciji med Cerkvijo in dr‘avo veljajo splo{na in nespremenljiva na~ela, katerih veljavnost v zgodovinskem obstoju (poleg opredelitve splo{nih nespremenljivih na~el) avtor podrobno pojasnjuje. Klju~na na~ela so a) svoboda Cerkve da u~i, pridiga in ~asti; svoboda evangelija in svoboda bo‘je besede, b) nadrejenost Cerkve – tj. duhovnega – politi~nemu telesu ali dr‘avi in c) nujno sodelovanje med Cerkvijo in politi~nim telesom ali dr‘avo (str. 195). V nadaljevanju razpravlja o obliki morebitne prihodnje kr{~anske demokrati~ne dru‘be, katere politi~no telo bi navdihnil kr{~anski duh; politi~na dru‘ba, ki bi bila zares po‘ivljajo~e kr{~anska, zaradi duha, ki bi bil njeno gibalo in ki bi oblikoval njeno obliko vladavine (str. 191). V zaklju~ku knjige se avtor loteva osvetlitve problema svetovne oblasti. Kot klju~ni oviri za vzpostavitev trajnega miru vidi absolutno suverenost sodobnih dr‘av in u~inek medsebojne 192 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 192 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije gospodarske odvisnosti vseh narodov na na{i sedanji iracionalni stopnji politi~nega razvoja, na kateri nobena svetovna politi~na ureditev ne ustreza snovnemu poenotenju sveta (str. 219). Zaklju~uje z ugotovitvijo, da prehod v svetovno politi~no dru‘bo predpostavlja voljo do skupnega ‘ivljenja, ki je razvita pri vseh ljudeh, {e posebno pri velikih narodih. Brez tak{nega soglasja bi bil kakr{enkoli napor v tej smeri neuspe{en in prej povod za nasilje kot za vspostavitev miru. Delo ^lovek in dr‘ava je prvo delo Jacquesa Maritaina, ki je prevedeno v sloven{~ino, kljub temu, da je avtor v svetovno filozofsko zakladnico prispeval pomemben dele‘. Maritaina je kot misleca in ~loveka v kraj{i {tudiji slovenski javnosti leta 1981 predstavil Alojz Rebula. Prevod knjige ^lovek in dr‘ava bo skupaj z razpravo Alojza Rebule gotovo pomembno prispevalo k poznavanju Maritaina in njegovega dela v Sloveniji. Njegov druga~en pogled na {tevilne probleme sodobnosti (od zmotne predstave o posameznih pojmih pa do nove umestitve Cerkve v dru‘bo) je pomembno obogatil korpus slovenske literature o politi~ni filozofiji. Literatura: Alojz Rebula: Jacques Maritain, ~lovek in mislec. Ljubljana: @upnija Marijinega oznanjenja v Ljubljani, 1981. Franc Tr~ek Izokrat, Lisija, Demosten, Ciceron, Evmenij: Antologija anti~nega govorni{tva. Ljubljana: [tudentska zalo‘ba, zbirka Claritas, 2001 335 strani (ISBN 961-6356-56-9), 6.500 SIT prevod in dodatno besedilo Matej Hriber{ek, Sonja Capuder, David Movrin, Matja‘ Babi~, Kozma Aha~i~ V antologiji, ki v svojem naslovu izpostavlja vanjo vklju~ene velikane anti~nega govorni{tva, zvedavi bralec pri~akuje cvetober mojstrov te tako ~islane in pomembne dejavnosti v antiki. Da je to zelo te‘avna naloga se zaveda tudi urednik antologije Brane Senega~nik, ki ‘e na zavitkih zbornika v izhodi{~u predstavitve antologije trdi, da je pomen govorni{tva v antiki “te‘ko ustrezno predstaviti”. Kljub te‘avnosti pa si je urednik zadal nalogo, da na omejenem obsegu predstavi v antologiji ob ‘anrski razvejanosti in prikazu najpomembnej{ih govornikov anti~nega sveta tudi histori~no plat razvoja in zatona te za antiko tako zna~ilne dejavnosti. Ambiciozne naloge se je urednik lotil skupaj s sodelovanjem skupine prevajalcev, ki naj bi tudi skozi “raznolikost prevajalskih pristopov” obogatili zbornik. Pri prikazu anti~nega govorni{tva so ustvarjalci zbornika izbrali obi~ajno histori~no predstavitveno strategijo. Tako se zbornik za~ne z Lisijo in nadaljuje z Izokratom, obema prvotno uspe{nima atenskima logografoma. Nadaljuje se z Demostenom, ki velja za najslovitej{ega govornika gr{ke retorike. Sledi obdobje rimske retorike, ki je predstavljeno skozi delo Cicerona. Prikaz pa se zaklju~i z galskim retorjem iz tretjega stoletja Evmenijem, ki ob navedenih {tirih predhodnikih, velikanih retorike, izstopa kot minorna figura ob izteku obdobja anti~nega govorni{tva. Vsak od navedenih v antologijo vklju~enih govornikov je najprej predstavljen s strani prevajalca v razli~no dolgih in uredni{ko neusklajenih orisih njihovega ‘ivljenja in dela. Temu sledi za govornika stilisti~no zna~ilni izbrani govor. V zadnjem delu zbornika pa Matej Hriber{ek na {estdesetih straneh posku{a podati sumarni pregled anti~ne retorike, ki mu sledi kraj{i izbor bibliografije ter na slabih dvajsetih straneh slovar govorni{kih pojmov. Sestavila sta Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 193 Black 193 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije ga David Movrin in Kozma Aha~i~. V slovarju so pojmi predstavljeni skozi najbolj zna~ilne primere iz zakladnice anti~nega govorni{tva. Prvi vtis, ki ga dobimo, ko prelistamo zbornik, je ob~utek, da je urednik dal prevajalcem, kljub prostorski omejenosti obsega zbornika, svobodo tako pri pisanju orisov posameznih izbranih govornikov kot tudi glede opremljenosti prevodov. Tako ima vede‘eljni bralec na eni strani obse‘ne uvode v ‘ivljenje in delo Lisija, Izokrata in Cicerona, ki jima sledijo s {tevilnimi opombami “obogateni” prevodi zna~ilnih govorov, na drugi strani pa zelo skromen nekajstranski zapis o velikanu retorike Demostenu in le nekoliko obse‘nej{i o Evmeniju. Problem neusklajenosti med posameznimi deli zbornika pa se ponovi tudi v pregledu anti~ne retorike. Prvi obse‘nej{i del predstavitve, ki je namenjen pregledu gr{ke retorike, je pisan zelo zgo{~eno in skorajda pretirano na{tevajo~e, medtem ko je v drugem delu, namenjenem pregledu rimske retorike, isti avtor ubral druga~en stil, v katerem nam posku{a v ve~ji meri pri~arati ob razvoju rimske retorike tudi kulturnozgodovinske orise posameznih dob. Ob poglabljanju v lepoto anti~nega govorni{tva se ta navedena avtorska svoboda, v projekt antologije vklju~enih sodelavcev, za~ne vede‘eljnemu bralcu vedno bolj pojavljati kot problem. Pri tem ne gre v tolik{ni meri za problem v predstavitvenih orisih in prevajalskih pristopih posameznih filolo{ko-ekspertnih poznavalcev oziroma prevajalcev, ampak za vpra{anje, komu je sploh namenjen tako koncipirani zbornik? ^e gre za predstavitev anti~nega govorni{tva bralcem, ki jim ta tematika ni {tudijsko in profesionalno blizu ali celo primarna, lahko re~emo, da je zbornik pisan nekoliko preve~ suhoparno in ekspertno zaprto. Verjetno bi neukemu bralcu bilo zanimivo zvedeti ve~ o izbranih velikanih govorni{tva in uspe{nosti njihovih osebnih biografij ter o njihovih stilisti~nih bravurah in posebnostih, ter manj o obse‘nosti in pristnosti njihovih neohranjenih, polohranjenih in ohranjenih bibliografij. Mogo~e bi s temeljitej{im uredni{kim pristopom dobili po obsegu bolj uravnove{ene ter za bralca zanimive orise ‘ivljenja in dela v zborniku predstavljenih velikanov anti~nega govorni{tva in hkrati s tem prihranili tudi na prostoru, ki bi ga lahko sestavljalci antologije namenili {e ka{nemu prevodu ve~. Ko pogledamo obseg, ki je v zborniku namenjen samo prevedenim govorom, ugotovimo, da ti vsi skupaj v obsegu okrog sto strani predstavljajo zgolj slabo tretjino zbornika. To je vsekakor {koda, glede na redke prilo‘nosti izdaje tovrstnih kompendijev v novej{em ~asu. ^e pa je bil namen avtorjev zbornika izdati z vsem strokovnim in{trumetarijem podprto, izrazito kriti~no in komparativno utemeljeno strokovno predstavitev anti~nega govorni{tva, pa spet zaradi pristopa in tudi verjetno omejenega obsega niso dosegli zastavljeni cilj. Da bi ohranili lepoto anti~ne retorike kot izziv za bralce, ne bomo v nadaljevanju recenzije {li v opise posameznih, v antologiji predstavljenih govorov. Je pa potem, ko se prebijemo skozi antologijo, zanimiva analiza pomena govorni{tva in usod velikanov govorni{tva. Ti so pogosto bili tujci ali potomci tujcev z omejenimi dr‘avljanskimi pravicami (Lisija) ali na druga~en na~in pahnjeni v relativno rev{~ino (Izokrat, Demosten) in so bili prisiljeni za~enjati svoje poklicne poti kot logografi, pisci govorov, ki svojim retori~no manj uspe{nim strankam niso ponudili le pouka retorike, ampak so jim napisali celotne za sodi{~e potrebne govore. Ta praksa je bila posledica neposredne demokracije pe{~ice svobodnih dr‘avljanov, ki so ravno skozi govorni{tvo vzpostavljali sebe znotraj hierahije formalno enakopravnih dr‘avljanov, in tudi sodne prakse v gr{kih polisih, ki je narekovala, da se morajo sodni spori dore~i v enodnevni obravnavi pred {tevil~nimi porotniki. Tako ne presene~a, da so bili {tevilni politiki in vojskovodje v gr{kem in rimskem obodbju anti~ne retorike tudi zelo cenjeni in kvalitetni retoriki, kar na primer ka‘ejo ‘e opisi klju~nih junakov v Homerjevih epih Iliada in Odiseja. Da pa je nekdo dosegel javno priznan status dobrega govornika, je moral predhodno biti kvalitetno izobra‘en. To se lepo ka‘e na eni strani skozi biografije najuspe{nej{ih retorikov, retorjev in politikov, vojskovodij, na drugi strani pa tudi v humanisti~nem izobrazbenem idealu, ki ga je izoblikoval Izokrat. 194 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 194 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije Ob tem pa je iz zgodovine obstoja in delovanja anti~nih mestnih demokracij in rimske republike, ter iz usod v antologiji predstavljenih velikanov, pomembna ugotovitev, da je ve~ina od njih imela zelo turbulentne ‘ivljenjske zgodbe polne vzponov in padcev. Ve~inoma so le-te bile posledice premo~rtnosti v zagovarjanju svojih pogledov. ^e je bilo govorni{tvo najpomembnej{e orodje za javno delovanje, potem so bile posledice izre~enih besed tudi temu primerno usodne. Usodne ne le za konkretne govornike, ampak tudi pogosto za celotne dru‘be. Tako je z dana{njih pozicij razumevanja politike, kljub modnosti novodobnih “PR logografov”, te‘ko doumeti, da lahko neuspe{ni govor pomeni poraz ali celo izgubo ozemlja. Vsekakor pa nam v antologiji predstavljena zgodovina anti~nega govorni{tva jasno poka‘e ranljivost in zapletenost demokracije, ki se mora vedno znova vzpostavljati in z vso pozornostjo varovati pred propadom oziroma zdrsom v tiranije. Kljub humanisti~nim idealom se je to zgodilo v antiki, in kot pravi eden od avtorjev v zborniku, “naravnost o{abno bi bilo pri~akovati, da se kaj takega ne bo zgodilo nikdar ve~”. Kaj na koncu {e re~i o antologiji, ki nas s svojim kanoni~nim naslovom mikavno vabi? Vsekakor je verjetno pozitivni u~inek tako nesre~no se{ite antologije dejstvo, da uka‘eljni bralci ostanejo potem, ko se prebijejo skozi zbornik, nepote{eni v svoji vedo‘eljnosti. Za‘elijo si {e ve~ velikanov anti~ne retorike, ki bi bila za laike iz obdobij po koncu klasi~nih gimnazij, pisana na prijaznej{i, bolj teko~ sovretovski na~in cvetoberov. Bo{tjan [aver Matja‘ Plesec, Mojca Doupona Topi~: Nogomet in dru‘ba: preporod nogometa v Sloveniji. Ljubljana: Zavod za {port, Fakulteta za {port, In{titut za {port, 2002 112 strani (ISBN 961-90629-6-5), 4.340 SIT spremna beseda Gregor Tomc, Igor E. Bergant V sedemdesetih letih se je v mednarodnem prostoru {port zakoreninil kot legitimna domena sociolo{kega raziskovanja. Histori~no so se sprva kot poglavitni pojavi sociolo{ke analize slikali pojavi v domeni politi~ne ekonomije in struktur ideolo{ke mo~i ter dominacije: dru‘beni razredi, kapital, religija, razli~ne kulture ipd. Kot da bi dru‘bo hoteli slikati v lu~i velikih sociolo{kih epov, pri tem pa izpustiti najbolj samoumevne in globoko dru‘beno zakoreninjene pojave. [port je tudi ali predvsem dru‘beni pojav. Prav tako je dejstvo, da v sociolo{kem raziskovanju {e vedno obstaja tabu, ki se nana{a dolo~enih dru‘benih praks. Denimo ~e dru‘beni razredi predstavljajo na~in stratifikacije, urejanja {ir{e skupine ljudi, in so sredstva, s katerimi ti razredi razpolagajo zelo okrnjena, ~emu potlej {ele sedaj prihajamo k temu, da je pre‘ivetje vseh teh potla~enih mno‘ic povezano ne le s kruhom, temve~ tudi z igro? Skratka vsak tekst je hkrati tudi naracija, prek katere se podaja natanko tisti okvir, skozi katerega ho~emo uzreti dru‘bo. Vendar pri tem se je potrebno zavedati, da je le ta eden izmed mnogih. Danes je {port kot dru‘beni pojav dosegel tolik{no mero kompleksnosti, da ga je te‘ko zapopasti v eni sami dimenziji. Prepleta se s {tevilnimi drugimi dru‘benimi pojavi od ekonomije do politike, od izobra‘evanja do religije, od vsakdanjega ‘ivljenja do konstruiranja nacionalnih mitologij, od medijev do popularne ikonografije, od medicine do arhitekture, od urbanizma do antropologije, od mno‘i~ne kulture do kulture telesa itd. V tem aspektu avtorja pri~ujo~e knjige Matja‘ Plesec in Mojca Doupona Topi~ v svojem delu sicer razkrivata le droben del dru‘bene dimenzije {porta, vendar na simbolni ravni s tematiko nogometa in njegovega odseva v slovenski dru‘bi signifikantno prebijata neko~ ‘e prebiti led. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 195 Black 195 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije Kot uvodoma opozorita knjiga obravnava teoreti~na izhodi{~a o nogometu in odnosu Slovencev do njega. Opa‘ata, da je v obdobju slovenske tranzicije nogomet nosil povsem druga~no konotacijo kot v nekdanji Jugoslaviji, pri tem analizirata nekatere dru‘bene razse‘nosti nogometa kot igre, nogometne publike, medijev in nogometa, politike in nogometa. V prvem poglavju o dru‘benih razse‘nosti nogometne igre se avtorja dotakneta tem, kot so nogometna identiteta, nasilje, nacionalizem in feminizem. Povzemata, da nogomet zdru‘uje dru‘bene sloje in posameznike, ki sicer na ravni vsakdanjega ‘ivljenja nimajo skupnih to~k: nogomet kot eden izmed segmentov institucije {porta predstavlja sredi{~ni kanal, kjer se na ravni posameznikov, skupin in nacij oblikuje moment emocionalnega (str. 26). Pri tem navajata analogijo Bergerja in Luckmanna, kjer je gledali{ka igra podobna {portnemu spektaklu: gledalec je v obeh primerih odtegnjen iz vsakdanjega dru‘benega sveta v nami{ljeni svet igre. Na tej ravni pa se ‘e vzpostavlja vidik identitete: ravno institucijo {porta v dru‘benem signifikantno zaznamuje Andersenovo zami{ljanje skupnosti ali oblikovanje nacionalne identitete v povezavi s posameznimi skupinami {portnikov, ki reprezentirajo celotno nacijo. Avtorja razvijata tezo, da je nogomet v tak{nem kontekstu zelo mo~an katalizator dru‘benih identitet (str. 29). Na to opozarja konceptualizacija Crolleya in Duka, ki najdevata skupne korenine modernega nogometa in nacionalizmov v ~asovni distanci devetnajstega stoletja: dobi prebujanja narodov. Navezava na nasilje v {portu, ki jo avtorja analizirata v nadaljevanju, je na tem mestu povsem pertinentna, predvsem v lu~i pojmovne trojice: nogometni huliganizem, nacionalizem in {ovinizem (str. 33). Slednje je {e posebej interesantno spri~o aktualnih tendenc popularizacije ‘enskega nogometa, ki je v sodobnem ~asu pridobil izredno pomembno vlogo tudi na ameri{ki tleh. Avtorja opozarjata, da je obravnava nogometa v lu~i spolne stratifikacije {e posebej zanimiva, saj {tevilki raziskovalci opozarjajo, da je ravno institucija {porta tista, ki na razli~nih ravneh dru‘benega in kulturnega ohranja stereotip mo{ke superiornosti in ‘enskega podrejanja. V nadaljevanju se lotita koncepta nogometne publike, pri ~emer zastavljata vpra{anja, kot so: Kdo je potencialni gledalec? Kak{na je slovenska nogometna samopodoba? Kak{en je odnos {portnih novinarjev do nogometa? Ali so {portni rezultati slovenskih {portnikov odmevni v svetu? Opredelitev {portne publike povzameta kot skupnost vseh tistih ljudi, pri katerih je viden dolo~en, relativno stabilen interes za {port (str. 39). Prek podrobnej{e klasifikacije nogometnih navija~ev avtorja navajata rezultate kvantitativne analize spremljanja evropskega nogometnega prvenstva leta 2000. Tako ugotavljata, da so Maribor~ani ve~ji ljubitelji nogometa kot Ljubljan~ani, kar deloma utemeljujeta z razli~nimi socialnimi okoli{~inami: razvijata tezo o povezavi nogometa in delavskega okolja, kakr{no je v prete‘ni meri prisotno v Mariboru (str. 49). Sam menim, da tak{ne povezave niso ni~ presenetljivega v razvitih industrijskih dru‘bah, kjer ima kapitalizem ‘e dalj{o tradicijo, po drugi plati pa so zgoraj omenjene tendence zanimive v slovenskem kontekstu spri~o navidez neizrazitih dispozicij dru‘bene stratifikacije. Prav tako zanimiv podatek, ki ga avtorja navajata, je znatno bolj afirmativen odnos do nogometa, ki ga imajo na slovenski grudi ‘ive~i Neslovenci v primerjavi z odnosom Slovencev. V tem kontekstu je branje tak{nih podatkov {e posebej zanimivo, ~e jih primerjamo s {tudijo o Spremenljivih pomenih nogometa v Sloveniji, kjer Peter Stankovi~ ugotavlja, da je nogomet v ~asu slovenske tranzicije ponovno pridobil ‘e izgubljeni simbolni ugled v slovenski dru‘bi. V tej lu~i avtorja knjige Nogomet in dru‘ba opozarjata, da ne gre spregledati vloge novinarjev, ki v pomembni meri krojijo odnos {ir{e dru‘be do posameznega segmenta institucije {porta (str. 61). Hkrati ugotavljata, da je kljub oblikovani nogometni tradiciji na Slovenskem, {portna panoga izgubila rde~o nit kmalu po drugi svetovni vojni, kar v splo{nem pripisujeta obdobju socialisti~nega samoupravljanja (str. 68). Stankovi~ v tem kontekstu najdeva vzroke stagnacije dru‘bene institucije nogometa na Slovenskem v mo~ni nacionalni identifikaciji na zimske {porte, kakr{ni so smu~anje in smu~arski skoki; v tem oziru tudi omenja tradiconalne slovenske markerje tipa Gorenjska. S svojega zornega kota lahko pritrdim, da je na del tovrstne identifikacije nedvomno vplivala konstrukcija predvojne alpske popularne (sub)kulture, ki je povezana kulturnim pomenom Triglava, in prvimi zametki dana{njih subkultur 196 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 196 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije v instituciji {porta: v mislih imam {portne (sub)kulture, ki jih danes ozna~ujemo s pridevnikov ekstremni, takrat pa so predstavljale predvsem obliko dru‘enja, v ve~ini primerov mladih smu~arjev, skakalcev, planincev in plezalcev. Po drugi plati pa menim, da je stagnacija slovenskega nogometa povezana z dejstvom funkcionalne diferenciacije v takratni jugoslovanski instituciji {porta: preprosto povedano po nekih arbitrarnih okoli{~inah so bile poglavitne {portne panoge, kot je denimo nogomet, namenjene in spodbujane v najve~jih, najbolj militantnih in simbolno pomebnih narodih (denimo na Hrva{kem in v Srbiji), ostalim pa so bili namenjeni bolj obrobni, v slovenskem primeru zimski {porti. V zaklju~ku se avtorja knjige Nogomet in dru‘ba posvetita {e povezavi medijev in nogometa, pri ~emer se posebej osredoto~ata na televizijsko poro~anje in na tiskane medije, in temi politike nogometa. Opozarjata, da so mediji v sodobnem ~asu temeljito transformirali vidik dru‘benega, saj si denimo vrhunskega nogometa in spektakla brez televizije sploh ve~ ni mogo~e predstavljati (str. 77). Pri tem ugotavljata, da je slovenska dru‘ba v dana{njem ~asu ponovno orientirana v simbolno kontrukcijo nogometa kot dru‘beno pomembne {portne institucije. Nedvomno korak v tej smeri pomeni tudi pri~ujo~a knjiga, ki je domiselno raz~lenjena, in kljub analiti~nim potezam berljiva tudi na ravni strokovnega teksta: delo predstavlja ustrezna in dobrodo{la izhodi{~a, ki kot opozarja Gregor Tomc v spremni besedi, silijo k lastnemu premisleku. Boris Rutar Michael Mandelbaum: The Ideas that Conquered the World: Peace, Democracy, and Free Markets in the Twenty-first Century. PublicAffairs, 2002 512 strani (ISBN 158-648134-7), 21.00 USD Avtor knjige je ugledni predavatelj ameri{ke zunanje politike na John Hopkins University in hkrati tudi kolumnist ~astnika Newsday. @e reference avtorja nakazujejo podro~je, ki ga knjiga obravnava, in pa tudi zorni kot analize obravnavane tematike. Gre namre~ za analizo stanja mednarodnih odnosov ob za~etku 21.stoletja z vidika »stanja duha«. Tako avtor ugotavlja, da vrednote miru, demokracije in proste trgovine iz za~etka 20. stoletja sploh nimajo ve~ nobene alternative in so postavljene v samo jedro mednarodnih, kot tudi notranje-politi~nih odnosov v posameznih dr‘avah. V knjigi, ki z opombami obsega 483 strani teksta, posku{a avtor analizirati dogajanje in procese v 20. stoletju, ki so privedli svet v tak{no stanje. Vse se je za~elo po koncu 1. svetovne vojne, ko ameri{ki predsednik W.Wilson predstavi na pari{ki mirovni konferenci liberalne vrednote, po katerih naj bi se svet uravnaval (med drugim tudi znamenitih 14 to~k). Med njimi so mir, demokracija in prosta trgovina; od katerih mir pomeni za‘eleno stanje mednarodnih odnosov, demokracija optimalen na~in organizacije politi~nega ‘ivljenja v dr‘avi, prosta trgovina pa nujen pogoj zagotavljanja dobrobiti ~love{tva. Ve~ kot o~itno je, da je Wilson in njegova politi~na dedi{~ina temeljno vodilo knjige, saj »wilsonizmu« avtor posveti uvodno poglavje. @ivljenje in delo Wilsona je bilo predmet raziskave Mandelbauma tudi v drugih delih, in del gradiva je uporabil tudi za pri~ujo~o knjigo. Z wilsonizmom avtor namre~ opisuje rezultate posebne intelektualne in politi~ne klime, ki je vzniknila iz posebnih zgodovinskih okoli{~in konec 18. in v 19. stoletju v Veliki Britaniji in ZDA. Tako wilsonizem v svojem bistvu pomeni uporabo duha liberalizma v mednarodnih odnosih. Kaj pa to pomeni zelo konkretno, lahko vidimo na primeru pojmovanja vojne oziroma miru. Tradicionalno pojmovanje miru je na za~etku dvajsetega stoletja pomenilo zgolj odsotnost vojne (predvsem zaradi ravnote‘ja mo~i), Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 197 Black 197 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije pojmovanje miru v duhu liberalizma pa pomeni ve~, pomeni percepcijo skupne varnosti. Tradicionalno, in s tem mislimo od anti~nih ~asov naprej, je mir oziroma odsotnost vojne temeljila na zavedanju nevarnosti in pogubnosti vojn, liberalni mir pa temelji na prepri~anju v vrednote miru. Ali je demokracija zavezana liberalni verziji miru, in ali tr‘na ekonomija podpira oboje? V liberalni teoriji je odgovor preprost – tr‘na ekonomija vodi v demokracijo, demokracija vodi k miru. Od tu naprej se pri~ne avtorjev pogled na dogajanje v 20. stoletju, v katerem se v resnici vseskozi bije bitka za uveljavljanje teh idej. Pa ne samo to, te ideje se v 20. stoletju izpopolnjujejo in utrjujejo, tako da ob koncu hladne vojne, po mnenju avtorja, dose‘ejo vrhunec uspe{nosti. V tej lu~i tudi avtor gleda na obdobje hladne vojne. Zanj to ne predstavlja samo konflikta, ampak zgodovinsko obdobje boja med liberalizmom in i-liberalizmom. In wilsonizmu je na poti popolne uveljavitve stalo kar nekaj i-liberalnih alternativ. Med njimi je najresnej{o alternativo predstavljal komunizem. Tako fa{izem kot komunizem sta seveda sprejela dva cilja moderne – ljudsko suverenost in ekonomsko rast, vendar pa sta za dosego teh ciljev predpisovala neliberalne metode. Rivalstvo med mednarodnim liberalizmom ter fa{isti~nim in komunisti~nim totalitarizmom je potekalo ob vpra{anju, ali je ljudska volja oziroma suverenost pravilno izra‘ena preko institucij in postopkov liberalne demokracije, ali pa preko ekstremnih form dr‘avne dominacije v rokah samoizbrane politi~ne elite. Ravno tako se je na ekonomskem podro~ju postavljalo vpra{anje upravljanja s temeljnimi sestavinami ekonomije – investicijami, produkcijo in distribucijo. Odve~ je pripomniti, da je to rivalstvo v celoti zaznamovalo 20. stoletje. Ne glede na to, kaj kdo misli o razvoju in metamorfozah teh dveh atributov, pa se je i-liberalno pojmovanje vojne in miru postavilo na predmoderno, tradicionalno stali{~e, po katerem je vojna osrednje sredstvo urejanja mednarodnih odnosov. Za~injeno z ideolo{kim rivalstvom je tako vojna postala za‘elena, ~e ne celo nujna za urejanje mednarodnih odnosov. Na drugi strani pa se je v duhu liberalizma razvijalo prepri~anje, da so vojne nenaravne in zato neza‘elene ter nepotrebne. Vpra{anje izdatkov za oboro‘evanje ipd. izhaja iz teh premis. ^eprav avtor izrecno tega ne omenja, pa je iz njegove analize razvidno, da gre v obdobju hladne vojne za nekaj ve~ kot za ideolo{ki spopad – gre za iskanje, uveljavljanje, udejanjanje, razvoj in metamorfoze esence liberalizma in njegovih alternativ. Tako se preprost sklep o propadu komunizma glasi, da so ga pa~ zavrgli njegovi uporabniki. Po koncu hladne vojne po mnenju avtorja nastopi obdobje svetovnega nereda, ki pripelje do prisilnega anga‘maja liberalnih dr‘av za stabilizacijo sveta oziroma za ohranitev idealov liberalizma povsod po svetu. Po drugi strani konec hladne vojne pripelje tudi do transformacije iliberalnih dr‘av in regij sveta v bolj ali manj kvazi-liberalne. Avtor namre~ uvodoma razdeli dr‘ave na tiste v jedru, torej tiste, ki so nosilke liberalnih idej, ter tiste na periferiji, torej tiste, ki se trudijo posnemati in prilagoditi se jedru. Ob vsem tem, v glavnem urejenem in predvidljivem stanju, obstajajo tudi nekak{ne sive lise posameznih dr‘av in regij, ki so v obdobju hladne vojne (Koreja, Taiwan, Vzhodna Evropa) in po njej (Bli‘nji Vzhod, Jugoslavija, Severna Koreja) postali nekak{en surogat globalnega trenda. Knjiga predstavlja dobro analizo pogleda na svet v lu~i pohoda idej liberalizma za osvojitev sveta, ovir na tem pohodu in mejah, ki jih ideje same imajo. Pogled na stanje sveta je v veliki meri pogled iz ZDA ( ZDA so seveda vodilna dr‘ava v jedru liberalnih dr‘av) in njihovega na~ina dojemanja globalnih problemov. ^eprav se avtor dotakne tudi pojava terorizma, pa mu ne pripisuje apokalipti~nega pomena (kot ve~ina ameri{kih avtorjev). Po njegovem teroristi~ni napad na ZDA pomeni le razjasnitev in osvetlitev sveta, ki je iz{el iz hladne vojne. Avtor sklene svojo analizo z ugotovitvijo, da so ob za~etku 21. stoletja liberalne ideje o miru, demokraciji in prosti trgovini ostale same na svetu, brez upo{tevanja vredne alternative. Prosta trgovina je dosegla status paradigme v gospodarstvu, demokracija (tak{na ali druga~na) je edini merodajni politi~ni sistem, le na podro~ju miru (ki za liberalno idejo pomeni v resnici skupno varnost) ni bilo narejeno dovolj. O tem nam pri~ajo tudi aktualni dogodki po svetu. Napori liberalnih dru‘b v prihodnje zadevajo predvsem slednje, vzpostavitev miru oziroma skupne varnosti v svetu. 198 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 198 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije Damjan Lajh ur. Marjan Male{i~: Nacionalna in mednarodna varnost. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, zbirka Politi~ni procesi in in{titucije, 2002 249 strani (ISBN 961-235-103-1), 4.200 SIT Globalne spremembe v zadnjih desetletjih prej{njega stoletja so {e posebej spodbudile znanstveno-raziskovalne aktivnosti na podro~ju obramboslovja in z njim povezanih pojavov. Aktualno je postalo zlasti preu~evanje varnostnih, obrambnih in voja{kih sprememb v svetu, ki so bile zaznamovane z razpadom Var{avskega sporazuma, razpadom nekdanje Sovjetske zveze, padcem Berlinskega zidu in negativnimi izku{njami na tleh nekdanje Jugoslavije. Vsi ti in podobni dogodki niso neposredno ali posredno vplivali zgolj na politi~ne, gospodarske in socialne sisteme dr‘av, temve~ tudi na preoblikovanje, delovanje in identiteto oboro‘enih sil. Narekovali so tako preoblikovanje zavezni{tev kot nacionalno-varnostnih sistemov dr‘av. Za~ela se je uveljavljati politika zmanj{evanja obsega obrambnih podsistemov in oboro‘enih sil dr‘av, kar je prav tako spro‘ilo izjemno pomembna obrambno-varnostna vpra{anja glede na~ina popolnjevanja oboro‘enih sil. Razli~ni vidiki preu~evanja varnostne politike so brez dvoma bili {e posebno velik izziv v Sloveniji kot tranzicijski dr‘avi, ki se je po osamosvojitvi soo~ala z oblikovanjem svojega nacionalno-varnostnega sistema in njegovim kasnej{im izpopolnjevanjem. Zgoraj omenjena in nekatera druga sorodna vpra{anja obravnava znanstvena monografija z naslovom Nacionalna in mednarodna varnost. Delo desetih avtorjev je pod uredni{tvom Marjana Male{i~a iz{lo na Fakulteti za dru‘bene vede v sklopu knji‘ne zbirke »Politi~ni procesi in in{titucije«. Gre za tretje delo iz zbirke Obramboslovnega raziskovalnega centra, ki organizirano in sistemati~no spremlja in raziskuje obrambno-varnostna vpra{anja od za~etka osemdesetih let prej{njega stoletja. Knjiga temelji na predstavitvi raziskovalnih dose‘kov Obramboslovnega raziskovalnega centra v zadnjih petih letih. Vsebinsko je razdeljena v tri ve~je sklope, ki vklju~ujejo analize procesov varnostnega zdru‘evanja Evrope, varnosti Slovenije in obrambnega prestrukturiranja po hladni vojni. Posamezni prispevki z razli~nimi pristopi na celovit na~in obravnavajo raznovrstne vidike nacionalne in mednarodne varnosti, in tako tvorijo zaklju~eno celoto in prina{ajo mozaik izvirnih spoznanj, opisov in razlag, ki se medsebojno dopolnjujejo in pomenijo pomemben prispevek k ve~plastnemu razumevanju nacionalne in mednarodne varnosti. Ve~stransko uporabno vrednost dela ka‘ejo mnoga spoznanja, od katerih v nadaljevanju omenjamo le nekatera. Prvi vsebinski sklop, ki analizira procese varnostnega zdru‘evanja Evrope, prina{a razmi{ljanje Antona Grizolda o nekaterih temeljnih institucionalnih in strukturalnih prvinah novo nastajajo~e evropske varnostne arhitekture po koncu hladne vojne. V svojem prispevku Grizold ugotavlja, da se evropski varnostni sistem oblikuje na treh temeljnih ravneh: nacionalni, ve~nacionalni in mednarodni. Na tem mestu izpostavi predvsem ({e vedno) velik pomen sistema kolektivne varnosti v okviru OZN in Nata, kot trenutno najbolj operativno sposobne evroatlantske obrambne organizacije po koncu hladne vojne. V svojem premisleku o teoreti~nih perspektivah Nata po koncu hladne vojne z vidika realisti~ne, institucionalisti~ne in konstruktivisti~ne teorije Vinko Vegi~ zagovarja kompleksno vlogo Nata v sodobni mednarodni skupnosti ter ugotavlja, da realizem razume Nato predvsem kot voja{ko zavezni{tvo, institucionalisti~ni pogled kot mednarodno institucijo, medtem ko konstruktivisti~ni pristop poudarja norme in vrednote ter identiteto dolo~ene skupnosti kot temelje varnosti. Iztok Prezelj nadalje ponudi opredelitev koncepta kompleksnega ogro‘anja varnosti in nastajanja kompleksnih kriz, ter na podlagi omenjenega koncepta analizira primera teroristi~nih napadov na svetovni trgovinski center v New Yorku in na Pentagon. Avtor ugotavlja, da kompleksna gro‘nja varnosti oziroma kompleksna kriza ni nov pojav, temve~ obstaja ‘e od nastanka ~love{ke dru‘be, pri tem pa opozarja, da mora biti ocenjevanje ogro‘anja varnosti Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 199 Black 199 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije v sodobnem globalnem svetu celovito: tako znotraj lastne razse‘nosti, medrazse‘nostno in transnacionalno medrazse‘nostno. Ob koncu prvega vsebinskega sklopa Igor Kotnik-Dvojmo~ izpostavi pomen in vlogo rezervne sestave oboro‘enih sil v najrazvitej{ih industrijskih dr‘avah. Vendar avtor poudari, da rezervna sestava ne sme biti zgolj poceni zamenjava za ve~je poklicne vojske in ugotavlja, da vloga rezervne sestave ni ve~ samo koli~inska, temve~ je predvsem kakovostna. V drugem vsebinskem sklopu, namenjenem vpra{anjem varnosti Slovenije, Anton Bebler predstavi voja{ko-politi~ne vidike osamosvajanja Slovenije. Skozi zgodovinsko perspektivo Bebler pojasnjuje, da je razvoj Slovencev iz relativno majhne etni~ne skupine v ve~nacionalni avstroogrski monarhiji v narod z mednarodno priznano dr‘avo trajal najmanj poldrugo stoletje, ob tem pa ugotavlja, da je narodnostna emancipacija vklju~evala tudi bolj ali manj vidno obrambno-voja{ko sestavino. Avtor zaklju~uje, da so Slovenci v zadnjem desetletju dvajsetega stoletja v celoti dokon~no prevzeli breme odgovornosti za obrambo dr‘avnega ozemlja svoje suverene dr‘ave, s ~imer se je kon~alo osamosvajanje Slovencev tudi na voja{kem podro~ju. Marjan Male{i~ v nadaljevanju drugega vsebinskega sklopa na podlagi analize javnomnenjske raziskave obravnava vpra{anja, ki se nana{ajo na ogro‘enost Slovenije, varnostno kulturo, sistem nacionalne varnosti ter politi~no in varnostno zdru‘evanje v Evropi in vlogo Slovenije v njem. Na podlagi javnomnenjske raziskave avtor ugotavlja, da se Slovenci po~utijo vse manj ogro‘ene, pri ~emer prevladujejo predvsem netradicionalni oziroma nevoja{ki viri ogro‘anja, medtem ko so voja{ki viri ogro‘anja pri Slovencih povsem na dnu lestvice zaznanih virov ogro‘anja. Ob koncu Male{i~ izpostavi zlasti skrb glede legitimnosti varnostne politike Slovenije, ki jo je bilo mo~ zaznati na osnovi velikega prepada v ~asu razprav glede ~lanstva Slovenije v Natu med javnostjo na eni ter politi~no in uradni{ko elito na drugi strani. V zadnjem vsebinskem sklopu Ljubica Jelu{i~ odpira vpra{anja, povezana z obrambnim prestrukturiranjem in konverzijo voja{tva ter predstavi perspektive njene uporabe po koncu hladne vojne. Jelu{i~eva pojasnjuje, da je konec hladne vojne prinesel velik dru‘beni dvom in pomanjkanje zanimanja za obrambne zadeve, kar ka‘e na naklonjenost dru‘benih razmer za obrambno in voja{ko konverzijo. Vendar avtorica ugotavlja, da je konec hladne vojne sicer prinesel nekatere pozitivne rezultate, predvsem v koli~inskem smislu, a ne tolik{nih, kot jih je pri~akovala javnost. Vladimir Prebili~ se je v svojem prispevku osredoto~il na analizo upravljanja konverzije voja{kih objektov ter na probleme, s katerimi se obi~ajno soo~a: politi~no neenotnost, pomanjkanje finan~nih sredstev, odsotnost pravne podlage za izvedbo konverzije, nere{ena lastninska vpra{anja, neusklajenost zakonodaje na okoljevarstvenem podro~ju in podobno. Prav zaradi teh in sorodnih razlogov se konverzija voja{kih objektov v {tevilnih dr‘avah {e ni uveljavila. Maja Garb nadalje predstavi dru‘bene in politi~ne spremembe po koncu hladne vojne, ki so v veliki meri vplivale tudi na oboro‘ene sile, in se osredoto~i zlasti na analizo demobilizacije in dru‘bene reintegracije voja{kega osebja v dr‘avah Srednje in Vzhodne Evrope (na ^e{kem, Poljskem, Mad‘arskem, v Rusiji in Nem~iji). Te dr‘ave naj bi tudi prednja~ile v trendih zmanj{evanja {tevil~nosti voja{kega osebja, vendar avtorica argumentirano izrazi dvom o verodostojnosti uradnih podatkov glede {tevil~nosti oboro‘enih sil. Ob koncu tretjega vsebinskega sklopa Iztok Ko~evar analizira proces preobrazbe voja{ke industrije ter ugotavlja, da se voja{ka industrija preobra‘a zgolj v pro‘nej{ega proizvajalca sodobnih, dragih in tehnolo{ko visoko razvitih sredstev za obrambne namene. S tem se le koli~insko zmanj{uje proizvodnja sredstev za ubijanje, ne zmanj{ujejo pa se niti bojne zmogljivosti oboro‘enih sil sveta niti dobi~ek, ki ga to podro~je ustvarja s proizvodnjo in trgovino. V poglobljenih raziskovalnih, tako teoreti~nih kot empiri~nih analizah, v katerih avtorji ponujajo alternativne zorne kote prou~evanja, je torej prikazano ve~plastno obravnavanje nacionalne in mednarodne varnosti. Kot je zapisal ‘e urednik v uvodnem delu knjige, je delo Nacionalna in mednarodna varnost namenjeno tako strokovni kot lai~ni javnosti. Knjiga prav tako pomeni izjemno dobrodo{lo {tudijsko gradivo ne le {tudentov obramboslovja, temve~ tudi drugih dru‘boslovnih usmeritev. In nenazadnje, knjiga predstavlja pomembno in dragoceno izhodi{~e za prihodnje temeljne in aplikativne raziskovalne projekte na podro~ju preu~evanja varnosti in z njo povezanih pojavov. 200 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 200 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije Lucija Mulej Matej Makarovi~: Usmerjanje modernih dru‘b. Ljubljana: Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, zbirka Sodobna dru‘ba, 2001 210 strani (ISBN 961-6294-35-0), 3.960 SIT Pri zalo‘bi Znanstveno in publicisti~no sredi{~e je v zbirki Sodobna dru‘ba iz{la znanstvena monografija Mateja Makarovi~a pod naslovom Usmerjanje modernih dru‘b. V njej se avtor loteva aktualne sociolo{ke teme zadnjega desetletja, in sicer pojma modernosti in karakteristik dr‘av in sistemov, ki so na prehodu v novo dru‘beno realnost ali pa so to tranzicijo ‘e pre{le. Osnovna ideja je nadgradnja Fukuyamovega teorema o “koncu velikih zgodb”, ki naj bi jim bili pri~a v moderni. Vendar Matej Makarovi~ meni, da je dana{nji ~as vse prej kot ~as konca; gre namre~ za nove entitete, ki nas neprestano postavljajo pred nove izzive. Tiranija mno{tva alternativ oziroma postmoderni slogan “anything goes” Mateja Makarovi~a o~itno ne prepri~a. Centralno vpra{anje njegove izrazito teoreti~ne in sistemati~ne {tudije je vpra{anje o na~inih in mo‘nostih obvladovanja kompleksnosti vse bolj diferenciranih dru‘b. V prvem poglavju opredeli osnovne pojme, s katerimi operira skozi celotno {tudijo. Pojasni, da se kompleksnost v obliki diferenciacije sicer ka‘e kot re{itev, vendar pa po drugi strani pomeni problem. Nara{~ajo~a kompleksnost sistemov in podsistemov namre~ dru‘be (post)moderne postavlja pred najve~je izzive. Klasi~na odgovora na re{evanje kompleksnosti, kot sta integracija in regulacija, se Mateju Makarovi~u zdita obenem preohlapna in preskopa. Namesto tega vpelje termin koordinacije, ki pokriva predhodna pojma in ju nadgrajuje na nov na~in. Tako koordinacija zajame vse oblike dru‘bene kompleksnosti, tako spontane kot tudi konsenzualne (str. 3). Rde~a nit knjige je strnjena v osrednjo hipotezo, ki se neposredno navezuje na koordinacijo. Gre namre~ za tezo, da se nena~rtne in centralne oblike z rastjo dru‘bene kompleksnosti nadgrajujejo z bolj na~rtnimi in acentri~nimi. Avtor tezo podkrepi z razmi{ljanjem klasikov ter s pojmi, kot so akter-sistem, evolucija, diferenciacija, selekcija itd. S tem ‘eli utemeljiti izbiro termina koordinacije. Kot poudari na ve~ mestih, regulacija in integracija za pojasnjevanje njegove teze ne ustezata, ker prehitro vodita do enostranskih interpretacij, ki so najbolj razvidne v dihotomiji akter-sistem. Kot vemo, so se tak{ne teorije prepogosto usmerjale k tezi o reifikaciji, kar avtor podrobneje sistematizira. V drugem poglavju se analiza zo‘i na dru‘bene sisteme. Opredeli tri idealno-tipske oblike diferenciacije dru‘b, in sicer segmentarno, stratifikacijsko in funkcionalno. Prvi nivo je najenostavnej{i, zato ga avtor pripisuje predmodernim dru‘bam, drugega modernim, slednjega pa (post)modernim. Vendar na to~ki sedanjega ~asa obstaja prepletenost med vsemi tremi oblikami, in ta je bila, kot popolnoma upravi~eno izpostavi avtor, prisotna v celotni evoluciji dru‘b. Kljub zadr‘kom do superiorne pozicije zaklju~i, da obstaja najpomembnej{i vidik diferenciacije moderne kompleksne dru‘be funkcionalna diferenciacija, ki lahko re{uje nekatere bistvene probleme segmentarne in stratifikacijske diferenciacije, in je zato neizogibna potreba sistema v pogojih visoke kompleksnosti. Osnovno vpra{anje, ki se zastavi v teoretizaciji modernih dru‘b, je kompleksnost. Prvo in drugo poglavje avtor zastavi v smislu raz~lenjevanja pojmov, ki kot nekak{en konsenz slu‘ijo kontemplaciji, vendar kot vsaka definicija pomenijo zo‘itev spoznavnega polja. To polje raz{iri v nadaljnjih dveh poglavjih. V tretjem poglavju se Matej Makarovi~ loti analize moderne dru‘be na podlagi dognanj sociolo{kih klasikov. Z vidika koordiniranja klasi~nih pristopov raziskuje dru‘bo skozi {tiri modele, introspektirane v {tudijah dru‘b Webra, Durkheima, Marxa in Spencerja. Ti {tirje modeli so: nena~rtno acentri~ni, nena~rtno centralni, na~rtno centralni in na~rtno acentri~ni. Prvi, nena~rtno acentri~ni model, najbolj izrazito ponazarjata tr‘na ekonomija in pluralisti~na politika. V ospredje avtor postavi pojem selekcije, kjer dolgoro~no pre‘ivijo le tiste dru‘be, ki so Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 201 Black 201 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije sposobne koordinirati notranjo kompleksnost. To logiko delovanja bi lahko ponazorili z na~elom laissez faire. Vendar pa acentri~nost modela ne pomeni razsredi{~enosti na vseh nivojih dru‘be; tudi najbolj brezobzirna tr‘na ekonomija ima svoja pravila igre, ki so najbolj prezentna na nivoju relativne na~rtnosti posameznih enot. Vendar bi bilo izklju~no izhajanje iz tega modela zgre{eno, in ne bi moglo pojasniti drugih, prav tako pomembnih oblik dru‘benga usmerjanja. Avtor povzame, da je pretirano zana{anje na tak{na tolma~enja resna pomanjkljivost Spencerjeve sociologije (organske analogije) in vzrok Durkheimovih kritik. Naslednji model, nena~rtno centralni, idealnotipsko odra‘ajo obi~aji, tradicija in kulturni obrazci. Zagotavlja koordinacijo razli~nih enot iz centralne to~ke, vendar ta koordinacija seveda ne pomeni na~rtnosti, pa~ pa gradnjo neke spontane usmeritve, kar ponazarja Durkheimova kolektivna zavest. Do sedaj opisana modela torej ne vklju~ujeta akterja ali podsistema, ki bi v sistem kot celoto na~rtno posegal. Zato je smiselna vpeljava naslednjih dveh modelov. Model na~rtne centralnosti je razviden v centralni koordinaciji, ki lahko nedvomno vkju~uje izrazite elemente na~rtnosti. Logiko tega modela avtor ponazori (med drugimi) z Webom. Tu ne gre za odpravljanje mehanizmov koordinacije, pa~ pa za njihov nadaljni razvoj v popolnej{e oblike, ki jo prinese birokracija. Kompleksnej{e dru‘be namre~ zahtevajo kompleksnej{e oblike centralnega usmerjanjarja. Kot simbolni interakcionist, ki zagovarja intencionalnost akterja, Weber opozori na mo‘nost birokracije kot ‘elezne kletke, ki pa v ta model nujno ne sodi. Izrazita centri~nost oblasti, ki je patriarhalna ali patrimonalna tradicionalna oblast, v modernosti zaradi diferenciacije izgubi bazo, s ~imer se sesuje. Vzrok za izgubo baze vsekakor ti~i v razli~ni naravi norm. V primeru patriarhalne dru‘be so vrednote tradicionalne, kar vklju~uje veliko mero diskrecije. V primeru moderne birokracije pa govorimo o pravni utemeljitvi, torej o racionalnosti norm in vrednot, kar naj bi avtomati~no zni‘alo diskrecijo. Weber namre~ birokrata ne zreducira na poslu{no orodje, ki ne bi bilo zmo‘no inicative, ~eprav resda na~rtovanje prepu{~a politikom. Kakorkoli ‘e, tak{no razmi{ljanje pomeni poudarjanje dolo~ene na~rtnosti, ki izhaja iz centralne instance. Zadnji model, ki ga odra‘ajo nekorporativisti~ni anga‘maji in socialno partnerstvo, nakazuje slabljenje kolektivne zavesti. Sicer jo je mo~ – ob osamosvajanju ekonomije – kompenzirati z dr‘avno intervencijo, vendar je ta mo‘nost omejena. Po Durkheimu mo‘no pot iz dileme predstavljajo inermediarne asociacije, ki jih skladno s svojo teoretsko zastavitivijo razume kot usklajevalne; obratno pa jih v duhu Webrove teorije Makarovi~ interpretira (v nena~rtno acentri~nem modelu) kot tekmovanje med razli~nimi izhodi{~i, ki so podvr‘ena selekciji. Avtor nam v tretjem delu morda najbolj jasno predo~i, da evolucijo razume kot rast dru‘bene kompleksnosti, ki se evolutivno odra‘a v {tirih modelih, kjer zadnji tip, in sicer na~rtno acentri~ni model (ki sicer ima svoje omejitve), predstavlja slednjo to~ko razvoja. ^etrto poglavje pomeni nadgradnjo osnovne sheme {tirih modelov skozi prispevke novej{ih avtorjev, kjer Matej Makarovi~ posebno pozornost nameni Luhmannu, Parsonsu in Habermasu. Prvi model (nena~rtno acentri~ni) avtor prika‘e skozi Parsonsovo kritiko utilitarizma ter Parsonsovo, Luhmannovo in Habermasovo kritiko pluralizma, trga in tekmovanja. Logika tega modela je najbolj o~itna v odnosih med funkcionalnimi podistemi dru‘be. Vsi navedeni teoretiki, na katere se avtor v tem poglavju sklicuje, namre~ sprejemajo na~elo funkcionalne diferenciacije. ^e se izrazim s Parsonsovo interpretacijo, vsak podsistem oblikuje svoje odnose do okolja prek input-output delovanja. Le-ta funkcionira kot dvojna izmenjava. Habermas na tej to~ki (dvojne izmenjave) naleti na problem sistemske kolonizacije, kjer nek podsistem (na primer ekonomijadenar, politika-mo~) deluje po sebi lastni logiki in je s tem lo~en od ‘ivljenjskega sveta. Luhmann te represije ne zapazi, ali kot pravi avtor, vrenotno-kulturni center, ki usmerja, ni potreben. Luhmann namre~ predo~a, da je dolo~ena usmerjenost k {ir{i dru‘bi ponotranjena ‘e v sami logiki funkcionalnega podsistema. V nadaljevanju Matej Makarovi~ predstavi nena~rtno centralni model na podlagi Parsonsove AGIL sheme. V tem kontekstu je smiselna zlasti funkcija L, t.j. latentnost vrednot. Latentno vzdr‘evanje vzorcev namre~ nakazuje osrednjo logiko modernosti, kjer ne gre 202 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 202 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije ve~ za apriorno dolo~anje smisla s strani zgolj enega centra, pa~ pa za pluralisti~ne rede vrednot. V jeziku Habermasa ta model lahko pove‘emo s komunikativno racionalnostjo, ko pa vklju~imo Luhmannovo razmi{ljanje, se model zakomplicira, na kar avtor ponazarja na ve~ mestih. Luhmann s konceptom referen~nosti vlogo drugega modela prakti~no odpravlja in s tem pripisuje preveliko vlogo funkcionalni diferenciaciji in zanemarja segmentarno in stratifikacijsko. Matej Makarovi~ te ugotovitve soo~a na {tevilnih nivojih obravnave, tako na pojmu inkluzije, vrednotne generalizacije, kolonizacije vrednotnih sfer itd. (str.105) Na~rtno centralni model se nana{a na funkcijo G, torej na doseganje ciljev, s ~imer nakazuje vidik na~rtnosti v delovanju. V ospredju je kolektivna usmerjenost, ki se najve~krat povezuje s centralnimi dru‘benimi instancami. Zadnji, na~rtno acentri~ni model, ponudi idejo srednje poti med navedenimi {tirimi modeli. Avtor ve~krat opozarja na pomanjkljivosti posameznih modelov, kar je sicer zna~ilnost modelov in definicij nasploh. Gre za iskanje alternative med (ne)na~rtnostjo in (a)centri~nostjo. Na tem mestu govorimo o pogajalskih omre‘jih in sistemih; ‘e Parsons nakazuje tak{no razmi{ljanje v tr‘nem, centralno-planskem ali pogajalskem modelu. Matej Makarovi~ torej na primeru novej{ih avtorjev (kot tudi predhodno obravnavanih klasikih) potrjuje osrednjo hipotezo: evolucija dru‘b vodi v acentri~nost in na~rtnost delovanja. V zadnjem delu se posve~a razli~nim kombinacijam modelov. Na eni strani vklju~uje tri oblike diferenciacije, na drugi pa {tiri modele, in sicer oba centri~na in acentri~na. Za vsakega posebej sku{a najti empiri~ne podkrepitve, a obenem pojasnjuje, da je postopek empiri~nega dokazovanja zaradi obse‘ne komparativne in zgodovinske analize prakti~no nemogo~. Vsekakor doka‘e trend evolucije k na~rtnosti in acentri~nosti, kar seveda ne pomeni, da je potrebno alternativne mo‘nosti izklju~iti, saj ponuja njihovo vmestitev v nove dru‘bene pogoje. Kakorkoli ‘e, moderne dru‘be ostajajo sinonim za kompleksnost in hkrati za izjemen potencial koordinacije. Sama evolucija ni prinesla zgolj ve~je kompleksnosti, pa~ pa hkrati sredstva za njeno obvladovanje. Dru‘beni sistemi tako nujno niso nekaj danega, pa~ pa tudi nosilec ter predmet na~rtovanja. Matej Makarovi~ skozi mno‘ice primerov dokazuje, kako nesmiselno je zana{anje na zgolj posami~ne modele, ki idealnotipsko vodijo do stagnacije ali obratnih u~inkov, kar nam empiri~no dokazujejo izku{nje razli~nih “izmov”. Bo{tjan [aver eds. Susan Birrell, Mary McDonald: Reading Sport: Critical Essays on Power and Representation. Boston: Northeastern University Press, 2000 326 pages (ISBN 1-55553-429-5), 22.50 USD Reading Sport is an anthology with a clear thesis: structures of dominance expressed around what we call the power lines of race, class, gender, and sexuality do not work independently and thus cannot be understood in isolation from one another. Moreover, because they operate in historically specific ways with identifiable consequences, we must develop theoretical and methodological practices capable of capturing that complexity. The essays provide analyses of sporting events, people and media in order to organize understanding and action by exploring power relations. Their ideas follow from recent critical work in sport, particularly the theoretical approach known as critical cultural studies: power as a central focus for understanding social life. All the essays are concerned with the reproduction of power through ideological means. The easiest way to get to ideology is through the media, surrounded as we are by mediated accounts and narratives (p. 13). As key questions we can ask ourselves, are there any other ways of reading sport? Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 203 Black 203 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije The first essay Hegemonic Masculinity on the Mound by Nick Trujillo examines the print and television representations of Nolan Ryan, the great baseball pitcher, as an illustration of how images of male athletes are reproduced in American culture. The author argues that the media have functioned hegemonically by personifying Ryan as the archetypical male athletic hero. Such an idealized form of masculinity becomes hegemonic when it is widely accepted in a culture and when that acceptance reinforces the dominant gender ideology of the culture. Sport and work play important roles in producing hegemonic masculinity; the construction of sport as work is even more powerful: first, mediated sport reaffirms the Protestant work ethic, second; sport overemphasises success as an occupational achievement involving victories and individual records; third, sport is commodified, inasmuch as leagues, teams, and individual athletes are sold as commodities in the marketplace. The author claims that media coverage of Nolan Ryan has reinforced all of these features and thus that he has been reproduced as a successful male worker in an industrial capitalist society. In the second chapter Leola Johnson and David Roediger claim that O.J. Simpson’s sport career has functioned as a spectacle in which the male body and the white mind are at once exalted, and in which white men feel especially empowered to judge and to identify with African Americans. Thus, when Simpson, as early as 1969, boasted that his triumph lay as being seen as a man and not a black man, he was half right. The white male target audience had a great interest in claiming his power as a male. But in doing so, they could also reserve the right to view his abilities as natural, easy, and elemental traits of the primitive other. Simpson’s success offered white viewers the opportunity to sit in judgment of black manliness while simultaneosly claiming to have transcended racial thinking – his image has remained a vehicle through which white racial ideologies can be spun out together. Melisse Lafrance and Genevieve Rail argue something similar in the case of the basketball player Dennis Rodman: according to many observers, Rodman has radically defied normative convention and conspired to redefine representations of gender, race and desire within the American cultural imaginary. In this text, the authors are interested in elucidating the cultural and economic logics both underlying and propelling the Rodman sensation. They suggest that Rodman’s normative masculinity remains perfectly intact while he carries out allegedly marginal behavior, and that he neither critiques dominant gender ideologies nor exposes the fluidity of sex/gender categories. Thus Rodman maintains and reinscribes dominant modalities of masculinity, phallocentrism, heteronormativity, white supremacy, and consumer capitalism. When a Looker is Really a Bitch by Lisa Dish and Mary Jo Kane is an essay that talks about the incident in September 1990, when Lisa Olson, a sports reporter for the Boston Herald, was sexually harassed in the locker room of the New England Patriots football team. Five months after the confrontation, Patriots owner Victor Kiam was still saluting his players when, at an awards banquet for an Old-Timers Athletic Association, he quipped: Do you know what Lisa Olson has in common with the Iraqis? They have both seen Patriot missiles up close. However the authors argue that by her intrusion into the locker room as a woman sports reporter, she destabilizes the opposition between masculinity as that which is both penetrating and impenetrable, and femininity as that which is receptive and deferential in the face of male power. This article offers a feminist deconstruction of looking, which they analyse as excess rather than as crime. The charge of looking is deployed to contain this excess by turning her look of appraisal and her authoritative critical voice into a crime: she refused to perform apologetic. Much like the explosive rise of golfer Tiger Woods, Nancy Lopez burst onto the Ladies Professional Golf Association tour with bang at the end of the 1970s. Decoding representations of race, class and sexuality, and despite the limited extent of actual social mobility through sport, Lopez serves as a symbol to promote and sustain hegemonic ideology about widespread social climbing in the American social structure. The author of this chapter Katherine M. Jamieson suggests that in reading Lopez as text and by decoding Sports Illustrated, Nuestro, and Hispanic 204 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 204 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije media accounts of Lopez, the reader faces the complexity of Lopez’s multiple statuses – the very real experience of intersecting statuses of race, class, sexuality, and gender. Also in the chapter Excavating Michael Jordan’s Blackness David L. Andrews begins from the parallel fact of Michael Jordan’s blackness: without doubt one of the most pivotal, yet strangely overlooked questions posed by contemporary American culture. In spite of the color-blind credo expressed by Jerry Reinsdorf, owner of the Chicago Bulls: Is Michael Jordan black? Michael has no color…, the author claims that close examination of Jordan’s popular signification reveals a complex narrative incorporating many of the historically grounded racial codes that continue to structure the racial formation of the United States. The author argues that, far from his racial identity being nonexistent, the imaged persona of Michael Jordan represents an important site of mediated popular culture at which particular racial ideologies are publicized and authorized: Michael Jordan’s blackness and his status as a floating racial signifier who, in Derridean terms, is constantly under erasure. Started in terms of the mythological American meritocracy: African Americans are tolerated, and even valued, if they abdicate their race and are seen to assimilate successfully into the practices, value system, and hence identity of white America. Racial discourse is never transcended; it is in a Derridean sense, always already there. Jordan is thus – claims Andrews – not an example of racial transcendence; rather, he is an agent of racial displacement. The next essay documents the ways in which the spectacle of ice skating is grounded on notions of white, middle-class, heterosexual ideals of femininity. Abigail M. Feder-Kane demonstrates that Harding and Kerrigan projected contrasting images of white feminine deviance and elegance – Kerrigan is an athlete who has managed to make the signs of her athleticism all but visible: that is, none of the stereotypical signs of the athlete ever seemed to disrupt the ladylike Kerrigan package. In contrast, Harding, with her long jumps, speed, and muscular body, was aggressively athletic. Her incompetence as a woman, whether it was her choice of costumes, her hobbies, and her controversial behavior, marked her as deviant. Because she was such a strong jumper, she threatened the very notions of sexual difference which to a large extent define masculinity. On the other hand, Sam Stoloff argues that femininity, in the same context, reveals itself as a class style – as a signifier of leisure and cultural capital. Harding and Kerrigan represented competing middle-class fantasies of the poor – Harding the threatening fantasy of a resentful lumpenproletariat, something outside and beneath the national corpus, and Kerrigan the reassuring fantasy of conservative, assimilationist blue collar. The author argues that sport is thus an open field of social representation, and not a set of fixed social meanings. The chapter Disciplining the Body by Shari Lee Dworkin and Faye Linda Wachs deals with HIV-positive male athletes, media surveillance and the policing of sexuality. The last essay about Rene Richards also analyzes a similar construction: the naturalization of difference. Susan Birrell and Cheryl L. Cole explain that Rene Richards is a constructed-female transsexual, a man ranked highly by the United States Tennis Association; one major purpose of this paper is to problematize the fiction of science and the discourse of transsexualism, including assumptions about the ontological status of sex and feminity, and to ask how sex reassignment or sex change is possible. Our culture constructs women and produces particular notions of gender, sex, and difference. The authors argue that anxieties constructed trough sex, gender, and sexuality in our culture reside ultimately in the body, and our attitudes toward our own body as well as the bodies of others. Foucault suggests that the body is directly involved in a political field; power relations have an intimate hold upon it: they invest it, train it, and torture it, force it to carry out its tasks, to perform ceremonies and emit signs. The discourse on bodies within the Richards controversy demonstrates the cultural significance of constructing women’s bodies as a different from and representing them as physically inferior to men’s bodies. However, the incident illuminates, according to Birrell and Cole, the part sport plays in the reproduction of an ideology of sex difference/ power, gender and sex identity, and the regulation of the body – sport is a central site for the naturalization of sex and gender differences. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 205 Black 205 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije Historically sport has always been a field of male symbolic power; in these terms, the sport and gender issue is a contemporary paradox, where socially constructed reality overcomes slowly changeable cultural meanings and constructions. Hence this book is a valuable contribution to the field of sport studies and the sociology of sport. Comprehensively developed chapters provide illuminating insight into a society where dominant cultural groups maintain their power and continue to shape sport and social interactions to reflect their own interests. Bo{tjan Slatnar Richard G. Klein, Edgar Blake: The Dawn of Human Culture. New York: John Wiley&Sons, 2002 288 strani (ISBN 0-471-25252-2), 19.57 USD ^love{ka revolucija, kreativna eksplozija, veliki skok naprej, dru‘benokulturni veliki pok in nenazadnje zora ~love{ke kulture je le nekaj poimenovanj, ki posku{ajo ujeti in pojasniti presenetljive in v mnogo~em {e vedno neznane, da ne re~em skrivnostne spremembe, ki ozna~ujejo prehod iz srednjega paleolitika v mlaj{i paleolitik oziroma iz mousterienske v aurignaciensko kulturo (tradicijo) kamnitih orodij. Zdi se, da se je tam nekje pred 50000 do 45000 leti spremenilo vse. No ja, kot bomo videli, skoraj vse. V ~em je klju~ni problem? Pravzaprav gre za dve povezani vpra{anji. Na eni strani je treba najti razlago, ki bo pojasnila naravnost presenetljivo hitrost sprememb, ki jih srednji paleolitik, razen z nekaj bolj ali manj vpra{ljivimi izjemami (z vidika datiranja in interpretacije najdb), ne napoveduje (str. 240). Na drugi strani pa vznikne ‘e kar klasi~no vpra{anje: ‘whodunit’? Zelo poenostavljeno re~eno, te‘ava je v o~itnem neskladju med ~asom, ko se pojavi ‘moderna anatomija’ (Homo sapiens) in trenutkom nastopa ‘modernega vedenja’ (str. 21). Namre~ za mousteriensko tradicijo je zna~ilna izdelava orodij na podlagi vnaprej pripravljenih jeder, sorazmerno majhno {tevilo razli~nih specializiranih orodij, majhna variabilnost orodij skozi prostor in ~as, in pridobivanje surovin za orodja iz lokalnih virov (str. 180, 186, 230). Temu lahko, ~e vemo, da je mousterien obi~ajno izena~en z neandertalcom (Homo neanderthalensis), dodamo {e lesene sulice (str. 158), obvladovanje ognja, vsaj ob~asne pokope, ki pa ne ka‘ejo obrednih zna~ilnosti (str. 192), pomo~ po{kodovanim, pogosto nabiranje okre ipd. Do sem vse lepo in prav. Neandertalec pa~ nima ‘moderne antomije’, niti ‘modernega vedenja’. ^e bi se nato pojavil sapiens z obema zna~ilnostima bi bil problem re{en. Toda najdbe v Afriki ka‘ejo, da se je Homo sapiens razvil pred vsaj 130000 leti. Tu sta, za natan~nej{o umestitev problema, na mestu opombi. Najnovej{e najdbe fragmentov treh razli~nih lobanj pri vasici Herto v Etiopiji, pripisane podvrsti Homo sapiens idaltu, so pomaknile tak{no datacijo vsaj za tri desettiso~letja nazaj. In druga, soobstoj dveh ali ve~ hominidnih vrst ni ni~ izjemnega, ampak pravilo. Ravno prikaz ~love{ke evolucije v zapleteni razvejanosti ve~ kot petnajstih vrst ume{~enih v vsaj {tiri rodove, je verjetno najbolj{i del knjige. Kakorkoli ‘e, ko se sapiens pojavi v vsej svoji ‘moderni anatomiji’, se v vedenju ne razlikuje bistveno od neandertalca. Ali kot pravita Klein in Edgar: “... ljudje, ki so pred 130000 do 50000 leti ‘iveli v Afriki, so bili nemara anatomsko moderni ali skoraj moderni, toda vedenjsko so bili podobni neandertalcem” (str. 230). Potem pa so nenadoma za~eli izdelovati okrasne predmete, orodje je postajalo vse bolj specializirano in spremenljivo v prostoru in ~asu, pokopi so postali o~itno povezani z rituali, pojavila se je umetnost itd. Zakaj? Njun odgovor: “... naklju~na mutacija, ki je povzro~ila nastanek povsem modernih ~love{kih mo‘ganov” (str. 270). Natan~neje, gre za, 206 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 206 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije kot pravita, nevrolo{ko hipotezo (str. 25), saj so mo‘gani svojo moderno velikost dejansko dosegli ‘e pred nekaj stotiso~letji. Pred pribli‘no 50000 tiso~ leti je neka naklju~na mutacija v neki afri{ki populaciji vrste Homo sapiens spremenila le njihovo nevrolo{ko strukturo. Posledice te genetske mutacije so pove~ane kognitivne sposobnosti, ki vodijo v ‘simbolno vedenje’ in samozavedanje. Natan~neje, pove~ale so sposobnosti inoviranja oziroma izumljanja novih orodij, dru‘benih oblik in idej. Ravno ta sposobnost nenehne inovativnosti je tista, na kateri temelji moderna ~love{ka kultura: “Meniva, da je predvsem ta velikanski napredek v ~love{ki inovacijski zmo‘nosti tisti, ki ozna~uje zoro ~love{ke kulture” (str. 272). Tak{ne trditve je seveda te‘ko dokazati, ~eprav upata, do bodo bodo~e genetske raziskave odkrile ‘njun’ gen. Zaenkrat pa se opirata predvsem na dve vrsti posrednih dokazov. Prepri~ana sta, da je njuna teorija najenostavnej{a in najbolj ekonomi~na razlaga za znana arheolo{ka pri~evanja. Enostavnost in ekonomi~nost pa je, poudarjata, “pomemben znanstveni standard” (str. 25). Kaj re~i ob tem? Bo ‘e dr‘alo, vendar je poudarek na ednini – gre pa~ le za enega izmed standardov. Pomembnej{i in ustreznej{i se zdijo dokazi, ki jih izpeljujeta iz pregleda ~love{ke evolucije. Tri zna~ilnosti naj bi podpirale njuno izvajanje. Najprej omenita razvoj mo‘ganov. Trdita, da je v zgodnej{ih fazah ~love{ke evolucije naravna selekcija favorizirala u~inkovitej{e mo‘gane. Nevrolo{ka podlaga za moderno ~love{ko vedenje ni tukaj ‘e od nekdaj, ampak je posledica evolucije (str. 270). Drugo, fosilna in arheolo{ka pri~evanja ka‘ejo, da je pove~anje mo‘ganske prostornine, skupaj z verjetnimi spremembami v njihovi organizaciji, povezano z vedenjsko/ ekolo{kimi spremembami v ~love{ki evoluciji. [lo naj bi za tri tak{ne spremembe: pojav prvih kamnitih artefaktov pred pribli‘no 2.6 do 2.5 milijoni let, nato pojav pestnjakov (hand axe) ter ~love{ka ekspanzija v odprta in nepora{~ena okolja pred okoli 1.8 do 1.6 milijoni let in, pribli‘no pred 600000 do 500000 tiso~ leti, prva stalna naselitev Evrope in novi, izbolj{ani pestnjaki. Mo‘gani torej. Precej spolzek teren, ~eprav se na prvi pogled morda ne zdi tako. Dejansko gre za mesto v njuni razpravi, ki bi zahtevalo dolg in podroben komentar. Spustiti bi se namre~ morali v razpravo o sami strukturi evolucijske teorije in hkrati podrobneje pokazati, recimo epistemolo{ko ozadje avtorjev, ki je po mojem mnenju, kljub poskusom preseganja, {e vedno globoko vkoreninjeno v nesmislih znanosti, ki sebi pravi evolucijska psihologija (EP). Ker pa tukaj ni prostora za kaj takega, naj dodam le nekaj kratkih opomb. Res je sicer, da se opirata na teorijo o prekinjenem ravnovesju, ki edina lahko znotraj biolo{kih kategorij pojasni omenjene hitre spremembe, vendar pri tem spregledata, da sprejetje omenjene teorije pomeni tudi sprejetje hierarhi~nega modela naravne selekcije: “... selekcija deluje isto~asno na hierarhi~ni niz biolo{kih individuumov (gene, celi~na pokolenja, organizme, deme, vrste, klade)...” (Gould, 2002) in eksaptacije. Koncept eksaptacije je postavljen v nasprotje z adaptacijo. Eksaptirane so lastnosti privzete za sedanjo uporabo, ki pa izvirajo, se pravi so selekcionirane (adaptacija) za neko drugo funkcijo, ali so celo posledica znanih Darwinovih ‘korelacij rasti’ (sploh niso adaptacije). Razliko lahko izrazimo tudi tako, da re~emo, da imajo adaptacije funkcije, eksaptacije pa u~inke. Skratka, njuno zanemarjanje vloge, ki jih imajo v evoluciji organizmi, populacije in vrste, ter z EP deljeno prepri~anje v panselekcionizem, ki deluje na ravni posameznih lastnosti, priro~no lo~enih od denimo organizmov, ju pripelje v neproblematizirano sprejetje trenda mo‘ganske rasti. Trenda, ki izgine tisti trenutek, ko se, kot pravi Ian Tattarsall v svoji knjigi The Monkey in the Mirror za~nemo spra{evati o individualnih variacijah v velikosti mo‘ganov med pripadniki neke vrste, o {tevilu vrst, ki so vklju~ene v domnevni trend in o ~asovnih razponih obstoja teh vrst (str. 49, 186). Evolucija je torej veliko bolj zapletena. Zavezanost avtorjev prepri~anjem EP pa je nemara najo~itnej{a v naravnost presenetljivi redukciji ekologije na lov oziroma na vedenje (str. 130-1). Namesto znanosti o relacijah organizma z okoljem, ki zajemajo vse pogoje obstoja (Haeckel), dobimo osiroma{eno etologijo, osredoto~eno na evolucijo posameznih potez. Ne bi nas smelo preve~ presenetiti, ko ugotovimo, da avtorja najprej zatrdita, da visoka stopnja spolnega dimorfizma pri dveh vrstah avstralopiteka (africanus in robustus) pomeni mo~no medsam~evsko tekmovanje Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 207 Black 207 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije za samice (str. 35), njuni majhni podo~niki pa “zmanj{anje medsam~evske agresivnosti” oziroma “ve~jo socialno toleranco” (str. 38). Vrnimo se nazaj. Tretja zna~ilnost se nana{a na razmerje med anatomijo in vedenjem. Pred kulturno/inovacijskim velikim pokom sta vedenje in anatomija evoluirala zelo po~asi in v tandemu. ^as po poku pa zaznamuje anatomija, ki ostaja relativno stabilna, medtem ko so na vedenjsko/ kulturnem podro~ju spremembe vse hitrej{e (str. 271). Kar je bilo re~eno v prej{njem odstavku velja tudi za te izpeljave: skozi povr{ne nanose novej{ih formulacij evolucijske teorije se jasno za~rtujejo stare zablode EP. [e ve~, zdi se mi, da se avtorja tu zapletata v protislovja. ^e re~emo, da se je najprej razvila moderna anatomija (Homo sapiens), ki ji nekaj desettiso~letij kasneje sledi moderno vedenje, ne moremo hkrati trditi, da sta se anatomija in vedenje pred tistim pokom razvijala “bolj ali manj usklajeno” (str. 21). Razen, seveda, ~e ne predpostavimo, da tisti bolj ali manj pokriva in zakriva dalj{a ali kraj{a ~asovna obdobja diskrepance med anatomijo in vedenjem, ki se ne skladajo z na{o teorijo. Ena izmed mo`nih re{itev te zagate je re{itev, ki jo Klein in Edgar ne izre~eta, ~eprav je skoraj nujna posledica njunih izvajanj: vpeljava nove vrste. Se pravi, po poku ne moremo ve~ govoriti o Homo sapiensu, ampak gre za drugo, anatomsko sicer podobno, toda vedenjsko zelo razli~no vrsto. Vendar ima tudi ta re{itev, poleg drugih pomankljivosti, omejen doseg. Lahko re{i protislovja na katera naletimo pri eni sami vrsti, ne more pa nam pomagati, ko se z istim problemom znajdemo pred razli~nimi vrstami. Ob vsem, kar je bilo re~eno, se nemara zdi, da knjiga ne prina{a ni~ takega, kar bi bilo s teoretskega vidika zanimivo za sociologijo in dru‘boslovje. Sociologijo bi morda lahko celo prijelo, da bi nad vsem skupaj le zamahnila z roko. Toda ~e to stori, ne bi smela biti preve~ ogor~ena, ko bo ugotovila, da se je zna{la na mestu, ki ji ga je predpisal E.O.Wilson. Namre~ vse definicije kulture, ki jih je sproduciralo dru‘boslovje, pa naj gre za definicije, ki poudarjajo vsebino (kultura kot dolo~ena konfiguracija simbolov, vrednot ipd.) ali definicije, ki posku{ajo samo kulturo misliti kot razlo~evalno potezo (kultura kot skupek potez, ki neko celoto lo~ijo od druge) avtorja enostavno spregledata. In drugo, ~eprav je skozi vsa njuna izvajanja povsem o~itno, da nobena od predni{kih hominidnih vrst ni bila samotarska, se analize njihovih dru‘benih sistemov, ali ~e ho~ete dru‘beno ploditvenih sestavov (R. Fox) niti ne dotakneta. Glede na to, da je v primatologiji in socioekologiji primatov vse ve~ poskusov dolo~itve razli~nih tipov primatskih dru‘b (glej Lee, 2001), skratka {tudij, za katere se zdi, da povzemajo program, ki ga je neko~ – v nekoliko druga~nem kontekstu – Durkheim imenoval morphologie sociale; in dejstva, da razmi{ljanja o kulturi primatov postajajo vse kompleksnej{a in skoraj neredukcionisti~na (glej Boesch&Tomasello, 1998), je precej ~udno, ~e naletimo na knjigo, ki posku{a pojasniti evolucijo vrste, za katero je dolgo veljalo, da je edini in ponosni lastnik dru‘be in kulture, ne da bi se lotila njune podrobne teoretske eksplikacije. Kar nas pripelje do naslednjega problema: redukcija kulture na vedenje, natan~neje na inovativno vedenje, v enem samem koraku izvr{i dve operaciji. Definicija kulture zdrsne do to~ke, kjer ne pomeni drugega kot specifi~no vedenje individualnega organizma. Kar seveda omogo~a konceptualizacijo znotraj klasi~ne in z EP osiroma{ene, neodarwinisti~ne teorije naravne selekcije. Na drugi strani pa jo prili~i neki celoti, ki sicer ni ni~ drugega kot dobra stara kultura, vendar sedaj determinirana s pojmom inovativnosti. To pa pomeni, da inovativnost, ki posameznim organizmom omogo~e ve~ji pre‘ivetveni in reprodukcijski uspeh, po~ne povsem isto na ravni dru‘be/kulture (str. 21, 64). Potem, ko je zora mimo, prilagajanje okolju poteka skozi kulturo; in inovativnej{e kulture bodo pa~ uspe{nej{e. [e ve~, ~e je definicija kulture psiholo{ka, da ne re~em etolo{ka, potem posameznikov in njihove inovativnosti enostavno ne moremo pozabiti. Kaj hitro se lahko znajdemo v polo‘aju, ko ugotovimo, da inovativne kulture zahtevajo inovativne posameznike. Inovativnost pa je rezultat naravne selekcije. Torej na koncu naj poudarim, da avtorja niti pribli‘no ne posku{ata zagovarjati te ali one oblike socialnega darwinizma. ^e sodim po splo{nem tonu knjige, bi omenjene teorije brez oklevanja zavrnila. Vendar ju to ne re{i epistemolo{ke zadrege, v kateri se znajdeta, ko razmi{ljanja o (~love{ki) evoluciji utemeljujeta na predpostavkah EP. To pa je tudi razlog, zaradi katerega bi 208 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 208 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije sociologi in dru‘boslovci to knjigo – in njej podobne – morali poznati. Brati pa jo je treba skozi tisto, kar je izpu{~eno, zamol~ano in predpostavljeno. Literatura: Stephen J. Gould: The Structure of Evolutionary Theory. Harvard: Belknap, 2002. ed. P.C. Lee: Comparative Primate Socioecology. Cambridge: Cambridge University Press, 2001. Boesch&Tomasello: Chimpanzee and Human Cultures. Current Anthropology 39.5, Decemer 1998. Toma‘ Ka{trun Primo Levi: Potopljeni in re{eni. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2003 199 strani (ISBN 961-6262-44-0), 3.500 SIT prevod Irena Prosenc [egula ^e si v dolgoletnih barbarskih primitivizmih nacionalsocializem ni opomogel od grebatorskih privilegijev, ki si jih je nabral ‘e od zgodnjega leta 1925 in se »iz~rpal« do leta 1945, potem je bila refleksija tega izvora ne le poslednja masada duha, pa~ pa mejnik humanosti, ki se je spra{eval ne toliko o fa{istoidnih dejanjih, pa~ pa veliko ve~ o politi~nih vpra{anjih nacionalnega kulta dr‘ave in vojske, enostrankarskega sistema, (p)obo‘evanje voditelja, omnipotenco politi~ne policije ter navsezadnje institucionalizirano diskriminacijo, ki je rezultirala v mno‘i~nem genocidu zaradi ~love{ke necelovitosti. Nadalje, ~e nobena hermenevtika ne zna razlagati zgodovine takih barbarskih dejanj, pa ~eprav zgodovina lepo pri~a o razkolih in neujemanjih na eni strani med katoli{ko cerkvijo in na drugi strani med judovstvom, se razlike ne znajo same potencitari v tak{en bilingvizem, ki bi na eni strani odpiral spekter faz o neskon~nem pogre{anju po devi{ko beli reprodukciji in na drugi strani zapiral moduliranje prikritosti in odkritosti, ki se jih ni dalo nikoli tolerirati brez daha takti~nosti. Torej se je v genski zapis prikradla modifikacija, ki je za seboj pustila ne le zapacan izvor ~love{ke refleksije, pa~ pa vnesla v kodo tudi imuniteto o temeljnih ~lovekovih potrebah, na~elih in izro~ilu. Levijev opus infinitum pi{e o teh genskih spremembah, ki jih je pustila nem{ka vladajo~a politika »~istosti« tudi na njegovi ko‘i. Sam je bil del mehanizma, ki je ~esto opravi~eval obstoj vloge uradnega sovra‘nika, ki je bil fa{isti~en produkt, potreben za popolno nem{ko obo‘evanje; torej samopropaganden material o superiornosti lastne rase. In brez anti-semitizma Hitler vsekakor ne bi moral vzpostaviti tak{ne karizme pred lastnim narodom, kot je lahko to storil z »‘idovskim aparatom«. A ‘al se tudi kolaps vladujo~e stranke ni moral spoprijeti s toplino humanosti, z razlogom, ker je hitlerjanizem recipiral ravno tisto, kar je »‘idovski aparat« na drugi strani percipiral. Zato tudi prvi ni videl dlje kot kot samo do utopizma in ga je realizem s svojo percepcijo (skoraj) povsem povozil. In to se dogaja {e danes. Ad infinitum. ^eprav spomin ne bo zamrl, posebej ne takrat, ~e se zgodi metonimija masade oziroma, ~e na ra~un streznitve spomina zboli za amnezijo ve~ milijonov ljudi. In Primo Levi – italjanski kemik, ki je bil zaradi svoje majhne anomalije, tj. ‘idovskega rodu, deportiran v Auschwitz – pi{e v svoji knjigi »Potopljeni in re{eni« o razli~nih tematikah, ki jih prepleta s konstantnim obra~anjem na vpra{anje o dostojanstvu. O dostojanstvu, ki je pre‘ivelo ~love{ko amnezijo {ibkih, ki so bili hkrati tudi tisti najmo~nej{i, saj so pre‘iveli vse, tudi najbolj{e. To enigmo je Levi uprizoril s prispodobo v naslovu o potopljenih in hkrati re{enih, isto~asno pa s tem zgradi ozadje elegije o koncentracijskem tabori{~u. S prispodobo prevzema grozo, na kateri Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 209 Black 209 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije se svetlika tisti svit novih upanj, ki je re{ene dr‘ala pokonci. Vendar je bilo pred re{itvijo potrebno soo~enje s sku{njavami prekletstva, s katerimi so se soo~ali vsi potopljeni. Potopljeni so zastrupljeni z umsko sposobnostjo potla~itve individualnega spomina kot dejanja nemo~i, ki se na koncu vsakega dneva izte~e v ti{ino. Re{eni pa so bili znotraj preseka potopljenih – tisti najmo~nej{i – , ki so se obdali z lastno subjektivnostjo v svetu, ki ni primoral endemi~nega ‘ivljenja za posameznika. Koncentracijsko tabori{~e jih je zagradilo v svet, ki je dovoljeval samo en na~in ravnanja. Da v tabori{~nikih zlomi sposobnost odpora – kot ma{inerija, ki {e za stranski u~inek ne sproducira utvare do ‘ivljenja. Rekonstrukcija realnosti in resnice o koncentracijskih tabori{~ih je snovana najve~krat na zgodovinskih reliktih in pronicljivih spominih pre‘ivelih. Kot pravi sam Levi, da je potrebno take spomine gledati in opazovati iz dolo~ene distance, se lahko njegova knjiga pohvali z za{~itni{ko znamko o novem kroju zgodovine. Knjiga »Potopljeni in re{eni« vsebuje zapise dostojanstev, ki jim je odvzeta velika mera samokriti~nosti, saj so zapisi sami po sebi ‘e dovolj strahospo{tovanja vredni, brez da bi se potvarjali po dodatni samovolji, zaslu‘ku ali slepljenju. ^eprav se Levi zaveda, kolik{en vpliv ima lahko tak{en dogodek na subjektivni spomin, mu ostaja kristalno jasno, kako nemogo~e je ponarejati dejstva, saj so vedno omejena z vseh strani z objektivnostjo, ki jo posameznik ob~uti na lastni ko‘i. In ~esar ni ob~util, do‘ivel ali videl samo en deportiranec, pa~ pa ve~ sto tiso~, toliko bolj so dejstva pridobila na resni~nosti. Kljub mno‘i~ni potla~itvi spomina, kot del procesa pre~i{~evanja, je imel nacionalsocialisti~ni sistem {e zmeraj veliko uspeha pri »pranju dostojanstva ljudi«. Potla~itev je bila lahko tako frustrirajo~a, da jih deportiranci niso ob~utili druga~e kot togo dejanje – katerega ne gre ena~iti z namerno la‘jo – s katerim so kimali sistemu, se mu zaobljubili in si s tem na{li kan~ek lastnega miru pri sebi. Z razmi{ljanjem o konceptu dobre vere in dostojanstva, se vedno znova spra{uje, koliko lahko verovanje v la‘ opravi~i svoje poslanstvo. Spra{uje se o posledicah natveze la‘i s strani zatiralcev, da bi re{ili same sebe pred hudobnostjo in o posledicah la‘i deportirancev z namenom, da bi se slepili v prepri~anje o netrpljenju. S podajanjem distinkcije o morali med nau~enimi zatiralci in naivnimi ‘rtvami, ugotavlja, da smo vsi po svoje zatiralci in hkrati zatiranci. Ni ve~ kristalno jasne ~rte, koliko je nau~enega v morali zatiralca in koliko je morale v amneziji deportiranca v stranski vlogi naivne ‘rtve. Njegovo razmi{ljanje je prepletalo tudi pregled zapisov o grehu, ter odnos do vlog o sre~i in milosti v ‘ivljenju. Poglabljal se je tudi v vidike o potrebi komunikacije za deportirance, o okle{~enem jeziku z omejenim naborom besed in fraz, ki so jih tabori{~niki uporabljali med seboj, ter o zatiranju humanosti in odvzemanju dostojanstva vsem tistim, ki niso razumeli nem{~ine. Poleg tega se v knjigi spra{uje o razlikah med racionalnim grehom in mno‘i~no norostjo. Koncentracijsko tabori{~e ga je pripeljalo do spoznanja, kako potrebno je negovati tako psiholo{ki del telesa, kot tudi fizi~ni del. S tem na zavedni ravni pripisuje velik pomen ravno racionalnemu upanju, s katerim upodablja placebo efekt za zdravljenje du{e, saj naj bi perspektiva – z ugodnim razpletom – pu{~ala pozitivne posledice na telesu. V boji za pre‘ivetje, ugotavlja Levi, je zato pomembno psiholo{ko zdravje kot odgovor na celotno stereotipiziranje situacij, ki so vse preve~krat kro‘ile naokoli. Od uspelih pobegov, do razli~nih uporov in do junakov, ki jih je du{ilo optimisti~no gledanje sveta. Celoten dialog samega sebe v ogledalu do svojih kolegov – deportirancev, pa prika‘e na podlagi psiholo{kih in zgodovinskih tem, ki so se nabrale okoli holokavsta. Ta odnos kristalizira v zadnjem poglavju knjige »Pisma Nemcev«, kjer ‘eli prikazati dvoli~nost spomina in subjektivnost tabori{~nikov v svetu enoli~nega objektivizma. Napetosti med lastnim spominom in spomini razli~nih Nemcev, v veliki meri na isto temo, se izkristalizira v naboru dvoreznih debat o morali in ob~utkih krivde v vpra{anjih, ki se navezujejo na njihovo zgodovino v koncentracijskih tabori{~ih. Zraven pa kritizira vse tiste, ki brez kan~ka dostojanstva s togo pozo govorijo o lastni nesre~i v tabori{~ih skozi o~i sramote. Opravi~ilo zgodovine ne bo glorificiralo zadovoljitve lastne potrebe po odre{enju. Levi, kot eden redkih, {e retrospektivno analizira prihodnost sveta v upanju na bolj oprijemljive zaklju~ke kot na tiste, ki so rezultirali ob koncu druge svetovne vojne. 210 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 210 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije Kolikor zavezni{ko Primo Levi {e lahko deluje, je bil njegov samomor leta 1987 presenetljiva stvar dejanja »dobre vere«, pa ~eprav tega napora tudi sam ni ve~ zdr‘al. Mesija, ki je ‘elel ve~, kot je lahko prenesla njegova debela ko‘a, je za seboj pustil bogato dedi{~ino vademekumov in poti, ki so ga vodile skozi kruto zgodovino, ter jih je z dobrim namenom »uvozil« v misli in dejanja dana{njega sveta. In ~etudi je nasilje, ki so ga izvajali enosmerno zgolj »stra‘arji« nad »kaznjenci«, nekoristno, je v svojem delu Levi {e zmeraj hotel osmisliti dejanja dvosmerne ceste, ki niso imela sama po sebi nobenega smisla. Bo{tjan [aver Jeleazar Mojsejevi~ Meletinski: Bogovi, junaki, ljudje: izbrani ~lanki in razprave. Ljubljana: Zalo‘ba /*cf., Rde~a zbirka, 2001 249 strani (ISBN 961-6271-39-3), 3.250 SIT prevod Drago Bajt, spremna beseda Igor [kamperle Ko omenjamo Jeleazarja Mojsejevi~a Meletinskega (v angle{kih prevodih Eleazar M. Meletinsky) ne smemo pozabiti dedi{~ine, ki je tega ruskega znanstvenika na podro~ju prou~evanja mitologije, folkore in zgodnjih form literature mo~no zaznamovala: ideolo{ki kontekst in akademski kontekst. Pri prvem je potrebno izpostaviti, da je Meletinski eden izmed tistih redkih ruskih znanstvenikov na podro~ju dru‘boslovne in humanisti~ne misli, ki je v obdobju idelo{kega favoriziranja in kontekstualiziranja znanosti in znanstvenega v prej{njem stoletju ohranil kot cilj svojega prou~evanja kulturo kot celoto na globalni ravni. V lu~i akademskega konteksta pa je potrebno poudariti, da je Meletinski mo~no zaznamovan s {olo Vladimirja Proppa in vplivi Dostojevskega, kar odslikavajo tudi njegova {tevilna dela: Junak ljudske pravljice (Geroy volshebnoy skazki, 1958), Edda in zgodnje oblike epa (Edda i rannie formy eposa, 1968), Poetika mita (Poetika mifa, 1976), Srednjeve{ki roman (Srednevekovyj roman, 1983), Zgodovinska poetika novele (Istoricheskaja poetika novelly, 1990), O literarnih arhetipih (O literaturnykh arkhetipakh, 1994), Dostojevski v lu~i zgodovinske poetike (Dostoevskij v svete itoricheskoj poetiki, 1996) idr. Pri~ujo~a knjiga predstavlja zbirko izbranih ~lankov v {estih poglavjih, kjer je tako kronolo{ko kot vsebinsko raz~lenjen opus avtorjevega ustvarjanja. @e v prvem poglavju o Prometejevih prednikih nas vsebina dela povede k naslovni tematiki: kulturnemu junaku. Meletinski uvodoma opozori, da je teorija mita v zahodnoevropski znanosti ‘e dolgo etablirani del etnografije, folkloristike, sociologije in estetike, pri ~emer miti po njegovem mnenju idealizirajo ~lovekovo ustvarjalno dejavnost in samoiniciativo. Miti o kulturnih junakih demiurgih so po njegovem mnenju ideolo{ko sinkreti~ni in v {e nerazviti obliki vsebujejo zarodke umetnosti, religije in predznanstvenih predstav o naravi in dru‘bi (str. 5-7). Prav tako opozarja, da je prodor tak{nih kulturnih junakov v najstarej{e epe povsem naraven, pri ~emer je pogoj preobrazbe omenjenega junaka idealizacija njegove stvariteljske dejavnosti. Meletinski pri tem navaja {tevilne primere iz svetovnih folklornih zakladnic od Melanezije, Avstralije do Skandinavije in Severne Amerike. Pri tem ugotavlja, da je mit o kulturnem junaku svojevrstna kronika ~lovekovih zmag nad naravo in kronika dose‘kov tehni~enega napredka. Na ta na~in se v mitih o kulturnem junaku odsevajo ~lovekove iznajdbe in odkritja, ki se prek lika junaka prena{ajo v miti~no preteklost in idealizirajo ~lovekovo ustvarjalno dejavnost (str. 10). [e posebej zanimiva je v tak{nem kontekstu analiza lika Prometeja, za katerega Meletinski opozarja, da je ‘e od antike naprej zasidran v ~lovekovi zavesti kot simbol humanizma in altruisti~nega ‘rtvovanja za ljudi. Jasne poteze kulturnega junaka demiurga se po avtorjevem mnenju odra‘ajo v klasi~nem dejanju: junak podari Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 211 Black 211 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije ljudem ogenj, ki ga z neba prinese v steblu trsta (str. 15). Meletinski prav tako opozarja, da je podoba kulturnega junaka odigrala pomembno vlogo ne le v razvoju juna{kega, temve~ tudi komi~nega epa. Za legende o kulturnih junakih so namre~ zna~ilni parni liki, kjer se eden izmed likov razvije v juna{ko smer, drugi pa izpostavi komi~no plat, ki predstavlja parodijo ustvarjalnih dejanj kulturnih junakov ali religioznih obredov (str. 31). V nadaljevanju Meletinski obravnava mit v navezavi s pravljico: pravljica je zanj umetni{ki pojav, v mitu pa po njegovem mnenju ni mogo~e razlo~evati tak{nih umetni{kih, pesni{kih prvin, religioznih in predznanstvenih predstav, navezav na rituale. Kljub temu, da beseda mit pomeni zgodbo ali pripoved, je ne smemo razumevati zgolj anahronisti~no, v obliki dedukcije na ~iste predstave. Denimo Meletinski podaja primer, v katerem ponazarja tak{no dedukcijo mita na raven pravljice, kjer zanimanje prehaja na osebno usodo junaka: v ljudski pravljici, potem ko je kraja ognja izgubila vesoljni pomen, junak uporablja ogenj samo za kurjenje lastnega ognji{~a, zdravilno vodo i{~e samo zato, da bi ozdravil slepega o~eta (str. 40). Avtor pri~ujo~ega dela pri tem ugotavlja, da je bilo izoblikovanje klasi~ne oblike ljudske pravljice kon~ano dolgo po obdobju prvobitnih rodovnih dru‘b; pogoj tega pa je bil v prvi vrsti razkroj miti~nega pogleda na svet in vzpon pesni{ke oblike ljudske pravljice. Anti~ni miti so bili po mnenju Meletinskega najpomembnej{a oblika folklornega in literarnega ustvarjanja v obdobju, ki je bilo oro‘arna vseh literarnih zvrsti in neposredna predhodnica religiozno-filozofske misli. Avtor dela pri tem trdi, da imajo stare mitologije razvito kozmogonijo in teogonijo, v sredi{~u katerih je proces splo{ne strukture sveta, ki prehaja iz primarnega kaosa v sekundarno urejenost. Meletinski v tem kontekstu opozarja, da miti~no stvarjenje sveta ni zaporedje naklju~nih dejanj kulturnih junakov, temve~ smotrna predzgodovina sveta, ki poteka v zgodovinskemu mi{ljenju vzporednih stopnjah (str. 49). Tak{no tezo avtor dela raz~lenjuje v primeru arhai~nih poljedelskih kultur in njihovih mitologij: podaja primer starega Egipta, Mezopotamije, anti~ne Gr~ije ipd. Hkrati pa opozarja, da je teorija mita 20. stoletja pretirana glede vloge kultnih, ritualnih in bo‘anskih korenin mitologije; k ~emur je zlasti veliko prispevala Frazerjeva Zlata veja (Golden Bough) in nekatere druge {ole. Meletinski v kontekstu starih mitologij meni, da so zanje zna~ilni miti o boju z zmaji in podobnimi po{astmi, ki utele{ajo kozmi~ne sile kaosa: v tak{ni konstelaciji raz~lenjuje predvsem kozmogoni~ne in teogoni~ne mite. Tako denimo ugotavlja, da je za egiptovsko mitologijo zna~ilna podobnost kozmogoni~nih dejanj s solarnimi in lunarnimi cikli, s pokopavanjem in o‘ivljanjem rastlinskega boga in obnovo faraonovega dostojanstva (str. 57). Nekaj podobnega trdi za babilonski ep o stvarjenju, ki v nasprotju s starej{imi sumerskimi miti ni etiolo{ki, temve~ je kozmogoni~en (str. 64). Po drugi plati pa opozarja, da je za gr{ko mitologijo zna~ilna dolo~ena samosvojost, saj so denimo gr{ki miti o predzgodovini Olimpa po njegovih besedah neprimerno manj ritualno kot ostali, in povsem brez kultnih zna~ilnosti. Gr{ki bogovi so po mnenju avtorja pri~ujo~ega dela odtrgani od konkretnih naravnih pojavov, vendar ostajajo kot deloma po~love~eni v oblasti narave (str. 72-73). V nadaljevanju Meletinski raz~eni {e poteze hindujske, iranske, kitajske mitologije, ki v sklenjeni celoti ‘e omenjenih ponuja pronicljivo komparativno analizo anti~nih mitov: rde~a nit poglavja, ki ga avtor zaklju~uje s pregledom koledarskih mitov. V zaklju~nih poglavjih avtor razkriva vidike nastanke besedne umetnosti, skandinavske mitologije in vpra{anje primerjalnega prou~evanja srednjeve{ke literature. Tako denimo ugotavlja, da je besedna umetnost nastala precej pozneje kot nekatere druge oblike umetnosti, saj je pogoj tak{nega nastanka poleg artikulirane govorice tudi visoka stopnja razvoja jezika (str. 117). Pravire besedne umetnosti i{~e predvsem v folklori avstralskih Aborigenov, hkrati pa ponovno raz~lenjuje tezo, da se v sredi{~u ciklizacije mitolo{kih epov nahaja miti~na oseba, ki jo ozna~i z izrazom kulturni junak (str. 156). Vsekakor je branje posameznih poglavij, ki so nastala v razmiku dvajsetih in ve~ let, tudi v tak{nem pogledu zanimivo, saj ponuja vpogled v avtorjevo razvijanje klju~nih konceptov skozi ~as. Tak{ni klju~ni koncepti so sicer izvrstno podprti s pogledi v fokloro in mitologijo svetovnih kultur, vendar tudi dru‘boslovno podkovan bralec te‘ko kontekstualizira 212 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 212 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije vrednost tak{nih raziskav v {ir{em teoretskem polju. V tej lu~i izvrstna spremna {tudija Igorja [kamperleta ponuja bralcu izjemno prikladno orodje, ki zaklju~uje knjigo kot celoto v akademsko zanimiv ter raziskovalno pronicljiv miselni podvig v prostor teorije mita. Prejete knjige, namenjene recenziji (do decembra 2003) Antonio Negri, Michael Hardt: Imperij. Ljubljana: [tudentska zalo‘ba, 2003. ur. Niko To{, Ivan Bernik: Demokracija v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, 2003. Uro{ Lipu{~ek: Ave Wilson: ZDA in prekrajanje Slovenije v Versaillesu 1919-1920. Ljubljana: Sophia, 2003. Vida Milo{evi~-Arnold, Milko Po{trak: Uvod v socialno delo. Ljubljana: [tudentska zalo‘ba, 2003. Miroljub Ignjatovi}: Dru‘bene posledice pove~anja pro‘nosti trga delovne sile. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, 2003. Manfred Frank: Uvod v Schellingovo filozofijo. Ljubljana: Krtina, 2003. Hervé Le Bras: Kri in gruda. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2003. Alenka Kra{ovec: Oblikovanje javnih politik. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, 2003. ur. Vlado Miheljak: Mladina 2000. Slovenska mladina na prehodu v tretje tiso~letje. Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port, Urad RS za mladino, Aristej, 2002. Maja Bu~ar, Metka Stare: Inovacijska politika male tranzicijske dr‘ave. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, 2003. Zoran Kandu~: Onkraj zlo~ina in kazni. Ljubljana: [tudentska zalo‘ba, 2003. Hannah Arendt: Izvori totalitarizma. Ljubljana: [tudentska zalo‘ba, 2003. Pavle Sicherl: Fleksibilnost dela: primerjalna analiza. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, 2003. Franc Mali: Razvoj moderne znanosti: socialni mehanizmi. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, 2002. Jean Francois Lyotard: Postmoderno stanje. Ljubljana: Analecta, 2002. George Soros: Globalizacija. Tr‘i~: U~ila International, 2003. Drago Kos et al: Sociolo{ke podobe Ljubljane. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, 2002. Matej Kova~i~: Zasebnost na internetu. Ljubljana: Mirovni in{titut, 2003. ur. Frane Adam, Matej Makarovi~: Socialni kapital v Sloveniji. Ljubljana: Sophia, 2003. Sre~o Drago{, Vesna Leskov{ek: Dru‘bena neenakost in socialni kapital. Ljubljana: Mirovni in{titut, 2003. Roman Kuhar: Medijske podobe homoseksualnosti. Ljubljana: Mirovni in{titut, 2003. Diane Ackerman: O naravi ~utnega. Ljubljana: Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, 2002. Moritz Csaky: Ideologija operete in dunajska moderna: kulturnozgodovinski esej o avstrijski identiteti. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2001. Umberto Eco: Iskanje popolnega jezika v evropski kulturi. Ljubljana: Zalo‘ba /*cf., 2003. Rastko Mo~nik: Teorija za politiko. Ljubljana: Zalo‘ba /*cf., 2003. Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 213 Black 213 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije ur. Peter Lov{in: Punk je bil prej: 25 let punka pod Slovenci. Ljubljana: Cankarjeva zalo‘ba, 2003. Petra Kolman~i~: Fanzini: komunikacijski medij subkultur. Ljubljana: Zalo‘ba Frontier/Subkulturni azil, 2001. Jasminka Dedi}, Vlasta Jalu{i~, Jelka Zorn: Izbrisani: organizirana nedol‘nost in politike izklju~evanja. Ljubljana: Mirovni in{titut, 2003. 214 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 214 Black 1/13/2004, 12:16 PM Recenzije PROFESIONALNE NOVICE uredil Janez Jug Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 215 Black 215 1/13/2004, 12:16 PM 216 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 216 Black 1/13/2004, 12:16 PM Znanstveni ~lanki v COBISS.SI/COBIB od septembra do decembra 2003 Tu spremljamo objave znanstvenih ~lankov na{ih kolegov v doma~ih in tujih revijah in knjigah. Pri tem upo{tevamo zapise v vzajemni bibliografsko-katalo‘ni bazi COBISS.SI/COBIB. Podatke in izpise pripravlja Janez Jug iz Osrednje dru‘boslovne knji‘nice Jo‘eta Gori~arja, Fakulteta za dru‘bene vede Univerze v Ljubljani. Na{ namen je ugotavljati koli~ino objav znanstvenih ~lankov in sestavkov slovenskih avtorjev (raziskovalcev) s tistih znanstvenih podro~ij, ki jih revija Dru‘boslovne razprave glede na zastavljeno uredni{ko politiko prete‘no pokriva, v obdobju med izidom dveh {tevilk. Na ta na~in naj bi dobili nekak{no trenutno primerjavo, koliko in kje objavljajo tisti avtorji, ki so tudi potencialni dopisniki na{e revije. Pri izpisih iz COBISS.SI/COBIB smo dolo~ili naslednje omejitve. 1. Upo{tevali smo samo objave, ki so bile vklju~ene v COBIB od 1. avgusta do 31. decembra 2003 in so iz{le v letih 2001, 2002 in 2003 (DM=20030801:20031231 and PY=2001:2003). 2. Upo{tevali smo samo znanstvene ~lanke, tj. naslednje tipe znanstvenih del po tipologiji Urada za znanost M[Z[: izvirne (1.01) in pregledne znanstvene ~lanke (1.02), kratke znanstvene prispevke (1.03), objavljene znanstvene prispevke na konferencah (vabljena predavanja (1.06) in objavljene znanstvene prispevke na konferencah (1.08) ter poglavja ali samostojne prispevke v znanstvenih knjigah (1.16) (and TD=(1.01:1.03 or 1.06 or 1.08 or 1.16)). 3. Upo{tevali smo le primarna znanstvena podro~ja revije Dru‘boslovne razprave, ki so dolo~ena z naslednjimi skupinami Univerzalne decimalne klasifikacije: 304 (dru‘bena in kulturna vpra{anja, na~in ‘ivljenja), 308 (sociografija), 316 (sociologija), 36 (zagotavljanje mentalnih in materialnih ‘ivljenjskih potreb, dru‘bena blaginja, socialno zavarovanje) brez 368 (zavarovalni{tvo), ki je del ekonomije, in 39 (etnologija, etnografija, kulturna in socialna antropologija, ‘enske {tudije) (and UC=(304* or 308* or 316* or 36* or 39*) not UC=368). 4. Med objave doma smo vklju~ili tiste ~lanke in sestavke, ki imajo v polju za dr‘avo izdaje kodo za Slovenije (and CO=svn), med objave v tujini pa vse druge ~lanke in sestavke (not CO=svn). Kolegi iz vseh znanstvenih podro~ij v Sloveniji so v omenjenem {tirimese~nem obdobju glede na kreirane zapise v bazi COBIB objavili skupaj 3088 znanstvenih ~lankov in sestavkov doma ter 2346 v tujini. Kolegom “sociologom” v {ir{em smislu pa v tem naboru pripadajo 102 znanstvena ~lanka in sestavka (3,3 %), objavljena doma, in 33 znanstvenih ~lankov in sestavkov (1,4%), objavljenih v tujini. I. Doma je objavljeno 20 “sociolo{kih” znanstvenih sestavkov v 13 monografijah in 82 ~lankov v naslednjih 29 revijah: 16 8 7 6 4 4 4 3 3 3 Teorija in praksa Dru‘boslovne razprave Kakovostna starost Socialno delo Dve domovini Poligrafi Traditiones Etnolog Socialna pedagogika Studia mythologica Slavica Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 217 Black 217 1/13/2004, 12:16 PM Profesionalne novice 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ^asopis za kritiko znanosti Acta Histriae Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva Monitor ISH PP : Pravna praksa 2000 Annales Arhivi ^asopis za zgodovino in narodopisje Gori{ki letnik Kronika Manager Managing global transitions Nova revija Organizacija Pravnik Psiholo{ka obzorja Rehabilitacija Slavisti~na revija II. V tujini je iz{lo naslednjih 33 “sociolo{kih” znanstvenih ~lankov in sestavkov: BARBI^, Ana Prema “novom” poimanju ruralnosti / Ana Barbi~. - Bibliografija: str. 497-498. - Summary ; Sa`etak ; Rezjume. V: Sociologija sela. - ISSN 0038-0326. - God. 40, br. 3/4 (157/158) (srp.pros. 2002), str. 485-500. UDK 316.334: 334.55:504.75. COBISS.SI-ID 3848313 BARBI^, Ana Farm women and farm families in transition : the case of Slovenia / Ana Barbic. - Abstract. - Literatura. V: The new challenge of women’s role in rural Europe. - Nicosia : The Agricultural Research Institute, 2001. - ISBN 9963-16001-8. - Str. 286-300. UDK 316.334: 316.343.64. COBISS.SI-ID 3848825 BA[, Angelos La cultura materiale nelle comunita montana dell’Alto Isonzo e della zona di Caporetto / Angelos Ba{. - Ilustr. V: Slovenia / Societât filologjiche furlane, ottantesimo congresso, Lubiana, 21 settembre 2003 [Societât filologjiche furlane], otantesim congres, Lubiane, 21 di setembar 2003. - Udine : Societa Filologica Friulana, 2003. - ISBN 88-7636-017-4. - Str. 218 673-686. UDK 39(497.4-15). COBISS.SI-ID 21440813 BERNIK, Ivan Erste sexuelle Erfahrungen von Jugendlichen in sieben postsozialistischen Ländern: eine Vergleichsstudie / Ivan Bernik, Valentina Hlebec. - Literatura: str. 247-248. - Übersicht. V: Zeitschrift für Sexualforschung. - ISSN 0932-8114. - Jg. 16, Hf. 3 (September 2003), str. 232-248. COBISS.SI-ID 22599773 BERNIK, Ivan Political culture in post-communist Europe: radical cultural change or adaptation on the basis of old cultural patterns? / Ivan Bernik and Brina Malnar. - Graf. prikazi. - Literatura: str. 204-205. V: Political culture in post-communist Europe / edited by Detlef Pollack . [et al.]. - Aldershot : Ashgate, cop. 2003. - ISBN 07546-1969-9. - str. 181-205. COBISS.SI-ID 22541661 ^A^INOVI^-Vogrin~i~, Gabi Europski socijalni rad : izrada ekspertize za 21. stolje~e = European social work : making Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 218 Black 1/13/2004, 12:16 PM Profesionalne novice the expertise for the 21st century / Gabi ^a~inovi~ Vogrin~i~. V: Ljetopis studijskog centra socijalnog rada. - Zagreb : Pravni fakultet sveu~ili{ta u Zagrebu, 2001. - Str. 185-195. UDK 36. COBISS.SI-ID 947301 lennium / Marjetka Gole‘ Kau~i~. - Bibliografske opombe pod tekstom. V: Jahrbuch des Deutschen Volksliedarchive. - ISSN Y504703X. - Jg. 47 (2002), Str. 157-169. UDK 398.8(497.4). COBISS.SI-ID 21476909 DAPIT, Roberto La forza delle parole: formule e rituali di scongiuro a Resia e nelle aree limitrofe / Roberto Dapit. - Ilustr. - Bibliografija: str. 508509. V: Slovenia / Societât filologjiche furlane, ottantesimo congresso, Lubiana, 21 settembre 2003 [Societât filologjiche furlane], otantesim congres, Lubiane, 21 di setembar 2003. - Udine : Societa Filologica Friulana, 2003. - ISBN 887636-017-4. - Str. 473-510. UDK 398.3 (450.365=163.6). COBISS.SI-ID 21348141 HACKETT, Simon The motivation, professional development and identity of social work students in four European countries / Simon Hackett, Barbara Kresal. - Bibliografija: str. 177-178. V: European journal of social work. - ISSN 1369-1457. - Vol. 6, no. 2 (2003), str. 163-178. UDK 36:37. COBISS.SI-ID 1006693 FLERE, Sergej Blind alleys in ethnic essentialist explanations of the downfall of the former Yugoslavia / Sergej Flere. - Bibliografija: str. 255-256. V: Critical sociology. - ISSN 0896-9205. - Vol. 29, iss. 2 (2003), str. 237-256. UDK 323(497.1) :316.3(497.1) UDK 94(497.12). COBISS.SIID 12864008 FLERE, Sergej Rod i religioznost = Gender and religiosity / Sergej Flere. - Bibliografija: str. 268-269. V: Sociologija. - ISSN 0038-0318. - Vol. 44, no. 3 (2002), str. 255-269. UDK 316.75:2. COBISS.SI-ID 12900360 FLERE, Sergej Reasons for former Yugoslavia collapse : view of a sociologist / Sergej Flere. V: Sociologi~eskie issledovaniâ. - ISSN 0132-1625. - 5 (2003), str. 52-61. UDK 323.1(497.1):316. 48(497.1). COBISS.SI-ID 12756488 GENDER-role attitudes in university students in the United States, Slovenia, and Croatia / Irene Hanson Frieze..[et al.]. V: Psychology of women quarterly. - ISSN 0361-6843. - no. 27, str. 256-261. COBISS.SI-ID 22340957 GOLE@ Kau~i~, Marjetka The Slovenian Ballad at the turn of the mil- KNE@EVI] Ho~evar, Du{ka “We were as one” : local and national narratives of a border regime between Slovenia and Croatia / Du{ka Kne‘evi} Ho~evar. - Bibliografija: str. 193-194. - Abstract. V: Culture and cooperation in Europe’s borderlands / edited by James Anderson, Liam O’Dowd and Thomas M. Wilson. - Amsterdam ; New York : Rodopi, 2003. - (European studies, ISSN 15681858 ; vol. 19). - ISBN 90-420-1085-1. - Ilustr., Str. 171-194. UDK 316.334.52(497.4). COBISS.SI-ID 21289517 KOBOLT, Alenka Strukturelle und inhaltliche Veränderungen der Jugendhilfe in Slowenien / Alenka Kobolt. - Bibliografija: str. 177-179. - Zusammenfassung. V: Heimerziehung als Lebensaufgabe / E. Knab und M. Macsenaere (Hrsg.). [ Landau ] : Eigenverlag des Institutes für Kinder- und Jugendhilfe : Bundesverband katolischer Einrichtungen und Dienste der Erziehungshilfen e. V. (BVKE), 2003. - (Europäische Studien zur Jugendhilfe, ISSN 1434386X ; Band 4). - Str. 171-179. UDK 364. COBISS.SI-ID 5430601 LINK, Rosemary J. Learning together through faculty and student exchange : Augsburg College and the University of Ljubljana, Slovenia / Rosemary J. Link and Gabi ^a~inovi~ Vogrin~i~. - Bibliografija: str. 32-33. V: Models of international collaboration in social work education / edi- Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 219 Black 219 1/13/2004, 12:16 PM Profesionalne novice tors Lynne M. Healy, Yvonne Asamoah, M.C. “Terry” Hokenstad. - Alexandria, VA : Council on Social Work Education, cop. 2003. ISBN 0-87293-095-5. - Str. 23-35. UDK 36. COBISS.SI-ID 949093 MATI^ETOV, Milko La cultura spirituale nell’Alto Isontino / Milko Mati~etov. - Ilustr. V: Slovenia / Societât filologjiche furlane, ottantesimo congresso, Lubiana, 21 settembre 2003 [Societât filologjiche furlane], otantesim congres, Lubiane, 21 di setembar 2003. - Udine : Societa Filologica Friulana, 2003. - ISBN 88-7636-017-4. - Str. 672-673. UDK 398.3(497.4-15). COBISS.SI-ID 21440045 MEKINC, Janez Op}enito o fondacijama / Jani Mekinc, Rok Ovsenik. V: Neprofitni sektor na podru~ju socijalnih usluga / Marija Ovsenik, Milan Ambro‘. - Zenica : Dom {tampe, 2002. - ISBN 9958-42-068-6. - Str. 155-166. UDK 364.4. COBISS.SI-ID 493534 MENCEJ, Mirjam Legends, incantations, beliefs and customs related to the master of the wolves / Mirjam Mencej. - Bibliografija: str. 81-82. V: Slavica Gandensia. - ISSN 0771-1395. - Vol. 29 (2002), str. [65]-82. 39. COBISS.SI-ID 22334562 OBLAK, Tanja Aspects of cyber-textuality : interactivity and hypertextuality of online media [Elektronski vir] / Tanja Oblak. - Bibliografija: str. 17-18. V: Towards new media paradigms [Elektronski vir] / II A20 COST Conference, Pamplona, June 27th-28th/2003. - Pamplona: [s.n.], 27.28. June 2003. - 23 str. UDK 004:316.77. COBISS.SI-ID 22334557 PLAV[AK, Kristina Communicative diplomacy for the 3rd millennium : soft power of small countries like Slovenia? / Kristina Plav{ak. - Literatura: str. 120-122. - Summary. V: Communication of politics / Bruce I. Newman, Dejan Ver~i~, editors. - New York : Haworth Political Press, cop. 220 2002. - ISBN 0-7890-2158-7. - Str. 109-122. COBISS.SI-ID 22330973 RENER, Tanja Nazionalismo e donne nelle societa postsocialiste / Tanja Rener. V: Le guerre cominciano a primavera / a cura di Melita Richter, Maria Bacchi. - Soveria Mannelli (Catanzaro) : Rubbettino, 2003. - (Altera). - ISBN 88-4980549-7. - Str. 61-76. COBISS.SI-ID 22561373 ROGELJA, Nata{a The ethnography of local tourism : connections between fishery and tourism in Izola / Nata{a Rogelja. - Bibliografija: str. 101-102. V: MAST. Maritime studies. - ISSN 09221476. - Vol. 1, no. 1 (2002), str. 85-102. UDK 316:39. COBISS.SI-ID 857229 SLAP[AK, Svetlana Two examples of gender-construct in Balkan literature : Kostastas Tachtsis, Dragoslav Mihajlovi} / Svetlana Slap{ak. - Bibliografija: str. 97-98. V: Narodna umjetnost. - ISSN 05472504. - 40, 1 (2003), str. 81-98. UDK 396: 82.091"19". COBISS.SI-ID 876429 SLAP[AK, Svetlana Theorising women’s mobility / Svetlana Slap{ak. - Besedilo v fra. jeziku: str. 111-125. V: Femmes des Balkans pour la paix / dirigé par, edit by Ghislaine Glasson Deschaumes et, and Svetlana Slap{ak. - Paris : Transeuropéennes, 2003. - ISBN 2-912002-20-6. - Str. 295-308. UDK 396. COBISS.SI-ID 877453 STANOVNIK, Tine Politi~eskaja ekonomija pensionnoj reform v Slovenii / Tine Stanovnik. V: Pensionnaja reforma v Centralnoj i Vosto~noj Evrope. Tom 2, Restrukturizacija gosudarstvennih pensionnih shem / pod redakciej Elejn Fulc. @eneva : Me‘dunarodnoe bjuro truda, Otdelenie Centralnoj i Vosto~noj Evropi, 2002. ISBN 92-2-412981-1. - Str. 19-85. COBISS.SIID 1043086 STANOVNIK, Tine Politi~ka ekonomija mirovinske reforme u Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 220 Black 1/13/2004, 12:16 PM Profesionalne novice Sloveniji / Tine Stanovnik. V: Mirovinska reforma u srednjoj i isto~noj Europi. Knjiga 2, Restrukturiranje javnih sustava mirovinskog osiguranja / uredila Elaine Fultz. - Budapest : International Labour Office, Central and Eastern European Team, 2003. - ISBN 92-2112981-0. - Str. 17-63. COBISS.SI-ID 1068174 STREHOVEC, Janez The cyberverbal/ on the Internet textuality [ Elektronski vir ] / Janez Strehovec. Bibliografija: 12 enot. V: Towards new media paradigms [Elektronski vir] / II A20 COST Conference, Pamplona, June 27th-28th/2003. - Pamplona : [s.n.], 27.-28. June 2003. - 13 str. UDK 004:316.7. COBISS.SI-ID 22334301 cop. 2001. - (Stockholm studies in social work, ISSN 0281-2851 ; 17). - ISBN 91-7265-2276. - Str. 45-58. UDK 36:37. COBISS.SI-ID 1057125 @AGAR, Mitja, 1961Enlargement - in search for European identity / Mitja @agar. - 24 cm. - Bibliografija: str. 789-791; 8 opomb. - Summary; Zusammenfassung; Sommario. V: Stigmatizacija i identitet marginalnih grupa u procesu globalizacije kulture. - Rijeka : Pravni fakultet, 2002. - Letn. 24, {t. 2 (2003), Str. 779-793. COBISS.SI-ID 8890189 VARRO, Gabrielle Slovenian identity in a growing Europe / Gabrielle Varro, Janko Mur{ak. - Bibliografija: str. 68. V: Multicultural education in the unifying Europe / [ ed. by ] Anna Kozlowska. Czestochowa : Wydawnictwo Wyzszej szkoly pedagogicznej w Czestochowie, 2003. - ISBN 83-7098-700-1. - Str. 59-68. UDK 316. COBISS.SI-ID 23398754 VELIKONJA, Mitja Slovenian and Polish religo-national mythologies: a comparative analysis / Mitja Velikonja. V: Religion, State and Society. ISSN 0963-7494. - Vol. 31, no. 3 (Sept. 2003), str. 233-260. COBISS.SI-ID 22559069 VOJINOVI^, Borut Globalisation and the media / Marjan Bla‘i~ and Borut Vojinovi~. - Bibliografija: str. 192. Sa‘etak. V: Informatologia. - ISSN 1330-0067. - Let. 35, {t. 3 (2002), str. 187-192. UDK 327:316.774. COBISS.SI-ID 512158583 ZAVIR[EK, Darja Regional knowledge(s) of social work - from silenced stories to their recollection / Darja Zavir{ek. - Bibliografija: str. 58. V: International standard setting of higher social work education / Sven Hessle (ed.). - [Stockholm] : Stockholm University, Dept. of Social Work, Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 221 Black 221 1/13/2004, 12:16 PM 222 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 222 Black 1/13/2004, 12:16 PM ABSTRACTS AND TABLE OF CONTENTS Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 223 Black 223 1/13/2004, 12:16 PM Ur{kja Golob 224 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 224 Black 1/13/2004, 12:16 PM Hajdeja Igli~ Networks and Political Mobilization: Beyond Structural Argument The article reviews major findings in the studies of social networks and contentious politics within the structural approach. By discussing the contribution of structurally oriented research over the previous emphases on personal pathology and social disorganization, it also points to the limitations of such approach. The focus on political opportunities, resources and social networks should be supplemented with the analysis of social processes and interactive dynamics that account for the structural (or network based) effects. The problem of the interaction between structural and cultural aspects of the process of political mobilization is discussed in relation with the following topics: repertoire of action, movement emergence, scale shift, and recruitment. Key words: social networks, mobilization structures, political mobilization, contentious action, recruitment Matev` Tom{i~ Factors of Stabilisation of Democracy in Central and Eastern European Countries In his article, the author deals with an analysis of factors (requisites) needed for the stabilisation of democracy, focusing on postsocialist societies of Central and Eastern Europe. He discerns three types of factors: external factors (social, economic, cultural), which are a part of societal environment of political system, international factors that are located in a country’s international environment, and internal factors, which are inherent to political system. It is found out that the countries achieving the highest level of the quality of democracy are those having the most favourable conditions regarding all three types of factors. Key words: democratisation, factors of political stability, Central and Eastern Europe Klement Podnar, Miro Kline Corporate Communication: Theoretical Framework Our paper sets out a theory-based analysis of boundaries for six communicationfocused areas that may be legitimately taught in communication and business schools: business communication, organizational communication, management communication, marketing communication, institutional communication and corporate communication. Several classification criteria are used as a basis for analysis: profit/ non-profit sector; micro/ macro perspective; positive/ normative approach; internal/ external view; dyad/ mass communication; focus on art/theory/function/technology; organizational/ unitary approach toward organization. Such conceptual differentiation allows for relatively obDru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 225 Black 225 1/13/2004, 12:16 PM Abstract jective determination of different communication area boundaries and their interrelationships. However, according to analysis authors argue that in opposition to organizational, business, management, marketing and institutional communication, corporate communication cannot be defined as a discipline but rather a new way of looking a whole where once we saw only different parts. It is a frame of different fields of communication which are taken into consideration for potential orchestration into in coherent whole. Key words: business communication, organizational communication, management communication, marketing communication, institutional communication, corporate communications, corporate communication Zdenka [adl Alienation in Old and New Disguises: Contemporary Relevance of the Marx’s Theory of Alienated Labour The basic idea in this article is that Marx’s account of alienated labour is still useful in analysis and critique of late-capitalist societies. Although “alienation” is an outmoded concept for many postmodern theorists, I am trying to show that some problems Marx identifies in the early stages of capitalist industrialization have not changed fundamentally in capitalism as it exists today. After describing Marx’s conceptualisation of economic alienation, I try to explicate the way some contemporary social structural conditions (lack of ownership, low level of job autonomy, forms of workplace control, the difficulty of self-expression in work) may still give rise to certain forms of contemporary alienation. Although labour in the manufacturing and service sectors diverge in important ways, I try to show that emotional labour in many service sector jobs today seems clearly alienated in the Marx’s terms. The article concludes with finding that commodifying workers’ emotions leads – under certain aspects of the work - to the situation in which workers again become alienated from their own activity, from their emotions – from their human life and from other people. Key words: Marx, alienated labour, emotional labour, emotions, capitalism Sergej Flere, Miran Lavri~ Factual Catholic Morality: Sociological Insights and Tests in Slovenia The authors study the structure of factual Catholic morality among higher education students (N=1.325) in Slovenia, 2002. Two sets of stands were initially formulated: one pertaining to traditional Cathechism morality, focusing on sinful behaviour, and another extracted from the alleged original Jesus’ sayings on morality. The analyses showed that those declaring themselves as Catholics were more likely to agree with all assertions, 226 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 226 Black 1/13/2004, 12:16 PM Abstract whereas those identified as ‘substantially religious’ were even more so. Further factorial analysis indicated that Jesus’ morality items fell within a Catholic belief component, whereas Cathechism ones fell within a component linked to psychological authoritarianism. In that sense, it is argued that the Church is loosing its traditionalist moral authority among the believers, who are recurring to the Christian roots and considering the New Testament as their source of morality rather than the Cathechism of Catholic Church. Key words: religiosity, catholic morality, Cathechism, Jesus’ morality, Cathechism morality Lucija Mulej Ethnographic Analysis of the Pilgrimage Site of Mary Our Help of Brezje The paper is an ethnographic case study of the visitors of the pilgrimage site of Brezje in Slovenia. The aim of this analysis was a systematic observation of the visitors’ linguistic and paralinguistic behaviour (Marian veneration) in the central shrine of pilgrimage, the chapel of Mary Our Help. Methods that were used in analysis were participant observation and unstructured interviews with 24 people. The core period of the observation was pre-Christmas and Christmas days (December 23rd till 25th 2002) as well as January 1st and 2nd 2003, setting January 7th and 8th as control days. The case study revealed several characteristic features. The relevance of the Marian devotion seems to be high all year round, increasing somewhat in the summer months when the local pilgrims are joined by foreign visitors. The observation of the visitors to the shrine, considering the level of their religious devotion, the way they entered and left the shrine, their behaviour in front of the church and the level of their sociability, revealed two distinct aspects: the religious and the social one. There seem to be four different types of visitors : young couples, elderly couples, parents with children and individuals. Judging by the findings it can be assumed that along with traditional Catholic values there seem to appear more individual forms of veneration as well. Key words: religion, myth, veneration, Brezje, Mary Our Help, etnography Gregor Petri~ Erosion of Hypertext Ethics Among Authors of Web Sites The article builds on the presupposition that the idea of hypertext as a specific mode of information organization in a nonsequential, decentralized system of interconnected text pieces, on which the technology of the World Wide Web (WWW) was developed, implies noble social changes in terms of democratization, stimulation of cooperation, advancement of epistemological processes and effective rationalization of human knowlDru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 227 Black 227 1/13/2004, 12:16 PM Abstract edge. Assuming the positive social impacts of hypertext the relevant research problem to analyze is the possibility of the WWW to retain hypertextual nature. The article focuses on a special, and a very important factor in this context – authors of web sites. Properties of the WWW are directly dependent upon its building blocks, web sites, yet their content is determined solely by the authors, who are largely unconstrained in their actions. The WWW retains the ideas of hypertext only if authors conform to certain latent rules, which are defined in the framework of the so-called ethics of hypertext. A theoretical insight is offered into the mechanism of social construction of action, which complies with the rules of the ethics of hypertext. Following the methodological steps of conceptualization and operationalisation, an empirical evaluation of the problem is presented on a sample of Slovenian web site authors. The methodological framework offers a theoretical explanatory model of hypertextual action as an action that reflects the ethics of hypertext and includes the following concepts: hypertextuality of action, perception of the norm of hypertextual action, perception of expert legitimization, belief in positive impact of hypertext and anonymity of action. Indicators were developed upon definitions of concepts. Subsequently, data was collected in the period from April to June 2002, by means of a web survey. A complex procedure was used to recruit the respondents and approximately 1000 valid units, individual authors of web sites, were obtained for further analysis. LISREL program was used to assess and verify the explanatory model of hypertextual action, whereby a surprisingly adequate model fit could be achieved. Thus the mechanism of social construction of hypertextual action seems to be valid. Although the ethics of hypertext is only latently present, it obviously has a strong social basis, since individual authors relatively often act in accordance with it. It is true that individuals use their web sites to reach their own goals, but they simultaneously show some concern for retaining the hypertext in the WWW. Key words: hypertext, World Wide Web, ethics of hypertext, authors of web sites, normative action, web survey, linear structural equation model Tadej Praprotnik Sexism in Computer Mediated Communication In adolescent and postadolescent recreational culture of chat-rooms (IRC) gender harassment and sexism tends to be crude, direct, and sexually explicit. In contrast, in discussion asinchronous forums oriented toward discussion among older users, sexism is typically rationalized by and masked beneath an intelectual veneer. When both types of on-line communications are compared and critically investigated, they emerge as alternative strategies for achieving the same goal: limiting the scope of female participation in order to preserve male control and protect male interests. When women attempt to participate on an equal par with men, they risk being ignored, trivialized and if they persist, accused of censoring or silencing male participants. Key words: computer-mediated communication, sexism, identity, anonymity 228 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 228 Black 1/13/2004, 12:16 PM Abstract Table of Contents Editorial: Systems of Domination, Their Morality and Ethics Anton Kramberger ........................................................................................................ 7 ARTICLES THEME: “GOVERNANCE IN POLITICS AND ON MARKETS - RECENT ISSUES” Social Networks and Political Mobilization: Beyond Structural Argument Hajdeja Igli~ .......................................................................................................... 13 Factors of Stabilisation of Democracy in Central and Eastern European Countries Matev` Tom{i~ ...................................................................................................... 35 Corporate Communication: Theoretical Framework Klement Podnar, Miro Kline ................................................................................. 57 Alienation in Old and New Disguises: Contemporary Relevance of the Marx’s Theory of Alienated Labour Zdenka Šadl ........................................................................................................... 75 THEME: “DIFFERENTIATION OF ETHICS AND MORALITY” Factual Catholic Morality: Sociological Insights and Tests in Slovenia Sergej Flere, Miran Lavri~ .................................................................................... 95 Ethnographic Analysis of the Pilgrimage Site of Mary Our Help of Brezje Lucija Mulej ........................................................................................................ 105 Erosion of Hypertext Ethichs among Authors of Web Sites Gregor Petri~ ....................................................................................................... 119 Sexism in Computer Mediated Communication Tadej Praprotnik ................................................................................................. 143 BOOK REVIEWS (ed. Bo{tjan [aver) Alexei Monroe: Pluralni monolit: Laibach in NSK. Ljubljana: Maska, zbirka Transformacije, 2003 (Gregor Bulc) ........................................................................................................... 169 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 229 Black 229 1/13/2004, 12:16 PM ur. Anu{ka Ferligoj, Andrej Mrvar: Developments in Applied Statistics. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, serija Metodolo{ki zvezki 19, 2003 Anton Cedilnik: Uvod v verjetnostni ra~un. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, serija Metodolo{ki zvezki 20, 2003 ur. Andrej Mrvar: Proceedings of the Seventh Young Statisticians Meeting. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, serija Metodolo{ki zvezki 21, 2003 (Valentina Hlebec) ................................................................................................... 171 Etienne Balibar: Marxova filozofija. Ljubljana: Krtina, zbirka Krt, 2002 (Maru{a Pu{nik) ....................................................................................................... 174 Peter Berger, Thomas Luckmann: Modernost, pluralizem in kriza smisla: orientacija modernega ~loveka. Ljubljana: Nova revija, zbirka Paradigme, 1999 (Lucija Mulej) .......................................................................................................... 176 Francis Fukuyama: Konec ~love{tva: posledice revolucije v biotehnologiji. Tr‘i~: U~ila International, 2003 (Gregor Starc) .......................................................................................................... 179 ur. Selma Sevenhuijsen, Alenka [vab: Labirinti skrbi: pomen perspektive etike skrbi za slovensko socialno politiko/ Labyrinths of care: the relevance of the ethics of care perspective for Slovenian social policy. Ljubljana: Mirovni in{titut, In{titut za sodobne dru‘bene in politi~ne {tudije, zbirka Politike, 2003 (Mojca Su{nik) ......................................................................................................... 181 Vasko Simoniti: Fanfare nasilja. Ljubljana: Slovenska matica, zbirka Razprave in eseji, 2003 Stane Granda: Prva odlo~itev Slovencev za Slovenijo: dokumenti z uvodno {tudijo in osnovnimi pojasnili. Ljubljana: Nova revija, zbirka Korenine, 1999 (Bo{tjan [aver) ......................................................................................................... 183 Bratko Bibi~: Hrup z Metelkove: tranzicije prostorov in kulture v Ljubljani. Ljubljana: Mirovni in{titut, In{titut za sodobne dru‘bene in politi~ne {tudije, zbirka Politike, 2003 (Gregor Bulc) ........................................................................................................... 186 Colin Campbell: Romanti~na etika in duh sodobnega porabni{tva. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2001 (Barbara Tom{i~) ..................................................................................................... 189 Jacques Maritain: ^lovek in dr‘ava. Ljubljana: [tudentska zalo‘ba, zbirka Claritas, 2002 (Toma‘ Boh) ............................................................................................................. 191 Izokrat, Lisija, Demosten, Ciceron, Evmenij: Antologija anti~nega govorni{tva. Ljubljana: [tudentska zalo‘ba, zbirka Claritas, 2001 (Franc Tr~ek) ............................................................................................................ 193 230 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 230 Black 1/13/2004, 12:16 PM Matja‘ Plesec, Mojca Doupona Topi~: Nogomet in dru‘ba: preporod nogometa v Sloveniji. Ljubljana: Zavod za {port, Fakulteta za {port, In{titut za {port, 2002 (Bo{tjan [aver) ......................................................................................................... 195 Michael Mandelbaum: The Ideas that Conquered the World: Peace, Democracy, and Free Markets in the Twenty-first Century. PublicAffairs, 2002 (Boris Rutar) ............................................................................................................ 197 ur. Marjan Male{i~: Nacionalna in mednarodna varnost. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, zbirka Politi~ni procesi in in{titucije, 2002 (Damjan Lajh) .......................................................................................................... 199 Matej Makarovi~: Usmerjanje modernih dru‘b. Ljubljana: Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, zbirka Sodobna dru‘ba, 2001 (Lucija Mulej) .......................................................................................................... 201 eds. Susan Birrell, Mary McDonald: Reading Sport: Critical Essays on Power and Representation. Boston: Northeastern University Press, 2000 (Bo{tjan [aver) ......................................................................................................... 203 Richard G. Klein, Edgar Blake: The Dawn of Human Culture. New York: John Wiley&Sons, 2002 (Bo{tjan Slatnar) ...................................................................................................... 206 Primo Levi: Potopljeni in re{eni. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2003 (Toma‘ Ka{trun) ...................................................................................................... 209 Jeleazar Mojsejevi~ Meletinski: Bogovi, junaki, ljudje: izbrani ~lanki in razprave. Ljubljana: Zalo‘ba /*cf., Rde~a zbirka, 2001 (Bo{tjan [aver) ......................................................................................................... 211 Prejete knjige, namenjene recenziji (do decembra 2003) .................................. 213 PROFESSIONAL NEWS (ed. Janez Jug) ........................................................................................................... 217 ABSTRACTS AND TABLE OF CONTENTS .......................................................... 225 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 231 Black 231 1/13/2004, 12:16 PM 232 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 DR44.p65 232 Black 1/13/2004, 12:16 PM