Št. 4.
V Gorici, 21. januarja 1915.
Leto VI.
Novi Ca*“ Izhaja : ob četrtkih popoldne.
Rokopisi naj se pošiljajo do srede zjutraj na uredništvo v Gosposki — ulici št, 6, drugo dvorišče. —
Odgovorni urednik : Anton Šinigoj. Tiska „Narodna Tiskarna'1 v Gorici.
===== „Novi Cas“ stane : ==
za	celo leto....................4	K
ff	Nemčijo.......................5	„
„	ostale dežele.................6	„
„^posamezne^ štev. _ _	10 vin.
^ Oglasi po dogovoru. ——-
Upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče.
Lastnik: Konsorcij »Novega Časa« v Gorici.
Posvetitev presv. Srcu Jezusovemu.
Sveto razpoloženje je preteklo nedeljo 17. t. m. prevevalo vso našo Goriško. Od vznožja visokega Triglavskega pogorja pa doli do našega sinjega Jadranskega morja je srca vernega goriškega ljudstva polnila le ena velika vzvišena misel: Naša pomoč je Jezus Kristus, edinorojeni Sin Božji. Zakaj ni danega pod nebom drugega imena ljudem, po katerem bi se mogli rešiti! To globoko versko prepričanje je prešnjo nedeljo privabilo ljudi v cerkve, da so bile polne povsod. In srca vseh so se dvignila kakor še nikdar k božjemu Srcu našega Izveličarja, iščoč pri njem usmiljenja, pomoči in zavetja. To je, bil na verskem polju našega življenja znamenit zgodovinski trenutek, ki zahteva od nas. da ga imamo vedno v spominu in nam nalaga, da v ravna vame! v luči njegovi vse svojo javno in zasebno življenje. Le tako bo imel svojo veliko nebeško vrednost za nas vse in le tako smemo od njega, v katerem se je naša dežela oddala — in ž njo mi vsi— skrbi in ljubezni božjega Srca našega Izveličarja, pričakovati z vsem prepričanjem varstva, usmiljenja in blagoslova z nebes od Njega, ki je rekel: »Meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji.«
Svečano in resno se je izvršila posvetitev posebno v stolnici goriškega mesta. Udeležili so se je zastopniki vseh oblasti. Zelo častno in mečno je bilo zastopano vojaštvo po svoji častnikih. Vlado je na častnem mestu v presbiteriju pred velikim altarjem zastopal c. kr. nam. svetnik g. Ant. Rebek, okrajni glavar v Gorici; poleg njega so bili navzoči še številni uradniki s c. kr. okr. glavarstva. Navzoča sta bila slov. dež. in državna poslanca
c.	kr. sodni svetnik J os. Fon in dr. Ant. Gregorčič. Deželo je zastopal dež. glava1* Mons. dr. Al. Faidutti z dež. odbornikom dr. Flego. Od uradništva dež. odbora so bili prisotni tajnik dr. Grusovin in še nekateri drugi. Zastopano je bilo dalje c. kr. okrajno sodišče, kjer je stal na prvem mestu dež. poslanec in c. kr. sodni nad-svetnik Mat. Rutar; poleg njega še mnogi drugi. Sploh je bilo uradništvo prav dobro zastopano. Navzoči so bili tudi ravnatelji vseh goriških srednjih šol z velikim številom učiteljskega osobja. Goriško mesto in magistrat je zastopal župan Jurij Bombig. Tudi Rdeči križ je poslal svoje zastopnike, med njimi v prvi vrsti predsednika dvornega svetnika Tischlerja in vladnega svetnika Frid. Simsiga. Poleg vseh tu že omenjenih je prišlo še mnogo drugih iz izobraženih slojev, tako da so bili vsi prostori v stolnici zasedeni do zadnjega kotička. Cerkev je bila res polna pobožno razpoloženega občinstva in je nudila veličasten, svečan, neizbrisen vtis!
Pontifikalno sveto mašo je imel Nj. Eks. prevzvišeni g. knež in nadškof dr. Fr. Borgia Sedej. Petje, pri katerem so pomagali gg. bogoslovci, je bilo lepo v vsakem oziru. Po končani sv. maši se je izpostavilo S. Rešnje Telo; takoj na to je prevz. g. knez in nadškof z asistenco odmolil posvetitev presv. Srcu Jezusovemu, kakor se je tudi molila po vseh cerk- j vah pri nas in po Avstriji sploh.
Nato pa je med gnmrfc?' ttSino šel deželni glavar Mons. Faidutti na prižnice ter s tega mesta glasno in s povdarkom, da so ga mogli vsi razumeti, v slovenskem in italijanskem jeziku še goriško-gradiš-čansko deželo kot tako s posebno molitvijo slovesno posvetil in oddal varstvu in usmiljenju presvetega Srca Jezusovega. Bil je svet trenutek. Prvi in najvišji zastopnik dežele je tu imenom vseh, ki v njej prebivajo, stopil pred božjega Izveličarja, navzočega pod podobo kruha na altarju, ter Ga pri neskončni ljubezni Njegovega Srca prosil, naj nam v teh težkih in resnih časih prizanese; naj ima usmiljenje z družinami, ki so ostale brez očetov in dragih svojcev doma; naj čuva naše očete, može, brate, in sinove zunaj na polju svetih a težkih dolžnosti in maj jih pripelje zdrave in srečne nazaj. Globoko v srcu smo se zavedali, da je le tu ob božjem Srcu Jezusovem naša resnična u-spešna rešitev proti sovražnikom in nevarnostim, ki žugajo naši domovini; zato prizanesi nam, o Gospod, usmili se nas
o	Gospod ...
Ta prošnja je prihajala iz stoterih src v stolnici in kipela proti nebu iz tisočerih in tisočerih približno ob istem času od Predila in Triglava do našega nemirnega skrivnostnega morja, ko so'se po posvetitvi molile v stolnici in drugod litanije presv. Srca Jezusovega.
Blagoslov se je dal na to deželi in ljudstvu s presv. Rešnjim Telesom; blagoslov presv. Srca Jezusovega nam vsem.
Naj bi ostal pri nas in prinesel nam vsem miru in prave sreče.
Za nami je zgodovinska nedelja. Bodi mejnik novemu življenju v smislu enih velikih smotrov, katerim je posvetitev povsod po Avstriji služila: da smo božjemu Srcu Jezusovemu hvaležni dejansko za katoliško vero, ki smo jo od Njega dobili, da se pri vsem svojem delu združujemo z nameni, ki jili je tukaj na zemlji On imel; da se hvaležno tudi poslužujemo darov, ki nam jih daja tako rad na razpolago, posebno božjega daru sv. Rešnjega Telesa. Tu je naša preroditev. In njo naj naznanja in širi posvetitev v nedeljo 17. jan. 1915.
Sveti večer slovenskih vojakov med b o ] n o vihro.
„. v C- in kr. voj. kurat g. Leopold Tu r-s i č Piše »Slovencu«, kako so naši slovenski fantje praznovali sveti večer v Ga-
Umazana in razstresena gališka vas, kakršne so vse. V nočni temnini — - ura je ze pol 12. —- smo jo komaj našli, ker je par sto korakov oddaljena od glavne ceste. 1 udi hiše so vse lesene in z ilovico ometane, enako umazane in nesnažne in ponoči se ne da izbirati mnogo. Pokoja vojak v vojski itak nima, zato je vesel, da debi streho in nekoliko slame. Udje so trudni od neprestanih maršev in premrli od mraza; željan je počitka in gorkote.
Potrkamo na prvo slamnato bajto. Par topničarjev znotraj votlo zamrmra.
—	V kotu na klopi se preteza jetičen človek. Neprijazni so njegovi pogledi. Ne privošči nam zdravja in dobre volje, ki jo •toamo.
.»Prijatelj, ne glej mnogo okrog sebe! Lezi m zaspi,« mi pravi tovariš, dobro znani slovenski zdravnik iz Kamnika.
Zgodaj zjutraj alarm.
Obvezovališče je bilo poslano na drug konec vasi, ki je zelo razstresena in dolga s kor o uro hoda, v majhno dolinico ob vodi. Dobili smo prijazno in prostorno hišo in, kar je glavno, tudi prijazne ljudi; kakor nalašč, da bomo lahko z njimi vred praznovali sv. večer.
Dan nam je urno potekel ob splošnem umivanju in čiščenju, ki je bilo potrebno za velik božični praznik. Na snago se v vojski pač ne more mnogo gledati, ker navadno ni niti prostora niti časa zato. Vsakdo je vesel, če ujame kako uro, da se umije in preobleče in zdrgne z obleke ilovnat; cestro blato. Ko je bilo to naše delo opravljeno, smo bili vsaj za med ljudi, četudi ne za v salon, in smo se drug drugemu divili.
»Prijatelj, zdaj že bolj čutimo, da ie jutri sv. dan,« pravi tovariš zdravnik. >-Kaj pa naše malhe? Te so najbrž vse Precej prazne in na božič se pač spodobi boljši prigrizek. Predlagam, da kupimo primernega prašička in spodobno napasemo na tak dan sebe in moštvo. Ali ste zadovoljni?«
Predlog se sprejme enoglasno z odobravanjem in komaj ie preteklo par ur, je bil lepo rejeni prašiček kupljen, zaklan in očiščen ter moštvu zdravstvene kolone razdeljen v nadaljno uporabo.
Svetovna voiska.
Boji z Rusi.
Ob reki Nidi in med izlivom Dunajca ter Gorlicami se vrše siini artilerijski boji, ki so vsekako pripravljalne odredbe; Sko-. ro gotovo se vrši boj s težko artilerijo. V enem zadnjih poročil ruskega generalnega štaba se omnjajo topovi zelo velikega kalibra, s katerimi Avstrijci ob Dunajcu obstreljujejo ruske postojanke. S tem se misli gotovo na naše 30.5 cm motorne ba-: eri je,
Vsled bližine
trdnjave Krakov smo v prijetnem položaju, da lahko pritegnemo tudi težke trdnjavske topove, ki neso tako daleč in s takim učinkom, da nam v zvezi s silnimi motornimi baterijami jamčijo za artilerijsko premoč nad sovražnikom.
Vlak vozi že do zadn-nje postaje pred Tarncvom.
Seveda ne smemo pričakovati, da stojimo neposredno pred odločilnim uspehom, pač pa moramo s potrpljenjem zasledovati te zelo važne artilerijske boje, ki skoro gotovo začenjajo velike dogodke. Napadi čez rečne nižine so zelo težavna podjetja in zahtevajo temeljite priprave. Najvažnejši pogoj je, da se sovražnik z daljšim artilerijskim ognjem omaja.
Z zadovoljstvom bo vsak sprejel poročilo. da se je naši mali bukovinski skupini, kateri poveljuje posrečilo odbiti ruski napad, ki je bil izvršen z nmcgoštevilnejšimi silami in za-dati Rusom težke izgube. Ruske čete so namreč prodrle že daleč v južno Bukovino do sedmograške meje. Sedaj so vrženi nazaj.
Boji pred Varšavo.
Pred Varšavo se bijejo precej hudi boji med Nemci in Rusi. Nemški zrako-plovci mečejo bombe v Varšavo, kjer je več hiš razdejanih. Da je položaj Rusov tu težak, dokazujejo ruska uradna poročila, ki posebno povdarjajo, da na vseh frontah zelo neugodno vremenske razmere, zato da vlada v splošnem mir, izvzem-ši neznatne artilerijske boje in spopade prednjih čet.	Rusi	poročajo:
Pri Kozlowu in Borzlmowu (ob Bzu-ri in Ra\vki) so prešli zavezniki (Nemci in Avstrijci) k ljutim napadom. Na teh točkah in sploh zahodno od Visle se vrši v nasprotju z ostalim bojiščem srdita bitka, v kateri se morajo Rusi zadovoljiti z defenzivo, ker bi bila ofenziva združena z obilnni izgubami.
Na vzhodnem Pruskem se je rusko prodiranje ustavilo, ker so nenadoma napadli nemški artilerijski oddelki, podpirani od pehote.
Na francoskem.
Francozi so, kakor znano, naznanili, da začne napadati Nemce. A Nemci so izvršili protisunek in Francoze pri Soisso-nu vrgli nazaj več klin daleč. Boji so bili tako hudi, da so Francozi izgubili tu 8000 do 10.000 mož. Nemci m pridrli sedaj do reke Aisne. Položaj Francozov je tu zelo nevaren. Nemško uradno poročilo trdi, da so v bojih zadnjih 4 tednov Francozi izgubili 150.000 mož. To kaže, da so bili boji izredno srditi.
Na južnem bojišču še mir.
Madžarski listi poročajo:i Vse vesti
o	započeti novi ofenzivi na južnem boji-i šču so neosnovane. Razen nekaterih spo-
1	padov na meji ni bilo na južnem bojišča nobenih vojnih dogodkov.
Iz Budimpešte se poroča: Naše južne čete, ki so se na svojih novih postojankah odpočile od prestanih naporov, so; dobile potrebno pomoč in ojačenja. Kmalu se bodo pričele nove'operacije proti Srbiji. Med časom nove razvrstitve naših čet ob srbski in črnogorski meji so se vršili le neznatni spopadi med obmejnimi stražami. S srbske strani ni bilo nobene večje ofenzivne akcije. Nekaj črnogorskih izpadov pri Bjelicah je bilo z lahkoto odbitih. Med prebivalstvom Bosne in Hercegovine vlada zaupanje. Mir in red se po deželi ni kršil.
Budimpeštanski list: »Pesti Naplo« poroča: Neki avstrijski častnik piše izpod Lovčena svoji ženi: Kralj Nikita več ne obstreljuje, ker nima več topov. Pri Trebinju so naši večino njegovih topov razstrelili. Zaradi hudega mraza so zapustili Francozi Lovčen. Črnogorci pa ne umevajo postopati s Creuzotovimi topovi. Zdi se, da je vojska, s Črnogorci že končana.
Berchtold odstopil - Burian njeeov naslednik.
Nenadoma je udarila pret. teden v svet vest, da je odstopil naš zunanji minister Berchtold. Njegov naslednik je Bu-
»Doktor, dobro si jo pogodil,« se je glasila naša pohvala in moštvo ji je z dobrodušnim nasmehom pritrjevalo. Zaradi neprestanih maršev je bila menaža zadnje dni postala neredna in zato so bili fantje našega oddelka tembolj veseli.
»Za jutri je torej preskrbljeno,« pristavim jaz,« kaj pa je za nocojšnji sv. večer. Vsaj malo spomina naredimo!«
»Kako? Božično drevesce?«
»Seveda! Tako bogato ne bo okrašeno kakor doma, a ob njem se bomo spomnili svojih domačih. Doktor, Ti imaš ženo in otroke!«
»Ah, da. Kakšen sv. večer imajo letos brez mene?...«
Doktor se je za trenutek zamislil in globoko vzdihnil....
»Papež!«
»Povelje, gospod kurat?«
Pristopi gospod doktorjev sluga, do-broznani član in igralec društva rokodelskih pomočnikov iz Ljubljane.
»Stopite ven in poglejte nekoliko o-krog, če dobite v bližini kako smrečico za božično drevesce.«
»Tema je že, težko jo bom dobil, a vseeno pogledam.«
Čez nekaj trenutkov se Papež vrne s prijazno smrečico in okroglim lesenim podstavkom, ki mu ga je dal gospodar.
»Smrečica je tu, a ni obeskov, ne svečic, da jo okrasimo in razsvetlimo.«
»Imate veliko voščeno svečo, s katero ste nam svetili že par večerov. Iz te napravite nekaj majhnih svečk, gospodje pa bodo dali piškotov, cukrekov, cigar in cigaret za obeske.«
Dali smo iz nahrbtnikov vse, kar je bilo primernega za okrašenje božičnega drevesa. Papež pa je sedel na skrinjo in kmalu spretno zvaril nekaj svečk. Njemu samemu se je dobro zdelo, da mu gre novi obrt tako lepo od rok. Zato je rekel:
»Gospod kurat! To morate pa v »Slovencu« popisati,- da tudi naši domači izvedo. kako smo praznovali sv. večer na bojišču.«
»Bom in vas bom še posebej pohvalil.«
Zabliščale so svečke in z božičnega drevesca so viseli skromni okraski. Velikih rdečih rož in papirja je nanj pripela domača hčerka, vsa vesela nenavadnega božičnega večera.
»Ali pri vas ne delate božičnega drevesca?«
»Delamo... Gospod, a letos...«
Vsi domači, ki so ginjeni zrli naše bo-žičevanje, so zaihteli.
»Gospod, vojska nam je ugrabila tudi Božič in njegovo veselje... Samo polnočnica nas bo še spominjala sv. večera.«
rian, dosedaj ogrski minister. Vse se čudi, zakaj je odstopil Berchtold. Listi ugibajo to in ono. Splošno pa se sodi. da je bil Berchtold mehkega značaja in kot tak ni hotel prevzeti odgovornosti za dogodke, ki se pričakujejo. Hotel je baje tudi ubrati novo politiko. Burian pa je mož železne roke, čegar posebna naloga je, zadovoljiti Rumunijo. Prihcdnjost bo pokazala, zakaj se je to zgodilo.
Vpoklic vseh dosedaj potrjenih črnovojnlkov.
Kakor znano, so bili v soboto, dne Ib. t. m., vpoklicani črnovojniki letnikov 1887 do 1890, ki so bili pri prebiranju od 16. novembra do 31. decembra 1914 potrjeni.
V letih 1884, 1885 in 1886 rojeni in potrjeni avstrijski črnovojniki morajo odriniti pod orožje dne 1. februarja.
V letih 1878, 1879, 1880, 1881, 1882 in 1883 rojeni pa odrinejo dne 15. februar-ja. —
Od ogrskih državljanov so vpoklicani letniki 1883 do 1886 dne 15. februarja, letniki 1878 do 1882 pa dne 1. marca.
Pri naknadnem prebiranju potrjeni črnovojniki morajo tekom 48 ur po prebiranju odriniti v vojaško službo.
N o vice.
Sv. Oče določa po celem katoliškem svetu molitve za mir. Papež je potom dekreta odredil, da se bedo določene dni molile posebne molitve za mir v posebni obliki. Po vseh metropolitanskih cerkvah, katedralah in župnih cerkvah Evrope naj se to izvrši 7. februarja, po cerkvah ostalih delov sveta pa 21. marca. »Osservato-re Romano« objavlja tekst dekreta in do-tične molitve.
Za dekana v Cerknem je bil inštaliran vlč. gospod Ivan K u n š i č, prej kurat na Srpenici. Novemu g. dekanu podeli Gospod obilo blagoslova!
Duhovske vesti. Preč .g. Janko S e-d e j, vikar v Levpi, je obolel na hudem želodčnem katarju in vnetju tenkega črevesa. Moral je v bolnišnico. Dne 14. t. m. se je zopet vrnil med svoje ovčice. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici pa se nahaja še preč. g. Vinko Bud a, bivši kurat v Otaležu. Gg. sobratom se priporoča v molitev.
Štiridesetnico neve sv. maše je v soboto 16. t. m. pri kapucinih praznoval dr. Ant. Gregorčič. Sv. maše se je udeležila mladina zavodov »Šol. Doma«, ki mu je dr. Gregorčič predsednik. Otroška de-putacija se mu je poklonila v zakristiji in mu 'izročila šopek. Poklonilo se mu je u-čiteljstvo. Pri sv. maši je pel učiteljski zbor. Sv. maše so se udeležili poleg jubilantovih prijateljev tudi zastopniki gori-ških šolskih zavodov.
Zadoščenje izjava. Znano je, kako je meseca septembra graški profesor dr. Uhde napadel slovensko duhovščino, ker so bili nekateri slovenski duhovniki po nedolžnem zaprti radi obdolženja nepatrijo-tičnega in celo veleizdajalskega vedenja. Dr. Uhde je tedaj v »Bon. Korr.« št. 17'18 v posebnem članku na strastno škodoželjen način očital slovenskim duhovnikom veleizdajalsko mišljenje ter kot nepoklican sodnik napravil celo pridigo na naslov slovenske duhovščine. Sedaj se je izkazala popolna nedolžnost vseh obdolženih slovenskih duhovnikov. Bili so po nedolžnem osumljeni, po nedolžnem preganjani. po nedolžnem so morali trpeti ječo in napade ljudskih drhali v Gradcu, do-
kler niso bili izpuščeni na svobodo. Dr. Uhde je bil primoran na podlagi vsega tega, preklicati svoje obdolžitve. Pravi, da je članek pisal »bona fide« (v dobri veri), ker je bil prepričan, da se aretacije v mnogih slučajih niso vršile brez razloga. Uvideva'sedaj, da se je v tem mnenju motil. »To zmoto«, pravi, »priznavam. Zal mi je. da je moj članek, ki sem ga bil pisal z dobrim namenom, ki pa nikakor ni veljai vsi slovenski duhovščini, dal na tako neprijeten način povod, da se zdi, kakor bi se vsa slovenska duhovščina po njem čutila razžaljeno. Prosim vse, ki so se po mojem članku čutili žaljene, da vzamejo to mojo izjavo preprijazno na znanje in da na moji dobri veri ne blagovolijo dvomiti.«
Čudimo se, zakaj dr. Uhdeju ni bilo prišlo na misel, posebno kot duhovniku, da bi preganjane slovenske duhovnike imel za nedolžne vsaj toliko časa, dokler bi sodnija kaj drugega ne dokazala.
Pri tem pa ugotovljamo to: Niti enemu Lahu.najsibc duhovnik ali pa najbolj zagrizen lib. ni prišla na misel taka »dobra vera«, s kakoršno je hitel v javnost v Uhde; niti enemu Lahu ni	prišlo	na um,	da
bi v podobni »dobri veri« priobčil v svojih listih kak tak članek, kakoršnega je spustil v svet dr. Uhde. Tu v tej točki so se Italijani izkazali mnogo	bolj	plemenite	ko
Nemci. V italijanskih listih takih člankov
o	Slovencih nismo čitali. Morda radi tega, ker Nemci doslej še niso bili v položaju tudi duhovniki ne -. da bi bili kedaj po nedolžnem preganjani ....
Bodoči kulturni boj. Na nekem dunajskem shodu v Neu Margareten je izvajal dunajski nadškof kardinal dr. Piffl med drugim: »Ko se po sedanjem strašnem bo -renju narodov sklene	mir, se	vname nova
vojska, kulturni boj,	kakor	nekdaj	leta
1811. Takrat, ljubi katoliški možje, boste morali poslušati, kar bosta rekla cerkev in vaš škof. Takrat ne bedite cunje, marveč pravi možje, ki se zvesto in neomajno drže stare, domače katoliške vere, starih domačih navad in ki jih ničesar ne o-rnaja in ne zmoti v njih smotrih.«
Za celovškega škofa je imenovan dr. H e f t e r, profesor v Modlingu pri Dunaju.
Petindvajsetletnico časnikarskega delovanja je praznoval glavni urednik »Edinosti« Maks Cotič.
Nadvojvodinja Cita, soproga prestolonaslednika Karla Franca Jožefa, pričakuje koncem januarja veselega dogodka. Doslej ima dvoje otrok: 2 in pol letnega Otona in 1 letno Adelajdo.
Smrtna kosa. V Selu na Vip. je umrl v nedeljo dne 17. t. m. vrl društvenik Er. Pirjevec star 47. Popoldne je šel k blagoslovu v Batuje, med potjo ga je napadel želodčni krč. Zatekel se je svojemu svaku in umrl v velikih bolečinah že ob U. predpolncčjo. V torek so ga spremili društveniki na zadnjem potu. Društveni pevski zbor mu je zapel dve nagrobnici. Bog potolaži ženo in 3 hčerke! Naj v m. počiva!
Danes dopoldne je umrl v Gorici g. Franc Pečenko, pomožni uradnik na glavarstvu. Preostalim naše.iskreno sožalje! Pokojniku pa večni mir!
Umrla je v Kobaridu gospa Marija Urbančič, Kotlarjeva stara 28 let N. p. v ni.!
Goriški rojak podmaršal Ferdinand Golja je bil odlikovan z redom železne krone 2. razreda.
Volitev laškega veleposestva v soriški deželni zbor neveljavna. O pritožbi, ki jo je vložila laška liberalna stranka proti
v avgustu 1913 v Gorici izvedenim dežel-nozborskim volitvam v kuriji veleposestva, je zdaj državno sodišče z dne 18. t. m. razsodbo ugodilo pritožbi in razsodilo, da se je z dogodki, ki jih omenja pritožba glede na volilno komisijo, kakor tudi, ker so se vpisale v volilni imenik osebe, ki niso upravičene voliti in ker so izpustili vo-lilce, kršila pritožiteljem ustavno zajamčena pravica.
Slovenski duhovnik v srbskem vjet-ništvu. Dr. Anton Jehart, bivši pridigar v Celju, piše iz Čačka v Srbiji svojemu znancu v Celje: »Bržkone že veste, da sem srbski vojni jetnik in da je sedaj moj sedež Čačak. Da ne boste napačno sodili
o	tem jetništvu, vam naj takoj povem, da se veselim tukaj popolne svobode. Vojaki, zlasti z nasajenimi bodali, verige in druge take ropotije so tu čisto neznane reči. Štirje zdravniki in jaz stanujemo v najboljšem hotelu mesta, imamo lepe sobe, kurjavo in luč brezplačno, oskrbo v nalašč ustanovljeni častniški menaži, prav izvrstno hrano, zelo ljubeznivo, gostoljubno druščino in malo, skoro nič dela. Bojim se, da se docela odvadim šolništvu. Nimam se o ničemer pritoževati, ie po domu se mi zelo bridko toži. Pa svojih knjig pogrešam in klavirja.«
Vojaško odlikovanje. G. Franc C i -g o j, c. kr. sod. iz Gorice, je postal poročnik pri 36. domobr. polku in je bil odlikovan za svojo hrabrost s svetinjo 1. vrste. Sedaj se ranjen nahaja v Gorici pri svojih stariših. — Nadporočnik je postal črno-vojniški poročnik dr. Karl Podgornik, odvetnik v Gorici.
Gibanje ljudstva v Šempolaju. Rejenih 31, umrlo 20. — Najstarejšemu je manjkalo še 3 dni do 86 let. - Poročenih 8 parov.	Skupno prebivalstvo znaša
985 duš.	Velekoncčnih listkov je manj-
68, sv. obhajil do 2000 . - Naši vojaki-korenjaki so še vsi živi in zdravi, razim enega, kateremu so odrezali eno nogo. Enega imamo v ruskem ujetništvu.
Kako se godi slovenskim ranjencem v Incmostu. Dne 18. t. m. smo prejeli iz ino-mosta naslednji dopis: Sprejmite v imenu tukajšnjih slovenskih ranjencev posebno Goričanov iskreno zahvalo za »Novi C.«, katerega jim pošiljate v 5 izvodih. Z zadnjim transportom je prišlo semkaj precejšnje število ranjencev z Goriškega in Primorskega. Vsi so tukaj zelo zadovoljni, postrežba je res povsod izborna, s slovenskim berilom časniki in knjigami so tiidi dobro preskbljeni. Dobivamo za slovenske ranjence poleg »Novega Casa« tudi »Slovenec« 10 izv., »Domoljub« 10 izv., »Straža« 1 izv., »Slov. Gospodar« 2 izv., »Slov. kršč. soc. Zveza v Ljubljani nam je poslala precej knjig; Slov. dij. zveza skupina Gorica več molitvenikov. Tudi za njih duhovne potrebe skrbimo; mnogo priložnosti sprejeti sv. zakramente kjer je več Slovencev skupaj (kakor sedaj v Hotelu Union), imajo tudi ob nedeljah slovenske pridige.
Slovenskih ranjencev na Dunaju ]e zelo veliko. Nameščeni so po raznih bolnišnicah. Živo pogrešajo slovenskega berila. Naše upravništvo pošilja več izvodov »Novega Časa« brezplačno na razne bolnišnice. 'lic dni nam javlja zastopnica bolnišnice »Rdečega križa« v Waltergasse, 4. okraj, da je ondi med 600 ranjenci zelo veliko Slovence, ki lepe prosijo za slovenske knjige in časopise. Naj bi se kdor more, spomnil teh naših trpečih rojakov in jim poslal kaj lepih knjig in ča.ropisov. Naslov je:	Reservespital (les »Roten
Kreuzes«. Waltergasse, Dunaj 1\.
V	puljski mornariški bolnišnici leži nevarno bolan g. Albin Mozetič, vojak trdnj. top. polka št. 4. g. Alban Mozetič je doma iz Solkana.
Slovenski ranjenci po tujih bolnišnicah. V Lovze ležijo: Bregant Janez, 27. p. iz Gorice. Gabrijelčič Teodor, 97. p., iz Gorice. Leban Andrej, 27. p. iz Ozeljana. Zežek Štefan, 17. p. iz Viževelj. V Gyula-fehervar ležita: Gabrijelčič Anton, 8. lov. bat. iz Gorice. Besednjak Alojz. 27. p. iz Rihemberga. V Gradcu ležita: ijatistič Janez, 27. d. p. iz Vrtojbe. V KonMiburgu ležijo: Černe Matevž, 97. polk, iz Tomaja. Cej Rudolf, 97. polk, iz Grgarja. Nardin Anton, 97. p. z Vogerskega. V Iglo leži: Jež Franc, 97. p. iz Grgarja. V Buda-pešti ležijo: Brezioar Štefan, 97. iz Kanala. Komel Janez, 97. p. iz Solkana, Skomina Andrej, 97. p. iz Renč. Černič Josip, 20. lov. bat., iz Opatiega sela. Kovačič Ignac 2/. d. p. od Sv. Lucije, Trojer Anton, 27.
d.	p., iz Lodbrda. — V 1 rstu so: Čermelj Anton, 97. polk, iz Kamenj. Lumbar Janez, iz Hraš. Lazar Josip, iz	Marezig.	Količ
Jurij iz Barbane.
Ranjeni in bolni vejaki v Gorici. V
goriško bolnišnico so došli: Ciril Gorjup 8. pp.; Al. Vidal, Jož. Sfiligoj, Frid Sku-bm. Urh Rusjan, Frid. Kalin, Jož. Lenar-don, Frid. Cristofclli, Ticijan Cecehina — vsi od 27. dom. polka. — Dalje so došli: Avg. Zanolla, Mat. Jereb, Fr. Halka, Fr. Reif; Fr. Malerič; Jož. Morelli, Peter Pai-ler, Jož. Steinmetz, Iv.	Jukovič,	Teof.
Bon; črnovojnik Jož. Kravanja; N. Černigoj; Adam Donda; Iv. Arčon; Jož. Filipič, Peter Tomažin od žel. straže; Dom. Pelos, Andrej Humar, Jurij Benedetti, Aug. Brandolin od 97. pp.; Al. Klančič od 7. pp.; Fr. Šircel, kolesar; Franc Tomažič, Aleks. Sancin 27. črnovoj.; Fr. Rijavec; Gašpar Čok 8. top. p.; Ivan Korandel 6. ul. po.; Iv. Casetti; Evg. Mungerli, top.; Peter Longo, hlapec; Evg. Zuppell,’orožnik; Avg. Gružovin, 20.	lov. bat.;	Herman Pogriz, saper; Artur Stefani,	deset-
nik lovcev. Fran Hlača, Anton Mareon, Alojzij Maroš, Andrej Humar, Josip Jesih’ Iran Povše, Josip I ravniček, Alojzij Hočevar, Leopold Jekše. I. Linhart. Anton Zorzin. Martin Valentinčič. Ivan Guganik, Anton Diber, Alojzij Levpušček; Valentin Schonlieb, Alojzij Fogar. Rudolf Mikulaš, Matija Konobelj, Fran Sckovič, Ivan Pirc! K. Goessl, Jos. Frančeškin, Fran Pečaver' Baltazar Koech, Fran Weber.
Med bolnimi vojaki v Gorici se nahaja tudi c. in kr. rezervni top. poročnih Bo-gumil B e r b u č, c. kr. vladni koncipist.
Od mr tih vstali solkanski rojak! V
22. izkazu izgub je bil označen kot mrtev tudi rez. častnik 17. pešpolka jurist Jožef S r e b e r n i č iz Solkana, ki je padel baje že meseca avgusta. Pret. teden so slovenski listi zopet pisali o njegovi smrti. Domači, posebno njegova stara mati, so ga cbjokavali že kot mrtvega. Toda 14. t. m. pride iz ruske Sibirije pismo na mater, ki je pisal sin Jožef Srebernič. Piše, da je zdrav, a v ruskem vjetništvu. Lahko si predstavljamo veselje uboge matere.
Dva brata v ruskem ujetništvu. Brata Oton in Anton Gravnar iz Podsabotina sta odšla v Galicijo, eden pri 47. pešpolku, drugi pri 27. domobranskem polku. Od avgusta ni bilo o njih nobenega glasu. Svojci so ju cbjokavali kot mrtva. Te dni pa sta pisala oba iz Sibirije, da sta ujeta, a zdrava. Vidita se večkrat. Pač veliko veselje za domače in tudi tolažba za druge. ki od svojcev dalj časa ne dobe obvestil.
Smrt na bojnem polju. Pismo h vjet-
ništva. Iz Sela nam pišejo: lz ruskega v jetništva j_c pisal Angel B a v č a r iz Sela št. 19 bivši podpredsednik »Orlov«. Domači so že mislili da je mrtev, ker ni Pisal že 2 meseca, Ker biva v Kijevu, je bil najbrž ranjen, ko so ga Rusi vjeli.
O	drugem Angelu Bavčar iz Sela hšt. 86 pa. ki je bil član geriškega odseka »Orlov«, je naznanila vojaška oblast, da je mrtev ter poslala županstvu, kar so našli pri njem, rožni venec, mašno knjigo iti drugo. Zadnjikrat i pisal iz Galicije. Padel ic na bojnem polju.
Padel je na severnem bojišču posestnik Fr. Magajne, n a dom. rez. pri 20. lov. bataljonu, doma iz Pluženj pri Otaležu.
Padel je na bojišču v Karpatih Ivan Mahorčič iz Sežane.
I/. ruskega ujetništva sta se oglasila Alojz Bajc iz Kamenj 83 in Alojz L o-z a r iz Vrtovina 7.
1/. ruskega in srbskega ujetništva. Jožef i c r i c iz Medjavasi je šel v Galicijo proti Rusom. Domači niso dobili od njega nobenega glasu in so ga že smatrali za mrtvega. Sedaj se ie oglasil iz ruskega vjetništva. Pisal je iz Veronežn. Jožef Logiša iz Medjcvasi je pisal kot srbski
v	jetnik iz Niša.
Mati i' štirimi sinovi — vojaki iz Voj-ščice. Zdaj štiri v kratkem imela jih bo
»V katero faro spadate?«	i
»V Zmigrod Stari.«
»Imate gospoda doma.«	j
»Da. Stari gospod nas ne zapusti. J lgi zlasti rusinski, so odšli v tujino m . lie 'so ostali brez svojih dušnih pastir- j Gospod, lahko bodete šli z nann m . ševali. Skupaj se povrnemo domov « Vesel sem bil prijaznega povabila, ti že par tednov nisem maševal... In se ; o polnoči, daleč od domovine, na
išču...	.	.	.
»Vsi skupaj gremo, gospod kut at,« st
asijo častniki, služabniki in moštvo, kar
je bilo v sobi.
»Samo, če nas bodo pustile dalje pa-je ?l ot v Zmigrod Stari je zasedena,«
navijajo drugi.
Domači so poklonili in ob svitu bo-iega drevesa molili po poljsko sv. ni venec. Mi smo odšli v sosednjo luso,
-	je bilo nastanjeno moštvo m smo ga nolili po slovensko .Tu so mi fantje 'ovedovali obred sv. večera, m ga K-zncvala sosednja družina, vsi fantje avstvenega odelka so bili povabljeni k erji. Gospodinja prinese na mizo tutj-j šoj; slame in ga razrahlja po nji. Seno me z belim prtom. Vsakemu navzoce-da najprej košček oblata, ki jih nosi
pred božičem cerkovnik po hišah. Potem se začno vrstiti razne jedi, pet, šest: kaša, zelje, krompir, češpljevi cmoki itd. Vsak park r at zajame, ker gostov je veliko. Slednjič gospodinja urno pobere žlice iz rok, jili parkrat prekriža, moli nekaj molitvic in odnese posodo z žlicami hib o iz sobe Obred pomenja, naj bi božično Dete š kozi vse leto blagoslavljalo vso hrano in vse poljske pridelke.
Poslovili smo se ncketeri in oušli nazaj v prvo hišo. Iz daljave se je zdaj pa zdaj zasvetil žar topov, ki mu je vselej sledil votel, zamolkel grom. Nad nami na gričih so pele božično pesem strojne puške s tako silo, kakor še nobeno noč ne poprej. Skozi oblake je lahko seval zadnji
lunin krajec....	,,,	.
Zdrznili smo se in obstali.... strojne puške ropočejo bolj in bolj. Spremlja jih daljno grmenje topov...
Sveta noč, blažena noc zdaj vse spi, je polneč...
Ne Naši fantje ne spe. Čuti morajo v tej sv. noči in varovati domovino pred sovražnikom. Pastirji na betlehemskih po ljanali so čuli pri svojih čredah....
Sveta noč, blažena noč... Strojne miške odneliavajo. Za hip tišina. Z roba nad nami se oglasi obupen klic...
»Kje je obvezovališče?«
»Stopajte v dolino, do druge hiše.«
Čakamo nekoliko. Dva nosača prineseta težko ranjenega Korošca. V prsih mn zija težka rana. Za silo je bil že obvezan, a naši zdravniki so ga hoteli prevezati.
Sicpili smo v hišo. Lučke na božičnem drevescu so dogorevale, domača dc-ca se je veselila skromnih darov, cukrč-kov in piškotov z božičnega drevesca. Svojim služabnikom smo za Božič poda-rili nekaj denarja....
Sveta noč, blažena noč... Ranjenem težko hrope pred nami... Vsi smo ginjeni, domači plakajo... Spovem ga ter mu podelim sv. poslednje olje in papežev blagoslov. Zdajpazdaj nalahko odpre oči, ozirajoč se na božično drevesce...
V	eni sapi stopi v sobo ordinanc, star rezervist iz Gorice, »Gospodje, odhod, takoj!«
Ura je kazala pol devetih. Nekateri' so že sezuli čevlje, da bi legli k počitku. V trenutku smo 1 ili odpravljeni. Zasedli smo konje. Moj Sibinec je vesel zarezgetal... Marširali smo vso noč in svetega dne polovico...
Ranjenec je zaspal za vediu . ko smo se odpravljali k odhodu.
Sveta noč, blažena noč...
a
pet in najbrže jih bo šest vojakov. Materi ; je ime Katarina Makovec. Prvi sin: Anton Makovec je črnovojnik v Gorici. Dru-
i	gi Avguštin je pijonir v deželni brambi. Tretji: Frančišek je vojaški pek. sedaj na Ogerskem. Četrti: Jožef je dragonec. Vsi štirje vojaki so krepki, hrabri vojaki, vre-
i	dni vse časti!
Pegasti legar v Avstriji. Zdravstveni oddelek notranjega ministerstva poroča: Od 10. do 16. januarja t. 1. se je na ay-
1	strijskem državnem ozemlju naznanilo j .242 obolenj na pegasten legarju, med njimi 1 slučaj v Gradcu, 138 slučajev v Tha-lerhofu pri Kalsdorfu, okraj Gradec, 12 slučajev v Knittelfeldu, okraj Judenburg, 37 slučajev v St. Mihaelu, okraj Ljubno, 4 slučaji v Beljaku in 23 slučajev v Volšper gu na Koroškem ter 2 slučaja v Trstu.
Legar v Tržiču. V Tržiču je več oseb obolelo na legarju.
Kolera v Bosni. Sarajevski »Hrv. Dnevnik« poroča, da so v Travniku v Bosni na koleri obolele 3 osebe. Šole so zaprli.
Koze v Avstriji. Uradno, poročajo 18.
1	m.: V avstrijskem državnem ozemlju je bilo v času od 10. do 16. januarja konsta-tiranih 205 slučajev obolelosti na osepni-cah in sicer 151 na Dunaju, po dva na Ni-žjeavstrijskem, v Knittenfeldu, Eisennerzu in Sv. Mihaelu pri Ljubnu, 10 na Češkem, 17 na Moravskem, 15 v Šleziji in 4 v Kra-kovem.
Hotel »Siidbahn« — prodan. Bivši hotel »Siidbahn«, sedaj »Park-Hotel« last »Trgovsko-vbrtne zadruge«, je kupil neki Hrvat, doma z Reke, doslej ravnatelj velikega hotela »Griiirvvald« v Benetkah.
Goriški dež. odbor je izrazil ital.vladi sočutje radi potresa. Dež. glavar dr. Fai-dutti je poslal ital. min. predsedniku Sa-landri sožalno izjavo radi nesreče, ki je povodom veljkega potresa v Abrucih zadela italijanski narod.
Zaprli so znana socialistična vodite-telja v Nabrežini Marico in Frandoliča. Baje sta hujskala po nabrežinskih krčmah vojake k neposlušnosti in uporu.
Nesreča. V ulici Scala št. 2 je stanovala 91 letna Ana Moc p. d. Čikinka.^ Pro-šlo sredo ob 7. h zv. so opazili ljudje, da prihaja iz njenega stanovanja dim in so radi tega udrli noter. Gorela je cela postelja, starka pa je ležala z gorečo obleko, o-mamljena, ob postelji. Pešili so jo iz plamena, nakar je bila z rešilnim vozom »Rdečega križa« odpeljana v žensko bolnišnico, kjer je v soboto podlegla dobljenim opeklinam.
Smrtna nesreča. Petinštirdesetletni Andrej Kante iz Repniča št. 34., občina Zgonik, ie peljal v torek 19. t. m. popoldan listje iz hribov. Na strmem klancu se voz prevrne ter pade na Kanteta. Potegnili so ga izpod veza mrtvega. Zapušča vdovo s petimi malimi otroki, starega o-četa in mater. Nagle in neprevidene smrti. reši nas, o Gospod!
Novo progo med Opčine in Herpe!jami bodo zgradili v kratkem. Dolga bo 51 km in bo stala 5 milijonov.
Obsojen radi podpiranja vojaških begunov. Poročali smo, da je bil sojen 351et-ni Jožef Rizzatti, učitelj v Fiumicellu, ker je pomagal vojaščini podvrženim osebam k begu. Iz Ljubljane poročajo sedaj, da ga jc ondotno vojaško sodišče obsodilo na lOletno ječo.
Požar. V sredo 20. t. m. zvečer ob 7h se je izbruhnil požar na Preserjih pri Andreju Kerševanu in Ušaju. Pogorela sta obema hleva s senom. Hiše so sicer rešili, a vendar je škoda velika. Gorelo je do lh pcpolnoči. Le pridnosti ljudi, ki so pomagali, se je zahvaliti, da se je ogenj o-mejil.
Še ne sprevidijo! Od nekod nam pišejo: Zima je tu. Živila so še ali — kje smo še?! Veliko ljudi spozna resnobo časa, veliko njih pa nič. Po krčmah se pije in je, igra in vpije cele večere in pozno v noč. Da bi se kaj prihranilo na tem ali o-nem, to nekaterim ne gre v glavo, Se ne sprevidijo! Ne pomislijo, kaj bo drugi dan, kaj bc ob mladem letu. Stopi v krčmo, nedeljo ali v pondeljek jutro. Mize vidiš polite z vinom, koščeki dragega kruha razmetani po mizi in pod mizo. Zunaj krčme pa opazuješ znamenja preobilno zavžite pijače. In to v sredi strašne vojske! Tu se opoteka zaspani pijanec, tam vidiš trumo mladine, ki vsa zagrljena, sem in tja tava in premišljuje, kam bi šla igrat in dalje Pit. Je »plavi pondeljek«, navada je navada. Nekdajne kmečke večerje tudi zdaj ne opaziš. Tu mora biti kaj boljšega: »toč«, »golaš« itd.; ob pozni uri po noči pa »šope« in »kuhano vino«. Poglej v navadno hišo otroci imajo vedno kruh v listali in v rokah. Ko so ga siti, ga pa raz-metujejo po hiši. Se ni pravega gospodarstva, šc ni skrbi, še ni strahu, še ne sprevidijo! Naši očetje, bratje - vojaki na bojnem polju trpe, stradajo in zmrzujejo, doma pa se živi nezmerno, pijano, razkošno in obilno. Božji ljudje! Kedaj boste od-
prli oči? Čakate, da bo prepozno? Za milega Boga! sprevidite vendar in ne delajte nepotrebnih stroškov, ker čas pride, ko morda še za potrebno ne bo.« — Ta glas proti zapravljivosti priobčujemo s prepričanjem, da ni povsod tako. Ampak tam, kjer se tako godi, naj bi ljudje vendar le spoznali resnost časa. Nihče ne ve, kaj še pride.
Proti pustnim maskam v Trstu. Tržaška policija je prepovedala za čas pred-pusta nastope pustnih mask v vseh ulicah, trgih, gostilnah, kavarnah, in sploh po vseh javnih lokalih. Take odredbe pričakujemo tudi od goriške policije. Vsa pametna javnost ji bo hvaležna.
Papir se podraži za 10 odstotkov.
Italijanski parnik se je potopil pred Puljem. Imenoval se je »Varese«; bil je iz Genove. Ko je 18. t. m. vozil iz Benetk mimo Pulja ,ja zadel na mino in se pctopil. Od posadke je bil rešen le en mož.
Na živinski trg danes 8 dni je bilo prignanih 490 glav goveje živine in 1100 prašičev.
Nemška »Hakatisti« se še niso spametovali. »Hakatisti« so člani društva na Nemškem, ki ima namen potujčiti poljsko zemljo. »Wiedenski Kuryer Polski« dne 14. t. m. piše: Kakor poroča »Berliner Ta-geblatt« 3. t. m., je glavni odbor nemškega »Ostmarkvereina« (hakatisti) v svojem glasilu izjavil, da so vse vesti o razdružit-
vi	te družbe neutemeljene. V okrožnici, poslani vsem članom, piše: »Tudi če bi bi-
lo	poljsko prebivalstvo storilo še več kot svojo dolžnost brezpogojne pokorščine vojaški oblasti, bi še ne bilo razloga za 'razdružitev društva, ker se naše društvo ne bori proti Poljakom, ampak samo podpira nemštvo. Društvo je samo tam nastopalo proti Poljakom, kjer so sami nastopali sovražno proti Nemcem. — Za razdružitev ni povoda, ker tudi nobeno poljsko društvo ni omejilo ali ustavilo dela za poljske koristi. Društvo hoče nemštvo v vzhodnih pokrajinah gospodarsko okrepiti in bo to delo po sklepu vojske nadaljevalo. Naj torej vsi člani ostanejo zvesti društvu.«
Nova deželna hiša, ki jo nameravajo graditi, bo baje stala na prostoru bolnišnice usmiljenih bratov na Studencu. Tak je vsaj en načrt izmed več drugih.*
Proti prestrogi cenzuri časopisja so se začeli na raznih straneh pojavljati glasovi. Dunajski listi opozarjajo novega zun. ministra Buriana, naj dovoli več tiskovne svobode. Listi priporočajo naj bi se predsednik poslanske zbornice dr. Sylvester
—	ki je bil že sam dvakrat žrtev cenzure sporazumel z voditelji političnih strank, z načelniki zbornice poslancev in eventualno tudi z merodajnimi člani gosposke zbornice, da bi se uvedla akcija v svrho, da se cenzura omeji vsaj v toliko, da ne uduši časopisja. Kakor se zdi tudi drugod listi nimajo postlano s pernicami.
Izdajanje potnih listov se bo glasom odloka skupnega ministerstva z dne 15. t. m. znatno omejilo.
General Stossel umrl. Umrl je ruski general Stossel, ki je rusko - japonski vojski branil Port - Artur.
Listnica upravništva. Večkrat se zgodi, da nam naročniki pošiljajo naročnino, posebno po položnicah, ne da bi pravilno naznanili svoj naslov. Nekateri pošiljajo celo brez vsake označbe, kdo je poslal. Že večkrat smo naročnike opozarjali, naj natančno označijo svoje ime in naslov, a vedno se ponavljajo taki slučaji. Mi ne vemo, komu vpisati in potem seveda do-tičnik nima poslane vsote nikjer vpisane. Tako nam je 10. jan. 1915 nekdo iz Pod-bele na pošti Breginj poslal K L a ni zapisal svojega imena. Naj se zglasi! — Prosimo tudi, naj vsakdo shrani varno poštno ali upravniško potrdilo o plačani naročnini. To je važno!
Iz pisem naših junakov.
Božič slovenskih fantov na francoskem.
Vojak Leopold Makovec, doma iz Coljave št. 17, duhovnija Gabrovica pri Komnu, služi
Odtod piše domov svojim sorodnikom, kako so naši fantje obhajali Božič na sovražni zemlji. Iz pisma posnemamo:
Ostende, 27. dec.
Na Sveti večer 24. dec. sem se spominjal lanskih praznikov, ki sem jih preživel med Vami prvič v vojaški obleki. Lani smo obhajali praznike vse drugače ko mi letos tu. Tu moramo delati in streljati na Angleže cel dan. Tudi oni so na nas dobro streljali, a hvala Bogu, ni bil nihče od nas ranjen. Zvečer smo šli v hišo, kjer
imamo prenočišče. Hiše so vse prazne, ker jih je civilno prebivalstvo moralo zapustiti. Tu smo sedaj sami gospodarji. Zvečer so nam častniki napravili božično drevesce. Tu nam je govoril gospod nadporočnik mal govor, v katerem nam je voščil srečne praznike. Nato smo zapeli nekaj božičnih pesmic in na koncu cesarsko. Vsak vojak je dobil paket, v katerem je bila po ena srajca, sp. hlače, cigarete i. t. d. Nato smo dobili še vsak nekaj kozarcev piva, nakar smo šli spat. Tak je bil naš sveti večer.
Dne 25. dec. na Sveti dan dopoldne smo bili prosti. Popoldne pa smo šli na postajo
Zvečer ob 6h smo šli v cerkev, ki je slučajno še ostala cela. Druge cerkve po Belgiji so večinoma porušene. V cerkvi nam je duhovnik govoril o miru Božjem.
Na dan Sv. Štefana zjutraj pa smo zače-
li	zopet streljati. Oddali smona neko franc, mesto 25 strelov. Tudi tam so se veselili praznikov, ko so nenadoma začele naše krogle žvižgati skozi strehe in mesto goreti. Zvečer ob 5h smo bili zopet v svojem stanovanju. Spekli smo si lepo malo prase in pili zraven pivo. Dne 27. na nedeljo smo bili prosti do večera. Zvečer sem imel službo, stal sem na straži pri naših kanonih. Tako so končali naši božični prazniki 1. 1914.
Ko pridem, če Bog da, iz vojske, Vam že prinesem kak dar za spomin iz teh krajev, kjer divja vojska.
Velik potres v Italiji.
Do 30.000 oseb mrtvih.
Srednjo in deloma južno Italijo je 13. t. m. dopoldne zadela huda nesreča: potres je obiskal te pokrajine, razrušil v prah cele vasi in mesta in pokopal v razvalinah na tisoče ljudstva. Najbolj je zadeta pokrajina Abruci.
Najbolj je trpelo .mesto Azezzano, ki je vse porušene V Avezzanu se je od 11.000 prebivalcev rešilo le kakih 1000, tako, da je samo tu 10.000 mrtvih. Tudi iz Sore se poroča, da je povzročil potres veliko škode. S Soro je bil brzojavni promet prekinjen. Tu je mrtvih nad 400 oseb.
V Salmoni se je podrl obok cerkve sv. Dominika. Ranjenih je bilo pet vojakov.
V	številnih občinah Salmora je potres zelo poškodoval hiše. Tudi ljudi je bilo več ubitih. V občini Anversa so bile u-bite tri in ranjene tri osebe. V občini Vil-lalago je bilo ubitih do 20 eseb. Ranjenih je precej oseb, a števila še niso natančno dognali. Kraj Frattura je. potres uničil skoraj popolnoma; več ljudi je bilo ubitih. Tudi v občinah Popoli in Pentina se nahajajo žrtve katastrofe pod razvalinami.
Potres so čutili tudi v Rimu, kjer je zelo razburil prebivalstvo. Žrtve ni no-. bene. Znanih je le nekaj poškodb. Nekaj razpok je napravil potres na oboku stavbe Porta del Popolo. Podrl se je neki stolpič na poslopju finančnega ministerstva. Kupola cerkve San Giovanni di Cattinari je bila poškodovana. Kip na Antoninije-vem stebru, ki stoji na Plazza di Colona, je bil premaknjen. Zdi se, da se je tudi steber v sredi nagnil na desno stran. Potresni sunek je napravil nekolike škode tudi v Vatikanu. Sv. oče se je nahajal, ko se je potresla zemlja, v knjižnici. Pokleknil je in molil nekaj časa. Ukazal je nato, naj se doženejo posledice potresa in da naj se poizve, če so poškodovane cerkve.
V baziliki sv. Petra je ubitih 150 šip v kupoli. Druge škode ni, kakor da so se pokazale zopet nekatere razpoke. Neki čve-terovogelni kamen v zunanji dvorani stebrov cerkve sv. Petra se je premaknil. Poizvedujejo še, če je potres napravil še kaj škode.
Po poročilih iz Rima, je potres zahteval do 30.000 človeških žrtev.
Opustošenja po potresu.
Iz Avezzana poročajo: Neki obč.. nasta-vljenec, ki je ostal živ. se je nahajal na cesti, ko se je potresla zemija. Vse se je podrlo, ogromen oblak prahu se dvigne nad razvalinami. V Avezzanu so med drugimi bili vsled potresa ubiti: pedpre-fekt s svojo rodbino in z vsem osobjem prefekture, vsi člani sodišča in vladnih o-blasti, župan, občinski svetniki, dva generalna svetnika, 25 vojakov 110 mož močne posadke, vsi stražniki, 4 med 7 carinskimi stražniki, 8 med 9 občinskimi stražniki, več zdravnikov in dostojanstvenikov, med njimi tudi bivši posl. Gerri. Podrle so se tudi tvcrnice. Porušen je slaven grad Colonna. Več sto eseb, kiso preživele nesrečo, tabori okolu ognja, ki so ga zažgali na trgu. Zdi se, da so izgubili zavest, niso sposobni pomagati žrtvam, niti govoriti ne morejo. Prebili so noč pod milim nebern, dasi je bilo zelo mraz. Z županom na čelu je prihitelo na pomoč 50 mož iz Carsolija. Rešili so 20 ranjencev. Izpod razvalin se čuje stokanje in klici na pomoč, ki pretresajo srca.
Kolikor daleč sežejo oči, same razvaline. Rešilno delo otežujejo zelo veliki kosi razvalin, ki leže okoli. Vojaki, kara-bineri in uradniki so enegično zvedli prvo pomožno delo. Pride še več vojakov in sanitetnega osobja.
Po poročilih iz raznih krajev so občine Zampelino, Paterno, Cerchio, Colla-mele, Peecina in velika vas San Bene-detto Marši deloma porušene.
Papež obiskuje ranjence.
Ranjence so iz porušenih krajev prepeljali v Rim. Sv. Oče je zapustil svoje prostore in se po hodniku podal v bolnišnico, kjer so nastanjeni ubogi ranjenci, po številu 100. Sv. oče se je razgovarjal z ranjenci, poslušal je, kako so mu opisa-vali podrobnosti o potresu in jih opominjal, naj zaupajo božji milosti, nakar jih je obdaril. Pri svojem obisku je šel sv. Oče skozi notranji prehod, ki vodi iz Vatikana skozi baziliko sv. Petra proti lazaretu Santa Maria. Vrata bazilike so bila skrbno zaklenjena. Varnostne službo je vodil varnosti komisar mestnega dela Borgo.
Torej je čisto brez pomena, kar govoričijo liberalni listi, da je papež zapustil Vatikan. Sv. Oče sam protestira proti taki pisavi.
Kralj na kraju nesreče.
Kralj je obiskal ponesrečene kraje. Ljudstvo ga je z navdušenju in ginjenostjo sprejemalo. Kralj je dal za žrtve 25 tisoč lir. — Potresni sunki se nadaljujejo. Italija je odklonila denarne podpore od zunaj.
Mrlič se premika.
Potres je v Neapolju trajal natančno 70 sekund. Posebno močan je bil potres v sredini mesta in v via Tolledo. V cerkvi sv. Previdnosti se je odigral razburljiv pri zor. Ravno se je vršil blagoslov nekega mrliča. Nenadoma se je začela krsta močno zibati, kakor bi jo stresale nevidne roke. Pogrebci so prvi hip menili, da je mrlič oživel. Neka ženska je omedlela, mnogo ljudi je drlo iz cerkve.
Gora se je razklala.
Na Monte Rovello pri Salernu je ob zadjem potresu nastala 1500 metrov dolga razpoka, ki se vedno širi. Na tisoče dreves se je že podrlo. Prebivalci so z gorskih vasi pobegnili v dolino; hiše se groze podreti. Zemlja v razpoki se vedno bolj pogreza. Na nekem mestu je nastalo jezero, ki je 250 m dolgo in široko.
V	Kalabriji tudi potres.
Iz Rima poročajo, da je 20. t. m. obiskal potres tudi Kalabrijo, kjer pa ni dosti škode napravil.
Kako so rešili zasuto ženo. O rešilnem delu o priliki velikega potresa se poroča mnogo ganljivih prizorov. Tako poročajo o pretresljivih prizorih, ki so se odigrali pri reševanju neke gospe Naldini, žene rimskega inženirja, ki je bila več kot en dan zakopana pod razvalinami. Uro za u-ro se je čulo vzidhovanje nesrečne žene globoko pod razvalinami. Tedaj pa je njeno klicanje naenkrat utihnilo, nobenega odoovora ni bilo na vprašanja pričujočih. Njeni stariši in njen soprog, ki so se nahajali na licu mesta so nestrpno silili na to, da se delo pospeši. Toda delo je napredovalo sila počasi, ker je bilo treba 7 m globoko z največjo previdnostjo kopati. Naenkrat zapove gasilec, ki je kopal — mir. Vse utihne. Preide par trenutekov, polnih napetega pričakovanja, srca pričujočih svojcev uboge žene se krčijo v trpki bolesti. Tedaj pa se sliši na vprašanje, se !i nahaja kdo pod razvalinami, prav blizu površja tih in šibak »da«. Neizrekljiva ganjenost je polasti pričujočih medtem ko ponavlja žena pod razvalinami: »Jaz ne morem več! Pustite me umreti! Kje je Albert, moj Albert?« Sin Albert, ki nad razvalinami sliši glas ljubljene matere, se ne more vzdržati solz, odpeljati ga morajo da njegov jok ne razburi preveč nesrečne matere. Medtem odkopljejo nesrečnico toliko, da jej poda zdravnik nekoliko krepčilne pijače. Žena je bila pri polni zavesti, vprašala je, kateri dan je in ni hotela verjeti. da je komaj četrtek, menila je, da mora že biti sobota. Kmalu so jo popolnoma odkopali. Bila je v žalostnem stanju, vsa obtolčena, oblita s krvjo. Komaj je vdihnila parkrat sveži zrak, že je povprašala po svojcih, po svojem možu, ki ji je z odprtimi solzami hitel naproti, medtem ko so se pričujoči trudili, da ne pokažejo rešeni svoje ganjenosti. Uboga žena je bila z rešilnim vlakom »Rdečega križa« odpeljana v Rim, kje upajo, da kmalu ozdravi.
Velika vremenska nezgoda v Italiji.
Iz severno italijanskega ozemlja poročajo. o ljutih sneženih viharjih. Plazovi so napravili že mnogo škode. V nekaterih pokrajinah vlada silen mraz. V Feltre je pr. teden kazal toplomer 21 st. pod ničlo.
V	Genovi je za snegom začelo mečno de-žiti, zbog česar so bili nižje ležeči mestni
deli popravljeni. Vlaki, posebno oni s severa, so imeli zbog snežnih zametov velike zamude.
V juž. Italiji so bile velikanske povodnji. Vremenska nesreča, ki je zadela južno Italijo, je napravila več milijonov škode. Poročila, ki prihajajo iz prizadetih krajev, se glase žalostno. Cel obseg nesreče se še ne more pregledati, vendar je že sedaj videti, da takih vremenskih škod že več let ni bilo na Italijanskem. Najbolj prizadeta je Capua z okolico. V mestu samem so stale skoro vse ceste pod vodo. Elektrarno so valovi skoro popolnoma odnesli. Mesto je brez razsvetljave. Tovarna za artiljerijske krogle, največja v Italiji, je tudi skoro popolnoma izginila s površja zemlje. V krajih Grazza-nise, Santa Maria alla Porta, Cancello Arnone se je podrlo mnogo hiš. Občina Brezza je popolnoma obkoljena od vode, noben človek ne more iz hiše. Ker tudi nihče ne more do njih, se je v mnogih hišah že jel oglašati glad. V kapuanski mii-nicijski tovarni so bile uničene tudi velike zaloge streljiva. V neapeljski okolici se je podrl zid nekega velikega vrta. Voda se je kakor hudournik razlila po nasadih, pri čemer sta utonili dve osebi. V provinci Cagliari je nevreme v vseh občinah napravilo veliko škode.
Darovi.
■ Nabiralnice darov voj. oskrb. urada za slov. del dežele v Gorici, Gosp. ulica 6 je prejela zopet naslednje darove za vojake:
V denarju:
Velikonja Zorica K 1; Slov. Čitalnica po g. predsedniku E. Klavžar K 60;^ 1% plače učiteljski zbor moškega učiteljšča v Gorici za jan. K 44.29; preč. Marzidovšek voj. kurat Gorica K 2; ga. Marcina Zorica K 2; v nabiralniku K 19.57 v. Nabrano dne 19. in 20. dec. 1914 v Gorici K 856.55.
Županstvo Ročinj K 2.80; Jožef Marinič Vedrijan K 3; v nabiralniku K 27; skupaj K 7123.15 v.
V blagu:
Zenska Marijina dr. Trst: 29 čepic, 2 p. nogavic, 4 par dokolenk, 3 obveze za trebuh; l par polrokavic; 23 parov zapestnic, 10 šalov, 39 ovojev za noge.
Neža Kovačič: 1 rjuho in cufa-
nje.
Osek vodstvo ljud. šole: cufanje. Cerkno, kat slo. izob r.društvo: cuta-
nje.
N. N. cutanje.
Žalošče pri Dornbergu, gdč. D u g a r 7 čepic, 4 p. dokolenk, 4 p. nogavic, 1 p. zapestnic.
Jakob Pavlin Loka Kronberg: 1 1 žganja, 2 kg jabolk, 1 kg orekov, za 1 K cigaret.
Ga. Ana Frankovič: cufanje.
Županstvo Kostanjevica nabrali K 64.78 v za to nakupilo blago in sicer: 11 steki, vina, cigarete, 25 pak. žveplenk, 218 paketov cig. a 16 v, 2 škat. cigarilcs, pisni, papir, svinčnike, milo.
Renče darovi šolskih otrok: 5 p. za-pest., 1 p. nogavic, 1 čepico, 5 pak. čokolade, 2 zavitka sveč, 9 pak. tobaka, cig. 18 papirčkov, 17 škatl vžigalic, 2 škatle cigaret, 4 svinčnike. 18 paketov tobaka za pipo, 57 razglednic,
Rihenberg deklice 5. in 6. razreda, izdelale in darovale: 9 p. zakestnic, 7 p. nogavic. •
Drežnica, gdč. Goljevšček uč.: 2 ska-tlji cigarilos, 3 škatle cigaret.
Vrtovin vodstvo ljud. šole pod vodstvom gdč. uč. roč. del Kristine Bozjak, spletli otroci: 10 parov zapestnic. 6 čepic in 4 p. nogavic.
Dobrovo gdč. učiteljica Visourek: 8 čepic, 3 p. nogavic, 5 P. zapestnic.
Ana Fortunati, Gorica: 1 škat. cigaret.
Cč. m. Uršutinke 12 stek. vina.
Preč. g. Uršič Šlovrenc v Brdih: 1
škatlo cigaret.
Županstvo Ročinj: Poslalo (/ vrec) 122 kg suh. sadja. Za prodano sadje se je kupilo obleke domačim vojakom. Nabrala je gdč. Terezija Rahulin učitelj, roč. del.
*"* Rihenberg:	(Izdelala dekleta Mar.
družbe) 11 parov golenic, 1 domačo močno najdeno plahto, 1 par zapestnic.
Soča pri Bovcu:	pošilja Katarina
Kosmač: 30 p. nogavic, 2 p. kolenic, 8 p. zapestnic in 4 čepice. Izdelalo se je s sodelovanjem tukajšnjega šolskega vodstva.
Gosp. Arko darovala: 2 blazini, 4 rjuhe.
Gospa Gaberščekova: 2 blazini,
7 obvez.
Orehovlje poslalo: 9 čepic.
Gospa Petschauerjeva: 5 blazin. —
Solkan: 7 rjuh 624 p. podplatov, mnogo cufanja, obveze 2 p. nogavic. Ter-glau Marica: 50 p. podplatov.
Sv. Križ: Gosp. Mrevlje Ela zopet: 30 šerp, 17 p. zapestnic, 5 naprsnikov. zavoj svalčič, čokolado, 4 pak, tobaka za pipo%12 pak. po 16 h, 16 pak. žveplenk.
Župni urad Slap: 3 p. rok. 2 p. gamaš,
2 pak. cigarilos.
Nabrežina Marija Kavčič učitelj. 1 škatljo peciva.
Dornberg: g. Bizjak škatljo peciva. Nabrežina: Kaučič 1 p. nogavic, 2 škatlji žveplenk, 1 čokolado, 1 nož.
Zgonik: Bogumil Nemec: 11 srajc, 4 brisače, vato, 16 rjuh, 4 plat. krpe.
Gosp. Rozman: 5 čepic.
Batuje: II p. gamaš, 10 p. nogavic,
11 p. zap. 6 kap, 1 rjuha, škatlja cufanja.
Šol. vod. Bovec: 40 p. nogavic, 12 p. zapestnic, izdelale 4., 5., 6.šol. leto
Županstvo Veliki Dol: 48 p. nogavic. C. kr. okr. šol. svet v Sežani: 6 pak. čokolade a 40 v, 7 pak. čokolade a 80 v.
Rubije gos.' Devetak: cufanja, obveze. Učenki Masten Ivanka in Hooic Peč
2 čepici in 2 p. zap.
Vrtojba: gos. Klinec: 20 p. cunj za
noge, 3 p. kolenic.
Gospa Gaberšček zopet: 7 obvez za rane, 5 p. ovojev za noge.
Gos. L a s i č e v a darovala p. nOga-
VIC.
Orehek, dekleti Ivanka Cufer, Antonija Hliš nabrali (poslala g. Hliš): paket volne, 6 svinčnikov, 2 ročnika, 4 svalčice,
3 cigare, 5 zav. pap. še 10 pol. pis. papirja, 4 škatlje žigic 7 rjuh, zavitek graha, vrečo fižola, jabolka, suho sadje.
Gos. Karla Garbun, uč. roč. del: 5 p. zapest, 5 p. nog. 10 čepic.
Tomaj: rjuhe za cufanje krpe.
Vodstvo ljudske šole v Hrušovljah, Brda. 23. dec. 1914. 4. p. gamaše, 4 p. nog.
5 čepic, 4 zap.
Sv. Križ: Gdč. Ela Mrevlje (zopet):
Mnogo obvez.	'
Gos. Kocjančič učit. roč. del iz Kronberga: 14 čepic, 14 p. zapest., 8 p.
dokolenic.
Ozeljan: 3 p. dokolenic, 5 čepic, 4
p. rokavic.
Iz Logov: Šolska dekleta spletle 1-cn'P7 penic
Rozalija Gerbec uč. roč. del. 6 p. nog., 1 P. "amaš, 1 čepica, 1 in pol p. zapestnice.	„	„
Sv. Lucija: Članice društva »boca«
1 škatljo cufanja.
Dornberg: Rojec 2 srajci.
Toni Mlekar, 28 knjig.
Gos. Madon, vodstvo ljudske sole Grgar, 3 p. dokolenic, 3 p. nogavic, 4 p. pol. rok., 3 p. zapestnic. 3 čepice.
Vse blage darovalke in darovalce, du-hovske urade, županstva, sl. šolska vodstva društva in družbe uljudno prosimo, naj bi blagovolili uvaževati, da 1. m 15. febr odide zopet večje število crnovojni-kov v vojake. Ubožne izmed teh je treba preskrbeti z gorko sp. obleko. Ranjenci odhajajo nazaj na bojišče, tudi za
te moramo skrbeti. Zato lepo prosimo, da bi se delo pospešilo, da bo mogoče ustreči potrebi.
Zahvaljujemo se za veliko dosedanjo požrtvovalnost v korist našim dragim; skušajmo', kar je v naših močeh, delati za olajšanje razmer našim vojakom.
Bog bo povrnil vsem!
Nabiralnica darov za slov. del. dežele v Gorici, Gosp. ul. 6. I r m a F o n o v a, načelnica G i z e 1 a Kremžarjeva.
ZAHVALA.
Podpisani smatra za svojo dolžnost, se zahvaliti najtopleje slavni in ugledni u-zajemni zavarovalnici za življenje: »JANUŠ« na Dunaju oziroma podružnici v Trstu in glavnemu zastopniku v G o r i c i, ki je tako hitro, posebno pa v teh kritičnih časih ne oziraje se na moratorij, za točno likvidacijo in izplačilo zavarovalne svote K 4000 s pripadlimi do-bičkovnimi deleži (dividendami), za katero je bil zavarovan moj pokojni oče Josip Pavletič.
V svesti sem, da nudi zavarovanje na življenje neprecenljive udobnosti za človeštvo in zato tudi vsakomur najtopleje priporočam zavarovalnico na življenje: »JANUŠ«.
Št. Andrež pri Gorici dne 14. januarja 1915.	Ivan	Pavletič,	1.	r.
Prostovoljna dražba.
Na predlog Mestne hranilnice v Radovljici se bo vršila v sredo dne 27. januarja t. 1. na c. kr. okrajni sodniji v Gorici soba št. 7. prostovoljna dražba posestva vi. št. 165 d. o. Gorenja Tribuša prejšnji lastnik Franc Šauli iz Gorenje Tribuše. So-dnijska cenilna vrednost je K 6810.-, najmanjši ponudek pa K 3405.- Vsak ponudnik ima položiti 10% varščino, kupec pa plačati skupilo v 2 mesecih po dražbi, ako bi se s hranilnico drugače ne dogovoril. Pojasnila daje c. kr. okrajna sodnija v Gorici ali pa dr. Treo. odvetnik v Gorici.
Priporoča se, pod no-vim vodstvom, na nova urejeni hotel „Pri zlatem Jelenua.
ŠIRITE „N0VI ČAS !"
ZoDozAraviiitti in iMMl\ aieije
Dr. I. Eržen |
G 0 K IC A
Jos. Verdi tekaiišfte štev. 37
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe : vsake vrste.
Ordinira v svojem ateljeju
it žil 9 ure doga. do 5. ure p«io.
Vozni red.
Gorica — Ajdovščina in nazaj
820
830
849
857
51S730
8ži
921
920
928
530
I odh. GORICA doh. H Sv. Peter pri Gorici Volčjadraga g doh. Prvačina odh.
cdh. Trst dr z. postaja »loh.
910
919
931
942
949
IO00
1007
936
943
951
1003
1010
10X2
1025
odh. Prvačina doh. Dornberg Batuje Kamnje Dobravlje Sv. Križ-Cesta doh* Ajdovščina odh.
631
622
611
600
im
720
708
Gil
5ži
5ž0
510
520
521
512
510
81«
613
622
6iž
559
552
546
531
Gorica — Trst in nazaj. (Drž. žel)
Osebni! Brzo- i Osebni Osebni Brzo- j Osebni vlak. I vlak. ! vlak. vlak. vlak. 1 vlak.
Osebni; Urzo- Osebni! Osebni Brzo- ! Osebni vlak. i vlak. vlak. ! vlak, ! vlak. : vlak.
542
547
553
602
613
631
642
650
7mi
712
718
1006 j 1207	505
1020
i 1212
\
1 1222 1232 1243
1046
1 105
510
517
527
538
104 j 6fl2
114
123
132
144
153
611
622
61Ž
611
652 1
65Ž
711
71fi
751
725 S 1 125 |	200	I
702 i SIS
92S
912
952
looi j 1012 i 1021 1011 1052 112S
1122 j
1112 j 11211
odh. GORICA doh Sv. Peter pri Gorici Volčjadraga Prvačina Rihenberg Štanjel — Kobdilj Dutovlje — Skopo Repentabor Opčine Gvardjela Rocol TRST
doh.
odh.
719	856	!	1101
724
718 I
711
702
651
642
633
624
604
554
540
1056
1050
841 [ 1042 1030 823 | 1015 1006 958 950 926 918
544 ( bži
539 I
822 !
533
526 i 6ia
517
1215
1221
1151
1111
506
457
44«
441
422
410
622	11M
1126
1115
622 1112
1012
1011
730 j 905 j 35h |	530	1020
Ljubljanska kreditna banka podružnica
Centrala Ljubijana, pnHn.žniee .■ Celje, Celovec, Salajevo, Split, Trst
v Gorici.
Delniška glavnica H 8,000.080
 	Rezervni	zakladi	„	1,000.000
Vloge na knjižice po 4Vlo v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodala vredno— papir|ev vseh v,'s,, deviZ-va,a,.	E»kon, menic.	Sprejemanje vredno, v varstvo in oskrbovan,.
Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
7 r/ovče nje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Eskont menic.
Stavbeni krediti. Predujmi vrednostni na papirje. Srečke na obroke.
Safes.
Nakazila v inozemstvo. Kreditna piuma.
Naznanilo.
Naznanilo.
Ker se do konca februvarja 1915 mora izprazniti sedanja modna trgovina st. 2(>, se prične
RAZPRODAJA
dne 30. decembra 1914.
Prodajalo se bode vse modno blago, perilo za možKe in ženske, ple
tenine, maje, nogovice čipke in mnogo *obmh	“Tedanjih	Pkri«čnmna!sirtirmogočt	razpečati	toliko množine modnega blaga po
Z ozirom na to, da v tej kratki dob. kakor tud! v seaanjin	_	.	1	.. 'da ri predmetih, kateri so izven sezije.
normalnih eenah, sva izjemno odredila - - - ITDT 20 »|„ do 50 "|„ pOpUS a	pre„rad & Černetič - Gorica.
Priporočava se za obilenobisk