C3 di- tiri ii\o ali za- nje- naj pri >žbe jek- er jr j * to p?: aj* n» ofc ^ Naslov—Adilresa nova doba 0233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) DOBA (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Letos obhajamo 3. S. K. Jednote. Poskrbimo, da bo ta mejnik bratstva tako proslavljen kot še ni bil noben dosedanjih jubilejev. as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided lor in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925 ST. 27. PART 1. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY 6th — SREDA, 6. JULIJA, 1938. VOL. XIV. — LETNIK XIV. NA QT0KU_ZAKLAD0V J California in posebej še me- J sto San Francisco se priprav- j. 1 j ata na veliko mednarodno raz- ■{ stavo, ki se bo tam vršila leta ^ 1939. Oficielno ime razstave bo 2 Golden Gate International Ex-1:* position, kajti Golden Gate se | j imenuje znamenita ožina, ki ve-že ogromni zaliv San Francisco, j s Pacifičnim oceanom. j> Zanimivo je, da se bo razstava '* vršila na “otoku zakladov” — J Treasure Island, na umetno i zgrajenem otoku v zalivu San i Francisco, med mesti San Fran- J cisco, Oakland, Alameda, Ber- J keley in Richmond, nedaleč od j ogromnega mosta, ki je bil ne-! j davno dograjen in ki preko zali-1ij va veže mesti San Francisco in \ Oakland. Tudi ime Treasure \ Island, katerega otoka do ne- \ davnega časa še nikjer ni bilo, i J ima svoj pomen. Država Cali-; J fornija je namreč dobila ime po! J nekem pravljičnem otoku zakla- \ dov, ki ga nikjer ni bilo, pa ga jej \ neki znameniti pisatelj hotel > j imeti v svoji povesti. Pisatelj je \ torej ta otok ustvaril v svoji do- [ :J miši ji ji in ga je imenoval Cali- \ fornia. In po tistem izmišljenem !,< otoku so odkritelji imenovali ( ' f tisti del dežele, ki se zdaj ime- ij nuje California. Seveda Califor- ;J ni j a ni otok, ampak samo pol-otok, pa še to le v mehikanskem delu iste. j:{; Otok zakladov je v tem času! } že zrastel iz zaliva v velikosti kvadratne milje. Na otoku že J rastejo poslopja, nekatera daij ostanejo tam za stalno, druga |:J s,amo -Kmalu bo- jt do zazelenela tam tudi tisočera J drevesa in zacvetelo bo cvet j e" v' { milijonskih izdajah. Razstava J bo otvorjena že 18. februarja 1939. To je pač.mogoče le v Cali- \ forniji, kjer ne poznajo prave J zime, ampak se v februarju že \ smeje mehka južna pomlad. Razstava bo v gotovih ozirih 5 nekaj sličnega kot so bile druge J svetovne razstave, samo bolj po- j 5 polna in bolj modernizirana, ker '5 napredek se nikoli ne ustavi, posebno ne v Ameriki. Na razstavi bo zastopanih tri četrtine držav naše Unije, med temi posebno izrazito pacifične države: California, Oregon in Washington. Dalje bo zastopanih okrog 35 držav inozemstva iz Evrope, Azije in Amerike. Posebno se za (Dalje na 6. strani) d ■J % st-"' J »IŠTVENE IN DRUGE ^VENSKE vesti n *~ ENta/a številka Nove Dobe K** v povečani izdaji kot v bte0riI° članstvu J. S. K. Jed-F J splošni slovenski javno-^ ^eriki, da druga najsta-»®*ovenska podporna orga-v Zedinjenih državah ta mesec svojo 40-let- K' . r^snja izdaja Dove Dobe gp°sebnih okraskov, kar naj | nekako v soglasju z nazi-fe > dami pri štiridesetih tjS| pstrobarvni okraski ne tako kot dvajsetlet-v. Ic>- Važna je duševnost aJ. 80 darovi, ki jih žena (j, 11 leti prinaša svojim r0^ in prijateljem. t * j. str os ti vsebine današnje i(e ^ove Dobe so pripomo-i Pv°jimi prispevki vsi člani 1 srp in porotnega odbora I ^ Je<3note, nekateri za 1 Bi« drugi za anglfeški del. 1 L vsebujejo važne po-I !iii 6r z^rave misli, pripom-^asvete, in ih bodo člani k*-8 ^r‘(^orn prečitali. Z in-1 ^vrlega stal išča pa je ne-I jj^.0 Najbolj zanimiv članek w °v*ni naše Jednote, ki ga I *sal naš glavni tajnik An-I t. ašnik. Tako izčrpne in j Rodovine o J. S. K. Jed-L s*6j še nismo nikjer či- H' : i\i J, ,j / BL1,1(1 proslava štiride-Ij ’1(G J. S. K. Jednote se bo M) %.U, Minnesota, v.uuch m 18. julija. Na večer ‘Ja se bo vršil slavnostni »Jf tu v Community Building. Jj| I jj® 10 17. julija bo velik pik-C ^:indy Pointu, katerega >jV°nino posfetilo veliko šte-t Vn°v in drugih rojakov iz l^^znega okrožja Minne-|i,j /Udi iz drugih krajev. V E 18. avgusta, na da-b ne štiridesetletnice, 0 vršila slavnostna seja ] lenega in porotnega od- ] Pčn lr na elyškeih poko- 1 Ita P°ložen venec na gomilo' ] 1C Predsednika J. S. K. j K * Pokojnega sobrata Jo- ] l^dj ni°ha. Omenjeni dan j |i= i Ht i 1\ * ctUsil, N. ¥., se bo \r f^jv • Julija vršila veselica It,} ^3ega društva št. 53 ESi» * P«o l 0 društveno 40-nedeljo 17. julija |\t ° društvo št. 9 JSKJ v| ^ich., s piknikom in j Primernim progra-j Ki * JSKJ v državi I rjd namreč št. 32, 72, ftltlo4f)i Proslavila jed-l-.^v i e^n’co s skupnim ban-j IN, !v°rani Krain v Eifum-j f')V wash., v soboto 23. i lis* ’ * l\ tt. 75 JSKJ v Pueblu, IjNilt ll.e^* v nedeljo 24. juli-Piknik na farmi Johna ll* J \y i* I Priredi 1 -j® društvo št. 94 JSKJ °alJe na 4. str.) TEKMOVANJE S SUŠO Ob svoji 40-letnici ■ KOVor| J. S. K. Jednota NJENIM OTROKOM: \ Kj Mecl vami sem že štiri desetletja in z vami grem,i da nudim vam zavel ja. Tu snuje se pomoč za bol, trpljenje, spoštuje se vseh vrst in haro mišljenje. f Pri nas drži I zvestoba za zvestobo. Kdor dvomil bij naj čila Novo l)obo. Jaz, kol doslej, vsem članom dobra mali še zanaprej bom skušala ostali. Še mnog uspeh » bodočnost nam pomen ja, saj v lelih teh 1 začetek je življenja. •v-'1^'fc‘' Tako trdi vsaj ljudska govorica: verujmo ji, pa bo za nas resnica! Obljubimo na vek si bratstvo pravo in ljubimo ameriško zastavo! S podlago to od vzhoda do zahoda ljubezen bo in sreča in svoboda. A. J. Terbovec. ik»‘' m"1 5t‘ ifi” V* tf lUc' RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA _____ KRESOVI SVOBODE Na prostoru, kjer se bo leta 1939 vršila svetovna razstava v J New Yorku, je predsednik Roosevelt dne 30. junija v nagovoru I na delegate National Education; Association ostro kritiziral diktaturo. Dejal je, da v časih, ko; skušajo diktatorji potisniti ka-j zalec časa nazaj s požiganjem knjižnic, z zatiranjem in izgonom znanstvenikov, umetnikov, godbenikov, pisateljev in učiteljev in s cenzuriranjem novic, literature in umetnosti, so dane nove analoge deželam, kjer še plamte baklje svobodne misli in svobodnega pouka. Poudaril je, da če ognji svobode ugasujejo vi drugih deželah, morajo plamteti kresovi svobode v naši repub-liki svetlejše in višje kot kdaj j prej. Knjige je mogoče sežgati in mesta opleniti, toda hrepenenje po svobodi neprestano gori v srcih prostega ljudstva. Končno bo zmagala demokracija potom demokracije in izobrazbe, ker nobenega naroda ni mogoče obdržati v večni ignoranci in večnem suženstvu. MANJŠI DEFICIT Zakladniški department zvezne vlade je zaključil fiskalno leto dne 30. junija z izkazilom 1400 milijonov deficita. V zaključenem fiskalnem letu so dohodki federalne vlade znašali 6200 milijonov dolarjev, izdatki pa 7600 milijonov dolarjev. Le-tyšnji iwimanjkljaj je vsekakor najmanjši v zadnjih sedmih letih. Ob zaključku lanskega fiskalnega leta je bil primanjkljaj skoro še enkrat tako visok kot je letos. Z drugimi besedami se to reče, da se še vedno pogrezamo v dolgove, toda ne tako hitro kot prejšnja leta. PRIZNANJE ROOSEVELTU V Indianapolisu, Ind., se je pretekli teden vršila državna konvencija republikanske stranke, in je med govori, ki so ob ta- H kih prilikah običajni, vzbudil 1 posebno pozornost govor Bruce J Bartona, republikanskega kon- 1 grešnika iz New Yorka. Mož je 1 dejal, da bi se republikanci mo- 1 rali učiti od Roosevelta, kako si c pridobiti zaupanje preprostega 1 ljudstva. Kljub temu, da se mar- -sikateri poskus New Deala ni ob- J nesel in depresija še ni odpravljena, prosto ljudstvo ne smatra Roosevelta odgovornega za te neuspehe, ker je prepričano, da je Roosevelt odkrit prijatelj malih ljudi, katerim v resnici želi pomagati. Kongresnik je pripomnil, da dokler si republikanci ne pridobijo takega zaupanja med prostim narodom, ne morejo pričakovati kakšnih j odločilnih zmag. ZA ŠPIJONI i Špijonažna afera v prid Nem-j [čiji, ki je bila nedavno razkrin-|kana v New Yorku, bo preiska-iiia do podrobnosti. Vlada Zedinjenih držav je na podlagi nove jevidence poslala državnega jpravdnika Lamarja Hardya v j Anglijo in Francijo, da skuša; še tam najti gnezda špijonaže, iz katerih so vodile niti v Zedinjene države. MEDNARODNA TRGOVINA Fašistične in napol fašistične • države si mnogo prizadevajo, da ■ bi se gospodarsko osamosvojile, namreč, da bi se rešile uvoza in vse življenjske potrebščine pro-i ducirale v svojih mejah. Ame-[: riški državni tajnik Hull pa ve-I (Dalje na 8. str.) Največja sovražnica farmskih in vrtnih pridelkov je suša. Življenje ljudi je posredno ali neposredno odvisno od rastlinstva in vsaka rastlina potrebuje za svoj razvoj primerno količino moče. Nekatere rastline rabijo več, druge manj moče, toda vse jo potrebujejo. Preveč mokrote sicer tudi škoduje nekaterim rastlinam, toda suša je neprimerno bolj škodljiva. Tekom zadnjih let smo videli ali čitali, kakšno ogromno škodo je suša povzročila po goto-! vih ki*ajih zapada in srednjega zapada. Pa tudi vzhodnim krajem, ki v normalnih časih dobivajo dovolj dežja, suša ni prizanesla. Po zapadu je močno razvita irigacija, to je umetno namakanje polj, sadovnjakov in pašnikov. Za to potrebna voda se dobiva iz rezervoarjev, ki zadržijo in shranjujejo vodo topečega se snega, naglih ploh in ; tudi kolikor toliko stalno teko-j čih rek in potokov, da je na razpolago za namakanje tekom poletnih mesecev. Veliki jezovi j in vodni rezervoarji, ki jih je vlada zgradila ali jih še gradi na zapadu, imajo trojni namen: preprečevati poplave, proizvajati ceno električno silo in zbirati vodo za namakanje obdelane zemlje. Najlepši sadovnjaki, polja, vrtovi in vinogradi na zapadu, posebno v Californiji, se razprostirajo po krajih, kjer je bila pred leti puščava, koder j zaradi pomanjkanje moče nj : uspevalo nikako rastlinstvo ali! pa so revno životarile le' borne | puščavske rastline brez vredno- j \ sti- s j Irigacija pomeni seveda povečane izdatke za farmerja, ker irigacijske naprave se morajo j držati v redu. Take irigacijske naprave lastujejo udruženja far-merjev, privatne družbe, okraji, države ali federalna vlada. Kdor ? rabi vodo za namakanje, mora 1 seveda zanjo plačevati določeno \i ceno, kakor morajo prebivalci j mest plačevati za vodo, ki jim jo ■J dovajajo vodovodi. Toda farmer-J! jem, ki imajo napeljano iriga-J cijo, se ni treba zanašati na dež, kar pomeni, da so pridelki v prilično zasigurani. Zadnja leta se je irigacija Dalje na G. str. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV 1 VRANE NA GORENJSKEM c r Po Gorenjskem so se bile zad- ( nja leta zelo razmnožile vrane, ^ ki so posebno spomladi povzro- j čale veliko škodo po koruznih j poljih. Več kot polovico takrat r zeleneče koruze so vrane poru- j, vale in nekateri kmetje so samo r zaradi te nadloge opustili saje- j nje koruze. S puško vrani ni t mogoče priti zlepa do živega, strašil se pa privadi in se jih ne ^ boji. Lani in letos pa so kmetje!j uničili ogromno število vran z, r zastrupljanjem; v to svrho so ; porabljali s fosforjem zastrup- £ ljena jajca, ki so se sijajno obnesla. V radovljiški okolici so vsled tega letos vrane že redke. , OSEMDESETLETNIK J Znani ljubljanski igralec Da- < nilo je pretekli mesec praznoval 5 svoj 80. rojstni dan pri dobrem ^ zdravju in dobrem razpolože- < n ju. Igralec Danilo, ki je takoj rekoč del zgodovine ljubljanske-: ga gledališča, četudi je že upo-1 kojen, se še vedno živo zanima za i gledališko umetnost. i i NEZGODA SOKOLA i Engelbert Gangl, prvi podsta- ' rešina Sokola Jugoslavije, je v * Pragi, kjer se mudi zaradi veli- 1 kega sokolskega zleta, tako ne- * srečno padel, da si je pri padcu ' zlomil levo roko pod komolcem.1' Kljub težki poškodbi je bil že j .drugi dan spet na telovadišču in 'je sploh opravljal svoja običaj*-! na dela kot da se ni nič zgodilo. DOMAČIJA ZGORELA V Gaberniku pri Zgornji Pol- , skavi je zgorelo posestniku Maksu Kumerju iz Limbuša stano-’ vanjsko in gospodarsko poslopje, tako da trpi Kumer okoli 20,-000 dinarjev škode. Požar so zanetili otroci, ko so se v gospo-! darskem poslopju igrali z vži-l galicami. STOLETNICA PESNIKA V Boštajnu ob Savi bo v bližnji bodočnosti odkrita spominska plošča slovenskemu pesniku in pisatelju Antonu Umeku, ki se je rodil 12. junija 1838 na Okiču pri Boštajnu. Pesnik je umrl leta 1871, star komaj 33 let. AMERIŠKI ŠTUDENTJE Trije ameriški visokošolci iz Detroita, Mich., so na svojem potovanju po Evropi obiskali tudi Gorenjsko, kjer ima eden izmed njih sorodnike. Neki slovenski inteligent, ki jih je spremljal po Gorenjskem, je potem v ljubljanskem dnevniku “Jutru” poročal, da so bili dijaki v svojih izjavah sicer precej rezervirani, pa je vendar iz priložnostnih izjav posnel marsikaj. Tako je študentom v splošnem ugajala gorenjska primitivna domačnost, prijaznost in gostoljubnost. Všeč so jim bili tudi Bled, Vintgar ter Savska in Lipniška dolina, četudi se to z Ostendom, Nico in drugimi evropskimi kopališči, še manj pa s Californijo ne da priijierja-ti. Porazno pa je nanje vplivalo stanje jugoslovenskih cest; tudi po gorenjskih cestah se niso hoteli posluževati koles, ampak so rajši hodili peš. Iz mest nimajo najboljših vtisov, bolj jim ugaja podeželje, čudili so se pomanjkljivosti glede postrežbe v hotelih in glede prenočišč. Menili so, da v teh ozirih silno manjka ameriške podjetnosti. VSAK PO SVOJE Pravoverni Angleži že od nekdaj prezirljivo gledajo na Zedinjene države kot na nekak izrodek brez prave kulture, brez discipline, brez tisočletja starih tradicij ter brez plemenitaških in kraljevskih okraskov. To republiko smatrajo za zmes najrazličnejših narodov, za deželo, ki v svoji prešerni demokraciji ne ve, kaj počenja in ne ve, kaj hoče. Rečimo, da je to res. Toda tekom zadnje svetovne vojne je ravno ta mlada republika omogočila zmago zaveznikom, med katerimi je bila tudi Anglija, je rešila skoro vso Evropo lakote in se potem lepo obrisala za posojene milijone. In ko so pred meseci objestni Japonci na Kitajskem potopili ameriško ladjo Panay, je ameriški orel tako grozeče zakričal, da je japonsko vzhajajoče sonce takoj zdrknilo par sto čevljev za obzorje in se je spet pokazalo šele z mnogimi opravičili in s čekom za polno pokritje škode. * Stari angleški lev, ki si domišlja, da vlada ozemlju, na katerem nikdar sonce ne zaide, zadnje čase spi, ali pa je tako poln revmatizma, da se ne more ganiti, ko fašisti v službi španskih rebelov na debelo potapljajo angleške ladje. Ko je nedavno japonski vojak na Kitajskem pri-solil zaušnico nekemu ameriškemu profesorju, je ameriški državni tajnik takoj poslal oster protest japonski vladi,toda ko so prav isti dan italijanski letalci v službi španskih rebelov potopili tri angleške ladje v Sredozemskem morju, ni hotel angle-jški ministrski predsednik nič vedeti o tem, da se ne bi zameril širokoustnemu Mussoliniju. ❖ Prebivalci Zedinjenih držav so lahko ponosni, da niso bili, niso in nikoli ne bodo čisti An-glosaksi, in bivši angleški kralj Edvard je nedvomno vesel, da se je odpovedal prestolu dežele, kateri vladajo taki državniki, kakršne ima današnja Anglija. * Imamo preroke, ki vidijo bolhe v medvedjem kožuhu, toda medveda samega ne vidijo. Imamo dalje preroke, ki so nam že pred četrtino stoletja prerokovali brezpogojno narodno smrt najkasneje v dvajsetih letih, pa smo še vedno tu, polni življenja, samozavesti in vere v sončno bodočnost. Kdor dvomi, naj pogleda našo Jednoto, ki je danes na neprimerno boljšem stališču kot je bila kdaj prej tekom svojega štiridesetletnega p o slovanja. Dotični preroki so pač majhni in jemljejo mero po sebi. Sreča pri tem je, da nas je mnogo nevernikov, ki nismo nikdar verjeli in ne verjamemo danes tem črnogledim in jesiharsko skisanim prerokom. * Prijatelja, ki se je bil nedavno podal na kratek obisk v Slovenijo, sem po njegovem povratku vprašal, kateri del njegovega izleta je bil najlepši. Pa se je mož navihano nasmehnil in odvrnil ,da brezpogojno naj lepši del izleta je bil povratek v Ameriko! »> Toliko se govori o depresiji in o slabih časih, pa so oni dan ti stradajoči državljani v Clevelandu plačali okrog $100,000 vstopnine, da so videli baseball tekmo v stadionu; v New Yorku pa je istočasno prišlo 90,000 ljudi gledat rokoborbo med Louisom in Schemelingom in so za “užitek” dobrih dveh minut pla-(Dalje na 4. str.) Na Elyu živeči ustanovniki J. S. K. Jednote Sprednja vrsta z leve na desno: Mike Sterk, Frank Jerich, Štefan Banovec (prvi glavni pomožni tajnik), Joseph Mantel (nadzornik v prvem glavnem odboru in sedanji prvi glavni podpredsednik), Frank Zgonc, starejši. Zadnja vrsta z leve na desno: Joseph Plut, Joseph Skala, Joseph Zobec in John Gnidica. Glavni in porotni odborniki izražajo svoje nazore, izkušnje in priporočila glede JS Paul Bar Lel: Ob 40-letnici JSKJ ___________________ i Leta 1898, ko so naši pionirji v severni Minnesoti ustanovili j našo Jednoto, sem jaz v tistih časih pohajal v drugi razred ljudske šole na Vrhniki. Seveda mi ni takrat nikdar na misel prišlo, da bom ob štiridesetletnem obstanku naše Jednote i-mel čast biti njen glavni predsednik in imel čast, da poklonim par skromnih vrstic v jubilejno številko njenega glasila. HHr ' JU PAUL BARTEL, glavni predsednik V moji šoli seveda nisem nikoli študiral etymologije, to se pravi: Študiranje visoko donečih izrazov in besed. Radi tega bom, bratje in sestre, poklonil naši dobri in skrbni materi JSKJ za njen jubilej šopek vrtnic, nabranih v mojem domačem vrtu, brez tujih okraskov, kot njen dolgoletni član ter njen glavni predsednik. V zgodovini vesoljstva je štirideset let samo majhen odlomek utripa. V zgodovini naših bratskih jednot pa je štirideset let dolga doba viharjev in težkih bojev. Mogoče je mnogim znano, da je bila v tej deželi u-stancvljena leta 18G8 v mestu Meadville, Pa., prva podporna organizacija. Njen ustanovitelj je bil navaden delavec, po imenu John Upchurch, kateri je pričel bratsko zavarovanje z zbiranjem denarja okrog svojih sosedov, katerega je naložil v sklad, da se v slučaju smrti dotičnega člana preskrbi dostojen pogreb. Kako skromen je bil ta začetek, kako kolosalen je sedanji rezultat na polju fraternaliz-ma, in to v tako kratki dobi. Kakor je* bil skromen pričetek prve podporne organizacije, tako skromen je bil pričetek naše Jednote. Nekaj je danes med nami še onih borcev, ki so z velikimi žrtvami omogočili, da je dane3 naša Jednota ol njene ustanovitve na najvišji točki glede članstva, ter na najvišji točki solventnosti in financ. Mnogo imamo danes v naši Jednoti dobrih in lojalnih članov in članic, kateri so že, in kateri bodo še veliko pripomogli ter so trdno odločeni vztrajati in delati na to, da se naša organizacija z vsakim dnem veča, ter v/,trajati in delati na to, da čim impozantnejše proslavimo velik praznik. Po širni Ameriki, po različnih državah, kjer so naše postojanke, ali društva, so in bodo na s/ečme načine obhajala praznovanja tega jubileja. Stem bodo dala priznanje naši Jel-noti za vsa njena dobra in humanitarna dela od njenega obstanka; stem bodo budila k življenju začetno delo naših dobrih in vztrajnih pionirjev, ki so zastavili vse svoje moči za dobrobit in človečanstvo našega naroda v tuji zemlji. S svojimi prireditvami in praznovanji pa tudi rnša društva agitirajo za nov prirastek, kajti z različnimi prireditvami kličejo v svoj delokrog prijatelje in znance, kateri še niso člani naše Jednote. Krona k temu našemu velikemu jubilejnemu letu pa bode ogromna proslava v dneh 16., 17. in 18. julija tega leta, v roj i! ni deželi in v rojstnem kraju naše Jednote. Tam v de- želi tisočerih jezer ter belih brez, tam, kjer se je rodila naša Mati, tam bomo praznovali naš jubilej. Tam v železnem okrožju, kjer si naš delavec ^ potu svojega obraza služi svoj kruh, tam bomo obujali spomine preteklih štiridesetih let ter se poklonili naši Jednoti ob njeni štiridesetletnici. Tam bomo položili na grob možu-pionirju, prvemu glavnemu predsedniku, pokojnemu sobratu Agniču — venec kot simbolično priznanje 5 in zahvalo vsem umrlim bratom in sestram, ki leže zakopani po : širnih državah naše Amerike. Tam se bo zbral tudi celo-skupni glavni odbor k zgodovinski seji, kjer se bo poklonil naši Jednoti, da se zahvali za vsa dobra in humanitarna dela ob njeni štiridesetletnici, katera je tako skrbno vršila v tej dobi za celoskupno članstvo. “Spoštujem te, Jugoslovanska katoliška jednota; radi tega sem tvoj zvesti sin že mnogo let. Spoštujem te, ker si zdrava in poštena na solidni podlagi, ker si bratska in nestrankarska, ker si tolerantna ter dovoliš svojim članom in članicam osebno svobodo v vseh zadevah. Ker ne trpiš v svoji sredi nepotrebnih prepirov ter vedno trdno stojiš na principih bratstvd. V tvojih vrstah ni prostora za goli egoizem, materijalizem ter različno navlako. Štiridest let dela in borbe je za nami, bratje in sestre. Nič se ne bojim, kakšne namene ima usoda z nami ter z našimi slovenskimi ustanovami v bodočnosti. Organizacija, kot je naša, ima krasno bodočnost. Res je, da mogoče čez deset let ne bomo več poslovali v slovenskem jeziku, ko bo delo prevzela naša mladina. Toda princip, kot ga ima naša dobra organizacija, je nesmrten. Toleranca naše Jednote bo privabila v naše vrste novih moči, novih vodnikov, katerim bo neznan v podporni organizaciji goli egoizem, pač pa čisto in odkritosrčno bratstvo. 2ivela Jugoslovanska katoliška jednota! Pozdravljeni mi ostanite člani in članice obeh oddelkov naše dobre podporne organizacije. Joseph Mantel: Kdor išče, la najde Ko sem bil star 14 let, iskat sem si šel boljšega življenja v Banat, na Ogrsko. Tam sem ga našel 'za tiste čase, a največ sem našel tam poguma, da sem po dveh letih krenil proti Ameriki. Na ameriška tla sem stopil na dan 1. aprila, 1888. Prišel sem v Tower, Minn. Ko baš pišem te vrstice, obhajam 50-letnicc mojega prihoda v Ameriko. Kar sem iskal, sem našel prišel sem v Ameriko, katere sem hotel videti. JOSEPH iViANTEL, 1. glavni podpredsednik Prod 50 leti je bilo vse dru p,ače, ko je pač danes v Minne šotiv Takrat so bili čudni časi takrat je bilo na razpalago pri hajajoiih tujezcmccv, kateri c: delali v rudnikih pod težkimi ;r nevarnimi pogoji. Varnostni! naprav- ni bilo, človeško življe nje ni bilo dosti vredno, rr.j čt jv' ubilo eneg'i, na ronpohgo y 1**1 drugi. V teh te.r.nih in t:2 kih časih slovenskega del ' "tv? v Ameriki' se je pričela budit : west, da bo potreba sklenit roke skupaj, da bo potreba po- trkati na svojo lastno in žilavo h samopomoč, kakor so rekli ta- < krat: Help yourselves! Prišli smo mi delavci v Minnesoti tako daleč, da so nas celo naši lastni bratje pričeli popuščati ter nam staviti zahteve, pod j kašnimi pogoji moremo še ostati r med njimi. Pa, da se nekoliko ( pogovorimo o postanku naše j, Jednote, rad bi vam po svojem s spominu povedal, kako smo pri- r čeli z ustanovitvijo pred 40 leti. v Leta 1898 se je vršila kon- j vencija KSKJ v Pueblo, Colo. • Tja smo poslali svoje delegate, kateri so se vrnili zelo nezado- g voljni. Ko so delegatje na dru- ] Itvenih sejah podali svoja po- «. ročila, so bili člani zelo nezado- f voljni in niso hoteli pristati na i konvenčne sklepe. V glavah ne- i zadovoljnih in mislečih bratov 'i se je porodila misel, da se osa- i mosvojijo, da ustanovijo svojo a jednoto ali zvezo. Vsi oni, ki so i videli razmere med delavci, ki s so videli nevarna dela, vsi oni, 1 so svarili nezadovoljno član- i 3tvo, toda niso mogli ubiti mi- s jel: Ustanovimo si svojo organi- i zacijo. i Pokojni sobrat, prvi predsed- 1 nik naše Jugoslovanske katoli- ! •lie jednote, umrli Jos. Agnich : je vpraševal članstvo, ako je voljno prevzeti odgovornost na svoje lastne rame, je odločno odgovorilo, da je pripravljeno do skrajnosti. Ta odločnost, ta-; prisega, in ta zaobljuba je poro-dilii našo organizacijo. Kakor je reklo članstvo, da hoče vstrajati do skrajnosti, to se je tudi zgodilo. Preiskuš-nja je bila tukaj ob mesecu. . . umrl je Anton Gregorič, za njim je odšel v večnost Anton Godič, zatisnil je oči Frank Mlekuž, | pokopali so Josipa Štefanca, in še ni bilo konca. Predno se je končalo leto 1898, je pobrala smrt Petra Prijatelja. Po Novem letu sta umrla Miha Hrib-nik in Frank Hribar. Da, ko se je vse to godilo, ni bilo rojstvo na'e organizacije tako lahko in prijazno. Bilo je to rojstvo organizacije, kateri so hoteli vzeti življenje že v prvih mesecih, o la je železna in iskrena volja nonirjev-članov premagala vse zapreke. Spominjam se kot ustanovitelj nase Jednote, da smo plačali asesment po $3.00, po $5.00 in tudi en mesec, po $7.50, da smo plačali smrtnine za umrlimi člani. Pa plačali smo jih, da je bil mir, in da je naša Jednota ostala na površju. Kdor išče, ta najde. Kar smo iskali mi pionirji, to smo tudi našli. Hoteli smo imeti pre-: skušnje naše železne volje in ■noči, pa srr.o dobili. Iskali smo, da si ustanovimo svojo in našo Jednoto, katera bo bratska in iskrena, pa smo jo ustanovili in jo imamo. Kakršno smo si zamislili, tako imamo še danes. Ona je: Vsi za enega, eden za ve e. Vsem dajemo z isto mero, vsi smo bratje in r,estre. Bratje in sestre naše Jugoslovanske jednote. Letos obhajamo 40-letnico naše Jednote. Kot ustanovnik te organizacije in sedanji prvi podpredsednik želim, da bi ‘naša organizacija napredovala še v bodočo. Naj naša Jednota napreduje in sc razvija v istem bratskem in iskrenem duhu, v katerem smč jo zaceli. In če bomo tako delovali tudi v bodoče, potem se n'm ni potreba bati, da bi ne ■ bila naša Jugor!ovan~.ka -katoli- ■ ška jednota prva me.l prvimi, > C.?* bi ne bila najboljša bratska . i c-ipnizacija v Ameriki. Pcadrav vsem čir nom in čla- ■ nicam po širni Ameriki, moj ■ pozdrav tudi vsem še^živečim : u .tanovnikom, a vsem onim, ki so legli k trajnemu počitku na-. r,o ameriške ccrnlje, naj jim bo časten spomin za njih delo in trud, ki so ga n?.pravili za mojo in tvojo organizacijo. rojstvu je najlažji račun—- , dolgo že spadate pod Ju® vansko varstvo in okrilje. Kot rojeni Jugoslovani j j mo živeti in delati v državi ^ njeno rast, ako hočemo,^ a^| vedno večja in močnejša- J I smemo jo pustiti v nenltU^rlC smemo se obračati na s()' j ' države in misliti, da s° boljši, kakor smo mi. Ne , pustiti svojo rojstno drža'° ^ 'čas, ampak vedno j pripravljeni, da ji Porna^ik0, j I Slab član je tisti, ki ima| P * pa ne pomaga pridopm ,fl , člana za našo državo a 1 ’Jednoto. ,j| L , ,*p t)&V j Jugoslovanska Jednota j a tako kot mala država, ki SP Jg ' ma zdrave in trezno mi eC’v9jl1 ' be pod svoje okrilje- iellin ^ 1 član je poklican, da je P1 1. ^ ’ vesten, da agitira in ski < ^ " Jednota vedno pridobiva n prirastka. Tako moramo v . 1 magati, da bo Jednota naP vala. 3: v j,m zem- i 3J Kakor je za našo rod ^ j ljo onkraj morja nap°cl , jj j 20 leti nova doba živdJf11^ j 1 blagostanja, tako je tudi z* ^ j šo Jednoto napočila ‘ '*oCjja 1 ba,” ko je 12. redna kP11'® vi> j 1 JSKJ v Lorainu, Ohio, uSt •i To la svoje lastno glasno- ; 1 samo nova doba za Jedn° ' pak je bila tudi poživi j ell|^ .jg., doba v pridobivanju no'1 ^j-j ^ nov. S to novo dobo s(! čela naša organizacija r , in rasti, da nikoli ne l,re,,C].j^]a-. Pričeli so se prebujati ^ 1 ni, in so začeli z beseda1*11 ' kazi v naši “Novi Dobi’ P e j a 1 • tale cl vati in prepričevati osu‘ kdo smo in zakaj smo tu- JOHN KUMšE- odbof> predsednik gl. nadzornega , I / 'lij rim člani so se oglftS .0i#^J mlajši član angleško ^ 3\o-1 d -uštev. Tudi ti so P°v Jctu,d8| j.': mnenje ter povedali ■’ j so ponosni na delo in ^ nij'I sojih očetov in matei • . j n i pa so se pričeli ogl**8 oH mlajši, člani mladins ° d dka, ki so s pisanje1^ j^i *1 Bobi” ustvarjali in P_rlCeti' mislijo, da hočejo inl.jj, člfl nekaj pažnje od staic J .jjl l nov. In izrodek te ^°nl1 ^lii^1.1 1 ustvaril prvo in druJ?0^ ^it1^] sko konvencijo, ta rn'SC]odiI1^C/| d ila tudi naslov: Oče m j konvencije, in to mu tajniku, Anton ZlM's jji| i • i ] In da je “Nova Doba hranila v sebi vedno to ‘sV^u(]j j agilnost, moramo vedeti da duša listu je naš '), so doživeli te velike čase, ko po i štiridesetih letih naša organiza- i cija tako lepo'napreduje, se raz-cvita in kaže tako lepe sadove. Hvala tem ustanovnikom. A vsem onim, katerim je uso-' da naklonila, da jih danes krije ameriška zemlja, katerim ni bi-! lo dano, da bi gledali današnje ’ uspehe in sadove, pa naj rečemo: V miru počivajte in čast 1 vašemu spominu! * Naj v bodoče naša Jednota ostaja še lako sončna in železna, ! še tako vidna in čedna, naj se : njena sončna jasnost in železna volja vzdiguje tja pod svetlo ’ sonce prav tako junaško in zanosno, kakor se dviga pod sonce naše divno coloradsko gorovje ' Rocky Mountains, j Mi člani in članice pa bomo i 1 skrbeli, da naša Jednota ostane , 1 tudi taka. Mi bomo .v bodočnosti tolmačili našim otrokom koristi 1 in zasluge naše bratske organi-1 zacije, da tudi naše potomce pri-1 peljemo na pot, kjer bodo spoznali vrednost in zaščito JSKJ. Zato pa je moja želja, da zakličemo: Na mnogo leta Jugoslovanski katoliški jednoti. Frank Tomsich, Jr.: Ob jubileju JSKJ Za nami je doba 40 let, od kar je bila ustanovljena naša organizacija. Lep je napredek in lep je uspeh zadnjih 40 let. Gotovo niso mislili ustanovniki, da bo Jednota dosegla tako sijajen frank tomsich, jr., pomožni glavni tajnik uspeh v teh letih. Vendar pa s6 ob ustanovitvi imeli misel, da napravijo nekaj, kar jim bo dajalo pomoč ob času bolezni ali smrti. Trdnega srca so bili ti ustanovniki, močni v bratskem mišljenju, kajti mnogokrat so morali poseči v žepe, da so plačevali naklade, ko je bila jednotina blagajna prazna. Plačevali so po pet in več dolarjev na mesec izrednega asesmenta, da je za-mogla Jednota živeti. To je bilo pravo bratstvo, da takega ni več danes. Ustanovniki so večinoma že pomrli ,toda nekaj jih je še med-živimi. Nekateri so v pomanjkanju in rabijo pomoč. Da bi se tudi za nje našlo pota in sredstva, da bi se jim pomagalo. Ako ne bi ustanovniki imeli pravega bratstva, ne bi danes imeli tako močno Jednoto, ki ima sedaj preko dva milijona dolarjev v blagajni. Upajmo, da se bo zopet vrnilo pravo bratstvo med pas brate in sestre, da pomagamo tistim, ki so za nas preskrbeli najboljšo in nepristransko organizacijo, ki pomaga takrat, ko človek najbolj rabi, to je v bolezni, nesreči ali ob smrti. Zato čast našim ustanovnikom, pohvalo zaslužijo in mi se jih moramo s hvaležnostjo spominjati. želim vsem članom in članicam, da bi dočakali še veliko slavnosti pri naši JSKJ, ki je v resnici najboljša bratska podporna organizacija v Ameriki. Louis Cliampa: Pravo bralstvo Vsak član .ali članica naše dobro Jednote težko pričakuje 18. julija, ko bomo slavili 40-letnico njenega obstanka. Najbolj veseli in srečni pa bodo gotovo naši še živeči ustanovniki, ker je njih delo obrodilo tako plemenit sad. LOUIS CHAMPA, glavni blagajnik Vsi oni, ki .so ustanovili našo organizacijo, so bili skupina da-lekovidnih in srčnih mož, ki so videli potrebo slovenske organizacije v Ameriki, ki bi bila bolj svobodna in nepremagljiva. Siguren sem, da so ti ustanovniki zaželeli skupino bratov in sester, ki so ljubili malo več demokracije in malo več svobode, ki so hoteli, da s. svobodnim izražanjem odpirajo vrata vsem Jugoslovanom v Ameriki. • >r»- z» bo Ne ni' dne •iigi jitio sak bit> IflO' iko- ieif* i»šo pač •eje' ose- ,-srf >11 in da v vir ipo- ,edo- 1 ^ Rogelj: ^no mišljenje zaklad naše JSKJ !n° mišljenje. Kakor se ^ana male školjke na ^a> da iz rane zakrista-Večno lep biser, tako se . in mišljenju naših rjjkov in poznejših čla-•stril in učistil pojem mišljenja, da se daje Vsakemu članu, da si f Sv°je mišljenje, kate-r1 njegova ustanova, 1 JSKJ naglasa, da je Mišljenje. Zato ima na-Ifel^cija to veliko pred-“ vsemi drugimi skupi-er hoče in uči, da se .mišljenje vsakega po-5 ker to je njegovo ,^e notranje čuvstvo-.0 katerega ne bi smel •toeti dostopa. % iste i zen1' pr^ ja i” a i’*1' , Policij,f. n«vi' i# novi> i čl8' vij9 tak0, tla- .do- •i in lOU^ »laflft 2 sta' ifni in porotni odborniki izražajo svoje nazore, izkušnje in priporočila glede JSKJ Na podlagi te zapisane izjave se je ustanovila Jugoslovanska katoliška jednota, na tej podlagi je tudi napredovala. Iz te zapisane izjave so se napravila pozneje pravila, ki so se pripisovala in izboljševala, toda po štiridestih letih vsega tega delovanja in preobraževa-nja nam ostaja načelna misel zapisane izjave v 4. točki sedanjih pravil, ki se glasi: JSKJ v Ameriki je izključno bratska in podporna organizacija. VI njenih vrstah ni mesta za kako strankarsko politiko ali versko propagando. Bratje in sestre, včasih je tako potrebno, da malo mislimo. Toda ni potrebno, da bi mislili, kako bi brata ali sestro s poštenim mišljenjem zafrkavali, ampak da bi mislili, kako bi mogli slehernega pripraviti na to, da bi tudi pošteno mislil. Dogodki današnjih delavskih razmer v Ameriki nas silijo k treznemu premišljevanju, kako bi zastavili korak naprej in ne nazaj. V treznem in poštenem mišljenju je tudi napredna misel in napreden duh, ki sili človeka k svobodnemu mišljenju, kako si izboljšamo sedanje delavsko stanje. In če je kdo poklican, da misli to, potem smo poklicani vsi člani in članice JSKJ, ker vsi smo le navadni ročni ali t duševni — delavci. Ob 401etnici naše organizaci- j je moramo priznati, da sta slo- j venski delavec in delavka ustva- s rila to, kar imamo danes. S c svojo lastno samopomočjo in siv svojo lastno samoosvojitvijo ( smo se reševali in rešili. Na sto- l itine naših članov je dobivalo j v pomoč in tolažbo, ki je zapisana 'j v milijonih dolarjev, na stotine ,r in tisoče jih je sedaj, katerim x bo JSKJ prav tako dobra mati, g kot je bila prejšnjim. c * Naj naša organizacija še živi j na principu poštenega mišlje- r nja, naj še raste na podlagi svo- z bodnih pravil in naj ostane \ prav taka, kakor je bila, saj j kot taka je naša in najboljša, r in kot taka ima ugled in spoštovanje pred vsem drugim sve- ^ tom. Slava našim ustanovnikom! < -------------------- i Frank E. Vranichar: , “Life Begins at i Forty” ! Pred nekaj leti je časnikarski profesor Columbia univerze, Walter B. Pitkin, napisal in iz-dal knjigo z gornjim naslovom. V slovenščino preveden naslov se glasi: “ŽIVLJENJE se prične ob ŠTIRIDESETLETNICI.” V tej knjigi na dolgo in široko dokazuje in poudarja, da šele ko človek prekorači štirideseto leto svojega življenja v resnici “prične živeti.” * ’ -V* t FRANK E. VRANICHAR, 2. glavni nadzornik 3 Posebno dogodki in spremem-' be, ki se so izvršile v tej deželi v 1 dobi zadnjih štiridesetih let, so e ustvarile razmere, ki obetajo ^ boljšo bodočnost za skoraj vse tiste ljudi, ki bodo od sedaj na-" prej nastopili svojo štirideset-' letnico. Vsaki dan prinaša nove 0 stvari, ki pomnožujejo veselje L' življenja po 40. letu. Delo po-l' staja lažje in krajše. Igranje 'r raste bogatejše in daljše. Prosti i' čas se nadaljuje. Popoldne živ- lj en j a je svetlejše .gorkejše, bolj ti polno pesmi; in dolgo prej nege 1- se senca raztegne, vsi sadovi postanejo zreli. Mnogi izmed nas, ki smo zadnja leta prizadeti od depresije, ki še vedno životari med nami, ne verujemo gori napisanem na-ziranju. Toda pomniti moramo, da nad temnimi oblaki še vedno sije svetlo solnce, in ti oblaki ne morejo ostati za vedno. Torej še smemo pričakovati dobre čase, in to, upamo, v bližnji bodočnosti. Kot za posameznike tako za organizacijo kot je naša Jugoslovanska Katoliška Jednota, ki letos praznuje štiridesetletnico svoje ustanovitve, se obeta boljša bodočnost. V preteklih letih je bilo toliko velikih in važnih sprememb, da kar strmimo, ko nazaj gledamo, kako je bilo prej in kako je sedaj. Namen skoraj vseh iznajdb je, da se olajša in prikrajša težko in mučno delo vsem delavcem. Manj ur na delu za eksistenco pa ima namen nam dati toliko več ur za razvedrilo in uživanje boljših stvari sredi svoje družine in prijateljev. To se smatra “življenje.” Med razvedrilo in boljše stvari se šteje tudi družabno življenje, tako kot je mogoče pod o-kriljem naših društev, ki spadajo k Jugoslovanski Katoliški Jednoti, kjer smo vsi člani in članice društveni bratje in sestre med seboj. Najtežje delo, to je ustanoviti Jednoto in graditi njeno močno denarno blagajno, je za nami, storjeno tekom zadnjih 40 let. Sistem poslovanja je blizu vr-j hunca popolnosti. Sedaj nam I preostane le nežno gojiti to, kar imamo, in kolikor mogoče uži-vati sad prej storjenega dela To zahteva od nas primeroma manj požrtvovalnosti kot so je v preteklosti morali dati naš: častitljivi ustanovitelji in graditelji naše Jednote. Pač pa j c potrebno, da smo zavedni in ponosni na to, kar imamo, da s« zanimamo za jednotino dobro bit, da pridobimo več naši! znancev in prijateljev pod nje no močno okrilje. Ob istem času pa imamo priliko in več časa za razvedrilo v družbi naših jednotinih bratov in sester, ko se snidemo na pri- * reditvah, kot naprimer ob prilikah raznih društvenih veselic, izletov, božičnic z obdarovanjem otrok, športnih aktivnosti, kegljaških tekem, iger, predstav in prireditev za posebne slavnosti, kot na Materin dan, ob raznih obletnicah itd. Tudi na sestankih kot seje in veselice naših federacij društev, ko iz oddaljenih krajev in mest skupaj pridejo znanci in imajo priložnost se po zdraviti in kaj veselega pogovoriti. že dvakrat smo za našo mladino priredili poletne izlete v lepo državo Minnesoto potom mladinskih konvencij. Letos pa upamo, da bo kar največ mogoče odraslih udeležencev na veliki proslavi, ki bo prirejena na čast jednotini 40-letnici v dneh 16. 17. in 18. julija. Tako skušamo potom sredstev v naši organizaciji dati našim članom in članicam priliko uživati “ŽIVLJENJE, ki se prične ob ŠTIRIDESETLETNICI.” Končno, naj ob tej priliki naša zdravica bo: “Jugoslovanska Katoliška Jednota, ki je doživela 40 let, in ki je do sedaj uspešno rastla, naj v bodočnosti še na večji in boljši način ‘Prične živeti ob štiridesetletnici’ za skupno korist njenih članov in članic.” Matt Anselc: Ob 40‘juhileju JSKJ Letos proslavlja Jugoslovanska katoliška jednota svojo 40-letnico. To je precej veliko raz-I dobje. Ustanovljena je bila 18. j julija, 1898. Tako bomo letošnje . ^ ^KO N. ROGELJ, Slavni nadzornik pred desetimi leti ob-'letnico, je naš ured-1 Anton J. Terbovec e mu je ^ tto posrečila. A iz-. v kitic mi ugaja naj-kitica: %) ,' Ustanovo, kjer brat-kraljuje, ,, ijo rane se krutih . *n sester mišljenje .. • . 111 hlapec m nihče 3e tako na kratko, ^vito in tako izrazito '1)0 : . ! izrazeno pošteno ^ naše Jednote, da bi k. * član ali članica' zna-mCq na pamet. V tej kitim. razbolete rane, sli-aliziranega bisera, sli-^°vanega mišljenja, na ^ ^segata hlapec in go-.lata ne eno in ne draft samo brata s poštenjem. IdJ^bim iskreno mišlje-L mišljenje vsake-^mišljenje njegovo lj j^°gastvo, katero ni na-Ijl katerega se tudi ne H S^‘ ^sa-k človek mora ^ svojega, nekaj nje-kar ga pravza-V^nega človeka med L Simi. Vsak obraz je iili [ če ni tak kot je S, M jaz ga radi tega kj ^ažil. Tako bi morali Lsi niisliti o različnih kv' ^testo, da bi skušali K c*nosti iste sovražiti, [ ° na°braženi, da ^te študirati in K *' In skušnja življe-JW 0 popeljala v šolo ju Iti ^ > kjer nam bo dano f 1% ®a*nostojnimi možga-^°Sega to v svojem |0' m k ^ spoštuje mi-j;f f^. ^pričanje vsakega ‘f- i'^C- /1 . mišljenje je bilo 5fli. I' ^n‘kih naših ustanov-r Je°5visno vzajemno ‘L IV^Štvo za vse Zdru-3 i °' Pravila tega dru-Vir1^0^0 svobodna, kakor ■V Sl ^ava> v kateri bi- V|jN^,azni- ako kdo več 1? 4ko 1 svo.ie dolžnosti i skupini očivid- °^je.» leto, dne 18. julija praznovali 40-letnico. Pred štiridesetimi leti so se zbrali možje na Ely, Minn., in posadili mlado drevo, ki je bilo šibko. Znali so ti možje, da bo moralo to malo drevesce kljubovati vetrovem in viharjem, zato so tudi varovali isto pred vetrovi in napadi. Varovali so to drevesce naši ustanovitelji, utrjevali so šibko debelce s tem, da so pridno pridobivali nove člane. Rastlo je število članov pri posameznih društvih, rastla je Jednota, tako da je danes to šibko drevo — veliko in močno drevo, katerega veje segajo po različnih državah naše Amerike. To. drevo je danes utrjeno, premagalo je vse zapreke in viharje, danes je to drevo orjak, ki se lahko meri z drugimi drevesi. 3. glavni nadzornik Priznati moramo našim pionirjem, da je bilo njih delo te-1 žavno in naporno, toda vstrajali so, zavedajoč se, da je dobra in plemenita stvar. Vedeli so tudi, da brez podpornih društev ne morejo biti. Naši naseljenci so ' bili najbolj prizadeti, ko so prihajali v to deželo. Oni niso ■ znali angleškega jezika, delali 1 so pri težkih in nevarnih delih. : Nihče se takrat ni zmenil za i varnost delavca, posebno pa še ■ ne za delavca, ki je prišel iz ! stare domovine. Rudniškim baronom ni bilo mari, če je delavca pobilo in pohabilo za vse življenje. Ce. je ubilo delavca, so rekli veliki gospodje, da je še dosti “greenerjev” v Ameriki. Vse to je dalo misliti našim priseljencem, zato so se tako vestno in7 pridno organizirali v društva in Jednote. Videli so, če drugi ne marajo skrbeti za njih varnost in blagostanje, skrbeti morajo sami. Zato so ustanovili Jugoslovansko katoliško jednoto, da ni bilo potreba nabirati milodarov, ako je kdo zbolel ali umrl. Sila in potreba je napravljala junake iz nezmožnih in neveščih delavcev. Bratje in sestre, danes smo lahko ponosni na delo naših pionirjev, danes smo lahko ponosni na delo naše organizacije, danes smo lahko tudi ponosni, da se naša Jednota lahko kosa z vsako drugo bratsko organizacijo v Ameriki. Anton Okolish: Naša Jednota Zdi se mi, kot gotovo tudi mnogim izmed vas, da je bilo šele včeraj, ko smo obhajali pri naši jednoti 25-letnico njenega obstanka. To je bilo leta 1923 in petnajst let je že preteklo od tedaj. Iz slike prvega glavnega odbora, priobčene v našem tedanjem glasilu Glas Naroda vidimo le eno osebo, ki je bila v glavnem odboru ob njenem po-četku in je v glavnem odboru tudi danes. To je naš tedanji gl. nadzornik in sedanji prvi podpredsednik, brat Joseph Mantel. Iz slike glavnega odbora ob priliki 25-letnice pa vidimo, da je takrat upravljal delo predsednika gl. nadzornega odbora naš sedanji gl. tajnik, brat Anton Zbašnik. Nekateri izmed onih, ki jih vidimo na slikah, so šli med tem že v večnost ali mi se jih pogosto spominjamo s spoštovanjem, ker so nam pustili dragoceno zapuščino, sad njih dela in požrtvovalnosti—našo Jednoto. Drugi na slikah in še živeči, so naši dobri in zvesti znanci, povečino-ma še aktivni pri svojih društvih. Ne glede pa nato, da se vrše spremembe v uradih Jednote, ne glede na to, da nas sedaj ta sedaj oni za vedno zapusti, ostaja naša Jednota ena in ista. In ne samo to. Ona je kot čudovito drevo, ki ne samo, I da se ne stara v svoji moči, v J svoji aktivnosti v donašanju dobrega in tolažilnega sadu, to je, podpor in smrtni n, ampak se celo leto za letom pomladuje. To niso nikakor prazne, hvaleče besede. To so fakti, ki se nam kažejo v jednotinih zapiskih, v poročilih o naši nadsolventno-sti, ob priliki zborovanj, slavnostih in posebno na mladinskih konvencijah. Med tem, ko so naše prve konvencije bile zastopane le večina po starejših, brkastih bratih z zelo resnimi obrazi, so sedanje tudi po mladini, z veselimi in gladkimi obrazi. Ker človek že po sami neizprosni naravi najbrž ne bode nikdar dosegel take popolnosti in neodvisnosti, da bi sem pa tja v presledkih ne potreboval pomoči svojega sočloveka, bodisi ob priliki bolezni ali druge nezgode, bode vedno obstajala potreba po podpornih organizacijah in prorokovanja, da v doglednem času ne bode treba Ako se bomo držali teh pravil, bo naša Jednota dočakala svoj i zlati jubilej, svojo 50-letnico močnejša bogatejša in uglednejša kot si moremo danes ob priliki 40-letnice predstavljati. Bratje in sestre, pomnimo, da je vse to odvisno od naše ljubezni do organizacije, naše trdne volje j in od našega vztrajnega dela. Frank Mikec: Pri najboljših močeh ------ i Ko človek doseže starost 40 let, je pri najboljši moči in pri najboljšem zdravju, seveda, ako I je imel dovolj razsodnosti, da je | pazil na svoje zdravje v mlaj-I ših letih. Pa tudi še daleč nad 40 let lahko človek ostane zdrav in močan, če posveča svojemu zdravju primerno skrb. Kar je zgoraj omenjeno, velja tudi za našo J. S. K. Jednoto. Dosegla je starost 40 let, pa lahko trdimo, da je danes bolj močna in zdrava kot je bila kdaj prej v zgodovini. Ima več članstva v obeh oddelkih in je na boljšem finančnem stališču kot je bila kdaj prej. Ob priliki 40-letnice naše Jednote je prav, da se spominjamo njenih ustanoviteljev, izmed katerih jih je le še malo med živimi, ampak že večinoma počiva-I jo v naročju matere zemlje. Mnogo so se trudili in mnogo so žrtvovali, da so ustanovili in pri življenju obdržali to našo zdaj močno organizacijo. Brez njihove odločnosti bi te naše dobre organizacije ne bilo. tega ločijo naš narod tukaj, organiziran v raznih podpornih organizacijah za enkrat še razni i principi, ki so tuji principu do-‘ brega Samaritana in tuji naši ’ Jednoti. Ker je temu tako, bode 1 naša Jednota kot vse izgleda, L še dolgo let sama slavila svoje ' obletnice. Toliko časa dokler 1 ne bode tudi drugje v veljavi 1 samo en princip, princip dobre-1 ' ga Samaritana, kateri ne gleda na narodnost, ne na verq in1 ' tudi ne na politiko tistega, ka-' teri potrebuje pomoči. Pono-! 1 sem sem, da mi bode dana pri-1 J lika se udeležiti tako pomembne 1 slavnosti kot je 40-letnica ob- j 1 stanka naše jednote, ob kateri ‘ priliki se bodemo kot navada in; ' dolžnost, s hvaležnostjo sporni-! * njali naših pijonirjev, kateri so ' nam ustanovili Jednoto, katera ' je že v tisočerih slučajih poma-' gala bolnemu, ponesrečenemu } bratu in sestri. Osameli materi 7 in otrokom, ko jim je smrt po-3 brala očeta, ter jih poleg tuge r in žalovanja obvarovala vsaj ‘ več ali manj tudi pomanjkanja, ‘ katerega bi bili deležni, ako ne 1 bi njih oče bil član naše Jugo-i slovanske Katoliške Jednote. H " koncu mojega dopisa izražam še ‘ željo in upanje, da bode naša e Jednota ob priliki 50-letnice " mogla beležiti še večji napre-s dek in da bode kot dosedaj neka svetla točka kazala pot našemu narodu v Ameriki do boljše skupnosti in strpnosti, kar je neobhodno potrebno za uveljavljanje pravega sto pro-centnega fraternalizina. John Scliulle: V najboljših letih Navadno pravimo, da je človek v najboljših letih, ko je star 40 let. To lahko rečemo tudi o naši Jednoti, ki v tem mesecu obhaja 40-letnico svojega obstanka. Otroška leta je prebolela, deška leta ima za seboj in nabrala si je lepo zakladnico življenjskih izkušenj. Z izkušenim očesom motri danes življenjske probleme, ki so v gotovih ozirih sicer novi, toda imajo svoje korenine v preteklosti. Iz tega vzroka ji niso popolnoma tuji. Zgodovina njenega življenja je častna in poštena je njena pot od prvega začetka pa do danes in še naprej. V bodočnost je začrtano jasno in določno. Vsi jo poznamo. To jte pot bratstva, človekoljubja in pomoči za potrebne in trpeče. Med svojimi sestrami, drugimi organizacijami uživa JSKJ ugled in spoštovanje. Njeno posestvo ni največ j e, toda je vzorno urejeno in njene finance so v dobrem stanju. Vsi njeni o-troci, z izjemo nagajivih, se počutijo dobro v njenem varstvu, saj jim privošča tudi vso svobodo, ki jev mejah dobrega gospodarstva mogoča. Vsi pogoji so torej tukaj, da JSKJ vodi svojo dobro in za blagor našega naroda v Ameriki tako koristno gospodarstvo še mnoga desetletja. Od nas vseh pa je odvisno, da te ugodne pogoje vzdržimo in izboljšujemo po svojih najbolj ših močeh in zmožnostih. Ob 40-letnici ne smemo pozabiti, kaj so za nas napravili naši pionirji. Mi moramo gle dati na to, da bo to drevo še rastlo naprej, da bo še lahko kljubovalo vetrovom in viharjem, a zato moramo pridobivati naši Jednoti mlade in zdrave člane ali članice. Ob 40-letnici bi morala naša društva imeti piknike in zabave, da bi pokazala moč in silo naše organizacije. Bratje in sestre, ob tem jubileju ne smemo pozabiti naših bratov in sester, katerim ni bilo j dano, da bi učakali tega prazno-| vanja. Spomnimo se jih, čeprav jih krije ameriška zemlja. Oni so bili naši začetniki, oni so gradili in ojačali našo Jednoto, da imamo danes to, kar kličemo Jugoslovanska katoliška jednota v Ameriki. K zaključku vas vse prav lepo pozdravljam, bratje in sestre, da bi dočakali še 50-letnico naše JSKJ. Le tako naprej za večjo in močnejšo JSKJ. ANTON OKOLISH, predsednik gl. porotnega odbora podpornih organizacij, in da bode vse delo istih prevzela nase država sama, se mi zdi proro-kovanje krivih in v pravljično utopijo verujočih prorokov. In dokler bode obstajala potreba, bodo obstajale podporne organizacije. Prava sto procentna podporna organizacija pa se more smatrati le ona, katera kot nam pove prilika o dobrem Samari tanu, ne dela razlike pri pomoči vsled narodnosti ali osebnega prepričanja, in to je, nakar smo lahko ponosni, naša Jednota. Sem pa tja in to tudi v zadnjem času se govori o združenju naših podpornih organizacij. Mogoče bode do kaj takega kedaj prišlo. Sedaj ni prišel še tak čas in da ni prišel in ne bodo še prišel tako hitro, so krivi ravno eni naši krvni bratje, ki nočejo v svojih vrstah udejstvovati človekoljubno delo po vzgledu dobrega Samaritana, tako kot ga vrši naša Jednota. Vsled JOHN SCHUTTE, 1. glavni porotnik Imejmo za to pri vsaki priliki dobro besedo za JSKJ. Skrbimo za notranji mir in red. Spravimo vso našo mladino v njene vrste in branimo njen ugled napram vsem protivnikom od zunaj ali znotraj. FRANK MIKEC, 2. glavni porotnik Seveda, priznanje za rast in današnje trdno finančno stališče organizacije gre pa tudi tistim, ki so ustanovnikom sledili in vodili organizacijo naprej. In vodili so jo dobro, kar nam dokazujejo uspehi. To velja v prvi vrsti za zastopnike društev, ki so se kot delegati zbirali na konvencijah in začrtavali poti, po katerih naj hodi organizacija. Danes lahko trdimo, da nima nobena slična organizacija boljših pravil kot jih ima naša. Na podlagi teh pravil gre poslovanje gladko in v organizaciji vladata mir in bratstvo. K temu pa so nedvomno zelo mnogo pripomogle tiste točke pravil, ki določajo, da je JSKJ nestrankarska, da se ne vtika v nikake verske ali politične zadeve, da je samo bratska podporna organizacija, v kateri je prostor in bratsko spoštovanje za vse poštene in značajne rojake, brez ozira na to, če pripadajo tej ali oni verski ali politični skupini, ali pa nobeni. Ako bomo imeli pri naši Jednoti v bodočnosti taka ali še boljša pravila kot so sedanja in ako bodo naši uradniki in člani tako lojalni in navdušeni za svojo organizacijo kot so sedaj, lahko z mirno zavestjo pričakujemo, da njena moč v bodočih 40 letih ne bo pojemala, ampak rastla. Z ozirom na to je posebno va^no, da zainteresiramo za našo Jednoto pred vsem našo tu rojeno mladino. Dober začetek v tem je že storjen, toda potrebno je nadaljno delo v tej smeri. Saj naša mladina ni nič slabša od nas, torej je tudi dobra, da tvori in vodi našo organizacijo v bodočnosti. In tudi pridobili jo bomo za organizacijo, če bomo znali ji isto primerno predstaviti in jo seveda tudi prepričati o potrebi zavarovanja. (Dalje na 6. strani) rr NOVA DOBA rr GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO BREDO Cene oglasov po dogovoru ttaročnina za člane 7Sc letno; za nečlana il.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South -------------------ISSUED EVERY WEDNESDAY Slavonic Catholic Union, Inc. Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. NOVA DOBA VOL. XIV. NO. 27 Anton J. Terbovec: — Jlmeriška Slovenija in naše podporne organizacije Zgodovina slovenskih podpornih organizacij v Ameriki tvori važen del zgodovine ameriških Slovencev. Kakor hitro so se naši priseljenci nekako znašli v deželi svoje prostovoljne izbire in kakor hitro so prišli do prepričanja, da bodo vsa j neka j let ostali v svoji novi domovini, so začeli misliti na podporna društva in podporne organizacije. Večina naših priseljencev je prišla v to deželo z namenom, da tu ostane le nekaj let, si nekaj prihrani in se vrne v stari kraj. Pa tudi ti “začasni” naseljenci so se kmalu prepričali, da bolezen, poškodba in smrt ne rešpektira-jo nikakega datuma, in zazdelo se jim je, da bi bilo dobro za take primere imeti kako pomoč ali ANTON J. TERBOVEC. .... urednik-upravnik Nov« protekcijo. Dob« Iz te ideje so zrastla najprej posamezna samostojna podporna društva in pozneje podporne organizacije. Uresničenje te ideje je znatrlo pospešilo tudi dejstvo, da so drugorodci že pred nami imeli svoje podporne organizacije. Slovenci smo bili primeroma pozni priseljenci in smo se vsled tega od bolj zgodnjih priseljencev marsikaj naličili z Ozirom na bratsko zavarovanje. Vsled tega so nam bila prihranjena tudi marsikatera razočaranja, ki so jih doživeli drugorodci s svojimi organizacijami. Le ena nekoliko teč ja in par malih naših podpornih organizacij je “zaspalo,” druge pa so srečno prestale svoje “otroške bolezni” ih so danes solidne in varne. Sreča je bila za nas tudi, da so prilično zgodaj V življenju naših podpornih organizacij razne države uvedle gotove regulacije za te vrste organizacije, ker to jim je zasiguralo solventnost oziroma trdno gospodarsko podlago. # Avtor lega članka zasleduje razvoj slovenskih podpornih organizacij že nad 30 let in skoro ves iti čas se je udejstvoval, v njih v eni ali drugi kapaciteti. Zanimovo je, da naši ljudje, kjer so bili naseljenih v velikih skupinah, niso tako čutili potrebe podpornih organizacij, kot rojaki bivajoči v malih naselbinah. V velikih naselbinah so naši ljudje živeli v nekaki namišljeni varnosti, dasi ta varnost v resnici ni bila nič večja kot v malih, osamljenih naselbinah. V neki veliki slovenski naselbini se je na primer v letih 1906 in 1907 v javnosti še zelo malo slišalo o slovenskih podpornih organizacijah, dasi so društva raznih jednot že poslovala tam. Ta društva pa so Objemala tako majhen odstotek naših ljudi, da so bila širši slovenski javnosti skoro nepoznana. Vse drugače pa je bilo v malih naselbinah, posebno po za-padu. Tam so že takrat podporna društva raznih organizacij tvorila višek družabnega življenja. Ko je rojak prišel iz starega kraja in dobil delo v naselbini, je bila prva zahteva njegovih sostanovalcev, da mora vstopiti Vsaj v eno podporno društvo. Če ni imel za to potrebnega denarja, kar se je večkrat zgodilo, so mu sostanovalci posodili. Ako kak rojak ni bil pri nobeni podporni organizaciji, so ga drugi rojaki smatrali za velikega skopuha ali pa za čudaka. In kako so bile posečane društvene seje, ki so se, kakor zdaj, večinoma vršile ob nedeljah! Društveniki so romali k tem sejam kar v procesijah in nihče ni izostal, če ni bil primoran. Tudi društvenih uradnikov takrat ni bilo treba loviti in prositi, da sprejmejo kak društven urad, kot danes. Vsak si je štel v čast biti društveni uradnik, pa magari, da je dobil samo posel vratarja. Na navadnih društvenih sejah so se liste čase člani zbirali bolj polnoštevilno kot se dandanes zbirajo na društvenih veselicah. V teku let je več in več priseljenih rojakov prišlo do sklepa, da za stalno ostanejo v tej deželi. Nekateri so odšli v stari kraj z namenom, da tam ostanejo, pa sO se razočarani Vrnili. To je dalo ameriški Sloveniji v splošnem in slovenskim podponllm organizacijam posebej več stalnosti. Člani, ki so vstopali v te organizacije, so pristopali z namenom, da ostanejo b njih trajno. Organizacije so po duhu postajale bolj in bolj ameriške, dasi so istočasno ostale slovenske. Kot take so se vedno bolj uveljavljale in vedno bolj objemale naš slovenski živelj v Ameriki. Svetovna vojna, ki je za več let skoro popolnoma pretrgala vse stike s starim krajem, je silno pospešila duševno amerikanizacijo tukajšnjih rojakov. Dasi Slovenci, rojeni in vzgojeni v starem kraju, smo se začeli čutiti Američane. Nekako nezavedno nas je objel pojem ameriške Slovenije, ki se je čisto skladal z naši/it slovenstvom in ameriškiiii državljanstvom. Tej orientaciji so se prilagodile vse naše kulturne in gospodarske ustanove, med njivii seveda tildi naše podporne organizacije. V smeri le orientacije se Od takrat razvija naše Slovensko življenje v Ameriki. In danes lahko rečemo, da slovenske podporne organizacije v Ameriki Igrajo na j več jo vlogo v javnem in družabnem življenju ameriške Slovenije. t Važen mejnik v razvoju slovenskih podpornih organizacij v tej deželi je postavil zvezni kongres, ki je z novimi postavami skoro popolnoma ustavil dotok priseljencev iz starega kraja. Od takrat v glavnem datira zanimanje naših organizacij za pridobivanje tu rojene mladine. Začetki te aktivnosti so bili sicer storjeni že nekaj let prej, toda resno smo začeli misliti na mladino šele, ko je bilo priseljevanje ustavljeno. V pridobivanju mladine v naše vrste morda nismo bili tako uspešni kot so pričakovali optimisti, toda zelo daleč smo v tem oziru prekoračili račune pesimistov. Mladina tvori danes že prav znaten del vseh naših podpornih organizacij. Druga važna postojanka v razvoju naših podpornih organizacij je ustanovitev lastnih glasil. Vse organizacije, ki so si omislile svoja glasila, so v primeroma zelo kratkem času zabeležile velik napredek. Ne glede na starost je danes največ ja lisla slovenska podporna organizacija, ki je prva ustanovila svoje lastno glasilo; druga največ ja je tista, ki je druga ustanovila svoje glasilo, in tretja največ ja je naša J. S. K. Jed nota, ki je tretja ustanovila svoje lastno glasilo. Glasila naših organizacij so se izkazala za najboljše agitatorje in oglaševalce. Da so imela glasila takšen uspeli, je v veliki meri vzrok okolnost, da naši ljudje v splošnem radi čilajo in da med Slovenci skoro ni najti odrašče-ne osebe, ki bi ne znala čitali in pisati. Med priseljenci, ki izkazujejo visok odstotek nepismenih, najboljše glasilo ne bi moglo doseči tistega, kar so glasila dosegla med Slovenci. Naše podporne organizacije so bile v prvi vrsti ustanovljene za podporo bolnih ali poškodovanih članov in pa za podporo njihovih dedičev, ki so bili v največ primerih nedorasli otroci in vdove. Da so te svoje dolžnosti točno in pošt no vršile in jih še vršijo, to so dejstva, ki jih ne more nihče zanikati. Izplačane podpore vseh vrst znašajo tetke milijone dolarjev. Tudi v rodno Slovenijo je romal marsikateri tisočak, ki bi ga ne bilo, če ne bi ameriški Slovenci imeli svojih močnih podpornih organizacij. Pri opravljanju svojih bratskih dolžnosti pa so naše slovenske podporne organizacije tako rekoč nevede izvršile še neko drugo veliko delo za ameriško Slovenijo. Na to delo ipalokdaj mislimo, ker se nam zdi nekako samoumevno. Kolikokrat mislimo na to, kdo bi bil seznanil ter povezal z društvi in glasili širom Amerike raztresene Slovence, če ne bi imeli naših podpornih organizacij? Kako malo bi na primer vedeli rojaki v Pennsglvaniji o rojakih v Montani, Coloradu ali Washingtonu, če ne bi imeli podpornih organizacij, ki nas vse tako rekoč vežejo v eno samo veliko družino! Tako pa, dasi smo raztreseni na razdalje tisoč in tisoč milj, smo si duševno bližji, kot so si Slovenci bivajoči v rodni Sloveniji, ki je komaj malo večja kot en velik ameriški county. Druga važna misija, ki jo vršijo naše podporne organizacije, je zbliževanje in seznanjanje naše tu rojene mladine z nami starejšimi. Potom teh organizacij se kol enakovredni srečujemo in seznanjamo starejši in mlajši. Res, da do neke meje vršijo to delo zbliževanja tudi nekatere naše kulturne skupine, posebno pevka in dramska društva, za kar jim gre vsa čast in priznanje, toda neoporečno odpade največ tega dela na naše podporne organizacije. Morda to delo ni tako uspešno, kakor bi želeli optimisti, toda kljub temu častno odgovarja razmeram. In vsa znamenja kažejo, da delo tega zbliževanja v bodočnosti bo v glavnem odvisno od naših podpornih organizacij. Te naše podporne organizacije so tisti most, po katerem sc shajamo mi priseljenci in naša tu rojena in tu vzgojena mladina ter si segamo v roke kol enakovredni bratje in sestre. Ameriške Slovenije si ne moremo mislili brez slovenskih podpornih organizacij, katerih zlate niti bratstva segajo v najmanjše slovenske naselbine te prostrane republike. Potom teh organizacij se čutimo močne in “naše.” Vse slovenske podporne organizacije so sad dolgotrajnega, trdega in požrtvovalnega dela, ki je bilo in bo koristno nam in našim otrokom, Ameriki kot naši prostovoljno izbrani domovini in v znatni meri tudi starokrajski Sloveniji. V lem plemenitem delu se je častno udejstvovala vseh preteklih 40 let in sc bo nedvomno enako častno udejstvovala tudi v bodočnosti naša J. S. K. Jed-nota. Kakor je s svojimi sestrami delila trde čase in težke izkušnje, tako si z njimi deli zasluge za pr os peli ameriške Slovenije. !n brez pretiravanja lahko trdimo, da naša Jed nota ni in ne bo nikoli vzela zadnjega sedeža. Njen prostor je v sprednjih vrstah, in mi, njeni člani, smo odločeni, da jo obdržimo v ospredju tudi v bodoče. Koliko let življenja je ameriški Sloveniji še odločenih, ne more nihče z gotovostjo reči. Nekateri pesimisti so se v tovrstnih prerokovanjih že grdo ušteli. Vsekakor je gotovo, da bomo ob svojem času tudi ameriški Slovenci izginili v ameriškem morju, kakor so izginile pred nami druge mnogo večje narodnostne skupine. To je logičen proces, brez katerega ne bi bilo ameriškega ljudstva, brez katerega tie bi bilo Amerike, kakršno poznamo, ljubimo in štejemo za svojo. In, kadar pride ta čas, in se bo morda v starem kraju pisala zgodovina ameriških Slovencev, bodo v tej zgodovini zavzemale največje poglavje naše slovenske podporne organizacije ,in bo tem poglavju, če bo zgodovinar prav poučen in pošten, imela častno mesto tudi naša J. S. K. Jcdnola. je ponosna na znanje jezika svojih staršev, videti je treba slogo in prijaznost med vsemi, starejšimi in mlajšimi, pa bo opazovalec lahko prišel do zaključka, da bi bila ameriška Slovenija srečna, če bi imela več takih obmejnih Slovencev. Saržo obmejnih Slovencev sem rojakom v Sharonu obesil jaz v tej koloni. To iz vzroka, ker sta mesti Sharon in Farrell nekaka siamska dvojčka, o katerih ne veš, kje se eden neha in drugi začne. Z zobmi celih blokov sta mesti zagrizeni drugo v drugega tako, da ju tudi hudič ne loči. Tako vsaj se je izrazil društveni tajnik Kramar. In ker žive tamkajšnji Slovenci sicer v skoro kompaktni naselbini, toda v«dveh mestih, so pač vsi obmejni Slovenci. Poleg tega se tik dvojčkastih mest vleče še državna meja med Pennsylvanijo in Ohio. Samo par skokov, pa si iz Sharona ali Farrella v Ohio, in spet par skokov, pa si nazaj v Pennsylvaniji. To je drugi vzrok za častni titel obmejnih Slovencev. Jaz visoko cenim rojake v Ohio in prav tako visoko cenim rojake v Pennsylvaniji. In tu .v Sharon-Farrellu so se menda zbrali najboljši iz obeh držav. Zato ni čudno, da je ameriška Slovenija upravičeno ponosna na te obmejne Slovence. * Vsak človek ima svoje Slabosti in predsodke in tudi jaz jih imam, hvalabogu, dobro mero. Tako na primer ne maram den-tistov, fotografov in kumar. Kumar sploh ne pogledam, k den-tistu ali fotografu grem pa le v skrajni sili. Te moje antipatije seveda niso osebne, ampak stanovske. Fotograf Bukovnik, na primer, je moj dober osebni prijatelj in rad ga vidim kadar koli, samo ne profesionalno. Pa je bilo na letni seji v januarju rečeno, da bi se spodobilo spraviti v jubilejno izdajo Nove Dobe slike vseh glavnih in porotnih odbornikov. K temu je bilo dodano, da bi vsi ti odborniki morali za tisto priliko pokazati svoje jubilejne, ne pa deset let stare obraze. Nekateri odborniki so si to k srcu vzeli, drugi pa ne, in ker pri nas nimamo diktature, je tako kot je. Ker sem se hotel izogniti mo-j rebitnemu očitku, da sleparim z deset let ‘starim oziroma deset j let premladim ksihtom, sem se lepega junijskega dne, po dolgem omahovanju in s težkim srcem, odpravil k fotografu. Junijsko sonce je krasno sijalo, ptiči so peli in vriskali v prešerni razigranosti, iz vrtov so se smejale duhteče vrtnice, vse na okoli je bila sama prelest, jaz pa sem se počutil kot Haile Selassie, ko so ga diplomati v Genevi j poslali po gobe v deževni dan. j Fotograf Bukovnik je zmajal z glavo, ko me je zagledal, češ, da se držim kot pasja vijolica in da se boji za svoj kredit, če me slika takega. Peljal me je torej na svoj krasno urejeni vrt, kjer mi je pokazal gnezdo mladih ptičev, cveteče vrtnice in čreš-njevo drevo, ki se je šibilo pod težo zrelih, dražestno zardelih črešenj. Po tej predpripravi me je povedel v svoj atelje, misleč, j da za silo bom že. Komaj pa sem ! sedel na tisti usodni stol, s platneno steno v ozadju, se mi je zazdelo kot bi bil pri dentistu in sem se seveda temu primerno nakremžil. K sreči fotograf ve za slabosti svojih pacientov, pa mi je ; obljubil, da bom po operaciji I lahko splezal na črešnjo in se dc imile volje nazobal sladkega sail du in da bo tudi mlade ptiče na ■ | vrtu zapisal meni v last, če se II bom vsaj za trenutek lepo zadržal. To je pomagalo, kamera je , pomežiknila in fotograf je nate - napravil najboljše, kar je bile - mogoče napraviti iz danega ma-i teriala. i Rezultat so čitatelji Nove Do ,! be 'videli, glede sodbe ali ocen« i i pa mi bo ljubše, če je ne povede ijna glas. Prosim jih le, da naj n< Jugoslovanska Katoliška Jednota v Aroe^fs0 ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR: n \ T7vr«Av;>1ni nHcpIr* Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, Box 105, Unity, rt-Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St., Veu Colo. riev** Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBASNIK, Ely, Mlnn. Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. * Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsou*6" Penna. Urednlk-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6233 St. u ■ Ave., Cleveland, Ohio. b). Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleve« ohl°- jnliei 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1312 N. Center St., f Illinois. 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Lanas, GLAVNI POROTNI ODBOR: g, Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, COiu. 2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. „ ?. 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn^> Jednotino uradno glasilo. NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, na] se pošiljajo na glavneg«, #e c»-lenarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe In prizive naj poslovi na predsednika porotnega odbora. Prošnjo za sprejem novih elan« i # nje za zvišanje zavarovalnine. In bolniška spričevala naj se pošiljaj hovnega zdravnika. ™«rrjtK "i Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov In lzprew'^j, ■lovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6233 St. Clair Ave., e . w M Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Je najboljša Jugoslovana j(Cjij varovalnlca v Zedinjenih državah ln plačuje najilberalncjšo podpor'' ierl pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 cl, jedn®1; K[ plemena, neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodno«', sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta ln ostanejo mladinskem oddelku do 18. let*. Pristopnina la oba oddelka je prosta. Premoženje maša nad |J,000,000.00. Solventnost Jednote znala 115.80- NAGRADE V GOTOVlN1 ZA NOVOPRI DOBLJEN E ČLANE ODRASLEGA- « DINSKEGA ODDELKA DAJE J.S.K.JEDNOTA NAG* Ž6„, GOTOVINI. • H-J Za novo pridobi jene člane odraslega oddelka so PrC° ,0 žii deležni sledečih nagrad: J| |‘e za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $l3° ^ za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $2.0011 ^ e či na, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine, $4.00 n^m° U(l za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine, $5-00 -J za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine, $6.00 ^ za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine, $8-00 Za novo pridobi j ene člane mladinskega oddelka Pa lagatelji deležni sledečih nagrad: za člana starega načrta “JA” — $0.50; za člana načrta “JU” — $2.00; ,^1 za člana novega načrta “JC”, s $500.00 zavai<,llt $2.00; . ,w„4, za člana novega načrta “JC” s $1,000.00 zavaroV M r^ci rt $3.00. hfl :aL tl Vse te nagrade so izplačljive šele potem, ko elane plačani trije mesečni asesmenti. ‘C, S tr N) ( »‘»jo ‘M/j N-c 'Me d %lo St %ai sta >c %. Sa li o"% /, it "Vel *8 d S i K< %, i*; ■«/ *in N '0(j , Ho 'Ji .i11 lij3' jfl delajo krivice fotografu: bogov; vedo in jaz vem, da on ni kriv .. A. J. T. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) piknik na Možinovi farmi v nedeljo 24. julija. Piknik društva št. 225 JSKJ v Milwaukee, Wis., se bo vršil v nedeljo 24. julija v Sagadinovem parku na 3800 W. Burnham St. :)c Društvo št. 28 JSKJ v Kem-mererju, Wyo., priredi piknik ija Peternelovem renču v nedeljo 31. julija. & Velik piknik v proslavo jedno-tine 40-letnice priredi društvo št. 132 JSKJ v Euclidu, Ohio, v nedeljo 14. avgusta. * V Canonsburgu 'oziroma v Strabane, Pa., priredi tamkajšnje društvo št. 149 JSKJ plesno veselico na večer 20. avgusta in piknik v nedeljo 21. avgusta, Zveza društev JSKJ v zapad-ni Pennsylvaniji bo skupno z društvom št. 4 v Presto, Pa., priredila velik piknik v proslavo jednotine 40-letnice v nedeljo 28. avgusta. Piknik se bo vršil v Presto parku. i Skupnupiknik v proslavo jednotine 40-letnice priredita v nedeljo 28. avgusta društvi št. 66 1 in št. 92 JSKJ iz Jolieta odnos- i no iz Rockdala. Piknik se bo vr- i šil v Rockdalu, 111. : j’: , Društveni tajniki in drugi do- . pisniki naj izvolijo upoštevati, : da bo zaradi urednikovih počit-;, nic izostala številka Nove Dobe,': K, u h,,, V t'e ki bi imela iziti 20. ^ naznanila, namenjefla 20. julija, naj bodo P0‘0jjl9l j volj zgodaj, da bodo j priobčena v izdaji 13>| eIif številka bo zaključcI1‘l.g Jel prej kot običajno, julija, to zaradi ure. odhoda na polletno z glavnega odbora. ” IM K 40-letnici ^ Jednote j j Pesem lepo, jubilej^0 le zapojmo danes v«1; ^ | pesem milo, blagodeJ naši dragi materi! Kmalu bo že pol stole*L ■ vestno kar za nas ’.etn +- r/ tS I iV društva svoja, kot . narod vabiš, zanj sl{1 jZ roko svojo dobrotlj' .. i , f 'Aw 9 s srcem svojim, koi “ in besedo ljubeznjiv°^ f. lajšaš nam gorje in 1 t Vdove revne in sirot0 tebe res blagrujejo, !za prejete vse dobro tebe povzdigujejo. živi torej, draga rasti, delaj še nap*c^{ da ponosno še tvoj J ( | proslavimo — j ubi^*1 ‘ gj li Član društva s 1 NOVA OZNA^i#j Kakor znano se ve poroke imenuj® s ■ roka, 50-letnica zlata’ , • demantna, 70 -1 etn ic ^ n j e? za 75-letnico pa do z sa še ni bilo posebne ■ Angleškem so zdaj i ; , naj se 75-letnica P01.^ - j je po radiju, ki je , , i in najdražja rudnin k VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje 8 1. strani) \l%, % * , > « iti H V !‘ n '% >( Ni s "li % h 'k S i te f1' k h ravnatelj lepo naprosi, drugače pa se omeji na ploskanje in opazovanje. Pa je bilo dosti za opa-' zovati in tudi za ploskanje jel bilq dovolj vzrokov tako na odru kot pri mizah in na mizah. Tisti, ki mislijo, da so vsi slovenski talenti, vsa slovenska podjetnost, prijaznost in gostoljubnost monopol velikih slovenskih naselbin, se bodo prepričali, da žive tozadevno v krivi veri, če ob priliki posetijo slovensko kolonijo v Sharonu. In prepričan sem, da bodo še ponovno radi prišli na obisk k tem obmejnim Slovencem . Vsekakor naj se nihče ne boji, da bomo začeli pobirati prispevke za zatirane obmejne Slovence. še dolgo ne. Videti je treba njihov Slovenski dom in slišati zatrdilo, da na istem ni dolga, ki bi žrl obresti, videti je treba nadarjeno tu rojeno mladino, ki čali nekako en milijon dolarjev, i Kaj bo šele v dobrih časih in ] prosperiteti! ; i]: r Iz sosedne Mehike spet odme- i va velika tihota. Kaj neki se je 1 zgodilo z revolucijo, ki jo je bil 1 nedavno vprizoril general Cedil- 1 lo! Najbrž se je obnesla kot če-trtojulijski firecracker, ki se sa- : mo malo pokadi, nakar zaklju- ; či kariero s sikajočim protestom mačke, ki je srečala psa na brvi. Na kresno soboto sem bil šel obiskat “obmejne Slovence” v Sharon, Pa. Prišel sem tja kot ' neoficielni pribočnik slavnostnega govornika za priliko praznovanja 40-letnice JSKJ pri ■ tamkajšnjem društvu Slogi. Ne-l oficielni pribočnik oficielnega ■ govornika ni visoka,sarža, zato ■jpa tudi nima visokih dolžnosti. i Kaj malega blekne, če ga štolo- SfRodovina Jugoslovanski Katoliška Jednote iTtf. napisal anton zbašnik, gl. tajnik UVOD. B Slovenci so bili brezdvomno najzadnji, ki so med različnimi evropskimi narodi po odkritju Amerike pričeli prihajati v novi svet. Od začetka je c/lav ni tok priseljevanja prihajal iz Anglije, in to je vzrok, da je danes angleščina v Združenih državah občevalni in uradni jezik. Ko je bila proglašena neodvisnost, in so bile ustanovljene Združene države Severne Amerike, pa so pričele prihajati v to deželo tudi druge narodnosti. Vsled neprestanih Napoleonskih vojn je v Evropi zavladala silna beda, kar je imelo za posledico, da so se številni ljudje pri-. °' I^basnik, čeli obračati proti novemu svetu. Amerika se je i ta|n,k hitro razvijala. Narod ni bil takrat še tako f V 1 °'*en seda j in obsta jal je večinoma iz farmer jev, me- ^ 'Honcev, profesijonalcev, itd., in zato je bilo treba dobiti I y•.0<* drugod. To delavsko moč so dobili iz starega sveta. ^ Ll]0tle žilavih in vztrajnih mladeničev in mož je pričelo ^^toeriko in primanjkovalo je parnikov, ki bi jih dovažali. f«.>0Ve in razne industrijalne naprave in opravljali so tam >«• hikdeln $1000.00 smrtnine, je bilo sklenjeno, da glavni tajnik sam določi asesmente, toda ti asesmenti niso smeli znašati manj kol 25 centov mesečno. Ta ukrep je ostal v veljavi do osme redne konvencije leta 1910 v Denver-ju, Colo., ki je od 1. januarja 1911 naprej določila smrtninske asesmente po starosti članov. Za $1000.00 smrtnine so člani od 16. do 20. leta plačali po 70 centov mesečno; od 20. do 25. leta po 80 centov; od 25. do 30. leta po 90 centov; od 30. do 35. leta po $1.00; od 35. do 40. leta po $1.10 in od 40. do 45. leta po $1.20. Ti asesmenti so bili za več kol polovico nižji od sedanjih, torej ni čudo, da jednotina blagajna ni mogla nikamor naprej. Od 1. januarja 1911 pa do 31. decembra 1913 je vsak član plačeval po 15 centov mesečno v poškodninski sklad, 10 centov v stroškovni sklad in po 5 centov v rezervni sklad. Ob priliki 10. konvencije leta 1910 v Denver-ju, Colo., je Jednota štela okrog 8,000 članov, blagajna pa samo okrog $35,000.00 Ta rezerva je bila vsakekor prenizka za toliko število članov, kar je tedan je voditelje Jednote po vsej pravici vznemirjalo. Zato so na 13. redni konvenciji leta 1913 v Pittsburghu prvič vzeli v pretres in razpravo takozvano National Fraternal Congress lestvico, ki je temeljila na izkušnjah in je vsaj za tiste čase odgovarjala vsem zahtevam. Ta lestvica pa je bila mnogo višja od naše, zalo se jo je konvencija bala sama odobriti in je rajši dala stvar na splošno glasovanje. Na splošnem glasovanju, ki se je vršilo takoj po zaključku pittsburške konvencije, je bila lestvica sprejeta, toda narejena je bila fatalna napaka, da se ni člane obdavčilo ali asesiralo po starosti ob času, ko je šla lestvica v veljavo. Mesto tega se je člane obdavčilo po starosti, v kateri so pristopili. Radi le napake ni mogla Jednota do leta 1920 doseči 100-procentne solventnosti in 11. konvencija leta 1920 v Chicagi je bila vsled tega prisiljena naložiti posebno naklado 30 centov mesečno na vsajali'^OOP dolarjev zavarovalnine. Ta naklada je ostala v veljavi do 12. konvencije leta 1924 v Loraihu, Ohio, ko smo bili na pritisk raznih zet-varovalninskih oddelkov primorani plačilno lestvico temeljilo preuredili. To se je zgodilo s lem, da smo s 1. januarjem 1925 vsem članom zvišali starost in istočasno znižali dobo članstva. Starost se je zvišala od enega do >• devet let, odvisno je bilo od sta- ^ rosti, v kateri je član pristopil. r Novi člani, ki so pristopili po 1. 1 januar ju 1925, niso bili pri tem j prizadeti in so plačevali ases- ! niente po njih pravi starosti. Od 1 leta 1925 naprej je bila Jednota 1 vedno nad 100% solventna. I < š Na 12. konvenciji leta 1924 v ■ Lorainu, Ohio, so bili odobreni f tudi 20-let plačilni certifikati (20-year payment Ufe cer Ufi-cales), ki temeljijo na ameriški izkušni lestvici (American Ex-perience Table) in imajo različ- . ne opcije ali pravice, katerih , certifikati, bazirani na National Fraternal Congress lestvici, ni- ^ majo. Škoda, da člani, stari in novi, niso dovolj posegali po teli certifikatih, kajti baš v dobi najhujše depresije se je izkazalo kolike vrednosti je certifikat, ki temelji na ameriški izkusili lest-vici. Ko je leta 1929 prišel polom in je tudi pa tisoče naših članov spravil ob delo, se je vsak vprašal, kako boni obdržal članstvo v Jednoti, kako bom plačal asesmente? če bi bili imeli certifikate, bazirane na ameriški izkušni \ ■ lestvici, ki vsebujejo posojilne • opcije ali pravice, bi si bil vsak lahko izposodil na svoj certifi- ■ kat, a več kol 90% članov je ime- ] ■ lo certifikate, ki so temeljili na i National Fraternal Congress i lestvici, ki niso vsebovali posojil- • nih pravic, vsled česar člani - tudi niso mogli dobiti posojil, i Posledica je bila, da je pričelo i članstvo odpadali in bi odpada- ID*1' > 1 pfd i* a* \hCev Je 1885 ‘Jp , 0 v Ameriki, toda kma-|htni se je pričelo resnično dJcS ^L'atlie' Tudi naših ljudi J,“' ^!a>em kraju lotila neka- 1 tillCft *n vse ie 1 Dosti med njih je pro- Tli liki le domove, da so spra-S * za prevoz. Ko so do- /A'? kJ,mer!ko’ j in ni kazale ^ lotiLi se najtežjega | L l,'cdi so se po raznih pre-0^ hi -!11/1 drugih naselbinah ^ *lveli takorekoč sai i zali^ )i 6 nialo so vedeli o kaki fbini, čeravno je bile jflfi c,sto blizu. Ivo so se ne-pomočili, so pričeli ču-ntli L^ru!Je potrebe kol edine ^ Vsakdajni kruli. Ker so so f j f! *e po svoji naravi dru-in i radi poiščejo > i Ue’ niso mogli le garati t in °« plavžih in počivali 0$ ^ Ul,lPak hoteli so imeti 'ulT So Sl ■'° ^‘di Poiskali. plflM j.f) 1 krogov in domačih se-I 'k(i S° se P°časi razvijala • gab^^^tva, ki so pričela ši- n* delokrog ludi na sosed-^ '>ine. Ker je bila večina ilijl zaposlena pri najte- %a‘z( delih, so bile tudi tež- * c*« in mrtne nesreče ^n.e'n >edu. Države takrat jiiW*| i ^ takozvanih delav-a e1 Pcnzacijskih zakonov je \^'1 so bili brez vsake za-jni^ j^e fe je delavec ponesrečil bo>°' krivdi, mu ni družba ijj če se je po lastni \jf tortno ponesrečil, ludi u °L>'oci niso prejeli niče-\^Hiale so sicer že takrat X ^rovalninske družbe, a j *nja podpornih dru-vo, j \ ^ (l Pričetek je bil tukaj, t°’ na rodovitna tla, V'jj ° lde ja se je polagoma 0, >l(tslale so mogočne slo- Vjf,?0(*Porne organizacije, V J!‘ danes nad slo tisoč V* "ad OSEMNAJST \« V GOLARJEV pre- %?VlTEV JUGOSLO-bInska Katoliška Jed-qf\ r 'ti Ustanovljena dne 18. ] \ v nieslu Ely, Minne- i r**it JC druga najstarejša i \ % lH>dporna organizaci-, S# e)'iki. Ustanovili so jo So,stev št-1 in št 2’Ely’ i ut'11 „S; sta takrat spadali ' S Slovenski Katoliški n$’' P C8” Se n je radi njih bolj ’ i/ \(iU Poklica ba je hotela ]jf‘ jVj .. b*šje asesmente kot \(0, Cltloin. Vodja akcije za n° jednoto je bil po- Jl se pa plačuje šest mesecev celotno in šest mesecev polovično bolniško podporo. Sklad za onemogle ali “onemogli sklad,” kot so ga s počel-ka imenovali, je ustanovila deseta konvencija leta 1916 v Eve-lethu, Minnesota. V ta sklad je plačal vsak član po 2 centa na mesec in bilo je v diskretnosti glavnega odbora, koliko se je posameznim onemoglim članom iz njega nakazalo. Enajsta konvencija leta 1920 v Chicagu je bila izredno optimistična in je mislila, da se bo s temi dvemi centi na mesec lahko plačevalo večje podpore. Odredila je namreč, da se od. 1. januarja 1921 naprej iz tega sklada plačuje po $10.00 na mesec vsem tistim članom, ki so prejeli vso bolniško podporo, in sicer za nedoločen čas. Iz tega sklada se je tudi plačevalo odpravnine. Če je bil namreč neprestano bolan 18 mesecev, je po preteku tega časa Jaliko zahteval odpravnino, toda v enakem slučaju ni bil opravičen do redno podpore po $10.00 na mesec. Odpravnina je znašala $300.00! In vse to za 2 centa na mesec! Dvanajsta konvencija je to pomoto deloma popravila in sklenila, da se plačilo odpravnin iz lega sklada odpravi in da se v bodoče, oziroma od 1. januarja 1925 naprej, podpora po $10.00 na mesec plačuje samo za dobo enega leta. Med leti 1924 in 1928 je bila med slovenskimi podpornimi organizacijami silna konkurenca in vsaka je hotela prekositi druge z ozirom na ugodnosti in plačevanje raznih podpor. Tudi mi smo bili v tej tekmi in to je bil vzrok, da je 13. konvencija leta 1928 v Eli/u, Minnesota, podal j šala plačila podpor iz tega sklada od enega leta za nedoločen čas. Konvencija je šicer asesment zvišala od dveh centov na pet centov, a ni zadostovalo in je bilo treba vsako leto razpisati izredni asesment. Štirinajsta konvencija leta 1932 v Indianapolisu, Ind., je plačilo podpore iz tega sklada zopet skrčila na dve leti, toda kljub temu so bili izredni asesmenti neizogibni, ker so se za- d\ hleve na ta sklad vedno bolj d, množile. -j Odškodnine za izgubo rok, nog, vida in za trajen in popoln mrtvoud plačuje Jednota že od ji j početka svoje ustanovitve in so ji bile približno ves čas enake. d Da se našo ihladino bolj za-interesira za Jednoto in da se jo za stalno obdrži pri Jednoti, je 13. konvencija leta 1928 v Elyu, j Minnesota, ustanovila športni sklad, v katerega plačuje vsak član po 2 centa mesečno. Iz tega j sklada se podpira športne aktiv-;;} nosti pri društvih in glavni odbor ima pravico, da iz tega fon- j da podpira tudi druge koristne ^ svrhe. Iz tega sklada se je že ^ ' parkrat pomagalo pokriti pri-man j ki ja j v onemoglostnem j i skladu in svo ječasno se je iz n je- j ga tudi podprlo nekatere naše ^ » člane v državah Ohio in Penn-■ sylvania, ki so bili prizadeti » vsled velikih poplav. Prvi sport- f i ni komisar je bil sobrat dr. An- ■ ? thony Garbas, dentist v Cleve- , , landu, Ohio, od 1930 naprej pa ( . upravlja ta urad sobrat Louis . I M. Kolar, ki je obenem urednik ^ - angleške sekcije Nove Dobe. p MLADINSKI ODDELEK i Mladinski oddelek je bil usta- - novi jen na 9. redni konvenciji } i leta 1913 v Pittsburghu, Pa. To- ( - zadevni sklep se je glasil, da . o prične mladinski oddelek pošlo- ( a vati kakor hitro se bo priglasilo - 300 otrok. Leta 1914 je mladin- j ( l. ski oddelek štel že 590 članov. t Verjetno je, da je bila Jugoslo- 0 vanska Katoliška Jednota prva, t- ki je sprožila idejo za ustanovi- 1 tev mladinskega oddelka in tej ■- ideji sta kumovala tedaj ni glav-d ni tajnik George L. Ilrozich in a poznejši glavni predsednik e Michael Rovanšek. Asesmenti 'e mladinskih članov so znašali 15 'o centov na mesec za 100 dolarjev 'V zavarovalnine. Enajsta konven-a cija leta 1920 v Chicagu je eerie lifikat za 100 dolarjev zavaro-[., i valnine odpravila in odobrila nov certifikat, na katerega se 'je smrtnina plačevala po starosti člana ob času smrti. Minimalna vsota zavarovalnine je znašala 25 dolarjev, maksimalna pa $450.00. Asesment je ostal isti, namreč 15 centov na mesec, 'te certifikate izdaja Jednota še danes. Leta 1937 je glavni odbor odobril dva nadaljna certifikata, enega za $1000.00 zavarovalnine, ki poteče ko mladinski član dovrši 18. leto, in 20-let plačilni certifikat (20-payment life certificate), katerega se izdaja za 500 in 1000 dolarjev zavarovalnine. Do leta 1932 so otroci lahko ostali v mladinskem oddelku do 16. leta, od 1. januarja 1933 naprej pa lahko ostanejo do 18. leta. URADNO GLASILO JEDNOTE Od ustanovitve pa do 31. decembra 1924 je bil znani slovenski dnevnik “Glas Naroda” uradno glasilo Jednote, od 1. januarja 1925 naprej pa izdaja Jednota svoje lastno glasilo “Novo l)obo.” Lastnik “Glas Naroda,” velezaslužni pokojni sobrat Frank Sakser, nam dolgo vrsto let ni računal nobenega centa za uradno glasilo, ko se je pa Jednota pozneje nekoliko opomogla, smo s početka plačali malenkostno vsoto, pozneje pa $1.00 do $1.20 od člana letno. Lastno glasilo je bilo ustanovljeno na 12. konvenciji leta 1924 v Lorainu, Ohio, in ž njim se je v resnici pričela nova doba pri naši Jednoti. V štirih letih po ustanovitvi lastnega glasila je Jednota napredovala za 3095 članov in to je najboljši dokaz kolike važnosti in koristi je za nas “Nova Doba.” Urednik “Nove Dobe” je ves čas sobrat Anton J. Terbovec, urednik angleške sekcije je bil prvo leto sobrat dr. Anthony Garbas, za tem pa ves čas sobrat Louis M. Kolar. INKORPORACIJA JSKJ Jugoslovanska katoliška jednota je bila inkorporirana dne 24. januarja 1901 v smislu zakonov države Minnesote. Jednota danes posluje v 22. državah in šteje 187 krajevnih drtišVev. KONVENCIJE IN GLAVNI ODBORIJSKJ Prva ali ustanovna konvencija JSKJ se je vršila dne 18. julija 1898 v Elyu, Minnesota. V glavni odbor so bili izvoljeni sledeči: Josip Agnič, glavni predsednik; George Kotze, glavni podpredsednik; Ivan Govže, glavni tajnik; Štefan Banovec, glavni pomožni tajnik; Math Agnič, blagajnik; John Habjan, predsednik nadzornega odbora; John Prešeren in Josip Mantel, nadzornika. Druga konvencija se je vršila 17. in 18. julija 1899 v Elyu, Minnesota. V glavni odbor so bili izvoljeni sledeči: Josip Agnič glavni predsednik; Josip Pezdirc, glavni podpredsednik; Ivan Govže, glavni tajnik; John Globokar, glavni pomožni tajnik; Malh Agnič, glavni blagajnik; John Habjan, predsednik nadzornega odbora, John Lovšin in John Prešeren, nadzornika. Tretja konvencija se je vršila dne 5., 6. in 7. julija 1900 v Elyu, Minnesota. V glavni odbor so bili izvoljeni sledeči: Glavni predsednik John Habjan; glavni podpredsednik Josip Pezdirc; glavni tajnik Josip Agnič; glavni pomožni tajnik Štefan Banovec; glavni blagajnik Ivan Govže; predsednik nadzornega odbora Ivan Pakiž, ostala dva nadzornika George Stepan in John Globokar. ( Četrta konvencija se je vršila leta 1901 v Calumetu, Mich. V glavni odbor so bili izvoljeni sledeči: John Habjan, glavni predsednik; Josip Pezdirc, glavni podpredsednik; Joseph Agtiich, glavni tajnik; John Lovšin, glavni pomožni tajnik; John Govže, glavni blagajnik; John Pakiž, predsednik nadzornega odbora; Mike Zunič in Joe Gorišek, nadzornika. Peta konvencija se je vršita '6., 7. in 8. julija 1903 v O mahi, (Dalje na 6. strani) manjkalo praktičnih izkušenj in znanja na polju zavarovanja proti nezgodam, boleznim ali smrti in da so bili preveč površni, milostljivi, sočutni in radodarni, nam najbolj dokazuje dejstvo, da s početka niso imeli nobenega vrhovnega zdravnika, ki bi pregledoval prošnje za pristop in zdravniška spričevala. Brat George Kotze (od društva št. 25), prvi glavni podpredsednik naše Jednote, je takega zdravnika predlagal že na tretjem glavnem zborovanju leta 1900 v Elyu, Minnesota, pa je bil njegov predlog odklonjen. Vrhovnega zdravnika je dobila Jednota šele leta 1905. Ob koncu drugega leta svojega obstanka je Jednota štela 15 društev in čisti prebitek blagajne je znašal $1,550.58. Z dohodki, ki jih je Jednota imela od pristopnin in mesečnih asesmen-tov članov, ji nikakor ni bilo mogoče kriti rednih izdatkov, zato je bilo treba večkrat razpisati posebne naklade. Toda tudi z izrednimi nakladami, ki so ob neki priliki znašale $7.50 od člana na mesec, ni bilo mogoče beležiti bogve kakega napredka, kajti pet let po njeni ustanovitvi je. bilo komaj $2000.00 v jednotini blagajni. Da ne bo mogoče pod takim sistemom iti naprej je prvi uvidel in spoznal George L. Brozich, poznejši glavni tajnik in glavni blagajnik Jednote, ki se je prvič pojavil med nami na peti konvenciji leta 1903 v Oma-hi, Nebraska. Na njegov predlog je konvencija ustanovila rezervni sklad, v katerega je vsak član prispeval letno po 50 centov. To je toliko pomagalo, da je jednotina blagajna dve leti pozneje narasla na $6,388.15. Na predlog seda j že umrlega sobrata Franka Sakser ja je peta kon- n venci ja leta 1905 odpravila cer- č tifikat za $800.00 in mesto nje- č ga upeljala dva nova certifika- J ta, enega za $1000.00 in enega za h $500.00. Ženske pravice v cerli- p fikatih svojih mož so bile od- J pravi jene in od takrat naprej se /, je tudi vsaka ženska lahko za- h varovala za $500.00 smrtnine. j Deseta konvencija leta 1916 v l Evelelhu, Min/mola, je odobri- ■ i la nadaljna dva certifikata, ene- j ga za $250.00 in enega za j $1500.00, dvanajsta konvencija c 1924 v Lorainu, Ohio, je odobri- / la nov certifikat za $2000.00 in i 15. konvencija leta 1936 je do- > dala še enega ža $3000.00. Da- i lies torej Jednota izdaja police t za $250.00, $500.00, $1000.00, i $1500.00, $2000.00 in $3000.00 in i v vseh teh razredih se lahko za- t varujejo moški in ženske. i Od ustanovitve pa do 31. de- * cembra 1910 se je sprejemalo samo osebe v starosti od 18. pa J do 45. leta; od 1. januarja 1911 | pa do 31. decembra 1924 v staro- j sti od 16. pa do 50. leta in od 1. ^ januarja 1925 naprej v starosti od 16. do 55. leta. Pristopnina je od ustanovitve ■ pa do 31. decembra 1905 znašala $6.00, od 1. januarja 1906 do 31. decembra 1907 $1.00, od L janu- 1 ar j a 1908 do 31. decembra 1910 $6.00, od 1. januarja 1911 do 31. decembra 1913 $1.00, od 1. , januarja 1914 do 31. decembra 1916 $4.00, od 1. januarja 1917 ■ do 31. decembra 1920 $2.00 in od i 1. januarja 1921 do 31. decembra , 19'28 $1.00. Od 1. -januarja 1929 ■ naprej se ne računa nobene pri- ■ stopnine. t Mesečni asesmenti so bili prva i leta za vse člane enaki, ne ozira- - je se na njih starost. Do 31. de-) cembra 1903 je plačal vsak član - po 50 centov na mesec. Za teh • 50 centov je dpbil podpore kot > 'že prej omenjeno. V pravilih je - bilo rečeno “ako lo ne zadostu-je, se razdeli višji asesment na ', vse člane.” Poleg lega je vsak 0 član plačal letno po $1.00 za K upravne stroške Jednote in kon-e vencije. Od 1. januarja 1904 ria-'- prej so člani plačevali tudi let-‘- no po 50 centov za rezervni o sklad. Na peti konvenciji leta a 1905 v Clevelandu, ko je bil raz-?- red $800.00 smrtninske zavaro-)- valnine odpravljen in sta bila n\upeljana razreda za $500.00 in lo še danes, da ni 14. konvencija leta 1932 v Indianapolisu, Ind., dovolila, da smejo vsi člani, ki posedujejo certifikate, bazirane na National Fraternal Congress lestvici, isle spremenili v certifikate, ki temeljijo na ameriški izkušni lestvici. V ta namen je omenjena konvencija odobrila dva nova certifikata, celoživljenjskega (Whole Life) in 20-let ustanovnega (20-year endowment), ki oba temeljita na ameriški izkušni lestvici. Potom zamenjave starih certifikatov za nove certifikate je bilo članom omogočeno dobiti posojila in s tem obdržati članstvo v Jednoti. Da je bil ta ukrep navedene konvencije posebno za stare člane nad vse koristen, je najboljši dokaz ta, da je bila več kot polovica starih članov, ki so se od leta 1932 za večno poslovili od nas, zadolžena pri Jednoti. če bi ne imeli prilike ali pravice spremeniti svoje stare certifikate, bi ludi ne mogli dobiti posojil, radi tega bi bil marsikateri izmed njih primoran članstvo v Jednoti opustiti. Pripomniti je treba, da je bila naša Jednota prva, ki je sprožila ta načrt, in da so ji pozneje ludi vse druge jednote in zveze sledile. Omenjeno je bilo že prej, da je Jednota spočetka plačevala tudi $15.00 mesečne bolniške podpore. Plačevanje te podpore so pozneje prevzela nase krajevna društva in če je bil kak član nad 6 mesecev bolan in nezmožen za delo, mu je po preteku tega časa Jednota plačevala po 20 dolarjev na mesec, in sicer za ne več kol 15 mesecev. Leta 1913 je bil vpeljan takozvani centralni bolniški oddelek, ki pa nekaterim društvom ni ugajal in so vsled lega odstopila ali pa prenehala s poslovati jem. Iz kakega vzroka so ta društva ugovarjala centralizaciji bolniškega pklada, nam ni znano, vemo pa lo, da je bila centralizacija bolj v korist n društvom kot pa Jednoti. Z vpe- ti Ijavo centralnega bolniškega od- p delka je 9. konvencija leta 1913 z v Pittsburghu, Pa., določila po k 1 dolar dnevne bolniške podpore n za 6 mesecev in po 20 dolarjev li mesečne bolniške podpore za na- n daljnih 12 mesecev. Evelethska konvencija je leta 1916 vpeljala še en razred bolniške podpore, 11 II in sicer po $2.00 na dan, lorain-ska konvencija leta 1924 je pa £ ustanovila nadaljni razred za $3.00 dnevne bolniške podpore. Zadnji se je zelo slabo obnesel i i in je vsled visokih izrednih na- z klad propadel še pred elyško 1 konvencijo leta 1928, dočim je l razred za $2.00 dnevne bolniške s podpore prenehal par let pozne- i je iz istih vzrokov. Štirinajsta f konvencija je leta 1932 ustano- i vila še t>n razred bolniške pod- I pore, po 50 centov na dan, v ka- i tereni pa je ob tem času le malo > število članov zavarovanih. Od t 1. januarja 1917 do 31. decent- i bra 1920 se je celotna bolniška i podpora plačevala za šest mese- j cev, za tem pa po 20 odnosno 40 < dolarjev na mesec za šest mese- i cev. Od 1. januarja 1921 pa do ji 31. decembra 1924 se je plačalo ; šest mesecev celotne bolniške podpore, 12 mesecev pa po 20, , odnosno 40 dolarjev na mesec. Dvanajsta konvencija leta 1924 v Lorainu, Ohio, je bila jako liberalna z ozirom na plačevanje ’ bolniških podpor, kajti določila ' je, da se ocl^l. januarja 1925 naprej plačuje celotno podporo za šest mesecev, polovično pa do-i kler je član bolan. To je bilo • vsekakor preveč ako se upošteva - prispevke, ki so jih člani plače-> rali mesečno v bolniški sktad. - Treba je bilo vsled tega večkrat - razpisali izredne naklade, ki so i bile pa tako visoke, da je 3-p dolarski sklad propadel par let k po njegovi ustanovitvi, 2-dolar- - ski sklad pa kmalu po elgški - konvenciji. Elyška konvencija n leta 1928 je plačevanje bolniške s podpore omejila, in sicer se je za prvih šest mesecev plačkvalo ti celotno podporo, za 12 mesecev I. pa polovično, od 1. januarja o \ 1933, po sklepu 14. konvenci je i- lela 1932 v Indianapolisu, Ind., \ ko j ni Josip Agnič, ki je bil prvi ^ predsednik naše organizacije. S j početka je Jednota štela okrog ^ 400 članov in ustanovitelji so ^ imeli namen, da omejijo njen ( delokrog na železno krožje St. j Louis okraja v državi Minneso- L ti, toda vest o ustanovitvi samo- f stojne Jednote se je hitro raz- ^ širila po celi Ameriki in predita j je bila naša organizacija stara ^ eno leto, je že štela 11 društev. . Ta društva so bila: št. 1 in 2, ( Ely, Minnesota; št. 3, La Salle, ^ Illinois; št. 4, Federal, Pennsylvania; št. 5, Tower, Minnesota; j št. 6, Lorain, Ohio; št. 7, Thom-as, W. V a.; št. 8, Iilocton, Ala- ^ bama; št. 9, Calumet, Michigan; ( št. 10, Belle Vernon, Pennsyl- ( vania, in št. 11, Omaha, Ne-braska. * Prvo leto je imela Jednota , $7,202.20 dohodkov, in sicer j $580.00 od pristopnin, $6,473.00 . od asesmentov in $149.20 od znakov. Kako malo so takrat družbe ‘ skrbele za varnost delavcev naj-1 bolj dokazuje dejstvo, da je v prvem letu jednotinega obstan- ' ka umrlo ali bilo smrtno pone- ( srečenih 11 članov. V prvem letu ' je Jednota izplačala $5,600.00 v smrtninah in razni drugi izdatki so znašali $356.85. Ko se je 17. julija 1899 vršila druga konvencija, je bilo v jednotini blagajni $1,245.35, a neizplačane smrt- \ nine so bile še štiri. Zalo je bilo treba že po prvem letu razpisati izreden asesment. Ob koncu prvega leta svojega obstanka je Jednota štela 569 članov. Prvo leto so člani plačali po $1.00 pristopnine in po 50 centov mesečnega asesmenla. Novi člani, ki so bili stari nad 45 let, so pldčali po $5.00 pristopnine, toda take osebe se je sprejemalo samo tri mesece po ustanovitvi.; Pozneje se jih ni več sprejemalo. Za 50 centov asesmenta na, mesec je Jednota plačala po $15.00 mesečne bolniške podpore in $800.00 smrtnine. Zraven tega je Jednota plačala $300.00 za izgubo ene roke ali ene noge in $150.00 za izgubo enega očesa, kar se je odštelo od smrtnine, če je pa član izgubil obe roki, obe nogi in vid na obeh očeh, tedaj ; se mu je izplačalo celo vsoto i “smrtnine” Da so bile te podpore posebno za tiste čase za malenkostnih 50 centov mesečnega asesmenla previsoke, je samo ob sebi umevno, zato se ni treba nikomur čudili, ako je bilo že ob koncu prvega leta treba razpisa- - ti poseben ali izreden asesment. . Po drugi konvenciji leta 1899 so - postale ludi soproge članov ne-i kake indirektne članice Jednote. - Če je namreč možu umrla žena, 0 mu je Jednota izplačala $200.00 ', (po tretji konvenciji $300.00), 1 kur se je odštelo od njegove i smrtnine. Ta ukrep je bil raz- - vel javi jen na šesli konvenciji le-j ta 1905 v Clevelandu, ko je bile a sklenjeno, da se od 1. januarje d 1906 naprej tudi ženske spre je a ma med aktivno članstvo Jedno i- te. Da je našim začetnikon ZGODOVINA J. S. K. JEDNOTE (Nadaljevanje s pete strani) Nebraska. V glavni odbor so bili izvoljeni sledeči: John Habjan, f/lavni predsednik; John Keržišnik, glavni podpredsednik; Josip Agnič, glavni tajnik; Anton Geržin, glavni pomožni tajnik; John Govže, glavni blagajnik; Josip Perko, predsednik nadzornega odbora, John Germ in John Primožič nadzornika; Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora; George Bro-zich in Jakob Zabukovec, porotnika. Šesta konvencija se je vršila 11., 12., 13., 14. in 15. septembra 1905 v Clevelandu, Ohio. V glavni odbor so bili izvoljeni sledeči: Mihael Zunič, glavni pred sednik; John Germ, glavni podpredsednik; glavni tajnik George L. Brozich; Anton Ger zin, glavni pomožni tajnik; John Govže, glavni blagajnik; Frank Medoš, predsednik nadzornega odbora; John Keržišnik in John Primožič, nadzornika; Jakob Zabukovec, predsednik porotnega odbora; Michael Klobučar in Josip Pezdirc, porotnika, in dr, Martin lvec, vrhovni zdravnik. Sedma konvencija se je vrši la 9., 10., 11., 12. in 13. septembra 1907 v La Salle, III. V glavni odbor so bili izvoljeni sledeči: Frank Medoš, glavni predsednik; Jakob Zabukovec, glavni podpredsednik; George L. Brozich, glavni tajnik; Max Keržišnik, glavni pomožni tajnik; John Govže, glavni blagajnik; John Germ, predsednik nadzornega odbora; Alojzij Virant in John Primožič, nadzornika; Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora; John Keržišnik in Ivan Gosar, porotnika; vrhovni zdravnik dr. Mariin lvec. gelj, prvi nadzornik; John Bal- bor so bili izvoljeni sledeči: Rudolf Perdan, glavni predsednik; Louis Balant, glavni podpredsednik; Joseph Pishler, glavni tajnik; George L. Brozich, glavni blagajnik; (Brozich je odstopil ob priliki polletne seje glavnega odbora meseca julija 1923 in na njegovo mesto je bil izvoljen sobrat Louis Champa); John Movern, blagajnik neizplačanih smrlnin; dr. Joseph V. Grahek, vrhovni zdravnik; Max Keržišnik, predsednik nadzornega odbora; (Keržišnik se je smrtno ponesrečil 12. novembra 1921 in na njegovo mesto je bil potom splošnega glasovanja iz voljen Anton Zbašnik); Mohor Mladich in Frank Skrabec, nadzornika; Leonard Slabodnik, predsednik porotnega odbora; George J. Porenta in Frank Zorich, porotnika; Valentin Pirc, predsednik združevalnega odbora; Pauline Er mene, Josip Sterle in Anton Celar c, odborniki. Leta 1918 število članov 10,467 Leta 1923 število članov 12,909 Leta 1928 število članov 19,849 Leta 1933 število članov 18,109 Leta 1938 Število članov 22,860 RAST JEDNOTINEGA PREMOŽENJA Odrasli oddelek: Leta 1898 ...........ni zapisnika Leta 1903 ........... $ 3,035.93 Leta 1908 ............... 24,686.67 Leta 1913 ............. 115,531.70 Leta 1918 .............. 285,734.37 Leta 1923 .............. 559,175.33 Leta 1928 ........... 1,021,791.81 Leta 1933 ....:....... 1,611,547.97 Leta 1938 ............$2,109,719.85 Mladinski oddelek: Leta 1914 ..............$ 279.90 Leta 1918 ................ 5,903.66 Leta 1923 ............. 26,083.74 Leta 1928 ............. 63,128.43 Leta 1933 .............. 112,698.08 Leta 1938 ..............$145,640.99 Rast premoženja obeh oddelkov: Leta 1898 ............ni zapisnika Leta 1903 ...........$ 3,035.93 Leta 1908 ............... 24,686.67 Leta 1913 ............. 115,531.70 Leta 1918 .............. 291,638.03 Leta 1923 .............. 585,259.07 Leta 1928 ............ 1,084,920.24 Leta 1933 ............ 1,724,246.05 Leta 1938 ............$2,255,360,84 Do 31. decembra 1937 je JSKJ izplačala $5,677,743.62 v raznih podporah in smrtninah. Najsijajneša doba v zgodovini Jednote je bila od leta 1923 pa do leta 1928, ko je pristopilo k Jednoti 6,940 novih članov v oba oddelka. Po mnanju pisca gre kredit za ta sijajni napredek v prvi vrsti našemu lastnemu glasilu Novi Dobi. Poleg prvega glavnega predsednika, pokojnega sobrata Josipa Agniča, sta se po mnenju pisca v prvih dvajsetih letih jed-notinega obstoja najbolj odlikovala bivši glavni tajnik in glavni blagajnik George L. Brozich in pokojni Frank Sakser. Brozich je prišel k Jednoti s tistimi praktičnimi izkušnjami, katere je organizacija že tako dolgo pogrešala in potrebovala, in on je bil tudi prvi, ki je uvidel potrebo za ustanovitev rezervnega sklada in ki je sprožil idejo za ustanovitev mladinskega oddelka. Kar se pa Sakser ja tiče, je mnenje pisca, da bi Jednota ne mogla obstati, če ji ne bi bil takoj iz početka on priskočil na pomoč. Kolone Glasa Naroda je dal Jednoti na razpolago brezplačno; napisal je sam na stotine reklamnih člankov; udeležil se je na svoje stroške vseh konvencij do leta 1913 in je bil tudi na vseh konvencijah za zapisnikarja in svetovalca. Dalje je imela Jednota tudi številno drugih zaslužnih mož, izmed katerih so nekateri še zdaj živi in aktivni. JSKJ je v svojih štiridesetih letih obstoja srečno preživela vse krize ter se ojačila tako glede članstva kot finančnega stanja. Iz malih početkov se je razvijala ter je danes glede svojih sredstev ena izmed najmočnejših podpornih organizacij v Ameriki. To je velik uspeh za organizacijo tako majhnega naroda kot je slovenski narod v Ameriki, posebno če pomislimo, pri kakih nevarnih delih so zaposleni naši ljudje. Vse ovire in zapreke pa je premagal duh solidarnosti, vzajemenosti in bratskega razpoloženja. Razen podpornega dela je vršila JSKJ tudi kulturno in vzgojevalno delo. Pomagala je v veliki meri preprečiti, da se ni naš narod porazgubil ter utonil v morju tujcev, pač pa do. se je ves čas zavedal svoje narodnosti ter deloval vzajemno v splošni medsebojni blagor. Bodočnost bratskih podpornih organizacij je zasigurana. Te velike naprave imajo za se- Osma konvencija se je vršila 6„ 7., 8., 9. in 10. septembra 1910 v Denver ju, Colo. V glavni odbor so bili izvoljeni sledeči: John Germ, glavni predsednik; John Primožič, glavni podpredsednik; George L. Brozich, glavni tajnik; Mike Mravinec, glavni pomožni tajnik; John Govže, glavni blagajnik; A. Kastelic, predsednik nadzornega odbora; Mike Klobiičar in Peter Špehar, nadzornika; John Keržišnik, predsednik porotnega odbora; Frank Govže in Martin Hočevar, porotnika; dr. Martin J. lvec, vrhovni zdravnik. Deveta konvencija se je vršila od 1. do 11. septembra 1913 v Pittsburghu, Pa. V glavni odbor so bili izvoljeni sledeči: John Germ, glavni predsednik; Mihael Klobučar, prvi glavni podpredsednik; Louis Balant, drugi glavni podpredsednik; George L. Brozich, glavni tajnik; John Govže, glavni blagajnik; Louis Kastelc, blagajnik neizplačanih posmrtnin; Mike Zunič, predsednik nadzornega odbora; Peter Špehar, John Keržišnik, John Vogrich in John Avsec, nadzorniki; Frank Justin, predsednik porotnega odbora; Joseph Pishler in Gregor Porenta, porotnika; dr. Martin J. lvec, vrhovni zdravnik. Deseta konvencija se je vršila od 11. pa do 21. septembra 1916 v Evelethu, Minnesota. V glav ni odbor so bili izvoljeni sledeči: Mihael Rovanšek, glavni predsednik; Louis Balant, glavni podpredsednik; Joseph Pishler, glavni tajnik; George L. Brozich, glavni blagajnik; Louis Costello, blagajnik neizplačanih smrtnin; dr. Joseph V. Grahek, vrhovni zdravnik; John Gouže, predsednik nadzornega odbora; Anthony Motz in John Varoga, nadzornika; G. J. Porenta, predsednik porotnega odbora; Leonard Slabodnik in John Rupnik, porotnika; Joseph Plautz, predsednik gospodarskega odbora; John Movern in Matija Pogorelc, odbornika; Rudolf Perdan, predsednik združevalnega odbora; Frank Skrabec in Frank Ko-chevar, odbornika. Enajsta konvencija se je vršila od 13. do 22. septembra 1920 v Chicagu, III. V glavni od- Dvanajsta konvencija se je vršila od 8. do 15. septembra 1924 v Lorainu, Ohio. V glavni odbor so bili izvoljeni sledeči: Anton Zbašnik, glavni predsednik; Louis Balant, glavni podpredsednik; Joseph Pishler, glavni tajnik; Louis Champa, glavni blagajnik; John Movern, blagajnik neizplačanih smrtnin; dr. Joseph V. Grahek, vrhovni zdravnik; Mohor Mladich, predsednik nadzornega odbora; (Mladich je umrl 8. novembra 1927 in na njegovo mesto je bil potom splošnega glasovanja izvoljen Rudolf Perdan); Joseph Mertel in Frank Skrabec, nadzornika; Anton Kochevar, predsednik porotnega odbora; Leonard Slabodnik, Louis Rudman, Joseph Plautz in George J. Porenta, porotniki. Frank Kačar je bil na tej konvenciji izvoljen za namestnika porotnikom in ko je pozneje G. J. Porenta odstopil, je Kačar prevzel njegov urad. Urednika-upravnika uradnega glasila je izvolil glavni odbor meseca oktobra 1924 v Chicagu, lil., kot je odoločila konvencija, in izvoljen je bil soglasno sobrat Anton J. Terbo-vec. Trinajsta konvencija se je vršila od 30. julija do 4. avgusta 1928 v Eliju, Minnesota. V glav ni odbor so bili izvoljeni slede či: Anton Zbašnik, glavni predsednik; (Zbašnik je odstopil le ta 1930 in njegovo mesto je prevzel podpredsednik Paul Bartel; Paul Bartel, glavni podpredsednik; Joseph Pishler, glavni tajnik; (Pishler je umrl 30. septembra 1931 in nasledil ga je sedajni tajnik Anton Zbašnik); Louis Champa, glavni blagajnik; (urad blagajnika neizplačanih smrtnin je 'bil na tej konvenciji odpravljen); Joseph V. Grahek, vrhovni zdravnik; (dr. Grahek je umrl 27. decembra 1928 in na njegovo mesto je bil izvoljen sedajni vrhovni zdravnik dr. F. J. Arch); Anton J. Terbovec, urednik-upravnik uradnega glasila; Rudolf Perdan, predsednik nadzornega odbora; John Movern, John Kum-še, John Balkovec in William B. Laurich, nadzorniki'; Joseph Plautz, predsednik porotnega odbora; Joseph Mantel in Anton Okolish, porotnika. kovec, drugi nadzornik; Frank E. Vranichar, tretji nadzornik; Joseph Mantel, četrti nadzornik; Anton Okolish, predsednik porotnega odbora; John Schut-te, prvi porotnik; Valentin Orehek, drugi porotnik; Rose S ve-tich, tretja porotnica; John Žig-man, četrti porotnik; William B. Laurich, jednotin pravni svetovalec. Petnajsta konvencija se je vršila od 8. do 16. septembra 1936 v Clevelandu, Ohio. V glavni odbor so bili izvoljeni sledeči: Paul Bartel, glavni predsednik; Joseph Mantel, prvi glavni podpredsednik; Paul Oblak, drugi glavni podpredsednik; Frank Okoren, tretji glavni podpredsednik; John P. Lunka, četrti glavni podpredsednik; Anton Zbašnik, glavni tajnik; Frank Tomsich, Jr., pomožni glavni tajnik; Louis Champa, glavni blagajnik; dr. F. J. Arch, vr hovni zdravnik; Anton J. Terbovec, urednik-upravnik uradnega glasila; John Kumse, predsednik nadzornega odbora; Janko N. Rogelj, prvi nadzornik; Frank E. Vranichar, drugi nadzornik; Matt Anzelc, tretji nadzornik; Andrew Milavec, Jr., četrti nadzornik; Anton Okolish ,predsednik porotnega odbora; John Schutte, prvi porotnik; Frank Mikec, drugi porotnik; Rose Svetich, tretja porotnica; Valentin Orehek, četrti porotnik; Joseph E. Kuhar, pravni svetovalec. boj zgodovino in izkušnje, ko jih glavni vzrok je izvanreden in čudovit uspeh. Razvile so operacijski ndčrt, ki najboljše služi javnim interesom. Vključujejo vse elemente, ki vzbujajo pri članih zvestobo in vdano vodstvo uradnikov. Preuredile so svoje posle in finančne načrte tako, da odgovarjajo zahtevam bodočnosti, in njih trajnost je vsled tega ugotovljeno dejstvo. Ker ima lake prednosti na svoji strani, zakaj bi ne postal bratski zavarovalni sistem največja zavarovalna naprava v celi deželi? Zanimivo je motriti uspehe preteklosti. Šestdeset let izkušenj ,sodelovanja za povzdigo človeštva, popravljanja napak, ki so posledica vsakega početka, vse to je napravilo ljudi srečnejše in vse to je pomagalo, da ljudje vsled seda j ne depresije niso še bolj prizadeti. Nad pet tisoč milijonov dolarjev podpore je šlo tja, kjer so lahko storili največ dobrega. Denar je bil izplačan kot resnično varstvo za vdove in sirote ljudi, ki so se ohranjali pri življenju le z delom svojih rok. Taka zavarovanja niso pomenjala investiranje denarja ter tudi niso večala že obstoječih bogastev. To je bilo enostavno zavarovanje, kupljeno za majhno ceno. Valentine Orehek: Moje misli Ob 40-letnici naše Jugoslovanske katoliške jednote bi bile moje najboljše misli na tem, da bi naše praznovanje na dan 18. julija na kar najbolj slovesen način obhajali s tem, da bi kolikor mogoče več novih članov pridobili še v letošnjem letu, to je v odrasli in mladinski oddelek. To pa lahko storimo, ker vsak lahko poudarja, ozirajoč se na preteklost ali sedanjost, da je na§a Jednota gospodarsko trdna, da je točna, da je popolnoma nestrankarska in da v splošnem uživa dober ugled med vsemi drugimi bratskimi organizacijami v Ameriki. Nobena slična organizacija ne more nuditi isto ali več, kot vam nudi naša JSKJ. človek toliko in več, kot_ 1 gel najti potom dolgih in gih potovanj. Z ozirom na nebje, naravne krasote W šno razpoloženje domačega bivalstva je California PoS ^ primerna dežela za raZf^aV°v0je.| ki angleški pisatelj, ki je s ^ časno prepotoval Amer1 zapisal, da sta ameriški in srednji zapad konV^oljna, na in sama s seboj zaa ^ ter se ne menita kaj si misli ostali svet. Calif°rnl je po mnenju omenjenega ^ tel ja kot mlada deklica, ^ življenja, ki se sv°ji , stuje. zaveda, toda to ji ne z< ^ Ona hoče, da jo vsi vsi občudujejo in ljut>iJ0-Koliko naših rojakov ^a, go leto zamoglo posetiti r ^ v San Franciscu, ^ more vedeti niti pribli211 terj tovo pa je, da bi si^mar8 ^ ^ rad privoščil ta užite ’ vtegnil in če bi mu 1 . p} razmere dopuščale. Ne a bodo nedvomno zamog1 ^ ^ pojdejo in tistim gotovo ^ žal. Skoro gotovo bod°e bodo več užitka in zabave in s več naučili kot če bi šli n v staro Evropo. In to z manjšimi stroški in z manjšimi neprilikami- tekmovanje s m (Nadaljevanje s 1- stran —r:, tudi znatno razširila P srednjem zapadu in vz^°,rUže$ peljava iste je seveda z p z znatnimi stroški, zato,S ate$ morejo privoščiti le v . fjf' farmerji ali pa u(Jruzeno(je $ merjev. Za napeljavo namakanje se v teh kraJ ^ ju noma poslužujejo gulTliJ^or f kovinskih cevi. Vseka ^ vzhodu in srednjem z!!Lja irigacija ne bo tako raZSlfaVI) se je po zapadu, iz en°f,eV le V vzroka, ker pride v poS a suhih letih. Suha le^a ^ menjavajo z normalni1111 krimi. J Drugi način tekmo van~j. šo je gojitev ali pridel°Jv0j0 lin, ki potrebujejo za S ^ malo moče in vsled tegaj^W11 ! V jo tudi v precej suhem P° jjjJj t>( Nekaj teh rastlin je cem zapada ze splosn ^ ^ druge pa importirajo 1 jg| pokrajin inozemstva. ^ V ;■ pridejo v poštev v g a ^ IP ^ rastline, ki so P01’8’*®® ^ 1 veško hrano ali Pa živini. f • B SUS ,•« I V to tekmovanje S ^ | posegli tudi znanstven1^. g | reč rastlinski ekspert1’ žanjem sorodnih rast1 ^ jo nove rastlinske p° terih pridelovanje je 2 ijmH ki prenesejo mnogo s f C® je na primer Pr0^e^°en p0^« Michels, ki je pride J delski poskusni postaj ^ države Idaho, vzgoj1 ste travo, ki zelo P ^ Ji> J Ch pri zelo majhni vlag^g^jUBL poganja novo rast p°’ a je živini priljubljena .gj ne pozebe tudi v naj To novo vrsto trave potom križanja dveh $rm čih trav, katerih ena ^ ^J1 ■ raste tudi v puščavs pa za krmo ni Primeck0 pa daje dobro živin toda v suhih kraji*1• ^1 Križanka teh dveh j.j0 vse lastnosti, ki j1 _ Up^aB norejci severozapada-^ ^ , uspešno zimi in sus1 golico dobre krme za POŠTENI VL°*lll^ft || V nekem mestu ca^j rjjj y vince Ontario, so v j hoteli razstreliti b a ji j \ oljne družbe, ko J1^ f k splašilo, da so p ^^gil1- > 5 so nameravani čin i t ^ ^ teh vlomilcev P_a J ^P'^ if ^ pošten, da je hl*r°dan£el' / 1% kos papirja bese« ^ „3 J ^ varnost) in ga Prl ^jl fl9 ^ blagajne. Za vrati J t» : ( nitroglicerin, name strelbo. i k' Štirinajsta konvencija se je vršila od 25. julija do 2. avgusta 1932 v Indianapolisu,Ind.V glavni odbor so bili izvoljeni slede či: Paul Bartel, glavni predsednik; Matt Anzelc, prvi glavni podpredsednik; Louis M. Kolar, drugi glavni podpredsednik; Anton Zbašnik, glavni tajnik; Louis J. Kompare, glavni pomožni tajnik (Kompare je meseca januarja 1936 odstopil in nasledila ga je do 31. decembra 1936 sestra Barbara Matesha, prva pomočnica v glavnem uradu); Louis Cliampa, glavni blagajnik; dr. F. J. Arch, vrhovni zdravnik; Anton J. Terbovec, urednik-upravnik Nove Dobe; John Kumše, predsednik nadzornega odbora; Janko N. Ro- MLADINSKE KONVENCIJE Jednota je imela tudi že dve mladinski konvenciji, ki sta se obe vršili v mestu Ely, Minnesota. Prva se je vršila meseca avgusta 1935, druga meseca avgusta 1937. Delegate za mladinske konvencije se ni volilo po načinu kot se izvoli delegate za redne konvencije Jednote, ampak se je vsak član mladinskega oddel ka lahko sam izvolil. Kdor je pridobil k Jednoti največ članov, ta je bil izvoljen. Pred vsako mladinsko konvencijo se ‘je vršila članska kampanja okrog tri mesece in ob priliki prve mladinske konvencije se je na ta način pridobilo okrog 1600 novih članov v mladinski oddelek, ob priliki druge mladinske konvencije pa okrog 2,500. Na prvi mladinski konvenciji je bilo 38 delegatov in delegatinj, na drugi pa 86. JEDNOTIN LASTNI DOM Štirinajsta konvencija leta 1932 v Indianapolisu, Indiana, je odglasovala, da si Jednota postavi svoj lastni dom, in sicer s prebitkom, ki se nahaja v mladinski blagajni. V to svrho je konvencija dovolila vsoto $20,-0Q0.00. Nekaterim članom ta zaključek ni bil po volji in inicia-tiran je bil predlog, da se tozadevni sklep omenjene konvencije razveljavi. Predlog je šel na splošno glasovanje in je bil poražen. Na to se je pričelo z grad-n jo doma, ki je bil dovršen pred božičem 1933. Hiša je enostrop-na, zidana iz rezanega kamenja in stoji nasproti šolskemu parku. Dom je stal okrog $22,000.00. RAST JEDNOTE V ČLANSTVU Odrasli oddelek Leta 1898 število članov 400 Leta 1903 število članov 2,400 Leta 1908 število čldnov 6,919 Leta 1913 število članov 8,396 Leta 1918 število članov 7,844 Leta 1923 število članov 8,901 Leta 1928 število članov 12,841 Leta 1933 število članov 12,327 Leta 1938 število članov 14,237 Mladinski oddelek: Leta 1914 število članov 590 Leta 1918 število članov 2,623 Leta 1923 število članov 4,008 Leta 1928 število članov 7,008 Leta 1933 število članov 5,782 Leta 1938 število članov 8,623 Rast Jednote v skupnem številu članstva: Leta 1898 število članov 400 Leta 1903 število članov 2,400 Leta 1908 število članov 6,919 Leta 1913 število članov 8,396 vo VALENTIN OREHEK, 4. glavni porotnik Bodočnost bratskih podpornih organizacij ni bila še nikdar tako jasna kot je sedaj. Čeprav so bili uspehi zadnjih šestdesetih let res značilni, pričakujemo lahko še večjih uspehov v vsakem desetletju, ki bo prišlo. Člani podpornih organizacij naj ne omahujejo v svojem naprednem pohodu. Nihče naj ne izgubi vere v dobre namene bratske podporne organizacije. Nihče naj ne izgubi vere in zaupanja v Jugoslovansko Katoliško Jednoto. Članki glavnih in porotnih odbornikov " Nadaljevanje š 3. str. Naša J. S. K. Jednota uživa ob svojem 40-letnem jubileju dober ugled med našimi ljudmi v Ameriki. Ta ugled si je prislužila s svojim poštenim 40-letnim poslovanjem in ta ugled si vzdržujb in veča s svojim vedno boljšim finančnim stališčem in s svojim vedno točnim poslovanjem. Za velik del ugleda, ki ga uživa JSKJ, pa je odgovorno njeno glasilo Nova Doba. To naše glasilo oziroma urednik istega se strogo drži naše nevtralne in nestrankarske smernice. Nova Doba poudarja potrebo bratskega zavarovanja, potrebo prijateljstva ter ameriške strpnosti in širokogrudno-sti, izogiblje se prerekanj verskega in političnega značaja ter ne napada nikogar, niti v organizaciji sami, niti izven iste. Zato vlada v organizacji lepo bratstvo in zato tudi nihče ne napada niti organizacije niti njenega glasila od zunaj. Ako se malo ozremo okoli, vidimo, da ni povsod drugod tako. Mi nečemo kritizirati in se ne-čemo mešati v probleme, ki se nas ne tičejo, le opazujemo jih, da se znamo sami lažje ogibati neprilik in prepirov. Prepričani smo, da je najboljše, da glasilo organizacije služi samo svoji or ganizaciji, ne pa raznim skupinam izven iste. Saj imajo zunanje skupine vso .pravico, da si oskrbe tudi svoja lastna glasila Ob 40-letnici lahko s ponosom zremo na našo Jednoto, na njen ugled, njeno moč, njeno rast, njeno mladostno silo. Skrbimo, da bomo prav tako ali še bolj ponosni na njo za njen 50-letni in poznejše jubileje. Njena rast, njen razmah se vsled tega ne sme nikdar ustaviti. Za rast pa so v prvi vrsti potrebni novi člani, zato skrbimo, da se bo Jednota pomlajala z novimi člani mesec za mesecem, leto za letom! Važno je za vsakega delavca, da je zavarovan pri dobri podporni bratski organizaciji, in s tem mislim, da naj se zavaruje pri JSKJ. Ob prilikah sem primerjal cene velikih zavarovalnih družb v Ameriki, in ugotovil sem, da so cene naše organizacije še vedno nižje in cenejše. Marsikateri bi rekel, da to ni mogoče. Pa je vendar tako. Saj vidite, koliko agentov morajo vzdrževati te zavarovalne družbe, koliko predsednikov, podpredsednikov in drugih visokih služb imajo, katere plačuje samo oni, ki je zavarovan pri njih. In ti agentje dan na dan trkajo na vaša vrata, da prejemajo tedensko plačo in še nagrade po vrhu. Kdo vse to plača. Tisti, ki se zavaruje, in zato je naša organizacija cenejša. Kot član glavnega porotnega odbora moram konštatirati, da je malo sporov v naši organizaciji, kar dokazuje, da je organizacija poštena in točna. Ob tej priliki se tudi spominjam pokojnega člana, Franka Sakser j a, ki je bil do konca njegovega življenja član društva Sv. Petra št. 50 JSKJ, katerega tajnik sem jaz. Kot je znano, je pokojni brat Frank Sakser organizaciji mnogo pomagal ob njenem rojstvu in ob njenem razvoju, ob njenih mladih letih, saj njegov list “Glas Naroda” je bil glasilo naše organizacije, dokler Jednota ni pričela izdajati svoje lastno glasilo. Ob tem praznovanju 40-letni-ce imejmo vsi dobre misli o naši organizaciji, in najboljše misli so te, ako pomislimo, kje bi dobili še nove člane, da bi jih vpisali v našo dobro in močno organizacijo. h Končno kličem: živela dobra JSKJ. naša NA OTOKU ZAKLADOV (Nadaljevanje s 1. strani) to razstav^ zanimajo republike Centralne in Južne Amerike. Za poset razstave bodo veljale posebne znižane cene voznine na železnicah in busih. Milijoni obiskovalcev pa se bodo v to svrho poslužili transportacije svojih lastnih atvomobilov. Pričakuje se, da bo razstavo obiskovalo okrog 20 milijonov oseb. Število posetnikov bo seveda odvisno od različnih faktorjev, pred vsem pa od gospodarskih razmer v deželi. Ako se gospodarske razmere v doglednem času kaj prida izboljšajo, bo to ugodno vplivalo na obisk razstave. Poset vsake razstave ni samo zabavnega, ampak tudi izobraževalnega pomena. V primeroma kratkem času in na malem prostoru vidi in najde GlASNIKl' '40- VftNIC^ I y S-K-j John Tanko, društvo at. 132, Euclid, O. tfS'1 a°h, društvo št. 1, ^ * % Minn. Louis Smith, društvo št. 43, East Helena, Mont. Paul Ilovar, društvo št. 155, Blaine, O. Mi ^User, društvo št. 21, etWer, Colo. Jennie Smith, društvo št. 43, East Helena, Mont. Jernej Krašovec, društvo št. Enumclaw, Wash. društvo št. 30, Minn. ill * Joseph Prah, društvo št. 55, Uniontown, Pa. Joseph Krali, društvo št. 186, Cleveland, O. 162, n ■ društvo št. 33, Pa. Slikam % P°novno priob-s ihv. °^likovancev te-'•i s. ■^ejne kampanje. V Nfc^ini Pa manjkajo Siitv' ^rank Tomsich, !%tt ' I ' Janko N. Rogelj: Piihod r Ljubljano Zopet sem doma. Amerika je jcdaj moj dom. Hvaležen sem sam sebi in moji usodi pred 25 leti, da sem odpotoval v to svobodno deželo. Ponovno pa sem hvaležen sedaj, ko sem po 35-dnevni odsotnosti videl, gledal; in prisluškoval razmeram onkraj oceana. Premišljevanje o tem, kar sem doživljal v teh 35 dnevih moje odsotnosti, se sedaj grupira v nekako celoto in jasnejšo sliko, ket sem mogel zajemati ob posameznih doživljajih skozi Francijo, Švico, Nemško, Jugoslavijo in Italijo. Preživljam te slike, poglede in pripovedovanja, skušal jih bom spraviti v tako celoto, da jih boste mogli vi čitatelji doumeti in razumeti. Pripovedoval vam i bom tako, kakor sem videl in slišal. Jaz imam svojo sodbo o vsem tem doživetju, vi si pa | svobodno ustvarjate syejo sodbo. Moje zadnje poročilo jc bilo z ladje “Normandie,” nekje med ! FTancijo in Anglijo. To poročilo pišem doma, v Ameriki, ker iz gotovih razlogov nisem maral pošiljati poročil iz Jugoslavije. Zakaj, o tem vam poročam, ko pridem do posameznih opisov (mojega doživetja v Jugoslaviji. Pričnimo, kjer se je končalo i moje zadnje poročilo. Drugo jutro, ali zadnji dan na ladji, nas je morska ožina med [Francijo in Anglijo počastila s :ako gosto angleško meglo, da je ladja morala znižati svojo br-sino na pravo polževo počasnost. Zjutraj je morala “Normandie” ustaviti pred pristaniščem v Southamptonu, Anglija. Počakati je morala dve uri, da nas je našel pilot, ki je krmaril barko, v pristanišče. Dve uri nas je vzelo, da so nas našle tri male ladje, katere so vzele potnike, ki so potovali v Anglijo. Tako smo imeli štiri ure zamude. V Havre smo prišli pred osmo uro zvečer, od koder so nas odpeljali s posebnim vlakom v Paris, kjer smo večerjali in prespali v hotelu. Zjutraj pa zopet na vlak, ki nas je pripeljal direktno v Ljubljano. Lepa so polja v Franciji, ljubke so hišice, red in snaga se o;; ž ita ob vožnji skozi Francijo. Krasna jc vožnja skozi Švico. Cvetje, rože, bujni vrtovi, zale hiše in hišice, peneči slapovi, divni vodopadi, čista jezera, gorski vrhovi odeti z belim snegom in čisti zrak, vse to se meša in izpopolnuje v tako ljubki harmoniji, da sc slehernemu potniku zrzdi, da potuje skozi paradiž trpeče in vojaške Evrope. Kakor lepa je Francija, tako se mi zdi tudi obžalovanja vredna, ko človek zre iz vlaka na množico delavcev, ki ob železniški progi kopljejo strelne jarke, zabijajo močne kole. iste ovijajo z bodečo žico. Semtertja kop-j 1 jejo v južni Franciji globoke jame, podzemeljske rove, na pravljajo skrite trnjave, vso t( j delajo z mrzlično brzino, kakoi Ida ne vedo ne ure ne dneva, kda, j bo napočil tisti pričakovani dan To sem gledal na svoje lastni , oči, na to me je opozoril sprem ljevalec francoske linije. To j( napravilo na me prvi vtis, ki rn< je spremljal skozi vse moje po tovan j e. Iz miroljubne Švice smo zavo zili v deželo kljukastih križev, deželo neštetih svastik, v nek dan j o Avstrijo, v sedanjo Neir , čijo. Nemški financerji, mleč( zobni fantje, oboževalci Hitlei • ja. so vstopili v vlak. Pregle . potnih listov je kmalu končar t toda hujše je zasliševanje, kol , ko denarja ima pri sebi potni! l Vse je potreba povedati. Vsot > zapišejo v potni list. Videl sen kako so potniku odpirali pr vatna pisma, ki jih jo nesel ljt dem v domovino. Fantje so tai iskali denar, toda ga niso našli. Bila je med nami potnica, ki je morala v obleki zašiti denar pokazati financerjem. Ti obmejni financerji imajo oblast. V gumbnici nosijo podobo Hitlerja, pod podobo je kljukasti križ, pod kljukastim križem jc podoba Mussolina, na rokavu zopet kljukasti križ. Na postaji so zopet.sami kljukasti križi, semtertja večja podoba firerja Hitlerja. Nekdanji avstrijski financerji pa stojijo zunaj vlaka, kakor da jim več no zaupajo poštenega dela. Tošem prav dobro opazil na zadnji postaji v Nemčiji, v Podrožici na Koroškem, kjer sem prišel v neprijetno razpoloženje, ker je hotel nemški financar izvedeti, zakaj nimam več enajst ameriških dolarjev, katere sem prijavil v Feldkirchenu, na prvi nemški postaji. Imel sem namreč samo deset dolarjev. Z Mr. Kollan-drom sva mu pojasnila, da sem ga zapravil za jestvine. Takrat sem se tako živo spomnil besed pesnice Mare Lamutove, ki pravi : Na vrhovih Karavank sloni Korotancev težek križ in se v dušo mi črni . . . Da ,to sem že čutil, ko smo se v krasnem jutru vozili po Rožni dolini, ob naši slovenski Dravi, na katero zre gora Dobrač. Oddahnili smo se, ko je vlak odpeljal iz Podrožice ter zavozil v železniški predor, ki meji med Nemčijo in Jugoslavijo. In zopet so bili obrazi potnikov jasni in veseli, ko se je vlak ustavil na Jesenicah, kjer nas je počastila (Dalje na 8. str.) IZJAVA NEODVISNOSTI Kadar sc v teku dogodkov rodi potreba, da pretrga en narod politične vezi, ki ao ga vezale z drugim, in da zavzame med ostalimi državami na svetu * samostojno in enako stališče,11 do katerega je po prirodnih in S s božjih postavah opravičen, te- 1 daj zahteva pošten človeški obi-1 i čaj, da navede ta narod razloge, ki so ga privedli do ločitve od stare države. Smatramo, da co same po sebi umevne in dokazov nepotrebne sledeče resnice: da so vsi ljudje enako ustvarjeni in da so sprejeli od svojega stvarnika gotove neoporekljive pravice, da je med temi pravica do življenja, svobode in do stremljenja po sreči. V dosego teh pravic imajo ljudstva svoje vlade, katerih pravične oblasti izvirajo iz soglašali ja vladanega ljudstva. Ce pa poseže katerakoli vladna oblika v I te namene in jih zatira, tedaj ima ljudstvo pravico, da tako vlado izpremeni ali pa strmogla-; vi in ustanovi novo vlj^do na ta-kih načelih in uredi njeno oblast tv taki obliki, kakor spozna, da I je najpotrebnejša za njeno varnost in srečo. Razum sicer veleva, da se stare vlade ne izpre-minjajo iz majhnih in mimoidočih razlogov, in izkušnja nas tudi uči, da ljudstvo rajši trpi krivice, kolikor jih more trpeti, kakor pa da bi si samo jemalo pravico z uničevanjem oblik, katerih je vajeno. Toda če dokazujejo krivice in zlorabljanja brez konca, ki gredo venomer za istim smotrom, namen, da podvržejo narod absolutnemu despotizmu, tedaj ima ljudstvo pravico in je njegova dolžnost, da strmoglavi tako vlado in da si ustanovi boljše branike za svojo bodočo varnost. ' Na ta način so potrpežljivo trpele nase kolonije in tako je nastala neizogibna potreba, da se ovrže stari vladni sistem. Zgodovina sedanjega kralja Velike Britanije je zgodovina I ponovnih krivic in prisvajanja neopravičenih oblasti z direktnim namenom, da ustenovi ab-j solutno tiranstvo nad temi s državami. V dokaz predlagamo nepristranskemu svetu sledeča dejstva: Odrekel je priznanje zako-I nov, ki so najbolj koristni in ■ j potrebni za blaginjo ljudstva; svojim governerjem je p repo vedal uveljaviti najvažnejše ii najnujnejše zakone ali jih je p; enostavno suspendiral in zavle kel, da niso prišli v veljavo; prepovedal je zakone, ki so bili namenjeni blaginji velikih narodnih okrožij, in je Sporočil, da uveljavi te zakone le tedaj, če se ljudstvo odreče pravicam zastopstva v postavedajah, kar bi bila za nas nezaslišna krivica —in kar je le tiranom v korist; . sklical je postavodajna telesa v nenavadne in puste kraje, oddaljene od javnih središč in mest, kjer so shranjeni javni spisi z namenom, da jih poniža, utrudi in tako prisili pod svoje | oblast; razpustil je ponovno postavo-dajne zbore, ker so se moško upirali njegovim napadom na pravice ljudstva; . | ko so bili zbori razpuščeni, ni dolgo časa dovolil novih volitev, in tako jc bilo ljudstvo brez za-konodaljstva prepuščeno samo sebi; kolonije so bile izpostavljene nevarnosti invazije od zunaj in nereda v notranjosti; trudil se je, da bi preprečil rast prebivalstva v državah s tem, da je oviral zakone o naturalizaciji priseljencev, omejeval priseljevanje in povzročil krivične pogoje za dobavo zemljišč; oviral jc administracijo justice s prepovedjo zakonov za ustanovitev sodnih oblasti; podvrgel si je sodnike, da so bili samo od njega odvisni in so !c pobirali plače; uvedel jc nebroj novih uradov in poslal semkaj cele roje uradnikov, ki so nadlegovali ljudstvo in se redili na naše stroške; v mirnih časih jc imel med , nami stalne armade brez dovoljenja naših postavodajnih 2bo> rov; vojno oblast je dvignil nad ci vilno oblast in jo naredil pbpol i noma neodvisno. Dalje je gazil našo ustavo in j- * naše zakone s sledečimi krivic nimi čini: Namestil jc med nas večja j števila oboroženih čet; ščitil je vojake s sleparskimi j sodnimi razpravami pred kaznijo za umore, ki so jih izvršili nad prebivalci teh držav; zapiral je našo trgovino z j ostalim svetom'; nalagal nam jc davke proti naši volji; odrekel nam jc pravico do po- j rotre obravnave v neštetih slu- j, čajih; transportiral.nas.je čez morje; in tamkaj gnal pred sodišče za i izmišljene prestopke; , v sosedni angleški provinciji je odpravil svobodni sistem angleškega prava in uvedel samo-silno vlado z razširjenimi mejami, kar je imelo namen, da po enakem vzoru uvede absolutistično vlado tudi v naših kolonijah; odvzel nam je svoboščine (charters) in zatrl najboljše zakone, s čimer je rušil temeljno moč naše vlade; suspendiral je naše postavo-daje in si vzel moč, da nam on , daje zakone; odpovedal se je tukajšnji vladi s tem, da nam je odrekel za-’ , ščito in nam napovedal vojno; l ropal jc naša morja, napadal , naša obrežja, požigal naša me-, sta in moril naše ljudi; i ravno v tem času je poslal * semkaj veliko armado tujih na-i jemnikov, da dovrši delo morit-; ve, razdejanja in tiranstva, ka-i tero je že pričel z največjo per-, fidnoatjo in krutostjo, ki nima i para v najbolj barbarski dobi in i ki nikakor ne pristoja glavi civi-., lizirane države. d Prisilil je naše državljane, ka-i tere je vjel na morju, da so se Charles Chitwood, društvo št. 201, Denver, Colo. za kovanje denarja, znatne količine pa ga rabijo tudi različne industrije. Za zvezno kovnico denarja porabi v tej deželi največ srebra Eastman Kodak Company, in sicer za izdelavo fotografskih filmov. Samo omenjena družba porabi v to svrho pet ton srebra na teden. Izjava neodvisnosti Izjava Neodvisnosti je rojstni list te velike republike, ki je znana svetu pod imenom United States of America — Zedinjene države ameriške. Ta njen rojstni list je datiran k- julija 1116. Takrat je ta dežela s slovesno izjavo odpovedala podaništvo angleškemu kralju in sploh vsem, kronanim glavam in sc je postavila na lastne noge kot republika, kot Ijudovlada, kjer naj bo edini vladar ljudstvo, in edine postave tiste, ki jih ljudstvo te republike samo določi. Izjava Neodvisnosti spada med najsijajnejše dokumente poudarka ljudskih pravic in svobode. Dasi je bila letos 4- julija že 162 let, stara, je še vedno tako mlada, sveža in lepa kok vrtnica, l$i sc je razcvela v rosnem jutru zgodnjega poletja. Ničesar lepšega še ni bilo napisanega v tej deželi, zato nedvomno spada ta sijajni dokument ljudskih pravic in ljudske svobode v današnjo jubilejno izdajo Nove Dobe. Že davno ni bila svoboda velikih in malih narodov sveta tako ob tla potisnjena kot jc dandanes, zato sc ravno v teh I časih naša Izjava Neodvisnosti blesti v postoterjenem sijaju. Na njej temeljijo vse dobrine, katerih smo deležni mi pod zvezdatno zastavo in katere so odreka,ne stomilijonom ljudi v drugih delih sveta, četudi smo morda že večkrat čitali Izjavo Neodvisnosti, čitajmo jo ponovno, ker iz nje bomo ponovno in ponovno črpali zaupanje v našo lastno moč ter srkali božanski napoj svobode, enakosti in bratstva. m a a s HM RADTVOJ REHAR: SEMISIRIS ROMAN \m 0 o Frank Sakser n “Lepa, najlepša, najslajša,” je spregovoril z nežnim, ljubezni in hrepenenja polnim glasom, “ne bom ti storil zlega. Obljubljam ti, zato se me ne boj in ne sovraži me. Sedi k meni in bodi kakor otrok!” Princesa ga je pogledala začudeno, nezaupljivo m dejala: “Česa želiš, faraon faraonov?” “Tvoje milosti, princesa princes!” “Čemu naj bi ti bila, veliki?” “Ker hrepenim po njej in po tvoji prijazni besedi, dehteči cvet orhideje, lesketajoča se kaplja rose na belem lotosu, vitka gazela brezkrajnih step. Sedi k meni na blazino in bodi mi prijateljica, zaupljiva tovarišica, mila družabnica!” “Če ne želiš drugega, nimam pravice, da ne izpolnim tvoje prošnje,” je dejala Evalasta in sedla na blazino. Faraon se ji je pridružil, ji nežno položil roko na glavo in spregovoril: “Lepa, najlepša, zakaj so trde tvoje besede do mene, zakaj so hladni tvoji pogledi, zakaj je neusmiljeno tvoje srce? Glej, sekvoja večernih gora, sladka sigina plodnih vrtov, moje srce hrepeni po tebi, kakor žejen hrepeni po hladilni pijači, kakor junak hrepeni po boju in zmagi, kakor orel hrepeni po sinjih podnebnih višavah! Dotakni se s svojo malo roko mojih vročih prs, desne strani, da občutiš nemirno bitje mojega srca, ki bije tebi, tvoji lepoti, tvoji mladosti, sladka. Občuti ogenj, ki gori v meni! Zakaj se braniš moje ljubezni kakor plaha srna, zakaj odrekaš svojemu mlademu telesu, da izpolni namen, ki ga je Najvišji vdahnil vanj? Glej, lepa, najlepš^i, vse moje telo gori od hrepenenja po .tebi, pogasi ta plamen! Ne ukazujem ti kot faraon faraonov, kot najvišji in gospod tvoj, le prosim te kot suženj tvoj: ne zavrzi me!” “Strast razjeda tvoje telo, faraon!” je dejala princesa, “moje pa je mirno in hladno. Kako bi moglo zagoreti s teboj v plamen ljubezni, ki mu je neznana? Srcu ni mogoče ukazovati, samo telesu, a tudi temu samo tedaj, če se boji muk in maščevanja. Moje se ne boji ničesar, tudi žrtvenika ne. Prisegla sem najvišjemu sončnemu božanstvu, da nočem biti blago, ki se daruje in ta prisega mi je sveta. Ne morem je prelomiti.” “Saj nočem, o čista, da bi mi bila darovano blago, samo ljubezni te prosim.” “In Če te ljubezni nimam, kje naj jo vzamem, da ti jo darujem?” “Prebudi srce svoje, saj samo še spi. Ko se predrami, bo polno sladkega koprnenja in bo s slastjo dajalo in s hrepenenjem sprejemalo.” “Morda bo kdaj, sedaj ne more.” “Ker še ne pozna slasti darovanja in sprejemanja. Samo okusiti jo še mora. Daj, da jo okusi!” Faraon se je nagnil k princesi, ovil ji naglo roke okoli telesa, jo krepko pritisnil k sebi ter jo hotel poljubiti, a princesa mu je odmikala ustne. Borila se je z vsemi svojimi močmi. Semis Ofiris je hropel in se ruval z dekletom, ki se ni uklonila. Dasi še otrok, vsa drobna in šibka, je zbrala toliko moči, da ga je njen odpor dražil in buril. Kri mu je zalila obraz, živci so popuščali, srd je vstajal v njem in naraščal do blaznosti. Divje je stisnil k sebi mladenko, da bi jo kmalu zadušil, a uklonila se še vedno ni. Faraon je pobesnel, dvignil jo je in treščil na tla. “Divjaška kača divjaškega očeta!” je zarjul. “Ubijem te, zmečkam, zdrobim na drobne kosce!” Princesa je zakričala od bolečine, solze so ji zalile oči, a ponos se ji ni strl. “Ubij me, zmečkaj, zdrobi,” je kriknila, “ ker potem ne bom več v tvoji oblasti. Duh moj se bo združil z duhom Najvišjega, da pošlje prekletstvo nate in na tvoj narod in na tvojo deželo, kruti, brezsrčni!” Dvignila se je in se vzravnala. Zasopla, izmučena, raztrgana je stala pred faraonom faraonov in ponovila trdo, sovražno: “Ubij me!” Faraon se je zgrozil, vztrepetal je. Se nikoli, v vsem svojem petinštiridesetletnem življenju ni videl takega upora in neuklonljive kljubovalnosti; presilen je bil zanj ta novi vtis, da bi mogel izvršiti svojo grožnjo. Kakor pred čudom iz neznanega sveta je stal pred tem komaj doraslim bakrenopoltim otrokom, ki mu ga je bil oče, kralj azteški, poslal v dar. Niti premakniti se ni mogel, trdi so mu postali udi in misli so se mu razbežale, da je ostala glava prazna. Faraon faraonov, gospod Semisirisa, vladar Atlantide je doživel nekaj nepojmljivega. On, ki so se mu metale vse žene pred noge, ki so se po kolenih plazile za njim in moledovale za en sam njegov pogled kakor od žeje umirajoči za kapljo vode, je stal osramočen, zavržen, odbit pred otrokom divjaške dežele in si niti ni upal dvigniti bodala, da bi ga ubil. Dogajalo se j ; nedoumljivo čudo, svet se je rušil in vstajal je nov, tuj, dotlej nesluten, nepoznan. Na zemlji so se dogajale stvari, ki jih Semis Ofiris ni več razumfcl. “Ubij me! Kaj čakaš!” je ponovila princesa. Ta klic ga je predramil. Vztrepetal je in se zavedel, toda po njej ni planil, ni je ubil. Z glasom, ki je junaško premagoval voljo vladi'rja, je dejal: “Zapuščam te, toda kmalu se vrnem. Premisli! Ne izpustim te, preveč sem se ponižal pred teboj. Prvič in zadnjič v življenju sem pozabil, kdo sem. Če ne zamoriš svoje trme, bo strašno moje maščevanje. Ne pozabi, da je na mojem dvoru tvoj brat Aftagad z vso azteško karavano!” “Kaj mu hočeš?” je kriknila princesa prestrašeno. “Če se ne ukloniš, ga bom žrtvoval svetemu Apisu pred tvojimi očmi in pomoril bom vse njegovo spremstvo. Potem bom poklical svojo vojsko, odšel v deželo tvojega očeta, jo porušil in požgal, pomoril tvoje starše, njihov dvor in vse ljudstvo. Nato te bom s silo osvojil in skrunjeno postavil na žrtvenik. Tako sem govoril in tako bom storil!” (Dalje prihodnjič.) Lani (31. marca) je umrl v šent Vidu pri Ljubljani sobrat Frank Sakser, eden ustanoviteljev Jugoslovanske Katoliške Jednote. V Ameriko se je bil priselil konci prejšnjega stoletja že kot zrel mož, ki je, sam delavec, poznal potrebe delavstva. Bil je tipkar po poklicu, v tej deželi se je pa povzpel za stopnjo višje in postal poleg tiskarja še časnikar. Ko se je to zgodilo, so imeli ameriški Slovenci že svoj list, pa tudi društva so že imeli, ki so se pred ustanovitvijo Jugoslovanske Katoliške Jedonte, spojila v skupno organizacijo. V Združene države so se tedaj pričele valiti tisočere množice našega naroda. Prihajali so ljudje najrazličnejših poklicev in so prinašali s seboj starokraj-ske politične nazore. Poglavitna jim je bila borba za kruh. Navzlic temu jim pa ni manjkalo časa za uganjanje tiste politike, ki je Slovencem v starem kraju toliko škodila, do-čim je bila v tej deželi povsem neupravičljiva, dasi je v zadnjih štiridesetih letih rodila čudovite sadove. V tej deviški zemlji je vse bohotno uspevalo; najsibo seme, v zemljo zasejano, ali pa ideja, vsajena v srce. Skoro neverjetno se sliši, pa bo nazadnje le res, ako rečem: skoro vse naše organizacije, listi, kulturne ustanove in sploh vse, s čimer se ameriški Slovenci kot narod ponašamo, skoro vse to je v prvi vrsti plod naših političnih bojev in šele v drugi vrsti posledica potrebe. Strašno dosti psovk, natolcevanj, zavisti in drugega političnega gnoja je bilo treba, da se je drevo našega narodnega napredka tako bogato razkošatilo in da so se mu korenine tako na-široko razrasle. Edinole podporna društva je rodila resnična potreba. Naši ljudje, zaposleni v najtežjih poklicih, niso imeli vstopa v ameriške zavarovalninske družbe^ Nesreče in smrtni slučaji so se pojavljali od dne do dne. Strah pred boleznijo, pohabljenostjo in skrb za družino sta združila rojake v bratska društva. Vplačevanje skromnih prispevkov jim je zajamčilo podporo v bolezni in smrtnino ob smrti. Sčasoma so pa postajala društva prešibka in je bila nevarnost, da ne bodo mogla več zadoščati svojim obveznostim. Zaščite je bilo treba poiskati v širših organizacijah, kar je pokojni Frank Sakser prav dobro vedel. Bil je strankar, kot so bili strankarji vsi takratni naši rojaki, ki so se nekoliko dvignili nad povprečnostjo. Določbe tedaj že obstoječe Jednote so se mu zdele preveč enostranske. Povzpel se je nad strankarstvo in si zamislil organizacijo z najbolj liberalnimi pravili, v kateri bi bil prostor za vse. Organizacijo na resnično bratski podlagi, v kateri bi bila volja pomagati nesrečnemu bratu — vseprevladujoča; organizacijo, prosto vseh političnih in verskih predsodkov. Na podlagi teh plemenitih nagibov pokojnega Sakserja in nekaterih drugih mož-je bila pred štiridesetimi leti ustanovljena Jugoslovanska Katoliška Jednota, ki je danes ponos vseh njenih članov ter živ in svetal spomenik naše nesebičnosti in tolerance. J. Terček (90) PRIHOD V LJUBLJANO (Nadaljevanje s 7. str.) z narcisami sestra Mrs. Zdešar iz Euclida, Ohio. V naš železniški voz je stopil g. Viktor Švajger, zastopnik ministrstva za socialno politiko v Beogradu. Predstavil se mi je sam ter me pozdravil in naročil, da naj pozdrave izročim vsem potnikom. Od Jesenic pa do Ljubljane sva bila večkrat v živem pogovoru glede razmer naših ljudi v Ameriki. Nagovarjal me je, da naj pridem v Beograd, kjer bi ministrstvu za socialno politiko opisal naše težnje in potrebe v Ameriki. To sem moral odkloniti, ker mojih dvajset dni v Jugoslaviji sem moral porabiti po načrtu, katerega sem si napravil pred odhodom. Jugoslovanski financerji so bili zelo naklonjeni in prijazni z nami. Sprejeli so nas dobro in pohvalno, gledali niso na to, kako bi od vožnje zmučenim potnikom napravljali preveč sitnosti. To je. lepo, saj vendar mi potniki prinašamo dobro voljo in denar, katerega zapravimo v Jugoslaviji. Vlak brzi proti Ljubljani, čudovita je Gorenjska s svojim Bledom, s ponosnim Triglavom, z razpetimi Karavankami, s sorškim poljem, s sedečo šmarno goro in s pritajenim ljubljanskim gradom, še črni Kranj se je obelil, zazidan je tako z novimi tovarnami in novimi hišami, da se kar izgublja med moderno zidavo in zajedajočo industrijo, ki je “obelila” nekdanji črni Kranj. V Ljubljani smo. Množica ljudi nas pričakuje. Gledam, če koga poznam. Menda ja! Moj prijatelj, akademični slikar, g. Božidar Jakac, katerega pozna slovenski Cleveland, že hiti proti vlaku. Z ženo Rose izstopiva iz vlaka. Prva me pozdravi ga. Augusta Danilova, stara znanka v Clevelandu. Drugi je g. Jakac, a tretji mi pravi: “Tukaj sem pa jaz.” Bil jej operni pevec, g. Banovec. In potem so si mojo roko kar podajali sami: Mr. L. Medvešek, Mr. John Zupanc, Mr. in Mrs. Frank Birtič, g. Mrzelj, urednik “Jutra,” moja sestrična, itd. itd. Nato so sledili pozdravi različnih zastopnikov, o čemur ste že čitali.. Najprvo sem jim odzdravil jaz v imenu vseh potnikov, nakar sem jim predstavil Mr. W. Candona kot glavnega uradnika SSPZ in kot sedanjega predsednika Slovenske narodne čitalnice v Clevelandu. Nato jih je on pozdravil, nakar smo šli v kolodvorsko restavracijo, kjer smo imeli pripravljeno vse za naš prvi zajtrk v Jugoslaviji, za katerega je poskrbela tako uslužno in naklonjeno gospa Rusova, zastopnica francoske linije v Ljubljani. Tako smo dospeli v Ljubljano. To je le kratek opis. Rad bi se spustil v detajle, da bi opisal deset ali sto dogodkov, ki se za-vrše pred teboj v eni ali v petih minutah, ko se sorodniki, prijatelji ali znanci pozdravljajo med seboj, ko iščejo drug drugega, a se ne poznajo. Ko človeka vprašujejo o tem ali onem, ko njih domišljaja igra glavno vlogo, ko je Amerika v njih domišljiji tako velika kot je kos Jugoslavije. Iz kolodvora me je odpeljal g. Jakac na njegovo stanovanje, kjer smo si izmenjali po dolgih letih prve informacije. Prijatelji : Jakac, Banovec in Birtič, vsi so izpraševali. Gospa Jakčeva in moja žena sta imeli svoje pogovore. Prvikrat sta se srečali v življenju, ženi dveh dobrih prijateljev, Slovenki dveh dežel, med njima široko morje, toda takoj prijateljici s takim pripovedovanjem, kot da bi bili rojene obe na eni zerhlji. Menda jima je bilo že usojeno in zapisano, da se morata srečati v življenju. Nato me je povabil na kosilo Mr. Birtič, nekdanji Cleveland-čan, moj dolgoletni prijatelj, ki biva v Ljubljani že več mesecev. Popoldne me je odpeljal na Primskovo pri Kranju, k moji sestri in njeni družini. Kako čudno, kako nepopisljivo in kako . . . (ne morem najti prave besede) je vozil Birtičev Dodge avtomobil proti moji rodni vasi, kjer je toliko mladostnih spominov iz daljnih, daljnih let . . . ODMEV CIVILNE VOJNE Dne 1. julija letos se je zbralo skoro dva tisoč veteranov ameriške civilne vojne v Gettys-burgu, Pa., da/ proslavijo 75-letnico ene odločilnih bitk, ki se je odigrala na.dotičnem prostoru, kjer je nekoliko pozneje predsednik Abraham Lincoln govoril svoj znameniti gettys-burški govor. Stari možje, katerih leta presegajo starost 90 in 100 let, so se zbrali, da obnovijo spomine na čase vojne med severnimi in južnimi državami, ko se je šlo za obstanek naše Unije. Veterani, ki pripadajo Grand Army of the Republic ali United Confederate Veterans, ki so bili pred 75 leti v dveh nasprotnih taborih, so si podajali roke kot tovariši. Danes so vsi srečni, da so v varstvu zvezdnate zastave neokrnjene republike Zedinjenih držav. (naporom beležiti . uspehov. Stroški oborom, JL panje napram KltaJčj 'JH|j .-tajajo za japonsko J J |l lakim dnem težji. V. tej p— pi_ ^ zavarovane do S5.000.00 P ^ Jf g Savings & Loan Insur^ c, ! v ration, Washing1 ’ Sprejemamo osebne i® ■'/. /1 vloge. „ Plačane obresti V° St. Clair Savings & 6235 St. Clair Avenue August K°Ua^« 6419 ST. CLAIR Cleveland, u v Slovenskem PRODAJA parobrodneJMf; vse prekomorske P „ staro POŠILJA denar v vino točno in P° j nah; Ptii n05‘* 1 OPRAVLJA notarske Hollander ima v zal"^e. goslovanske 2*“"~^lach \ih Važno za vsa®0’ '•. KADAR pošiljate denar » 'Uti i KAPAK ste namenjeni v stil ^,r[lj3, a t, 1 KAJ)A K želite koga iz starefci* .jJe « „ KAHlč prodajalno za *»« ^ i i, ^ najnižji ceni i*> 8 j lito f l5!lote' -»HovanJ«1* L Potniki so z našim posre« tOf zadovoljni. Denarne pošiljke izvršuj«" ^ Sic] zanesljivo po dnevn ,jt ^ V I' 1’ (ih I V JUGOSLAVIJO „ . 8.SJ K t Za $ 2.55 1011 Din Za * j2,j ,j i Za 5,1)0 200 Din Z» p* it Za 7.20 300 Din Za 5j,(i0 j 'Za 11.(15 500 Din %* jia.Sj JU Za 23.00 1,000 Din Za cj,50 "j ,j. Za 45.00 2,000 Din Za j0 »0(, Ker se cene sedaj hitro [(,.] ne cene podvržene spremeni "Uv Pošiljamo tudi denar brz°J?„.Jlll. jiitl I), A Izplačila v dola« ^ pf V Vašem lastnem Interesu J' c h.i . pralno se drugje posiužl' . tftj. pojasnila. M ^ Slovenic | ’ (Glas Naroda—rrvave1 vnrk’ 216 West 18 St. SVILNATE ZASTAV1'’^*} ske zastavne trakove z ^ j* nimi napisi, prekoran'1’ M galije. Wi URE, prstane, derna no in srebrnino, daU® Sparton radio i.kdd Vzorce in pojasP® ^ brezplač«0- -g IVAN PAJK jpI 24 MAIN ST’j CONEMAUGH. BOLJŠI ČASI? Cene raznim delnicam ali bon-dom na newyorski borzi so se ob zaključku junija znatno dvignile. Cene bombaža je narasla za| 9 točk. Nakupna naročila so prihajala iz vseh delov Amerike, nekatera pa tudi iz Evrope. Iz te borzne aktivnosti bi se dalo sklepati, da so na vidiku boljši časi za industrijo in trgovino. USODA KANCELARJA Zadnji avstrijski kancelar Kurt Schuschnigg je še vedno zaprt na Dunaju in bo v doglednem času postavljen pred sodišče. Tako je izjavil Josef Buer-ckel, oficielni zastopnik nacijev v bivši Avstriji. Obenem je izjavil, da je bilo zaplenjeno vse premoženje Habsburžanov v bivši Avstriji. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) ruje v mednarodno trgovino in pridno sklepa trgovinske pogodbe z državami inozemstva za eksport in imfiort. Tn po njegovem mnenju zmanjšuje nevarnost vojne, obenem pa da tej kot drugim deželam nekaj prilik, da v inozemstvu spravijo na trg svoje odvečne pridelke ali izdelke. V Nemčiji, ki se hoče osamosvojiti od uvoza, izdelujejo umetni gumi j, ki stane 47 in pol centa funt, medtem ko se naravni gumi j na svetovnem trgu prodaja po 16 centov funt. Umetni gasolin, ki ga producira Nemčija, stane 60 centov galon, medtem ko se v Zedinjenih državah ista količina gasolina prodaja po 20 centov. JAPONSKE NEPRILIKE Preko Japonske so v zaključnih dneh junija divjali silni viharji z 'močnim deževjem, ki je v raznih krajih povzročilo plazove in poplave. K temu so se pridružili še potresni sunki. V teh vremenskih nezgodah je izgubilo življenje okrog 150 oseb. Tudi na kitajskem bojišču ni sreča Japoncem kaj posebno naklonjena. Kitajci se dobro drže in Japonci ne morejo kljub vsem cc NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. V JE ENAKOPRAVNOST v • • A 6 Naročnina za celo leto izven Clevelanda je , Društvom in posameznikom se priporočam0 ' tiskovine. Unijsko delo—zmerne cef 6231 ST. CLAIR AVE. Cleveland, nh PŠENIČNA LETINA 'Letošnja pšenična letina v Zedinjenih državah obeta biti ena najboljših v vrsti let. Pričakuje se ,da bo znašala nad en milijon bušljev. Pšenična letina v Evropi je primeroma slaba, zato pričakujejo ameriški farmer-ji dobre cene za pšenico. NAZNANILO in ZAHVALA Potrtih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 18. junija 1938, po dvodnevni bolezni in po prejemu tolažil za umirajoče, za vedno zatisnil oči ljubljeni soprog', oče in brat FRANK LEVSTIK Pokojnik je bil rojen 5. januarja 1881 v vasi Zigmarice, občina Sodražica pri Ribnici. V Ameriki je bival 32 let. Umrl je ravno ob 30-letniei zakonskega življenja. Zapušča žalujočo soprogo, dve hčeri in enega sina. Enega sina, starega 25 let, je izgubil pred osmimi meseci in je zelo žaloval za njim. Ob času smrti je bil član JSKJ s sedežem v Elyu, Minn., in SHZ s sedežem v Calumetu, Mich. Tem potom se želimo iskreno zahvalit^ vsem tistim, ki so prispevali za maše zadušnice, vsem, ki so se pokojnika spomnili •l venci in cvetlicami, vsem, ki so ga obiskali na mrtvaškem odru, vsem, ki so dali za pogreb potrebne avtomobile na razpolago, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Darovalci vencev so bili sledeči: Društvo sv. Jožeta,’ št. 85 JSKJ, društvo sv. Barbare, Mrs. Helen Robnik, Mr. in Mrs. Anton Borstnar, Mr. in Mrs. Joe Gršič, Mr. in Mrs. Frank Sever Sr., Aurora Police Dept., Mr. John Pernuš, B. A. C. Corporation, družina Simonič, Mr. in Mrs. John Elo, Mrs. John Logar, Mr. John Kovač, Mr. Joe Kovač, Mr. Joe Mišmaš, M«, in Mrs. John Zalar, A. A. Grinn, Mr. in Mrs. Frank Bernik, Mr. Tony Smolič, Mr. Eli Nori, Mr. Adolph Hakala, Mr. Waino Janson, Mrs. Mirtle Kristesen, Mr. Fred Cina, E. A. Jarrich, Mr. Joe Cherro, Mr. Frank Glavan in Mr. Bill Abrahamsen. Za maše zadušnice so prispevali: Mr. in Mrs. Anton Marinšek, Mr. in Mrs. Louis Perushek, Mr. in Mrs. Joe Fugina, Mrs. Helen Robnek in družina, Slovenska ženska zveza, Mr. in Mrs. Joe Pucel, Mr. in Mrs. Sig. Abrahamson, Mr. in Mrs. Frank Turk Sr., Mr. ill Mrs. Matt Kastelic, Mr. in Mrs. Jerry Ribič, Mr. in Mrs. Ignac Zupančič, Mr. in Mrs. J. C. Virant, Mr. in Mrs. Elia Smolič, Mr. in Mrs. Joe Širc, Mr. in Mrs. Matt Turk, Mrs. Neža I.esar, Mr. in Mrs. Philip Kulasevič, Mr. in Mrs. Ludvik Drobnič, Mr. in Mrs. John Drobnič, Mr. in Mrs. John Modie, Mr. Mike Potočnik, Mr. in Mrs. Mike Cerkovnik, Mr. in Mrs. Anton Perušek, Mr. in Mrs. Joe Krašovec, Mrs. Jerry Lovšin in Mrs. Mary Arko. Vsem skupaj in vsakemu posebej naj bo izražena prisrčna hvala. Ako je ime katerega pomotoma izpuščeno, naj oprosti; ni se zgodilo namenoma. Ti pa, ljubljeni soprog-, oče in brat, počivaj v miru poleg svojega sina. Ohranili Te bomo v ljubečem spominu, dokler se ne združimo tam, kjer ni več trpljenja in ločitve. Žalujoči ostali: Mary Levstik, soproga; Frank Levstik, sin; Mary, omožena Gross, v Chicagu, in Amalija, hčeri; Helen Robnik v Aurori, sestra; John Levstik v Wisconsinu in Louis Levstik v Canadi, brata. V starem kraju mati Apolonija, brata Jože in Karol, sestri Ivana in Tereza in več drugih sorodnikov. Aurora, Minn., 27. junija 1938. Slovensko-Amerikanki KOLEDAR V STIRIINSTIRIDESETEM 160 strani zanimivoSJL 1H O i t* A/ IZBRANI INFORMATIVNI ČLANKI IZ VSEH DELOV SVETA POVESTI ZGODOVINA HUM^ ZEMLJEP1SJE GOSPODINJSTv NARAVOSLOVJE KRATKA VSEBINA LETOŠNJEGA KOLEPj^ liuajdbo 'Jugo»lovwuk«g» ufienjaka Nikola Tesla — Fovutl nekaterih Mjboljlih iveW™*11 Jt&s K Uaupauaota, Selme, Lagerloef, Oarilm, itd. _ Pom« ruikega poleta preko Severnega te»J4;'" HV»% eka arma ni tako kruta, kakof armada mravelj. — Rojaki i Vrhnike in Borovnice bodo ijdU®* .-*■ naj večje zanimivosti njihovih krajev, — Masaryk, naj večji evropski drtavnik Čarovnije * 'i pl, — Temeljni nrokl kitnjsko-japonakega sponi. — Basličnl tiri motkH. — Snlventnoa* nih orggnliaclj. — Nekaj, kar bi moral vedeti vsak ameriikl delavec "* 1 M 1 Najvaineji« toEka postave ta Javno saMito,—Pesmi Bnkovinskega Par najboljlih, kar Jih Je kdaj Peter Zgaga napisal — ln »e mnoro ■anlmlvosH. Stane Vas samo 50c. Knjigarna "Glas Narod " " „ VOK*' 216 WEST 18th STREET NEW » ^ V' J ■ ENGLISH SECTION OF 11 ▼ oir'cial0rgan ▼ of the South Slavonic Catholic Union. ,jii ■m /it/■ •'l AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS NOVA DOBA, JULY 6th, 1938 Kolar: Dr.F.J. Arch: Forty Years This month we celebrate the fortieth anniversary of our South Slavonic Catholic Union. In these years we have grown1 from a fraternal organization of practically no assets in 1898 to a fraternal organization with a treasury of more than two million three hundred thousand dollars. Besides the assets now on hand, we have paid out during the forty years of our existence over five and one half million dollars in benefits to our members when they needed it most. With the amount paid out by the home office in benefits the estimate of local lodge benefits either paid in money or done in the spirit of | true brotherly love is incalculable. Andrew Milavec: |< Our SSCU is the Grandest In looking over the history i of our organization, I cannot ' help but state, that our Union is surely the grandest of all fraternals. I say this simply because of the worthy fundamentals upon which our organization is founded and because from its established principles great benefits were realized Certainly much credit belongs primarily, to the pioneers for rallying • to the magnificent cause, then, to the leaders for their willingness and ability to lead, and also, to our just and worthy members for their splendid cooperation. I sometimes wonder if we all realize just what teachings and aid our Union really offers. Just think it over. Our aim is TO PROMOTE AMONG OUR MEMBERS THE SPIRIT OF FRATERNALISM AND LOVE, AND TO WORK FOR THEIR ! INTELLECTUAL AND PHY-! SICAL WELFARE. TO UNITE AND GIVE PRACTICAL EDUCATION TO ITS MEMBERS IN THE SPIRIT OF PROGRESSIVE PRINCIPLES AND CHERISH AMONG THEM THE LOVE FOR THE SLOVENE AND OTHER SLAV NATIONS, AND FOR OUR HOME, — AMERICA. THEN, TO PAY BENEFITS TO ITS SICK AND ! DISABLED MEMBERS AND MORTUARY BENEFITS TO THEIR RIGHTFUL AND LEGAL BENEFICIARIES. Now, isn’t it a fact that every common sense person has the natu-j ral desire to do the right thing, and too, do we not seek aid when we are in distress? After carefully considering the purpose of our organization, there is no doubt but that ours is the grandest. i 1 IR fel ANDREW MILAVEC, 4 Supreme Trustee . " * .*'v -* ■ ■ ^ * - Considering then the bene-; fits that were realized from our established principles, we can safely say that besides the as-! surance of a low cost and reliable protection, when seeking a way to help a brother or sister in distress, or the family of a brother or sister deceased,! we find too, that through the spirit of fraternalism life is I richer because of so many profitable social contacts. The enviroment and atmosphere in good fellowship automatically potentiates every person a thousandfold. We mingle with lour equals and thus we find relaxation and contentment. I Such is the miracle wrought by i1 __— ------------------------ 1 we can keep the Union growing. If these thoughts are all taken i seriously we can rest assured that when we celebrate our golden anniversary we can look i back as we are now, and say , j as we are now saying, well done ■ let us all continue to make it a : bigger and better South Sla-t i vonic Catholic Union. Roue Svetich: Fortieth Birthday A Fortieth Birthday, forty years of life and still going strong. In fact, just in the prime of life. Shall we ask ourselves, how much have I done, what have I achieved, how many members have I helped to enroll? Doesn’t it give you just a little bit of satisfaction to be able to say. This is my organization. I have done this and that to make it a bigger and better Union, and with the help of other willing workers, look what we have today. ROSE SVETICH, 3 Supreme Judiciary In the last few years we have given the younger generation an opportunity to show their spirit of loytjty by giving them a sort of goal to reach. By working hard to reach that goal, they enrolled so many members and their award was a trip to a juvenile convention. Now, wasn’t that wonderful? To even up things, this year our elders were given the same opportunities; by enrolling a certain amount of members, I they are to be awarded a trip to Ely. How successful this will i turn out, is yet to be seen. Let ! us hope for a huge success. The responsibility rests with YOU ! and YOU and YOU. And the results of our efforts will be shown and appreciated by all. i Here is to many, many prosperous anniversaries of the SSCU kolar, Editor John P. Lunka: Always Fulfilled Its Obligations Forty years ago our parents organized the great South Slavonic Catholic Union of America — an institution that has played an important part in the Slovene communities thru-out the United States. During its forty years of tenure, our SSCU has become an accepted fraternal in many homes, and the guiding protective features have placed at ease many a worried father and mother who found consolation in the many benefits to be derived in case of illness, accident or death. Many obstacles protruded through the last forty years — crises, booms, recession, but j not once throughout the four hundred and eighty months has the SSCU, resting on the literal Rock of Gibraltar, ever wavered. It has stood the test of time and never found wanting. Every rightful claim of its i membership has been met by the SSCU on time. Our Union has fulfilled every word of its contractual relations with the membership. An organization, which has for its precept, the interest of its members, is bound to succeed in its endeavors, to make progress and continue on the road -of increased popularity. j«* V igs 4 ■5! t' a.. '■s> s&L ■5° * til » *1 ‘l|( olar: :. 2 Must Carry On Forty years of progress—that is the record ! ■ of our South Slavonic Catholic Union since its! mm inception in 1898. Forty years of unrelentless efforts by our jjn| members—is the reason why our SSCU has: grown from a small unit in Ely, Minnesota to j j one of national importance with branch lodges in twenty-two states of the Union. Forty years of service to its members—is:. ■H the answer to the question: Why has the SSCU tL„rR’ attained such a high peak in the field of: fraternalism? years of new ideas! Never fully satisfied with the run-! Hery which provides protection for the members, our}1 'ays has and will continue to be receptive to new1 Plans. !1 years of tradition! Basically a Slovene fraternal, theh naturally adopted the common sense and integrity in-J s component members, i. w years among the firsts in fraternals! Our Union has! e lirst among the Slovene fraternals “to establish equal! °r Women members”; first to adopt “the centralized sys-1 Slck and accident payments”; first to provide protection | EJWe members; first to accept the rates provided by the l fraternal Congress; first to provide a sports fund for | lsh-speaking members; first to call together an athletic] ^ among English-conducted lodges; first to hold ai ^convention. ■ We can look back with pride upon the records of our n ‘great deal has been accomplished by our members; and j ltliarly, the charter members who had relatively little to be-| ’ who had small finances to back up their plans, but who I gfcl sacrificed their own funds to make possible the* ^ [tnd grand SSCU. tic°°k C0lu’age, back in 1898, to organize a fraternal, for it/ ak°ut benefit organizations were scarce; and those I e> Were not^ understood fully. a lack of courage never was a characteristic element in j f • Rather a desirable quantity of it, a factor which ac-1 n °r touch progress attained from 1898 to 1988. I , We, tn^younger element who shall inherit oui^ splendid! £ e as courageous, patient, sacrificing, hard working, and j f.,aPply ourselves diligently as our predecessors? ; the next forty years be as productive as the first forty I '5 ^e younger element forty years hence be as proud of If are now of our seniors? ij ’ the English-speaking members, in preparing to assume | ® Privileges niust also remember that duties and respon-are inseparable companions of rights and privileges. tJ^llst keep in mind that the future path, although free of H ^ Pitfalls and soft shoulders ever present on the old i^ersed by our senior members, never will be only a bed ^ Ust as the highways today are far from perfect, so are I n‘s and methods with which we continue to develop the *tollS Set high our star of ambition. Let us work conscienti-B] each our goal. Let us be full of determination, and al-B^cidental events may retard our progress, we shall never ■ abel of “quitting the job.” Paul J. Oblock: Looking Back Forty years ago, yes, forty years ago, in Ely, Minn, a group of men gathered to organize a national fraternal union, called the South Slavonic Catholic Union. Today, forty years later, the SSCU is known as the best fraternal in America. . Many original organizers have passed into the great beyond. Their spirit lingers on and they shall never be forgotten by the members of our great SSCU. The building in which our SS-|CU was organized consisted of a mere one-room unit, made out of logs. Later, the SSCU rented space in one of the buildings, and thirty-four years later, the SSCU built its own home. j J i PAUL J. OBLOCK. 2 Supreme Vice President Four years ago our juveniles ! were working very hard to en- ^ roll enough new members to j. entitle them to a free trip to | i Ely, the seat of our Organiza-! ^ ! tion. History was in the making’ that year, for our SSCU held 1 the first- juvenile convention,i land for that matter was the' first among the Jugoslav frater- ] nals to sponsor a juvenile convention. The first juvenile convention turned out to be a tremendous success. In fact so much that the 1936 convention in Cleveland went on record as favoring the holding of a juvenile convention every two years. Thus, in 1937, the second juvenile j convention took place. This surpassed in grandeur, enthusiasm | ^ and results of the first conven-! 1 tion. Some 1600 new members t were enrolled in our IJnion as |J a result of the first juvenile |1 convention idea. The second!' I juvenile convention was responsible for some 3,000 new ! .'members. Our SSCU marches!1 . on. There is the sports fund, a; .! living tribute from our senior j . members to their interest in English - speaking members, j While the seniors contribute he great majority of funds into j he athletic fund, it is the ounger element, namely the English-speaking members, who erive the most benefit. It was four years ago last Spring that our Union spon-ored its first national tenpin ournament in Cleveland, and he national duckpin tourna-nent in Pittsburgh. Many at-ended these tournaments to jowl and many attended as spectators. Each year the num-Der of participants and specta-;ors grows larger, and many a riend was enrolled into the jreat SSCU because of the Dowling tournaments. Also, we must remember the national basketball tournaments held in the State of Minnesota, where the SSCU state champion lodge was determined. This year our great SSCU commemorates its fortieth anniversary. Forty years of protection and splendid service to its DR. P. J. ARCH, Supreme Medical Examiner The consideration of the good done in the/ forty years of life )f our SSCU begins to mount, he greater thought you give t. When you consider that the landful of men who were the jriginators of the organization forty years ago met to help sach other in case of their local needs, and then think of the national scope of the Union to-iay after forty long years, the only conclusion that one can draw is that the spirit of fraternalism, of brotherhood, of helping your neighbor was the guiding light in the longevity and the progress of the SSCU. All honor should be paid to the pioneers who planted the seed. But just as a seed, which if placed in the ground to grow, if not cultivated and watered will die; so also, if the original thought of the goodness of such a Union were not cultivated and fed it would have died. All the members past and present were those who cultivated the original thought so that today our S. S C. Union is one to be proud of and, to these members should also go all honor during this celebration. Honor should also be given to members of the various j Supreme boards into whose hands the actual responsibility was placed. Last, but not least, the various local lodge officers, some of whom have given many years of valuable service, are also to be honored. All these men and women have proved the trust placed in them. just as a plant or a tree once grown to, adulthood, so also our Union must continue to grow. To continue as we have in the past forty years, we must all continue to be active members. No new members will be enrolled unless the active members enroll them. Finances do as a rule grow by themselves, however, unless new members are written to increase the membership even the finances in ! time would come to a standstill, j Cooperation and the true frater-! nal spirit are also important I item's to be remembered so that JOHN P. LUNKA, 4 Supreme Vice President The English-speaking mem-Ders are inheriting a sound, well organized institution in! he SSCU. On our shoulders also ! falls the task of maintaining the high standard attained by Dur seniors. With manifold advantages enjoyed by the English-speaking members, our aim not only should be to continue the good work, but to spread out in our field of endeavor to include all the American-born youth. Let us strive to reach a new goal forty years hence, so that when the SSCU celebrates its eightieth anniversary, we can look back with pride on what we have accomplished — that we will not look back with regret and find ourgelves wanting in the field of fraternalism. ■Briefs Hi **" . ■■■iy —" -■ ft Nm le fortieth anniver-ity f* -^ova Dotya. Mem- ifoit C0Py away for i Pi*.,- Terence, as much IL ^elating particular-SSCU history is Rt,’ ^formation which ■Lurried in the English l‘ Cq' the first time. This j^j'^emorates the for-i ersary of our grand I ' fp. " |i|| ^ officers of our SS-[k jSSetnble on Thursday, Pinnn the home office at to hold the first ses-fy.b re5fular semi-annual jjjkl J'th the supreme offi-e. Opreme judiciary meet on Monday, 5e home office to at-;% meeting. The en-®'y wi'1 celebrate ; bsCUday. rY C °zich’s article on IVTtory of the SSCU %0^tan’s (Stanley Pe-< tribution on the two Putting It Doicn “I put down a big disturbance last night.” “Yes?” “Yes. I ate three helpings of ! Welsh rabbit.” ! our Organization. And again, there is no question but what our Union is the grandest. Forty years have passed since our Union was organized. As we pause for realization, once again we must admit our Union must be the grandest. For we find our Union is pure, free from any religious and political propaganda. It is financially sound, carries the highest solvency ratio of any fraternal organization and its members are broad minded and very appreciative; they mean to carry on. My dear members, with sincere and grateful appreciation “Hats off to the past; coats off to the future.” Let us go forward to the ac-complishments of our fraternal tasks in the spirit of fraternity, ; and with faith and energy of ! our pioneers. Let us strive to I build and strengthen our South i Slavonic Catholic Union of ! America on the sound founda-I tion which have borne it up ! triumphantly for forty years. ’ And, let us strive to make our ; | Union not only the best, but l the largest fraternal organization in the United States of 1 America. 0* VO A school for teaching birds how to fly is. in operation at Sussex, England. How such an ideal federal project ever escaped this country will require explanation.—Chicago Tribune. members. And even though the jubilee campaign is history, let us strive to enroll new members at all times. Tell your friends about our SSCU, its protective features and its wholesome interest in the membership. It should be our aim to make the SSCU not only the best ; fraternal in America, but alsc the largest fraternal in the na-j tion. On with a better SSCU i Be a SSCU booster. Fortieth SSCU Anniversary Jubilee Edition ~ 1938 juvenile conventions are fea-:11 lures of this week’s Eng-1 ish sec- 0 tion. Somewhat lengthy, but very interesting and recom-,1 mendecl to the members for in- i formative reading. I ; ^ Lodge secretaries and ..con- t tributors to the Nova Doba are 1 cautioned to submit articles, in- i: tended for the July 20th issue, 1 early enough to be included in < next week’s edition, since the official organ will not come out, ; on July 20th. The reason: Each < year one weekly edition is elim- ■ inated to permit the editorial; staff a one week’s vacation, as provided for in the by-laws. The following lodges will celebrate the SSCU’s 40th anniversary during July: Lodge 53, Little Falls, N. Y.,! | a dance on July 16; Lodges 32, 72, 162 and 176, a I joint banquet and dance in Krain’s Hall, Enumclaw, Wash., on July 23; Lodge 225, Milwaukee, Wisc.,1 a picnic on July 24; i Lodge 15, Pueblo, Colo., a big \ picnic on John Centa’s farm on - July 24; > (Continued on page 12) PERSONAL REMINISCENCES OF JSKJ (SSCU) HISTO® the fraternal organize 9 ^ erature and the ins4r^c ^ If j> governing them at ^ e j b » and from the very star ^ Jj came convinced that ^ ^ not function very l°nS ^ ’■ old system of ieV^n^^or cl ments as needed oni} j Jyj rent obligations. But i hardest thing in my ^ ,j|| vince our membership II fact. 1 had advocated a 2J J rates at every conven it was not until the cot held at Denver, Colo- . that any semblancc o ^ ^ ^ rates were promulg*1 ® j w m this was not done . the delegates that a > accejit the secretaij „ tot„e‘ longer unless sornet11 . - tyit done. I refused to ^ responsibility f°r u t0 cd fr. saster which was sU’c . jl ^ In this contention ^ ^ supported by the 8 j,0|tf Sakser of New YPrK’ tio& Svjn? by me at every c0" r0ve ^ all my efforts to J P^t ^ organization. The U» » at Denver finally ad°P ^ Jt0l year sliding scale ° J me ments. It was not 8e< it was a start towar yi rates. dJ‘ '°U» Anoth6r thing I wa ! ttic S to be was a member 0 oin tional Fraternal Co^ read much about tn ^ ■ J tion and was convinc ^ . d j was doing good jf.^ protection of the ^ ‘ c J' ganizations at the 1 c ■ °f the old line W??* £ paniefe were sprea F6 mental propaganda ^ 0„g as fraternals. I atten e ^ Wii the conventions 0 0plJ gress as an °bserV® ^ v my own expense, an U ^Pi began advocating °ur^ ter we joined an<^ JT . £ ' two more of' these .» as official rePr®Se”uch JSKJ. We gained 1 $e > able information r0 j^id ^ At the conventi° . j b Pittsburgh, Pa. in , jn# (Jcl adopted the Nati°n c^e *t Congress rates, aI1 ^ Llc following convem-i0^’. e held in Eveleth, > 1916, we were »> S From then on we \ * safe side and the ft*1 carried by JSKJ 111 1 assured. ,hP W L. By the .time of $$ ^ Minn, convention 1 rc(| ( personal interes s ^ej# more of my tin10'. ^ fji) j, decided to relink11' ^d t. retaryship of ;(Jf not a candidate 1° jjff* instead I accept6 . 0ffi ^ treasurer. I held ye» ^ ^ the following sev epU ly until July of 192 • y]f L ler of Rock Spr*n^ -y , Ns was elected sCC^Cto0K °][ S » in my place and office in January ^0 3 'il ( In tne year o convention of " . cot f J(ist in Chicago, iH-.^f tl>e, S proved to be on momentous on ,or . history of jS ’c&rrle t convention JSiSk its < ously near l09111^ pr^t I* ; tity. For some c0n , ltl • the holding of fo0t | „ , ot ■ a movement wa ■ e j , ^ i two or more o 0nc L organizations ^ S l one. Ncgotiatio jS r carried on bet oVefle^ f ^ I SNPJ, another ^ cofi ^ . nal body. A yC^r, .i5! I' ■ was held tha 0„ t . j e ■ supposed to P'lS Ttlc 1 r i J* ■Be" at this ■ tion of the a0 ^ate(j ^ | u , merger was de . ^ vVas ‘ ^ |. ^ i mittefe of wh‘clred ; ber. We PrCPa 0f 1° , , ment consisting> ■ This was then te j, \ convention for *t cussion,.and t g (Continued °n ■Jk office which I held for 13 con- t secutive years thereafter, hav- e ing been elected at all subse- g quent conventions without op- a position. c K When I took over the office of secretary of JSKJ in the/ early part of 1904, I found the r records in a very incomplete i1 1 state. This was due partly to inexperience but mostly to the ' absence of any set rules for the * conduct of the office. My pre- 1 decessor, Joseph Agnich, had 1 ! very few facilities for efficient * 1 discharge of his duties as sec-j retary, and very likely in those 1 I early days not much impor- * tance was given to the perma- ^ nency of the records, therefore ‘ same were not guarded safely. * Thus I found some of the ori- ( ginal books and records stored 1 in an old trunk which was evi- s dently at one time stored in a 1 damp place because most of the ! ! records were decayed beyond 1 recognition or destroyed by mice. I missed these documents : very badly when the time ar- 1 rived Jor issuance of new mem-; bership certificates and the preparation of statistics. I had j to request new applications and information from the local lodges in order to complete my record the best I could. Nor were we any better off financially in those critical days. When we returned from the Omaha convention, we had less than $2000.00 in the treasury and we had over $8000.00 j of death benefits to pay. We were bankrupt financially for any practical purposes, but we were far from being bankrupt in spirit. That was the time when the members really had to sacrifice, but all was cheer-. fully met, although the assess-1 1 ments sometimes amounted to several dollars per month. The first thing I did was to • buy a second hand desk and two wooden files. Immediately 1 a protest came from some of : the Ely lodge members that I ' was extravagant. I told the L members that a secretary can 1 be no more efficient without r necessary books and files than L a shoemaker can be efficient ' without his tools or a miner ' without his pick and shovel. • Eventually they agreed with ' me and I had no further trouble. Not having any proper guid-: • ance for the conduct of the office, I wanted to learn from the experience of others in the same line of endeavor, so 1 ' traveled at my own expense to St. Paul, Minn., to inspect the system of a German fraternal organization. I went to Chicago, 111. to see. the system of the Catholic Order of Foresters, and I even went to Rock Is-' land, 111. to investigate the sys-j tem of the then flourishing fraternal organization, the Modern Woodman of America, [• whose headquarters were there. From each I have learned j something, but the procedure of none of ’these organizations was totally adaptable to our needs. Most of these organizations prescribed more or less ’ complicated bookkeepihg for j. secretaries of local lodges. We had to avoid tliis because we had very few experienced local r lodge secretaries. Our problem was to devise some method by ’ which most of the work would r be done in the, home office. When I returned home I de-^ vised my own forms that were e adeptable to our needs then. ■ ; Many of these forms were later /uned by o'Lher Slovene lodges, whom I was glad to supply on request. Naturally requirements were changing and the system j had to be improved and supplemented as new needs had arisen from year to year. 3 I have read a good deal of after all came to Joliet to live, c I transferred my membership £ from the Biwabik lodge to St. i George’s lodge in Joliet and for c 3 years thereafter had the op- { portunity to watch the growth of KSKJ from a close range. While in Joliet I made many good friends. Then one day in ^ the spring of 1902 an offer ^ came to me from a newly or- " i ganized bank at Ely, Minn. It was the position of assistant ‘ cashier of the bank. I accepted it and moved back to Ely, Minnesota, for the second time. Here I made quick re-acquaintance and immediately joined lodge No. 1 of KSKJ. The fol-lj lowing year I was elected a delegate to the convention of ( JSKJ which was held in Oma- \ ha, Neb. in July of 1903. This convention at Omaha, 1 I Neb. was the beginning of my I labors for JSKJ. I took active part in the discussion of the j' convention affairs but did not run for any office. Then at the suggestion of Frank Sakser, whom I met at this convention for the first time, I was named | on the Judiciary Committee of JSKJ. The Omaha convention of | JSKJ was not much different from any other I had attended before. The organization was operating on the old hand to mouth system, as were most others of th^t time. There was plenty of roorn for improvement but the membership was not yet ready for any new ideas. However, a reserve fund was j created at this convention with a very small monthly contribution. A few other minor improvements were made and we returned home. John Habian was elected president, Joseph Agnich secretary and John Gouze treasurer, all of Ely,' Minnesota. A few months alter this convention something unexpected happened. Secretary Joseph Ag-1 nich was a very conscientious and well intentioned man, but as his experience in keeping proper records was limited, and . in the absence of any rules to direct him, he too, made many . omissions. And so it happened [ that one day he sent a remittance of $800.00 to a represen-• tative of a local lodge in Pennsylvania without first ascertaining if the representative ’ was covered by a bond as was | required. Unfortunately this ( ^SOO.OO was stolen from the representative, and it developed that his bond had expired some time before. The Union had to make good this loss by dupli-' eating the payment to the beneficiaries. , Joseph Agnich was heart j broken over the affair, and we all sympathized with him very 1 deeply. This oversight so over-t whelmed him that he tendered his resignation from the office of secretary. He was never 3 censored for this mishap how-i ever, he continued his member- - ship in the organization, lived t respected and died with honors - which he fully deserved, for he 1 was one of the first who de- - voted his time and energy, 2 (limited only by lack of exper- 3 ience which no one had at that - time) to the cause of the or-t ganization. 3 As I was already a member i of the Judiciary Committee, president Habian and treasurer i Gouze begged me to take over i the secretaryship temporarily ; until a new secretary could be - elected. This I did and the 3 i work went on uninterrupted, f Later an election was held by [ the lodges, and as I wrs already -1 known to the delegates who at-l tended the convention at Oma-) I ha the year before, I received i j the majority of votes and was i thus elected secretary of JSKJ. I This is how I came into this * versant with bookkeeping and i accounting, but I had not an- 1 ticipated this honor, neverthe- 1 less I was persuaded to accept ( the candidacy for the office of c secretary and was elected on j the first ballot. < My election to the office of ' secretary fell like a bombshell | among the Illinois delegation, t No stone was left unturned that < night in figuring how they j could oust me the next day. ’ Then a thought occured to them < that if they could only set a i very low salary, I might not . I accept. With a^plea that there ! ; was not enough work in the of-I fice to occupy one man’s entire i time and that they have a Jo-1 iiet man who can furnish his own premises for the office free of charge, they succeeded in setting the salary at $40.00 per month including office rent. | This meant that I would have to pay office rent out of my salary. I could not see my way clear to accept the office on this basis, and knowing that I would have to move into a hostile camp with little or no cooperation, I thanked the convention for the honor and resigned. Michael Wardjan of Joliet did accept the office on this basis and was made secretary in my place. This maneuver was accomplished under a pretext of practicing economy; it soon developed however, that the office did require a full time secretary and Wardjan’s salary was raised accordingly. At a later convention Michael Ward-1 i jan also presented a bill for the rental of his premises for the KSKJ office, and ironically enough, it was I who sup-, ported him in his claim at this j convention which I attended as r a delegate from Minnesota, even i while I was secretary of JSKJ. In justice to the man I can say that he was fully entitled to ; have his bill paid, for he too ■ has sacrificed much for this or- - ganization in its- e^rly history. The bill was paid. After the secretaryship wan disposed of, balloting began for other offices. The principal 4 bone of contention remained for 1 the position of Trustees. John ‘ Gouze of Ely, Minn, was a member, of the old Board of Trustees, and he was considered a turbulent member by the Joliet delegation, t herefore t they decided to oust him. In , this they were successful. John 3 Gouze was an active and in-* fluenlial man in those days, , and his ousting from the offi-j cial family of KSKJ had more r to do with the establishment ’ of JSKJ than any other one in-a cident. Had the Joliet delega-1 tion used a little more tact and diplomacy at this convention, , JSKJ would probably never have been born, positively not ^ at that . time. s. Immediately after the close - of the KSKJ convention, a a meeting of the Minnesota dele-’* gation was held at which it i was practically decided to ce-i. cede from the old organization n and organize a new one. The - idea was perfected even on the :- train going hprne from the i. KSIvJ convention and upon £ir-e rival at home no time was lost a in perfecting the scheme. Thus s JSKJ came into existence in - 1808. s I did not return to Minnesota e after the KSKJ convention in 1 -Pueblo. A business connection - was offered me in Central Ci-•" ty, Colo., and I stayed there y until the following spring of a 1890, when Anton Golobich of Joliet, 111- who was then treas-!. urer of KSKJ and whom I met 3 at the convention in Pueblo - the previous year, offered me a 3 position in his establishment in - Joliet, which I accepted and much of what little Slovene cul- v ture and proficency I possess, a It was through the discussion t in the “Amerikanski Slovenec” 1 that the idea of organizing a t central Union was culminated. £ Space does not permit me to t mention various personalities that were mainly responsible £ for the movement, suffice it to i £ say that both laity and clergy I made important contributions i which finally resulted in calling < a convention at Joliet, 111. in the r year of 1894, this being the ( most centrally located point. At ' this convention the KSKJ was organized and soon embraced i many of the then existing lodges i in various States! Other lodges ; I were being organized rapidly j and so it happened that one was i organized in Biwabik, Minn., my ( home town. This was the St. : John the Baptist lodge which joined the KSKJ under No. 13. 1 Naturally I wanted to join, but I was only 16 at the time and the required age for joining was 18. However, as I was big and almost a full grown boy, I was accepted as a member and my age was recorded as 18. After only a few months of membership in the lodge I was elected its secretary. Conventions of KSKJ in those years were held annually. I was considered too young to attend the 1895 and 1896 conventions, but I was elected delegate to the convention in 1897 which was held at Calumet, Mich, that year. Here I assisted in the preparation of the convention record and had my first glimpse of what the con- i ■/entions are like. The following year I was again elected a delegate to the convention of KS-aJ which was held at Pueblo, I golorado, in 1898. This conven.- j tion might have proved a very1 momentous one for me, as will be seen, because I reached a point beyond any of my expectations, the honor of being elected to the office of Secretary of KSKJ. It all came about in this way: In the affairs of KSKJ ever ■ since its organization, the Joliet ' colony had the predominant in-, ! fluence. Naturally this became ’ a little irritable to the rest of L the colonies, therefore a strug-: gle for supremacy ensued between the Illinois, Minnesota, - Michigan and Colorado delega-> tions. The situation was fur-1 ther aggravated by the fact 1 that the records in secretary’s ! office were not complete. This 5 was perfectly understandable because the organization was : new and the officers had no 5 prescribed rules for keeping - proper records at that time, so , mistakes and omissions were - inevitable. Nevertheless, some 5 of the delegates took the mat-, ter seriously j^nd a resentment r toward Joliet followed. This fce-t cane more apparent when the e | eieatjpn of officers took place. i T]ie candidates for the presi-• dcmcy were: Anton Nemanich 1 of Joliet, 111., John R. Ster-i benz of Calumet, Mich., and i Joseph Agnich of Ely, Minn. - Anton Nemanich who was then f j resident, lost on the first bal-i lot and the remaining two re- - ceived equal number of votes. 1 President Nemanich had the 1 deciding vote end he cast it in 2 favor of Joseph Agnich, thus I Joliet lost the presidency'. Mi- - chael Wardjan of Joliet was - then secretary of KRK-J, and he 3 was caught in the same general v Ff 'en^ment. Most of the dele- gates ontside of Illinois want-3 cd a now secretary and they - šuppri^pd me no little when a they offered me the candidacy, t I c’l'ert-'uned no such ambitions. f 1 -.vi.g p young man of only 20 i yean. True, I had just com-r pick ed a Commercial C( ibge 3 education and was fully con- person, nor is it in any egotism [ n on my part. This narrative j ti i could not be truthfully stated without these references. Cre- ii dit will be given where credit t! is due. If anything can be con- c ! strued as criticism, it is only S a matter of personal opinion, n Naturally I will have to touch t only upon the more important f episodes. To cover all my ex- s periences and recollections n would require a good deal more v space than can be allowed me a here. Some day perhaps more y may be written. n The period between the years t of 1890 and 1900 was the most o important in the history of Slo- n vene fraternal organizations, i: for in this decade, two of the v present most prosperous organi- a zations were born; first the c KSKJ and then the JSKJ. My 1 memory covers this period pret- J ty well for I came into this j country in 1889, and my inter- I est in the fraternal field start- I ed. quite early in my life, long t before I was officialy connected \ with JSKJ. (Note: I am using £ ; I the Slovene abbreviation of the I name in preference to the En- £ glish, SSCU, because it stands i most prominent in my mind and i 1 is easier to pronounce.) < Prior to the year of 1891, there was very little intercourse * 1 between our people in this coun- ( i. x try because there was no medium through which the news and happenings among them could be circulated in our * language. News was dependent * upon personal letters between ' friends and relatives and oc- ‘ ' casional travelers from one colo-py to the other. The best known ' Slovene settlements at that time were: Calumet, Mich.; Joliet, 3i 111.; Tower and Ely, Minn.; 3 Pueblo, Colo.; Pittsburgh, Pa.; 3 Cleveland, O.; and Butte and Anaconda, Mont., at which 31 places our people were employed 3 m mills or mines. It was my 3 fortune to land in a little town s close to Calumet, Mich, where 3 my father had preceded us in t 1883. Calumet already had its 31 first Slovene lodge, called the ii St. Joseph Society. We did not r stay very long in Michigan how-s ever. My father being a house i- builder, always sought new h fields, so when the Minnesota d iron mines were discovered he f followed, and tfce year of 1891 t found us at Ely, Minn., and but e a year later ip still newer field, v that of the Mesaba Iron Range in y the towns of Biyvabik, Virginia s and Eveleth, Minn-, where the construction of ne\v homes was e booming. 5. It was at .Biwabik, Minn, that e my first interest in fraternals began, soon after the first Slo* vene newspaper in this country, 0 the “Amerikanski Slovenec” ap-y peared in the Fall of 1891. This v paper was started in Chicago, 111. by Anton Murnik but after ir only a few issues in Chicago it ,t; was taken o.er by the late it Monsignor Jos. F. Buh and c_ tranrifered to Tower, Minn. where it vv- s published until ie 1899 when it was again moved lC thir. time, to Joliet, 111. I can )e never foigei; with what eager-li ness 1 petuse-d every issue of it this i ;’i.er for many years, and 5g when it Legrn advocating establishment oi a central Union 1 1, was deeply interested although a too young to take any active L. part in the movement. Not long -c after the appearance of “Ame-j- rikani-ki Slovenec” another Slo-e vcne newspaper was established ■e in New York City by H’rar)K ■ Sakser; it was c; lied ‘ Giis Ij;.-i- roda.” This paper la'er became y the official organ of JSKJ. Al-n, ;hour'h tliese two nev* .»papers r-1 represented somewhat uiLe/e it 1 and opposing views on many h: subjegts, J vead thenj- Loth with e delight, and I can trutnfully say / that to both of them I oyve By George L. Brozich I' : ( Editor’s nole: Holding the j< office of supreme secreary, SS- ' CU far thirteen years, from j ( 190J} througlit 1916, and then i assuming the supreme treasur- i er’s office for seven years, from'1 1916 through 1923; also, taking; J an active part in the embryonic 1 though struggling first years of ( the SSCU, George L. Brozich, 1 writer of the article which fol- ' lows, relates some very interest- ' ing experiences encountered in 1 connection with our Union. The 1 editorial department feels that the short history on the SSCU, t related on this page, is worthy : of every members’ attention, j particularly the English-speak- : ing, many of whom have only a vague idea of the hardships . encountered by our charter \ members during the early years of SSCU’s existence. The views and beliefs contained in Mr. \ Brozich’s writing represent his own, and it is possible that other living charter members, and those who are familiar with the developments within and\ around the SSCU from 1898 through 192S, may not accept fully some of the conclusions reached by the former supreme secretary. Nevertheless, the editorial department feels grateful to Mr. Brozich for his contribution to the JfOth anniversary edition. * Congratulations are due JSKJ on its 40th anniversary and no one is happier to extend them than the writer who, although forgotten and in obscurity now, has devoted a major portion of his time and energy for over 20 years, to the cause of the organization, and has1 helped to pilot its affairs through the most difficult years; in its history. Having lived through the1 period preceding and during the formation of the first Slovene fraternal organizations in this country, and having participated in this movement soon after it was inaugurated, I had the privilege of being present on the occasion when the idea for the formation of JSKJ was born. Many incidents have happened in that early period which have remained deeply impressed on my mind, and as some of these incidents had a direct bearing and were responsible for the creation of JSKJ, a few of them may be appropriately mentioned on this auspicious occasion. I have chosen to write these recollections in English, not because of any disrespect for the older members of the organization who belong to my generation, and who were so loyal to me when I served them in my official capacity as secretary and later as treasurer, nor because of any disloyalty to our mother tongue the Slovene, but because I think it is important that the younger English-speak-ing members, who will ultimately be called upon to take the reins of the management of the organization, and who will be responsible for its perpetuation, should know something about the struggles and the sacrifices their elders have made in the beginning. This knowledge will. I am sure, imbue them with a greater loyalty to the organization which their fathers have conceived in necessity and developed through perseverance and hard work for their future benefit. In the course of these reminiscences it will be necessary to make references to certain individual, deceased or still living, and to my humble being In all these references I wish to assure the reader that none is made in malice toward any wo SSCU Juvenile Conventions Responsible for 4500 ah(ew IMembers in m&Stan) Stanley Pechnver: twfSSCU Sets International Precedent In Inaugurating Juvenile Conventions w 'h^vPeChAVER, fHbl|0|i?. ®nal Juvonil# Ely, Minn. — Backbone of every fraternal organization in the world is the Juvenile department. Without an active juvenile membership no organization can look forward to future prosperity. For it is upon these young members that the burden falls when our older members pass beyond the great divide. And so it has been the policy to enroll as meny juvenile members as possible — to teach them the fundamentals of fraternalism — to teach them to be loyaj members who will carry w ■M£|tTcoramfttM""’ on ^’s £reat organization in future years ’ i fr therefore, is the importance of the juveniles stressed. dj, 'th this preface, Little Stan plans to enfold in detail our - ( L, *avonic Catholic Union’s great work — unexcelled by any 5 tolBraternal organization in the world — among the younger -;j rs- A most fitting occasion — the 40th anniversary cele- ^ °f the South Slavonic Catholic Union. Th jj, ere are many fraternal societies in the country, all Jt° increase their memberships. Contests and prizes have 'cnt ^ 6 PHmary means used to induce new members to join the >d the ress- l0tle day in January 1935, in 6 officers of our SSCU | ^ssion at the home office |^> Minn. They dispensed ^ °Ur‘ Union’s official busied were all set to inaugu-J? thing new—something rgafl startle the fraternal (ij'1 hey all had good plans and in their capacity as ‘Natives of the people— °b was to do the best pos-n°r the good of the organi- 'fe Was one man however *)s. Restless. He had a new ),. h so struck him with I e success that he could "'ait to discuss it with j|Preme board. It could . a miserable failure, all the ear-marks of * the greatest suecess-n°Vation in fraternal his- ^ Little Stan’s famed e1' <(!(. J^Pet was born. His as-t ,n that time was Mary ^ Mrs. Frank Cherni-( % many an amazing and I a^Venture, this dream %j,ersed the country, vi,sit-VVv c‘ty, taking future $ ^ ^uven^e friends for ,j)C ^ V ^fin.ative rides. An ijn-c0$ i JV r’end.ship was born vVe | Each week the 1$' rode the skies, c P ! %ri '1Uver>iles and adults it ^ anc* laughed over 1J’ ^(. Ures, most of them * d bounding in mirth. 9ji j v\v sPirits were lifted, [0 ?\o +ne Wer>t to work, de' jtcd . .•0 ^ake that trip to e convention in ■ef{l | ^ th- "menc^us was the re-^ fjI 4 When the campaign ,ro' ib^ ■te« gv* 106- reflf >y 311' ,-e! 'off'1 0ffic! ;ePp vvyc of 10J7' tl>e the, nt,r 0nV< tt0, , ffJ 40. dosed our Union had 1,500 new members and 3G happy delegates. They could hardly wait until the big day came around when they would board the fast passenger trains for Ely. Meantime, the eyes of fraternal societies of the world were turned on the SSCU. They waited for the results. It was the first time any fraternal order attempted such an enterprise as the juvenile convention. Seeing the success that followed, others copied the idea, incorporated it in their own progi-ams. But as always, the SSCU led the way! Remember the “Austin?” Incorporated with the magic carpet was the ballyhoo in connection with Little Stan’s Austin. Do you remember that day when the delegates arrived at the station? The Austin was at the depot. In it sat tall and lanky Little Stan. But something went wrong, just as the parade to the Forest Hotel started. And [by the time he had the little car 'ready to go, the young delegates 'bad already disappeared intc j the hotel! But the little machinc was fixed up and many younjj delegates were passengers. The I boys didn’t fare so well. Many didn’t get rides because the gals were always first! Heh Hell! Elect Officers; Conduct Sessions The excitement of the long trip had its effect on the delegates. They were whisked from one event to another in rapid succession. Their programs were filled to capacity every minute, and their little heads filled with a new and impressive knowledge—something they would never forget—something they will revive when they head the organization. At the first session held August 1, 1935, Edward Hudale of Lodge -No. 31, Braddock, Pa., was elected convention chairman; Joseph Rudolf, Jr., Lodge No. 37, Cleveland, vice-chairman ; Frances Zagar, Lodge 44, Barberton, Ohio, second vice-chairman; Elsie Bregar, Lodge 77, Greensburg, Pa., convention secretary; Josephine Balkovec, Lodge No. 26, Pittsburgh; and Josephine Meze, Lodge No. 159, Cornwall, Pa.; recording secretaries. Committees were appointed. They went to work under supervision of elder advisors. While they worked a program was presented, songs were sung. Remember, “Lepa Naša Domovina?” “Down by The Old Mill Stream?’* and “The Old Spinning Wheel?” And who can forget that excellent poem entitled, “Fraternity,” as recited by Jus- tine Korent: It deserves a reprint: “If I could write one little word Upon the hearts of men, I’d dip into the fount of love And write with golden pen, One little word, and only one— And feel life’s work on earth— well done; For every heart would speak to me That; one sweet word, “Fraternity.” The Angel throng would sing a song— The sweetest ever heard. If they could read in human hearts That precious little word. For kindly thoughts and kindly deeds Are treasures more than crowns or creeds, In these the Angel Hosts could see The child of—“Fraternity.” And man will heed no other creed To guide him on life’s sea. If he embarks within the ark of True Fraternity. For love divine will clasp his hand And lead him to the promised land; Love to,his fellow man shall be His passport to eternity. * Committees completed reports. John Golob, Hibbing and Hon. Martin Hughes, Hibbing, judge of district court, gave inspiring talks to the delegates. Resolutions were introduced and adopted. The entire procedure followed the real convention idea. After the business sessions, the young delegates were lavishly entertained. Excellent programs had been prepared by committees representing all seven Ely SSCU lodges. First was a:;, > :■up,,the,J.a- mous wilderness road, the Echo Trail. Next was an excursion to the Indian refiei*vation at Tower. On the following day, a get-together was held at Silver Rapids lodge on picturesque White Iron Lake. Sunday was the convention picnic on Sandy Point, a peninsula stretching its way onto Shagawa lake. Evenings were taken up with appropriate programs, outstanding of which was the presentation of the Boy Scout Minstrels, and otheP local entertainers. Monday came along too swiftly, and the young delegates were loath to leave this beautiful land of lakes. Sadly they departed, yet happy to have had the opportunity given them by their fraternal mother, the South Slavonic Catholic Union. Months afterwards, the young delegates recounted their experiences on their first convention trip. The results showed the enterprise to be a great success. Closing the convention was the following pledge read by Supreme President Paul Bartel: “I solemnly pledge that when I return to my home I will in all places and at all opportunities speak well of our South Slavonic Catholic Union of America, to spread its name as the “Best Fraternal Union in America,” and devote my efforts towards securing the largest number of new members to join my lodge. I promise further to | do everything in my power to bring our Union to the highest possible degree of perfection and progress along the highest and noblest of fraternal ideals. For all this, I hereby pledge my word and honor.” — Impressively recited by everyone present. Another accomplishment was the organization of a national juvenile publicity committee, the results of which were highly satisfactory. The juvenile sec &.OJ} pl Nova Doba was fillet with articles by these delegates And so successfully into th< pages of history was recorded the first national juvenile convention. Tt was successful because every member in the organization in the country cooperated, worked hard to help little sister and brother make' the grade. Some were disappointed because they didn’t enroll enough new members to make the trip. But many received the fine prizes awarded by our Union. Fifteenth Regular Convention September 1936 in the large Slovene auditorium in Cleveland, the fifteenth convention of the SSCU convened. It was a memorable occasion, even for Little Stan who made his first long trip out of the state of Minnesota at that time. But most outstanding of all resolutions passed regarding the juvenile department was one which heartily approved the juvenile convention idea, and authorized the holding of a juvenile convention every two years at a place and time to be designated by the supreme board. It came, unquestionably, on the heels of the successful first national juvenile convention. Delegates realized the juvenile department of our SSCU was the most progressive in the nation, and they were proud! Second Juvenile Convention Again in January 1937, the supreme board met. Time for the debating on the second juvenile convention plans came. It was decided to use different rules governing the eligibility of delegates. And so it was that any member enrolling 30 or more new members would qualify as a delegate. Juvenile members counted as one; adults as two. Terrific was the response. While at the supreme board session, officers expressed opinions they would be satisfied if the number of new members enrolled equalled that of 1935. During the first month, results were slow. But during the next two months the drive became convincingly real. The home office was literally flooded with new applications, and finally when the last day of the drive ended, and »total figures computed the almost unbelieve-able total of over 3,000 new members was written in the annals of time. It was a new record! Will it ever be broken?— that only time will tell. The drive was enough to qualify our SSCU in fourth place among the nation’s fraternal societies as having the greatest increase in the juvenile department during 1937. It is a fact we can be proud of, and forever boast the wonderful organization which is our fraternal mother—The South Slavonic Catholic Union. A Typical SSCU Family By Little Stan Ely, Minn. — Occasionally a news reporter bumps into the more unique incidents of life. This was the case when Little Stan drove Mrs. Rose Svetich, Ely, supreme judiciary of the SSCU to the home of Mr. and Mrs. Joseph Lobe, Sr., of Zenith Location a few weeks ago. Mrs. Svetich came out of the house with a family picture of the Lobe’s who have the distinction of every member belonging to the SSCU. Not only that, but three -grand-children are also enrolled in the juvenile department. This called for a little more detail, so forthwith Little Stan visited the Lobe’s, just as they were about to have supper. In the picture, front row, left to right are, Christine, now in Chicago; Mrs. Mary Mistek (nee Mary Lobe); Mr. and Mrs. Joseph Lobe, Sr., and Mrs. Robert Maki. Back row, left to right are, Frank, John, Joseph, Stanley, Ernest and Tony Lobe—and everyone a member of the South Slavonic Catholic Union. Besides, there is a youngest daughter of Mr. and Mrs. Robert Maki and Joseph and Charlotte, young son and daughter of Mr. and Mrs. Joseph Lobe, Jr., are also in the SSCU. That makes 14—all told! When our Union celebrates its 40th anniversary, Mr. Lobe, Sr., will mark his 35th consecutive year since he joined Srca Jezusa, Lodge No. 2. His wife has been a member of Lodge 120 for 22 years; and the remaining members of the family have been members for 15 years, several as soon as they were born. The boys are in Lodge No. 1, and girls in Lodge No. 120. Proud of that fact are Mr. and Mrs. Lobe and family. And proud is our SSCU to publish this picture of the'entire group with the exception of the grandchildren. The Second Convention During the interim—between the dlosing of the campaign and the beginning of the convention —86 young juveniles who had qualified for the convention as delegates, were planning their trip. They could hardly wait until the day rolled around when they could pack their grips and be away on the passenger train to Ely. But the day came. Little Stan was sent to Duluth to meet these youngsters. He still remembers the first one he met. He had to get up at 4:30 a. m. on that day to meet Peter Strutzel of Calumet, Michigan. He still remembers that fine breakfast they had together, and how they went to the station to meet the gang from the east and the other gang from the/west. And what great fun it was too! Everyone excited, laughing, talking and getting acquainted. On the train we had the orchestra from Cleveland, which featured Albert Poklar, Anthony Prime, Frankie Deblekar, and Eddie Zallar of lodge 173, Cleveland. And the little fellow who was a passenger on the train, who proved such a mischievous little chap. Great fun, loads of it. The arrival at Ely... the blaring of the bands — the parade to the Hotel... the fun of getting acquainted. This time Anthony Prime, of Lodge 173 was elected convention chairman; Helen Okoren, Lodge 21, Denver; Molly Korošec, Lodge 120, Ely; Wallace Brezovec, Lodge 36, Conemaugh Pa.; and Louis Martinčič, jr., Lodge 66, Joliet, 111.; vice presidents; Victoria Kumse, Lodge 6, Lorain, Ohio, convention secretary; Robert Jurgel, Lodge 26, Pittsburgh; Albert Adamich, Lodge 66, Joliet; Albina Nosse, Lodge 132, Euclid, Ohio; and Jennie Smith, Lodge 43, Butte, Montana, recording secretaries. With supreme officers acting in advisory capacity, the dele^ gates conducted business sessions intelligently and swiftly. The business was interspersed with bursts of song. And the delegates were overjoyed with everything. They came in on a Thursday, conducted business session before noon on Friday and Saturday. They made many new acquaintances. Two outstanding events were the Boy Scout Minstrels in a new song and dance,' and the excursion to the Indian reservation. On a Saturday night a Juvenile Convention Ball was held in the Forest Hotel. It was there that a group of young delegates and Little Stan dressed as Indians and participated in the super-sensational Tom Tom dance. Ugh! Ugh! The climax of the festivity came on Sunday at the convention picnic. There Juveniles spoke over the “mike” as thousands watched and enjoyed ev- ery minute. That night the picnic dance in the pavilion and later that evening the juveniles, tired from a hard day went to bed — tired but happy. Some of them were not so tired. They played tricks on each other far into the night! Next day it was train time. Tears rolled easily, some were held back, all signifying that the juveniles hated to leave this summer mecca. As the train rolled out of the station Janko Rogelj, Frank E. Vranichar held a sign of tremendous significance — Good-bye to The Father of the Juvenile Convention.” Martincich Passes Bro. Louis Martincich of Lodge 66 was one of the most popular delegates at the convention. He had the distinction of being the tallest; Miss Caroline Kern of Hibbing, the smallest. It was with the deepest regret that the SSCU members learned of Bro. Martincich’s passing on Feb. 27. Certainly his name should go down in the records of SSCU. Another progressive resolution passed by the second juvenile convention was the organization of the national juvenile publicity committee. Headed by your Little Stanley, and including every one of the 86 delegates to the convention, the committee had certain members write an article each month. And the response Little Stan admits was very successful. And indications are that it always will be successful! And with the completion of the second national juvenile convention, the eyes of the fraternal societies remain focused on the SSCU. What new sensational plan will the leaders broach to gain new members? They are waiting for the next move — and as usual the SSCU will again lead the way! From the pages of history as written in a Slovene text by Bro. Anton Zbasnik, supreme secretary, we find that the juvenile department was first organized in 1913 with 590 members. In 1918, the juvenile membership increased to 2,000, and further increased by two and three thousands until today there are nearly 9,000 juveniles in our great South Slavonic Catholic Union of America! It is just another great figure that we are proud of, and will always be! Now the eyes of the juvenile department are waiting for 1939. When the supreme board meets again next January, you can be certain that the biggest piece of business on the calendar will be the juvenile convention. And Little Stan will be present, and will announce the news to every juvenile in the 22 states of our United States where the SSCU is located. And it is fitting and proper that the juveniles be accorded much recognition in the 40th anniversary programs which are being' held throughout the country. Little Stan knows that the juveniles will be given much recognition at the celebration to be held in Ely from July 16 to the 18th. Since Little Stan started to write in the Nova Doba nearly ten years ago, he has covered much territory. But he remains as enthusiastic as when he first started. He personally wants to congratulate every juvenile who contributed articles in the Nova Doba. They were all more than interesting. They c o n t a in e d newsy bits about their home towns, their schools, their teachers, and their activity. They were the newscasters for (Continued on page 12) Sports and the Sports Fund By Louis M. Kolar, Athletic Commissioner SSCU The lodge athletic movement in our SSCU and the national sports fund have a somewhat inT teresting history behind it. In 1928, at Ely, Minnesota, during the thirteenth regular SSCU convention, the section of the by-laws pertaining to the sports fund was accepted by the delegates. This for two reasons: First, that it would accelerate the interest of the English-speaking members in the fundamental work undertaken by our Union, and second, to help out, financially, lodges jn their efforts to organize and maintain athletic teams. By means of the sports fund, the senior members wished to convey to the junior element that they were interested in them, that they wanted to help them financially and otherwise; in essence, the seniors, with the aid of the sports fund telegraphed a message to the English-speaking members, saying in effect: we are taking the first and important step to effect a closer relationship between us; the next move is up to you. While SSCU lodge teams were maintained prior to 1928, the athletic movement lacked unity, for there was no central figure either appointed by the supreme board, or elected at the convention to correspond with the various lodge teams and arrange contests for sectional and national SSCU championships. Along with the sports fund, which came into its own in 1929, the supreme board created the office of athletic commissioner, and among the duties delegatedi to him was the responsibility to investigate each lodge request; for grants from the sports fund. It was also his duty to encourage sound and clean sports, arrange games, and report of his activity twice a year to the supreme board. The first athletic commissioner, and incidentally, the first English Editor, was Anthony L. j Garbas, now Dr. Garbas, Slo- r vene dentist of Cleveland. Dr. a Garbas served in the dual capa- j. city for almost a year starting his post on January 1, 1929 and:|( relinquishing his duties around j the middle of September 1929, v in order to pursue the study of j dentistry at University of Louis-: ^ ville, Kentucky. !a The writer of this article haSit served as English Editor andjc athletic commissioner since, ex-jx cept during a three year intei’-: val (1931-1984). when the sports t fund was diverted to aid theK members in need and unable to ( pay their assessments. The of- i fice of athletic commissioner I ] was suspended during this try-1 c ing period. v a In the fall of 1930, the SSCU ( was the.first Jugoslav fraternal 1 to call together an athletic < conference of English-speaking ' representatives ,for the purpose ! of formulating plans of their :< own with which to carry on the!i national sports program. The athletic conference was held in Cleveland, was of two days’;] duration, and labeled by the local sports writer as ,fthe little; convention of athletic representatives.” Several English. - conducted lodges were represented with one delegate each, Delegates from four states attended, Ohio. Pennsylvania, Illinois and Minnesota. The result of the conference-effected) a national basketball tournament and: a national bowling tournament. In basketball, by. a, process of elimination games, the champion from the State of Pennsylvania met the Champion from the state of Ohio, to, determine the eastern SSCU champion* and the right to meet the western cham- pion. Early in 1931 Pittsburgher lodge, 196 of Pittsburgh, won the. eastern title, but lost to the western champion, then lodge 215, Jubileers, of Chisholm, Minnesota, in the elimination tournament held in Chicago. Incidentally, Illinois and Minnesota; state champions played first for the western championship and the right to meet the eastern champion . The bowling program, as a result of the athletic conference, also called for an elimination series* Three states participated : Ohio, Pennsylvania and Illinois. George Washington lodge, 180, of Cleveland won the eastern SSCU bowling title, but lost to SS. Peter and Paul lodge, 66, of Joliet, 111., who won the first national bowling championship in the elimination series held in Cleveland! during April 1981. However ,the first impromptu national bowling tournament was held in May, 1930, in Chica-cago, 111,, when several lodges from the states, of Ohio and Illinois, by mutual agreement, decided to hold a “little world’s series” of their own. Cleveland English-conducted lodges traveled to Chicago, first to play a softball game against an assortment of lodge players from Chicago, in the morning, and to take part in the Ohio-IJlinois SSCU bowling tournament in the afternoon. The depression, already beginning to make its mark soon, after the great 1929 collapse on the stock market, began to show its claws throughout the country, creating an unemployment situation unparalleled in the nation’s history. Since our SSCU had not adopted, the Američani Experience Table of Mortality until 1932, members who became in arrears with their assess^ ments for a period longer than three months, automatically became eligible for expulsion. To ease the tension somewhat, the supreme board appropriated the money in the sports fund for relief purposes, each lodge receiving a p r o p o r ti onate amount to assist its members in the payment of assessments. The sports picture in our SSCU was unimpressive during 1932,1933 and 1934. But in 1935, when the sports fund was reinstated into its original purpose, to help out lodges with athletic teams, bowling, basketball, softball and hardball again came into their own in our; Union. Among the initial signs of na-! tional SSCU sports movement was the first national SSCU open tenpin tournament, held in Cleveland, during Aprib 1935. Bowling teams from the states of Illinois, New York, Pennsylvania and Ohio were represented, and George Washington lodge, 180, Cleveland, was crowned national champion. The first duckpip tournament, held in Pittsburgh, in May 1935, created a sensation in the SSCU circles, for the response to duck-pins in the keystone state was unprecedented, Center Ramblers, 221, of Center, Pa,, took high honors in the men’s division,. while St. Mary Assumption lodge, 182, Pittsburgh, Pa„ Itook high honors in the ladies division. j The second tenpin tournament, held in Waukegan, 111., in 1936, saw the Cleveland George Washington lodge, 180, take the crown for the second time. I However, in 1937, Betsy Ross lodge, 186, also of Cleveland, !won the national SSCU championship, as it did. this year, both tournaments being hpld in Cleveland. In duckpins lodge St. Martin of Pittsburgh, Pa., won the i men’s and ladies’ team cham-• pionship in 1936’, ip 1937, whilt ' • f . . . the men from lodge 26 todk high honors, the Center Ramblers ladies earned the title of national champions. This year, Pittsburgher lodge, 196, took high honors in the men’s division, while the ladies from lodge 26 took first place among the ladies. All the duckpin tournaments have been held in Pittsburgh, Pa. Several SSCU softball teams have been maintained in the past This year the softball competition seems to be concentrated within the state of Ohio, with teams organized in Cleve land, Barberton and Struthers. Steps have been taken to effect an all-Ohio elimination series to decide the Ohio SSCU softball champion. In 1931, a number of SSCU lodge softball teams were placed on the field. States of Minnesota, Colorado, Illinois, Ohio and Pennsylvania were represented on the SSCU softball diamond. However, since each state had but one or two, at the very most softball teams, it was felt impractical to arrange a tournament, particularly since no funds for this purpose were available from the sports fund. Since 1931, a lodge here and there would organize a softball team and play in local competition only. More and more lodge teams are getting away from hardball. The reasons are these: First, the cost of equipment and maintenance is excessive. Where in small towns ,teams pass the hat to help defray expenses, in large towns this procedure is out of the question, since so many free amateur games can be seen without any cost. Second: Lack of good players. In hardball, players in order to develop into credible performers, require years of playing; and good playing material is readily scooped up by rival sandlot team managers, some of whom find jobs for their better players, through connections. Such connections may be the actual backers of the teams. In Gpwandas N. Y., Pathfinders lodge, No. 222, SSCU, maintained an excellent team for years, winning a league championship. In 1935 plans were formulated to arrange a game with a. SSCU lodge team from Minnesota, but complications arose during the last few days making this contest an impossibility. The boy,s from Gowan-la actually played but one game vith a SSCU team, the opponent leing Export Majesties, No. 218, >SCU of Export, Pa., in 1935; ilthough the Pathfinders had naintained a hardball team for iome three years. Our ladies have taken a considerable section of the SSCU sportlight from the men. Par-ipularly in bqwling, where at :he 1937. and 1938 national open ;purnaments held in. Cleveland; the only representative from the west were the courageous ladies of SSCU, of Joliet 111., a subsidiary club of lodge No. 56, SSCU. Sports in our SSCU are confined to bowling, that is tenpins and duclfpins; basketball and softball. Until last season, the SSCU lodge teams from the Iron, Range towns of, Minnesota; namely, Ely, Chisholm, Gilbert, etc., held a state SSCU basketball, tournament of their own. The 1937-38 season produced but one basketball team, George Washington, No. 180, of Cleveland. Sports in opr lodges no longer are given first attention by our members, including the athletes. Today, our boys and girls are fully aware that the lodge comes first, sports second ; that an excellent athlete is of no value if hjs interest in the organization is but of the seasonal LITTLE STAN’S ARTICLE (Continued from page 11) Ifaeir lodges, announcing coming events, and truly, they held respected and important positions. Don’t you all get a thrill when somebody tells you, “I saw your article in the paper!” You should, because it is your work, and regardless whether they tell you they liked it, or didn’t like it, you know that it is read. Besides around 14,000 get the paper every week, and tremendous publicity results. So juveniles, Little Stan urges you in respected 40th anniversary spirit, to continue your interesting articles in every issue of the Nova Doba. They are enjoyed very much and everybody does read them — and so with 40th anniversary greetings, and CONGRATULATIONS TO THE JUVENILE DEPARTMENT OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION OF AMERICA, Little Stan leaves.. But before, that — the Magic Carpet, the Ahs-tin, and Little Stan all bow in farewell until next time when again they shall ride forth to proclaim good tidings to you all! And may the 40th anniversary celebration of your lodge be successful in every way... Personal Reminiscences of JSKj (SSCU) History (Continued from page 10) tives of SNPJ lor their deliberation. After much discussion we finally agreed on 9 of the 10 articles. Representatives of SNPJ, for reasons of their own, declined to accept article 10, which provided as follows: “That a convention shall be called by both organizations together, for the purpose of electing a new set of officers to whom the assets of both organizations shall be delivered when they are duly qualified in their offices.” SNPJ representatives contended that the assets of both organizations should be merged before the convention was held. This arrangement would necessitate turning our assets over to SNPJ before we knew what part if any, we would have in administering the merged assets of the two organizations. Although I was in favor of the merger in principle, in my humble opinion this would have been admission of weakness on our part which did not exist, therefore I opposed the merger an this basis vigorously. I was not willing to sacrifice JSKJ Dn any such basis, knowing that JSKJ was sound and need not join any body to save itself. Fortunately our delegates saw the light before it was too late and dropped the merger idea indefinitely. Had we lost in this struggle, there would be no JSKJ today. Many have wondered how it same about that JSKJ adopted the name of “Catholic” while professing at the same time strict impartiality in all matters of religion and politics. This is easily explained, Df course the founders of the ISKJ were all Catholic men, md the name Catholic was perfectly natural to, them. On the ->thor hand they were' organizing a purely fraternal organi-J nation, and as such they saw no need of surrounding it with my iron clad religious rules. In doing this they were no less respectful of the Church to which they belonged. In this respect JSKJ has received much unmerited criticism from its opponents, later however, all this criticism subsided and a number of Slovene clergy joined its ranks and participated in its benefits. Suggestions to change the^ name of JSKJ however, were' made from time to time. One as early as in 1903 at the convention in Omaha, Neb. when certain delegates, who were later identified with the establishment of SNPJ, made unsuccessful efforts to either change the name entirely or eliminate the word “Catholic.” All efforts to change the name came to naught eventually, and. I do1 not believe that the name has had. an appreciable detrimental effect. I venture to say that if the name of JSKJ was changed or modified at the Omaha, convention, SNPJ might not have been bom, not as early as it was anyway. I would be ungrateful, indeed, were I not to mention one other important contribution made to the success of JSKJ by the late Frank Sakser of New York and his paper the “Glas Naroda.” It was Frank Sakser who from the very start of JSKJ stood by the organization and donated space in his paper for its publicity. His paper was the official organ of JSKJ for many years, free for several years to begin with, and at a very nominal fee in later years. He attended every convention of JSKJ at his own expense and was liberal with his usually sound and progressive counsel. My recollection of him is as pleasant as his aid was valuable in many of my efforts to improve the organization. JSKJ was always a progressive organization. At every convention something new and progressive was adopted. We were the first among the Slovene fraternal organizations to adopt equality for women members of the organization. We were first to install the centralized system of sick and accident payments. We were first to establish the Juvenile branch for the children of JSKJ members and we were first to adopt the National Fraternal Congress rates. Step by step we tried to keep abreast of the times. For 3 conventions I compiled the By-Laws alone, at one of these conventions the By-Laws were approved almost as presented. How was it possible for me to accomplish all this? Well, for one thing I had a very tolerant employer and a position with usually short banking hours, all of which gave me time . to devote to my JSKJ work. I worked hard and late because I loved the work. Frank Sakser once remarked to me: “It is a good thing that you live in a small town like Ely, if you were living in New York or any other large city, you could not accomplish so much,” and he was right. There were no parties, shows or dances for me in those days. My salary from JSKJ was never adequate. It Started with $25.00 per month, it was increased to $40.00 per month for a while, then to $75.00 and a little later to $100.00, and when it was increased to $200.00 per month I had to pay all office assistance out of this salary. No, Slovene fraternal organizations never did over pay their officers. JSKJ was also blessed with a pleasant harmony among all of its supreme officers and during the entire period of my in-cumbancy of the office of secretary, there was never an unpleasant word amongst us and the co-operation If have received was almost perfect. My recollection of this period in the j history of JSKJ will always re- 1 main a most pleasant one. c j When Joseph Pishler came to 1 ! Ely in 1917 as the newly elect- I , ed secretary of JSKJ he was j welcomed, we worked together in harmony, he as secretary i and I as treasurer. What little 1 differences I had with him la- t ter was due entirely to to the point of desperation,. II but I have protected JSKJ V from any loss. This embarrass-a ment seriously1 interfered with h efficient discharge of my du-'■>' ties as treasurer of JSKJ, and ’f as I was contemplating leaving Barberton’s 1 Honor Mernbet • c til ^ A demure young i^lSS» catching smile and war® sonality is Sis. Angela pictured below, who throug J conscientious efforts, obtai, sufficient number of nej _^ ^ bers to her credit in the ^ niversary campaign to ^ her to honorable mention i • Nova Doba. ? . 'I Stanley Pechaver. BRIEFS (Continued from page D) Lodge 94, Waukegan, 111., a picnic on Mozina’s farm on July 24; Lodge 8, Kemmerer, Wyo., a picnic on Peternel’s ranch on July 31. Western Pennsylvania Federation of SSCU lodges will sponsor a picnic on August 28, at Presto, Pa. ; Lodges 66 and 92, SSCU will hold a joint picnic at Rockdale, 111., on August 28. Lodge No. 9, SSCU of Calumet, Michi, will observe its 40th anniversary and that of the Union on July 17, with a picnic. In Euclid, O., lodge 132, SSCU will commemorate the Union’s fortieth anniversary with a big picnic on August 14. Lodge 149, SSCU will hold a dance on August 20, in Stra-bane, Pa., and on the following day, August 21, a picnic. Albert (nearly smothering her with kisses).—Dearest, can’t you see that I love you? i Sally — Well, 1 should hate to' tbink this was the way you always behave in company. Helen — Those insurance people that have been hanging around here for the past week ask such funny questions. They even wanted to know the state of my mind. Tessie — Well* I suppose you left that blank. sports’ duration; the lodge is better off without him. ^ Today, sports in our lodges happily are concerned not so much with championship teams as they are with good sportsmanship, and active player-members in lodge affairs. While we shall continue to find a section here and there who shall misinterpret the sports program in our organization as one entertained purely for the benefit of the athletes, we will overcome this negligible factor gradually by the slow process, of education. In due time these units are fully informed and advised as to the proper procedure, a„nd by gentle persuasion, can be swayed to the right side of the sport picture. Cl, kree; t % iam( tye %ns 'y. ] nio Th tye v “fgai Angela Zala1' illaj • ||| jlCl ^ Angela is better know ^ home town as Alice, ant * ^ retary of lodge No. 44, S . (. Barberton, 0., she is calc j, to speak both the .^yJ *eaii Slovene languages, eSpeC' cycie the lodge meetings. Tha ^ an efficient secretary is ^ ^ tested by the fact that a J ^ ^ lodge 44 consists of a W ^ ^ * of senior members, s®.8j |L elected to the post. Sll(j jjtl day years old and lives at 1 St’ N’ W‘ 11 \ Angela Zalar is enfe,Ser{u) secretarial work during ^ time occupation, and the i) ^ lodge secretary just na gj, . falls in her line of 'v01 ,'js$ ^ likes to play the piano a11^ ia , ardent sport fan, with a ^ emphasis on baseball. ^,0| ^ ' Her parents, a comPalil $ Lj young couple, are tw°."rtoi »n „ people to see when in Bai j | . and as hosts have feW l’ ,ej tL-The writer speaks fi'°m e ence.f _________________________ Ely, I tendered my reSl£,tjjeri in July of 1923. Soon after I moved to Dulut^ ^ A transfer was issue by the Ely lodge to «ne .. luth. This transfer waS ?aIfi ly presented to the secre \ flat the Duluth lodge but bee ^ ^ was unable to attend t ^ meeting of this lodge> ^ eye then and there suspen ® c„\ ^ though my dues were s ^ ^ ered by my transfer & cl Ely lodge. I was thei'c’ ^ minated not owing the' lodge anything. All *■ gffie ^ done (so I was later 1 ^ by one official of the by the instigation of , president of the Du*-- vvo1^ 'lor, who was afraid that ^ ^ interfere with his p0!1 \e j# Vj]j bitions. And this was ^ tiCr) to whom I had exten ® JjS! favors, financial and 0 n(jed not long before. Thus e connection with JS& ' „ tl18 I cannot help refleC fy>hj even the fraternal tions do not always e > tic]e that brotherhood T| cumbent upon them- %v them are only so juS ^ . S, ternal as personal ^ some of their offi^e them to be just an ^ °f ;i I have lived to see apP j > of my efforts, but a ^ \l also lived to see gr°s S tude. , Since severing volul1« | ^ with JSKJ in this 1 ,eSs M way, I have >> lowed its progress j td , fci deal of interest and . ^ in its present su - ^ of ( r* though I am ^rqae&eK • J*1 benefits. The ma", V !#< « JSKJ has heeh ^>«> «« efficient hands. to j tion and adoption c j £ insurance featlirft to ^ J as I wrould wish $ j , I still in its fold- c - unhesitatingly saytioP, / tJ or Slovene gene*** ■ to JSKJ. Increase tec ^ 1 ship tenfold, it W1 nee t! ' ■ in the time of y0^ * J 1 withstanding the f writer. ; K > jiM lutb ^ of with s 3 PCIH ZaW ?blf ine«® me®' Ih«® »ntitfl in in l>cl lS se° CO I UP1 h a' iiiy she est*1 ho«® jortf , # asko U' , $ J:iS ;peci< i 'eveland, 0. — Cool evening e%e blew lightly across the ■ pe^hold; a group of men sat r°und a low table. Before one tely gentleman lay a piece Parchment. All looked on . ® intensiveness as he dipped Is quill into the ink, signed his , &*e in large bold letters, and .the others do likewise. The Mature being affixed, the i n looked at the paper close-smiled—there lay the letter, beginning of a new u»ion. The news spread rapidly thru tillage. The birth of a new! ar,ization meant much to the a£ers. The mayor drove up I . buggy to deliver congratu- l°ns to the founders. Behind j,"1 came people from nearby '0* l0'Vn» „ some on foot, some on °rseback and others, the althier on bone breaking bi-'I'cles. Time Marches On | "e first decade slipped by— i, years of achievements for J SSCU. The number of new I Mjers increased from day to ,y' Picnics and dances were . ii6 ^eans of celebration. Al-’6 " styles changed, the( 6 °Pie remained the same, fratri ji a'y working to manipulate 'U.6 benefits of the Union for the tobers. jhs second decade rolled (,ay—twenty years of hard ,ffll u to keep the organization «2 il ®^c^ness> depressions and 'tol doubled the people. But 'ali it ^ on they struggled thru th^ cherish and to hold ip ;XP possession that bond of y> . ^ernalisnfi. The youngsters to be fine young men and w*en still holding t^ie organi->on of their parents dear to eto. Mutual relationship pre-°^itiated among the members. IJtitude and perseverance on ,ylHeP^rt of its members made it tise 'at it was meant to be. > ^ third decade unfurled. As ev6 off . ax* came the birth of its o' tolCla* or£an- Tribute was paid Ctti SSCU by the editor-in-' fl* explained rules gov- 6i,it So the official organ, as pre- it'« J, d by the by-laws- ^n1V° ycars slipped by. The or-jge L grew in size and so did the ;V i[j,^ributing articles. Came \o$ h ' an(* otters from juveniles!,, ^ ttl()Ceoded twenty-five each 1 ^ Boys and girls from al: pl4* ti;||. the country sent stories school activities, lodg( A < •s» dances, poems and id1”' I, Albina Jancar, Lorain, le \\ iolet Widgay, Gowanda, N tlij! |j’ ^inic Wallace, Great Falls anc^ Anna Rita Gall ' jiC i-^town, Pa., aided the page 5 ii1 with their monthly ar- >yTh', iff* S/n came the first juvenile iS Ki(,eiltion; sturdy energetii I- n^ters gathered at thi 8 Home Office in Ely ci* ^ a i ^'scuss ways ar>d mean: T ^ 'TuC*'n*r morc to the Union. 4$ tifjjj 0 year 1935 witnessed th> ^ tijn °Pen national SSCU ten 0$ the first open nationa U#f Hi! duckpin tournaments S ^ Wk° '°dge teams in softball W^all anfi bowling had beei ^(!v,11'Ze^ anc* maiutaiped :ir ef years to a marked de ' 0[ '* ^ the year 1033 saw for th ^frie ^V0 fowling tourna , \S | tyij] in which any membe V! Participate. Stan Proga uj|. va j^'Ugdale, Pa., kept the No $ I °^a readers alert to th i>e 'V' tournament. ,f/’ ^(.j0 -^ext year the juvenile *V° J ^tl(nilec* to contribute article.1 Su paneC’ Lafayette' C0l°- ^IJj, ”eU, Chadez, Colo.; Ins feCt5 Hp Center, Pa., and Jar t \n0pel. Cleveland, O., wer ' 0{ -j,, S the chief contributors. %n°i year brought th ly J uverji 1 e convention a %'s •’ while the year prt %lt'% fifteenth quadrennii I .invention took place i fyld. Little Stan di(-l splei 'Cime ^Marches On Stefan Banovetz, Sr., First Alternate Supreme Secretary of SSCU did work in his column to pro-! mote general interest among the SSCU’ers to gain new membei-s. His magic carpet stories brought editions of adventures and excitement. Victoria Kumse, Lorain, 0., Justine Korent, Ely, Minn.; and Albena Nosee were active with their write-ups in the juvenile section. This brings us the year 1938, the fortieth anniversary year of our SSCU. Splendid records of interested members. The official organ with its many active lodge reports. Doris Marie Bir- j1 tic of Cleveland and her inter- ‘ r esting report on the trip Abroad. Many new juvenile writers are 0 seen in the regular juvenile de- ^ partment section. And one in 6 particular, Florence Prosen, who this year has had an article t each month. Back in ’35 she £ started to write at the age of * ten. 1 (Editor’s note: Orchids to 1 Anna Prosen, the writer of this t article, who modestly omits * credit due her for her weekly I column appearing in the English \ section under the title of “Did 1 You know That.” A very interesting column of facts and { data.) i All outward manifestations of i loyalty are reflected in the ( heartfelt interest of the mem- j bership displayed towards the i SSCU. The future progress of ; the Union is dependent upon the | young English-speaking mem- j bers. Our present enrollment shall put the Union on top by , the time the golden anniversary has arrived. Let not this tie of fraternalism be broken. , That rolls up the fourth de- ( cade. Fprty long years of frat- j ernalism. The celebration will | be like those of other people. The same kind of music, “potica, klobase, strudel” and other famotis Slovene dishes of yesteryear, and for the same purpose —to pay tribute to one of the ■ greatest organizations in the United States. Otfe to the SSCU The golden hours were beaming! with radiant wonders new, A wealth of treasure gleaming waited thee, SSCU. Come, lay aside your mystic; dreams, The years were fair, it seems. Life was oft perplexing, and: though hard you tried, Now and then you worried, now and then you sighed ; But even when the clouds of darkness, sunlight did hide, There was a silver lining on the other side. Anna Prosen No. 173, SSCU Ladies of the SSCU Plan Roller Skating Party Joliet, III. — Filled with enthusiasm for summer activities and a desire to obtain that athletic physique, at their last club meeting the Ladies of the SSCU planned to have an exiting skating party, to be held at the Renwick Skating Rink, 1 within a few weeks( that date is still indeferpte). These plans were made at the home pf Miss : Helen Kozljca, who was the plubs’ hostess for the month qf • Jqne. ■ j Sjnce it was dcpided nt the last - rpeeting that qach member ; woL|ld haye a “spcret pal,” who woulfl enact the ,ro)e of a “fairy ; godmother” on her “pal’s” birth-. I da.v, several qf the girls were ; filled with mystery and excite- - ment whep they were presented . with a birthday remembrance : frqrp fi mysterious dpnpr. Though out meeting was in- 2 tqrrppted by the broadcast pf t the “Louis-Schmeling” fight in - which all of us were interested, 1 still it seemed to be more entic-i ing tl)an usual. Probably that -' explains the reason for the ex- By LITTLE STAN Ely, Minn. — Early history of the South Slavonic Union was recounted recently by Stefan Banovetz, first alternate supreme secretary of South Slavonic Catholic Union when it was organized in 1898. Today at 67, he is cheerful and happy, even though handicapped by an illness which took away the use of his legs, forcing him to walk on crutches. Proud he is of our Union’s 40th anniversary celebration. During his interview with Little Stan, he expressed much satisfaction and awe-inspiring pride in the great steps our Union has taken since its inception in 1898. Banovetz came to this country from Jugoslavia in 1888. He settled in Tower, Minn., where he worked in No. 8 shaft—open pit mining. Immediately upon his arrival in Tower he joined the Ss. Cyril and Metoda lodge, affiliated with the KSKJ. Two years later he moved to Ely, where another unit of the same lodge was in existence. The KSKJ held a convention at Pueblo, Colorado. Rates for members on the Iron Range were decidedly higher because of the high death rate in the iron mines. Not being satisfied with that, Lodges 1 and 2 of Ely broke away and formed their own organization — which is to this day the South Slavonic Catholic Union of Ameri-cp.. The eventful day was July 18, 1898. Joseph Agnich, now deceased was the first supreme president; George Kotze, Eveleth, first su- i preme vice president; John r Gouze, deceased, first supreme i secretary; Stefan Banovetz, sr., j first alternate supreme secre- 1 tary; and Matt Agriich, supreme i treasurer. On the first supreme board of trustees were John Preshiren, deceased; John Rouh, i Greaney; George Movrin. i The group held their first convention in Ely. Those in attendance were Matt *Muhvich, John Prijatelj, John Merhar, Mike Matesha, Peter Mourin, George Barich, Nick Matetic, Joseph Agnich all deceased, and Michael Sterk, Stefan Banovetz, Joseph Mantel, Joseph Pluth, 1 John Gnidica., John Horvat, Joseph Skala, sr., Joseph Zobitz, John Skufca, and Frank Jerich who are still fdive in Ely today. Today, Stefan Banovetz lives on east Shqridqn street with his wife and family of 12 children. For forty years he has been a member pf the SSCU. His entire family also bplopgs to the organization he helped found. His has been a real life — and we young 'uns can point With pride to the work that Stefan Banpvetz, and the other fine members in beginning the organization which today we arc proud to call our own. citing plans that were made. We’re looking forward to a summer filled with enjoyment and thrills. After the adjournment of the meeting Miss Kozlica displayed her talent as a charging hostess. Her table w#s beautifully arranged ai)d the predominant colors were pink and blue. Miss ; Kozlica awarded prizes to the I girls who were most victorious I during the evening’s entertainment. These prices were presented to the Misses Elizabeth and Lucille Jeyitz and Luc|lle Kpsjck. This was the cHmax of an interesting evening, and on July 26th the members will meet at the home qf Miss Anne I. Jevitz. As a closing reminder, may I say that the meeting will start promptly at 8;00 p. m. Lillian E. Kosick No. 66, SSCU From a Juvenile Convention Delegate Center, Pa. — One of the happiest and most outstanding events of my life took place last year when I went to Ely, Minnesota with eighty-five other delegates to attend the second juvenile convention of our Union. Because of the consideration shown us by the members of the supreme board and the people of Ely, and because of their untiring efforts in planning an enjoyable time for us, we juveniles will always remember this delightful occasion. \Vhen news of the planning of the first juvenile convention reached the ears of members of the South Slavonic Catholic Union, a few of them opposed the idea, thinking it would be too great an expense. Had they stopped to consider the enormous benefit the Union would derive from it in just a few years, their views would have been entirely different. It is true that a convention of this sort requires much capital, but an investment like this more than doubles itself through the acquiring of so many new members and the maintaining of the good will of the old Meeting the supreme officers of an organization like our South Slavonic Catholic Union is an honor which is not given the individuals of all fraternal societies. These are just a few of the reasons that the members of this Union unanimously favored a second juvenile convention. The fortieth year of successful existence will be celebrated in Ely this year by the SSCU. This year, as twice previously, members of this Union were given the opportunity of a free trip to Ely if they obtained the required number of new mem-aers. It has lived forty years, jut because of the advantages it offers its members, we can expect it to live many times forty years. Isabell Erzen Delegate, Second Juv. Magic Carpet On Fortieth Anniversary Firecracker Ride By Little Stan ♦ m Ely, Minn. — Bands blaring, horns tooting, confetti swirling in the colorful red streamers flying from rooftops, and the collorful red and white of the American flag is fanned by a cool bree?e as thousands line streets in the annual Fourth of July celebration throughout the country. And it is with this patriotic spirit that Little Stan, the Magic Carpet, and the 40th anniversary edition of the No\la Doba decide to step right into the spirit of ’76, and join the parade of marching units. You see it’s like this. Here in Ely every Fourth, kiddies get a nickel a-piece for participating in the 1 parade. They’ve been doing that f for years — and Heh Heh... ^ the kids never get tired of it 1 because they can get their ice -cream cone after the march! i But other marching units, more 1 colorfully bedecked get bigger 1 prizes. It was one of those nice warm days when the three got to- 1 gether in front of the shop —: right next to Mikey’s you know. The Magic Carpet and Little Stan sat in the ‘Ahs-tin” and conceived a brilliant idea — or at least thought it one at the moment. But “Vot” did it get us? That you shall see — and we won’t charge you a penny! After nearly an hour in a huddle, with the Ahs-tin choking back a few chuckles, the well-; laid plans are complete. So what? Action is what you people want, isn’t it? And you’re going) to get it. The three make the rounds of! all the stores in town and manage to scrape up every bit of I wearing apparel needed for that grand fourth of July ensemble. They try it on, and nearly shake the shop down with laughter. The costumes are then laid away for the big day! Meantime, Little Stan and the! other two creatures make the rounds. They attended the third annual commemoration Ball of the Jugoslav National Home held in the community center last Saturday and had a swell time. Les Wellem and his orchestra supplied the music and there was a big crowd of dancers all swinging. It wasn’t until after the dance that the grumpy Ahs-tin complained, turning tattle-talc. But Little Stan laughed when he learned it was only the Magic Carpet doing a little necking with a Persian rug. And so all was forgiven. Heh Heh... Next day went to S^ndy Point i— scene also of the SSCU 40th J anniversary picnic on July 17— j where the Jugoslav Commem-j oration picnic was in progress. ! | Listened to some sw^ll music !from the Ely Municipal band 1 j directed by Frank V. DiNino, land also to excellent talks by 1 The Honorable Bert Fesler, judge pf district court, and An-’ j ton Zbasnik, supreme secretary of our SSCU who spoke in our mother tongue. Joseph Veranth ’ was master of ceremonies. I About a mile away at the Ely - j ing of our dear SSCU. All of us I,can be proud that the SSCU 3! reached its 40th birthday. Let us 1 rejoice and attend the jubilee tjexercises prepared for the mem-f I bers and visitors in Ely, and also f attend the local lodge picnics and dances held in honor of the 3 40th anniversary. Support your ,;Union and my Union one hun-e dred per cent. -I Florence D. Startz (Age: 13) -1 No. 129, SSCU Lodges 84 and 118 Trinidad, Colo. — Lodges 84 and 118, SSCU decided to hold a joint dance on Saturday, July 9, to commemorate the Union’s 40th anniversary. The dance will take place at Charles Defe-lipi’s place in Starkville, Colo. Third supreme vice-president Bro. Frank Okoren of Denver will represent the SSCU as the principal speaker. All members of the SSCU who reside in and around this community are cordially invited to attend our dance on Saturday, July 9, in Starkville. Entertainment shall commence at 7 p. m. Invited to this dance are also members belonging to other fraternal lodges, friends and acquaintances. Jacob Prunk, Sec’y Lodge 120 Ely, Minm — Members of lodge.No. 120, SSCU are hereby notified of a change in meeting jdate from Sunday, July 17, to (Thursday, July 21, starting at i 7 p. m., and to take place at the ; Community Center. Members ;are requested to attend the July 21st meeting. The change in meeting date is imperative since the picnic to celebrate the fortieth anniversary of our SSCU coincides with our regular ! meeting date. Rose Svetich, Sec’y. ____________ “You must be keen on the talkies, old boy, to go twice a week.” “It’s pot that exactly. You see, : if I don’t go regularly, I can’t understand what my grandchil-jdren are saying.” ' Lots of Them Minister: “Harold, my boy, what arc you going to be when you grow up?” >o Harold: "I’m going to be a sailor, but my kid brother’s going to be just an ordinary father.” course»no one expects them, but ! yet here it is! The bands blare ! the opening March, the parade slowly starts ahead when suddenly everyone screams in ' alarm! Like a blazing skyrocket > | screaming its way through the l air v is the Magic Carpet—the • Ahs-tin and your Little Stanley. • They thought first of their feet, > how tired and sore they would be if they had to march all the I way! So they chose the sky trail. [ People watched with awe! - The Magic Carpet had covered I uppers and lowers with the Red . and White, the Stars and Stripes r j of the American flag! It fluttered in the breeze. On it were . the Ahs-tin bedecked like the Statue of Liberty, and Little ■i Stanley—dressed in a Minute- - man outfit—just like Paul Reji vere without the horse! A tremendous cheer arose II from the crowd as they watched - this striking ensemble! Patrio-?,i tic spirit oozed out in a frenzy of excitement. Then while the parti ade proceeded down the street, t the Paul Revere tooted on his s j tooter.— The spirit of ’76! Down j;and up the thoroughfares end-t ing up at the ball and collefct-11 ing first prize to the thunderous cheers of the crowd. Then as i colorfully as it arrived the • Magic Carpet sailed away high 1 into the skies—away into the i distance never again to appear, t Why ? — Because there wasn’t y /Xny such thing! But it was fun - while it lasted. Hope you people 3 enjoyed it! * e Got a letter from a Juvenile s| in Colorado which was certain-g ly a wonderful idea—but alas, -'it is impossible to take action '1 without any signature on the g letter. So if the writer will tell s Little Stan who he or she may o| be—perhaps something can be idone—but it will have to be e done in a hurry! e And so until next week— f1! Stanley Pechaver Congralula lions Ely, Minn. — Forty years have passed since our SSCU was organized in 1898. The charter members had rough going at first, fumbling along in the dark to the best of their abilities. But every undertaking, be it ever so dark and remorseful at the beginning, finds its spots of sunshine later on. The same was true with the founders of our SSCU, for they did find encouragement on the way. In Ely, Minnesota, the founders laid the foundation of our beloved SSCU. How strong the foundation has been is best attested by its firm stand in the fraternal field during the past forty years. Realizing that the foundation is only the beginning, the organi-! zers build upwards, adding new members here and there. And the higher the SSCU went, the; stronger the unit became. All honor is due to these men who pioneered the great under-' taking. Their work has .not been1 in vain, and the SSCU is a living memorial to their perseverance and loyalty. 1 In the name of all the SSCU juveniles, I want to congratulate our Union on its excellent achievements. I am very proud to be a member of the SSCU— one of the many stones added through years of cpnscientious building—and I always will strive to be a solid stone that stands up firmly. I shall do my share tp perpetuate the life of the SSCU. I take this opportunity to congratulate all the founders, charter members and the entire membership—for all contributed their efforts in the upbuild- ball park, the Ely baseball team was licking Mt. Iron for the ^ third straight win of the season. v This young Peter Petrich of ^ Gary-Duluth is doing some mas- i terful hurling for the Ely club * and is really making quite a v name for himself. Master Teeny 1 Krall joined the roster, and rounded into shape as a pitcher, 1 land was expected to share hurl- 1 ing duties in the holiday games. 1 j Petrich was largely responsible d for Ely’s 5 to 1 win over a strong 1 Chisholm White Sox nine three ^ weeks ago, and came through 1 with a shut out win over a hard 1 'hitting Virginia nine the follow- 1 ing weekend. Nice work if you | can keep it up. Back to Sandy Point with the 1 picnic still in progress, several thousands of people milling about watching grand diving exhibitions by Leonard Klun, I , four times Minnesota state high j! school champ; three times , Northwest champ, and now a j member of the University of! , Minnesota aquatic squad; Jo- ' seph Grahek, four times state ‘ , champ following Klun, and . twice-winner of the Northwest | meet, apd Joseph Zaic, runner , up in both instances, and cop-!1 . eluding with Ruth Martinetti, j petite little lass who brought Ely the first Minnesota Girls* > State high school diving title, j It was a swell exhibition oft . grace and muscle coordination. 3 All Ely products, too. t Frank Jenko and Paul Bucco-i wich were making the rounds j with the movie camera taking! shots which will be saved for r | posterity. Little Stan and the . | other two guys making the •j,rounds tried to get in at least e! one of them several times. Heh r Heh! They still don’t know ’ i whether they broke the camera C! or cracked a scene. Jesse Swanson had his motor-f! boat down there too, and a swell t ride on Shagawa lake. Airplane .. rides were available, and the e|three just wouldn’t go for that! •. Why Little Stan and the Ahs-y tin could go through the air faster than Bobby Feller’s j J pitches — and he’s doing a 0 grand job for Cleveland under d rollicking Rollie J*cmsley. Be-j f sides there wouldn’t be any gas e expense — so there! r! The refreshment stands and 1 1 j the other concessions were all •_ very busy, far far into the aftcr-d noon. Many old timers enjoyed ,s the festivity, and renewed ac-il quaintances. There were many y | present from the Range—the g! mighty Iron ranges of Minneso-n ta. ,s Frankie Kromar and His a i Swipg Band played in the pa-nivilion for the swell dance in the i. evening, and really did themselves proud. Lots of fun and lively music, coupled with shak-^ ing Big Appiers and teasing _,toes. i ! But after midnight the three were so tired they had to get some rest. P’or tomorrow was 1C the Fourth—and the amazing adventures of the Magic ;Carpet ‘ ’ and the Ahs-tin with Little Stan r at the controls was to begin. Early next morning, the Drum Corps, dressed in flashy regalia led by Dillon flanked by Marion Gouze and Louise Grahek, with Joseph Gerzin, Jr. as sergeant drummed and bugled their way down the street in snappy staccato style. The parade formed at the Community center. The Ely Municipal and Junior bands lined up proudly. Colors flying in the wind, hundreds of children lined up with Boy and Girl Scouts in separate marching units,- plus, the colorful floats and calithumpians—-al 1 set to go. But where are the Three. The parade about to start and these pranksters nowhere around! Of bil star naselnik v tem kraju,[ splošno poznan in splošno priljubljen. Naj mu bo ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim pa naj bo v imenu društva izraženo sožalje. Za društvo št. 27 JSKJ: Anton Koren, tajnik. Helper, Utah. — Društvo Carbon Miners, št. 168 JSKJ priredi v nedeljo 24. julija piknik v parku Johna Škerla v Spring Glenu, kateri prostor je tukajšnjim rojakom splošno znan. Piknik bo prirejen v proslavo jednotine štiridesetletnice in v razvedrilo članov in prijateljev društva. Veselični odbor že ve, kaj vse je treba za tako priliko pripraviti, torej se lahko zanesemo, da bo za vsakovrstno postrežbo dobro poskrbljeno. Piknik se prične popoldne v nedeljo 24. julija, kdaj se konča, pa ni nič določeno. Vsi člani JSKJ v tem okrožju in vsi drugi rojaki in rojakinje, ki se želijo v nedeljo 24. julija v prijazni družbi dobro zabavati, naj nas pose-tijo na našem pikniku v Skerlo-vem parku v Spring Glenu. Na svidenje! — Za društvo št. 168 JSKJ : John Yakopich, tajnik. be bo dovolj za vse, torej so vabljeni člani JSKJ in vsi drugi rojaki od blizu in daleč, da se prireditve udeleže. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se apelira na glavni odbor, da nam za slavnostnega govornika na prireditvi pošlje sobrata Paula Bartela, glavnega predsednika Jednote, in glavni odbor je naši želji ustregel. V slučaju, da bi glavni predsednik bil zadržan, ga bo nadome-stoval sobrat John Kumše iz Lo-raina, Ohio, predsednik gl. nadzornega odbora. Na prej omenjeni seji je bilo tudi sklenjeno, da se na proslavo 28. avgusta povabi tudi druge bližnje glavne odbornike JSKJ iz Pennsylvanije in Ohio. Poslana jim bodo uradna vabila, in upamo, da se prireditve udeležijo, če jim bo mogoče. Kotnem že omenil, se na prireditvi 28. avgusta obeta poset-nikom mnogo zabave. Istotako je zagotovljena dobra postrežba. Slišal sem, da je Demšarjeva mama našla tisto izgubljeno kuhalnico, zato mislim, da nam ne bo manjkalo gulaža. Poset-nike lahko zagotovim, da gulaž ne bo fabriciran iz zemeljskih ostankov sloveče pennsylvanske koze, ker ona je že davno odšla v večna lovišča. Na prireditvi bodo imeli člani in drugi rojaki priliko, da se osebno seznanijo z našim glavnim predsednikom in da se sestanejo s prijatelji od blizu in daleč. Torej so člani vseh pennsylvanskih društev, ki spadajo v zvezo ali ne, prijazno vabljeni, da se udeleže te prire-| ditve. Istotako so vabljeni v poset tudi vsi drugi rojaki in rojakinje, ki želijo lepega razvedrila in dobre zabave. — Za zvezo društev JSKJ v zapadni Pennsylva-| ni ji: Jurij Previc, tajnik. Žlebiče pri Ribnici, Jugoslavija. — Lepo je od sobratov in rojakov, ki pošiljajo svojcem v domovino denarne pošiljke v dar. Kdor pa pošilja denar domov na kakšno posestvo, z namenom in v pričakovanju, da po-; stane lastnik istega, ko se vrne v domovino, naj bo previden. V takem slučaju naj napravi z domačimi spisano in podpisano pogodbo in naj varno shrani vsa potrdila od poslanega denarja,’ da ne bo pozneje razočaran. Tukaj so zelo navihani in radi potegnejo Amerikance, ako jih morejo. Pozdrav.vsem članom J. S. K. Jednote! Anton Šega, član društva št. 71 JSKJ. I ---- Trinidad, Colo. — Društvi št. 84 in 118 JSKJ sta zaključili, da priredita v soboto 9. julija skupno veselico v proslavo jednotine 40-letnice. Veselica se bo vršila v prostorih sobrata Charlesa Defelipi v Starkvillu, Colo. Kot zastopnik Jednote se bo naše prireditve udeležil tretji glavni podpredsednik sobrat Frank Okoren iz Denver j a. Vsi člani in članice JSKJ, ki bivajo v tem okrožju, so prijazno vabljeni, da nas posetijo na naši prireditvi v soboto 9. julija v Starkvillu. Veselica se bo pričela ob 7. uri zvečer. Vabljeni so pa tudi člani vseh drugih bratskih društev in vsi posamezni rojaki in rojakinje, da pridejo na našo veselico in se zabavajo z nami. Vsi bodo dobrodošli in za vse bo dovolj postrežbe. Na svidenje 9. julija! — Za društvo št. 84 JSKJ: Jacob Prunk, tajnik. Diamondville, Wyo. — Društvo št. 27 JSKJ v Diamondvillu je dne 13. junija izgubilo svojega najstarejšega člana in večkratnega društvenega predsednika Johna Kochevarja. K Jednoti je pristopil leta 1904 in je bil delegat društva št. 27 v Elyu. Pokojnik je bil rojen leta 1869 v Ljubnem v Savinjski dolini. Tukaj zapušča sinove Johna, Josepha, Franka in Louisa ter hčere: Mary, omoženo Watts, Molly, omoženo Klun, Josephino, omoženo Rovonollo, in Frances, omoženo' Batista. Pokojnik je DOPISI San Francisco, Cal. — člane in članice društva Golden Gate, št. 141 JSKJ, ki se niso udeležili zadnje šestmesečne seje, pozivam, da se gotovo udeležijo prihodnje izredne seje, ki se bo vršila 19. julija. Na januarski seji je bilo sklenjeno, da vsak član in članica našega društva, ki se ne udeleži šestmesečne seje, plača 50 centov v društveno blagajno. Izvzeti so le oddaljeni člani, bolniki in tisti, ki ob času seje delajo. Tajniku je bilo naročeno, da ne sme vzeti ases-menta od nobenega člana, ki gori navedenega društvenega sklepa ne bi upošteval. Iz tega lahko vsak povzame, da ne bo tajnikova krivda, če bo član suspendiran vsled neupoštevanja društvenih sklepov. člani so vabljeni, da bolj redno in številno posečajo društvene seje, da bodo vedeli o čim se razpravlja in kaki sklepi se sprejemajo. če pa član že ne more j priti prav na vsako sejo, bi mora) priti na sejo vsaj na vsake! tri mesece, da bi videl, kako dru- j štvo posluje. Pa so nekateri člani, ki ne pridejo na društveno sejo vse leto, dasi jih je morda, vsak čas lahko videti okoli prostorov, kjer društvo zboruje. Par ur na mesec bi si pa že vsak član mogel utrgati, da prisostvuje društveni seji, na kateri se vedno rešujejo razna vprašanja in se mnogokrat sprejemajo! važni zaključki. Tisti člani, ki ne morejo pravočasno plačati svojih asesment tov, naj bi prišli na sejo in tam povedali vzrok temu. Saj ni treba plačati nikake vstopnine za sejo; vsak član ima prost vstop, | in najemnina je ista, če je na seji samo deset članov ali pa če: so navzoči vsi. V primerih, ko člani pošiljajo j Članarino po pošti ali po kom t drugem, naj skrbe, da jo bo tajnik dobil v roke vsaj zadnjega-dne v mesecu, ne pa šele četrti ali peti dan naslednjega mese- -ca. Takrat mora biti asesment že v glavnem uradu, član, od katerega dobim asesment tako pozno, je enostavno suspendiran za dotični mesec, in se ne da nič pomagati. Vsled tega prosim člane, da j upoštevajo pravila in društvene sklepe, ker s tem bo mnogo olajšano tajnikovo poslovanje, obenem pa se nobenemu članu ne bo godila krivica. Bratski po-.zdrav! — Za društvo Golden Gate, št. 141 JSKJ: Louis Lesar, tajnik. liraddock, Pa. — Poročal sem že, da je naše društvo št. 31 JSKJ izgubilo dobrega člana Louisa Hrovata iz Church Hilla. Kakor običajno se je naše društvo tudi od omenjenega člana poslovilo z vencem cvelic, in po društvenem sklepu mora tajnik v pokritje teh izdatkov kolektati po 15 centov od člana. Meni to kolektanje hi ljubo, toda tako določajo društvena pravila in jaz jih moram upoštevati. Istotako mi ni ljubo članstvo ponovno in ponovno opozarjati potom glasila, da poravna svoje obveznosti. Eno naznanilo bi moralo zadostovati. Vsak član bi moral prečitati vsaj jednotina in društvena poročila v našem glasilu in jih upoštevati, pa bi bilo vse v redu. Pred par meseci sem opozoril članstvo našega društva, da je vsled izpraznjene društvene blagajne naložena društvena naklada po 50 centov na vse enakopravne in po 25 centov na vse neenakopravne člane in članice. Toda s kolektanjem te naklade je spet križ. Ne vem, da-li člani našega glasila ne či-tajo ali mojih naznanil ne razumejo. Oddaljeni člani so navadno vedno bolj točni v izvrševanju svojih obveznosti kot bližnji. Na primer naš sobrat John Petkovšek v Kokomi, Ind., nikdar ne pozabi pravočasno poslati ases-menta z morebitnimi nakladami vred; isto velja za sobrata Johna Jelovčana v Pleasant Valley, Pa. Pri takih članih imamo dokaze, da čitajo naše glasilo in da upoštevajo tam priobčena naznanila bodisi od strani Jednote ali od strahi društva. "Peni potom še enkrat opozarjam tiste člane in članice, kateri še niso plačali gori omenjene društvene naklade v znesku 50 odnosno 25 centov, da to store brez odlašanja. Dalje opozarjam člane, da priložijo asesmen-tu tudi tistih 15 centov za venec pokojnega člana. Vsak naj pomni, da so to društvene naklade in morajo biti prav tako plačane kot redni asesment. Društveni tajnik hi dolžan vzeti od člana rednega asesmenta, če isti ob enem ne plača tudi društvenih naklad, ampak lahko asesment odkloni in člana suspendira. Vse v smislu pravil in državnih postav. Tajnik ne želi suspendaci-je nikomur, toda zdi se, da jo nekateri člani z zanemarjanjem svojih članskih dolžnosti naravnost izzivajo, če bi bilo malo več upoštevanja pravil in društvenih naznanil, bi bilo poslovanje mnogo bolj prijetno. Bratski pozdrav! Martin Hudale, tajnik društva št. 31 JSKJ. Chicago, lil. — Vse od časa, ko sem postal član društva Zvon, št. 70 JSKJ, zelo rad čitam naše glasilo Novo Dobo. Vsak teden težko pričakujem, da mi jo pismonoša prinese. Zanima me tako rekoč vse čtivo v Novi Dobi. Še posebno me zanimajo dopisi iz različnih krajev Amerike. Zadnje čase se čita tudi več dopisov iz našega milijonskega mesta Chicaga. Po mojem mnenju so dopisi dobrega agitacijskega pomena za društvo in Jednoto. Mislim, da se bo aktivnost društva Zvon, kakor tudi aktivnost drugih chicaških društev JSKJ podvojila, odkar imamo federacijo društev JSKJ za državi Illinois in Wisconsin. Prisostvoval sem ustanovni seji federacije in reči morami da so zastopniki dobro in pazno pre-motrili vse točke pravil, predno so jih sprejeli. Isto velja glede sprejema resolucije. Po mojem mnenju so zborovalci dali dobro podlago novi federaciji. Potom iste se bodo zbližala sosedna društva in med njimi bo nastala plemenita tekma, ki more biti Je njim samim in Jednoti v korist. Ni dvoma, da se bo pri društvih poživila aktivnost, kar pomeni nadaljni napredek za društva in za Jednoto. Prihodnja seja federacije se bo vršila spet v Chicagu in pri tisti priliki bodo chicaška društva priredila tudi skupno proslavo jednotine 40-letnice. Seja se bo,vršila enkrat v jeseni in seji »sledeča proslava jednotinega jubileja obeta biti imenitna. Kar se splošnih delavskih razmer tukaj v Chicagu tiče, so na ničli./ Na tisoče ljudi je na reli-fu in tisti je prišel tako na malo, da se ljudje res komaj preživljajo. Veliko ljudi dela na WPA projektih. Mi pa, ki še po par dni na teden garamo v tovarnah, tudi ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas bodo odslovili. Posebno velike tovarne, kot Crane Co., International Harvester in Western Electric te čase delavce kar trumoma odpuščajo. Zdi se, da se je pričela že druga depresija, ko še prva ni bila končana. Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote! Frank Machek, član društva št. 70 JSKJ. While Valley, Pa. — Zveza društev JSKJ v Pennsylvaniji bo skupno z društvom št. 4 JSKJ v Presto, Pa., proslavila 40-letnico naše Jednote v nedeljo 28. avgusta v Presto parku. Istega dne se bo tudi vršilo zborovanje zveze društev JSKJ'v Pennsylvaniji tudi v Presto, tako da se bodo lahko posetniki proslave udeležili tudi zborovanja in se prepričali o delovanju zveze. Zborovanje se bo pričelo ob 10. uri dopoldne. Po seji se ! bo razvil piknik in nastopali bo-I do govorniki. Zabave in postrež- Cliisholm, Minn. — članom društva sv. Jožefa, št. 30 JSKJ naznanjam, da se bo naša prihodnja seja vršila v četrtek 14. julija ob 7. uri zvečer v navadnih prostorih. / Seja je bila za ta mesec prestavljena, ker bi se imela vršiti na nedeljo 17. julija ,to je tisti dan, ko se bo v Elyu slovesno obhajala 40-letnica JSKJ. Preložili smo sejo, da se omogoči članom udeležitev na proslavi 40-letnice na Elyu, kateri bodo želeli iti. Torej naša redna seja se bo vršila v četrtek 14. julija ob 7. uri zvečer. Zdaj pa nekoliko glede vožnje na jednotino slavnost v Ely. Sobrat Lamuth se je informiral glede šolskega busa, pa so ga odklonili. Potem se je informiral I ° pri Greyhound Bus Co. Tam se zamore dobiti fehega, dva, tri ali več busov po ceni $50.00. Naročilo pa mora priti vsaj 4 dni prej v urad. Vožnja na Ely in nazaj stane za osebo $1.50. Kdor namerava iti na Ely z busom, naj se javi pri društvenem tajniku in plača tam za vožnjo v oba kraja v naprej, in sicer ne kasneje kot v torek 12. julija. To velja tako za člane JSKJ, kakor za druge, ki bi se želeli peljati z busom. Glede plačevanja asesmentov je pri našem društvu dokaj slabo. Danes, ko to pišem, je 30 junija, torej zadnji dan v mesecu, in 1. julija bi moral poslati glavnemu blagajniku asesment v znesku $760.00, toda plačali so mi člani do danes le $500.64. Zadnji mesec je bilo ravno tako. Glavni urad zahteva plačilo ob času, tajnik pa nima denarja na rokah. Ako ima kaj svojega, založi, ako ne, je treba rabiti društveno blagajno. Toda ta bla-j gajna je last vseh članov, ne samo nekaterih, člani, ki redno plačujejo svoje asesmente, se jezijo. Ako tajnik koga suspendira zaradi neplačanega ases-; menta, je pa spet ogenj v strehi. Društvo je sprejelo določbo,1 da se sme založiti dva asesmenta za člana; ako se zadolži več, naj pa posledice sam sebi pripiše. Jaz sem prekladal in dostikrat sem založil sam za tiste, ki niso plačali, samo da se blagajne ni Črpalo. Ako pa hočejo člani blagajno popolnoma izčrpati, naj pridejo na sejo polnoštevilno, in naj se vpraša tiste člane, ki redno plačujejo svoje asesmente, koliko so na boljšem od nerednih plačevalcev. Seveda, ako je član v resnični potrebi, mu društvo vedno rado pomaga v zadregi, če član prosi za to. Taka pomoč je bila že dana članom v preteklosti in bo nedvom-notudi v bodočnosti, če bo treba. — Bratski pozdrav! — Za društvo št. 30 JSKJ: Joseph Bovitz, tajnik. Calumet, Mich. — Naše društvo sv. Cirila in Metoda, št. 9 JSKJ je sklenilo že enkrat po zimi, ko je bilo vse na okoli polno snežnih zametov, da bo dne 17. julija priredilo piknik v proslavo društvene in jednotine štiridesetletnice. O tem pikniku je bilo že večkrat poročano v Novi Dobi in so sobrati in rojaki iz primerne bližine vabljeni, da se istega gotovo udeleže. Kaj takega se ne pripeti zlepa, da bi se jednotina in društvena obletnica obhajali istočasno. Pri našem društvu bomo tako uredili. Kot znano bo jednotina 40-letnica 18. julija, medtem ko bo 40-letnica ustanovitve našega društva 4. decembra. Seveda meseca decembra ti kraji niso nič kaj pripravni za piknike. Sicer takrat ni komarjev, toda je toliko belih severnih muh, da včasi ni varno nos pokazati iz hiše. Ker torej december ni kaj prida čas za piknike v naših krajih, smo sklenili društveno 40 - letnico proslaviti v nedeljo 17. julija, ko imamo tudi tukaj na severu lepo poletje. \ Torej so prijazno vabljeni na poset tega piknika vsi člani in članice našega društva in sploh vsi člani in članice JSKJ, ki bivajo v primerni bližini, vsi člani sosednih bratskih društev, kot SHZ in drugih, in sploh vsi rojaki in rojakinje tega okrožja, ki hočejo nedeljo 17. julija preživeti v dobri družbi ter pri dobri postrežbi in zabavi. Na svi-j denje 17. julija! — Za društvo št. 9 JSKJ: Matt Strauss, tajnik. (Baby v družini) korajžna in navihana. Sešli smo se še z ostalimi delegati iz raznih držav in mest. Spoznali smo se, pomenili in v teh vrsticah so utisi; odhod, delo in veselje ter obljube Mladine: ./e prav hitro' čas hitel. .. Urnb smo se pripravljali, Glave naše skupaj dali, O pravilih razpravljali, Samo dobro ukrepali, Lahko bi še več svet’vali, Ob konvenciji mladine V državi rojstva naše JSKJ. A, ko delo smo končali, /Vaglo smo skupaj zbrali, Se veselo zabavali, Krasne kraje ogledali Z?ly. mesta, jezera in gozda. Jasno smo se izrazili, .Enako ka-kor dosedaj /delati hočemo, za — iVapredek v številu, Obdržati moramo ITebe, sebi in svojim v Edinosti in združenju! Mrs. Vida Kumse. leži prihodnje seje dne ja. Na tej seji bodete s}*sa1^ mesečno poročilo in ra^unC.|^ domačo zabavo. Pri tej Pr >| naj omenim, da je bavu prav dobro izpadla; e^( ^^ žal. Vse člane in goste P8 ^ 1 bim, da se gotovo udeležij0 ^.1 slave 40-letnice Jednote, priredijo čikaška društvi 2. oktobra v šolski dvora’1’' pozabite, nedeljo 2. oktobf® illjogg dan J. S. K. Jednote v Chi^ % P4vc Z bratskim pozdravom) l|(J . ■ Anton Krapenc, c,rfJ,lKVi; tajnik društva št. 104, ^ I'h n POBEGLI ŽENIN Jha\ 1 Svojevrstno zgodbo so . veli nedavno v Slovenskih pah. Za 6. junij je bila dana poroka 23-letne iz Trat v Slovenskih gori^1 jriL'1, 35-letnega Martina M. Tik P.( 1, ■r,ir n1' I poroko pa je zaročenec i** neznano smer in ga ni vzlic številnim poizvedba)11 -pl ■% goče nikjer najti. Vse je | J pripravljeno na poroko ’n,]j?lp: svatje so bili že p°va1,pr ni, nevesta pa je %a!11(#| poizvedovala za svojim ^ellll% 1 Te dni pa je prejela razoCa ^ r> nevesta iz Nemčije pismo, .jf |H( terem ji sporoča pobegi* 1^, čenec, da si je vso zadev0 j< I ^ mislil in naj ne bo huda, k ^ 11^ pobegnil. Vse, kar mu je ji bo že povrnil, če bo mog^', ,j]o- rijo je pismo seveda vzneifl'^flHi Podala se je k orožnikom, ^ je pobeglega in nezvestega pic čenča prijavila zaradi PrC ,0vi'I Pojasnila je, da je predzg°l na naslednja: • fL fr»; j. ' V marcu se je pojavil v lf-tah v Slovenskih goricah 35' (l1 b Martin,/ki je prišel na Trate iz Nemčije, kjer je let zaposlen. Pri neki vese 1 v je Martin seznanil z Kmalu zatem sta se odlo^1. poroko in določila 6. junI^red' J dan svatbe. Martin ni ime^' j 11 stev, da bi kril poročne st* 21 Marija ni bila samo Pr 1 jena, da prevzame sama ^ ške ,ampak je svojem zar°c jjf fj, tudi kupila novo obleko, in vse drugo, kar je P0 \-,iHf' I v Izročila mu je preko 1500 ^ p-, jev za razne potrebe in -ie I celo polovico svojega prepisati na ime svojega Tj, ga moža. žal vsa ta Vv°ce,-^' f's|. ki jo je stala okoli 1400 jjjef^ jev, ni pomagala. ZaroČen^^lI postal nezvest ter jo je ti j poročo ucvrl čez mejo. . Jj Chisholm, Minn. — Kam pa! gremo v soboto 16. julija? Seveda na Ely k praznovanju jednotine 40-letnice. Društvo št. 30 JSKJ je uredilo vse potrebno, da nam bo zasiguran prevoz po nizki ceni z Greyhound busi. (Jlani, ki so namenjeni se te impozantne prireditve udeležiti, naj se vsaj do 12. julija zglasijo pri društvenemu tajniku Bo-vitzu zaradi vožnje z busom. Pri njem lahko dobijo tudi vstopnice za banket. Seja našega društva št. 30 JSKJ se bo ta mesec vršila 14. julija ob 7. uri zvečer. Preložena je bila zaradi proslave jednotine 40-letnice v Elyu. Pozdrav vsemu članstvu in na svidenje na pikniku na Sandy Pointu ob jezeru poleg: Elya v nedeljo 17. julija! Louis Ambrozich, član društva št. 30 JSKJ. Ely, Minn. — članice društva Marije čist. Spočetja, št. 120 JSKJ obveščam, da se bo naša redna seja vršila ta mesec 21. julija ob 7. uri zvečer v Community Center. Zaradi proslave jednotine 40-letnice je seja ta mesec preložena na 21. julija. Sestrski pozdrav! — Za društvo št. 120 JSKJ: Rose Svetich, tajnica. Lorain, O. — K štirideseti obletnici Jugoslovanske Katoliške Jednote. — Nekaj novega, izvan-rednega, posebnega v času 40-letnega poslovanja zavarovalne organizacije J. S. K. Jednote je gotovo mladinska konvencija. Dosedaj smo imeli že dve, ki sta prinesli lep uspeh v napredku organizacije in v interesu mladine. Denar, izdan v ta namen, se visoko obrestuje in ostane vedno vložen v nepozabnih srcih mladinskih članov. Te konvencije mladinskih članov organizacije se imajo vršiti ha vsaki dve leti; kar je upanje, da bo vresni-čeno in vedno uspešno. V spominu mi je še štiriperesna deteljica, katere steblo sem bila in sem imela čast imeti jo pod nadzorstvom na poti prve mladinske konvencije. Ta deteljica je obstojala iz dveh dečkov in dveh deklic enake starosti. Iz Collinwood, Ohio, Janko Kapelj (Papa, najstarejši v družini) zgovoren in družaben. Cleveland, O.,’ Jovi Rudolf (srednji v družini) moder in samostojen; Euclid, O., Dorothy Gruden (Baby v družini) prikupna in skrbna; Lorain, O., Victoria Waukegan, III. — čas hitro beži. že en mesec dni je poteklo od onega briljantnega večera, ko so se v našem Slovenskem Narodnem Domu zbrali naši številni prijatelji in prijateljice, lastni bratje ter sestre, da v domačem krožku praznujemo najin srebrni jubilej. Oni impozantni večer, kateri mi ne bo šel vse moje življenje iz spomina, sem se spomnil na slavnega ruskega pesnika Puškina, ter na našega primorskega slavčka Gregorčiča, katera sta oba opevala svoje prijatelje z nekako cinično nezaupnostjo. Na primer, Puškin je v svojem pismu na ^vojega brata z očetovsko skrbjo svaril pred zapeljivostjo prijateljstva, naš Gregorčič je pa kar v par verzih povedal svoje mnenje o “prijateljih in senci”: “Prijatelj” senci tvoji je enak,! Ki zvesto za teboj se vije, Dokler ti sreče sonce sije. A ko se pripodi oblak, ko solnce ti zagrne mrak, Se tudi “senca” tvoja skrije. Oba ta slavna pesnika sta po mojem mnenju pretiravala. Iz moje lastne izkušnje to trdim, ter na noben način se ne strinjam, vsaj od onega lepega večera naprej, ko sem sedel z mojo ženo, ter mojimi sinovi pril bogato obloženi mizi, okrog nas pa številni dobri ter odkritosrčni ^prijatelji. Med številnimi gosti sem opa-; zil glavnega predsednika KSKJ Mr. Franka Opeko, načelnika northchicaške policije Mr. Ja-coba Novaka, z ženo, Mr. Matta Kirna ter Mr. Matha Slano z ženami, mestna aldermana v prvi wardi, Mr. Joseph Nema-nicha, člana odbora za izobrazbo, i. t. d. Dvorana je bila napolnjena, naša vesela družba je bila pri-! jateljsko razpoložena, posebno jim je bilo v zadovoljstvo, da so naju jako na zvit način “potegnili.” Govorov ter čestitk je bilo brez števila, vse z dobrimi željami, da bi vsaj še dočakala zlat jubilej. Iz daljnega Clevelanda je prišel nalašč na to proslavo naš prijatelj John Tutin, ter nas je po vse v resnici očaral. Hvala vam, prijatelji ter prijateljice, za prijazen prijateljski večer ter za velikodušen dar od vas vseh! V spominu nama bodo ostale prijazne čestitke ter vaša voščila, posebno sva si pa vtisnila v spomin voščilo, katero je bilo priloženo k daru, katero se glasi:—“May your coming years be lined with silver, and may each day be filled with deeper joy and happiness” — from your many Friends.” želeč vam vsem skupaj ljubega zdravja, vam kličeva: prisrčna hvala, ter “živeli na mnoga in mnoga leta!” Paul in Mary Bartel. Chicago, III. — članstvo društva Jugoslovan, št. 104 JSKJ vabim, da se polnoštevilno ude-