.
■
' - i
SLOVENSKI ČEBELAR
glasilo zveze čebelarskih DRUŠTEV Zfl SLOVENIJO
4. številka
V	Ljubljani 15. aprila 1952
LIV.letnik
Vsebina
Leopold Stanek: Pomladno naročilo ...........................  ,	,
Stane Mihelič: Sodobni AŽ-panj
(Nadaljevanje) ....................
Koloman Miholič: Akacija . . . C. L.: Moji doživljaji z maticami
Pivčan: Zaostali ptič..............
Josip Dolenc: Mesečna navodila Ing1. Jože Bihar: Čebelarske opazovalnice v februarju .............
Čebelarska posvetovalnica: Kakšno družino izberemo za rednika? Kako vpliva prisiljen odmor v, zaležan ju na organizem matice1? Več jajčk v eni celici. Troti z rdečerjavimi očmi...............................
Sl
66
68
69
71
73
74
Mali kruhek:
Nekaj skušenj čebelarja osemdesetletnika. — Kako bomo izboljšali čebeljo pašo? — Ali so čebele res luksus? — S čmrlji ni nič in s čebelami ni nič. — Prepozno! — Ali smo res vsi, ki če-belarimo, čebelarji. — Zalega v
decembru ...........................75
Naša organizacija:
Dopisi: Občni zbor čebelarskega društva Litija. — Čebelarsko društvo v Slov. Konjicah. — Čebelarska družina Žalna. — Čebelarsko društvo Novo mesto. — Čebelarska družina Stična ... 78
Na ovitku: Oglasi. Vestnik zveze Priloga: Načrt sodobnega AŽ panja I.
List izhaja vsakega 15. v mescu. Izdaja ga »Zveza čebelarskih društev v Ljubljani, Tyrševa cesta 21, tiska »Umetniški zavod za litografijo« v Ljubljani. Urejata ga in za uredništvo odgovarjata Stane Mihelič in Vlado Rojec. Tehnični urednik Josip Kobal. Letna naročnina za člane 300 din, za nečlane in inozemstvo 450 din, posamezna številka 35 din.
ČEBELARSKO DRUŠTVO CELJE
obvešča vse čebelarje, da prevzema voščinc y prekuhavanje. Posebno opozarja tiste, ki so jim v letošnji zimi čebele umrle in ki toga ne morejo sami storiti. Voščine morajo biti siihe, očiščene sledov griže in spravljeno v primerno vrečo z naslovom lastnika. Satovja okuženih čebel društvo ne prevzame. Dolžnost čebelarja je, da tako satovje uniči ali pa skuha popolnoma ločeno od drugega, vosek pa proda v industrijske namene.
ČEBELARJI PREVAŽEVALCI, POZOR!
Čebelarsko društvo Gorica s sedežem v Šempetru, poziva vse tiste čebelarje, ki nameravajo spomladi pripeljati čebele na akacijevo pašo v njegov okoliš, da vložijo do 25. aprila t. 1. prošnjo za dovoljenje z navedbo kraja in gospodarja zemljišča.
Dovolilnice se bodo izdale le tistim čebelarjem, ki so lansko leto lojalno
preveč čebel; v tem primeru se bo skušalo dobiti drugo mesto. Poleg tega. se mora društvo v prvi vrsti ozirati na domače čebelarje goratega predela, ki želijo izkoristiti to pašo. Verjetno vsem prosilcem ne bomo mogli, pri najboljši volji ustreči. Brez dovolilnice ne sme nihče pripeljati čebel na pašo.
Sporočamo tudi, da bo akacije letos dosti manj, ker jo zelo vsekajo in jo je poledica precej polomila. — Čebe-izvršili svojo čebelarsko dolžnost, in če niso na onem mestu nagrmadili larji, ne zanašajte se preveč na našo akacijo!
PRODAM
zaradi smrti svojega moža 8 kompletnih dunajčanov z dobro prezimljenimi družinami in štiri prazno panje. Vsi so v dobrem stanju. Čebele so bile jeseni pregledane in so zdrave. — Prodam samo za gotovino,
Voršič Marija, posestnica, Bučkovci, p. Mala Nedelja.
CL. ■ ■ . *
'"H'"'
tÄ'."1    .
jj
Leopold Stanek:
Pomladno naročilo
Cvet pri cvetul Sivka, srečno pot!	Pomni: varji se strupenih sapi
Ko bi mogel v soncu poleteti	Cvetja živih barv zgolj ne ljubi,
s tabo, da ljubezen bi med cveti	tudi tihi, skromni cvet zasnubi -
v skrivno mrežo spletal vsepovsodl	poln omam je In dehtlvlh vabi
Stane Mihelič:
Sodobni AŽ-panj
AŽ-punj sestoji iz obodu, ki je z matično rešetko predeljen v plodiišče in medišče; spredaj zapira panj dvojna prednja končnica, zadaj pa vraten; plodišče in medišče zapirata zamreženi okenci.
Obod
Podnica (5)*, stropnica (5) in Stranici (4) sestavljajo obod panja. Obod je iz 22 mm debelih, poskobljanuh desk. Ker je obod globok 595 mm, bi težko našli zanj dovolj široke deske. Zaradi tega moramo sestaviti vsak del oboda iz več ožjih desk, s čimer dobimo potrebno širino. Še neposkobljane, kakih 26 nun debele in na primerno dolžino prirezane deske najprej »pahnemo po tistih straneh kjer jih borno kasneje zlepili in spojili z drugimi deskami. Ko srno jih spahnili, napravimo po sredi spahov z utornikom približno 6,5 mm široke in 10 mm globoke utore. V te utore porinemo ob lepljenju primerno debele in široke letve iz trdega lesa (6 in 7), zato da bolje drže zlepljene deske skupaj. Tudi, če klej kasneje kdaj popusti, ne bo panj takoj zazijal, ker bo to preprečila ravno utor-jena letev. Vsekakor je za lepljenje lesa najboljši tako imenovani »mrzli klej«, ki ga raztopimo kar v mrzli vodi in ni za vlago tako občutljiv, če ga pa nimamo, se moramo zadovoljili seveda z navadnim mizarskim klejem.
Posamezne deske, ki tako sestavljajo podnico, stropnieo in stranici oboda, morajo biti pri vsakem delu različnih širin, ker bi se nam v nasprotnem primeru panj kasneje pri prenašanju preklal. Deli oboda bi namreč ne vezali dovolj trdno drug drugega.
Tako zlepljene dele poskobljamo na debelino 22 nun in na vseh straneh pravokotno prirežemo do določene dolžine in širine. Pidi obeh stranicah napravimo od sprednjega roba na notranji strani po vsej dolžini 38 mm široko in kake 5 mm globoko zarezo, v katero se vleže notranja stena prednje panjske končnice in vmesni okvir, da tako bolj trdno spredaj zapirata panj.
V	stropnieo pa vrežemo 22 mim od sprednjega roba, na notranji strani po vsej dolžini 16 nun in kakih 5 mm globok utor, v katerega se vtopi kot podaljšek notranje stene prednje končnice zamrežen okvirček gornje line okenca v prednji panjski končnici, ki nam služi med vožnjo za ventilacijo. Seveda je potrebno, preden sestavimo obod, napraviti v njegovi notranjosti v stranice primerna ležišča za železne palice (grede). Več o tem kasneje.
Stranici, podnico in stropnieo sestavimo v pravokoten obod lahko na več načinov:	*
a) jih zbijemo preprosto kakor navaden zaboj, tako da sta stropnica in podnica pribiti na stranici in ne narobe. Za zbitje enega panja potrebujemo 4X7=28 žebljev mere 28X60.
b) v podnico in stropnieo vrežemo z utornikom na notranji strani, po vsej širini 15 mm proč od obeh robov 7 nun širok in 8 mm globok utor. Za te utore primerno prirežemo spodaj in zgoraj po vsej širini stranici in ju potisnemo, potem ko smo dele namazali na 6tičnih mestih s klejem, v utore. Kakor pod točko a) zbijemo tako sestavljen obod z 28 žeblji iste dolžine in debeline. Tako sestavljene panje je prvi izdeloval v Ljubljani mizar Trink.
c) Na notranji strani stropnice in podnice ob tistih robovih, ki se stikajo s stranicama, napravimo 11 mm globoko in prav toliko široko pravokotno
* Številke v oklepaju kažejo posamezne dele na slikah.
IVaČr* sodobnega AŽ~panja (I. priloga k članku „Sodobni AŽ-panj“)
J
zarezo (Falz) po vsej dolžini. Prav tako zarezo isle globine in širine napravimo tudi na notranji strani spodnjega in zgornjega roba stranic. Pri sestavi oboda se tako stranici vležeta v zarezi v podnici in stropnici, stropnica in podnica pa v zarezo v stranicah. Tudi pri tem načinu sestavljanja oboda ra bimo 28 žebljev zgoraj navedene dimenzije.
č) Stranici na zgornjem in spodnjem koncu nazobčamo (scinkamo); nato napravimo ustrezajoče zobce še na podnici in stropnici. Ko zobe namažemo s klejem, sestavimo obod. Če kje klej ne drži dobro skupaj, zabijemo še žebelj.
Pri vsem tem delu je najvažneje, da delamo natančno po meri in da sq obodi pravokotni. Prvo je potrebno zato, da bodo v panju vse razdalje pravilne in da nam bo opravljanje čebel laže; drugo pa še zato, da bomo lahko v skladovnico zlagali panje tesno drugega poleg drugega.
Da bodo panji laže obdržali pravokotno obliko, vdelamo na vise štiri ogle oboda zadaj in na gornja dva ogla spredaj železne kotnike, kakršne rabijo mizarji za okna. Še boljši pa so kolniki, ki so na zunanji strani pravov-kotno zapognjeni, ker varujejo zanesljiveje ogle panja, da se ne krušijo, obenem -pa ščitijo zunanjo stran podnice, ki pri prevažanju največ trpi. Kolnike pritrdimo z vijaki dimenzij 27X20 mm. Za vsak navaden kotnik potrebujemo 6 vijakov, skupno 36; za posebne pa po 9, skupno 54 vijakov.
Notranja višina oboda meri pri AŽ-panju natančno 580 mm.
V	višino je prostor v AŽ-panju razdeljen takole:
razdalja od dna do palic v plodišču................................24	mm
premer okroglih palic v plodišču................................... 7	mm
višina satnikov v plodišču....................................... 260	mm
razdalja med satniki in matično rešetko............................ 7	mm
debelina okvira z matično rešetko.................................. 8	nun
premer palic v medišču............................................. 7	mm
višina satnikov v medišču........................................ 260	mm
razdalja med satniki in stropom .	.  ....................... 7	mm
notranja višina panja..............................  .	580	mm
debelina podnice in stropnice (2X22 nun).................44	mm
Zunanja višina panja....................................  624	mm
Kdor bi delal AŽ-panje diz debelejšega lesa, mora vedeti, da se zaradi tega notranje mere panja ne smejo prav nič spremeniti; spremene se lahko samo zunanje mere.
Razdalja med satniki in stropom, ali med satniki in matično rešetko, prednjo notranjo steno panja in okenci je točno določena, zaradi tega ne sme biti manjša od 5 in ne večja od 9 milimetrov. V splošnem določajo v panjih povprečno razdaljo 7 milimetrov. Ugotovljeno je, da grade čebele najmanj mostičkov ali prizidkov iz voska in zadelavine, če je razdalja natančno 6 milimetrov.
Razdalja ne sme biti ožja od 5 mm, sicer jo čebele zadelajo z voskom ali smolo. Baje je bil Langstroth tisti, ki je prvi ugotovil, kako velika mora biti ta razdalja, da je čebele ne »popravljajo«. »S tena izumom je oče ameriškega čebelarstva na mah mojstrsko rešil vprašanje, ki je stoletja zaposlovalo čebelarjeve možgane«, pravi A. I. Root.
Le razdalja ud dna panja du satnikov \ plodišču jr lahko večja, (.'obel« te razdalje ne za^iifajo, pač pa iu in tam napravijo na dnu panja majhne voščene kepice. Ker delajo take kepice tudi v panjih, pri katerih so n. pr. satniki oddaljeni od dna samo 9 mm, smatram, da to niso »mostički«, po katerili naj bi čebele lazile z dna panja mod satnike in narobe. I i voščeni kupčki so po mojem mnenju le stlačen odpadli vosek, včasih pa je z njim obdan tudi kak čebelam iievšečen predmet, ki ga niso mogle spraviti iz panja (smrto-glavčevi ostanki i. p.). Le ob izredno dobrih pašah grade čebele satje pod palicami v plodišču.
V	AŽ- panju je razdalja med satniki in matično rešetko 7 mm, ravno tolika je med satniki v niedišču lin stropom, razdalja 8 mm je med satniki in prednjo steno v panju ter med satniki in okenci, ki zapirajo plodišče in medišče. Vzrokov, da pri A/.-panju v vseh navedenih primerih nismo določili idealne razdalje, to je () nun, je več:	1.	ker A/.-panj opravljamo od	zadaj in tako
satnike laže vlečemo iz panja;	2.	ker je	pločevinasta matična	mreža pribita
na spodnji strani okvira matične	rešetke	in s svojo debelino	že tako zožuje
razdaljo med matično rešetko	in	satniki	v plodišču in 5. ker	se satniki sča-
soma vse bolj zajedajo med kvačice — zlasti še, če okenca pritrjujemo s prečno zapornico — in s«; s tem sama po sebi zmanjša razdalja med prednjo steno in satniki ter med okenci in satniki. Včasih se nam ta razdalja celo tako zoži, da taremo čebele, ko satnik porinemo do konca v panj in ko zapremo okence.
Iz vsega tega je razvidno, kako važno je, da smo natančni pri izdelavi panjev in satnikov, nadalje da pri žičen ju satnikov s premočnim nategovanjem žice ne krivimo zgornje in spodnje satnikove letve. S tea n namreč nehote znižujemo višino satnika in povečujemo razdaljo med satniki in maitično rešetko oziroma stropom. Posledica tega bi bila: čebele bi zadelale tako povečane razdalje.
Kljub vsemu pa se nami bo v živalnih panjih žal pogosto dogajalo, da bomo stili kako čebelo, zlasti še ko bomo vlekli prvi sat iz panju. Jo je tudi eden izmed načelnih argumentov vseh nasprotnikov tistih panjev, ki jih opravljamo od zadaj, proti takim panjem. Priznati moramo, da smo v tein primeru na slabšem kot tisti, ki opravljajo svoje panje od zgoraj.
Da znižamo število čebeljih žrtev na najmanjše, moramo, preden potegnemo prvi sat iz panja, sosednje satnike «n nekaj milimetrov odmakniti od njc-ga. Ko vlečemo prvi sat iz panja, ga seveda ne moremo nagniti ne na levo ne na desno, kar pa že lahko storimo pri drugem, tretjem in vsakem nadaljnjem satu. Najprej vsak naslednji sat, ki ga bomo vzeli iz panja, odmaknemo zadaj na desno ali na levo (kjer pač manjka sat, ki smo ga že kot prvega potegnili iz panja), nato ga potegnemo 2 cm nazaj proti sebi, da ga rešimo prednjih kvačic. Šele potem ga nagnemo za kakih 30" proti desni (levii) in ga po desnem (levem) robu spodnje satnikove letvice počasi vlečemo iz panja. Če ni preležak, ga s samo desnico (levico) zadržimo, da nam ne omahne, ko ga vlečemo preko palic, sicer pa s prsti leve (desne) roke podpremo satnik spodaj.
Sat s čebelami vzamemo v roke tako, da ga primemo z desno roko za spodnji ogel, z levo pa za nasprotni zgornji ogel. Tako imamo pred očmi celotno ploskev sata na eni strani. Če hočemo pogledati še na drugo stran sata, ga zavrtimo po diagonalni oni, od desne proti levi približno 7,a 60" in sat, z
obema rokama preprimemo tako, da ga z levo roko najprej primemo za nasprotni zgornji ogel, z desno pa nato za nasprotni spodnji ogel. Paziti moramo, da ga ne bomo preveč nagibali ali celo obračali po podolžni ali prečni ,ol»i, ker bi se nam lahko utrgal, padla bi nam laliko z njega matica, mlade čebele, pa tudi mlad med Iti se cedil iz njega in vsipala obnožina. Tudi ko jiili vlečemo iz panja ali potiskamo v panj, jih iz istih vzrokov ne sinemo preveč nagibati.
Železne palice (grede), na katerih stoje satniki, so po 3 v plodišču in po 3 v medišču. Njih debelina (7 mm) je preračunana po teži, ki jo morajo nositi, so pa za 18 mm daljše, kot je širina panja, torej 360-(-18=378 milimetrov, da se lahko v ležejo v nalašč zanje izvrtana oziroma izdolbena ležišča v stranicah. V desni stranici znotraj so po 9 mm globoke luknjice s premerom 8 mm, v levi stranici pa navipični 8 mm široki in 70 mm dolgi žlebički, ki so v samem ležišču palice 9 mm globoki, navzgor ]>a se njih globina krožno vse bolj manjša, dokler ne preide v ravnino ploskve stranice.
Železne palice v panju moremo torej vsak čas vzeti iz panja in položiti zopet nazaj. Da palice laže drse po žlebičkih, ko jih jemljemo iz panja ali dajemo vanj, dn ne grabijo lesa, jih maramo na konceh krožno opiliti. Biti morajo iz tršega železa, da so prožne in se ne krive, pocinkane, da ne rjave.
V kakšni višini morajo ležati v panju, sem navedel že spredaj, tu naj dodam le, da sta prvi palici (po ena v plodišču in medišču) oddaljeni od prednje notranje stene panja 40 mm, drugi dve 225 mm in tretji 400 mm.
Ležišča za premične palice v plodišču napravimo lahko še drugače in jih liani ni treba vdelati v stranici: Na notranji strani panja pri dnu pribijemo na stranici po globini panja 4-20 mm dolge, 33 mm visoke in 10 mm široke letve iz trdega lesa in vanje napravimo v primernih razdaljah polkrožna ležišča za premične grede. Palice morajo biti seveda v tem primeru le 360 nun dolge, kakor je panj znotraj širok.
V medišču laliko železne palice pritrdimo na okvir matične rešetke, kar je že 1. 1918. predlagal A. Bukovec. V tem primeru niso potrebna posebna ležišča zanje. Palice pritrdimo v primernih razdaljah na okvir matične rešetke z majhnimi kvačicami ali pa z žeblji, če zato prevrtamo železne palice na obeh koncili lin v sredi. Skozi te luknjice z žeblji pribijemo in tako pritrdimo palice ua okvir matične rešetke.
Nekateri čebelarji se pritožujejo nad premičnimi palicami v plodišču, češ da jim ne drže sipalmi.ka. Res je to, toda temu se izognemo, če zunanjo palico v plodišču, ki drži sipalnik, zasilno močneje pritrdimo z dvema žebljičkoma ali pa si[Kilnik na drug način pritrdimo k panju. Pa o tem drugje.
V prvotnem AŽ-panju so bile palice nepremično vdelane v stranice, kar pa je čebelarja močno oviralo pri delu, zlasti če je hotel vzeti iz panja matično rešetko i. p. Zato nikomur ne priporočam, da bi železne palice tako pritrjeval v panj.	j
Nasprotniki vsakega želez ja v panjih uporabljajo namesto železnih palic debelejše lesene ali pa kar lesene nosilce, položene na dno in na okvir matične rešetke. V tem primera je treba seveda dimenzije panja prilagoditi, krmljenje pod satniki v plodišču in čiščenje dna pa je skoro onemogočeno.
Naj bodi.) nosilci satnikov železni ali leseni, dejstvo je, da ob njih taremo čebele, ko vlečemo iz panja satnike oziroma jih dajemo v panj. Zato je bilo že več poskusov, kako bi se a v šili palic.	(Dalje prihodnjič.)
Koloman Mi hol ir:
Akacija
Akacija potrebuje rahlo, toplo, precej globoko in hranilnih snovi bogato zemljo. Prav dobro uspeva v peščeni ilovici ali v nevezanem pesku. Zaradi tega jo uporabljajo za kultiviranje prodnatih tal na področjih naših rek in potokov, kjer dobro kljubuje pomladanskim in jesenskim poplavam, medtem ko v ilovici in v tleh z visoko talno vodo le slabo ali sploh ne uspeva. V taki zemlji navadno shirajo akacijevi nasadi zaradi raka na deblu. Izbotrno se 'počuti akacija zlasti tam, kjer rasteta pravi kostanj in vinska Irta (področje Lendave). Južna lega ji bolj ugaja kakor severna in severovzhodna. Tu pač ni toliko izpostavljena poznim mrazom (ledeni možje), ki uničijo njene poganjke že v kali. Sicer akacija tudi po pozebi požene iz štol rov in korenin, vendar ti pozni poganjki navadno naslednje leto znova pozebejo, ker še niso dovolj oleseneli. Glede padavin nima akacija velikih zahtev Dobro prenaša 'tudi sušo in sončno pripeko. Svetlobe na splošno precej potrebuje, ne ljubi pa sence ne od zgoraj ne od strani. Zaradi nagle rasti porabi mnogo hranilnih snovi ter kmalu izčrpa zemljo. Sama jo z odpadlim listjem le slabo
V zgodnji mladosti sem imel večkrat priliko) prisluškovati pogovorom očancev iz čebelarskih vrst o izdatnem medenju drevesa, znanega pri nas pod imenom akacija. V slovenskih strokovnih knjigah jo najdemo pod imenom neprava akacija ali robinija (Robiniai psoudoacacia). Kot čebelar sem se začel podrobno zanimati za vrednost čebelje paše, ki jo mudi ta rastlina, ter želim v nekaj vrstah opisati njeno gospodarsko korist.
V Evropo so akacijo prinesli v začetku 17. stoletja iz vzhodnih pokrajin ameriških Združenih držav. Kmalu se je razširila v Franciji in v Nemčiji. K nam v Prekmurje so jo prinesli z Madžarskega graščaki ter z njo krasili svoje parke in drevorede. V njih še danes najdemo zelo stara drevesa. Zaradi hitre rasti so jo začeli ljudje saditi povsod in sedaj je je čedalje več po prekmurskih gozdovih. Medtem ko je še pred desetletji samevala v parkih in rasla v drevoredih nekdanjih veleposestnikov in graščakov, sestavlja danes že kar lepe gozdiče v nižinskih krajih Prekmurja.
gnoji, ker je njena kročnja redka. Pri prehranjevanju so ji v močno oporo posebne bakterije, ki se vgnezdijo na njenih koreninah in napravijo tani majhne gomolje. Te bakterije pridobivajo iz zraka, ki je v prsti, dušik, ko odoirjejo, pa se okoristi z dušičnatimi spojinami akacije.
Akacija požene korenine najprej v globino in šele pozneje razvije tudi stranske korenine. Te se razprostirajo daleč od debla in bujno odganjajo, posebno čc je bil panj poškodovan ali celo izkopan. S temi odganjki najceneje obnavljamo nizek akacijev gozd. Z njimi se akacijevi nasadi širijo ter zavzemajo vedno večje in nove površine. Seme rodi akacija vsako leto razen v letih, ko pozni mrazovi uničijo cvetne popke. Kali vos t semena je 75 proem tna in traja dve leti.
Akacija raste v rani mladosti najhitreje od vseli domačih vrst drevja. Višinsko priraščanje se konča s 50. letom, ko doseže pri nas tudi do 20 m višine. Povprečno zraste na dobrih tleh v nizkem akacijevem gozdu na 1 ha do 10 kul), m lesene gmote na leto. Takega prirastka ne doseže pri nas med listavci nobeno drevo. Debla imajo v 50 let starem akacijevem nizkem gozdu v prsni višini preko 20 cm premera. Akacijev les ima veliko tehnično vrednost (ko-larski les, jamski les, vinogradniško kolje itd.). Tudi kot drva ga zelo cenijo. Pri nas v Prekmurju cenijo akacijeva in bukova drva približno enako. Akacijev gozd prinaša že po petih lotili, če ga gojimo kot nizek gozd, lep dohodek. Les kupujejo zlasti vinogradniki za kolje. Razen tega bujno raste v čistih akacijevih gozdovih tudi trava, ki nudi lastnikom postranski dohodek.
Akacija cvete v drugi jx>lovici maja, cvetenje pa sc lahko zavleče celo v prvo tretjino junija. Doba cvetenja je odvisna predvsem od zgodnje ali pozne pomladi. Cveti akacije so združeni v socvetja, ki imajo obliko rahlo visečega grozda, so bele barve in metuljastega sestava. Čašo tvori pet zraslih zelenih listov, venec pa pet prostih belih lističev. V cevi, skozi katero prodirajo prašniki, se izloča medečina. Ko čebela išče in nabira medečino, pobere z dlačicami, ki jih ima po telesu, tudi cvetni prah s prašnikov in s tem posreduje opra-ševanje drugih cvetov.
Glede izločanja medečine je akacija na prvem mestu. Potrebna ji je le zadostna toplina zraka, med cvetenjem čim manj padavin in vetrovnih dni. Izločanje nektarja traja pri vsakem cvetu po več dni, medenje pa se postopoma dviga ter doseže v zadnji tretjini cvetne dobe najvišjo stopnjo. Izločanje nektarja tudi ni vezano na krajevne ekološke prilike (podnebje, zemlja, lega itd.), le vreme mora biti ugodno, noči hladnejše, dnevi toplejši. Cvetje starejših dreves, ki rastejo posamič ter jih okrog in okrog obdaja sončna svetloba, izloča več nekdarja kakor cvetje pregostih mladih nasadov. Med, ki ga naberejo čebele na cvetju akacije, je slabo dišeč, 6vetlorumene barve, prozoren, dobrega okusa in zelo zdravilen. Če je med cvetenjem akacije ugodno vreme, naberejo čebele v močnih panjih lepo količino medu.
Zaradi preprostega pomlajevanja akacijevega gozda, zaradi vsestranske uporabnosti akacijevega lesa in zaradi izdatne čebelje paše posebno priporočam to drevo čobelarjem-kmetovalcem, predvsem pa Kmečkim delovnim zadrugam, ki se ukvarjajo z vinogradništvom in čebelarstvom. Z njo naj zasade zemljišča, ki se ne dado izkoristiti v druge namene. Dohodek, ki ga v kratkem času prinese to drevo, bo vsakega prijetno iznenadil.
Moji doživljaji z maticami
Panj št. 11 mi je delal lani največ skrbi in mi nudil največ priložnosti za opazovanja. Ker bodo morda ta opazovanja zanimala tudi druge čebelarje, objavljam nekaj zapiskov iz svojega čebelarskega dnevnika.
Dne 5. maja: Matica je iz leta 1948, torej stara dovolj, da jo čebele izmenjajo. Kar sem pričakoval, se je uresničilo. Čebele prelegajo; v panju sem našel več lepih matičnikov.
Dne 13. maja: Prijatelj čebelar me je opozoril, da najlaže naredimo roj, če uporabimo matičnike iiz panja, ki prelega. Zato sem družino razdelil v dve skupini. Nekaj satov z matičniki sem pustil v panju, staro matico in nekaj satov z matičniki pa sem prenesel v drug praizen panj. Tukaj ho čebele kmalu podrle matičnike, čez kakih 8 dni pa so nastavile nove matičnike, znamenje, da stara matica ni več sposobna zalegati.
Dne 21. maja: Mlada matica je izležena. Je velika, lepa in živahna, stara le nekaj dni. Žal jo najdem kot nalašč na satu, na katerem je lep zaprt liia-tičnik, edini, ki ga čebele še niso uničile, potem ko sc je matica izlegla. Morda so hotele čebele videti, kaj se bo zgodilo z mlado matico. Pri preleganju se večkrat zgodi, da puste staro toliko časa živeti, dokler ne začne mlada zalegati. Pohlep po novi družinici me zapelje v neprevidnost. Namesto, da bi ta sat z matico dal na®»j v panj in ga odstranil tedaj, ko bi ne bilo matice na njem, poskušam matico prijeti in jo vrniti panju. Sat sicer držim tik ob ostalih satih zadaj, toda matica se izvije izpod (prstov, zleti na sate, bega sem ter tja, potem pa odleti brneč v krasnem »altu« in sede na notranjo stran strehe. Hitro pomolim sat tik pod matico, pa se nekaj časa noče pridružiti čebelam. Ko je le zlezla med čebele, hočem fiat vrniti panju, matica se spet dvigne, zabrni in utihne. Ves potrt jo iščem na satu, po čebelnjakn in zunaj njega, toda brez uspeha! Jezen sam nase zapišem: nikdar in pod nobenim pogojem ne prijemlji mlade nesprašene matice.
Dne 2. maja: Matica je v panju! Najbrž je s sata zletela od zadaj naravnost v panj.
Dne 31. maja: Matica je začela zalegati.
Dne 5. junija: Matica zalega samo na enem satu v sredini gnezda. Ta sat je ves zalezen, dočim druge matice zalegajo v obliki krogle, ki vedno bolj narašča. Čuden pojav!
Dne 11. junija: Zalezen je sat desno od prvega, toda bolj v sredini in zadaj na obeli straneh, torej ne spredaj kot navadno. S strahom pa opazim, da je zalega na prvem satu skoro do polovice grbasta in da je v celicah ipo več jajčec. Matici vedno nekaj visi iz zadka, nekaj, kar je podobno belim nitkam. Mislim, da so to jajčeca, saj jih matica kar razsipa po satih. Star čebelar mi je dejal, da se je morala matica hudo razburiti ali se celo sprijeti z drugo matico. Iz previdnosti sem mu seveda zamolčal, kako se je revica razburila, ko sem jo lovil po satih. Mogoče je res, da je bila matica ob prahi, ki je sledila nekaj dni po tem lovu, razburjena in da trot ni mogel v redu opraviti svoje naloge. Zadek je bil videti skrivljen in otekel. Zato sem matico prenesel v drug panj. Ker pa se tudi tukaj ni poboljšala, sem jo uničil.
V	panj štev. 11 sem dal iz panja, v katerem je bila stara matica, nekaj satov z matičniki, ker so tam, kakor sem omenil, čebele znova prelegaJe.
Tri dni potem, 'ko sem odstranil iz panja štev. 11 mlado, pokvarjeno malic o, so čebele začele drgniti pročelje panja, medtem ko tega drgnjenja in skobljanja drugod nisem opazil. Sklepal sem: čebele «o postale zaradi neprestanih motenj nevoljne, zmanjkalo jim je dela, pa se morajo z nečim ukvarjali. Toda počakajmo! Ko bo spet matica v panju, ko bo z mladim zarodom dela «ia pretek, bodo s tem gotovo prenehale. Ali ,pa hočejo morda osnažiti pročelje, da bo lepša hiša za mlado kraljico? To skobljanje traja več dni; vedno je zaposlenih pni tem do 130 čebel, ki v neenakomernem ritmu porivajo svoja telesca naprej in nazaj, drgnejo in snažijo. Nekdo mi je razlagal, da hočejo čebele s tem pokazati, da nečesa i potrebujejo, morda celuloze. Toda čistile so samo barvo, celulozo bi lahko dobile v panju, kjer ni prebarvan.
Dne 26. junija: Dva matičnika sla pokrita, po mojem računu se bo matica izlegla v dveh dneh. Spet me moti nekaj, da bi en matičnik izrezal in z njim napravil novo družino; toda strah pred nevarnostjo, da bi jo polomil kakor pri prejšnjem panju, me obvlada, da to opustim in zapišem: miruj in ne dregaj venomer v panj! Počakaj do ‘J. julija, ko bo matica verjetno začela zalegati!
Dne 7. julija: Čebele ne drgnejo več v tako velikem številu. Na delu jih je kvečjemu še kakih trideset. Gotovo je malica že začela zalegati. Zato panj pregledam in se prepričam, da se nisem motil. Enodnevna zalega je bila na dveh satih. Razporejena je bila torej drugače kakor pri njeni prednici. Malica je lepa in velika. Mir vsaj deset ilaii!
Dne tl. julija: Čebele več ne drgnejo, delo v panju narašča, brezposel-liusi poj en ju je, ličinke hočejo jesti.
Dne 13. julija: Zjutraj drgne še kakih deset čebel. Niso sc še zavedle novega položaja. Čez dan pa drgnjenje preneha.
Dne 13. julija: Drgnjenje je popolnoma prenehalo. Zdi se, da delavke nimajo v panju prave zaposlitve.
Dne 19. julija Ob pregledu sem našel popolnoma normalno zalezenih pet satov. Panj štev. 11 so je umiril in začel z rednim življenjem, čeprav nekoliko pozno. Zdaj pa mir do jeseni! Čebele si že urejajo zimsko gnezdo!
Piv(im:	Zaostali ptič
Že precej časa je minulo, odkar so se oglasili nekateri dopisniki in povedali svoje mnenje o članku urednika Rojca, ki ga je bil priobčil leta l‘)4() v 7./8. štev. : Slovenskega čebelarja« pod naslovom »Ali prav prestavljamo«. Prihajam s svojimi pripombami k temu članku dokaj pozno kot zaostali ptič.
Članek je zelo pomemben. Slovenski čebelarji moramo biti hvaležni tov. Rojcu, »la nam je z jasnimi ugotovitvami pokazal pravi način prestavljanja in s tem preusmeril naše delo. Njegovo navodilo, ki bi ga moral čebelar napisati na vratca panja, da bi ga imel vedno pred očmi, se glasi: »Ob prestavljanju je treba pri matici pustiti pbkrito oziroma polegajočo se zalego, nikakor pa ne odprte.«
Meni je bil omenjeni članek veselo razodetje. Tako se bom zdaj, kadar bo prišel čas prestavljanja, napotil k svojim čebelam res kot pravi oče z za-vesljol, da bo z novim načinom prestavljanja znatno omiljena zmeda med čebelami.
Po vsakem prestavljanju po prejšnjem načinu je bila v panjih pravcata revolucija. Zavedal sem se, da sem čebelam s tem napravil nekaj hudega, pa sem jih v duhu tolažil: »Potrpite, prijateljico, to pač mora biti, a bo kmalu bolje!«
V	članku trdi tov. Rojec popolnoma pravilno, da je bila matica po starem načinu prestavljanja oropana »svojega dvora« in je zato nemirno iskala dohod, po katerem bi se lahko združila s strežnicami v medišču. Tudi tov. Gosposvetski popisuje v 9./10. štev. »Slovenskega čebelarja« nered in anarhijo, ki nastane v panju po starem načinu prestavljanja. Gnezdo, o katerem bi moralo veljati) zlato pravilo »noli me tangere — ne dotikaj Se ime!« je raztrgano in s tem ves tred v panju postavljen na glavo. Zato prestavljanje sploh odklanja in priporoča nastavljanje, medtem ko se tov. Rojec zavzema za postopno prestavljanje. In to bi šlo. Čebelam bi bila prihranjena dva občutna udarca. Prvič bi matica ohranila svoje »guvernante« in nemoteno nadaljevala z delom, drugič bi s postopnim prestavljanjem obvarovali jedro gnezda pred razdorom, ker bi v tem primeru kazalo prestavljati v medišče bolj stranske sate gnezda.
S sosedom čebelarjem sva preučila oba članka, in sicer članek tov. Rojca o prestavljanju in članek tov. Gosposvetskega o nastavljanju. Dogovorila sva se, da bo sosed leta 1950. in 1951. prestavil v medišče samo sate z odprto zalego ter po možnosti jemal iz plodišča zgolj krajne sate. Gnezdo bi tako ostalo kolikor toliko nedotaknjeno, jaz pa sem sklenil, da bom prestavil i'z plodišča v medišče samo dva krajna sata ter na njuno mesto dal satnici. Imel sem namen prestavljati postopoma, a tega nisem storil. Ostalo je pri nastavljenih satih.
Kakšen je bil uspeh? Morda je prav, ako najprej na kratko omenim pašne razmere na Pivki v postojnskem okraju. Glavna paša je pri nas po travnikih. Lipe je malo, ajde sploh ni. Med prestavljanjem in v začetku glavne paše je majhen časovni presledek. (Lani so bili že sredi junija skoro vsi travniki pokošeni.) Potem se prične paberkovanje po otavi, ako je suša ne vzame. Moj sosed je imel pri svojem zmernem prestavljanju leta 1950 nekaj rojev, v letu 1951. prav tako. Ima dvakrat toliko čebeljih družin kot jaz. jaz sem ofbe leti sate nastavljal, pa nisem pni svojih desetih družinah imel v letu 1950. nobenega roja, leta 1951. pa enega.
Donos je bil pri obeh po priliki isti, čeprav so bile moje družine spomladi nekoliko krepkejše in ima moj čebelnjak ugodnejšo lego. Glede na moč družin bi bil moral biti uspeli pri sosedu slabši, bil pa je isti kot pri meni.
Tov. Rojec načelno odklanja nastavljanje, iz dopisa pa je razvidno, da ga v nekaterih okoliščinah dopušča. V bistvu je prestavljanje po navodilih tov. Rojca gotovo pravilno, kakor pa skušnja kaže, ima tudi praksa tov. Gosposvetskega svoj pomen. Tov. Gosposvetskemu štejem v dobro tudi to, da je obračunal s »komodi teto«, ki so jo hoteli nekateri podtikati čebelar j em-nast avl jal cem.
Vsekakor si je tov. Rojec s svojo ugotovitvijo postavil lep spomenik. Kar nam je (povedal, bo v prid čebelam in čebelarjem. Vsak čebelar pa bo budno pazil na pašne prilike in bo po njih uravnaval svoja ojpravila v panjih.
Dopis ima naslov: Zaostali ptič Dopis se je res pojavil v »Slov. čebelarju« kot nekak zaostali ptič. To pa zato, ker sem želel zvedeti, kaj bo pokazala skušnja. Vendar pa ti dve leti preizkušnje nista odločilni, ker sta bili obe izredni.
Josip Dolenc:	v
Mesečna navodila
Ko to pišem, je prvi pomladanski dan. Narava Se zbuja k novemu življenju. Slišim že ščinkavce, kose in siničke, ki nam oznanjajo pomlad. Vidimo že prve cvetlice; toda redke so še, saj pokriva precejšen del zemlje še snežena plast.
Ker je toplota v zadnji tretjini marca narasla in je večina dni sončna, čebele živalmo dzletavajo in prinašajo obnožino in vodo. Kjer so cvetele vrbe in resje, so nabirale tudi medečino. Zalega se množi od dne do dne. Družine se lepo razvijajo. Če bo še v aprilu ugodno vreme, bodo čebele dobro izkoristile pašo na poznih vrbah, na javoru, borovnici in češnji kakor tudi na drugih spomladanskih cvetlicah. Od srede aprila bodo družine že podsedale. Čebele se boclo začele kazati že za okencem. Treba bo misliti na razširjenje plodišča. Za onega, ki še ni opravil spomladanskega pregleda, je sedaj skrajni čas, da to stori. Upošteva naj pri pregledovanju navodila, ki so bila napisana že v prejšnjih člankih.
Sedaj je čas, da temeljito pregledamo tiste čebelje družine, ki o njih domnevamo, da niso v redu, bodisi da so slabotne, bodisi da jim primanjkuje hrane. Najprej preglejmo vse slabiče in ugotovimo, zakaj se povoljno ne razvijajo. Če je zalega v redu in ima družina dovolj živeža, pa je kljub itemu slaba, je najbolje, da poiščemo matico iti jo uničimo, družino pa združimo s kaki,m sosednjim močnejšim panjem. Če je pa osiroteli panj še dovolj živa-len, mu dodajmo rezervno družinico z dobro matico ali pa dva saita zalege iz močnega plemenjaka, ki ima matico z dobrimi lastnostmi. Na enem satu naj bo zalega pokrita, na drugem pa poleg pokrite še nepokrita z mladimi žrkami in nekaj jajčeci, da si panj izpodredi novo matico.
Družinam, ki nimajo dovolj hrane, moramo brezpogojno dodati razredčen med ali pa odkrit meden sat. Nobena družina ne sme niti en dan ostati brez živeža. To bi Se kasneje zelo maščevalo. Skrbimo vestno, da ostane razvoj čebel na višku. Pomnimo, da morejo izkoristiti spomladansko ali kakršno koli drugo čebeljo pašo samo močne družine. Upoštevajmo, da potrebuje čebela od jajčeca 40 dni, preden zlet i na pašo.
Močnih panjev, ki dobro napredujejo in živahno izlelavajo, ni treba razkopavati in pregledovati, ker nam že njih razvoj kaže, da so v redu. Pazimo le, da imajo dovolj hrane.
Proti koncu meseca utegnejo biti čebelje družine že na višku razvoja. Takim le malo škoduje, če jim odvzamemo kak sat s pokrito zalego in ga dodamo družini, ki sicer dobro napreduje, pa vendar ni še na višku. Pazimo, da s šiitom ne prenesemo matice. To delo moramo opraviti, kadar panji živahno izletavajo in so stare čebele na paši.
V aprilu moramo, paziti na črve v panjih in na rezervno satje. Skrbeti moramo, da je dno v panju vedno čisto. Satje v shrambi večkrat pregeljmo! Kjer najdemo na saitu prepredene celice, poišoimo pod zapredki črva in ga uničimo! Dobro je, če satje zažveplamo, naslednji dan pa omaro prezračimo. Če so v omari poleg praznih tudi medeni sati, jih moramo pred žveplan jem odstraniti.
V zadnji tretjini meseca odpremo močnim panjem medišče in postavimo vanj prazne sate, da jih čebele zasedejo, očistijo in varujejo pred škodljivo veščo. To pa smemo, storiti le pri res močnih panjih, kjer So čebele zasedle
vse ulice uiod sati in že podsedajo. Okorna in /.rola v luedišeih moiraja bili •skrbno zapažcna, da ni nikjer prepiha.
Najmočnejši činitelji dobrega, razvoja so spomladi pri čebelah toplota, mir in zadostna hrana, slab činitelj pa jo iworadoveden in preskop čebelar.
Sedaj moramo do najmanjših podrobnosti .premisliti, kako bomo razširjali čebelje družine, da bomo dosegli najboljši uspeh. Odločiti so moramo, uli bomo čebelair.ili na roje ali na mod ali pa mešano. A današnjih prilikah bi svetovali mešano čebelarjem j e. Kdor ima več čebeljih družin, naj pusti močno rojili, da bo ilnel zgodnje roje, ki jih bo lahko prodal, pad ostalih naj preprečuje rojenje in prestavlja, da bo ob ugodni letini pridelal nekaj modu.
Če bo lepa in ugodna pomlad, Se bodo čebelje družine proti koncil aprila in v začetku maja tako razvilo, da jih bo treba prestavljati. Če bi hoteli o pravilnem načinu prestavljanja jxxlrobno razpravijaiti, bi bila naša navodila preobširni«. Vendar pa si mora bili vsak čebelar glede proslavljanja popolnoma na jasnem. Opozarjamo tu na članek »Ob 35 letiincd prestavljanja«, ki ga je priobčil Čebelarski zbornik I el n l()44. Preberite tudi članek urednika lov. Rojca v : Slovenskem čebelarju« leta I ‘H1):	Ali	prav prestavi jamo?« Poinemlmi so
liadalje članki Prestavljanje, nastavljanje ini preprečevanje rojenja«, Ali je prestavljanje res potrebno?« in ' Ali prav prestavljamo?«, ki jih jo priobčil naš list leta 1951. Kdor bo temeljito preučil navedene članke, bo gotovo pravilno postopal pri razširjanju plodišča.
Preglejmo še enkrat vSe čebelarsko orodje, da bo v rodu in na svojem mestu, kadar ga bomo potrebovali. Vsi panji naj bodo pripravljeni za vsadiitev ■rojev. Preskrbite si pravočasno letvice za okvirčke, zbijte in zaižičite jih ter opremite s satnicaani. Preden to storite, segrejte salniee na soncu ali nad toplim štedilnikom, da se nekoliko raztegnejo, ker bi se drugače gubale in veri žil e. Upoševajte pri tem delu Miheličeve napotke! 1 udi na napajališče ne smele pozabiti.
Sedaj je čas, da posvetimo nekoliko dela izboljšanju čebelje paše. Posejano goličave z dvoletno anedeno deteljo! Zasajajmo vrbe, japonsko eoforo, akacijo, ])ravi kostanj in druge medovite rastline! Trud bodo čebele stotero povrnile, če ne nam starejšim čebelarjem, pa našemu naraščaju.
Satnica, ki jeni treba zažičeoati, ker vire žico vanjo že stroj med njeno izdelano. Satni-co prepleta žica navzkriž n dokaj ozkih petljah, '/.ato je njena odpornost mnogo večja kakor na običaj-nen način za/.ičene satriice. (PoAmerican) Hee Journal 195L/12.
Čebelarske opazovalnice v februarju
Dolgo nami bo ostal letošnji februar v spominu predvsem zato, ker je 13. do 15. februarja uametlo na že debelo Staro podlago še nad meter novega snega. Na Tolminskem, kjer so napravili snežni plazovi gmotno škodo tudi čebelarjem, W v nekaterih krajih na Gorenjskem je bilo sredi februarja nad dva metra, v Ljubljani 1(>9 cm, v Halozah in Slov. goricah okrog 70—80 cm, v Prekmurju 03 cm, na Goriškem 15 ran «nega, v Istri so pa bili istočasno lepi sončni dnevi m so čebele prinašale obnožino z rožmarina in mandljev.
Med 22. in 24. II. je bilo splošno trebljenje. Čebele so ga komaj pričakale.
V	mnogih krajih je zagospodarila griža do terjala precejšnje žrtve. Na dnu panjev je bilo mnogo mrtvic. Nekateri opazovalci poročajo, da so se čebelarjem zadušile družine zato, ker So mrtvice zatrpale žrela panjev (okrog Novega mesta). Zaradi griže je padlo nekaj družin opazovalcu v St. Juniju. O pojavili griže poročajo opazovalnice v Livoldu, Mariboru, Mali Nedelji in Dražgošah. Opazovalnici Pristava, Mala Nedelja, poročata, da je v njihovem okolišu precej družin tudi pomrlo, opazovalec s Pristave govori o (katastrofi.
Opazovalnice v februarju	Donos ali poraba v			Skupno pridobil ali porabil dkg	Sred. mes. topli- na	Dnevi		Sončni sij v urah
	1. 1	n	III.			iz- letni	de- ževni	
	mesečni tretjini/dkg							
Breg — Tržič		10			30	—40	3,1	7			83
Virmaše		35	35	50	— 110	-1,4	12	—	166
Preddvor		40	30	85	—155	-3,2	10	—	92
Dražgoše		10	30	180	—220	-3,4	2	—	88
Tinjan		20	20	30	—70	—	15	—	156
Moščen. Draga		20	60	(JO	— 120	5,1	16	—	136
Renče		20	20	30	-70	6,4	10	—	143
Verd		—			—					—	—	—
Brest									
Zerovnica'		30	15	45	—90	- 3,2	—	—	139
Livold		30	10	40	-80	—2,2	6	—	153
Ponoviče		40	45	50	—135	—	6	—	38
Krka		—	—	—	—	—	—	—	—
Dob ob Mirni .....								
Novo mesto		50	20	00	—130	—0.6	7	—	125
Novo mesto - Grm . . .	20	35	35	—90	2,6	9	—	—
Dragatuš 		—	—	—	—		—	—		
Crmošnjice									
Dobova 		—	—	—	— 124	—	n	—	—
St. Jurij pri Celju . . .	10	—	—	—10	+ 0,3	li	—	101
Selnica ob Dravi . . .	30	40	50	—120	—0,8	5	—	136
Maribor		—	—	25	—25	+ 8,9	17	—	—
Donačka gora		—	—	—	—	—1,4	4	—	33
S. Lovrenc n. D. ])....	40	30	45	— 115	—2,3	2	—	118
Mala Nedelja		30	45	40	—115	0,1	6	—	124
Cezanjevci		40	—	50	-90		2	—	39
Pristava		55	30	85	—170	_	12	—	77
Prosenjakovci		40	20	20	—80	-0,1	5	—	91
D. Lendava		30	25	30	-85	1,6	1	—	74
Povprečki	—	—	—	—102	-0,4	7	—	106
ČEBELARSKA POSVETOVALNICA
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali s »Čebelarsko posvetovalnico«, ki je vzibujala pred leti mnogo pozornosti, prenehati. Danes objavljamo zopet nekaj vprašanj in s tem znova otvarjamo ta zanimivi kotiček v našem glasilu. Zelja uredništva je, da bi prejeli na posamezna vprašanja čim več odgovorov, da 'bi zopet vzplamtele v tem delu lista živahne debate, ki bi pomagale razjasniti marsikatero nedognanost iz čebelarske prakse. Ker pa moramo s prostorom še vedno štediti, prosimo čitate-lje, naj bodo v odgovorih sicer izčrpni, vendar kratki, a da bo vladala v kotičku res prava živahnost, naj nam pošljejo tudi nova vprašanja. Odgovore in vprašanja bomo primerno honorirali.
1. Kakšno družino izberemo za rednika? Prof. Josip Verbič piše y svoji knjigi »Vzrejajmo najboljše čebele« na 114. strani: »Rednik more biti poljubna. a vsekakor močna čebelja družina, Ni potrebno, da bi se odlikovala s pridnostjo in drugimi dobrimi svojstvi. sme biti nečiste pasme ali razburljiva, ker nobenega svojih svojstev ne more prenesti na podtaknjeno matično zalego...«
Prav tako je govoril prof. Rojec na lanskem tečaju za vzrejo matic.
Inž. Rihar pa pravi v sivojem članku »Uvedimo odbiranje v vsa naša čebelarstva«, objavljenem v^ lanskem »Slovenskem čebelarju« št. _ 7/8 na 147. strani: »Za rednika uporabimo enega izmed odbranih plemenjakov, ker tudi rednik vpliva na lastnosti bodočih matic in čebel.«
Kdo ima sedaj prav? Ali preidejo rednikove lastnosti na podtaknjeno matično zalego ali ne?
F. R-, Ljubljana.
2. Kako vpliva prisiljen oilmor v zaleganju na organizem matice? Tihomir R. Jevtič piše v svojem članku »Shranjevanje siprašenih matic«^ v štev. 7/8 lanskega »Slovenskega čebelarja«, da shrani po končani vzreji matic (ki se konča, recimo, najkasneje ob koncu julija), opražene matice, ki so že zalegale v plemenilnikih, v
posebnih matičnicah, pokritih namesto z mrežo z matično rešetko, da jih morejo čebele pitati; da drži tako opražene matico zaprte do tri ali še več mescev v panju, kjer jih čebele hranijo, da tako velik presledek v zaleganju maticam prav nič ne škoduje.
Ras, da preneha matica zalegati v brezpašnem času, vendar ne traja ta odmor nikdar tri mesce. Prepričan sem, da mora tak prisiljen počitek škodljivo vplivati na organizem matice. Rad bi slišal še druga mnenja.
F. R., Ljubljana.
3. Več jajČK v eni celici. Lani mi .je leto dni stara matica v nekem panju (št. 13!) pri dokaj lepi družini do j?0. aprila zalegala le na dveh satih. Ker je družina oslabela, sem ji začel od takrat naprej dodajati sate z zrelo in mlado zalego iz drugih panjev; vsega sem ji dal 6 satov. 25. maja sem opazil na drugem satu z desne po pet in več jajčk v celicah; v ostalih satih tega ni bilo. Ugotovil sem to potem še večkrat in se tako prepričal, da zalega matica le na enem satu, na druse pa ne prihaja. Zato sem matico prestavil v prašilček, radoveden ali bo tam tudi tako zalegala. Nič se ni poboljšala in sem jo zato odstranil Pripominjam» da je bila na pogled popolnoma zdrava, hitra, ni imela morda pohabljenih nog. Kako naj si to razlagam? S. R., Ljubljana.
4. Troti L rdečerjavimi očmi. Pred tremi leti me je naprosil neki čebelar, ki je imel čebele v Tstri na paši, naj mu jih pregledam. Kako sem se začudil, oziroma kar nekam ero7,a me je bilo, ko som v nekem panju zagledal na satu trote z rdečerjavimi očmi. Kar mrgolelo jih .je. Našel sem potem se nekaj takih panjev. Svoj živ dan nisem videl kaj takega, pa vendar čebelarim že 30 let. Izpraševal sem o tem i>ojavu starejše, izkušene čebelarje, a mi ga nobeden ni mogel razjasniti. Pregledal sem tudi nekaj nemških čebelarskih knjig, pa nisem našel nič o tem. Le o belookih trotih uišejo (albinizem). Ali mi ve kdo o tem kaj povedati. S. R., Ljubljana.
MALI KRUHEK
Nekaj skušenj čebelarja osemdesetletnika. Pri naši hiši čebelariino nad 200 let. Žo jaz — osemdesetletnik — se ukvarjam s čebelami 68 let. Ko sem kot dvanajstleten deček dobil od bir-niaitekega botra v dar nekaj denarja, sem od pokojnega brata kupil kranjiča. S kranjiči sem potem čebe-laril do leta 1896, ko som si na pobudo pok. Jurančiča preskrbel panje s premičnim satjem, danes pa čebe-larim v A2-panjih. Spočetka sem bil naročen na dunajski čebelarski list »Bienenvater«, ko pa je leta 1898. začel izhajati v Ljubljani »Slovenski čebelar«, sem ga takoj naročil in mu ostal zvest do danes. Ves čas sem tudi član Slovenskega čebelarskega društva. Včasih sem razen medu in voščin prodajal tudi plemenjake -kranjiče A. Žnideršiču v Ilirsko Bistrico.
Čebele sem vozil na razne paše. Stalno sem opazoval razvoj čebel, prašenje matic in sovražnike čebel. Med njimi naj najprej omenim človeka, ki čebelari v coklali in se hoče prištevati med napredne čebelarje, jeseni pa, namesto da bi združeval kranjiče, mori čebele z žveplom in še na pol žive meče na gnojišče, da se po več dni bore s smrtjo.
Pri nekem ogrebanju roja mi je sršen v zraku ugrabil čebelo, se obesil z zadnjima nogama na bližnjo vejo in še živo ubožico začel mrcvariti Odgrizel ji je vse ude, z njenim truplom pa je odletel v svoje gnezdo.
Velik sovražnik čelbel je tudi rovka. K nekemu čebelarju hodim vsako pomlad snažit kranjiče. Nekoč opazim v enem sledove rovke. Satje je bilo vse razdejano in razgrizeno, na tleh pa je bilo polno zmrcvarjenih čebel.
Sosed je vedno trdil, da tudi lastovke žro čebele. Nekoliko stran od hiše ima orjaško lipo, na drugi strani pa čebelnjak. Nekako na sredi med lipo in čebelnjakom je lopa, kjer gnezdijo vsako leto lastovke. Neke nedelje — lipa jo tedaj močno cvetela in dišala — pridem k njemu. Čebel je na lipi kar mrgolelo, lastovke Pa so švigale kakor strele dkoli nje,
mlaskale s kljuni in lovile plen. Prepričan sein bil, da love čebele. Ker pa mi je lastovka že od nekdaj močno pri srcu, mi nekaj ni dalo miru. Stopil sem v lopo tik pod gnezdo z mladiči. Ko je prinesla starka mladiču hrano in odletela, vzamem mladiča iz gnezda in ga rad ali nerad usmrtim. Prerežem ga, vzamem v roko povečevalno steklo in stikam po drobovju, da bi ugotovil, s čim ga je mati hranila. V želodčku sem našel debelo muho. Ko sva pozneje s sosedom natančneje opazovala lipo, sva ugotovila, da je lipa privabila poleg čebel tudi muhe. Te muhe torej love lastovke. Podoben pojav lahko opazujete ob cvetenju ajde. Tudi tedaj lastovke letajo nad ajdo in love mi lihe, ki jih je privabil nektar.
Prav pravi Pustosleinšek iz Savinjske doline, da zeleni začetniki ne ločijo trotov od čebel in čebel no od muh. Kavno taki čebelarji potem po krivem pričajo zoper nedolžne lastovke. Jaz pa nisem in ne bom nikoli rabelj te nedolžno ptice.
Viko Germ, Konovo p. Velenje.
Kako bomo zboljšali čebeljo pašo?
Razmere v čebelarstvu so sc v zadnjem času občutno spremenile, dohodki zmanjšali zaradi pocenitve medu, stroški za prevažanje čebel na pašo pa neprimerno zvišali. Zaradi tega si moramo čebelarji pomagati s sajenjem medovitih rastlin v svoji najbližji okolici.
V	Severni Ameriki so si pomagali z enoletno medeno deteljo, ki se jo bila sama zasejala in je spočetka tako medila, da so pridelali na panj GO do 100 kg medu. Zadnje čase je to medenje nekoliko prenehalo.
Ta enoletna medena detelja pri nas ne uspeva dobro, razvije premalo cvetov in je zato na njej malo čebeljo paše. Preizkušali smo jo skozi štiri leta v ožji in širši okolici Višnje gore, pa smo dobili komaj nekaj semena.
Mnogo boljša je dvoletna medena detelja, ki prvo leto ne medi, dajo pa dve obilni košnji. Naslednje leto cvete od 20. junija do konca septembra.
V	grozdu podobnem razcvet ju neprestano i>odcvita in nudi čebelam zelo dobro pašo. Posamezna rastlina naipravi 300 do 80(1 cvetov. Ko smo dvoletno medeno deteljo vsejali na njivi tik ob enoletni medeni detelji, je bilo na dvoletni vedno vsaj šestkrat več čebel kot na enoletni. To smo opazovali večkrat ob istem času. Seme medenih detelj smo uvozili iz USA.
20 arov dvoletne medene detelje zadostuje, da v slabi letini (kakor je bila v letu 1951) nabere 20 AŽ-na-njev toliko medu, kolikor ga potrebujejo za prezimljenje, v dobri letini (kakor je bila leta 1950) pa lahko toči čebelar poleg tega še 10 do 15 kg na i'anj. To lahko potrdim iz lastne skušnje.
Medena detelja veliko koristi tudi kmetovalcu, saj s količino zelene gmote prekaša lucerno. Prvo leto da dve obilni košnji, drugo leto pa, če računamo na medenje in seme, zopet dobri dve košnji. Njena prednost je tudi v tem, da začne drugo jesen, ko smo jo pokosili, v koreninah trohneti in razpadati. Zato rahlja zemljo in je oranje njive, na kateri je prej rastla, lahko, medtem ko ostanejo korenine lucerne dostikrat še cele v zemlji. Poleg tega je kljub oranju tu in tam po nekaj letih še vedno mogoče najti šopke lucerne med drugo kulturo. Od medene detelje pa ni nobenih poganjkov iz korenin.
Deteljo sejemo v drugi polovici aprila v srednje gnojno zemljo. V močvirnato in ilovnato zemljo je ne sejte! Ker potrebuje dušičnate bakterije, priporočam, da jo sejete večkrat na istem prostoru, kjer so bakterije že zbrane. V tem primeru je pridelek cvetov in semena najmanj za .-10 do 50 odstotkov večji.
Višnjegorski.
Ali so čebele luksus? Ko smo po
ajdovi paši pripeljali čebele domov, je bila večina čebelarjev kaj malo zadovoljna z uspehom. To mi potrjujejo tudi poročila naših opazovalnih postaj. V 'pašo som peljal močne družine. Nabrale so povprečno 10 kg na panj. Kar zadovoljen sem bil, .saj je moj tovariš, s katerim sva skupaj vozila in je imel pasišče nekaj kilometrov oddaljeno od mojega, pripe-
ljal domov skoro suhe čebele. Za prevoz 12 AŽ-panjev je plačal 30U0 din, za dopolnitev zimske zaloge pa je kupil 80 kg sladkorja. Dvomim, da bo to zadostovalo.
Kmalu ]>o vrnitvi z ajdove paše se je ustavil pri meni šofer okrajnega avtopodjetja iz Kočevja. Prinesel mi je račun za prvo vožnjo. Mod iskanjem računa po žepu je pripomnil, da je precej masten. Ko sem videl, da znaša 5050 diin, mi je postalo kur vroče. Šofer mi je povedal, da «o ocenili v pisarni podjetja čebele kot luksuzno blago, za katero je treba plačati najvišjo tarifo. Šoferju sem pojasnil, kakšno blago so čebele, in obljubil mi je, da bo skušal to dopovedati podjetju ter doseči normalno prevozno tarifo. Ko pa sem prejel čez nekaj dni račun za zadnji prevoz, sem uvidel, da je ostalo pri starem. Čebele so torej luksuzno blago!
Zdaj si pa oglejmo to stvar z druge strani! AH je sadje, ki ga rodi drevje po zaslugi naših čebel, luksus! Pa oljna repica, ki nam daje toliko olja samo zato, ker jo čebele opraše? Kaj pa razne detelje? Zakaj pridelamo na njih toliko semena, s katerim posejemo na stotine hektarov, da dobimo najboljšo krmo za živino? A če nam daje živina tečno mleko in meso, ali niso tega dosegle čebele? Kdo se brani dobrih ajdovih žgancev? Ali bi pridelali kaj ajde, ako bi ne bilo čebel? So tudi ajdovi žganci luksus? Kaj pa med? Ali ni hranilo, krepčilo in zdravilo? Oe daš otroku dnevno košček kruha, namazanega z medom, ni to luksus, temveč pomoč državi, da bo imela zdrav in krepak naraščaj. Ali so otroci tudi luksus?
Prosim zato izvršni odbor Zveze čebelarskih društev v Ljubljani, da obvesti pristojne oblasti o nepravilnem postopanji! okrajnega avtopodjetja v Kočevju. Doseže naj, da bodo štela čebelarstvo k malo donosnim kmetijskim panogam in ga oprostila vsakega davka.	Pcrovšck.
S čmrlji ni nič in s čebelami ni nič! Lansko leto sem prišel v okolici k nekemu čebelnjaku, kjer sta imela dva ljubljanska čebelarja svoje ljubljenko. Ker ni bilo lastnikov čebel zraven, sem se obrnil za informacije do domačega 10 do 12 letnega fan-
ta. Tn mi ,j# KlinI marsikaj povedali. Zaupal mi je tudi, da «i je hotel prejšnje leto njegov oče nabaviti čebele, zdaj pa jili ne bo, ker s čmrlji ni nič, prav tako tudi s čebelami ni nič.
Razmišljal sem, zakaj je prišel deček glede čebel do takega negativnega zaključka. Kako bi tudi ne! Čebelnjak stoji v gosti senci mod gospodarskimi poslopji in sadnimi nasadi, tako da vise leto sonce ne obsije čebel. V tem kraju ni bilo že nekaj let omembe vredne paše.
Če bodo prevozne tarife za prevoz čebel na pašo in s paše ostale tako visoke, to je sedemkrat povečane, bo tudi marsikdo izmed nas moral reči: »S čebelami ni nič!« B. J).
Prepozno! Pri pregledovanju čebel sem lani naletel na okužen čebelnjak. Dokaj naobražen in razumen mladenič si je napravil krasen nov čebelnjak, ki je bil ves lepo popleskan in napolnjen z novimi, živo pobarvanimi AŽ-panji. Tudi okolica čebelnjaka je bila v najlepšeni redu. Pa bi hitro razmnožil čebele, si je nakupil satja otl nekega čebelarja, ki so mu vse čebele pomrle. To satje je prineslo v njegov raj — katastrofo. Kilo je okuženo z bacili hude gnilobe. Vse čebelje družine so bile okužene. Morali smo jih uničiti, panje pa razkužiti.
Pri tein žalostnem delu sem vprašal neprevidnega in prevaranega mladega čebelarja, če je zavaroval svoje čebele, kar je zanikal. Povedal sem mu, koliko bi sedaj prejel zavarovalnine. Z njo hi bil lahko vsaj delno kril nastalo škodo. Prod uničenjem me je zaupno vprašal, ali bi mogel še sedaj zavarovati čebele. Odgovoril sem mu: »Prepozno je!«
P. D.
Ali smo res vsi, ki čebclarimo, čebelarji? Menda ni pravega čebelarja, ki bi ne bil pozdravil članka »Nekaj o naši čebelarski morali« na str. 11)8. »Slov. čebelarja« za leto 1951. izpod peresa našega uglednega strokovnjaka in vodilnega pisatelja
S.	M. Stvar je vsega uvažovanja Vredna, skrb nas vseh pa^ naj bo, da ne ostane samo pri tem članku. Kakor imajo lovci in ribiči svoje piša; ne in nepisane zakone, tako naj bi
imeli tudi čebelarji svoje »postave.. Sicer je res, da vsakemu že njegova vest narekuje, kaj je prav in kaj ni prav, toda v vseh časih in krajih so se našli ljudje, ki so ravnali proti svoji vesti. Žal, da se najdejo taki tudi med čebelarji.
Ob tem članku mi je zopet prišlo na misel nekaj, o čemer sem že večkrat razmišljal: ali smo res vsi, ki čebelarimo, čebelarji?
Po vsaki dobri čebelarski letini se namnoži novincev kakor gob po dežju. Nakupijo čebel in čakajo na med. Prva slaba letina jih spet vzame. So ljudje, ki imajo sicer leta in leta čebele, toda posebne skrbi jim ne posvečajo. Če je kaj donosa, dobro, če čebele ne prestanejo zime, tudi dobro. O kakšnem umnem čebelarstvu, o vzreji matic in podobnem nočejo niti slišati. Niso. naročeni na naše glasilo, niso včlanjeni v društvu, ne prihajajo na naše občne zboru in strokovna predavanja, skratka: ne brigajo se za nič. In vendar imenujemo te ljudi čebelarje, prav tako kakor tiste, ki so morda pol veka bore za napredek čebelarstva, poskušajo to in ono, žrtvujejo svoj prosti čas in morda celo sredstva za povzdigo čebelarsko organizacije. Kaj pravite, ali se vam ne zdi primerno, da bi razlikovali tiste, ki čebele samo imajo, od tistih, ki jih v resnici goje! Treba bi bilo natančno določiti, v katero skupino spada ta ali oni čebelar. Za dosego druge (višje) skupine bi morali biti izpolnjeni določeni pogoji. Skupna označba čebelar naj bi ostala za obe skupini še naprej.
IGvo ideje! Naši vodilni ljudje naj najdejo primerne nazive. Morda bi kazalo o tem celo razpisati anketo v »Slovenskem čebelarju«.	Žunko.
Zalega v decembru. Lani 8. decembra sem opazil, da je panj št. 25 brez matice. Kljub hladu je mnogo čebel begalo po verandi in bradi; tudi glas jo bil sumljiv. Dodal sem mu družinico iz prašilčka s štirimi sati, s krasno mlado matico. Pri prelaganju sem ostrmel, ko sem zagledal na enem satu v majhnem krogu zdravo, pokrito zalego, čeprav je bilo vreme že dalj časa pretežno hladno. To jo vsekakor nenavadno. Družinica je bila le srednje močna; pital sem jo zadnjič 23. oktobra.	S.	R.
NAŠA ORGANIZACIJA
Dopisi
OBČNI ZBOIl ČEBELARSKEGA DRUŠTVA LITIJA
20. januarja 1952 je imelo društvo Litija svoj prvi redni občni zbor. Ker je bilo jutro mrzlo in pot zasnežena, «o prišli le redki oddaljenejši čebelarji, pa tudi bližnjih smo nekaj pogrešali. Kar je pa pravih čebelarjev, posebno atarejših, so prišli vsi. Sklicatelji «o hili neprijetno iznena-d!eni, ko zagotovljenega predavatelja urednika Rojca ni bilo. Ker je bil ta zadržan, bi verjetno Zveza lahko poslala na naš zbor drugega predavatelja.
Zboru je predsedoval kot delovni predsednik tov. Gruden France, vodja osnovne šole v Šmartnem. O delovanju društva v preteklem letu so poročali tajnik, blagajnik in nadzorni odbor. Tajnik je takoj uvodoma poudaril, da je obstoj društva v Litiji ogrožen. Dognano je, da je na področju društva, ki obsega Zasavje od Senožeti do Sv. Gore vključno Vače z okolico' ter od Laz čez Vel. Štango do Polsnika, najmanj 150 čebelarjev. Društvo pa ima komaj 60 članov. Ti so tako raztreseni po širni okolici, da nikjer, niti v sami Litiji ni mogočo ustanoviti družine. Tega je krivo največ to, da čebelarji do sedaj niso našli v organizaciji nobene koristi. Tisto malo voščin, kar jih imajo, bi jim lahko zamenjal za satnice v Čebelami prav vsakdo in niti ne bi bilo potrebno, da bi bil čebelar, drugih ugodnosti pa niso imeli. Takih, ki zgolj iz idealizma plačujejo letno članarino, pa je v društvu komaj tretjina. Tajnik je bil mnenja, da se bo ta stvar z uveljavljenjem novega finančnega sistema korenito spremenila. Čebelama bo imela možnost nuditi ičlanom organizacije razne ugodnosti, ki jih do sedaj ni bilo, toda tedaj se bo društvo dvakrat premislilo, preden ho koga sprejelo v svoje članstvo.
Kmalu po prvi svetovni vojni jo bila ustanovljena v Šmartnem piri
Litiji podružnica čeb. društva, ki je štela 20—30 članov, pozneje pa še podružnica v Hotiču s kakimi 15 člani. Med okupacijo je bilo na sedanjem področju društva troje strokovnih skupin: Litija, Šmartno in Tre-beljevo, v katerih je bilo včlanjenih 64 čebelarjev. 3. februarja 1946 je bila v Litiji ustanovljena družina, ki se je pozneje spremenila v podružnico z družinami v Litiji, Šmartnem, Kresnicah, na Vel. Štangi in na Savi. V tej podružnici jo bilo včlanjenih do 100 čebelarjev. Zakaj stoji danes polovica teh nekdanjih članov ob strani? Dva ali trije čebelarji iz krajev Gozd-Reka, Volavlje in Trebel jevo so_ se v preteklem letu včlanili v družino Besnica društva Ljubljana, ki jim je bližja kakor Litija.
V	preteklem letu je bila na področju društva ugotovljena kuga čebelje zalege, o čemer je pisal Slov. čebelar v svoji prvi letošnji številki. Odbor jo imel z zatiranjejn te bolezni polne roke dela in zaradi tega ni mogel izpolniti vseh nalog, ki si jih je bil ob ustanovitvi društva zadal. Pa tudi letos bo treba v tej smeri posvečati potrebno skrb ter nadzorovati lani okužene in sumljive čebolnja-njake.
Na področju društva je tudi ple-menilna postaja Reka-Pusti mlin; loži ob cesti Litija—Sv. Križ, po kateri redno vozi avtobus. Ta plemenil-na postaja služi vsemu Zasavju od Ljubljano do Hrastnika in delu Dolenjske okrog Vel. Loke. Lani ta postaja ni delovala. Odibor je na eni svojih zadnjih sej na predlog dotedanjega vodje celo sklenil, naj se njeno delovanje ukine. Proti nameravani ukinitvi pa je Zveza ostro nastopila. Prisotni so soglasno sklenili, da se postaja ne sme ukiniti. Dosedanji predsednik našega društva Dolžan Ivan je prostovoljno prevzel vodstvo postaje in obljubil, da jo bo vzdrževal v vzornem redu; oddaljenost kakih 10 km od Litije, je rekel, ga pri tem ne bo ovirala.
Sladkorja za zimsko krmljenje čebel tuk. čebelarji niso naročili, ker niso ibili pripravljeni dati 1 kg čistega medu za 1 kg denaturiranega sladkorja. — Ker ajda ni dala nič, ima večina tukajšnjih čebelarjev zazim-ljene čebele na pičli zalogi, največ na koistanjevcu. _ Če bo zima dolgo trajala, se bo pojavila griža. V Liki na žepku, ki je odlično medil, sta razen drž. posestva Ponoviče imela čebele le dva tukajšnja čebelarja.
Razveseljivo jo dejstvo, da so odslej tudi začetniki laliko naročniki »Slov. Čebelarja«, ki se tiska v dovolj veliki nakladi.
Blagajnik jo po sklepu društva nabavil novo točilo, staro pa je prodal najboljšemu ponudniku, Plačal jo tudi kuho okuženih voščin, vendar samo za člane društva; nečlani so morali kuho plačati sami. Vosek smo v Čebelami zamenjali za satnice; Čebelama je ta vosek takoj oddala industriji.
V	novi odbor so bili izvoljeni: kot predsednik Adamčič Martin, kot tajnik Žunko Ivan, kot blagajnik Vertačnik Janez, kot odborniki pa Dražu-merič Anton, Dolžan Ivan, Mohar Jože, Mumel Martin in Špunt Janez. Nadzorni odbor sestavljajo Babnik Franc, Ovon Janko in Samsa Boris. Odbor bo skušal ustanoviti družine v krajih, kjer so že bile, kakor hitro bo v kakem okraju dovolj članov; nadziral bo sumljive čebelnjake, prirejal bo predavanja in skupne izlete k čebelnjakom članov; skrbel bo za plemenilno postajo. Če bo v tem letu poleg izborne čebelarske letine še »Slovenski čebelar v redfu 'Miajal, kakor obljublja, pa bomo kar zadovoljni.
ČEBELARSKO DRUŠTVO V SLOV. KONJICAH
je imelo 10. II. svoj občni zbor. Zbralo so je glede na slabe vremenske razmere kar lepo število^ članstva. Vseli je 83 in imajo okoli 500 čebeljih družin. Iz temeljitih poročil je bilo razvidno prav dobro delovanje. Glavna naloga društva je^ bila v prvem lotu obstoja osredotočena na organizacijo. Velike težave dela v tem pogledu negotovost glede razmejitve Konjiškega okraja. Organiziran je v glavnem ves teritorij, ustanovljeni bosta še dve čebelarski družini. Pri-
tožbe so bile glede DOZ-a, češ da je premalo agilen, sicer bi bilo ve« čebelarjev zavarovanih. Kakor drugod, dela čebelarjem tudi tu velike težave škropljenje sadnih dreves z raznimi škodljivimi škropivi in najrazličnejši načini obdavčevanja. Agilni člani so poiskali ugoden prostor, kjer naj bi se letos ustanovila plemenilna postaja. Uvaževanja vreden je predlog nekega člana, da naj bo vsak član «bvezno tudi naročnik Slovenskega čebelarja. Bilo pa jo tudi precej kritike zaradi njegovega nerednega izhajanja in preveč učene vsebine. Nekateri člani pa so se pritoževali, da Čebelarja ne dobivajo, čeprav so ca plačali. Delegat Zveze tovariš Raič je navedel objektivne pa tudi subjektivne nevšečnosti, s katerimi se je borila Zveza glede »Čebelarja« in podal še obširno poročilo o delovanju Zveze, ki ni lahko, ker so še nismo prav znašli v novi obliki naše organizacije. Končno je bil izvoljen nov odbor s tovarišem Lobnikom na čelu. On in marljivi tajnik^ter blagajnik so porok, da bo društvo tudi nadalje dobro napredovalo. S. R.
ČEBELARSKA DRUŽINA ŽALNA
je sklicala družinski posvet 27. februarja t. 1. Posvet je bil na domu predsednika tov. Šometa. Ker je zapadel visok sneg, se je udeležilo posveta samo 8 članov. Tajnik tov. Štibernik je prebral okrožnico Zveze čebelarskih društev v Ljubljani. Posamezno točke je pojasnjeval tov. Kobal, ki se je udeležil posveta na željo predsednika Čebelarskega društva^ Grosuplje tov. Marolta. Priporočal je navzočnim, da izrabijo zimski čas in izpopolnijo svoje znanje z branjem »Slovenskega čebelarja« in drugih čebelarskih knjig. Govoril je dalje o zatiranju gnilobe pri čebelah in priporočal. da zavarujejo svoje čebele pri DOZ-u. Izvolili so stari odbor in za delegata določili tov. Šemeta. Hudo so so pritoževal^ proti neznanemu prevaževalcu s Primorskega, ki je brez dovoljenja pripeljal AZ-panje v ajdovo pašo. Posevek ajde no zadošča niti za domače čebele. Govorili so tudi o tem, da bi morala železni-niška uprava priznati čebelarjem znižano vožnjo, ko potujejo k svojim čebelam, kadar jih imajo na paši.
ČEBELARSKO DRUŠTVO NOVO MESTO
je imelo 17. februarja t. 1. II. redni občni zbor v Kmetijski šoli na Grmu. Poleg- delegatov se je udeležil zbora ■za OLO-poverjeništvo za kmetijstvo tov. inz. Lovko ter za DOZ Novo mesto njegov ravnatelj. Občni zbor je vodil tov. Anton Zupančič, drž. čebelar na Grmu.
V	predsedniškem poročilu je tov. Vales orisal splošne razmere čebelarstva v novomeškem okraju. Pozval je članstvo, naj bo budno, ker se je pojavila gniloba čebeljo 7,alege._ Navedel je statistične podatke o čebelarstvu v okraju in pri tein ugotovil, da je komaj ena tretjina čebelarjev včlanjena v društvu. Društvo še ni doseglo tistega števila članov, ki ga je imela prej podružnica ČZ.
Tajnik tov. Mikec je poročal o poslovanju društva in o organizacdji Čebelarskih družin, katerih je šest, ter o delu pri sestavi pašnega katastra in ureditvi ajdovih pasišč.
Blagajniško poročilo ugotavlja, da znaša društvena imovina din 42.008.
Predsednik nadzornega odbora tov. Jože Zupančič je poročal o pregledu-gospodarskega in finančnega poslovanja društva. Ker je našel vse v redu. je predlagal odboru razrešnico, ki je bila sprejeta. Občni zbor je soglasno sprejel predlog, da se da predsedniku in tajniku primerna nagrada za njun trud.
Pri volitvah jo 'bil izvoljen z malimi izjemami stari odbor s tov. Va-lesom na čelu.
Občni zbor je ugotovil, da so društvena pravila v 11. členu pomanjkljiva. Dostavi naj se temu členu še besedilo »Ce občni zbor ni sklepčen ob določeni uri, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki pravnove-ljavno sklepa ob vsakem številu navzočih delegatov.«
Finančni plan za leto 1952. določa 6500 din izdatkov in približno prav toliko dohodkov.
Gospodarski plan določa, da si društvo oskrbi majhno zalogo najnujnejših čebelarskih potrebščin, ki bodo članstvu na razpolago pri pridsed-niku društva. Za društveno knjižnico bomo naročili en izvod »Slovenske-skega čebelarja«.
Občni zbor je sklenil prositi vlado LRS, da bi izposlovala nekaj sladkorja za pitanje čebel, ker grozi nevarnost, da bo naše čebelarstvo to pomlad zdecimirano zaradi pomanjkanja hrane. Zveza čebelarskih društev v Ljubljani naj pokrene vse potrebno, da se izposluje znižanje tarife za prevoz čebel v pašo po železnici in z avtomobili.
Zastopnik DOZ-a tovariš direktor je obširno in poljudno pojasnil prizadevanje zavarovalnice, da bi s preventivnimi ukrepi obvarovala naše čebelarstvo in posamezne čebelarje škode pni čebelah kakor tudi splošnega ljudskega premoženja; saj je ugotovljeno, da se je pojavila gniloba čebelje zalege. Čebelarjem jo razdelil pravila o zavarovanju čebel.
Da se odpravijo nerednosti, ki so se pojavile v preteklem letu pri dovozu čebel v ajdovo pašo in da se izpopolni pašni kataster za ajdovo pašo, jo bilo sklenjeno, da bo v maju letos v Novem mestu masovni sasta-nek vseh čebelarjev, članov in nečlanov, na katerem se bo sporazumno določilo, koliko panjeV je mogoče še uvoziti glede na čebele domačinov. Določila se bodo stojišča za uvožene čebele.
Društvo naj prosi Zvezo za predavatelja za enodnevni tečaj, ki naj bi bil ob koncu inarea ali v začetku aprila v Novem mestu.	J. V.
ČEBELARSKA DRUŽINA STIČNA
je imela družinski posvet (občni zbor) dne 20. januarja t. 1. v Stični. Na-vzočnih je bilo 15 članov. Tajniško in blagajniško poročilo je podal predsednik družine tov. Janko Marolt. Člani so se pritoževali, da jo bilo^do-deljenih območju Čebelarske družine preveč ajdovih pasišč. V pašo je postavilo svoje čebele tudi nekaj »črnih« prevaževalcev. Proti takim pre-važevalcem je treba v bodoče kar najostreje nastopiti.
Družinskega posveta se je udeležil tudi zastopnik Zveze čebelarskih društev tov. Kobal, ki nam je pojasnjeval razna organizacijska in čebclar: ska vprašanja. Dotaknil se je tudi zavarovanja čebel. Izvoljen je bil stari odbor z Jankom Maroltom na čehi.
VESTNIK ZVEZE
VOZNINA ZA PREVOZ ČEBEL NA PAŠO PO ŽELEZNICI — ZNIŽANA!
Na posredovanje delegatov čebelarskih društev iz vse države pri odločujočih činiteljih zaradi znižanja visokih tarif skih postavk za prevoz čebel po železnici, ki so ga opravili v Roogradu v februarju letos, je sedaj «lavna Direkcija železnic objavila v iurifsko-transportnem vestniku štev.
izjemno tarifo št. 4. Ta izjemna tarifa velja od 15. marca t. 1. in odboja. da so za prevoz živih čebel in čebelarskega orodja računa 50 odstotkov redne voznine. To znižanje velja od vseli postaj do vseh postaj in sicer samo za pošiljke živih čebel, ki se pošiljajo na spomladansko, poletno ali Jesensko pašo dn na povratku s paše kakor tudi za čebelarsko orodje in opremo, našteto v § 22. Tarife za Prevoz robe, zvezek 1, ako se preda na Prevoz hkrati s čebelami z istim tovornim listom.
V	zvozi z gornjo odredbo in v izo-Sib neljubim pomdtam priporočamo čebelarjem, da zaradi lastne koristi vedno vpišejo v tovorni list, in sicer v rubriko »Predpisane in dopuščene izjave«, sledečo opombo: »Izjemna tarifa št. 4« oziroma »Izuzetna tarifa br. 4.«
Po tablici voznin, objavljeni v članku Prevažanje čebel na pašo (Slov. čebelar št. 3/1952), si čebelarji lahko sami izračunajo ustrezajoče železniške prevozne stroške na ta način, da izračunane zneske preprosto razdelijo na polovico.
Vsa ostala navodila omenjenega članka ostanejo neizpremenjena v veljavi.
Znižanje tarifskih postavk za čebelo bodo čebelarji gotovo sprejeli z največjim zadoščenjem Saj je upravičeno prizadevanje njihovih strokovnih organizacij, našlo polno razumevanje pri naših najvišjih voditeljih. To zadoščenje je za čebelarje tem Pomembnejše po razočaranju, ki «o Pa doživeli preteklo jasen. Tedaj so se namreč našli neki ambiciozni birokrati, ki so čebelar j e-prevaževalce v •Jiko označevali kratkomalo za špekulante in mimo vseh veljavnih, pozitivnih in jasnih tarifnih predpisov
terjali od njih naknadno visoko zneske doplačil, tako da je moralo šele sodišče, ki so ga oni poklicali na pomoč, zaščititi pravice čebelarjev.
ZASTRUPLJENJE ČEBEL PRI ZA-TIRANJU ČEBELJIH BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV
Opozarjamo čebelarje, da bodo v nekaterih krajih v letošnjem letu uporabljali kemična sredstva, med katerimi je večina strupenih za čebele. Pri zatiralnih akcijah bodo namreč uporabljali letos tudi tekoči pepein (DDT) in parationski preparat znamke »Fosferno 20«. Že lansko leto smo opisali, kako na čebele ti strupi delujejo. (Glej Slov. čeb, 1951 št. 3—4„ str. 61/3.)
Škropljenja z arzenati in navedenima preparatoma utegnejo prizadejati čebeljim družinam veliko škodo.
Z navedenimi sredstvi bodo škropili predvsem sadno drevje, in sicer največ na Štajerskem. Škropilci imajo sicer nalog, da ne smejo škropiti v odprto cvetje, vendar priporočamo čebelarskim društvom, da povprašajo pri pristojnih okrajih, kje in kdaj se bodo ta sredstva uporabljala in da potem na to opozore čebelarje.
Čebelo odmro večinoma že v času, ko nabirajo po poškropljenem cvetju cvetni prnh ali nektar, delno pa šelo v panju. Največ čebel se zastrupi prve dni po škropljenju, v večini primerov pa strup preneha učinkovati po 3—5 dneh.
Kaj naj ukrenemo v primeru, če bodo_ našteta zatiralna sredstva uporabljali v kraju, kjer imamo čebelnjak. Da se izogne škodi, priporočamo, da čebele prepeljete vsaj 5 km vstran od kraja, kjer se bodo uporabljala ta sredstva ali pa da panjem nekaj dni pripirate žrela.
č'e smo opazili in ugotovili, da so čebele pretrpele znatno škodo zaradi škropljenja, moramo poslati v preiskavo najmanj 2000 čebel. V spremnem pismu opišimo uporabljena zatiralna sredstva, kdaj in kje se je škropivo uporabljalo in kakšne znake odmiranja smo opazili na čebelah ali zalegi.
Ing. R. J.
OPOZORILO PREVAŽEVALCEM!
Čebelarske družine, kot n. pr. Borovnica, Logatec, Ig in Iška vas se pri-tožujeo nad brezobzirnostjo nekaterih čebelarjev prevaževalcev, ki se ne zmenijo za potrebe domačih čebelarjev in dovažajo v njihovo območje svoje čebele tudi na take paše, ki ne zadostujejo miti za razvoj čebel domačih čebelarjev, ali pa postavljajo svoje panje v taki bližini, da povzročajo razne nevšečnosti in škodo.
Zato pozivamo člane-prevoznike, da upoštevajo pašne razmere v okoliših posameznih čebelarskih družin in ne dovažajo tja svojih čebel, preden se ne sporazumejo za stojiišča s funkcionarji čebelarskih družin, oziroma z domačimi čebelarji. Za obe stranki pa naj velja »Kar nočeš, da kdo tebi stori, tudi ti njemu ne stori!« — Čebelarsko društvo v Ljubljani.
NAGRADE OPAZOVALCEM
V	večini naprednih držav imajo v čebelarstvu urejeno posebno opazovalno službo. Opazovalnic nimamo samo zato, da nam kažejo uspehe in neuspehe čebelarja v posameznih krajih v raznih letih, ampak tudi za se-sestavo pašnega koledarja in za na-mone statistike. Zato je 'bivša Čebelarska zadruga obnovila nekatere «tare in začela ustanavljati nove opazovalne postaje. S tem delom Zveza čebelarskih dtuštev nadaljuje. Za opazovalce je v preteklih dveh lotih določila znesek 30.000 din. To vsoto je razdelil med posamezne poročevalce vodja opazovalnih postaj.
Pogosto je že padla beseda, češ da opazovalnice nimajo praktičnega pomena, ker pridejo vsa poročila prepozno. To drži. Ne toči pa kaj prida tisti čebelar, ki za pašo leta, temveč tisti, ki nanjo čaka. Čebelar, ki iz leta v leto sledi podatkom opazovalnic, si lahko ustvari sčasoma precej trdno mnenje o tem, kdaj začno in koliko časa trajajo najvažnejše paše v kraju, kjer opazovalnica deluje.
Na tem mestu prosimo opazovalce, naj še naprej redno poročajo, zamudnike pa, ki nam skupnega poročila za leto 1951 še niso poslali, prosimo, da to store čimprej.
Nagrado so prejeli: Bevc Franc, Krka na Dol. 1000, Dražumerič Tono, Ponoviče, 1000, Gabri j an Jože, Livold, lOOOl, Gradišar Franc, Ribnica, 500, Rok Matija, Žerovnica, 1300. Tavželj Miha, Brest, 500, Gabrovšek Janez, Verd, 400, Arčon Albert, Renče, 600, Sila Edmund, Moščeniška Draga, 1000, Brečevic Ivan, Breče vidi, 1500, Peekaj Miha, Kalce, 500, Gartner Pi- i lip, Dražgoše, 1200, Triller Rudi, Preddvor, 1000, Žontar Janez, Virmaše, j 1000, Davč Janez, Prosenjakovci. 1500, , Paller Koloman, Dol. Lendava, 800, Škrinjar Jožef, Turski vrh, 1000, Frangeš Jostip, Zupečja vas, 1000, Ste-fanciosa Anton, Rogatec, 1000, Ipavec Svetozar, II. Bistrica, 500, Rainer Jakob, Maribor, 1000, Kraner Jakob, Selnica» 1400, Pokorny Julij, Sv. Lovrenc na Pohorju, 600, črček Alojz, Črmošnjice, 700, Vadnal Franc, Do- ■ bova, 800, Gorše Peter, Dragatuš, 500, Zupančič Tone, Grm pri Novem mestu, 1000, Jesenek Franci«. Št Junij, pri Celju, 600, Vales Josip, Novo mesto, 1300 din.
ČEBELARJI POZOR!
Zveza čebelarskih društev za Slovenijo kupuje za svojo knjižnico:
1. slovensko čebelarske knjige: Jerič: Umno čebelarstvo, Dajnko: Če-larstvo, Jonke: Kranjski čebelarček, Jegljič: Kako so med in vosek koristno porabita i. dr.;
2. slovenske čebelarske liste: Slovenska čebela. Čebelar in sadjar;
3. starejše lin novejše čebelarske knjige in liste: nemške, italijanske, francosko in v drugih jezikih;
Ponudbo pošljite na naslov: Zveza . čebelarskih društev za Slovenijo, uredniištvo Slovenskega čeibelarja, •• Ljubljana, Tyrševa 21.
Čebelarji pomagajte tudi na ta način obogatiti našo centralno čebelarsko knjižnico, ki bo temelj našemu znanstvenemu delu. Tistim, od kate- i rih bomo odkupili knjige, bomo poravnali tudi poštne stroške.
OBVESTILO
Člane čebelarskih društev opozarja Zveza, da je njena poslovalnica ; »Čebelama« odprta od 8.—12- in od 15.—18. ure.