Slovenija Letnik VII / 57 in 58 Februar in Marec 2003 Izdaja Slovenska Turistična Organizacija , •• ·~:..· Iz vsebine • Analiza 2002 in napoved 2003 ................................................................................................................ 2. in 3. stran • Pogovor z direktorjem Avstrijske nacionalne turistične organizacije .............................................................. 4. stran • Svetovni turizem v letu 2003 ........... ................... .................................................................................... 5. in 6. stran • Hotelski kongres na Dunaju ........................................................................................................................... 7. stran • Novosti, trendi in gibanja na emitivnih trgih ....... ............ ... .......... .. ............. ..... ... ................................ 8. in 9. stran • Mladinski turizem v Sloveniji.. ............... ........................... ...... .............................................................. 10. in 11. stran • Celovita predstavitev wellnessa in primer wellnessa v Južni Afriki ................................................. 12., 13. in 14. stran • Kongresni turizem - Kje & kako do znanja? ......... .... ...................................................................................... 15. stran • Odnosi z javnostmi v turizmu -Kako v turizmu učinkovito posredovati sporočilo ................................ 16. in 17. stran • Internet in usposabljanje v turizmu .................... ........................................ ................................................... 18. stran • Novice iz ST0 ..... ............................ ............ ................... ....................................................... ......................... 19. stran Marketinški faktorji, ki vse aktivneje oblikujejo tudi turistični trg Svetovna turistična organizacija je v svoji sedmi izdaji knjige Globalne napovedi in profili tržnih segmentov med ključnimi razvojnimi faktorji analizirala tudi marketinške faktorje, ki že in bodo v naslednjih letih še aktivneje vplivali na turistični trg. + Upadajoče stopnje rasti prebivalstva v industrializiranih državah vse pomembneje vpliva jo na turizem. Starejša popu- lacija predstavlja v teh deželah vse večji delež in čeprav to na eni strani nima pozitivnega vpliva na mednarodni turizem - sposobnost razvitih držav, da zagotavljajo zadosten BDP, ki ga lahko starejša pupulacija nameni za potovanja, ne bo rasla po zadostni stopnji, pa praksa kaže, da n a raščajo č trg starejših od 50 let v Evropi , Severni Ameriki in na Japonskem zelo dobro vpliva na rast potovanj v tujino, še posebej v oddaljene destinacije in na kulturno obarvana potovanja. Vpliva tudi na tip počitnic - obseg k las i č nih 35 poč itni c se bo zmanjšal. Ta generacija je tako vse bolj odgovorna za veča nj e deleža v mednarodni turisti č ni potrošnji - že leta 2000 bi naj predstavljali več kot tretjino. Tudi napovedana višja upoko- jitvena starost bi naj po napovedih ne vpliva la na obseg potovanj. + Vzporedno z demografskimi spremembami prihaja tudi do sprememb v okusu in tipih poč itnic, za katere se ljudje odločajo . Trg postaja vse bolj segmenti ran. Trg družinskih poč itnic ostaja, a vse močnejš i postaja seniorski in samski. + Počitnice postajajo vse bolj specializirane in vse bolj vsebujejo izobraževalno komponento. Ljudje se vse bolj odločajo za počitnice , kjer se lahko nekaj naučijo . Počitni ce niso več zgolj oblika potrošnje, temveč pomembna investicija - investicija v samega sebe. Pos ledi č no bo meja med potovanjem za preživljanje prostega časa in izobraževanjem posta- jala vse bolj nejasna. + V Evropi je trenutno oko li 50 milijonov ljudi starosti med 15 in 24 let, dodatnih 30 milijonov med 25 in 29 leti (skupno okoli 22 odstotkov evropske populacije) - to je generacija, ki je zrasla z računalniki, masovnimi mediji, z drugačnimi vred- notami in ki predstavljaja povsem nove izzive za tržnike. + čas postaja vse bolj dragocena nepovratna surovina. + V vse bolj nestabilnih gospodarskih situacijah igra (vama) služba vse pomembnejšo vlogo. Ljudje so pripravljeni vse več delati in se celo odpovedati delu plača nega dopusta, kar predstavlja težavo pri n ačrtovanju prostega časa v skupnih gospodinjstvih . Na eni strani prihaja do t.i. pojava ljudi, ki so "bogati z denarjem in revni s časom " - in ki se od ločajo za aktivnosti , ki zagotavljajo "maksimalno užitkov v minimalnem času" , kot so kratki oddihi, tematski parki, križarjenja, na drugi strani pa se odpira trg za tiste, ki si želijo oddahniti od vsakodn evnega stresa in zgolj uživati , poč ivati, brez ak- tivnosti in sprejemanja odločitev, pri čemer imajo veliko priložnosti "ali inclusive" počitnice v turističnih resortih. + Kljub zdajšnjim trendom v razvitih državah, kjer se veča število samskih gospodinjstev (britanska vlada na primer ocenjuje, da bodo do leta 2016 potrebova li 4 ,4 milijone novih domov), je vse bolj opazen vzporedni trend n a ra šča nj a multigeneracijskih gospodinjstev. S stagnacijo prihodkov, podaljševa njem življenjske dobe in n a rašča njem skrbi zaradi stroškov oskrbe starejših in otrok bo vse več ljudi žive lo skupaj v večjih gospodinjstvih. Hkrati bo večja delovna fleksibil- nost in mobilnost, vse več dela na daljavo in razvoj cyber izobraževanja preko interneta poveča la našo os redotočeno st na dom. + Tehnologija in komunikacije rapidno spreminjajo način našega življenja. Nova odkritja v znanosti bodo pripeljala do nastanka povsem novih industrij. Generacije; ki šele zdaj vstopajo na de lovni t rg, bodo imele v svojem življenju po pet loče nih karier, naše znanje danes pa predstavlja zgolj odstotek tistega, ki nam bo na voljo leta 2050. + Elektronske tehnologije bodo revolucionarno spreminjale naš način življenja in še naprej vpliva le na potovalno indus- trijo - med njimi so mnoge že praksa v razvitih turističnih destinacijah: pametne kartice bodo omogočile popotnikom, da se znebijo denarnic in dokumentov, posebne destinacijske kartice za spodbujanje lojalnosti strank bodo pomemben vir podatkov, internetna video tehnika bo omogoča la vnaprejšnji pogled v vse koti čke, inteligentni programi bodo i · ., prihranili čas, ki ga zdaj po ra bimo za : surfanje po internetu, on -line bukiranje bo še nas lednje desetletje ras lo po vi- sokih stopnjah, potovanja brez kart ; oziroma e-ticketing bo postala normal- & na praksa, centra lne podatkovne baze o - popotnikih bodo omogoč il e globok vpogled v potrošniške navade, na voljo pa bodo na komercialni osnovi. Na kratko: revolucija novih tehnologij, demografske spremembe, bolj special- izirane poč itnice, računa lniško pismena , generacija, pritisk varne službe, z · denarjem bogati in s časom revni ljudje, ' vse več stresa, spremembe v de lovnih navadah, vse več samskih oseb, vse več služb v storitveni industriji. i. \ Vir.· WTO, Tourism 2020 Vision - Globa/ forecasts !: • and proji/es af market segements · ·· Turizem je sila odporna zadeva, a vendar ... V času, kot se celotna svetovna politična pa tudi druga dogajanja vrtijo okoli tega, ali bo Busheva administracija dala oziroma dobila zeleno luč za drugi zalivski spopad, se v ozadju delajo izračuni, kolikšni bodo stroški spopada in seveda, kdo bo s spopadom pridobil in kdo izgubil. Tako kot si nihče ni jasnem, kako močan bo spopad in kako dolgo bo trajal, pa so si vsi edini o eni od posledic - višji cene nafte. Je že pač tako, da svet obvladuje industrija pogonskih goriv, ki je glede na milijarde dolarjev, ki jih ustvarja, nekako pred dvema letoma tudi uradno prehitela turistično in potovalno industrijo. Napovedi o ceni po sodčku so bolj, v večini pa manj optimistične, zagotovo pa je lahko cena nafte za svetovno gospodarstvo znanilka recesije, pri čemer še zdaleč ne bi šlo za precendens. Vsaka recesija pa vemo, da povzroča upad zaupanja potrošnikov, kar ima po raziskavah Svetovne turistične organizacije tudi večji negativni vpliv na turistične tokove kot na primer teroristični napadi. Res je, da je enajsti september globalno zatresel temelje turistične industrije, ki je po dolgih letih turistično leto 2001 zaključila z dobrim pol-odstotnim padcem (a kar z 2,6 odstotnim padcem prihodkov). medtem ko lanski teroristični napadi na Baliju, v tunizijski Djerbi in Mobassi še zdaleč niso posegli v globalne turistične številke. Leto se je sicer zaključilo s tri-odstotno rastjo, a ponovno je pričakovati slabši izkupiček. Po raznih napovedih bi naj (že druga) Busheva zalivska vojna prizadela predvsem destinacije na Bližjem Vzhodu in v vzhodnem Sredozemlju, čeprav natančnih scenarijev nihče ne more spisati. Zagotovo je le, da bo za sabo potegnila že tako jasno oblikovane trende - več bo intraregionalnih potovanj in potovanj v manj oddaljene destinacije, več bukiranj zadnji hip, vse to pa nima najbolj ugodnega vpliva na turistični devizni izkupiček . Za turizem k sreči vedno znova ugotavljamo, da je sila odporna in fleksibilna zadeva. Današnji turist je sicer zelo previden in med prioritetne faktorje pri izbiri potovanj vse bglj postavlja varnost, obenem pa je tudi ozaveščen, izobražen. Se nikoli ni bil tako bombardiran s podobami terorističnih razdejanj in natančnimi informacijami o pretečih nevarnostih, pa vendar ga to ne prizemlji oziroma odvrne od te najbolj priljubljene prostočasne aktivnosti. Poleg tega se turizem mora in zna odzvati na spremenjena razmerja med ponudbo in povpraševanjem. A vendar je potrebno pogledati globlje. Med tistimi, ki bodo nasploh utrpeli največjo škodo, so energetsko intenzivne gospodarske panoge, kar so v potovalni industriji zagotovo letalski prevozniki. In prav pri njih se kriza tako že plete kar nekaj časa, pravzaprav že precej dlje kot od 11-S, ko so začeli biti plat zvona. Tudi organizatorji potovanj opozarjajo na katastrofalne posledice. Britanska PricewaterhouseCoopers opozarja , naj industrija ne pozabi na lekcije, ki so se je naučili že leta 1991, saj se potrošniki odzivajo na precej podoben način. V poročilu "Lekcije Zalivske vojne za turistično in potovalno industrijo: Ali se zgodovina ponavlja" svetujejo, naj operatorji krčijo zmogljivosti na kontroliran način, naj ohranijo čim večjo fleksibilnost in se izognejo vel ikim razprodajam. Denarni tok že tako trpi zaradi zmanjšanih depozitov, do katerih prihaja zaradi upada in kasnejših rezervacij, zagotovo pa je vsesplošna bitka za zniževanje provizij zadnje, kar industrija potrebuje. Kako pa pri vsem tem kaže Sloveniji? V pregledu napovedi za letošnje leto iz posameznih emitivnih trgov, ki jih navajamo na naslednjih dveh straneh, so naši predstavniki predvsem previdni. Tako v luči resne gospodarske krize na nemškem trgu kot tudi obrisov le-te na italijanskem in pa seveda tudi v luči pričakovanega zapleta ali razpleta iraške krize. Za konec pa se nam vsiljujejo neverjetne številke, ki so jih pred kratkim lansirali razni analitiki. Neposreden spopad bi naj 1 požrl med 50 in 200 milijardami dolarjev, po drugem scenariju pa bi naj stroški vseh operacij v Iraku segli vse tja do 1,6 bilijarde. Nekako kar ne moremo mimo primerjave, da bi naj kratek spopad potrošil celo slabo polovico celoletnega mednarodnega turističnega prihodka (ta je leta 2001 zabeležil 463 ,6 milijard dolarjev prilivov ali 1,3 milijarde dolarjev dnevno), ki ga okoli 700 milijonov turistov po celem svetu namenja za potovanja, ta drugi scenarij pa skoraj toliko, kolikor bi naj turizem prinesel ne več ) tako oddaljenega, a po napovedih WTO izredno propulzivnega le- , ta 2020, ko bi naj turizem letno obrnil prihodek 2000 milijard dolarjev ali kar več kot pet milijard dnevno. r. A kot smo na začetku ugotovili, turizem prihodkovno ni več industrija številka ena, poleg tega pa svet poganjajo najra- zličnejši interesi .. . Naj za konec malo bolj optimistično izzveni letošnja pričakovana rast svetovnega turizma. Ta bi naj bila kar štiri-odstotna, v njej pa si bo svoj delež morala izboriti tudi Slovenija. Boja11 Aleden Ge11erallli direktor Slovet1ska Tttristič11a Organizacija Kaj se je dogajalo na posameznih emitivnih trgih v letu 20,02 in kratek pogled v leto 2003 Turistično sezono 2002 lahko na nemškem trgu ocenimo kot relativno uspešno. V primerjavi z letom 2001 je bilo sicer manj gostov in nočitev iz Nemčije (229.211 prihodov - indeks 98 in 848-411 prenočitev, indeks 97), če pa jih primerjamo s tudi dobro sezono 2000, je število prenočitev še vedno 10 % večje kot v takratnem rekordnem letu. Prva polovica leta je obetala sicer že nekoliko manjše povečanje v primerjavi s predhodnim letom Uanuar do junij je+ 2 % gosti,+ 1 % prenočitve), nato pa se je pričelo deževno poletje, ki je pregnalo številne goste, zlasti kampiste, ki ustvarijo okoli 14 % vseh prenočitev v Sloveniji v glavnem v poletnih mesecih. "Poplave stoletja" v vzhodnih deželah v avgustu so tudi preprečile številna potovanja. K temu lahko dodamo še kontinuirano slabšanje gospodarske situacije v Nemčiji in posledično naraščanje brezposelnosti. Po najnovejših podatkih nemškega zveznega statističnega urada je vsak deseti Nemec brezposeln, v vzhodnih deželah pa že vsak peti. Analitiki ne pričakujejo izboljšanja gospodarske situacije pred sredino leta 2004 . Dresdner Bank, ki vsako leto analizira izdatke in prejemke v turizmu, je objavila, da so nemški turisti v lanskem letu za potovanje v tujino porabili v absolutnem znesku manj kot v predhodnem letu. Manjša poraba za potovanja in počitnice kot v prejšnjem letu je bila zabeležena prvič v dvajsetih letih stalnega naraščanja. Manjša poraba pa ni zaznavna le pri turizmu, temveč je del splošnega zmanjšanja porabe, ki se je povečala le v diskontnih trgovinah. Še slabše rezultate od povprečnih so imeli or- ganizatorji potovanj, ki imajo pretežno letalske aranžmaje in to v povprečju za 9 %. Slovenija je pri velikih organizatorjih potovanj le v 'i programih z lastnim prevozom (avtomobil) in prav vsi so ••·· imeli v Sloveniji v lanskem letu več gostov, vendar pa ~: zaradi majhnega števila (le nekaj tisoč) to ne more ·ivplivati na skupen rezultat. Lahko pa zaključimo, da_ie ·J. organizirani turizem, tudi če gre za prevoz z lastnim _. ,, avtomobilom, manj odvisen od vremenskih razmer, kot .:•r" je to pri individualnih gostih, ki lahko že po prvem l deževnem vremenu "pobegnejo" iz kraja bivanja. .:\ Kar se tiče napovedi za leto 2003, je težko biti optimist. Dresdner Bank je svojo analizo naslovila z "Turobno počitniško razpoloženje" (Trubes Reiseklima) . Za razloge navaja še slabšo gospodarsko situacijo, večjo brezposelnost, strah pred globalnim terorizmom (11. september, Bali, Djerba včeraj, kdo bo na vrsti jutri?). Povpraševanje v predstavništvu se je v primerjalnem obdobju zmanjšalo za preko 20 %. Kakšne bodo posledice morebitne, a vedno verje,tnejše, vojne v Iraku, si nihče ne upa napovedati. Trendi, ki trenutno prevladujejo: zelo pozno knjiženje organizatorji potovanj nudijo popuste za zgodnje prijave nudijo se obročna odplačila relativno dobro se prodajajo dragi luksuzni programi na eni in zelo poceni počitnice na drugi strani večje zanimanje za kulturni, wellness in mestni turizem krajši čas bivanja povečanje prodaje preko interneta velik pritisk na cene naraščanje števila modularnih programov v primerjavi s pavšalnimi. Letošnja sezona bo težka, še posebej če pride do vojne v Iraku. Kdor v letošnjem letu ne bo pripravljen pokazati razumevanja za težave nemškega tržišča in se tržno obnašati ter prilagoditi, se mu lahko zgodi, da · izgubi težko pridobljene pozicije na največjem trgu in si jih bo moral z velikimi napori in sredstvi ponovno pridobivati, ko bo situacija boljša. Janez Repanlei, slowenlen:fva@t-onllne.tle + Za italijanski trg lahko za leto 2002 na kratko povzamemo, da je bilo dobro. Z nekaj več kot 718.000 prenočitvami smo končno presegli rekord iz leta 1990 (za slab odstotek) . Če upoštevamo še obisk Slovenije zaradi igralniškega produkta (približno 2,5 milijona italijanskih igralcev) in pa dnevni turizem oziroma izletništvo, Italija ostaja naš najpomembnejši trg. Rezultati so bili sicer pričakovani, a nič manj razveselju- joči, še posebej ob dejstvu, da so se v zadnjih mesecih lanskega leta tudi v Italiji začeli kazati prvi kazalci gospodarske krize. Le-ta pa se vendar šele začenja in pričakovati je, da se bo bolj odrazila v naslednjem letu. Italijani se vse bolj odločajo za dopustovanje doma, vse bolj povprašujejo po cenejših destinacijah, pri čemer pa varnost igra pomembno vlogo. Prvi znaki gospodarske krize v Italiji so se odrazili tudi na manjših številkah italijanskih gostov in prenočitev, ki so potovali preko mej domovine, proti koncu leta. V tem se vidi tudi priložnost Slovenije, pri čemer bi morali bistveno spremeniti naš pristop. V letošnjem letu smo bili na vseh področjih trženjskih in promocijskih aktivnosti bolj aktivni kot pretekla leta. Če hočemo bistvene spremembe na tem trgu, ki že kaže tudi znake zasičenosti (od leta 2000 smo napredovali za 10 %) - ali zajeziti usip zadnjih dveh mesecev leta 2002 (indeksi 91 in 90 v primerjavi z letom 2001), bi morali aktivneje vlagati v oglaševanje. Še vedno ostaja problem prenizke prepoznavnosti Slovenije v delih Italije, ki so bolj oddaljene od Slovenije. Kljub temu, da je odstotek organiziranega turizma iz Italije v Slovenijo nizek (15 %), se pozitiven trend kaže prav v organiziranem turizmu. Zaznati je mogoče trend povratka avtobusnih potovanj (po Italiji in v bližnje destinacije, kar Slovenija zagotovo je) . Na tem področju bomo v naslednjih letih aktivni, zato je pričakovati, da lahko v tem segmentu dosežemo večje učinke. Slovenska zdravilišča so v letu 2002 zabeležila kar 20 odstotno povečanje prenočitev italijanskih gostov (ki so v deležu vseh tujih gostov narasli na 19 ,7 %), kar nas- ploh pomeni večji del povečanja italijanskega povpraševanja po slovenski turistični ponudbi. Optimizem za leto 2003 velja, a z rahlo previdnostjo. V primeru okrepitve gospodarske krize v Italiji je naša prednost dobro razmerje med ceno in kakovostjo, poleg tega pa v primeru vojne v Iraku tudi bližina trga. Slovenija je tako lahko dobra rezervna destinacija. Boris Bajželj, slove11ia@tin.it +- V letu 2002 je v aktivnostih slovenskega predstavništva na Dunaju največ poudarka veljalo pospeševanju prodaje, saj smo na tem področju organizirali kar 15 sejemskih nastopov, izpeljali 3 študijska potovanja za organizatorje potovanj in agente ter sodelovali na vrsti aktivnosti skupaj s z organizatorji potovanj (hišni sejmi, prezentacije, seminarji), zelo aktivni pa smo bili tudi na področju odnosov z javnost- mi, kar se je odrazilo v več kot 150 člankih. Med seminarji so najbolj odmevali tisti z OVB - največjo turistično agencijo v Avstriji, in s TERRO, največjim organizatorjem potovanj za individualna potovanja. Izvedli smo tudi vrsto manjših projektov, tudi na področju mednarodnega sodelovanja, predvsem v okviru Združenja tujih turističnih predstavništev v Avstriji (naš predstavnik je bil v tem letu izvoljen za predsednika). Med pomembnejšimi aktivnostmi tega združenja omenimo štiri srečanja z novinarji in velike prireditve - skupnega nastopa dvajsetih držav za tour operatorje in novinarje, ki se ga je udeležilo 150 gostov. Ponovno smo izdali brošuro s pregledom avstrijskih tour operatorjev, ki vozijo v Slovenijo. Teh je bilo 88. Ugotovimo lahko, da se je prepoznavnost Slovenije v zadnjem letu na avstrijskem trgu bistveno povečala, nenazadnje to dokazuje tudi porast števila avstrijskih gostov za 11 % in njihovih prenočitev za 9 %. . . Avstrijski turisti so tudi v preteklem letu ~aJal1 prednost Sredozemlju (Italija, Grčija, Hrvaška„ Egipt), vedno več gostov pa se zaradi velikega tempa ,odloča za kratke, intenzivne počitnice, kjer imamo kot sosednja dežela kar nekaj priložnosti. Po vsebini dopusta je še vedno v največjem porastu wellness, ki se dopolnjuje z odlično kulinariko in vini. In kako kaže v letu 2003? Gospodarska situacija v Avstriji je v tem trenutku še dokaj stabilna, kar gre na račun dobrega sodelovanja z deželami na evropskem vzhodu in jugovzhodu, vendar pa nemška kriza vendarle pričenja počasi vplivati na avstrijsko gospodarstvo, ki je z Nemčijo najtesneje povezano. Pričakovana vojna v Iraku nam v turističnem smislu nikakor ne more vlivati optimizma. V kolikor bo do nje prišlo, to ne bo pomenilo le veliki porast terorizma in s tem upad letalskih aranžmajev, ampak tudi splošni upad volje za kakršnakoli potovanja. Največjo korist od tega ima lahko v Avstriji prav domači turizem. Zato v tem trenutku nikakor ni mogoče napovedati povečanj s tega trga. Jan Ciglenečki, info@slove11ia-to111·is111.at + Leto 2002 nam ponovno dokazuje, kako pomemben trg za slovenski turizem je Hrvaška. Zaradi izboljšanih razmer v političnem in splošnem položaju Hrvaške v prvih mesecih tega leta se je turistični promet na splošno izboljšal in lansko leto je prvič po desetih letih prineslo pravi povratek na evropsko turistično tržišče in boljšo ekonomsko situacijo. Stanje in prodaja slovenskega turističnega produkta na trgu Hrvaške se je izboljšalo tudi zaradi večjega obsega in boljše promocije na samemu terenu, tako da se vse bolj kažejo rezultati štiriletne prisotnosti na tem trgu skozi dejavnost slovenskega informativnega urada. Ponudba turističnih kmetij in zdravilišč (poleg smučanja) ostajajo najbolj priljubljene destinacije v Sloveniji, izpostaviti pa je potrebno tudi programe aktivnih počitnic , ki veljajo za vse bolj iskane programe na Hrvaškem (rafting, canonying gliding, paragliding ipd). Trend kratkih počitnic se nadaljuje, kot tudi dnevni obiski turističnih centrov v bližini meje, kot so Mariborsko Pohorje in Rogla, Terme Čatež, Terme Olimia in Moravske Toplice. V skupnem turističnem prometu med državama je v sezoni 2002 viden povratek organiziranih potovanj, ki vključujejo slovenske in hrvaške turistične destinacije. Takšne ture so se najboljše prodajale v Izraelu, na Japonskem ... Kl}ub pozitivnim trendom pa nam statistični podatki pokažejo rahlo stagnacijo v letu 2002 v primerjavi z 2001 in 2000. Vzroke lahko i ščemo v vremensko slabi zimi, pa tudi nerešenih (političnih) vprašanjih m~d državama, spregledati tudi ne moremo vprašanja privatizacije hotelskih podjetij in prodaje tujcem._ Sicer pa je bila sezona 2002 na Hrvaškem izredno uspešna, Hrvaška pa proglašena za hit destinacijo Mediterana. Okoli 870 .000 slovenskih gostov s 5 milijoni prenočitev, ki na Hrvaškem takoj za tradicional- no dobrimi nemškimi gosti držijo visoko drugo mesto, so opravili 12,6 odstotni delež v strukturi vseh opravljenih prenočite v. Skupno je Hrvaška v letu 2002 zabeležila 40 milijonov tujih prenoč itev oziroma 24 odstotni porast v primerjavi z letom prej ter devizni priliv v višini 4 milijarde USD. S senco napada na Irak je za leto 2003 zelo težko dajati kakršnekoli napovedi za leto 2003, saj se turistični tokovi v zelo kratkem času popolnoma spremenijo. Zgodnji bookingi za _meditera~ske destinacije so na zahodnem trgu precej zaustavljeni, čaka se na konec februarja , ko bo mogoče predvideti razplet, sicer pa v letu 2003 za obisk hrvaških gostov v Sloveniji lahko prič a kujemo podobne rezultate kot v lanskem letu oziroma porast do 5 odstotkov. Priložnosti za boljšo prodajo na hrvaškemu trgu so v naslednjih segmentih: - aranžmaji za zdravili šča podeže lje (kj er se še vedno soočam o s problemom skupnega rezervacijskega sistema in informiranja) aktivne poč itni ce potovanja, ki vk lju č uj ejo Slovenijo in Hrvaško posebni dogodki, ko t so Vitranc in Zlata lisica. Nevarnosti: nerešena po l i ti č n a in eko nomska vpraša nja med državama težave z mejnimi fo rmalnostmi pomanjkanje novih hotelskih kapacitet. Aleksandra P11kšm; ko111pas@ko111pas.b1· + Na trgu Velike Britanije je bilo leto 2002 bolj umirjeno, v precejšnji meri za rad i strahu pred letenjem, povezanim z 11. septembro m. Tekom leta so rezervaci je ponovno stekle, medtem ko so bookin gi za Slovenijo v zimskih mesecih ved no bolj počas ni. Na eni strani gre vzroke iskati v pomanjkanju in fo rm acij in brošur o zimski turi s ti č ni ponudbi v Sloveniji, na drugi pa v dejstvu, da nekateri organizato rj i potovanj pre nehajo s prodajo aranžmajev za Slovenijo v obdobju med oktobrom in aprilom. če sodimo po obiskanosti slovenske stojnice na novembrski Svetovni turistični borzi , je to dodaten ko rak k veča nju prepoznavnosti Slovenije kot turi st i č n e destinacije, če prav moramo še n a jveč storiti prav na tem segmentu - tako organizatorjem potovanj kot tudi splošni javnosti predstavit i, ka j slovenska tur ist i č n a ponudba sploh je oz iro ma zakaj je vedno ob iskati Slovenijo. Agent je, ki so sposobn i poz icionirati Slovenijo na tur i s t ič ni zemljevid Evro pe, še vedno v ve liki meri mislijo, da je Slovenija le Bled, Kranjska Gora in Bohinj , primern a za generacijo po šestdesetem letu - kar je , a je še mnogo več. Še ved no obstaja preve li ka možnost, da bo obiskova lec agencij e, ki i šče programe tipa "Gore in jezera" , dobil le informacije o Avstriji, Švici in Italiji. Prihod Ryanaira na l eta li šče v Trstu, Celovcu in Grazu so znatno poveča la povpraševanja v slovenski turi st i č ni pisa rn i. Popotniki tako vse bolj direktno i šče j o in formacije (torej ne skozi organizatorje potovanj). Sezona 2003 se na splošno na britanskem trgu začenja bolj zaspano. Zakupi za sedeže na letalih Adrie Airways so pri merljivi z lanskim obdobjem, vendar z dodatkom dodatnega leta iz Manchestra v poletnih mesecih . Organizatorji potovanj so prepričan i, da bi skupno oglaševanje in promocija in skupna štud ijska potovan ja za organ izato rj e potovanj in novinarj e znatno pri pomogla k poveča nj u rezervaci j za Slove nijo. Hkrat i so predlaga li tudi ciljn o usmerjen promocij ski CD oziroma DVD, ki bi izobraževa l age nte o ponudbi Slovenije in predstavljal dobro prodajno orodje, dobre uč in ke pa bi dosegli tudi z aktivnejšo udeležbo na "trave! shows" in wo rkshopih, kjer bi ciljno izobraževa li agente o veliki raznolikosti Slovenije. AngelaRemiie, slovenia@cpts.fsb11si11ess.co.uk' + V Švici je ta čas vse po malem v krizi. lnco ming šepa, ker je švicarski frank glede na evro in dolar premoče n (Avstrija je za Nemce kar za 15 do 20 % cenejša). outgo ing se ni kakor ne razživi, čeprav je ravno za rad i moč n ega franka mars ikatera destinac ija poceni , kot že dolgo ne. N ajvečj i organizatorj i potovanj so objavili števi lke za 2002: Kuon i, Hote lplan in TUl / lmholz so proda li za 15 % ma nj potova nj kot leta 2001. Leta lska industrija je v krizi - SWI SS, ki je nastal po Swissa iru, še z d a l eč ne dosega nekdanjega sijaja in rezultatov. Do ko nca leta je nabral za milijard o, sice r n ač rtova nih , frankov izgu be. Tudi l eta li šča so v težavah, zlasti zuriško, ki je izgub ilo 22 % pro meta. Tudi švica rsko gospodarstvo je dož ive lo nekaj večji h pretresov (ABB, Sulze r, banke ... ), nezapos lenost je še vedno nizka , čeprav se je poveča la z 2,4 % na 3,6 %. To je sicer da leč pod evropskim povprečjem , ve ndar skupaj z negotovo med narodn o po l iti č n o situac ijo kljub temu vpliva na stab ilnost trga. ·'· ~. Za Slovenijo lahko rečemo, da še vedno ostaja med zmagovalci. Tri leta zapored na švica rskem trgu beležimo dvoštev il č no rast in lani (turisti + 18 %, noč itve +21 %) smo že v enajstih mesecih z 20.000 švicarskimi tu rist i ka r za 4.000 prekaša li vseh 12 mesecev rekordn ega leta 1990 (ko smo gost ili 15.900 švicarskih turi stov), leto pa smo kljub slabšemu decembru za kl j u č ili s 17 odstotno rastjo. Tud i pri p re n oč itvah smo presegli rekordno leto in če k tem številkam dodamo vsaj še 20 % turistov, ki v Slovenijo pridejo iz Švice ve ndar z drugimi potnimi li st i (tujci, ki de lajo in živijo v Švici - Italijani, Španci, Ju goslovani, Nemci, Avstr ijci .... ), lah ko mi rno rečemo, da smo s približno 25.000 prihodi kot destin aci ja napredova li s 50. na 44. mesto (na nivoju presegli število 30.000, ka r pome ni, da smo ponovno dosegli števil ke iz leta 1990 (30.371 prihodov Am e ri ča n ov) , ki je bilo hkrati tudi najbolj še po II. Svetovni vo jni. Zavedati pa se moramo, da je k tem številu iz ZDA pripomoge l tudi obisk ameriških letalonosi lk v Kop ru. Zadnja leta ugotavljamo tudi to, da je Slovenija še vedno priljubljena dežela za t iste Ame ri ča ne in Ka n adča n e, ki so bil i v mi rovnih silah na Balka nu in so Slovenijo ob iskova li že tedaj, sedaj pa se v račajo k nam kot turisti. Rusije in Maldivov). · Po podatkih U.S. Department of Commerce, Trave( and Tourism lndustries (podatki do meseca oktobra 2002) je Evropo ob iskalo 8.921.064 mili jo nov Ame ri ča n ov , kar po men i ka r za 16,1 odsto tkov manj kot leta 2001. Ocenjujemo (to č ni podatki bodo znani v sredini februarj a 2003), da je Evropo v letu 2002 obiska lo od 10,25 do 10,75 milijonov Ame ri ča n ov. Razvese ljiv pa je podatek, da je v mesecu septembru 2002 obiskalo Evropo 17,2 odstotkov več Am e ri ča n ov kot leta 2001 oz. Je bil po 11. septem bru 2001 lanski september prvi mesec v ce lem letu, ki je beležil pozitivne števil ke . Na ža lost so v visoki sezoni lanskoletne poplave v N emč iji, na Češke m , Avstrij i in Ita liji precej vpl iva le na število odhodov v Evropo (minus 28,7 %) . Za leto 2003 predvidevamo umiritev rasti (sa j je nemogoče je p r i č a kovat i, da bomo uspeli nada ljevati te mpo letne 20 odstotne rasti), tako da računamo z na jveč 2 - 3 % povečanj em števi la prihodov. Pomembnejše je, da se v Sloveniji pojavljajo novi organizatorji potovanj in prvič v zgodovini tud i čarter za Portorož. AARETAL Reisen is Muensingena bo po leti 2003 od 24. maja do 11. oktobra ob sobotah opravil 20 ča rt e rsk ih rotac ij BER N - PORTOR OŽ in sice r z 31-sedežnim Dorn ierjem). Posebno poglavje so avtobu se rj i. "Paketveransta lter" MEDIA TO URS & TRAVEL", ki smo ga pred tremi leti pripelja li v Slovenijo, je za prihodn je leto prodal že 13 krožnih potovanj in razmišlj a, da bi ponud bo Slovenije še poveča l. Na 10. "BUS CO NTACT" , ki poteka v okviru TTW Montreux, pa je med 43 avtobuserj i, ki so zakupili stojni ce, kar 19 prij avilo inte res za Slovenijo. Tudi ugledni MARTI se je ko n č n o o dloč i l, da Slovenijo znova uvrst i v svojo po letno brošuro, TWERENBOLD ga še širi, novi so še: Flueck Reisen, En ge loch, Schneider Reisen in Eu robus (z drav ili šča). AIR MARIN iz Ženeve bo Slovenijo prodajal v frankofo nski Švici. ALBA Tours je to že sto ril in v fra n coščin i izda l b leščeč kata log Slovenije in Hrvaške. FOMA GO LF TOURS iz Zuricha je v svoj katalog vk lj učil slovenska go lf igrišča ... Posebnih akcij, če odštejemo nadaljevan je agentske akcije leta 2003 ne načrt ujemo. Aprila bomo v sodelovan ju s Zuriškim l e t a li šče m UN IQUE in ADRIO AIRWAYS pripeljali v Slovenijo 30 novinarjev in top agentov. Sicer pa bo potrebno počakati bo treba na razplet iraške krize , od katere bodo v ve liki meri odvisna turisti č n a gibanja. Bo pa leto 2003 priložnost, da domislimo strategijo trženja na švica rskem trž i šč u in se odločimo za nov, podjetnejši nastop, ki ne bo omejen na tri majhn e se jme in pošiljanje prospektov. Rezu ltat i zad nj ih št irih let kaže jo, da ima trž i šče ka r precejšen potencia l - da ne ponav ljamo stare, znane in ža l nedokazljive zgodbe o kva liteti švicarskega tu rista. Zvone Petek, adria.slo@bluewin.ch + Leta 2002 je po podatkih SURS-a Slovenijo obiskalo 30.10 3 Američanov (6 % več kot leta 2001) in 6.1 28 Ka n ad ča n ov (20 % več kot leta 2001). Tako smo letos prv i č v enajstih let ih samosto jnosti dosegli oz iroma Letalske družbe so še vedno v velikih minusih, ne glede na to, da se je štev ilo poletov zmanjša lo tako znotraj ZDA kot tud i v Evropo. Osem n a jvečjih čezocea n skih prevozni kov je beležilo pozitivne številke v ce lem letu 2002 , v mesecu septembru (+ 21,3 %), najslabši meseci pa so bili januar (- 12,9 %), apri l (- 14,6 %), v visoki sezoni pa je bil v avgustu minus 7,6 %. Po podatkih Un ive rsity of Michigan vse od leta 1993 ZDA niso bile v tako ve li ki gospodarsk i kri zi, kot so sedaj . Zavedat i pa se moramo tudi , da kr iza ni samo v ZDA, ampak tud i drugje in da so lanski dogodki tako na Baliju kot v Izrae lu in tud i drugje precej vpl iva li na to, da so se Ame ri ča ni v večji meri odloča li , da poč itnice prež ivijo doma. Na podlagi zahtevkov, prejetih v slovensko informativno pisarno, še ved no be ležimo n a j v e č j e zanimanje za Bled in Lj ubljano. Sled ijo jima Bohinj, Lipi ca ter slovensko Primorj e, vse bolj pa postajamo priljubljeni tudi za po hodn iški turize m. Bill Russe l's Mountain Tours je po prvi lansko let_!li uspešni turi dal za t· leto 2003 prednost Sloveniji pred Svico, ki je bila vrsto .. ( let njihova dest inac ija številka ena. Na novo imajo v '1: svojih programih Sloven ijo za leto 2003 št irje :·.: organ izato rji potovanj . N a rašča za nimanje za naša vina ~ · in hrano. V letu 2003 bo obi skalo Slovenijo okro g 80 :·. vinarj ev iz Napa Va lley. Zan imanje za slovenska zdravi l išča pre jemamo pretežno od Rusov in Ukrajincev, ki živijo v ZDA in so zapustili državo za radi po liti č nih razmer. Večina jih izve za naša zdrav i lišča in njihovo visoko kakovost od so rodnikov iz bivše Sovietske Zveze. Ameri ški in kanadski tu ri st i v p ovpreč j u ostanejo v Sloveniji t ri do šti ri dn i. Leta 2002 pos lano iz urada približno-'14.000 brošur. Na povečano povpraševanje so predvsem vplivale nase objave v časopis ih in revijah, č lank i v ameriških časopis ih in dnevi slovenske kuhinje "S loven ia Food Festiva l " v OZN v mesecu jun iju. Dmja Gačnik, sloto11ristboard@sloveniatmvel.co111 + Država Pri hodi tu ristov Indeks števi lo p re n očitev Indeks Indeks Indeks v letu 2002 2002/2001 v letu 2002 2002/2001 2002/1990 2002/1991 Skupaj 2,161,960 104 7,321,061 103 92,0 149,8 Domači 859,941 99 3,300,262 100 126,4 121,8 Tuji 1,302,019 107 4,020,799 105 75,2 184,7 Nemč ij a 229.018 98 848.418 97 109,6 511,3 Italija 274.792 102 718.384 104 100,6 287,3 Avstrija 193-422 111 677.043 109 202,7 488,0 Hrvaška 94.176 99 256.154 98 37,2 35,2 Velika Bri tanija 46.117 114 194.021 102 33,7 135,6 Švica 20.626 117 57.920 120 110,8 378,5 ZDA 30.103 107 69.838 103 101,4 568,8 Kanada 6.129 120 15.978 123 160,6 588,1 Vir.· SURS, febmar 2003 POGOVOR Z DIREKTORJEM ANTO 11Dajanje nasvetov je nehvaležen posel ... 11 - a Slovenija se od Avstrije zagotovo lahko kaj nauči Miša Novak, 111isa.11ovak@slove11ia-to11ris111.si +- Za našega sogovornika smo tokrat izbrali generalnega direktorja sosednje Avstrijske nacionalne turistične organizacije, Arthurja Oberascherja. Z njim smo se pogovarjali o organiziranosti avstrijskega turizma, njegovemu pomenu in poziciji v avstrijskem gospodarstvu in zvezni vladi, prednostih in priložnostih, pri čemer se nam je ves čas ''vsiljevala" primerjava s Slovenijo. No, Oberascherja smo na koncu tudi direktno povprašali, kaj se slovenski turizem lahko nauči od avstrijskega. ~ 1. Organizacijska struktura avstrijskega turizma je zelo kompleksna in hkrati učinkovita. Kako natančno deluje in kje je pri tem vloga vaše nacionalne turistične organizacije? Avstrijska nacionalna turistična organizacija (ANTO) je v letu 2001 dobila zagon, ki jo je pripeljal do tega, da je mogoče danes zatrditi, da gre za moderno, tržno usmerjeno organizacijo. Strukturne spremembe, ki sem jih takrat vpe ljal s prevzemom funkcije generalnega direktorja, so zdaj zaključene, pri čemer so nam omogočile, da smo si zagotovili pozicijo pionirja, utirate lja novih poti, inovatorja, neke vrste 'trendseterja' v avstrijski turistični in potovalni industriji. Naše delo vodijo št irje glavni principi : prvič, k strankam usmerjene aktivnosti , drugič, produkti, ki ustrezajo potrebam trga, tretjič, k rasti usmerjene strategije in četrtič, decentralizacija v takšni meri, kot je mogoča, in centralizacija zgolj v takšni meri, kot je potrebna. Sebe vidimo kot mednarodno usmerjeno, povezovalno organizacijo, ki zbira in posreduje informacije o trgih, ki daje impulze o ob likovanju in razvoju novih produktov, ki vse svoje aktivnosti usmerja v to, da na osnovi natačno določenih primerjalnih prednosti razvija imidž Avstrije kot turistične destinacije in nenazadnje, ki avstrijskemu turističnemu gospodarstvu nudi učinkovite, tržno usmerjene storitve. Med najbolj pomembnimi prioritetami, ki izhajajo iz naših lastnih moči in prednosti, pa bi moral izpostaviti prizadevanje za usmerjenost avstrijske turistične industrije k potrošniku. Naše trženjske aktivnosti na svetovnem turističnem trgu so osredotočene na 12 trgov, pri čemer lahko en trg pokriva več kot le eno državo. Na vsakem izmed teh 12 trgov imamo svojo glavno področno pisarno, ki jo vodi področni vodja, medtem ko druge pisarne oziroma predstavništva, ki so prav tako locirani na teh trgih, vodijo marketinški managerji. Ob tem imamo tudi t.i. "off-line" trge, kjer nimamo svojih predstavništev in na katerih izvajamo aktivnosti preko trgovskih predstavništev Avstrijske gospodarske zbornice. 2. Kakšno vlogo ima pri oblikovanju in usmerjanju razvojne turistične strategije in politike avstrijska vlada? Po avstrijski ustavi sod i turizem pod pristojnost devetih federalnih provinc oziroma zvezn ih dežel, kar v praksi pomeni, da lahko le-te sprejemajo zakone, ki urejajo področj e turizma. Poleg tega imajo zakonodajno in finančno moč na področjih, ki so povezana s turizmom, kot je na primer okolje, regionalno načrtovanje, uredbe na področju gradbeništva in infrastruktura. Ker na več področjih, ki vp livajo na turizem, prihaja do prekrivanj deželne in zvezne pristojnosti, je bil znotraj Ministrstva za gospodarstvo in delo ustanovljen oddelek za turizem. Od leta 2000 ga vodi državni sekretar, s čimer je turizmu v okviru avstrijskega gospodarstva tudi na vlad ni ravni dano ustrezno mesto. Oddelek je odgovoren za oblikovanje strateške turi stične politike, deluje kot koordinacijski center, zagotavlja potrebna finančna sredstva in v ANTO zagovarja interese zvezne vlade. 3. Kako pa je s financiranjem avstrijskega turizma na nacionalni ravni? V letu 2001 je naš skupen budget znašal 44,743 milijone evrov, zbrali pa smo jih iz različnih virov: s pomočjo č la narin e Ministrstva za gospodarstvo in delo (24,095 milijonov evrov), iz č lanarine Avstrijske gospodarske zbornice (8,032 milijonov evrov), s subvencijami zveznih dežel - ki pa zdaj predstavljajo zgolj tretjino članarin, ki so jih prispevali prej (2,2826 milijonov evrov), iz naših lastnih prihodkov (7,124 milijonov evrov), prihodkov iz naših lastnih skladov (1,911 milijonov evrov) in iz raznih drugih virov (0,756 milijonov evrov). 4. Danes se na vseh področjih v ospredje vse bolj postavlja pomen partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem. Kako ga uresničujete v avstrijskem turizmu na vladni ravni in kako na ravni vaše organizacije? Javno-zasebno partnerstvo je za turistično industrijo res izrednega pomena. Zvezna vlada skupaj s turističnimi organizacijami in podjetji izvaja projekte, ki so usmerjeni k večanju konkurenčnosti avstrijskega turizma. Avstrijsko turistično gospodarstvo ima neposreden glas v načrtovanju in izvajanju aktivnosti ANTO in sice r še posebej skozi njen marketinški odbor. Poleg tega zelo ve li ko pozornost posvečamo prav aktivnemu iskanju javno-zasebnega partnerstva za naše marketinške aktivnosti, saj na ta način dosegamo večje učinke in izkoriščamo velike potenciale sinergije. 5. Kakšna je v okviru tega partnerstva vaša politika pri financiranju posameznih orodij trtnega komuniciranja? Kako pri tem sodeluje turistično gospodarstvo? Poleg naših standardnih produktov oziroma sto ritev smo še posebej specializirani za oblikovanje storitev, prilagojenih potrebam naših strank. Z velikim veseljem moram povedati, da smo med svoje stranke uspeli pridobiti vseh devet zveznih dežel, poleg tega pa tudi Združenje avstrijskih žičn i čarjev in veliko številko regionalnih turističnih organizacij. 6. Kako se lotevate priprave vsakoletnega poslovnega in marketinškega načrta ANTO? Kako poteka koordinacija s posameznimi akterji? Naš izvedbeni letni plan, ki pokriva vse naše marketinške aktivnosti, pripravimo na sedežu ANTO na Dunaju, v tesnem sode lovanju z našimi področnimi pisarnami in predstavništvi po vsem svetu. Drugi akterji lahko svoje prisvajajo na raz li č ne načine in skozi različne ravni, najbolj direktno pa strateške in konkretne usmeritve naših aktivnosti koordiniramo skozi marketinški odbor, ki ga sestavljajo predstavniki iz hotelske industrije, industrije prostega časa , organizatorji potovanj in agenti ter provincialne turistične organ izacije. Aktivnosti tržnega komuniciranja, ki jih prodajamo našim partnerjem, so prav tako sestavni del marketinškega načrta. · 7. le v uvodu ste nakazali pomen oblikovanja, usmerjanja in pospeševanja razvoja produktov. Kakšna je pri tem vaša konkretna vloga? Pomemben del našega poslanstva je tudi ta, da v avstrijskem turizmu igramo vodilno vlogo usmerjevalca in iniciatorja. Razpolagamo z ogromnim znanjem s področja poznavanja trgov, trendov, turističnih gibanj, marketinga, kar nam je osnova za prepoznavanje trendov in načrtovanje prihodnjega razvoja. Tako na primer razvijamo scenarije in izvajamo projekcije trendov, da bi lahko na ta način prepoznali in poiskali nove poti za strateški razvoj in utrjevanje pozicije avstrijskega turizma kot turistične destinacije. 8. Prav na področju povezovanja in specializacije je Avstrija še posebej dobro poznana. Kako so nastale te uspešne zgodbe grozdenja? Tako imenovani "Urlaubsspezialisten" oziroma počitniški specialisti so združenja ponudnikov (tako regij kot tudi posameznih podjetij), ki so specializirani za določen tržni segment in ki vse svoje aktivnosti usmerjajo v trženje svojih produktov. V Avstriji imamo trenutno 18 različnih specia listov z okoli 1000 č lani. Če naštejem le nekatere: skupina "Golf v Avstriji", "Avstrijske poho- dniške vasi", "Vitka in lepa v Avstriji", "Avstrijska majhna zgodovinska mesta" in podobno. Uspeh teh skupi_~ je tesno povezan z razvl)aniem in vzdrževanjem visoke ravn i kakovosti, zato so sama osnova povezovanja prav standardi in zagotavljanje le-teh s strani vseh č lanov. Člani so tudi zavezani k plačevanju članarine, s katerimi financirajo skupne marketinške aktivnosti, združevanje sredstev pa jim prinaša večje učinke in boljše rezultate, kot če bi enako vsoto namenili za svoje individualne aktivnosti na trgu. Poleg tega je uspešnost tega koncepta povsem izmerljiva. Trenutno prispevajo kar 20 odstotkov celotnega avstr ij skega prihodka iz nas lova turizma. Povprečna zasedenost hotelov, ki so član i teh združenj, je 10 odstotkov višja kot tista od hotelov nečlanov s 4 ali s zvezdicami, medtem ko so njihove cene okoli 16 odstotkov višje od hotelov nečlanov v isti regiji in kategoriji. 9. Kateri so trendi na svetovnem turističnem trgu, ki gredo še posebej na roko avstrijski turistični ponudbi? Najprej je zagotovo potrebno omeniti we llness, ki bo hkrati tudi naj pomembnejši ekonomski faktor še v naslednjih dveh desetletjih. Za nas se je ta trend oziroma prihodnost že zače l a. Od leta 1997 se je števi lo podjetij, ki nudijo wellness storitve, zelo povečala, nenehno se odpirajo novi spa wellness centri z milijoni evrov vrednimi naložbami. Na ANTO smo izpeljali 350 marketinških aktivnosti, s katerimi smo med drugim tudi želeli osvetliti in približati pomen zdravja. Poleg tega se bo v prihodnosti nadaljeval trend kratkih počitnic, pri čemer se bo dolžina bivanja krajšala, potrošnja na gosta na dan pa večala. Gostje v svoji izbrani destinaciji vse pričakujejo ponudbo doživetij, za katere se nato odločajo po svoji želji. Današnji gost vse bolj i šče raznolike atrakci je in doživetja. Postal je 'multiopcijski', kar pomeni, da že li imeti na razpolago ve liko različnih možnosti, za katere se v veliki meri odloča zadnji hip. Prav na tem področju vidim ve like priložnosti avstrijske ponudbe, saj je med našimi konkurenčnimi prednostmi prav naša velika raznolikost. 10. Kako pa na turističnem zemljevidu vidite Slovenijo in katere so njene konkurenčne prednosti, gledano iz vaše perspektive? Menim, da ima Slovenija veliko za ponuditi. Podobno kot Avstrija razpolaga z veliko raznolikostjo narave na re lativno majhnem področju, poleg tega pa ima še veliko prednost v svoj i geografski poziciji. Potrebno se je zavedati, da med evropskimi turističnimi destinacijami ne gre zgolj za konkurenčni boj in vprašanje, kdo bo boljši. Evropa bi se morala bolj zavedati, predvsem pa sprejeti izziv za trženje skupne destinacije Evrope na prekomorskih trgih, kar je odgovor še na enega izmed današnjih trendov. Namreč to, da želijo gostje kombinirati obisk več destinacij hkrati. Tu imamo ve liko možnosti in priložnosti za sodelovanje, kar bo zagotovo lažje v današnji Evropi, kjer meje ne predstavljajo več ovire. Za primer lahko vzamemo Evropski wellness projekt, ki bo skupaj tržil zdraviliško in we llness ponudbo avstrijske štajerske in Burgendlanda, Slovenije in Madžarske. Do le- ta 2006 bi naj sodelujoče države investirale sedem milijard evrov za i zkoriščanje sinergij v tem segmentu turističnega trga. Pomemben re zu ltat bo mednarodno pozicioniranje kot skupne destinacije. 11. Kaj se lahko v turizmu Slovenija nauči od Avstrije? Dajanje nasvetov je vedno nehvaležen posel, vendar pa bom izpostavil tri stvari: izkoriščanje prednosti najsodobnejših tehnologij, specializacija ter informacije o trgih in poznavanje pričakovanj gostov. Arthur Oberascher bo gost Slovenske turistične organizacije no majskem Slovenskem turističnem forumu, kjer bo na osnovi avstrijskega primera predstavi/ prednosti in pr11olnosti turizma, ki ga prinaša članstvo v Evropski umji; poleg tega pa bo STO v mesecu marcu z ANTO teamom pripravila posebno delavnico, na kateri bosta obe turistični organizaciji izmenjali izkušnje. Turizem V letu 2003: čakajoč na Godota Rok V. Klančnik, rkla11cnik@world-touris111.org +- Vse skupaj še kar nekako gre. Saj se da preživeti, tudi snega je to zimo prijetno nametlo, tako da žičnice vlečejo, na Kubi pa je tako ali tako ves čas sonce. Vendar je nenehno nekaj v zraku, nekaj neprijetnega, kot nekakšna senca, ki jo meče en čuden črn oblak na svetovni turizem. Ta Godot, na katerega vsi čakajo, je morebitna vojna v Iraku, ki si je nihče ne želi, pa vendar si bolje poučeni upajo potihem priznati, da bo verjetno naposled končala obdobje negotovosti. Turisti so neke vrste investitorji. Tudi ti budno pazijo, kakšn i so borzni indeksi, kako se giblje cena nafte, kako se obnaša Rusija na trgu zlata in platine ter kakšne so ameriške obrestne mere. če so ta gibanja neprijetna (če sta na primer nafta in zlato draga, kar podraži vsa potovan ja) , so borzni indeksi nizki, kar pomeni, da investitorji držijo novce v žepu. To pa je slabo za svetovno ekonom ijo in pos ledično pomeni, da po svetu potuje manj ljudi, kot bi jih v stanju "debelih krav ". Takšne razmere veljajo pred vsako vojno (torej vojno, ne pred lokalnimi konflikti) . Tisti, z dobrim spom in om, se bodo spomnili, da je bi lo tako tudi januarja 1991, nekaj tednov preden je oče sedanjega ameriškega istoimenskega predsednika napadel Irak. Takoj zatem so se borze sprostile in zače l e delat i s polno paro, svetovni turizem pa je že leto kasneje konča l s kar 8 odstotno rastjo. za šest odstotkov. Obrestne mere so dokaj nizke in inflacija ne pomeni pretirane pretnje. Ma lce sicer skrbi ze lo nizka stopnja ameriškega do larja proti evru in japonska deflacija (n ižanje cen), a oba problema se bosta nedvomno uredila. Svetovna gospodarska rast - po podatkih Svetovnega denarnega sklada (IMF) - je bila predlani 2,2 odstotka, lani 2,8, letos pa naj bi dosegla 3,7 odstotka. RAST BDP IN M ED NARODN I TUR. PRIHODI - BDP - TURIZEM - POVPRECJE 1 ''. i·•···~-~--.1 #- . -s 1996 1997 1998 1999 2000 · - •1 1 1 2001 2002* 2003* Vir.· /MF, september 2002 (www.imforg} Japonski, znameniti po tem, da ji uspe vse, česar se loti, zadnja leta ne gre in ne gre. Toda znotraj regije se njena šibkost povsem utopi v nezaustavljivi rasti 5 TOP SVETOVNIH TURISTl t NIH DESTINACIJ Mednarodni turistični prihod i kitajskega gospodarstva in hitri obnovi Avstra lije ter novih industrijskih držav Azi je (Koreja, kitajski Tajvan, kitajski Hong Kong in kitajski Macau) ter Singapur. Posledično temu raste povpraševanje po turističnih produkti h, torej po potovan jih. Zdaj boste rekli, da že težim s to Kitajsko, toda res je: ta država bo postala turistična velesila št. 1 nekje med 2009 in 2011. · Gospodarstvo v evro zoni je lansko leto konča l o z rastjo 0,9 odstotka, vendar pričakujejo, da bo letos zras lo za 2,3 odstotka. Ta podatek je za Slovenijo ze lo pomemben, saj so v evro območju vsi njeni primarni trgi, razen Hrvaške. Nemčiji gre najbolj za nohte, že nekaj let beleži približno njčno rast, kar je slabo za Sloven ijo, Hrvaško, pa tudi Spanijo, torej za vse med Nemci priljubljene destinacije. Tu torej pridejo na mesto moja opozorila, da majhne destinacije ne smejo biti preveč navezana na" en trg. Prav pretirano se ne hvalijo Qiti Italijani in Avstrijci . Glavo nad vodo držijo Francozi , Spanc i, Irci, Finci, Grki in Luksemburžan i, medtem ko se zd i, da Veliki Britaniji kr iza ni nič mar. Britanija ima namreč dandanašnj i najmočnejšo evropsko eko nomijo in najmočnejšo valuto, kar pa še ne pomeni, da bodo za to več potovali, saj prav oni najbolj živijo v negotovosti. To je posledica tudi političnega spora, saj njihov prem ier na vsak način podpira vojno v Iraku (kjer si BP lahko obeta veliko koristi), javnost pa vojne noče. Zato so na l etal i šča Heathrow in Gatwick pripeljali tanke, češ, ogrožen i smo. Turizmu to ni všeč . Mimogrede, ZDA so najtežje čase, leto 2001, očitno prežive le. Mednarodni prilivi iz turizma Kljub temu, da je svetovni turizem lani dosegel pozitivne stopnje rasti, pa bodo prilivi iz turizma nedvomno nekoliko upadli . Za zdaj je še prezgodaj ocenjevati, koliko denarja se je lani obrni lo v svetovnem Mednarodni tur i stičn i prihodki Časi so čudni, res je. Toda propad svetovnega turizma, ki so ga napovedovali najbolj črnogledi, se ni zgodil. Ne gre zamo l čati dejstva, da so se najglasneje pritoževa li nad krizo lobisti, ki so jih debe lo p l ačevale letalske družbe v škripc ih, med katerimi so nekatere zares propadle (Swissair, Sabena, United, American, Ansett - danes jih je na robu še sedem). Če je bilo leto 2001 prvo v zgodovin i turizma negativno, se je lansko končalo s 3,1-odstotno rastjo, torej je preseglo tudi rekordno, jubilejno 2000. Svet je zabe lež il kar 715 milijonov mednarodnih turistov, med njimi tudi dober milijon v Sloveniji. Mesto 2001 (mio) Stopnja rasti (%) Ocena 2002 (mio) Tržni delež Mesto 2 001 Tržni delež Kratkoročna gospodarska gibanja Po izsledkih Svetovne Turistične Organizacije (WTO) so neugodne gospodarske razmere v najbolj pomembnih emitivnih trgih , na primer v Nemčiji, ZDA in na Japonskem, prva ovira za hitrejši razvoj tur izma. Temu še le sled ijo teroristične grožnje, morebitna vojna proti Iraku pa šele v zadnjem času postaja vse resnejši raz log za prestavitev potovanja. Temu sled ijo še nedokončnane strukturne spremembe v turistični industriji, predvsem v letalski panogi. Ekonomske razmere najbolj vplivajo na kratkoročno dogajanje v turizmu. Ža l pa se brezposelnost ne manjša in produktivnost ne raste tako, kot obljub ljajo nekateri predsedn iki vlad, zlasti nemški. To povzroča ve liko občutljivost na ceno, zato ne bodite presenečenf, če bo nemški turist v Portorožu dvakrat premis lil, ali bo naročil orado ali ne bi raje pice. V takšnih razmerah jo bodo najbolje odnesli turistični ponudniki, ki so si svoj prostor na trgu utrli prav z nizkimi cenami, v leta lstvu torej Ryanair in EasyJet, v hote lih pa verige, kot sta na primer Ib is ali Best Western. Ti imajo namreč še dosti finančnega prostora, da lahko uvajajo razne motivacije, na primer 30 odstotni popust v vikendu ali zastonj dodatni dan in podobno. Hoteli z nizko profitno stopnjo, na primer tisti v kraji h, ki so močno vezani na sezone, si tega pač ne morejo privoščiti , saj morajo receptorke in kuharje plačati tudi v sušnih mesecih, torej marcu in novembru. Zato je še toliko bolj pomembno, da imajo hoteli pomembno dodano vrednost na osnovno ponudbo, kar jih na trgu de la mnogo bolj "utrjene" (primer: Hoteli Morje). Na splošno so gospodarske perspektive pozitivne. Svetovno gospodarstvo se namreč giblje v kr ivuljah, gori in doli, kot pa kaže, smo spodnjo točko na krivulji že dosegli, tako da lahko že letos pričakujemo konjunkturo. Devetdeseta so bila dolgotrajno obdobje gospodarske prosperitete. ZDA pod Clintonom preprosto niso vedele, kam s presežkom. Svetovn i volumen trgovine in storitev bo letos predvidoma zrasel 2002*/2001 Francija 75,2 2,0 76,7 Španija 2 50,1 2,4 (11 m) ZDA 3 45,5 - 0,1 45,5 Ita lija 4 39,1 1,0 (10 m) Kitajska 5 33,2 11,0 36,8 Vir.· WTO, podatki, zbrani do januatja 2003 MEDNARODNI TU RISTltNI PRIHODI PO (SUB)REGIJAH Mednarodni turističn i prihodi v mio 1990 1995 2000 2001 2002* 456,6 551,7 696,1 692,9 714,6 282,2 324,2 402,8 401,4 411,0 Severn a Evropa 29,1 37,6 44,1 41,5 42,5 Zahodna Evropa 113,8 116,7 141,2 138,9 141,4 Sr./Vz. Evropa 43,8 67,1 76,8 78,0 81,1 Južna Med. Evropa 95,5 102,7 140,7 143,0 146,1 Azija in Pacifik 57,5 85,6 115,3 121,0 130,6 Sv. Azija 28,0 44,1 62,5 65,67 73,4 Jz. Azija 21,5 29,2 37,0 40,1 41 7 Oceanija 5,2 8,1 9,6 . 9.,,.L! 9,6 Južna Azi ja 3,2 4,2 6,1 5,8 5,9 Ameriki 92,9 108,9 128,3 121,0 120,2 Severna Amerika 71,7 80,5 91,2 85,0 85,3 Karibi 11,4 14,0 17,2 .16,9 16,4 Srednja Ameri ka 1,8 2,6 4,3 4,4 4,8 Južna Amerika 7,9 11,8 15,5 14,7 13,6 Afrika 15,0 20,0 27,0 27,7 28,7 Severna Afrika 8,4 7,3 10,1 10,6 10,1 Subsaharska Afrika 6,6 12,7 17,0 17,1 18,6 Srednji vzhod 9,1 13,1 22,7 21,8 24,1 (mia EUR) 10,7 3 33,5 4,7 2 36,7 5,1 6,4 80,7 11,3 4 29,0 4,1 5,1 5 19,9 2,8 Tržni delež v % Stopnja rasti v% Pov. stop. rasti v% 1995 2002 00/99 01/00 02*/ 01 100 100 6,8 -0,5 3,1 58,8 57,5 5,8 -0,3 2,4 6,8 5,9 1,2 - 5,9 2,3 4,3 21,2 19,8 4,0 -1,6 1,8 2,2 12,2 11,3 4,1 1,6 3,9 5,8 18,6 20,4 10,4 1,6 2,2 4,0 15,5 18,3 12,3 5,0 7,9 7,2 8,o 10,3 13,2 5,0 11,9 8,4 5,3 5,8 13,0 8,3 3,9 5,6 1,5 1,3 8,7 - 2,1 1,1 6,5 08 08 5,4 -4,5 2,0 6,8 19,7 16,8 5,0 -5,7 -o,6 3,3 14,6 11,9 4,9 -6,8 O,(+ 2,4 2,5 2,3 6,9 -1,9 - 3,0 4,2 0,5 0,7 8,9 1,6 9,7 9,0 2,1 1,9 2,4 - 5,1 -7,0 7,0 3,6 4,0 3,2 2,5 3,7 6,1 1,3 1,4 6,8 4,8 -4,0 1,8 2,3 2,6 1,2 1,0 8,5 10,0 2,4 3,4 13,1 -3,9 10,6 9,7 ; turizmu, kajti WTO te podatke dobi od centralnih bank, te pa si vzamejo nekaj časa za preračunavanje tečajnih razlik in podobl')O. Nižanje cen je namreč ena od prvih metod za premagovanje kriz. Kot vemo, potniki potujejo bližje in za krajši čas, letijo manj, se vozijo več, počitnice bukirajo zelo pozno, kar vse negativno vpliva na devizni priliv. Sicer pa je mednarodni turizem leta 2001 zabeležil 463.6 milijard dolarjev prilivov ali kar 1.3 miljarde dolarjev dnevno. Od predlani se je marsikaj spremenilo, med drugim tudi to, da je zdaj do lar boleče nižji od evra. Evropa "pride la" približno polovico svetovnega deviznega priliva, medtem ko je ameriški kolač ve lik 26 odstotkov, vzhodna Azija dobi 18 odstotkov, Afrika in Bližnji Vzhod po 2,5, južna Azija pa 1,1 odstotka. Dejansko stanje glede potrošnje v turizmu najlepše pokaže statistika porabe na mednarodni turistični pri- hod. Ta je leta 2000 znaša la 750 dolarjev (to liko je torej zapravil povprečen turist na svetu med svoj im po- tovanjem), predlani pa le še 670 dolarjev. Povprečje je najvišje kajpak v ZDA, in sicer več kot tisoč. Taka števil- ka bi bila kaj dober, čeprav še odda ljen cilj tudi za slovenske turistične delavce, ki bi ga sled ili z odlično ponudbo in zanimivimi načini privabljanja turističnega denarja. Sicer je poraba na prihod v Evropi ze lo nizka, pod povprečjem, in sicer okrog 600 dolarjev. Terorizem in turizem Kot direktor komuniciranja na WTO se vsak dan srečujem s številnimi novinarskimi vprašanji, kako terorizem vp liva na mednarodna turistična gibanja. če jim povem po resnici, da statistično gledano ne kaj dosti, me bodo označili za cini ka, zato jim raje povem, da je res hudo, ker je bil včasih terorizem predvidljiv (predvsem tisti od IRE in baskovske ETE), danes pa lahko udarijo kjerkoli in kadar ko li. Tak odgovor jih zadovo lj i. Je pa res, da je od Balija, Mombasse in Santa Marte največjo turistično škodo povzročil prav prvi napad, ko je v sinagogi v turnizijski Djerbi umrlo 14 nemških turistov. To se je zgod ilo pred poletjem, kar je pahnilo vso severno Afriko v rdeče številke. Na Baliju je umrlo 200 ljudi , vendar je le Indonezija utrpela dvo odstoten padec, ostala regija pa se drži. Teroristični napadi na terorizem se torej teror istom ne sp lačajo kaj dosti, saj dosežejo prav nasprotno od tega, kar bi napadalci hoteli. Antipatija do napadalcev seže v vsak kotiček sveta, a negativni učinki so kratkotrajni in loka lni. Mombasa jih sploh ni čuti l a. Spremembe v obnašanju povpraševanja * Težnje po kasne jšem knjiženju so še vedno močne. Opažamo pa, da ko se odhodi bližajo, bo lj se višajo konkretno prodani aranžmaji, ki praviloma presegajo prvotne napovedi. * Težnja po zmanjšanju radiusa (b ližanje cilja) v mednarodnih potovanjih se nadaljuje. Turisti najraje potujejo v sosednje države, intra-regiona lno, zlasti tja, kjer ne doživijo kulturnega šoka. * Domači turizem še vedno narašča. Razlogov za to je več, med drugim tudi u činkovite promocijske akcije na n ačin Dobrodošli doma, ki jih vodi večin a nacionalnih turističnih organizacij. * Seniorski turizem močno narašča, zlasti v Evropi. * Medgeneracijski turizem narašča (bab ice z vnučki, dedki in vnučke in podobno) . * Držijo se trendi kratkih počitnic, podaljšanih vikendov, vikendov v mestih (city break), potovanja z visoko motivacijo in obiski prijateljev in sorodnikov (s kratko oznako "VFR trave!"). Taka potovanja so pogosto rezultat poceni letalskih kart. * Raziskave kažejo, da je strah pred potovanji, ki je nastal 11. septembra 2001, popolnoma izginil. Pač pa turisti še vedno raje potujejo po tleh, kot z letali. * Močno so narastla krožna potovanja z ladjami , zlasti po Sredozemlju in v Karibih. Skoraj 18 milijonov Rusov v letu 2001 ~-..-..c:.;-_,_,,.__ potovalo čez meje svoje domovine ~ Nekaj podatkov o ruskem turistu Starost: Povprečna starost 35 let, 75 % je starih manj kot 44. čas potovanja : 60 % med poletjem, 20 % med božičnimi in novoletnimi prazniki. Od kod prihajajo: 24 % iz Moskve, 43 % iz evropskega dela Rusije, 12 % iz Urala. Prihodek: 21 % z visokim, 67 % s sredn jim in 12 % z nizkim. Povprečna potrošnja: Ruski turist potroši povprečno 114 evrov na dan, medtem ko povprečen evropski turist porabi le 50 evrov na dan (podatek Finske turistične organizacije). . Skupna potrošnja: Ruski turisti so leta 2000 v tuj ini potrošili 7,4 milijarde USD. Zaupanje potrošnikov narašča: Poraba potrošnikov, spodbujena z višanjem plač in zmanjševan jem nezaposlenosti, se še naprej zvišuje po enakomern i stopnji. V drugi četrtini leta 2002 se je poraba povečala za 6,1 %, realni prihodek pa se je od oktobra 2001 letno poveča l za 6 %. število turističnih agencij: V Rusiji je trenutno 10.000 potovalnih agencij oziroma podjetij, od tega jih je samo v Moskvi 3.500. POTOVANJA RUSKIH TURISTOV V TUJINO V OBDOBJU 1997 DO 2001 20000 "8:370 o 15000 o o > ., z ., 10000 > o ,_ o 5000 C. o 1997 1998 1999 2000 2001 Letošnja regionalna pričakovanja Azija je prehitela Amerike in je po mednarodnih turističnih prihodih zdaj na drugem mestu, takoj za Evropo. Vzhodna Azija in tihomorska regija bosta imeli dobro turistično leto 2003, medtem ko bosta imeli Evropa in Afrika bolj umerjeno rast. ZDA bodo - če ne bo šlo kaj narobe s tistim Godotom z začetka - končno dohitele stopnjo razvoja pred 11. septembrom, zlasti zaradi uspešne intra regionalne rasti. Argentina bo tudi letos rastla, ker so lani devalvirali svojo popo lnoma precen jeno va luto in podobno ... Odvisno od vojaškega razvoja, bo Bližnji Vzhod letos strahovito prizadet, ali pa tudi ne. Bližnji Vzhod in Azija bosta tudi najbolj odvisna od potovanj znotraj regije. Objektivno mislim, da bo Slovenija zadržala rast kot jo je imela lansko leto, vendar pa bi mi bilo ljubše, če bi bila ta rast višja. Takšno napovedujem za leto 2004, ko se bodo takoj čuti l e pozitivne posledice vstopa v Evropsko unijo. Rast bi bila lahko še višja, če bi se sprostile nekatere objekt ivne ovire v infrastrukturi, predvsem ponovnem vstopu Postojne na tur i stičn i trg (obiskovalci Jame so izletniki, turisti bi morali v Postojni prespati vsaj eno noč!), resni obnovi Lipice kot turističnega središča in še nekaterih drugih dejavnikov. MEDNARODNI TURISTI ČNI PR IH OD I PO REGIJAH 12 10 ., "' 8 :;; ~ 6 "' 4 o. v, 2 ?!'- o -2 -4 -6 SVET EVROPA AZ IJA IN AMERIKA AFRIKA BL. VZHOD PACIFIK Vir.· WTO, januar 2003 TOP 20 DRŽAV, V KATERE NAJRAJE POTUJEJO RUSI Država 2001 Indeks (v ooo) 2001/2000 (v%) 1. Finska 1.722,1 +8,6 2. Litva 1.244,3 +8,o 3. Kitajska 1.105,3 + 10,9 4. Poljska 969,1 · 9,8 5. Estonija 922,4 · 11,3 6. Turčija 795,6 + 8,5 7. Nemčija 560,4 + 24,6 8. Špan ija 265,7 + 14,2 9. Koreja 190.5 + 97,2 10. Egipt 181,2 + 33,5 11. Ital ija 175,1 +4,4 12. Japonska 160,4 +9,7 13. Ciper 157,1 + 14,8 14. Francija 153,2 + 12,9 15. Arabski Emirati 140,5 + 19,3 16. Bolgarija 124,9 +20,0 17. Latvija 115,6 -8,8 18. Velika Britanija 113,3 + 3,5 19. Grč ij a 101,6 + 14,0 20. ZDA 100,1 ·12,0 Viri· Ruski državni statistični urad, Business Monitor !nternationol, IPK lnternational, WTO POTOVALNA DINAMIKA RUSKIH TURISTOV Namen potovanja 2000 2001 %sprem. (v ooo) (v ooo) Skupno outgoing 18.370,6 17.938,8 -2,4% Zasebna potovanja 14.572,8 13.681,4 · 6,1 Poslovna potovanja 3.797,8 4.257,4 + 12,1 Skupno incoming 21.169,1 21,156,9 +1,9 Zasebna potovanja 15.980,2 16-429,7 + 2,8 Poslovna potovanja 5.188,9 5.140,2 · 0,9 Turistični tokovi Avstrije in njenih sosed po širitvi Evropske unije Tomi Brezovec (to111i.brezovec@t11ristica.e,l11) in Aleksandm Brezovec, sastl.b1'ezovec@guest.anzes.si ~ Pod naslovom "Dobrodošli v Evropi brez meja" je januarja na Dunaju potekal mednarodni kongres ob so-letnici avstrijskega hotelskega združenja (OHV). Kongres je bil simbolno zasnovan kot dobrodošlica vzhodnoevropskim državam v EU, vsebinsko pa kot ocena turističnih gibanj Avstrije in njenih sosed po širitvi EU. Organizatorji so v ta namen pri Turistici - Visoki šoli za turizem v Portorožu naročili raziskavo turističnih gibanj med Avstrijo in njenimi vzhodnimi sosedami. Raziskava je vzbudila zanimanje v vseh zajetih državah. Na tem mestu seznanjamo slovensko turistično gospodarstvo s kratkim povzetkom predstavitve. Avstrija je ena izmed tistih držav EU, ki bodo najbolj občut i le priključ itev novih članic, saj meji kar na štiri bo- doče članice - Češko, Slovaško, Madžarsko in Slovenijo. V prik ljučitvi svojih sosed k Evropski uniji zaznavajo tržni po- tencial 36- milijonskega trga, ki ga bo šele treba izkoristiti. Pregled turizma petih držav - prihodi, prenočitve in hotelske zmogljivosti Skupna značilnost tu rističnih gibanj v obravnavanih petih državah je naslednja: v obdobju od 1997 do 2001 se število gostov in njihovih prenoč itev konstantno povečuje . Leta 2001 je tako 48,8 milijonov turistov ustvarilo 190 mili- jonov tur i stičnih prenočitev. 37,2 % je bilo prenočitev do- mačih gostov v posamezni državi, od vseh tujih prenočitev pa jih je bilo le 5,2 % ustvarjenih znotraj teh petih držav (v nadaljevanju regija). n:s .... E g Prihodi Prenotitve N N ·.:: (v milijonih) (v milijonih) ::::1 ... -o Avstrija 26.9 115.1 CI) "6'o Češka 10.8 38.4 (1) ... C.. Slovaška 3.1 11.3 Madžarska 5.9 18.1 Slovenija 2.1 7.1 ,s, Skupaj 48.8 190.0 c;;'B l/lr:ETClnn;1elorolnlm1:lstltl'lluradl Najmočnejša turistična država znotraj proučevane regije je nedvomno Avstrija s 26 milijoni gosti in s 115 mili joni nji- hovih prenočitev (2001). Tuji gostje imajo več kotdvotretjin- ski delež, njihove prenočitve pa predstavljajo skoraj tri četr­ tine vseh prenočitev v Avstriji. Avstrija tako ustvari 60,6 % vseh prenočitev v regiji. Sledijo ji Češka (20,2 %), Madžars- ka (9,5 %) Slovaška (6,9 %) in Slovenija (3,7 %). Tudi v primerjavi števila in strukture prenočitvenih zmogljivosti je Avstrija na prvem mestu. Od 2,44 milijona turističnih leži šč, jih ima Avstrija 1,27 milijona (52 %). Slovenija ima s svojimi prenočitvenimi zmogljivostmi le 3,3 odstotni delež. Od skupaj več kot 21 ooo hotelskih ob- jektov jih ima spet največ Avstrija (70%). Tudi tu je Slovenija na zadnjem mestu (skupaj s Slovaško), saj ima le nekaj nad 400 prenočitven i h objektov hotelskega tipa n:s .... Eg N N ·.:: ::, ... -o Avstrija ~ Češka republika CI) ... C.. Slovaška Madžarska Slovenija ,s, Skupaj oB Ležišta vsa hotelska (tisoc) (tisoč) 1267 568 478 228 116 47 5oo(ocena) 138 Bo 44.8 47.7 40.5 27.6 2 441 1 017 41.7 Vir: ETCin naciomln! sta:lstltnl uradi (hoteli, moteli, penzioni. .. ). Kot zanimiva se je izkazala primerjava povprečne ve- likosti hotelskih On sorodnih) objektov. Ti imajo v Avstriji v povprečju 38 ležišč, v ostalih primerjanih državah so hoteli znatno večji - imajo vsaj dvakrat toliko ležišč (Slovenija 87, Češka 64, Slovaška 112, Madžarska 71). n:s .... število hotelov E g N N In podobnih obratov ·.:: 2001 ~ ::, ... -o (1) Avstrija 14 831 17 990 "6'o Češka 3 576 2737 CI) ... C.. Slovaška 423 384 Madžarska 1906 (2000) 1687 Slovenija 417 426 ,s, Skupaj 21153 23 224 oB Vlr:ETCln11K!orolnls1aislltrlu1adl Turistični tokovi - Avstrija je pomembna, Češka pa še bolj Turistični '6§ promet med O • posam ezn imi 1 državami znotraj regije predstavlja le majhen delež celotnega prometa, ki ga ustvari regija. Le dva milijona pre- biva lcev regije obišče letno dru- go državo znotraj ~ § regije in tako ust- 18 vari 6,3 milijona l nočitev. Kljub rel- ativno majhnemu številu turistov in njihovih prenočitev pa je zanimiva primer- java posa-meznih "bilateralnih" )__,.,.=,~ )r:i~,<9 So p ... ... v·,-____ ... ..... V' ~ \\ <:''"'° (ri',;;;,). -~ turist ičn i h tokov in pomen posameznih tržišč znotraj regije. Tržišča posameznih držav znotraj regije predstavljajo ra- zlične tržne deleže v ostalih državah. Avstrijski turisti (609 tisoč), ustvarijo v drugih državah regije približno 1,8 mili- jona nočitev. Najljubši cilj Avstrijcev je Madžarska (227 ti- soč avstrijskih turistov). Slovenijo in Češko obišče prib- ližno enako število Avstrijcev, ki pa se močno razlikujejo v ustvarjen ih nočitvah. Nekaj več kot 174 tisoč avstrijskih turistov ustvari v Sloveniji skoraj 620 tisoč nočitev, medtem ko 164 tisoč Avstrijcev na Ceškem ustvari le 350 tisoč nočitev . Tako razmerje med številom avstrijskih gos- tov in njihovimi nočitvami kaže, da se Avstrijci v slovenskih tu rističn i h destinacijah mudijo dlje časa (povprečno 3,55 dni) kot na Češkem (povprečno 2,14 dni). Prednost Sloven ije se v primerjavi z drugimi vzhodnimi sosedami Avstrije kaže tudi v "presežku" števila turistov in prenočitev z Avstrijo. Enega od razlogov za skromne potovalne navade Avstrijcev v vzhodno sosednje države je na kongresu izpostavil nekdanji avstrijski minister ter sedanji koor- dinator Pakta stabi lnosti za JV Evropo, dr. Erhard Busek. Dr. Busek meni, da med Avstrijci še vedno pre- vladuje negativen in podcenjevalen odnos do držav nekdanje Vzhodne Evrope: "Večina Dunajčanov še ved- no ne ve, da je za obisk Prage treba potovati na severo- zahod in ne na vzhod ... " Avstrija ni največji emitivni trg Avstrijce morda preseneča tudi podatek, da Avstrija ni največji emitivni trg zno- traj obravnavane regije - to mesto od leta 2001 pri- pada Češki. Takrat je nekaj več kot 620 tisoč češk ih turistov ustvarilo v ostalih proučevanih državah kar 2 mil- ijona prenočitev . Polovica jih je bila realizirana na Slo- vaškem, Avstrijo je obiskalo 223 ti - soč čeških turis- tov. Avstrijski trg se ! H Pn!noclhll!Avstrfke'lvsosednJlhdrfml:h '8 ;.. )Wl~l C! lbo,000------- -- S:. ,.,.,...., ------... ..,_ .,,...., - 1997 1998 1999 2000 2001 e! fi PntnoBIYotuJlhptc,, vAvstri~ .-e 1995- 2001 i ~ ----------1- 199S 1996 1997 1998 1999 2000 2001 je izkazal kot najpomembnejši za Slovenijo, saj ustvarijo Avstrijci kar 16,25 % vseh tujih prenočitev v Sloveniji. Na Madžarskem predstavljajo avstrijski turisti le 6,6 % vseh tujih gostov, na Slovaškem 3,3 % in na Češkem zgolj 2,1 %. Pi č le številke so še bolj poudarjene, ko obrnemo sliko: delež vseh štirih bodočih članic EU v avstrijskem turizmu znese vsega 2,1 % prenočitev v Avstriji. Pričakovati je, da se bodo ta razmerja spremenila z vstopom novih č lanic v EU. (Težko) pričakovane spremembe Po priključitvi članic EU se realno pričakuje dvig življen- jske ravni in ekonomskega položaja v novo priključenih državah. Glede na izkušnje Portugalske, španije in Grčije, kjer se je družbeni bruto proizvod na prebivalca po vstopu znatno dvignil, lahko pričakujemo, da se bo podobno dogaja lo tudi v novih č lanicah EU. Teh spre- memb ni pričakovati čez noč, se bodo pa srednjeročno odrazile na potovalne navade prebivalstva, zlasti kot povečanje mednarodnega tur i stičnega prometa. S povečanjem mednarodnih turističnih tokov na nove trge, ki bodo po vstopu novih č lanic postali nekakšen "domač trg", bo prišlo tudi do povečanega pretoka turis- tov iz drugih držav v sosednje destinacije. Z oblikovan- jem turističnih destinacij ne glede na državne/adminis- trativne meje, enotnim plačilnim sistemom in skupn imi načrtovanimi akcijami tržnega komuniciranja lahko obravnavana regija pričakuje okrepitev tako medsosed- skih turističnih tokov kot tudi prilivov turistov iz ostalih delov sveta. Rast števila turistov, ki bodo obiskovali turistične znamenitosti novih držav članic, bo pospeš ila potre- bo po izgradnji tako tur i stične kot sprem ljeva lne in- frastrukture. Slovenijo, Slovaško in Madžarsko pesti zlasti pomanjkanje hotelskih zmogljivosti, medtem ko se Avstrija pripravlja na povečanje tranzitnega prometa, za kar mora posodobiti cestne povezave proti novim članicam EU (npr. pereč problem cestne povezave Dunaj - Praga). "Normalizacija" razmer, kakor so razvojne spremembe že po drugem dnevu kongresa poimenovali njegovi udeleženci, bo olajšala tud i pretok kapitala, zato se ni čuditi, da so bili prvi odmevi predstavljene raziskave vezani prav na možnosti vlaganj v turizem novih članic. Turistično gospodarstvo oz. "kap ital" pod težo poz i- tivnih trendov že išče poti za sode lovan je, pr i čakuje pa, da bodo sode lovanje spodbudile tudi ustrezne državne institucije. Ryanair in njegov vpliv na incoming v Avstriji Prvo avstrijsko letališče, ki si ga je izbral sloviti nizko cenovni irski letalski prevoznik Ryanair, je bil Salzburg. Letos bo v Sa lzburg samo iz Londona pripeljal 200.000 gostov. Ne le, da ima že dva leta dnevno iz glavnega britanskega mesta, pripravlja še tretjega in hkrati tudi enega iz Dublina. V salzburški deželni turistični organizaciji so navdušeni nad odličnimi rezultati tega leta lskega prevoznika, ki ima kapacitete zapo lnjene med 85 in 90 odstotki. Kar 80 odstotkov gostov iz Londona predstavlja za Salzburg č i sti incom ing. S tem, ko se je Salzburg kot dežela pojavil na spletni strani Ryanaira, se mu je prepoznavnost predvsem pri mladih v Veliki Britaniji še bistveno povečala. Ocena v Salzburgu je, da jim je ta prevoznik v letu 2002 kar za petino povečal število gostov iz Velika Britanije. Ker ima polete tudi v izvensezonskem času, ga še posebej dobro ocenjujejo domače incoming agencije. Splošno znano je, da Ryanair za svoje linije zahteva finančno podporo, a o tem nihče izmed turističnih funkcionarjev v Salzburgu ne želi razpravljati. Tamkajšnja gospodarska zbornica ocenjuje tak vložek ne kot pomoč temu prevozniku, ampak kot vlagan je v angleški trg. Poseben primer v sodelovanju z Ryanairom predstavlja dežela Koroška. Deželna vlada za subvenci jo tega letalskega prevoznika letno odšteje najmanj 1 milijon evrov. To sode lovanje se je začelo že v letu 1998 in poteka preko ce lovškega let a li šča. Na leto pripelje ta družba v Celovec okoli 50.000 potnikov. Nemajhen del teh potnikov je namenjen (ali prihaja iz) v Sloven ijo. Podobne in še boljše številke beležijo na letališču v Gradcu kamor je ta družba v petih mesecih pripeljala več kot 50.000 potnikov. O sodelovanju s tem irskim prevoznikom razmišljajo se v Linzu in v Innsbrucku, kjer domačini enostavno že · zahtevajo možnost cenejših letalskih prevozov. .j Tukajšn ji letališči Ircem zaenkrat ~e nista ~ripra~l_jeni V dati tako ugodnih pogojev kot ostali, vendar Je pozItIvna } odločitev le se vprašanje časa. •• i Kako na tak razvoj gleda avstrijska klasična letalska . ~ družba Austrian Airlines? Subvencije, ki jih pridobivajo -~ cenejši letalski prevozniki, so jim seveda trn v peti. Kajti :· ~ Ryanair pristaja le na tista l eta li šča, kjer mu p~d .:,r plaščem turistične promocije oziroma pospeševanJa • prodaje dodelijo ustrezne subvencije. ALJA bo verjetno podobno kot Air France v primeru Ryanairovih poletov v Strassburg v kratkem začela postopek pred evropskim sod i ščem zaradi nelojalne konkurence. Kljub temu pa ze lo resno razmišljajo o ustanovitvi nove družbe v Bratislavi, kjer lahko izkoristi- jo prednost l etališča z mnogo nižjimi letališkimi taksami. Ugotovimo lahko le, da je Ryanair le eden izmed vrste "low cost carrier-jev", ki vznikajo po Evropi. Večini destinacij krepko pomagajo pri prilivu novih gostov in to tudi v nesezonskih terminih. Verjetno ni s lu čajno, da jih štev ilne italijanske in francoske regije že poskušajo pridobiti z "nemoralno" ugodnimi ponudbami. Jan Cigle11ečki, i11fo@slove11ia-to11ris111.at + Nemški turisti se izogibajo Španiji Znani nemški institut za raziskave prostega časa BAT je objavil, d~ se še naprej zmanjšuje zan imanje za počitnice v Spaniji. Razlog naj bi bilo vse slabše razmerje med kakovostjo in ceno. Potem ko je leta 1999 v Špan iji letova lo 17 odstotkov nemških turistov, _j~~ je bilo leta 2002 le še 13,9 odstotkov, letos pa naJ b1 Jih v Španijo potovalo samo 13,1 odstotkov. . .. Največ Nemcev bo še vedno letovalo v Nemč1J1 (22,1 %), za Špan ijo sledijo še Italija (10,1 %), Turčija in Avstrija (6,1 %), Grčija (4,3 %) , Hrvaška in Slovenija skupaj (3,6 %), Skandinavija (3,2%), Francija (3,1%) itd. Tuja mesta pred nemškimi BAT institut je tudi ugotovil, katera mesta bi nemški turisti najraje obiskali. Po že ljah so tuja mesta pred nemškimi: Dunaj, Firence, Rim, Pariz, Benetke, Praga, Budimpešta. Ko pa so primerjali že obiskovana mesta, so nemški Berlin, M,nchen, Hamburg in Dresden pred Dunajem, Prago in Parizom. TUi ukinja delovna mesta Po objavi začasnih poslovnih rezultatov se je vrednost delnic koncerna TUi zmanjšala za okoli 8 odstotkov. Poslabšani poslovni rezultat i in še slabši izgledi za pri- hodnost so prisilili koncern, da zmanjša stroške poslo- van ja za ce lih 111 milijonov evrov, kar med drugimi tudi pomeni ukinitev okoli 1000 delovnih mest (od skupaj 50.000), od tega polovico v Nemčiji. Janez Repanšek, slowe11ie11fva@t-011li11e.,le + 'll Širitev EU naj ne bi spremenila potovalne vzorce Evropejcev, m_eni eden vo dilnih raziskovalcev potovalnih navad Rolf Freitag. Večina novih destinacij bi namreč že naj bile izob likovane destinacije. Možno rast vid i pri Litvi in Latviji, kjer pa po njegovem mnenju obstajajo ome jitve v kapacitetah. . 'll Evropa kot destinacija še ni dosegla točke zasičenosti , vendar pa je mogoče o približevantu tej stopnj i po besedah Freitaga govoriti v primeru Svice in Nizozemske. Ve lik potencial v evropski potovalni industri ji vidi v spod njem in sredn jem prihodkovnem razredu. 'll Microsoftov šef Bill Gates je postal lastnik 2,8 milijona delnic v luksuzni hotelski verigi Four Seasons, kar predstavlja 9 odstotni delež v podjetju s sedežem v Torontu , ki razpolaga s 57-t imi imetji v 26 državah. 'll Britanski operatorji v primeru iraške vojne napovedujejo katastrofalne posledice za britanski turizem. Ve liki št irje so poveda li, da so se nakupi potovanj v tujino od božiča zmanjšali že za 16 odstotkov. V primeru, da pr ide do vojne, upajo, da se bo razpletla na hitro, medtem ko je vsako njeno podaljšanje v april, maj ali junij, "vse prej kot idea lno", kot so se izrazili. 'll Kar trije od štirih državljanov Evropske unije se odločajo za počitnice znotraj unije. Pri tem so v letu 2000 potrošili 115 milijard evrov, pri čemer ni vklju čena potrošnja na domačih potovanjih. 'll Izraelski turistični minister je januarja začel z akcijo, v kateri je izraelskim hotelom razdelil 10.000 kompletov s plinskimi maskami. Na ta način želijo v primeru iraške vojne zagotovit i osnovno varnost. Poleg tega so vse hotele za ložili z videokasetam i v štirih jezikih z navodili za njihovo uporabo. Vsi turisti, ki ne bodo bivali v hotelih, bodo lahko v verigi trgovin ob predložitvi potnega lista in 42 USD prav tako dobili komplet. Prihodnost je v šestih zvezdicah Luksuzna potovanja prinašajo visoke donose in so odporna na recesijo. Po podatkih razis.kave, ki so jo opravil i za Svetovno luksuzno turistično borzo (potekala je decembra 2002 v Cannesu) trije odstotki popotnikov k skupni turistični potrošnji prispevajo kar 20 odstotkov. številke so vsekako r privlačne, a organiza- torje potovanj še posebej pritegne dejstvo, da gre za hitro rastoč trg. Potencial tega segmenta so pred desetletjem prvi zavohali luksuzni hoteli (Marriot, Le Meridien), v zadnjih petih letih pa so nastale luksuzne ?lag?vne ,znam~e skoraj v vseh segmentih. Med uspešn1camI v JuznI Afr1k1 in Indiji je oživitev luksuznega že lezniškega potovanJa, najeti je mogoče celo avtomobil s šestimi zvezdicami, da ne govorimo o luksuznih kr ižarkah ... Gre za izredno individualen trg, kjer se majhni, neodvisni ponudniki bolje znajdejo in bol je zaslužijo kot veliki potovalni giganti. Američani bi naj letos on-line kupili za Bo milijard USD potovanj Na ETC-jevi transatlantski konferenci v New Yorku je bilo rečeno, da "internet za potovalno industrijo predstavlja podobno mazivo za potovalne transakcije kot nafta za avtomobilsko" . On-line prodaja potovanj je na ameriškem trgu rasla tudi v času največje splošne krize v letu 2001, v letu 2003 pa bi naj dosegla več kot 80 milijard USD, kar predstavlja 30 odstotkov celotnega pr~meta iz nas_lova potova nj. On-line informacije so hitro doseglpve, omogočajo preprosto iskanje najugodnejših cen, le -te pa na ta način dosegajo povprečno nižje vredn?:t1. Samo v lanskem letu je 15 odstotkov odrasle ameriske populacije, kar predstavlja 29 milijonov, kupilo leta lsko kartg_ ali kateri koli drug potovalni paket on-line. Nekaj zanimivih številk iz Ryanaira Med razlogi za Ryanairovo skoraj 40 odstotno povečanje števila prepeljanih potnikov (podatek je za 6 mesecev, do lanskega septembra) so zagotovo tud i naslednje številke: njihova povprečna karta stane 32 funtov, kar je kar 69 % manj kot pri še enem nizko cenovnem letalskem prevozniku EasyJet (uporabljajo n am reč predvsem sekundarna leta li šča, večja letala), en delavec pride na 9.500 potnikov (pri British Airways je to razmerje na primer 1 proti 620), pritožbe pa bi naj znižali na 0,53 na tisoč potnikov, kar je neprimerno manj kot pri Aer Lingus, kjer jih na 1000 potnikov pride 12. Po besedah direktorja Michaela O'Learyija imajo 1 milijardo funtov rezerve in bi z lahkoto kupili British Airways, "vendar ne želimo njihovih problemov" . Francozi manj delajo, a ob tem ne potujejo znatno več Francoska študija je pokazala, da je s skrajšanjem francoskega delovnega tedna iz 39 na 35 ur turizem pridobil dosti manj, kot je bilo pričakovati. Raziskovalni center za analizo navad preživljanja prostega časa CREDOC je ugotovil, da je le 16 odstotkov Francozov zaradi tega več, potovalo, medtem ko jih je 49 odstotkov več časa posvetilo počivanju, 45 odstotkov družini, 41 odstotkov pa gospodinjskim opravilom in vrtnarjenju. Raziskava je tudi pokazala, da jih je bilo ob krajšem delavniku le 26 odstotkov opravičenih do prostega časa, od tega jih je petina porabila nekaj več časa za počitnice, 12 odstotkov pa se jih je odločalo za več koncev tedna stran od vsakdana. Te številke so se zvišale na 30 oziroma 31 odstotkov pri bolj premožnih residentih v okolici Pariza in pri poslovnežih. Med drugimi učinki zakona navajajo več odločitev zadnji hip, več sprememb o datumih odhoda oziroma prihoda zadnji hip, večjo uporabo interneta, več preživetih vikendov z družino in prijatelji, več vikendov stran od doma, a hkrati blizu doma, več dnevnih izletov v tematske parke, muzeje, trgovine in do kulturnih spomenikov. Kljub temu, da študija v uvodu ugotavlja, da so spremembe manjše, kot je bilo pričakovati, pa na koncu zaključujejo, da so le-te zdaleč od tega, da bi jih lahko prezrli. Nepredvidljivi francoski popotniki Raziskava, ki so jo opravili v francoskem Toulonu, je pokazala, da so Francozi postali nepredvidljivi in da se težko odločajo. Nekdo, ki je bil sprva navdušen nad kulturno obarvanim potovanjem, vmes začne razmišljati o klubskem hotelu v tropih, na koncu pa se odloči za zimsko športno središče . To pomeni, da morajo biti turistični profesionalci zelo fleksibilni , a njihovi produkti še prepogosto targetirajo masovni trg. V letu 2001 se je za nakup počitnic preko agentov odločilo le 19,3 odstotkov Francozov, številka pa je dramatično nihala glede na tip destinacije - preko agenta je rezerviralo 58,8 odstotkov Francozov, ki so potovali v tujino in le 8,9 odstotkov tistih, ki so potovali znotraj domovine. V letu 2001 se jih je v tujino podalo 15,1 milijonov, od tega jih je 10,4 milijonov ostalo v Evropi, 1,5 milijonov se je odločilo za Ameriko, 800.000 pa za Azijo in Oceanijo. Pri tem ne pozabimo, da Francija na svetovni lestvici top destinacij ostaja na prvem mestu. V letu 2002 jo je obiskalo 76,7 milijonov turistov (kar je okoli 25 milijonov več kot Spanijo in 31 milijonov več kot ZDA, ki je tretjem mestu). EU jezi EasyJet Po poročanju Trave! News Europe bi naj nova zakonodaja pred evropskim parlamentom letalskim potnikom, ki jih niso sprejeli na kratke ali prekoocenake polete oziroma so njihove lete odpovedali, prinesla znatno kompenzacijo - prvim 200 in drugim 600 evrov. Vsi potniki, katerih letala zamujajo, bi naj bili opravičeni do toplega obroka in brezplačne hotelske postelje. Z uvedbo strožjih kazni si EU prizadeva odpraviti prebukiranja in odpovedi letov, vendar pa bi naj bili letalski prevozniki prisiljeni - po zdajšnjem predlogu zakonodaje - plačati odškodnino zaradi vsake zamude, tudi ko ta ni njihova krivda . EasyJet je na predlog odgovoril, da gre za čisti absurd in da je to zagotovo zadnja stvar, ki jo letalska industrija potrebuje v teh težkih časih. Bruselj predlaga, da bi naj kompenzacijo določala razdalja in ne cena vozovnice, EasyJet pa vztraja, da ima pri tem odločilno vlogo prav cena. Nadalje menijo, gre za odkrit napad na letalsko industrijo, saj se zakon nanaša le na letalske prevoznike, medtem ko so vsi drugi prevozniki C•-. ~ ,•~•-- ,. - ~ > .,•l>,~ ,· ., •• NOVICE, TRENDI IN GIBAN NA EM TIVNIH TRGIH . . .. izključeni. Ryanair kritizira škotsko turistično strategijo Ryanair je na gospodarski odbor škotskega parlamenta naslovil pisno kritiko strategije trženja škotskega turizma in pozval k bolj fokusi ranemu trženju destinacije. Svojo kritiko utemeljuje s tem, da je trenutno preveč zmede in podvajanja v turistični promociji po vsej Škotski. Ryanair je tudi kritiziral poskuse VisitScotland, da bi sredstva in aktivnosti usmerjali na ameriški trg, saj bi se morali namesto tega bolj koncentrirano usmeriti na evropski. Prevoznik meni, da je Škotska sicer dobro poznana destinacija, vendar pa pri odločanju za to destinacijo glavno oviro igra predvsem strošek prevoza, zaradi česar bi se morali usmeriti na tiste trge, od koder je dostop preprost. Poleg tega bi morali promocijo Škotske usmeriti k tistim potencialnim turistom, ki se lahko za Škotsko odločijo na bolj kratek rok, kot dodatek k glavnim počitnicam. Kot pravijo, vse kar je potrebno, je zgolj povedati ljudem, kako lahko nekam pridejo po nizki ceni in kje dobijo več informacij. Ryanairov komercialni direktor Michael Cawley bi naj odboru predložil dokaze, skupaj z vodstvom British Airways, EasyJet in s škotskimi letališči. Njihova kritika je prišla pravzaprav le dan zatem, ko je Škotska nacionalna stranka pozvala turistično gospodarstvo, da . se naj zanaša na njihovo nacionalno turistično organizacijo VisitScotland in ne na britansko British Tourist Authority. Tudi na Škotskem vse bolj vroče z nizko cenovnimi leti Škotska bi naj z marcem, ko bo začel leteti novi nizko cenovni letalski prevoznik, dobila svojo prvo direktno linijo do Španije. Air Scotland ustanavljajo lastniki glasgovskega organizatorja potovanj Luxuryclass Ltd, Ohia AI-Ani, v sodelovanju z v Grčiji registrirano čartersko družbo Electra Airlines. Nova letalska družba bo letela z dvema 219-sedežnima Boeingoma 757 -200, in sicer v prvi fazi iz Glasgowa in Edinburgha - v nekaj letih pa iz vseh škotskih letališč - do Alicante, Barcelone, Fuerteventure, Malage, Palme in Tenerifov. Cene za enosmerno letalsko karto se bodo začeli pri 32 funtih, vključno s takso, vse ostale dodatne storitve bo potrebno doplačati. Škotska nima svojega nacionalnega letalskega prevoznika, zato je ustanovitev te letalskega družbe izrednega pomena tako za povečanje obiska Škotske kot tudi za outgoing. V letu 2003 bi naj Air Scotland prepeljal že 115.000 potnikov, do leta 2008 pa bi naj to število povečali na 250.000. Odzivi od tekmecev so mešani. EasyJet je potezo pozdravil, češ da več ljudi kot lahko leti poceni, bolje je, medtem ko je bil Ryanair bolj skeptičen, Globespan (njegov nizko cenovni prevoznik Flyglobespan.com začenja z aprilom leteti iz Edinburgha in Glasgowa v Barcelono, Malago in Palmo) pa napoveduje enake tarife kot Air Scotland. Flyglobespan.com trenutno za eno stran računa L 49, za vikend pa bi naj ceno znižal na L 25, a kot pravijo, morajo najprej ugotoviti, ali je AS sploh pravi konkurent. Z Ryanairovo kreditno kartico do brezplačnih letov za vsakogar? Ryanair je pred kratkim lansiral kreditno kartico s svojo blagovno znamko, ki bo omogočala vsem uporabnikom brezplačen let, četudi bodo potrošili le 1 funt. Britanski Daily Telegraph poroča, da gre za skupen projekt z finančno družbo MBNA Europe (ena izmed treh vodilnih družb za izdajo kreditnih kartic v Veliki Britaniji). Imetniki Ryanairove kartice bodo dobili en brezplačen let po prvem nakupu in dodatnega, kot bodo rezervirali oziroma kupili deset Ryairovih letov, v kateremkoli letu. Letna obrestna stopnja na kartici, ki jo bodo zaračunali, bo 15,9 %, kar je štirikrat več kot povprečna britanska stopnja in dvakrat več kot najugodnejša na trgu. Potovalna industrija naj ob grožnjah vojne ohrani mirno kri Vse več je pozivov, naj organizatorji potovanj in agenti ob politični nestabilnosti, napovedih in grožnjah vojne in s tem povezani nevarnosti za zadušitev potovalne industrije, ohranijo mirne živce. Iz britanske PricewaterhouseCoopers opozarjajo, naj industrija ne pozabi na lekcije, ki so se je naučili že v Zalivski vojni 1991, saj se potrošniki odzivajo na precej podoben način . V poročilu "Lekcije Zalivske vojne za turistično in potovalno industrijo: Ali se zgodovina ponavlja" svetujejo, naj operatorji krčijo zmogljivosti na kontroliran način, naj ohranijo čim večjo fleksibilnost in se izognejo velikim razprodajam. Denarni tok že tako trpi zaradi zmanjšanih depozitov, do katerih prihaja zaradi upada rezervacij, zagotovo pa je vsesplošna bitka za zniževanje provizij zadnje, kar industrija potrebuje. Britanski 11Dobrodošli doma11 Generalna direktorica britanske nacionalne furidacije (National Fund) apelira na vse Britance, naj več počitnic preživijo doma in tako pripomorejo k izboljšanju britanskega gospodarstva in prispevajo k omilitvi pritiskov za grajenje novih letališč. Fiona Reynolds je na BBC povedala, da bi se morali kreatorji politike bolj zavedati prednosti lokalnega oziroma domačega turizma, kamor bi tudi morali preusmeriti pozornost iz aktivnosti na prekomorskih trgih. Fundacija, ki je bila ustanovljena že leta 1895 z namenom ohranitve britanskih naravnih in kulturnih znamenitosti, ima danes 3 milijone članov. Okoli 40.000 prostovoljcev pomaga pri vzdrževanju znamenitosti in tako letno s svojim delom prispevajo vrednost 13,5 milijonov funtov. V letu 2002 je 12 milijonov ljudi obiskalo znamenitosti te fundacije. Reynoldsova ocenjuje, da z vsakim delovnim mestom, ki ga ustvarijo, dodatno ustvarijo 5 do 9 delovnih mest v lokalnem gospodarstvu. Poziv potrošnikom: izogibajte se velikih štirih operatorjev ... Britansko potrošniško združenje je januarja začela \· odkrit napad na velike štiri organizatorje potovanj. r, Revija Holiday Which je anketirala 12,480 počitnikarjev in jih povprašala o kakovosti storitev, razmerju med ceno in kakovostjo in o tem, ali bi operatorja, s katerim so potovali , priporočali prijatelju. Organizatorji potovanj, ki jih imajo v lasti veliki štirje - First Choice, MyTravel, Thomas Cook in TUi UK - so se najslabše odrezali prav pri priporočilih , precej bolje pa so se odrezali manjši, bolj specializirani operatorji in agenti. Ponovno se je najvišje uvrstil specialist za grške otoke Laskarina, sledili pa so neodvisni VFB Holidays, Great Rail Journeys, Swan Hellenic, Tapestry, Ramblers Holidays and Titan Trave!, ki bi jih priporočilo kar 85 odstotkov vprašanih. JMC, ki je del skupine Thomas Cook, se je najnižje uvrstil pri zadovoljstvu z njihovimi storitvami - le 20 odstotkov potrošnikov bi jih priporočilo naprej . Predstavnik Thomas Cooka je dejal, da je prav smešno, da primerjajo organizatorje potovanj, kot sta Laskarina in Tapestry s Thomas Cookovo znamko, kot je JMC. Po njegovih besedah so ti operatorji bolj ekskluzivni in dražji, zato primerjava preprosto ni mogoča . Laskarina ima na primer omejitev 10.000 potnikov na leto, Thomas Cook pa jih prepelje čez 3,5 milijonov. Njihove povratne informacije in spremljanje zadovoljstva svojih potnikov bi naj pokazala, da bi Thomas Cookove storitve svojim prijateljem priporočilo kar osem od desetih strank. Which? Je kot od govor odprl spletne strani , switchwithwhich.co.uk, s katerimi spodbuja turiste, naj pogledajo globlje od zgolj znanih imen in znamk. Industrija paketnih potovanj bi naj bila po ocenah vredna 13 milijard funtov. Veliki štirje zadovoljijo 51 . odstotkov trga, lani pa so prodali 75 odstotkov paketnih potovanj od 21 milijonskega trga prodanih paketov, večinoma skozi "high street" potovalne agencije, ki s voje goste usmerjajo v paketne ponudbe preko svojih posrednikov. Mladi kot vse bolj zanimiv tržni segment in investicija na dolg rok - tudi za slovenski turizem Jernej Zajec'", jen1ej.zajec@slovenia-to11ris111.si + V obdobju med 6. avgustom in 6. septembrom 2002 je v Ljubljani potekala teren ska raziskava z anketiranjem med mlad imi tujimi turist i. Potekala je po naro či lu in v sodelovanju z Uradom RS za mlad ino (v okviru Ministrstva za šo lstvo, znanost in šport) in Zavodom za turizem Ljubljana, izved li pa so jo v podjetju Hosting. Raziskava je bila naročena kot podpora pri odločanju o oblikovanju tržnih aktivnosti na področju mladinskega turizma v Ljubljani in Sloveniji. Ciljna skupina, ki je bila zajeta v raziskavo, so bili mlad i tuji turisti, ki so obiska li Ljubljano v obdobju izvajanja raziskave, v starosti od 16 do 35 leta starosti. Glavni cilj raziskave je bil podrobno proučiti turistično povpraševanje tujih mladih turistov, ki so obiskali Ljubljano in Slovenijo, njihove motive, želje, pričakovanja ter vtise in na osnovi raziskave podati osnovne smernice za nadaljnje aktivnosti na področju razvoja mladinskega turizma v Ljubljani in Sloveniji ter za n ačrtova nje ustrezno prilagojenih in v Strategiji razvoja turi zma v Sloveniji in Strategiji razvoja mladinskega turizma v RS navedenih tržnih aktivnost i. Za dosego ciljev raziskave je bil vpraša lnik razdeljen na 5 lo če nih sklopov oziroma 33 vprašanj, ki so bila v celoti prevedena v angleški jezik: Prv i sklop vp rašan j (1-4) obravnava intenziteto tur- ističnih obiskov in navade mladih tujih turistov v Sloveniji Drugi sklop vp rašanj (5-22) se nanaša na dojemanje Ljubljane in njene turistične ponudbe za mlade med anketiranci Tretji in četrt i sk lop vprašanj (23-28) se nanaša na poznavanje in dojemanje Slovenije, priljubljenih destinacij, motivov, poznavanje ugodnosti in osebnem mnenju mladih tu jih turistov o njih Zadnji sklop vp ra šanj (29-33) pa se nanaša na sodo-demografske značilnosti anketirancev. . Večina vprašan j je bila, za rad i enotnega n ač in a obdelave podatkov, izbirnega tipa, torej smo ·i anketirancem ponudili več možnih odgovorov, od '1 „ katerih so izb rali ustrezne. Pri tem tipu vprašanj smo it določili, koliko odgovorov lahko izbe rejo pri } posameznem vprašanju (na primer n a j več tri od · , sedmih). Pri vsakem vprašanju smo tudi dopustili : ;; možnost vp isati svoj odgovor pod "drugo". Štiri .:/' vprašanja so bila opisnega t ipa. •' Terensko anketiranje je potekalo na naslednjih lokacijah: turis ti čno informacijskem centru v Ljubljani, turistično informacijskem centru na že lezniški postaj i v Ljubljani in v ljubljanskih dijaških domovih, ki so v poletnem času odprti kot mladinska prenočišča (Youth hostli) . Anketo so izvajali pred hodno skrbno izbran i in ustrezno usposob ljeni mlad i anketarji , ki aktivno govorijo angleški jezik. Opravljenih je bilo 1.048 anket, kar zagotav lja dovolj ve lik in reprezentativni vzorec za resne rezultate raziskave in načrtovanje ustreznih ukrepov in aktivnosti na področju razvoja in trženja turistične ponudbe za mlade tu ri ste v Lj ub ljani in Sloveniji. Večji h težav pri izvedbi anket nismo pričakova li , kar se je izkazalo tudi v praks i. Mlad i so bili pripravljeni sodelovati pri izpo lnje- vanju ankete, poleg tega pa je vsak mlad i turist, ki je sode lova l v raziskavi, prejel tudi kupon za brezp l ačen ogled mesta Ljubljane z lokalnim vodnikom. Kaj nam povedo izsledki raziskave o navadah tuje mladine Dolžina bivanja mladih nad slovenskim povprečjem - Uvodoma bi kot najpomembnejšo ugotovitev izpostavili izračunano povprečno potrošnjo in povprečno dobo bivanja tujih mladih tu ristov, ki so sode lovali v raz iskavi, saj le-ti ostaja jo v Slovenij i skoraj 5 dni, kar je veliko več kot slovensko povprečje (leto 2001 po SURS za tuje turiste: povprečna doba bivanja: 3,13). Od tega osta nejo 3,2 2 dni v Ljubljani, kar je tudi več kot je ljubljansko povprečje (za leto 2001 po SURS za tuje turiste v Ljubljani· kot kra j in ne kot občina - je bila povprečna doba bivanja: 2,02). Pri interpretaciji sledn jega podatka je potrebno upoštevati, da se je raz iskava izvajala v Ljub ljani. Povprečna potrošnja ne ravno zanemarljiva - Zanimiva je ocena povprečne potrošnje in sicer 32,8 evrov na osebo na dan. Skupaj torej povprečno mladi turist glede na povprečno dobo bivan ja po podatkih raz iskave potroš i kar 163,3 evrov v Sloven iji in 105,6 evrov v Ljubljani. Potujejo z vlakom - Mladi še vedno največ potujejo z vlakom in uporabljajo vozovnico lnter rail, n a jveč krat bivajo v mlad inskih prenočiščih in uporab ljajo Youth Hoste! kartico, prihajajo več ali manj neorganizirano (brez vnaprejšn jih rezervac ij) in kar tretjina jih uporab lja ISIC kartico. Lonely Planet, internet in prijatelji - Mladi več ali manj črpa j o informaci je iz turističnega vod i ča Lonely Planet in iz interneta ter od prijateljev. Le ena priložnost za prvi vtis - Pomembno je, da se mlade turiste s turistično ponudbo navduši, ker bodo svoje vtise posredovali naprej. Mladi se več ali manj kot mladi tu risti ne vračajo (to rej je prvi vtis še toli ko bolj pomemben!). Sloven ija in Ljubl jana je za vel iko več ino zgo lj ne kaj dnevna postaja pri odkrivanju Evrope in Sveta predvsem v smeri proti Hrvaški in drugim državam v smeri proti jugovzhodu in jugozahodu. Dogajanje, zabava, prireditve - Zanimivo je tudi, da Kje je mesto mladinskega turizma v razvojni turistični strategiji V nadaljevanju objavljamo izsek iz poglavja Strategije slovenskega turizma (MG, 2002), ki opredeljuje razvoj in pomen mladinskega turizma v Sloveniji. Razvojna strategija najprej definira prednostne programske usmeritve, nato pa tudi strategijo razvoja drugih turističnih programov, kjer mladinski turizem sicer navaja na zadnjem mestu (za naravno in kulturno dediščino, gorskim, zimskim turizmom in smučanjem, tranzitnim turizmom, blagovno znamko Ljubljana, navtičnim in podeželskim). Mladinski turizem je nerazvit del slovenske turi stič n e ponudbe, ponuja pa pomemben vzvod za njen prihodnji razvoj. Turi stična ponudba za mlade je v Sloveniji razdrobljena, neorganizirana in ne predstavlja posebnega integralnega turističnega proizvoda. Z razvojnega vidika pa je mladinski turizem pomemben, saj se nanaša na pomemben tržni segment in prinaša predvsem dolgoročne u č in ke za turistični razvoj države. Na državni ravn i v okviru Ministrstva za šolstvo, znanost in šport obstaja Urad RS za mladino, pripravljajo Strategijo razvoja mladinskega turizma in je lahko prihodnji spodbujevalec poslovnih projektov na področju mladinskega turizma. Teme ljni cilji razvoja slovenskega mladinskega turizma v največja več in a mladih primerja Ljublj ano s Prago in kar nekaj je takih, ki jo primerjajo ce lo z Dunajem in Amsterdamom! Torej mlad e zanima v Ljubljani dogajanje, zabava in kot sami pravijo tudi prireditve. V Ljubljan i so najbolj navdušeni nad zgodovinskim mestnim jedrom, načinom življenja, atmosfero in zan imivo - nad dekleti. Malo jih je bilo razočaranih, če pa so že bili, so bili razočarani nad vremenom (kar ni presenetljivo glede na lansko polet je) in zapiralnim časo m lokalov ter mladinskim pre no č i šče m . Torej Ljubljana čim prej potrebuje mladinsko prenočišče, ki naj ima npr. lokal za svoje goste odprt dolgo v noč. Ne zgolj mesta, tudi gore in jezera · Mlade poleg mest (predvsem v primeru te raziskave Ljubljane) zanimajo slovenske gore in jezera. Potrebno bo torej razmisl iti o dodatni ponudbi za mlade v tem predelu Slovenije in grad iti na prepoznavnosti ostalih prede lov Sloveni- je, informacije pa morajo prejeti že v Ljubljani. Znajo pokritizirati pa tudi pohvaliti - Mladi so kritični nad ponudbo ugodnosti in mladinskim i prenočišči, kar je glede na zgornjo ugotovitev, da so prav ti mladi, ki so že obiska li Slovenijo, eden izmed glavnih virov informaci j drugim popotnikom, izredno pomem- bno. Zadovoljni pa so z odnosom d omačinov in tudi tur i stič nih delavcev do mladih. Na podlagi nizkega deleža pohval in kr it ik na račun števila aktivnosti, programov in ponudb prilagojenih mladim, kot tudi na podlagi nizkega deleža športa in rekreac ije med glavnimi motivi tuj ih mladih turistov za obisk Slovenije in nizkega deleža organiziranih ogledov bo potrebno v prihodnosti razmišljati prav v smeri oblikovanja novih turističnih stori tev za mlade, v nasprotnem primeru bodo mladi turisti še naprej prepuščeni turističn im vod i čem (predvsem Lonely Planet) in lastni popotniški iznajdljivosti. Sodelujoči v raz iskavi tudi predlagajo, da bo potrebno namen iti več sredstev za aktivnosti tržnega komuniciranja turistične ponudbe za mlade. Od kod prihajajo - Zanimiva je tudi struktura em itivnih trgov, ki pa je nekoliko drugačn a in tudi ugodnejša (bo lj disperzirana) od slovenske. Največ je Britancev in Amer i čanov , sledijo pa jim Avstralci z Novozelandci, Irc i, Portugalci , Italijan i in Španci. Ve lika več in a pa si svoje potovanje financira sama. Raziskava in njene ugotovitve so potrd ile, da so mladi tu risti zan imiv tržni segment za slovenski turizem, da je razvoj mlad inskega turizma v Sloveniji in ustrezne infrastrukture, storitev in tržnih mehanizmov smise ln, in da je skrb za mladega turista dobra investicija za zagotavljanje zadostnega turističnega povpraševanja posamezne države tudi na dolgi rok. * Za Urad RS za mladino in Zavod za turizem Ljubljana pripravil Jernej Zajec. V času raziskave in priprave prispevka je bil zaposlen kot direktor projektov in vodja centra Hosting razvoj, s sredino februarja pa na Slovenski turistični organizaciji prevzema mesto vodje za tržne raziskave in analize. obdobju 2002-2006 so: 1) oblikovanje turisti č ne organizacije (agencije) za razvoj in trženje mlad inskega turizma, 2) razvi janje posebnih turističnih centrov v Sloveniji za potrebe mladinskega turizma, 3) vzpostavitev mreže mladinskih prenočišč (hoteli za mlade, dijaški domovi oziroma centri za obšolske dejavnosti, apartmaji, kampi), 4) oblikovanje posebnih programov za mlade, kot so popotništvo, izo braževanje, športne aktivnosti, zaba- va, 5) oblikovanje osrednjega informaci jskega centra za mlade in druge individualne popotnike (CYTI), 6) koo rdinacija in razvoj trženjskih aktivnosti na področju mladinskega turizma. Razvoj mladinskega turizma je odvisen od projektov, programskih pristopov in poslovnih interesov turističnih subjektov. Mladinski turizem ima dobre možnosti za začetno organiziranost in programsko usmerjenost v okviru obstoječih institucij in programsko finančnih mrež mladih v RS. 14i:· Strategija slovenskega turizma 2002-2006 1 Glavni poudarki iz Strategije razvoja mladinskega turizma v RS No temeljih razvojne strateg/Je slovenskega turizma Je pod taktirko Urada RS za mladino nastalo tudi Strateg/Jo razvoja mladinskega turizma v RS. V nadaljevanju povzemamo vse njene glavne poudarke, strateg/Jo po bi noj v naslednjih mesecih predstav/II strokovni javnosti (strateg/Jo opredeljuje okoli 150 ponudnikov, ki posredno ali neposredno oblikuje/o In soustvarja/o ponudbo mladinskega turizma v RS). 1. Pravna ureditev statusa nosilcev mladinskega turizma in ustanovitev v skladu z zakonodajo Področne turistične organizacije kot skupne organizacije za razvoj in trženje mladinskega turizma v Sloveniji s strani Urada RS za mladino, podjetnikov in društvene organizacije z namenom ve čje ponudbe turis ti č nih storitev za mlade in izboljšanje kakovosti turisti č ne ponudbe za mlade v Sloveniji ter poveča nj e aktivnosti in profesionalizacije dela na področju oblikovanja in trženja mladinskih turi stičnih programov ter na ta način ustvariti zavest o pomenu in pomembnosti mladinskega turizma v Sloveniji. V nadaljevanju navajamo naloge Področne turistične organizacije, saj predpostavljamo, da bo le-ta skrbela za realizacijo te strategije. 2. Vzpostavitev mehanizmov za izvajanje raziskav in tekoče spremljanje turističnih tokov (število turistov, noč itve ... ) na področju mladinskega turizma v sodelo- vanju s Stati stičnim uradom RS, Slovensko turistično organizacijo in drugimi institucijami. 3. Zagotovitev dolgoročnega in usmerjenega razvoja mladinskega turizma, financiranja dejavnosti, večje učinkovitosti razvojnih in trženjskih aktivnosti na področju mladinskega turizma in večje prodornosti in razpoznavnosti mladinskega turizma. 4. Razvoj 8 turističnih območij po Sloveniji za potrebe mladinskega turizma, z namenom spodbujanja razvoja, izvedbe in trženja turističnih proizvodov za mlade: Obala, Kras, SZ Slovenija, Osrednja Slovenija, JV Slovenija, Savinjsko, Podravje, Pomurje. 5. Razvoj 19 turističnih centrov (približno 2 centra na eno turistično območje) za potrebe mladinskega turizma: stacionarni turistični kraji (počitnice: izobraževanje+ športne aktivnosti+ zabava) : Moravske Toplice, Ptuj, Zre če z Roglo, Logarska dolina, Čatež ob Savi, Podčetrtek, Bled, Kranjska gora, Bovec, Portorož/ Piran, Pliskovica na Krasu, Podljubelj in Bohinj). tranzitne turi stične kraje z vidika mladinskega tu rizma (popotništvo + zabava) : Maribor, Celje, Novo mesto, Ljubljana, Nova Gorica, Koper, Postojna. 6. Realizacija vzpostavitve mreže mladinskih prenočišč oziroma prenočišč, primernih za mlade (kampi, dijaški domovi, hoteli nižjega cenovnega razred a, zasebni sobodajalci) na območjih, ki so zanimiva za razvoj mladinskega turizma, do leta 2010: Obstoječi : Bled, Piran, Dijaški dom v Ljubljani, Mariboru in Kopru Načrtovani: Ljubljana, Maribor, Ptuj, Podljubelj, Koper, Nova Gorica, Postojna in / ali Pliskovica na Krasu, Novo mesto, Celje, Moravske toplice / Murska Sobota, kampi na območjih Logarske doline, Bovca /doline reke Soče , Bohinja, Čateža , Moravskih toplic, Podčetrtka ter ostalo: dijaški domovi + centri šolske in obšolske dejavnosti. 7. Izboljšanje koordinacije pri razvojnih in tržnih aktivnosti različnih sektorjev in posameznih akterjev na področju mladinskega turizma k skupnemu cilju , za katerega imajo vsi interes. Kako kot destinacija ostati ali postati 11zmagovalec11 na turističnem trgu? Jernej Zajec,Jernej.zajec@slovenia-tourlsm.si + Za sodobni turizem Je značilno nastajanje novih turističnih destlnoc/J In relativno hitro Izgubo konkurenčnih prednosti nekaterih obstoječih In tradicionalnih destlnoc/J. Še včerajšnji zmagovalec Je lahko Jutri poraženec, soj Je odločitev o tem vse bolj odvisno od njene prilagodljivosti In sledenja trendom ter potrošnikom. Turistični strategi se zato poglobljeno ukvarjajo z Iskanjem odgovorov no vprašanje, zakaj so nekatere turistične destlnoc/Je uspešnejše In z Iskanjem dovolj učinkovitih turističnih strategij za usposobitev destlnoc/J za tekmovanje no turističnem trgu. Fokus pri turističnem poslu niso več le številke o prepeljanih potnikih, ustvarjenih prenočitvah, postreženih obrokih itd., ampak doživetja drugačnega sveta, ki ga lahko ponudijo destinacije. Ti trgi "doživetij" so postali globalni in vplivajo tako na povpraševanje kot tudi na ponudbo. Dandanes se turisti odločajo predvsem na podlagi doživetij in simboličnih ter čustvenih koristi, ki jih lahko ponudi na primer Pariz, pacifiški otok ali Slovenija oziroma katerakoli od njenih destinacij. Katere so sile spreminjanja turističnega trga Med najpomembnejše dejavnike, ki spreminjajo turistični trg, turistični strokovnjaki uvrščajo: 1. Turistični trend v smeri "novega" turizma, ki je izredno segmenti ran in usmerjen k potrošniku 2. Vse bolj zahtevne turiste, ki iščejo nova predvsem individualna doživetja 3. Vse večje število ponudnikov turističnih storitev in turistič nih destinacij, ki tekmujejo za naklonjenost turistov 4. Povezovanja ponudnikov v sestavljene in celostne turistične proizvode (= doživetja) in nujnost sodelovanja javnega in zasebnega sektorja pri obliko- vanju in trženju turistične ponudbe 5. Obstoj moderne informacijske in komunikacijske tehnologije ter globalnih distribucijskih sistemov, ki se razvijajo vzporedno s preoblikovanjem turističnega povpraševanja Nova 45 definicija turizma Vse aktualnejša postaja nova 45 definicija turizma (t.i. 'sophistication, specialization, segmentation, satisfaction' ali če poskušamo prevesti - ponudba, ki je sofisticirana, specializirana, segmentirana in ponuja zadovoljstvo), s poudarkom na tem, da je usmerjena k potrošniku ('mass customization'). Prihaja kot odgovor na klasičen 45 ('sun-sea-(snow)- sand-(sex)') pogled na masovni turizem ('mass standard- ized'), ki je imel toge paketne ponudbe in se je le malo osredotočal na želje in potrebe turistov (Buhalis). Nova definicija pa zahteva tesno in kreativno partnersko sodelo- vanje vseh oblikovalcev ponudbe turistične destinacije. In katere so spremembe, do katerih pospešeno prihaja Ugotavlja se, da se kot posledica zgoraj navedenih dejavnikov dogajajo hitre in ključne spremembe na turističnem trgu (Smeral) : 1. Velik porast povpraševanja (potencialni trg je lahko za dobro razvito turistično destinacijo prilagojeno doživetja iščočim potrošnikom teoretično ves svet) MLADINSKfTLiRIZENlV SLOVENIJr" . ·-. j Javni: Urad RS za mladino, MG in STO Zasebni (gospodarski): 8 (po eno na turisti č no območje za potrebe mladinskega turizma) turi st i č nih agenci j za potrebe trženja mladinskega turizma - "loca l youth tourist info" · L YTI min. 40 ponudnikov aktivnosti za mlade (športne aktivnosti ter zabava) min. 15 prenoč itvenih gostinskih obratov primernih za mlade v okviru mreže mladinskih prenočišč min. 5 ponudnikov izobraževalnih programov za mlade specializirane tu ristične agencije za mlade Civilni: TZS, mladinski centri in študentski klubi, ostala mladinska društva 8. Oblikovanje in učinkovito organiziranje (večj a koordi- nacija med vsemi ponudniki turi st i č nih storitev za mlade ter nenehno njihovo vzpodbujanje in omogočan­ je izpopolnjevanja) turistične ponudbe (proizvode) za mlade po naslednjih skupinah: popotništvo, izobraže- vanje, športne aktivnosti, zabava. 9. Oblikovanje osrednjega slovenskega informacijskega centra za individualne popotnike (v Ljubljani) "Central Youth Tourist lnfo - CYTI", saj se bodo z razvojem turistične ponudbe za mlade odprle nove potrebe po in- formiranju mladih turistov in po povezovanju (turistično) informacijskih centrov (mladinska prenočišča, študents- ki klubi, turistično informacijski centri) po vsej Sloveniji in koordinaciji njihovih aktivnosti na nacionalnem nivo- ju. Tako bo vse bolj zahtevnim tujim in domačim mladim turistom na preprost, poceni in hiter n ač in omogočeno priti do kakovostnih informacij o slovenski turistični ponudbi (za mlade) . 10. Razširitev sistema popustov oz. bonitet za mlade. 11.Zagotovitev sredstev in izvedbe promocije v sodelovanju s Slovensko turi stično organizacijo. 12.Vzpostavitev aktivne tržne politike z namenom vklju - čitve slovenske turističn e ponudbe za mlade (in ponud- nikov tovrstnih turi stičnih storitev) v programe velikih organizatorjev potovanj specializiranih zamlade. 13.Dvig povpraševanja po izdelkih in storitvah za mlade in dolgoročno zagotavljanje večjega turističnega obiska mladih. 2 . Velik porast konkurence med turističnimi destinacijami (z drugimi besedami povedano, vedno več je desti- nacij, ki vstopajo na turistični trg doživetij in vedno večja je transparentnost cen in drugih primerljivih last- nosti destinacije) 3. Partnerska povezovanja podjetij, iskanje novih inova- tivnih integralnih turističnih proizvodov, oblikovanje blagovnih znamk (branding), specializacije, dvig kvalitete storitev 4. Vedno večje potrebe za financiranje (rednih) investicij v turistično infrastrukturo 5. Turistične destinacije v razvitih ekonomijah se soočajo s problemi zaradi neprilagojene ponudbe, ki je premalo heterogena in kakovostna Odgovor! destlnacijskem marketingu Turistične destinacije za izboljšanje svojega konku- renčnega položaja vse bolj potrebujejo trženjske razvojne strategije, ki predvidevajo vlogo ponudbe in povpra- ševanja, strukturo in kakovost dobaviteljev, trg in organi- zacijske strukture, distribucijske kanale in vlogo javnega in zasebnega sektorja. Žal pa strategije ne morejo pred- videti tudi zunanjih dogodkov, kot so npr. vojne, teror- istični napadi, naravne nesreče, vreme ... Zato bo potrebno v prihodnosti posvetiti predvsem veliko pozornosti destinacijskemu marketingu, ki bo moral temeljiti na: raziskavah in razvoju ter inovacijah, oblikovanju novih turističnih proizvodov, prilagojenih posameznikom ('mass customisation'), investiranju v razvoj kvalitete storitev, poudarjanju raznolikosti ponudbe in večji stopnji specializacije, pospeševanju razvoja novih sodobnih tehnologij, oblikovanju celovitosti ponudbe destinacije, večji diferenciaciji proizvodov in temu prilagojenemu prodajnemu trženju (special interest marketing), večji koordinaciji med ponudniki turističnih in gostinskih storitev, lokalnimi, regionalnimi, področnimi turističnimi organizacijami in s STO na eni strani ter tujimi in domačimi TO na drugi strani, oblikovanju skupnega informacijskega in rezervacijskega sistema. Wellness - od opredelitve osnovnih pojmov do analize in izhodišč za uvajanje wellness storitev na slovenskem trgu Wellness ni zgolj hitro rastoče gibanje, ki vse bolj prevzema zagovornike zdravega načina življenja in vse, ki nekaj dajo na kakovost svojega življenja, temveč postaja vse pomembnejši turistični produkt, tudi v slovenskem turizmu. Ker v Sloveniji še ne moremo govoriti o pravi multidisciplinarni ponudbi wellnessa in ker le-ta za začetek zahteva temeljito poznavanje celotne Plozofije same ideje wellnessa (o tem .• ~ smo pisali že v zadnji lanski številki Turizma), smo se v uredništvu Turizma odločili, da se te teme lotimo res kompleksno. Tako bomo v naslednjih štirih številkah časopisa objavili serijo člankov, ki bodo pokrili to področje, vsem bralcem, ki jih to področje zanima, pa bodo skupno dali kakovostno in referenčno celoto. Tokrat začenjamo z opredelitvijo pojmov zdravje in wellness, nadaljevali bomo s temeljnimi sestavinami wellnessa kot načina življenja (telesni fitnes, zdrava prehrana, osebna sprostitev in duševne aktivnosti), v tretjem sklopu bo poudarek na wellness turizmu (analiza ponudbe, povpraševanja in konkurence ter wellness kot integralni turistični produkt), zaključili pa bomo z analizo tega področja na slovenskem trgu in izhodišči za uvajanje wellness storitev v ponudbo turističnih podjetij na slovenskem trgu. Za začetek pomembna opredelitev pojmov zdravje in wellness 'i Mag_,;;::_vka Gojčič, slavka.gojcic@email.si +- "'1· • -- -• ~~- ,,;:~, ~ .... !i } Za razumevanje _pomena zdravja za človekovega · .,. počutje in osebni razvoj potrebno v antiko ,, -:/• V grški antiki so zdravje razumeli kot religiozni mit, ·:, šele kasneje so ga pričeli pojmovati kot naravni pojav. O ·\ zdravju ali bolezni niso več odločali bogovi in demoni, •· temveč je bolezensko stanje povzročilo neravnotežje telesnih sokov. Hipokratova dietetika (nauk o načinu življenja) je bila sprva nauk o higieni oz. zdravstvenem stanju človeka, šele kasneje se je razvila v nauk o bolezni oz. bolezenskem stanju človeka. V krščanskem srednjem veku so z bolniki sočustvovali, bolezen je predstavljala eno izmed preizkušenj, ki so jo ljudje morali prestati na zemlji za kasnej$e življenje v onostranstvu. Protestantska etika novega veka se je osredotočila na tostranstvo. Zdravje je postalo nova, višja vrednota, saj je pred- stavljalo predpogoj za delovno moč in sposobnost, tudi sinonim pobožnosti, kajti kdor je živel pobožno, je pod- piral zdrav način življenja. Tudi v začetkih kapitalizma je bil zdrav način življenja predpogoj za delovno sposob- nost ljudi, in to ne samo vodilnega sloja, temveč tudi delavskega razreda, v katerem je bilo prvič govora o higieni in medikamentih. Tako sta se rodili moderna so- cialna in zdravstvena politika. Družbeni in ekonomski vidik zdravja V pogovornem jeziku se pojem zdravja v glavnem povezuje s tegobami. Ljudje ga razumejo kot nasprotje bolezni (funkcijske motnje in prizadetost) . Razlaga pojma zdravje je vselej individualno in socialno pogojena. Zdravje prebivalcev je v razvitih demokratičnih sistemih ena najpomembnejših vrednot · in zagotavlja trdno osnovo za socialni, kulturni in • ekonomski razvoj naroda. Politične aktivnosti države potekajo v smeri krepitve zdravja in preprečevanja bolezni. Podjetja, druge organizacije in posamezniki so pri opravljanju in načrtovanju dolžni zagotavljati pogoje za uresničevanje zdravstvenega varstva z razvijanjem in uporabo zdravju neškodljivih tehnologij ter z uvajanjem ukrepov za varovanje in krepitev zdravja pri njih zaposlenih delavcev oziroma varovancev. Popularno definicijo zdravja je leta 1948 postavila Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organisation, WHO), ki trdi, da je "zdravje popolna povezava telesnega, duševnega in socialnega dobrega počutja in ne samo odsotnost bolezni in tegob". Zdravje pomeni razumevanje dinamičnega procesa, v katerem posameznik nenehno išče ravnotežje s svojim okoljem ter tako optimira dobro počutje. Definicija vsebuje razliko med negativno opredelitvijo zdravja - odsotnostjo bolezni in pozitivnim zdravstvenim stanjem - prisotnostjo dobrega počutja. Definicija prav tako vsebuje duševni, socialni in telesni aspekt zdravja, vendar je pozitivni aspekt zdravja zapostavljen, saj je pozornost promocije zdravja usmerjena bolj v preprečevanje okrnjenega zdravja (ill-health) kot v promocijo pozitivne dimenzije zdravja. WHO je na konferenci v Ottawi leta 1986 sprejela strategijo "Zdravje za vse do leta 2000" '. Zdravje je v zgoraj citiranem dokumentu pozitiven pojem, ki poudarja družbene in osebne vire ter fizične zmogljivosti. Na zdravstveno stanje človeka vplivajo štirje dejavniki: biološko-genetske danosti, medicinsko-tehnične možnosti zdravstvene stroke, življenjski stil in okoljski faktorji. Z zdravjem in zdravstvenim varstvom je povezanih več pojmov, od zdravstvene preventive, promocije zdravja in zdravstvene politike. Najpomembnejši cilj promocije zdravja je povezati uravnoteženo povečevanje fizičnih, duševnih in socialnih vidikov pozitivnega zdravja . Promocija zdravja želi povečati pozitivno zdravje in zmanjševati tveganja ter obsega tri dopolnjujoča se področja aktivnosti: zdravstveno vzgojo, zdravstveno preventivo in zdravstveno varstvo. Ko govorimo o okrnjenem zdravju, mislimo na poškodbe, znake bolezni, invalidnost, oviranost. Te oblike se lahko pojavljajo samostojno ali v kombinacijah, v daljšem ali krajšem časovnem razdobju. Psihični, fizični in socialni aspekti okrnjenega zdravja so medsebojno povezani; fizične bolezni in težave lahko vodijo v duševno slabo zdravje (depresije) ali v slabšanje socialnega stanja in obratno. Fitness' (fizična sposobnost, zdravje) je prva splošna lastnost pozitivnega zdravja in zajema različne spektre fizičnih sposobnosti, medtem ko je dobro počutje (well-being) druga splošna lastnost. Dobro počutje pomeni subjektivno zaznavanje ljudi o razpoloženju ali nivoju sreče v danih okoliščinah. Subjektivno (hedonistično) dobro počutje je lahko nepristno, lahko je povezano z dobrim počutjem ali brez njega. Tako kot pri okrnjenem zdravju moramo tudi pri dobrem počutju bolj predvideti objektivno ocenjevanje. Dobro počutje se lahko pridobi z življenjskimi izkušnjami, z doseženo avtonomijo - samostojnostjo ali s sistemom vzpodbujanja (empowerment). Vsebinska povezanost zdravja in turizma Med zdravjem in turizmom obstaja obojestranska povezanost. Govorimo o vplivu zdravja na turizem in tudi o vplivu turizma na zdravje. Odnos lahko opazujemo z makro in mikro perspektive. Z vidika individualne perspektive gosta omejujejo posameznikovo mobilnost bolezni in invalidnost. Vpliv zdravja na turizem je razviden iz človekovega strahu pred boleznimi in epidemijami, kar je opazno v določenih regijah in državah, ki jih turisti ne obiskujejo in zato ne pride do razvoja turizma. Za učinkovit in varen način preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni je primerno cepljenje s sodobnimi cepivi . Napredek v tehnologiji cepljenj je hiter, še posebej po letu 1980, ko je v svetu na voljo 14 novih ali izboljšanih cepiv. Potnikom v tujino so namenjena predvsem cepljenja proti davici, gripi, hepatitisu A, poliomielitisu. Turizem vpliva na zdravje z več vidikov. Turisti pogos- to prinašajo in širijo bolezni. Turistična infrastruktura lahko vpliva na kakovost življenja domačega prebivalstva. Turizem vpliva na delo in kulturo v neki državi, s tem pa posredno tudi na zdravje. Za posameznike - turiste obstajajo v novem okolju in klimi tveganja, ki so posledica nevednosti ali nepravilnega vedenja, pa tudi bolezni in nesreč, ki se zgodijo na potovanju. K preventivi prištevamo cepljenja in druge preventivne ukrepe pred alergijami, ustrezno higieno ipd. Vendar počitnice pozitivno vplivajo na zdravje in se pojmujejo kot "naravna dobrina". Zdravje se prišteva med temeljne motive, ki vzpodbujajo turizem. To dejstvo s pridom izkoriščajo zdravilišča predvsem v Evropi, ki so svoje trženjske aktivnosti usmerila v promocijo modernih zdraviliških počitnic. Raziskave o povezanosti turizma in zdravja se nanašajo predvsem na potovalno medicino. Vendar je presenetljivo dejstvo, da se še nihče ni intenzivno ukvarjal z raziskavami, kakšna je dejanska "stopnja sprostitve" po počitnicah in ali so potovanja v psihoterapevtskem smislu dejansko koristna. Počitnice velikokrat pojmujemo samo kot "nasprotni pol našega vsakdana", ki vzpodbuja oziroma ohranja zdravje. Zelo malo je raziskav, ki bi proučevale vpliv turizma s socialno-kulturnega, socialno-ekološkega in socialno-medicinskega vidika, prav tako tudi malo vemo o tem, kako obiskovalci - turisti, ki iščejo zdravje, vplivajo na zdravje ljudi v obiskanih državah. Če je ohranjanje zdravja uspešno, lahko preprečimo nastop bolezni in funkcijske motnje, žal pa tega ne moremo meriti. Tudi ukrepov za ohranjanje zdravja in njihove učinkovitosti ne moremo ovrednotiti, ker ni objektivne predhodne in končne primerjave. ....... ~~# • • .. , ,._ ,~t:-::~ ··-:-'"' : . . . ~-- - . l.. Splošno o ideji wellnessa Začetki wellness gibanja v svetu so povezani z upokojenim splošnim zdravnikom dr. Halbertom Dunnom. Dunn je pričel predavati o praktičnih in zdravju ugodnih temah v petdesetih letih v Washingtonu v ZDA. V istem desetletju je napisal članke, ki so govorili o, kot je sam zapisal, "visoki stopnji wellnessa ". Leta 1961 je bilo njegovih 29 preaavanj zbranih in izdanih v knjigi z naslovom "Visoka stopnja wellnessa " (High Leve! Wellness). Dunnova predavanja in zapiski so poudarjali, da obsta- ja zelo tesna povezava med telesom, mislijo in duhom. Prepričan je bil, da imamo ljudje potrebo po osebni za- dostitvi. Verjel je, da se zdravje lahko razširi izven meja modela tradicionalne medicine, kjer je končni cilj, ki ga je treba doseči, "nebolezensko stanje". Dr. Dunn je besedo wellness sestavil iz dveh besed: "well-being" 3 in "fitness" •. V osnovi besede sta zajeti dve gibanji, ki sta se razvili po drugi svetovni vojni v ZDA v sklopu novega globalnega mišljenja na področju zdravja. Od srede sedemdesetih let do danes je wellness gibanje zelo napredovalo. Zdravniki John Travis, Donald Ardell in William Hettler so pripomogli, da se je wellness razvil v množično gibanje. Wellness so v začetku razumeli kot individualno usmerjen koncept "zdravi življenjski stil" s poudarkom na samoodgovornosti. Ardell je razvil enega najpopularnejših modelov wellnessa. V središče faktorjev (telesni fitnes, prehrambena zavestnost, reševanje stresa in socialna zavestnost/ekološka pozornost) je postavil samoodgovornost. Po desetih letih (1986) je model obnovil in postavil v središče socialne ter podjetniške norme in pravila. Vloga In pomen wellnessa v ZDA V osemdesetih letih je prišlo do prave eksplozije v razvoju wellnesš programov v poslovnem svetu in industriji. Čeprav je bil prvotni vzrok ustanovitve tovrstnih programov povečevanje stroškov za zdravstveno varstvo, so obstajali še drugi vzroki, med njimi zmanjšanje izostankov iz dela, povečanje javnega ugleda podjetja, dvig produktivnosti dela delavcev in naraščanje pripadnosti delavcev. Skupne (korporativne) wellness programe so razvili v ZDA za zaposlene in njihove družine, da bi vzpodbudili skrb za zdravje in dobro počutje . V letu 1987 je v ZDA 65 % družb z več kot 50 zapos lenimi naje lo posamezne programe promocije zdravja. V devetdesetih letih je že več in a ve likih družb organizirala lastne wellness centre za svo je zaposlene, medtem ko so manjše družbe ponudile zapos lenim nekatere oblike wellness programov (programe zdravstvenega izobraževanja, programe za odpravljanje razvad - prenehanje kajenja, pitja alkohola; razgibavanja v fitnesu, plavanje idr.). Prednost teh programov je bila v zmanjšanju zdravstven ih stroškov ter v izboljševanju delovne morale. Med najbolj uglednimi družbami, ki vključujejo svoje zapos lene v we llness programe, so AT&T, Coors, General Foods, IBM, Johnson and Johnson, Kimberly Clark, Metropolitan Life, Moog Automotive, Pepsico, PET, Sentry lnsurance, Tenneco in Xerox in ostale. Pomembno je, da politiko izvajanja wellnessa v organizacijah najprej podpre management. Wellness programi morajo biti sestavni deli poslovnega procesa in mo ra jo imeti podobno težo kot ostale poslovne aktivnosti. Struktura wellness programov je odvisna od ciljev, ki si jih je organizacija predhodno zastavila, med temeljnimi pa naj bi bili fizične aktivnosti, rekreacijski programi, prehransko izobraževanje, programi za zmanjšanje teže, preneha nja kajenja, pitja alkohola, upravljanja s stresom, sprostitvene tehnike, treningi komun ikac ijsk ih veščin, samoizgrajevanje, treningi pozitivnega mišljenja itd. Med vzroki množičnega širjenja ideje o wellnessu v ZDA Ardell navaja: Strokovne publikacije, ki so vp liva le na zdravstveno politiko Naraščanje stroškov v zd ravstvu Spreminjanje potrošniške miselnosti Rastočo stopnjo znan j o psihosomatskih interaktivnost ih in vključevanju psiholoških faktorjev v procese zd ravljenja Protestna gibanja, ki so se izoblikovala zato, da i ščejo možnosti preprečevanja kroničnih bolezni z redukcijo znanosti(" medicino aparatur"). Naraščajoče interese ameriških podjetij po uvajanju in razvo ju we llness koncepta Področje publiciranja, ki je imelo velik vpliv na prebivalstvo, vseb ino in cilje wellness programov. Masovna (množična) gibanja (celostna medicina, ženska in okoljska gibanja) Raziskovalne študije o vlogi življ en jskega st ila in njegove povezave z boleznijo/smrtjo Delovanja različnih ameriških organizacij (npr. Soc iety for Prospective Medicine, American Federation of Fitness Directors in Business itd.), ki so s konferencami in z zdravstvenim i programi, ki so temeljili na življenjskem stilu, pospeševale interes po zdravem načinu življenja in wellness konceptu. Nastanek In razvoj zamisli wellnessa na nemškem govornem področju Pojem wellness se na nemškem govornem področju pojavi šele ob koncu osemdesetih let in zastopa specifično pojmovanje zdravja. Wellness koncept je namenjen tako posamezniku kot skupinam - družinam, občinam, gospodarskim, političnim in verskim organi- zaci jam. Pri teoretičnem opredeljevanju pojma raziskovalci izhajajo iz Ottawske deklaracije. Zanimivo definicijo wellnessa v Evropi je postavil Malich, ki pravi, da na kakovost bivanja - življenja vpl iva jo naslednji elementi: telesne zmožnosti , duhovna prožnost, duševna obremenljivost, pozitivna delovna naravnanost, harmoni čno zasebno življenje in usklajenost z okoljem. Postavil jih je v obliko šesterokotn ika, kjer je vsak element enakovreden drugemu. Lanz in MUller sicer ugotavljata, da se v ZDA wellness nanaša predvsem na vsakdanje življenje, medtem ko se je na nemškem govornem področju wellness uveljavil ..:. .... ---- predvsem v turizmu . V~ndar se takšno mnenje vsi lj uje samo na prvi pogled. Stevilne revije o zdravju (Fit for fun, Vita!. .. ), veliko število fitnes centrov, sončnih studi jev, savn, kopališč, beauty centrov, potrjujejo dejstvo, da wellness oziroma skrb za zdravje, lepoto telesa in duše postaja priljubljen tudi v Evropi. Meje med turizmom in aktivnostmi, s katerimi se ukvarjajo ljudje v prostem času, so v Evropi še vedno bolj očitne kakor v ZDA. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh mej lahko v bodočnosti odigrajo zdravi lišča. Hertel prihaja do spoznanja, da ima množica definicij wellnessa na angleškem, predvsem pa ame ri škem govornem področju skupne značilnosti: centralno obravnavo življenjskega stila, samoodgovornost za zdravje, multifaktorsko genezo ter zajemanje potencialov za višjo kakovost živ ljenja. Greenberg in Dintiman primerjata we llness s kolesom, ki je definiran kot sistem, sestavljen iz petih zdravstvenih komponent (telesnega, socialnega, duševnega, duhovnega in čustvenega zdravja). Te komponente so enako pomembne, kot so sestavine we llnessa. Opaschowski leta 1987 govori o pomanjkanju fitnesa pri wellnessu na nemškem tržišču in opisuje we llness kot "telesno aktivnost v povezavi z duševno sprostitvijo in zdravo prehrano". Wellness je fitnes za telo, dušo, duhovnost in cilja na osebno dobro počutje . Nemški zdravstveni pedagog Haug leta 1991 izhaja iz razumevanja Ardella in pojmuje wellness kot "novo praktično orientiranost in pragmatično pojmovanje zd ravja, ki je osrednja točka kakovostnega življenja". Svoj izraz i šče v individualnem "h armo ni čnem programu", ki vsebu je naslednjih pet komponent: samoodgovornost, fitnes (fizične aktivnosti), protistresno zavedanje in reševanje, zavestno prehrano in okoljsko zavedanje. Kaufmannova v svoji definiciji pravi, da wellness razume kot "zdravstveno stanje harmonije telesa, duše in duha, bistveni elementi, ki določajo we llness pa so: samoodgovornost, telesni fitn es, zdrava prehrana, sprostitev, duševne aktivnost i in okoljska senzibilnost" . Vsebinska povezanost zdravja in wellnessa Wellness pomeni kakovost življenja in vključuje dinamične interakci je, medsebojno odvisnost in notranjo podporo telesnih, intelektualnih, čustvenih, družbenih, duhovnih in poklicnih razsežnost i ce lotnega č loveka. Kar nekaj raziskovalcev v svetu je oblikovalo svoj model wellnessa. Spodnja slika predstavlja Thomasov wellness model "Zdravje za človekovo celovi- tost" (Health for Human Wholensess Model), ki ga ses- tavlja šest sekajoč ih se krožnic, ki morajo biti enakih ve- likost i, njihova lega pa ni pomembna. Na ta način želi prikazati potrebo posameznika po vzpostavitv i in /ali vz- drževanju vseh vidikov njegove eksistence. Pomemben je uravnovešen pristop pri vzpostavitvi in vzdrževanju optimalnega zdravstvenega stanja telesa, misli in duha. Wellness pomeni mnogo več kot le naučiti se živet i zdra- vo, jesti zdravo, znati nadzirati stres, razvijati pozitivno samopodobo ali biti telesno sposoben. Kljub pomembnosti vsake sestavine zdravega načina življenja nobena izmed njih sama ne predstavlja well- nessa. Enako ve lja za telesne, intele ktualne, čustvene PHR - osebna zdravstvena odgovornost Shema wellness mode/o "Zdravje zo t lovekovo celovitost" ter za druge razsežnosti zdravja. Pozitivni način življenja prispeva k wellnessu, razsežnosti zdravja pa vpliva jo nanj. Vendar je učinek wellnessa večji, kot je vsota nje- govih "vplivov" in "prispevkov" . "Zdravje za človekovo celovitost " je temeljni model ob likovanja "popolnega wellnessa ", je produkt s inergičnih dejanj vseh faktorjev, ki se zd ru žujejo, da ustvarijo načine najugodnejšega we llnessa. Wellness model "Zdravje za č lovekovo celovitost" vsebuje tudi "določitelje zdravja" . To so dednost, zdravstveno varstvo, okolje in n ačin življen ja, ki imajo tako pozitivne kot negativne u činke na razsežnost zdravja posameznika. Prevzem odgovornosti za svoje zdravje pripelje posameznika do tega, da si pridobiva nova znanja o zd ravju in pazljivo oceni svoj trenutni odnos do zdravja in sp reminja določene navade in vedenja. Za boljše razumevanje wellness modela "Zdravje za človekovo ce lovitost", moramo razložiti pojem človekove ce lovitosti. Človekova celovitost po Thomassu pomeni način, kako lahko človek, kljub omejitvam, postane ce lovito bitje glede na telesno, intelektualno, č ustveno, družbeno, duhovno in poklicno plat. Človekova celovitost ni produkt, temveč proces. Je dinamična posledica tega, kar posameznik misli, čut i in počne glede na vseh šest razsežnosti svoje celotne biti in svojega zdravja. Človekova celovitost ponuja izziv, da č lovek postane najboljše, kar je lahko. To je ena najbolj privlačnih vrednosti we llness modela "Zdravje za človeško celov itost" . Znotraj njegovih parametrov najdemo možnosti oblikovanja človeške celovitosti kateregakoli č loveka, ki si bo prizadeval za to. Načini, kako doseči popolni wellness, so po Thomassu naslednji: ljudje, ki so usmerjeni k we llnessu, si morajo že leti biti zdravi posamezniki, ki težijo k popolnemu wellnessu, morajo verjeti, da so lahko zdravi ljudje z načinom življenja, ki temelji na wellnessu, morajo biti sposobni sprejemati od loč itve o navadah, pripravljeni morajo biti narediti določene spremembe in celo kaj žrtvovati za svoje zdravje. Raziskave, ki so bile opravljene po vsem svetu, so pokazale tesno povezanost med naštetimi načini in zdravjem oseb, vključenih v raziskave. Ob tem je bilo izpostavljenih več vedenjskih vzorcev wellnessa: Ne kadite ali ne uporabljajte nedimni tobak Izognite se alkoholu in drugim drogam (vključno s kofeinom in prosto prodajanim zdravilom) Telovadite (aerobno) najmanj trikrat tedensko Jejte vsaj trikrat vsak dan (vključno z zajtrkom) in bodite pozorni na to, ka j jeste. Jejte raznoliko hrano Vzdržujte zdrav odstotek telesne maščobe Izberite prehrano, revno z maščobami in brez holesterola Izberite prehrano, bogato z ze lenjavo, s sadjem in z vlakninami Sladkoi;..uporabljajte le v majhnih ko li činah Sol in natrij uporabljajte le v majhnih količinah Spite vsaj sedem do osem ur na dan Naučite se uporabljati učinkovite veščine za ugotavljanje in nadzorovanje stresa Načini za doseganje človeške celovitosti so predvsem zdrava načela za zdravo življenje . Njihova praktičnost jih dela tako privlačne kot učinkovite. Ljudje, ki žel ijo biti zdravi in ki ve rjamejo , da so lahko zdravi, ki so pripravljeni narediti pomembne odločitve v zvez i s svojim načinom živl jenja ali celo kaj žrtvovati, lahko dosežejo popoln wellness. v,r: mag. Slavka Gojčič: Model tržne verifikacije "we!lness • storitev v ponudbi turističnih podjetij no slovenskem turističnem trgu; magistrsko naloga; UM, EPFMaribor, julij2002 ' Promocijo zdravja je po Ottawski kartiproces, ki omogoča ljudem večji nadzor nad njihovim zdravjem. Za dosego popolne telesne, duševne in družbene blaginje morata b1riposameznik ali skupino sposobna prepoz- nati in uresničiti prizadevanja, zadovoljevati potrebe in spreminjati in ob- vladovati okolje. , Sestavljajo ga naslednje fizične lastnost,; imenovane "štki s·: moč (strength}, energija (stamina}, elastičnost (suppleness} in spretnosti (skif/s}. ' Pojem we/1-being ( dobro počutje} izhaja iz WHO definicije zdravja, po kotenje zdravje "stanje popolne usklajenosti telesnega, dušenega (psi- hičnega} in socialnega dobrega počutja". • Ftrness je gibanje, kije nastalo sredi šestdesetih let in je bdo prdogojeno novemu pojmovanju zdravja kot novo "sport /oral/" gibanje v ZOA. PRIMER PRODUKTA WELLNESSA Južna Afrika - nova wellness destinacija njihovem v angleškem st ilu urejenem wellness centru tudi številne dnevne goste. Zvečine gre za žene bogatih belcev iz okolice Cape Towna, ki z obiskom wellness Mflg. Rmli R1m1bflk, ssnz@siol.net + centra skrbijo za svoj izgled , kond icijo in dobro osebno V deželi, kjer obstaja kar 11 uradnih jezikov, kjer se vozi po levi strani ceste in semaforje imenujejo "roboti", se v osmih letih ( od uvedbe demokratičnih sprememb leta 1994, ko je tudi prenehal veljati zakon, ki je prepovedoval stike med belci in črnci) ni kaj bistveno spremenilo, razen odnosa do turizma, ki postaja pomembna zaposlitvena priložnost, saj ugotavljajo, da vsak osmi turist kreira eno novo delovno mesto. Poleg tega pa turizem pozitivno vpliva na mišljenje ljudi, saj jih združuje, posredno pa vpliva tudi na zmanjšanje kriminala, ki je poleg korupcije, brezposelnosti, pomanjkanja izobrazbe in velikega deleža okuženih s HIV eden največjih problemov te turistično zelo zanimive države. počutje. Poleg ogleda centra smo lahko tudi koristili storitve in dobili marsikatero kor istno· informacijo o razmerah v tej deželi. Na žalost pa nam čas ni dopuščal, da bi si ogledali nekaj ur oddaljeno gradnjo novega we llness centra, ki bo odprl vrata predvidoma konec njihovega poletja. Iz računalniške projekcije in načrta notranje ureditve smo razbrali, da gre za zelo zanimiv projekt, vreden ogleda. Podjetna Slovenka pa razmišlja tudi o širitvi wellness ponudbe v puščavski del sosednje države, za kar ima že izdelan idejni projekt. Glede na to, da v Cape Townu živita le dve Slovenki, smo z veseljem poklepetali tudi z lastnico uspešne turistične agencije, kateri pa zaradi togosti naše diplomacije in birokracije še ni uspelo pripeljati južnoafričanov na obisk v Slovenijo. Predstavniki slovenskih z dravilišč smo si za cilj decembrskega študijskega potovanja izbrali ogled wellness in turističnih centrov v Južni Afriki. Potovanje smo začeli z ogledom največjega , t.j Krugerjevega naravnega parka, ki se razprostira na meji z Mozambikom na približno enaki površini, kot je velika Slovenija. Glede na to, da tradicionalna afriška medicina deluje na drugačnih osnovah kot nam znana medicina, smo ugotovili, da se je belo prebivalstvo izogiba in boji ter jo odklanja. Zato elementov te medicine, ki temelji na legendah, vražah, čarovn i štvu, vzpostavljanju duhovne povezave s predniki, odpravljanju obsedenosti s hudobnimi duhovi (n.pr. tokaloši), avtosugestivnosti, vudu tehniki, zvarkih in urokih nismo zasledili v ponudbi njihovih wellness centrov in se ne tržijo kot turistična zanimivost kot npr. tradicionalna vzhodna in kitajska medicina. Wellness centri vsebinsko blizu stari celini, a daleč pred njo Približno eno uro vožnje od Cape Towna leži v morskem zalivu sredi narodnega parka Kogelberg najmodernejši wellness center Aquabella Country Estate, ki spada v hotelsko verigo Arabella Sheraton Hotels. Ta veriga gradi v neposredni bližini ene večjih afriških turističnih atrakcij, v pristaniškem delu Cape Towna Waterfront (ki ga letno obišče 6 milijonov obiskovalcev), največji kongresni center na č rni celini in moderen hotel Sheraton s spa centrom. Le nekaj let star wellness center dosega visoke standarde opremljenosti in kakovosti ponudbe. Kljub trditvam vodstva, da se ne želijo zgledovati po evropskih wellness centrih, ki da imajo v ponudbi preveč sestavin iz daljnega vzhoda, smo ugotovili, da ta center v arhitekturnem in oblikovalskem smislu resnično presega marsikateri center na stari celini, vsebinsko pa jim je zelo blizu. • Tehnologija obdelave vode temelji na nemških normah, celotno poslovanje pa je prilagojeno 150 standa rdom. V ponudbo Altira Spa spadajo poleg savn, parne kopeli in bazena z visoko koncentracijo morske soli še prostor za jogo in druge skupinske aktivnosti ter 18 različnih vrst terapij (body and skin care center). Hotelski kompleks s 164 dvoposteljnimi sobami, suitami in predsedniškim apartmajem obkroža golf igrišče, ki se uvršča med 10 najboljših v Južni Afriki. Podatki kažejo, da 41 % njihovih gostov igra go lf, kar 90 % pa jih koristi storitve spa centra. Ce loten center se opredeljuje kot "reso rt & spa" center in ne kot destinacijski spa. Kot konferenčni in golf center imajo veliko dnevnih gostov ter priložnost za razvijanje eko turizma. V spa centru je zaposlenih 45 ljudi, s tem, da med glavno sezono (december - februar) zaposlijo dodatno lokalno prebivalstvo, 180 jih je zaposlenih v hotelu, skupaj 260. Stroški zaposlenih predstavljajo v strukturi prihodkov 40 % (bruto realizacije), stroški marketinga pa 5 %. So % je domačih gostov, preostali tujci. Velik poudarek dajejo: Popolnoma drugačno podobo Južne Afrike smo spoznali na poti od Johannesburga do največjega zabaviščnega individualni obravnavi gostov, .,- centra te dežele, Sun Cityja. Celoten hotelsko zabaviščni komercialnemu nagrajevanju uspešnost~1 zapos eni komp ·e bil dograjen leta 1992 z izgradnjo "izginulega (fizioterapevt je plačan tudi glede snost i mes a e Lost City) hotela Palace, bazenskega kom- svetovanja oz. prodaje določenih prep atov, maser pleksa Doline valov, dodatnega golf i r" a · drugih pa ima kot dodatni vir prihodka napi ino), atrakcij (deževni gozd, kraljeva arena, rudn ij1ovno kvalifikacijo zagat vljajo ustrezne·, mesecih, je bila vredna 200 mio $ in je zaokrožila ponudbo izobraževalne inštitucije; za vs~k produkt, ki ga .- do takšne stopnje, da ni več prostorskih možnosti za ponujajo, imajo specifičen trenin poleg tega pa tudi nadaljnji razvoj. Trije hoteli v Sun Cityu danes razpolagajo zelo razvito notranje izobraževa ·e za doseganje z 95'8 hot ~kimi sobami v kategoriji 3 do 5 + zvezdic ter vrhunske kakovosti), , apartma·s1<1m naseljem. Ker se Sun City ne želi primerjati z izgradnji sistema povratne informacije in La gasom, dajejo poudarek zabavi za d ži e (postati eksterni kontroli. zelijo družinski resort), organizirajo glasbefte;Cfestivale, konference, lepotna in golf tekmovanja ip~~ko n . ni- Dogovor o izmenjavi kadrov v nesezonskih mesecih majo night cluba, hotelski bari so ponoči '"Zaprti1 n vse imajo z nekaterimi evropskimi wellness centri , kamor goste usmerjajo v zabaviščni del, kjer je tudi disco z živo pošiljajo svoje kadre na dodatno izobraževanje oz. od glasbo. Hoteli so v povprečju zasedeni 95 odstotno, med koder pridobivajo pomoč v glavni sezoni. Na novo so tednom 92 in ob vikendih 100 odstotno. Zato je potrebno opredelili tudi vlogo kopališkega mojstra. To je oseba, ki sobo za poletno sezono rezervirati 8 mesecev prej, izven gosta sprejme, mu je wellness konzultant in osebni glavne sezone pa tri mesece prej. V hotelih nižje kategorije trener, t.j. neke vrste manager, ki izpolni pričakovanja bivajo predvsem domačini, zelo dosti ga 1majo-tt1diiapon- gosta. cev in Kitajcev. . V neposredni bližini najstarejšega južnoafriškega Glede na to, da je na območju, kjer se nahaja Sun City, mesta S~ellenbosch že od leta 1972 ~luj w llness več kot 50 odstotna na brezposelnost, dajejo pri zaposlitvi center ~1gh Rus~enburg Healt~ Hydr?. Pasi t e~ga prednost domačinom iz okolice, katere izobrazijo za delo v ~~n!ra !e seznanitev gostov s f1lozofiJ? zdrav~~a'ci~a centru z internimi tečaji. V celotnem kompleksu je 6.500 ,z1vl1enJa. Osnov~ progran:iov sestav!Ja zdravo b1va_iiJe, zaposlenih, za katere je zgrajeno posebno aselje in se na iZdrava prehrana 1n sprostitveni - ant1stres programi ter delo vozijo z ozkotirno visečo železnico o . internimi obr,avnava t_elesa_ in duševnosti kot celote. Bo_lj kot na_ avtobus i. še približno toliko P,a je.zaposlenih zunan;iit5 zago . 1!!9)e visokega __ st~n~ar?a nast~n1tve . se sodelavcev, zatqje de ov. a sila l~tivno poe ni. Rece~ij usm . pre~embo z1vl1en1sk1~~avad_._ Po _ogledy zasluži okoli 75 .000 - , il a 3 . oo, zasluže natakar' . hot~. iti nam Je pos~ala n11h_ova filozof11_a ne~ol1ko • dstavlja le napltni si~ i, · bivajo v naselJ, -1 bolJ Ja , -~e pra_v nas Je pustil ~ dvomih nii~~~~ . plačajo za stroš,ke bivanj1;~ ~ esecno 4.000 Sil'. pogru~t~všcina ~1zualnega ~·o_ve an1a_~0be z ve l' l · pred .četrt stoletja je bilo i ništvo--v.,Južni Afriki pre- stensk1m1.?gledal1 nad postel1n1'!1 vzgl_avJetm. .. povedano, zato so prvi hot 1,,~I J.nmi v takt ;, _v terap1Jo tega ce_ntra s_4 vklJ~~~t11 obisk n11ho ~a em Bantus?~nu, t.j. v pr~n1N!a,n ve. Da . ,jfy< vin?grad~, sadovnJaka 1_11 zel1scneg_a vi ~ v.o.dne už ~Afriki 22 igralnia, talb lj učinkovito, če se pojavi preko nep r, i~ak9yqne I poti qziroma ,v nevsakdanjem kontekstu. Zato, je ključnega pomena-, predvsem pa tudi pametna !investicija, če se ,medijskemu načrtovanju posvetimo profesionalno:• p'redvsem pa kreativno. Vse preveč preprosto je zapraviti 'velike količin ~ sredstev za ' ' P:_ipravo vidnih KOf!.l ~p ikacijskih, i5 poročil, nato pa n)lhovq vredno t resno zmanjšati z URorabo taistih distribucijskih kanalov kot naša konkurenca. Najbolj logični , mediji so največkrat ,tudi najdražji, a ne nujno najbolj učinkoviti. 1 Anholt sicer" svoje razpredanje ' o učinkovitosti ' oglašeyanja fn odnosov~ javno~tmi. nadaljuje ·s širjenjem kontek;;ta - P,r,epričan je ,i;iamreč, da oglaševanje ali, ' uporaba ,piarovskih orodij za večanje prepoznavnosti turističnega produkta ali destinaGije predstavlja zgolj kapljo v morje in da je potrebno na problem gledati širše. Je namre'č nelbčljivo od grajenja podobe države kdt blagovne znamke, saj današnji potrošnik ne kupi le počitnice v'neki de'želi, temyeč se odloča kar za deželo. · Tako verjame, da je učine,k zagotovljen šele takrat, ko se močna strategija oblikovanja blagovne znamke neusmiljeno konsistentno dopolnjuje z vsakim dejanjem komunikacije - od zunanje politike, izvoza, športa, znanosti, kulture~gospodarstva do turizma. Plar kot Idealno orodje še posebej v turistični Industriji Lahko bi rekli, da poleg turizma skoraj ni industrije, ki bi predstavnikom medijev ponujala tako osebno izkušnjo in ~i bi jih tako vzpodbujala k pisanju kot prav turizem. Ceprav turistična incl ustrija kot takšna ne more sama po sebi zagotavljati pozitivne publicitete, pa nam profesionalni in proaktivni odnos do medijev lahko Ji)Omaga, da ra1mo to orodje postane pomemben element promocijsi