Mati
Stupica Stana III„rcv,l.š.
Blagor mu,ki ima dobro in skrbno materi Spomin nanjo ga spremlja po vseh potih,preko mnogih nevarnosti. Ni ljubezni na svetu,ki bi bila tako veličastna,nesebična kakor je materina« Kje je na svetu človek, ki bi vse žrtvoval,vse prenesel a vse vrnil z ljubeznijo? To zna edinole mati., le pna vedno odpušča,nikoli se ne naveliča.
— 6 2 "™
Materina ljubezen spremlja otroka Me od takratno je Še majhen. Kako je vesela.ko otrok spregovori prvo besedico:"mama",ki je tako preprosta,pa vendar tako pomenljiva. Mati je otroku prva učiteljica. Uoi ga raznih molitvic,pesmio itd, V poznejših letih,ko otrok doraste,
je njegova zvesta spremljevalka,njegov angel varuhe Spremlja ga z ljubeznijo! In kakor je nekoč povzdigovala roke k molitvi za njegovo zdravje.sploh proseč mu vsega dobrega,,tako tudi v poznejših letih podvoji prošnje za otrokov blagor, in če ga obsodi ves cvet,mati je njegov zagovornik. Če bi bilo treba,'bi ona žrtvovala svoje življenje zanj o
V zahvalo za njeno materinsko ljubezen.priredi mladina vsako leto razne proslave njej na Čast,, Mladina proslavlja te materinske dneve,hoteč pokazati s tem svojo hvaležnost in udanost,ter zahvalo za njene velike žrtve.•
Mnogo pa jih j e.ki svojo mater ne spoštujejo. tiele5ko mati
zatisne ob smrti svoje trudne oči, ko se njena usta zapre,tedaj vzdrhti srce v bridkem spoštovanju j-,x i.\' do' nje: "Imel sem dušo.ki me je \	\ \\\|
ljubila,pa ji nisem vračal te	\	^
ljubezni" Toda tedaj je prepozno.,v."\.
'tf-
v
-M -< <#/
prepozno!
* _1,
... ,w ,	^ vli! 4

v
M :
:

.X
Prišla je pomlad.	/	Mestek Alojzij lll.r»v.,luš.
Spet smo dočakali veselo pomlad, černa oznanjevalca pomladi sta kukavica in sveti Jurijn Vsako leto so pri nas P »vatam Juriju, onVAv;. bukve?ee ne vo5,pa vsaj ena ali dve,
Ker je bila letos pozno pomlad,je zato tem toplejša. Ljudje že sade koruzo5za krompir pa pravijo:Kdor ga. je sadil lansko leto maja
- 63 -
meseca,je imel v jeseni lep pridelek,kdor je pa hitel in ga posadil že v aprilu,je v jeseni žalostno spravljal pičel pridelek krompirja.
Radi vojske,ki rohni daleč tam gori na severu,so ljudje precej razburjeni in pravijo,da se ne izplača saditi^ Če bi mi poslušali take modrijane,bi že sedaj stiskali pasove na hlačah in trp«ii lakoto. Mi pa pravimo,posaditi je treba čim več mogoče. Kar bo odveč,
se bo lahko prodalo,
©
Po svjtem Gregorju si že spletajo ptički gnezda. Po vrtovih raste že precej velika temnozelena trava,upajmo da bo letos dosti pridelka, prosimo Boga, da bi ga tudi lepo v miru spravi j a3.i.
Ptice naše prijateljice.
Levstek Lado I.r.v.l.š.
Pomlad je že prišla v naše vrtove,gozdove in travnike. Prvi oznanjevalci pomladi so priljubljene ptice. Že žvrgolijo na vrtu in pobirajo slamice za gnezdo. Škrjanec žvrgoli visoko nad njivo in kliče kmeta:"Kmetič,le pojdi orat.ženka sejat!" Kukavica se že oglaša tam daleč v gozdu. Škorec že pridno pobira s3amice in jih nosi v valilnico,ki mu jo je naredil pridni kmet,da mu bo v plačilo preobrnil vsak list in uničil ves mrčes na vrtu. Lastovica že zida pod napuščem gnezdo kot priden zidar, Zidar zida z malto,ona pa kar z blatom. Tam nekje s strehe pa vrabec kuka z debelo glavo in čivka,da bi kmalu počil.
Mi otroci hodimo po gozdu,kjer iščemo ptičja gnezda in opazujemo kako stara dva pitata mladiče. Ptice so se ljudem priljubile.
One pobirajo po drevju mrčes in zjutraj,ko gre kmet pokladat živini krmo,mu pojo in ga kličejo na delo.
64 —
__Eako smo pogozdovali.	Stupica Stana Ill.r.v.l.š.
Vsi ljudje "bi. se morali zavedati kako neprecenljivo koristen nam je gozd. Glavni, donos gozda je les.poleg tega nam daje še mnogo drugih postranskih dohodkov kakor steljo,lubje.gobe.sadeže?zdravilna zelišča itd« ljudje bi morali z gozdovi umno ravnati.pravilno bi morali redčiti.,izboljševati gozdna tla itd, Ker,če bomo z gozdovi pametno ravnali,nam bodo ti tudi v polni meri poplaČevali trud in delo.
Naša šola pogozduje vsako leto v šolski ogradi» hetos je bila s tem združena še vaja v protiletalski obrambi, Na našo željo je bilo vreme ugodno * Zbrali smo se v šoli;; opremljeni smo bili z motikami, poslušali predavanje o gozdu in čakali. Šolski zvonec je začel zvoniti;naznanjal je: bežite,nevarnost se bliža; V par sekundah je
bila šola zapuščena,mi smo pa tekli, proti transformatorju in gori proti šolski ogradi, To je bila vaja za slučaj sovražnega napada, Seveda to pot smo se vsi smejali razen enega,ki ja mislil,da nam grozi že resnično, nev&rnf st,
Ko smo prišli v ogrado,smo se najprej oddahnili,se razvrstili in začeli s pogozdovanjem.. Še enkrat so nam povedali in pokazali, kako moramo delati in začeli smo kopati jamice* Ker nas je bilo mnogo,a dobili, smo le Idoo smrekovih in 4oo borovih sadik,je bilo dele kmalu opravljeno«
Čez par desetletij bodo te male smrečice zrasle v mogočna drevesa in šolska ograda bo lep s smrekami zaraščen gozd. Pripovedovali bomo mlajšim, da smo mi sadili te smreke in te bore,.
Kako pusta bi bila naša domovina,ako ne bi bilo gozdov, Ti krasijo skromne vasice s svojim zelenjem,varujejo s svojim okriljem ljudi pred sovražnikom,zaustavljajo viharje* &ako prijetno je ležati na gozdnem mahu, 0lovek se ves zamisli,dokler slednjič ne zaspi na mehki.žametasti preprogi*
Res.mnogo gozdov se razprostira po naši domovini,toda vendar je še mnogo goličav,kjer bi se lahko košatili gozdovic Zato na delo, ker tudi v gozdnem gospodarstvu se da doseči velik napredek.
4 v
"Čudno",pravi prvi pri mizi, "tako dolgočasilo je danes”« "I, seveda je", besedici drugi., "kaj ne vidiš, da ni Jožeta zraven",
'i
"Veste kaj" pravi tretji, "pojdimo mn zapet". Pod oknom se postavijo v polkrog,zahrkaj o in začno tako milo peti,da je sosedov maček takoj nehal zavijati,, Niso še končali,ko se prikaže skozi okno razkuštrana Jožetova glava,,ustavi petje,pa se jim zahvali takole; "No,se vam prav lepo zahvalim za vašo prijaznost,ampak,da veste,jutri vas bom vseeno vse skupaj naznanil radi kaljenja nočnega mirue Srečnoi'*
Hu,kot da bi jih polil z mrzlo Bistrico, Razkropili so se potihoma.
Da vam povem,še pred par leti so fantje pod lipo na trga večkrat prav lepo zapeli,zdaj je pa vse tiho,le še vsake kvatre zbuja speče,opotekajoči se trubadur s svojim gromkim "Slovan na dan"e
Kako sem lovil hrošče o
Urh Leon IV„b
Največ hroščev je vsako četrto leto»Letos je hroščevo Leto, Hrošči so škodljivi,ker objedajo listje dreveso Zato jih moramo zatirati, Domenili smo se,da pojdemo lovit hrošče. Na deževni dan smo se sešli in ubrali proti gozdu0 Moj sošolec Rude je hitro splezal na drevo ter ga potreselo Hrešči so tako padali z drevesa,kakor dež. Midva z Doretom sva jih hitro pobirala,da ne "bi prej odleteli. Nabrali smo jih polno skatijo. Doma pa smo jih poparili in vrgli na gnojišče0 kako smo lovili hrošče,,
Kako je čebelarji Bobkov strlo,.	A, Škulj .
čebele so mu silile v kapo,pokadil bi j ih.pa ni moger,prevrtal je zato mrežico na kapi ..vtaknil v usta pipo, nato ogrebal dalje. Ko je tobak pogorel so zopet čebele letale na prevrtano kapo,našle kmalu predor, zaletele so se mu v lioa in nos in ga pikade«, Bobek je držal panj v roki,ga spustil na tla in zbežal v vezo,potegnil kapo
- 66 -
z glave,skakal po veži sem in tja in stokal„ S sreči ni bilo žene doma« Po nekaj uran so bol ec.m e ponehale-, zavlekel se je v skedenj , se vlegel v slamo in zaspal,čebele pa pustil pri miru«, Zjutraj je vstal, Šel k čebelnjaku,čebele sc bile že vse v panju0 Postavil ga je v čebelnjak poleg preg snegac Sedaj je imel že dva,oba sta pridno letala, dala sta tudi nekaj medu,,
Kmalu je prišla zima. Nekega dne je 'bil hud mraz, Bobek se je bal,da ne.bi čebele' zmrznile,prinesel jih je na peč in jih odel. Zvečer je vzel odejo s peci ter odel sebe mn ženo.
Svetla luna je sijala skozi okno ko sta Bobek in njegova žena mirno spala» Kar naenkrat pa skoči Bobek pokonci in. zakriči;"Ti pre-šmentana ženska,kaj me ščipljaš,še enkrat pa te premikastim!Komaj je to izrekel? že mu je po rokavu na. roko prilezla čebela in ga pičila = "Stara, beživa,je z ar j ul, "roj čebel je od nekje priletel." Skočila sta iz postelje in bežala. Čebele so se bile čez dan na gorkem razlezle po odeji,zvečer pa z odeje po celi postelji,a pametni Bobek tega ni vedel, Žena in Bobek sta bežala čez vrt.ustavila sta se šele pred sosedovim skednjem. ”Veš,Marjana,"je rekel Bobek ženi, drugače se tega vraga ne iznebiva,sleciva se,jaz pa bom obleko dobro pretepel.K Slekla sta se oba,zložila obleko na kup,Bobek je prijel rajtelj in pričel nabijati po obleki0 Tolkel je tako,da se je zemlja tresla, ljudje so drli iz hiš in vpili;"Potres,potresl" "Kakšen * potres,"je zarjul Bobek,"mar jaz čebele bijem,”
Tako je čebelar.il Bobek izpod Vrbovega hriba«
O
HkC
- 5? -
Ha izletu.
Ivanc Jožko IV,b0
Včeraj smo bili na izletu v Ribnici, Ob pol osmih smo se zbrali, ter ob tnčetrt na o*sem odšli izpred šole« Ko smo prišli do Pod-gore,so se nam pridružili se drugi ucenci« Vesel, je pobral neko palico, ter se tolkel po hrbtu.da je skakal kakor konj.. Vmes je pa zmeraj kričal rdijo Fuksi,fiijo! Ko je Vesel, skakal in kričal,se je pa splašila krava ter bezljaia po njivi. Tedaj se nam je pridružil še Arke z vilami... Nekaj časa je šel z nami,potem pa krenil proti domu«. Kmalu sta se nam pridružila še Govže in lušin0 Ivo je zmeraj govoril; da nam. bo pri Novi Štifti kupil dva litra malinovca. Kmalu orno bili pri Novi Štifti. Ko smo prišli gon,smo se vsedli za mizo ter čakali na deklice,ki so ostale zadaj„ Tedaj sem jaz vzel kozarec čaja,a sem ga po nerodnosti polil« Vsi so se mi smejali. Tedaj so prišle tudi deklice in odrinili smo proti Ribnici. Šli smo skozi Kot,Jurjevico in Sajevec,ter naposled prišli v Ribnico. V Ribnici
smo si ogledali opekarno„ Videli smo kako delajo opeko. V stroju je tak model za strešne opeko«. Ko pride ilovica do modela, jo stroj
pritisne k modelu in ilovica, se ga prime ter se tako oblikuje. Mokro opeko odpelje stroj navzgor,kjer jo ženske cmivoj o. Šli smo še naprej, ter videli kako vleče stroj z ilovico napolnjen vagonček. Ko ga je stroj privlekel do vrha,so delavci zmešali ilovico z žaganjem. Ko smo vprašali zakaj mešajo ilovico z žaganjem,je rekel da ,zato,da opeke ne popokajo,ker bi bile tako nerabne = Šli smo dalje,in prišli v sušilnico. Tam srno videli na stotine opek, Gospodična učiteljica je vprašala koliko časa se suši opeka, Rekli so nam.,da v lepem vremenu samo štirinajst dni.,če „]e pa mraz in deževje,pa tudi mesec dni.
Ko smo prišli v gornje prostore,smo videli krožne peči„ Pogledal sem notri in videl sam plamen„ Ko sem se razgledal oko-mL,sem videl veliko železno cev. Vprašal sem zakaj rabi., Kmalu sem izvedel. Povedal mi je oni gospod,-ki nam je razkazoval,da je v tej cevi toplota/ki suši opekor Potem smo si ogledali še krožne peči,v katerih žgo opeko v Kar ni nam šlo v glavo,da imajo toliko dela z eno opeko, preden je gotova, ^ato smo šli proti postaji. Ogledali smo si tudi grad,šole,sodnijo in notranjost ribniške cerkve. Na trgu je stal sladoledar,ki nas je bil zelo vesel,ker smo mu pustili skoro vse svoje dinarčke« Pri Bati pa srno pokupili skoro vse balončke« Pred sokolskim domom smo si ogledalo še kip kralja Aleksandra 3.« Ko smo prišli na postajo,je gospodična kupila vozne listke,a ker so bile bolj poceni kakor smo mislili»j e vsak dobil še 2.5 P nazaj. Tedaj pa je prisopihal tudi vlak. Hitro smo skočili na vlak,ter se pripeljali
- 68 -
v Žlebič o Tam sem srečal še mano, ki se je peljala v Ljubljano,. tz
Žlebiča smo se napotili domov. Ta izlet je bil prav' prijeten in po-uč en.
{
_59Š_izlet_L„	Zajc Pavla lll,r»v„l.č.
Prišel je težko zaželen dan izletat Teč dni poprej smo se v šoli menili,kam naj bi šli na izlet,toda končno smo se odločili,da gremo v Stičnoc V petek zjutraj smo se zbirali na trgu pod lipo. Ko je cerkvena ura odbila pol šestih,smo odšli proti Žlebiču, Kmalu je prisopihal vlak in mi smo nestrpno poskakali v vozove„ Kdo bi si mislil,da bomo tako hitro v Grosupljem,kjer smo morali presesti na drugi vlak, ki je urno odkur.il proti Stični. Takoj,ko smo prišli v Stično,smo šli na Muljavo,kjer smo obiskali rojsuno hišo pisatelja Josipa Jurčiča« Vročina je zelo pripekala in smo se potili dobro u~ ro hoda. Na Muljavi smo se zapodili najprej proti vodi,ki pa ni bila
posebno dobra,ker je bila deževnica. Na velikem vrtu je stala kamnita miza,pri kateri smo malo posedeli in pojedli. G,učiteljica so prinesli veliko knjigo,v katero smo se vsi podpisali« Nato smo se napotili proti Stični.Šli. smo čez gozdiček,kjer smo nabirali rdeče jagode, V Stični smo šli v samostan, Tu nas je pri velikih vratih sprejel zelo prijazen menih,Ogledali smo si veliko gospodarstvo.
Najprvo nas je peljal menih v cerkev,katera je zelo velika in ima sedemnajst altarjev, V cerkvi je bil majhen prostor ograjen in v njem je ležal menih v lepi cinasti krsti, V samostanu v veži je v
obliki školke tekla živa voda,katera je motila tihoto samostanskega
življenja,
V vrtu smo videli vodomet in v vodi so bile štiri zlate ribice, Šli smo tudi gledat.kako delajo sir. Potem smo šli gledat mlin, katerega pa ne žene voda temveč elektrika. Tudi svojo mesarijo imajo, kjer smo kupili salame« Imajo veliko perutnine,okoli 2oo pisk je na elektriko izvalila lesena koklja, V obširnih svinjakih smo
videli kakih 2co res lepih prašičev« Čez par minut smo prišli v velik hlev-, v katerem je bilo dot-Ci krav. Imajo tudi vel no riomkov. v katerih gojijo ribe,ki jih hranijo z mesom. Na dvorišču so imeli čisto belo papigo,kateri so rekli Koki„ če smo rekli,da naj pokaže kljunček,je takoj z nogo pokazala in še dosti drugega je bila naučena.
- 69 ~
Ao smo si vse to agledali,gmo se zahvalili za prijaznost in šli proti postaji,kjer smo dolgo čakali vlaka« Ec je pridržal vlak,smo vstopili in po dolgotrajni vožnji nas je pripeljal zdravo v Žlebič, kjer nas je čakal vez., Eo je ura odbila enajst smo bili doma.
liad vse poučen izlui v Stično mi bo ostal vodno v naj lepšem spominu,.
I z lot p o d d e žnik i,,
Lovšin Rudolf
Že mesec dni smo se pripravljali za izlet v "Veliko Loko in
Zaplaz.
Zgodaj zjutraj srno vstali,ko je najbolj padal dež. Jaz sem šel kar s kolesom do Žlebiča, lam sem spravil kolo,se pridružil součen-cem in čakal vlaka. Ko je prisopihal vlak,smo vstopili vanj in ge peljali proti G-rosuplju. lam smo šli iz kočevskega vlaka in prestopili na novomeški vlak« Ko smo prišli v Veliko Loko,smo šli naravnost v gospodinjsko šolo. Oglodali smo gi vrt in kapelo?kjer smo zapeli nekaj pesmi« Nato smo si ogledali;kuhinj o,v kateri kuha 4-6 deklet, učenk gospodinjske šole. Iz kuhinje smo šli v jedilnico,v kateri kosijo dekleta. Od tam smo šli v spalnico in v kokošnjake. Imeli so
- 7o -
okoli 5o piščancev,ki so jih izvalili na umetnih valilnikih. Vsako -jajce stehtajo in zaznamujejo s številko kokoši,da vedo.katera kokoš ima bolj debela jajca in taka jajca prodajajo za pleme,druga pa obdržijo doma, V gospodinjski šoli sem tudi prvikrat videl silos,to je jama za živinsko krmo, IZ Loke smo šli na Zaplaz,na božjo pot.
Za stranskim oltarjem je dosti palic,kit in slik siromakov,kateri so ozdraveli. Zraven cerkve je bila stojnica. Ko sem jo zagledal,sem tekel k njej in sem brž kupil sliko za spomin« Šli smo na Čatež,kjer smo se odpočili in se najužinali« Od tam pa smo šli pod dežniki do postaje. Počakali sme vlaka,da se odpeljemo proti domu,
Ta izlet bom pomnil še dolgo,ker sem bil moker kakor miš,kajti vso pot,od Žlebiča do Sodražice nas je močilo. Doma pa je voda med tem že tako narastla,da je drla po cesti in bila že v hlevih nekaterih hiš,
Povodenj leta 1939,
Ivano Evgen
Meseca maja je začelo pri nas zelo močno deževati. Zato je Bistrica zelo hitro naraščala. Toda jaz to nisem imel nič za mar,tem' več sem rajši z Zmagom delal ladjico,ki jo je gnala para. Ko je bila ladjica narejena,sva jo poskusila v vodi. Najprej sva zakurila pod kotličkom gorilni špirit,ko se je segrel,se je začela ladjica premikatic To naju je zelo razveselilo.
Ko je prišel čas telovadbe,sva šla S: telovadbi» Po telovadbi sem gel gledat vodo,ki je drla čez cesto,kakor hudournik. Pri Koširjevih je voda privzdignila cesto,v Dolgi dolini pa je nekemu posestniku odneslo celo njivo z krompirjem vred.
A deževalo je še ponoči, tako,da so imeli pri Strojbarjevih vodo v hiši,pri nas je pa malo manjkalo,da ni voda vdrla v vežo.
Tako vidimo,da je voda velika škodijivka človeštvu,dasiravno tudi velika,velika dobrotnica.,
Bilo je dne 14c septembra 1939.f ko se je v 3oncarju. ponesrečil tovorni avto« la nesrečni'' dogodek j no.; j e seveda zelo. zanimal«. Takoj drugi dan,bila je ravno nedelja,sva se z atom odpeljala na kolesu po cesti preko Žigmaric„ So sva prišla onkraj Žigmaric do klanca, sem zvedela,da je na istem mestu pred kakimi 14 dnevi trčil tovorni avto v potniškega« Človeških žrtev razen nekaj 11 rezov ni bilo« Potniškemu avtu je bil sprednji del popolnoma razbit,dočim je ostal tovorni nepoškodovan0 Šla sva peš do vrha klancka, Tam sem zopet zagledala nekaj novega,visoko,ozko stavbo„ Zvedela sem,da bo to novi transformator,od katerega bo šel električnitok na Žigmarice in Podklanec„ Peljala sva se dalje po cesti preko Podklahca do Boncarja,, Tam sva že od daleč zagledala gručo ljudi,ki so si ogledovali ponesrečeni avto, Kmalu, sva tudi midva prispela tja, Tam so ravno nalagali pokvarjeni avte,na drugi tovorni avto« Mi smo si še malo ogledali kraj nesreče0 Nesreča se je zgodila ravno v najhujšem ovinku« Avto je zdrčal naravnost preko strmočine kakih 5o m na drugo cesto« V avtu so bile tri osebe. Dva sta takoj skočila na varno,do-čim šofer ni mogel,. Kabina od avtomobila se je odtrgala popolnoma proč in kolobarila po strmočini in priletela na drugo cesto« Šofer je pa ostal na avtu in dobil pri tem precej hude poškodbe,, Ko smo si vse ogledal-i smo se vrnili proti domu.
Na desni strani pod Bonearjem stoji hiša z mlinom. Kakih loo m stran od te hiše izvira naša Bistrica« Ogledala sem si tudi ta izvirek, ki pa je manjši,kakor sem si mislila« Bistrica naraste šele potem, ko dobi še druge pritoke,, Ogledala sem si med potjo izvirek Pcr.stenščice, Podstenščica izvira kakih 5 o cm v bregu, nato teče po skalovju v slapih navzdol. Od tam sva šla po bližnjici proti Globeli« Med potjo sva si ogledala veliko jamo,imenovano "Ped malo pečjo”„ Tista jama je tako velika,da gre človek lahko vanjo. Kar oddahnila sem se,ko sem prišla domov,kajti naredila sem precej dolgo pot in videla precej zanimivega,
„ 72 -
Ponočnjaki a
Marolt Anton IV„r0v„l0šc
Poletne mesečne noči so se vračali mo 1 stari oče od svojega brata iz Podklanca, Kar jim pridirja nasproti neznansko lepa kočija, konji so bili čili,izpod kopit so jim švigale iskre,na vozir je bilo vse polno ljudi obojega spola; starosti in velikosti. G-odeo je igral lepo in vabljive o Ko je prvič dirjala mirne njih,se niso še skoraj zavedli,šli so naprej,a ta kočija jih je zopet srečala,iz nje so molele ženske v Čudnih oblekah roke in so jih hotele s silo potegniti na voz o Otepali so se z vso silo,začeli so kleti,a vse ni nič pomagalo« V groznem strahu so se domislili,da imajo v žepu rožni venec,naglo ga vzamejo v roke in začnejo križati z njim proti tej grozni kočiji« Ljudje,kar jih je bilo tu v kočiji,so začeli vse navzkriž cviliti in tuliti,ker so bili nemara peklenščki in so se 'oaliblagoslovijenega« Začul se je grozen piš,svetloba se je zabliskala na vse strani, in čudna prikazen je izginila ob groznem šumu izpred oči prestrašenega očetao
To zgodbo so oče pripovedovali ob vsaki priliki rlajŠim lju-
dem, ki so jih poslušali z velikim zanimanjem.