Poftnl ura c' Celovec ] — Verlagspostam« Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt 'Posamezni Izvod 1.30 lil., mesečna naročnina S Hlingov P. b. b. Letnik XX. Celovec, petek, 26. februar 1965 Štev. 9 (1187) Naše mesto je na strani delovnega človeka s katerim nas vežejo sorodni gospodarski in socialni pogledi Vsakokrat pred volitvami je prav in dobro, da pri oceni strank, ki se potegujejo za nase glasove, osvetljimo najprej razvoj v preteklosti in se ozremo na doprinos strank k temu razvoju. Le tako lahko presodimo, kako bodo po volitvah izpolnjena naša pričakovanja. Volitve namreč odločilno vplivajo na nadaljnji politični, gospodarski, socialni in kulturni razvoj v deželi. Zato je volivčeva odločitev pri volitvah njegov osebni doprinos k nadaljnjemu izoblikovanju življenjskih pogojev in mora biti zato razumna, ne pa stvar srca in patetičnih gesel. Nič drugače ne stojijo stvari pri volitvah deželnega zbora v nedeljo 14. marca 1965. Tudi koroški Slovenci imamo pravico in dolžnost, da se odločamo po svojem razumu in da kot volivci s svojimi glasovi doprinesemo svoj del za boljše izoblikovanje naših življenjskih pogojev. Ozemlje, na katerem živimo kot avtohtono ljudstvo, je še vedno zaostalo in gospodarsko preslabo razvito, še vedno tisoči naših ljudi ne najdejo kruha in dela na domačih tleh in morajo za njim v tujino, kamor se izseljujejo. To pa nam gotovo ne koristi. Če le malo poznamo razvoj naših krajev v preteklosti in če primerjamo njihovo sedanjo gospodarsko podobo s podobo v prvi republiki in pod stanovsko državo ter nacizmom, potem lahko spoznamo, da so vzrok zaostalosti naših krajev režimi, ki so nam vladali v preteklosti do leta 1945 in katerih koncepte tudi še danes naletimo pri OVP in FPO. Ob tem pa tudi lahko ugotovimo, da so se pričeli življenjski pogoji na Južnem Koroškem boljšati, odkar je SPO vodilna sila v deželi. Ta ugotovitev velja tako v pogledu na naše narodnostno in kulturno življenje, kot v pogledu na gospodarski, socialni in komunalni razvoj Južne Koroške, zlasti pa njenih občin, ki jih vodijo socialisti. Primerjajmo skrajno slabe možnosti za komunalno dejavnost naših občin v prvi republiki in stanovski državi z njihovo današnjo gospodarsko in socialno iniciativnostjo. Pomislimo, da sta v prvi republiki po naših krajih število delovnih mest ter število obrtnikov in industrijskih podjetij padala in da pričenjata šele v zadnjih dveh desetletjih po malem spet naraščati. Pomislimo na stanje deželnih cest in občinskih potov pred 30 leti in primerjajmo ga z današnjim, potem bomo videli, kakšno vlogo igra v našem kmetijstvu in gozdarstvu, v obrtništvu in v razvoju turizma njihovo zboljšanje in sprememba v položne ceste. Pri tem pa tudi ne pozabimo, da se v ta razvoj tudi sami v vedno večji meri vplivno vključujemo in da ga lahko sooblikujemo, kar v prvi republiki in v stanovski državi, ko so usodo dežele vodili drugi, skoraj ni bilo mogoče. Gotovo smo še daleč od tega, ko bomo lahko rekli, da sta zaostalost in gospodarska nerazvitost naših krajev odpravljeni in da smo postali na vseh področjih družbenega življenja enakopravni. Na podlagi izkušenj zadnjih desetih let pa pravtako lahko rečemo, da sta nadaljnji uspešni razvoj po naših krajih in naša udeležba na njem zagotovljena, če pri volitvah okrepi SPO svoje pozicije. O njej vemo, da ni le najdoslednejša tj vprašanjih sožitja in narodnostne tolerance, marveč tudi dosledna v izvajanju svojega splošnega programa v prid dežele. Vsi živimo od dela svojih rok in bistrosti svojega razuma. Vsi pa vemo, da uspeh obojega ni odvisen le od naše volje, marveč v čedalje večji meri od. predpogojev, ki jih ustvarja družba zlasti s sredstvi, ki jih zbira iz naših davkov in s katerimi razpolaga. Finančna moč v deželi in po občinah je odvisna od razdelitve teh davčnih donosov med republiko, zveznimi deželami in občinami. V tem pogledu pa je Koroška še vedno na slabšem kot druge dežele, ker delijo na Dunaju ta sredstva vsakokrat drugače. Zato mora biti finančna izravnava med republiko, zveznimi deželami in občinami — zahtevajo koroški socialisti —- dolgo-ročna in mora poleg pravičnega deleža za Koroško na podlagi njen:!) davčnih donosov upoštevati tudi pospeševanje njenih v razvoju zaostalih predelov in bogastvo otrok v deželi. Ne sme se dogajati, da bodo bogate dežele vedno bogatejše, medtem ko gospodarsko revnejše pokrajine kljub vsem naporom in prizadevanjem prebivalstva zaostajajo v razvoju. Ob ustanavljanju novih industrijskih podjetij je treba pospeševati obstoječe, pri čemer je treba v enaki meri upoštevati vse predele dežele. Razviti je treba privatno iniciativo v obrti in trgovini, v sklopu naftovoda Trst—Dunaj pa je treba na Južnem Koroškem ustanoviti rafinerijo mineralnih olj. Z gradnjami predvidenih elektrarn na Dravi je treba nadaljevati. Za uspešen nadaljnji gospodarski razvoj in za razvoj turizma — jc med drugim rečeno v socialističnem volilnem programu — je treba skrbeti Za zvezno uzakonjenje sredstev za deželne in občinske ceste. Nadalje je treba posvetiti pozornost pospeševanju razvoja zimskega turizma, kanalizaciji ob naših jezerih in oskrbi krajev z neoporečno pitno vodo. V kmetijstvu je treba pospešiti ureditev hudournikov in voda, gradnjo tovornih potov, dokončno elektrifikacijo, razvoj sodobne živinoreje in razvoj izobraževanja kmečkih ljudi. Pospešiti jc treba tudi gradnjo stanovanj, šol, dijaških in vajeniških domov, otroških vrtcev ter bolnišnic m zdravilišč. Treba je razvijati kulturno-prosvetno dejavnost in še naprej pospeševati kulturno izimenjavo s sosednimi deželami. V volilnem programu SPO naletimo na zahteveki so za prihodnjih pet let mandatne dobe deželnega zbora tudi naše zahteve, vseeno, ee smo delavci in nameščenci ali pa kmetje in obrtniki. O izpolnitvi teh Zahtev bo odločal bodoči deželni zbor. Odločal bo tako, kakor bodo v njem zastopani socialisti. Tudi naše občine se bodo v* bodoče lahko razvijale tako, kakor bodo imele zaslombo v socialističnih poslancih, •dato je v interesu vsega njihovega prebivalstva, da z glasovnico doprinese svoj del za njihovo močno zastopstvo. Razum nam pravi: če volimo socialiste, s tem nikakor ne prodajamo sJfoje narodnosti; škodujemo pa sebi in drugim, če se pri volitvah odlomimo drugače. Sožitje in naša enakopravnost v političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih dogajanjih v deželi ter potreba našega doslednega Prizadevanja v obeh smereh nas napotujejo k odločitvi, da tudi 14. marca Volimo Socialistično stranko Avstrije. Nobena druga odločitev nam ne rrtore koristiti. Volitve niso stvar srca marveč stvar razuma. Zato razsodi stvarno, trezno in zrelo - voli Živahna diplomatska aktivnost Avstrije C ! > Imenovan je vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Z odlokom ministrstva za pouk je bil okrajni šolski nadzornik Rudi Vouk imenovan za vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu. V pristojnost tega oddelka spadajo vse zadeve šol in pouka v smislu manjšinskega šolskega zakona z dne 19. 3. 1959. S tem je ministrstvo ugodilo skupnemu predlogu obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, na katerem je bil nadzornik Vouk predlagan na prvem mestu. Novega vodjo oddelka čakajo težke naloge, ker je ravno na šolskem področju obilo nedostatkov kot posodica številnih v pretekli dobi neizvedenih potrebnih ukrepov za dosledno izvedbo tozadevnih določil zakona in državne pogodbe. Zato mu tem bolj upravičeno želimo obilo uspeha na odgovornem mestu. V ___________________________J Avstrija postaja zaradi svoje geografske lege in predvsem po zaslugi svoje nevtralnosti čedalje bolj središče živahne diplomatske aktivnosti, h kateri v zadnjem času bistveno prispevajo tudi vodilni avstrijski politiki. Ta aktivnost avstrijske zunanje politike se v glavnem odvija v treh smereh: namreč v smeri poglabljanja dobrih odnosov s sosednimi državami; v prizadevanju za izboljšanje gospodarskega sodelovanja in končno kot prispevek k zmanjšanju napetosti med Vzhodom in Zahodom. V letošnjem jubilejnem letu, ko obhajamo v Avstriji 20-letnico osvoboditve in 10-letnico podpisa državne pogodbe, bo Avstrija svoj položaj v mednarodni politiki še znatno okrepila. Predvidenih je cela vrsta obiskov tujih državnikov v naši državi, pa tudi mnogi visoki predstavniki Avstrije nameravajo obiskati razne druge države. Poseben dogodek v tej zvezi bo nedvomno obisk zunanjih ministrov štirih velikih sil-podpisnic državne pogodbe, ki se bodo na povabilo ministra dr. Kreiskega udeležili uradne proslave obletnice podpisa državne pogodbe. Na področju utrjevanja prijateljskih odnosov med Avstrijo in njenimi sosedami bo važnega pomena uradni obisk kanclerja dr. Klausa v Jugoslaviji, kamor bo odpotoval 23. marca na povabilo predsednika SFRJ Tita. Vicekancler odpotuje danes na večdnevni obisk v Bolgarijo, obratno pa so v teku priprave za obisk predsednika poljske vlade Cyrankiewicza in predsednika romunske vlade Maurerja na Dunaju, kamor bo verjetno letos junija prispel tudi sovjetski državni predsednik Mikojan. Kancler dr. Klaus bo kmalu po povratku iz Jugoslavije obiskal še Francijo, medtem ko je za letošnjo jesen predviden njegov obisk v Združenih državah Amerike. Že dalj časa pa je govora tudi o obisku zveznega prezidenta dr. Schdrta v An-gliji. Potrebna je krepitev Združenih narodov V devetnajstletni zgodovini OZN se je prvič zgodilo, da se je Generalna skupščina razšla, še preden je začela z rednim delom. Sklenjeno je namreč bilo, da se zasedanje letošnje skupščine odloži do 1. septembra. S tem ni bila ustvarjena le možnost, da se do takrat v internih pogajanjih skuša najti rešitev kočljivih vprašanj okoli mirovnih sil OZN in s temi povezane finančne krize Združenih narodov, marveč se je OZN izognila tudi nevarnosti, da bi nadaljnje vztrajanje Amerike na represalijah proti tistim državam, ki niso plačale prispevkov za mirovne akcije, svetovno organizacijo lahko privedlo na rob razpada. Komentatorji so mnenja, da je s to odločitvijo doživela Amerika občuten udarec, hkrati pa poudarjajo, da je bil prizadet tudi ugled OZN, ker se je Generalna skupščina razšla, ne da bi razpravljala o tem, zakaj Sovjetska zveza, Francija in vrsta drugih držav nočejo prispevati za mirovne operacije. V mednarodni javnosti zato prevladuje mnenje, da je danes krepitev OZN ena najnujnejših nalog. To je poudaril tudi ameriški podpred- Odpor proti sklepu zahodnonem-ške vlade o zastaranju nacističnih zločinov se veča tudi v Nemčiji sami, kjer se množijo glasovi, ki resno svarijo pred posledicami, kakršne bo tako zastaranje moralo imeti za ugled Zahodne Nemčije v mednarodni javnosti. Bonski list „Neue Rhein Zeitung" je objavil članek znanega zahodnonemškega publicista in pisatelja Hansa Habeja, ki ostro kritizira zahodnonemškega pravosodnega ministra Bucherja, kateri je zagrozil z odstopom, če bi vlada preklicala svoj sedanji sklep in se pod pritiskom mednarodnega mnenja morda le izrekla proti zastaranju nacističnih zločinov. »Narodi sveta ne morejo verjeti v pravičnost našega pravosodja — je med drugim rečeno v omenjenem članku — če njegov najvišji predstavnik razglaša, da hoče živeti med morilci.” Pisec članka Bucherja obtožuje, da hoče s svojimi grožnjami izvajati pritisk na parlament, ter opozarja, da je bil Bucher tudi sam nacist in zdaj verjetno iz tega razloga zagovarja nacistične zločince. sednik Humphrey, ko je te dni govoril na mednarodni (konferenci v New Yorku, kjer je okoli 2000 državnikov, znanstvenikov, pisateljev in filozofov iz vseh delov sveta razpravljalo o problemih miru na svetu v smislu enciklike, ki jo je pokojni papež Janez XXIII. objavil pod naslovom »Mir na zemlji«. Na tej konferenci so bili kot poglavitni problemi miru naglašeni atomsko tekmovanje, prepad med razvitimi in nerazvitimi predeli sveta ter trenutni (I ■ ■ ■ Protesti proti sklepu zahodno-nemške vlade prihajajo še naprej iz vsega sveta. Bonska vlada prejema dnevno množične pošiljke dopisnic iz Češkoslovaške s slikami, ki prikazujejo nacistične represalije v Lidicah, znanem češkoslovaškem mestu, katero so nacisti popolnoma porušili, prebivalce pa do zadnjega umorili. Pa tudi v številnih drugih državah z vso odločnostjo ugotavljajo, da človeštvo ne more in ne sme pozabiti nacističnih zločinov med drugo svetovno vojno. položaj v OZN, ki terja nujno krepitev svetovne organizacije. V tej zvezi pa so prisodili pomembno mesto zlasti koeksistenci, enakopravnemu mednarodnemu sodelovanju, reševanju mednarodnih problemov s pogajanji, spoštovanju suverenosti, integriteti in neodvisnosti, odpravljanju rasne diskriminacije in postavljanju boljših temeljev mednarodnega sodelovanja na sploh. Na newyorškem zborovanju je govoril tudi generalni sekretar OZN U Tant, ki se je izrekel proti temu, da bi tudi v bodoče izključno velesile odgovarjale za ohranitev miru, marveč bi se morali po njegovem mnenju prizadevati, da bi v interesu miru iskali kompromis, pri čemer naj bi majhne dežele kot zastopnice zmernosti odigrale pomembno vlogo. Poudaril je, da je OZN kljub trenutnim težavam še vedno »Idealen okvir« iza preprečevanje delitve sveta na rasni, ideološki in ekonomski osnovi, zato »si moramo prizadevati, da bi ustvarili v svetu takšno vzdušje, v katerem bi bila napadalni nacionalizem in ekspanzionizem onemogočena«. Vzdušje in zaupanje, ki je prevladovalo na konferenci v New Yorku, je v svojem govoru izrazila predstavnica Jugoslavije Vida Tomšič, ki je naglasila: Upajmo, da bo to zborovanje, ki je prvo pomembno zbirališče ljudi, vdanih Združenim narodom, skupaj z milijoni ljudi, ki spremljajo to zborovanje, vplivalo na tiste odgovorne strani, ki bodo usposobile Združene narode, da bedo 'kot neogiben instrument mednarodnega sodelovanja opravljali svojo nalogo. Na Koroškem šest volilnih skupin za deželnozborske volitve 14. marca V nedeljo je potekel rok za vlaganje volilnih list za letošnje deželnozborske volitve na Koroškem. Dosedanjim petim skupinam se je tik pred potekom roka pridružila še nova, tako da se bo za glasove potegovalo skupno šest volilnih skupin, in sicer naslednje: 0 Socialistična stranka Avstrije (SPCfJ — lista 1 $ Avstrijska ljudska stranka (OVP) — lista 2 0 Svobodnjaška stranka Avstrije (FPO) — lista 3 % Komunisti in levi socialisti (KLS) — lista 4 0 Koroška volilna skupnost (KWG) — lista 5 £ Socialdemokratska stranka (SDP) — lista 6 „Narodi sveta ne morejo verjeti EVROPA PRED VPRAŠANJEM: Od kod električni tok? V letošnji zimi so vodne razmere zlasti v srednjeevropskih državah za proizvodnjo električne energije dokaj neugodne. Vodne aku-fnulacije so izkazovale ob koncu leta 1964 le okoli dve tretjini svojih povprečnih letnih zalog. Spričo tako neugodnega stanja vodnih rezerv bi bilo seveda tvegano če bi še nadalje za vsako ceno vztrajali pri nesorazmernem črpanju vodne energije za proizvodnjo električnega toka. Zaradi izravnavanja primanjkljaja v proizvodnji električne energije v pretočnih hidroelektrarnah so morale zahodnoevropske termoelektrarne že v zadnjem četrtletju 1964 proizvajati ustrezno večje količine električnega toka. In ker so evropske termoelektrarne precej dobro založene s potrebnimi gorivi, je preskrba srednjeevropskih držav z električno energijo v tekoči zimi zagotovljena tudi v primeru, če bi vodne razmere v teh območjih ostale še nadalje neugodne oziroma četudi bi se morda še bolj poslabšale. Zaradi navedenega nezadovoljivega stanja vodnih zalog je bila v Italiji proizvodnja električne energije v zadnjih mesecih leta 1964 v termoelektrarnah kar za dve tretjini večja kot v ustreznem razdobju leta 1963. Tudi v Franciji so morali znova pritegniti v proizvodnjo celo tiste termoelektrarne, v katerih so bili zaradi zastarelosti naprav že prenehali s proizvodnjo toka. O težavnem položaju glede proizvodnje toka v srednjeevropskih hidroelektrarnah kakor tudi o vse večjem naraščanju njegove porabe so na nedavnem zasedanju v mestu Arnhem na Nizozemskem razpravljali zastopniki podjetij iz desetih evropskih držav, ki sodelujejo v mednarodnem združenju elektroenergetskih sistemov za povezano oskrbovanje z električno energijo (UCPTE). Na tem zasedanju je bilo ugotovljeno, da potrošnja električne energije v Evropi s takim tempom narašča, da je nevarnost, da bi že v doglednem času utegnila prehiteti proizvodnjo, čeprav se povsod po Evropi gradijo nove električne centrale z veliko zmogljivostjo. Že v letu 1964 so se morale zmogljivosti evropskih električnih central povečati za okoli 6000 megavatov, (1 megavat = 1 milijon vatov — op. ur.) da so bile v stanju kriti vse bolj naraščajoče potrebe po električni energiji. Iz podatkov, ki so jih zastopniki omenjene mednarodne organizacije na zasedanju navajali, izhaja, da znašajo celoletne zmogljivosti vseh elektrarn v državah, ki so članice te organizacije, že blizu 100.000 megavatov, ki pa se z novimi energetskimi objekti še nenehno zvišujejo. Vendar pa se je vzporedno s tem tudi potrošnja električne energije v zahodnoevropskih državah v letu 1964 nadalje povečala za 8,3 odstotka in sicer kljub razmeroma mili zimi. Po dosedanjih izračunih strokovnjakov na; bi se potrošnja električne energije v zahodnoevropskem področju že v desetih letih podvojila. Sicer pa so bili taki izračuni na omenjenem zasedanju ovrženi, vendar postavlja vse širša uporaba električne energije v podjetjih zlasti v zvezi z njihovo napredujočo racionalizacijo, in posebej še široko uvajanje raznih novih strojev in aparatov v gospodinjstvo, nove naloge pred proizvajalce električne energije ne le v Evropi, marveč na svetu sploh. V tej zvezi se vse odločneje postavljajo zahteve po gradnji velikih električnih central na jedrski pogon, ker morejo le take centrale proizvajati električno energijo v okviru rentabilnosti. Porast proizvodnje toka v Avstriji Lani se je proizvodnja električnega toka v Avstriji ugodno razvijala. Elektrarne so pridelale 17.233 milijonov kilovatnih ur (kWh) električne energije. S tem je v primerjavi z letom 1963 njihova proizvodnja narasla za 11,4 odstotka. V istem razdobju se je potrošnja električne energije v državi povečala za 5,6 odstotka na 14.124 milijonov kWh. Uvoz električne energije je z 968 milijonov kWh ostal na višini leta 1963, medtem ko se je njen izvoz povečal za 41 odstotkov in je znašal 3659 kWh. ti osiROKODsveai Na proizvodnji električne energije so bile hidroelektrarne udeležene z več kot dvema tretjinama, tako da je na termoelektrane odpadla le pičla tretjina proizvedene električne energije. K porastu proizvodnje je največ prispeval mesec december, ko je bil vodni rezervoar za 26 odstotkov večji kot v decembru 1963. Odštevši Avstrijske zvezne železnice, ki so potrošnjo toka v višini 403 milijonov kVVh zmanjšale za 3 odstotke, in odštevši tovarno aluminija v Ranshofnu, ki je največji samostojni potrošnik električne energije, sta avstrijsko gospodarstvo in gospodinjstvo lani potrošila 12.162 milijonov kWh, kar je za 7,8 odstotka več kot v letu 1963. Gradnja nadaljnih elektrarn v Avstriji sicer trenutno ni pereča potreba, vendar jo nikakor ne kaže odlagati, ker so pri nadaljnjem naraščanju potrošnje kapacitete sedanjih elektrarn lahko v sedmih do osmih letih izčrpane. K nadaljevanju gradenj pa sili tudi nastajajoče pomanjkanje električnega toka v sosednih državah. Tudi drugod združujejo občine Ko se je jeseni 1963 koroški deželni zbor odločil, da združi vrsto gospodarsko šibkih občin v močnejše gospodarske enote, so krogi G'VP in FPO zagnali hud vik in krik. Sedaj jih je razvoj po teh občinah poučil nekaj drugega. Že prvo leto združitve je pokazalo vrsto prednosti, ki jih imajo velike občine, ki pa jih prej kot male občine niso imele. Njihova gospodarska moč je narasla, njihova dejavnost v prid občanov pa se je povečala. Iz istih motivov kot svojčas na Koroškem so sedaj tudi na Štajerskem in na Nižjem Avstrijskem prišli do spoznanja, da probleme malih podeželskih občin ni mogoče drugače rešiti, kot z njihovo združitvijo. Na Štajerskem, kjer ima vodilno besedo dVP, so s 1. januarjem 1965 razpustili 27 občin ter jih združili ali pa razdelili na večje občine. O njihovi razpustitvi vendar ni sklepal tamkajšnji deželni zbor, marveč so to opravili s preprostim aktom deželne vlade. Ta čas pa se je tudi na Nižjem Avstrijskem začel proces združevanja občin, ki bo zajel 100 do 120 občin, ki kot komunalne enote niso več v stanju reševati svojih nalog. Tudi tam odloča dVP in tudi tam odloča o razpustu, združitvi in pridružitvi samo akt deželne vlade, ne pa zakon deželnega zbora. V Se vedno težaven položaj tržaškega pristanišča Avstrija za Trst še vedno pomembno zaledje Podatki o gibanju pomorskega prometa v tržaškem pristanišču v letu 1964 kažejo, da je promet napredoval za 33.610 ton. V primerjavi z napredkom po drugih italijanskih pristaniščih je sicer ta porast zelo razveseljiv, vendar z ozirom na to, da je promet v tržaškem pristanišču v prejšnjih letih občutljivo stagniral, medtem ko je n. pr. v Genovi in Benetkah silno napredoval in dosegel v Genovi 32 milijonov ton, v Benetkah pa v prvih 10 mesecih lanskega leta 11,5 milijona ton, še nikakor ni mogoče reči, da je Trst rešen skrbi, ki ga tarejo že več let. Celokupni promet v tržaškem pristanišču je namreč v lanskem letu znašal le pičlih 5,4 milijona ton. Posebne skrbi povzroča Trstu nesorazmerje med uvozom in izvozom v pristanišču. Trst je še vedno v glavnem uvozno pristanišče. Lanskemu uvozu v višini 4,03 milijona ton je stal nasproti zelo nizek izvoz, ki je komaj znašal 1,31 milijona ton. Medtem ko je promet v uvozu narasel za več kot 265 tisoč ton, je promet v izvozu narasel le za 68.000 ton. Lani je v tržaškem pristanišču napredoval v glavnem le promet množičnega blaga, predvsem rudnin, petroleja in premoga, promet z lesom in žitom pa se je zmanjšal. Železniški promet med Trstom in njegovim za- ledjem je dosegel lani 1,94 milijona ton in je s tem v primerjavi z letom 1963 nekoliko nazadoval. Zato pa se je cestni promet temu primerno povečal. Med zaledje tržaškega pristanišča sodijo po obsegu prometa poleg severne Italije Avstrija, Češkoslovaška, Zahodna Nemčija, Jugoslavija, Madžarska in Švica. Na prvo mesto med zalednimi državami so je v železniškem prometu spet povzpela Avstrija, čeprav preko Trsta ne prejema in pošilja več toliko blaga kot pred leti. Lani je skupni železniški promet med Trstom in Avstrijo znašal 573.474 ton, kar je 29,5 odstotka celokupnega železniškega prometa med Trstom in njegovim zaledjem. Tudi v cestnem tovornem prometu med Trstom in njegovim zaledjem je Avstrija na prvem mestu. Obseg tega prometa je lani dosegel nekaj nad 300.000 ton. Promet z ostalim zaledjem se v glavnem odvija v okviru železniškega prometa. 81. dunajski mednarodni velesejem OBETA VELIKO PONUDBO IN IZBIRO Letošnji pomladanski dunajski mednarodni velesejem — po vrsti bo to 81. sejemska prireditev na Dunaju — bo letos v času od 14. do 21. marca. V sejemski palači in na razstavišču se bo tokrat zbralo skupno 2901 avstrijskih razstavljalcev in 1312 tujih raz-stavljalcev iz 27 držav, ki bodo zastopali 2268 inozemskih podjetij. V primerjavi z lanskim pomladanskim velesejmom se bo s tem število sodelujočih podjetij povečalo za 162 podjetij, število sodelujočih držav pa za eno. Kakor vedno, bo odpadla večina domačih razstavljalcev na Dunaj, 611 pa jih bo prišlo iz zveznih dežel. Koroška bo zastopana z 18 razstavljalci. Od inozemskih podjetij, ki bodo zastopana na sejmu, bo polovica prišla iz Zahodne Nemčije. Sorazmerno močno bodo s podjetji zastopane tudi Italija, Švica, Francija in Združene države Amerike. Izvzemši Luxemburg bodo na velesejmu zastopane vse države EGS, medtem ko bodo države EFTA v celoti zastopane. Od vzhodnoevropskih dežel bodo na sejmu zastopane Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Nemška demokratična republika, Poljska in Sovjetska zveza. Kakor vedno, bo zastopana tudi Jugoslavija kot neblo-kovska evropska država. Posebnost sejma bosta razstava pohištva, pri kateri bo sodelovalo 300 podjetij, in razstava »Mlečna cesta 1965’ v okviru kmetijskega dela sejma. Drugače pa bo sejem posvečen tekstilu in modi, tehniki, industriji in obrti ter mednarodnemu turizmu. Na področju turizma bodo zlasti zanimive tozadevne razstave Sovjetske zveze, Bolgarije in Romunije. 4. sejem „Alpe-Adria“ Letošnji mednarodni sejem obmejne blagovne menjave „A!pe-Adria” v Ljubljani, četrti po vrsti, je določen za čas od 16. do 23. maja 1965. V svrho priprave tega sejma, zlasti za določitev blagovne liste in obsega kontingenta obojestranske blagovne menjave v okviru tega sejma, so bili sredi februarja v Ljubljani razgovori med gospodarskimi zbornicami Slovenije in Hrvaške na eni ter zbornicami za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Trstu, Gorici In Vidmu na drugi strani. Razgovorov z zbornicami obrtnega gospodarstva v Grazu, Celovcu in Innsbrucku, ki na tej sejemski prireditvi že od vsega začetka sodelujejo, doslej še ni bilo. Proizvodnja nafte presegla vse rekorde Lani je proizvodnja mineralnih olj v svetu presegla vse dosedanje rekorde. Njegova svetovna proizvodnja je znašala 1,4 milijarde ton, 'kar je za 100 milijonov ton več kot leta 1963. Za letos pričakujejo, da bo proizvodnja narasla za nadaljnjih 100 milijonov ton in da bo znašala pol drugo milijardo ton. Do leta 1970 hoče industrija mineralnih olj dvigniti svojo proizvodnjo na 2 milijardi ton. V svetovnem povprečju se je lani proizvodnja mineralnih olj povečala za 8 odstotkov. Vzhodnoevropske države so jo dvignile za 18 milijonov, od tega Sovjetska zveza za 17 milijonov, Bližnji Vzhod za 40 milijonov in Afrika za 23 milijonov ton. Sovjetska zveza je lani pridelala 222 milijonov ton mineralnega olja, letos pa pričakuje proizvodnjo 242 milijonov. Kako obsežna je sovjetska proizvodnja mineralnih olj, spoznamo po tem, da ga Kuveit kot izrazita dežela mineralnega olja producira letno le 100 milijonov ton in da znaša proizvodnja Kitajske le okoli 8 milijonov ton. Naraščajoča proizvodnja mineralnih olj je posledica naraščajočega povpraševanja za njimi zlasti v Severni Ameriki in v Zahodni Ev- je na-pričakoval. MOSKVA. — „Ce bodo amerilki impcriolis!i v svoji nerazsodnosti skužali uresničiti agresivne naklepe proti socialističnim državam — je dejal glavni poveljnik sovjetskih raketnih enot marial Krilov — potem se bo vojna takoj prenesla na ozemlje agresorjev.* Povedal je, da ima Sovjetska zveza rakete, ki lahko poneso atomske projektile ne glede na letni čas in vreme na cilje na katerikoli konec naiega planeta. Uničijo lahko hkrati večje Število objektov, ne da bi jim mogla do živega protiraketna obrambna sredstva. Marial Krilov je poudaril, da Sovjetska zveza sicer nikomur ne grozi s tem, pač pa želi samo opozoriti na nesmiselnost agresivnih naklepov reakcionarnih krogov. KAIRO. — V sredo je prispel na sedemdnevni obisk v Združeno arabsko republiko predsednik državnega sveta Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht. Zaradi tega obiska je prillo do zaostritve odnosov med ZAR in Zahodno Nemčijo, kajti bonska vlada je za vsako cena skuiala preprečiti, da bi bil Ulbricht v Kairu sprejet kot državnik. Na vse načine je pritiskala in izsiljevala vlado v Kairu, katera pa je odgovorila, da si ne dovoljuje tujega vmeSavanja v svoje notranje zadeve. Odločnost Kaira pomeni za Bonn precejlen udarec, kajti tudi v Zahodni Nemčiji vedno bolj prodira spoznanje, da je načelo bonske politike, po kolerem naj bi bila bonska vlada edini predstavnik vsega nem-ikega naroda, doživelo popoln poraz. BATHURST. — Prejšnji teden so slovesno razglasili neodvisnost Gambije, afriške dežele, ki je bila nad 300 let pod britansko kolonialno upravo. Novo neodvisno državo so medtem priznale že mnoge dežele po svetu, med temi tudi Sovjetska zveza. BERLIN. — Mednarodna demokratična federacija žensk, ki ima svoj sedež v Vzhodnem Berlinu, je poslala Španskemu pravosodnemu ministru pismo, v katerem zahteva, naj izpuste borca Španske revolucije Justa Lopeza, ki je bil obsojen na 23 let ječe. VARŠAVA. — Poljski zunanji minister Rapacki Je ob povratku s svojega obiska v Belgiji izjavil, da je belgijska vlada pokazala živahno zanimanje za poljske argumente in utemeljitve predloga o zamrznjenju jedrskega orožja v Srednji Evropi kakor tudi za predlog o sklicanju konference, na koteri bi razpravljali o varnosti Evrope. Po besedah ministra Rapackega je Belgija Izrazila Široko podporo tudi dokončnemu priznanju poljskih zahodnih meja. BERLIN. — V Zahodnem Berlinu so aretirali Itlrl bivSe SS-ovske oficirje, člane zloglasnih hitlerjevskih morilskih odredov v okupiranih evropskih državah. Aretirani SS-ovci so obtoženi, da so sodelovali pri umoru najmanj 6500 sovjetskih 2idov in ciganov. Do aretacije so bili zaposleni v nemSki industriji. BEOGRAD. — Med posebnim skladom Združenih narodov in jugoslovanskim zveznim zavodom za tehnično pomoč je bil podpisan sporazum, s ka'erim so zagotovljena sredstva za Izdelavo urbanističnega načrta Skopja. StroSki za izdelavo tega načrta so predvideni v višini okroglo 5 milijonov dolarjev. Posebni sklad OZN bo za izdelavo tega načrta prispeval 1,475.000 dolarjev. Večino teh sredstev bodo porobill za delo mednarodnih izvedencev, nekoj pa jih jo predvidenih tudi za specializacijo jugoslovanskih strokovnjakov v tujini in za nakup opreme. PASADENA. — Prejinji teden so v Ameriki izstrelili v vesolje umetni satelit »Ranger 8”, ki je v 65 urah pretekel razdaljo 398.000 kilometrov ter zadel ob Luno. Preden je .Ranger 8” padel na povrije Lune, je Sest v njem vgrajenih televizijskih kamer napravilo 7500 posnetkov Lunine povrSine in jih poslalo na Zemljo. Ameriški strokovnjaki zagotavljajo, da so posnetki izredno dobri ter odkrivajo Številne doslej neznane podrobnosti o Luni. MADRID. — Čeprav skuSa Španska vloda zatreti vsako svobodo in neusmiljeno zasleduje borce za demokracijo, se v Španiji nadaljujejo demonstracije proti Francovemu nasilju. Pred sodiSče v Madridu so spet postavili skupino antifašistov, ki jih obtožujejo .zločina”, ker so zahtevali zaSčito državljonskih pravic in osebnih svoboSčin. Sodna obravnava je vzbodMa ogorčene proteste v javnosti, znaai borec za svobodo Španskega ljudstva Balaguer pa je izjavH, da uprizarjanje sodnih procesov in preganjanje antifašistov ne vzbuja le protestov, marveč hkrati tudi krepi odločnost delavskega rozreda Španije, ki bo vztrajol v boju za demokratične pravice. LONDON. — Meseca februarja je bilo v Veliki Britaniji le Se 367.888 brezposelnih, kar predstavlja najnižje Število v zadnjih devetih letih. MOSKVA. — V Sovjetski zvezi so v nedeljo izstreliti v vesolje hkrati tri umetne satelite vrste .Kosmos”, ki so opremljeni z znanstvenimi instrumenti za nodaljn;e vesoljske raziskave. Trije sateliti, ki so jih izstrelili i eno samo raketo, krožijo okoli Zemlje v mojhnl medsebojni razdalji. Njihova nojvečja rozdalja od Zemlje znala 1856 km, najmanjSa pa 279,7 km, medtem ko potrebujejo za obkroženje 106,2 minuti. DUBROVNIK. — Med svojim potovanjem y Kairo se je predsednik državnega sveta Vzhodne Nemčije Ulbricht ustavil v Dubrovniku, kjer si je s svojim spremstvom ogledal zanimivosti mesta in izmenjal pozdrave s predstovnikom jugoslovanske vlode, kateri mu je v Knežji palači priredil sprejem. Pozneje je Ulbricht priredil na ladji .Vttlkerfreundschoft” kosilo, ki so se ga udeležili Številni jugoslovanski predstavniki« nato pa je ladja odplula iz Dubrovnika proti Združeni arabski ropublikl. AKRA. — Po vesteh Iz Brazzavilla se množijo diverzantske akcije Combejeve vojske in nojemnikov ne ozemlju brozzavtllskega Konga. Iz Leopoldvllla vdirajo ponoči v sosednji Kongo skupine diverzantov, ki izvajajo teroristične akcije in ubijajo člane kongo-Ikega nacionalnega revolucionarnega gibanja. TRST. — Zodnjo soboto in nedeljo je Drama SNG ts Ljubljane gostovala v Trstu, kjer je v novem slovenskem Kulturnem domu uprizorila odrsko delo Edvard« Albeeja .Kdo se boji Virginije Woolf”. Tr»alkl Slovenci so goste iz Slovenije prisrčno pozdravili. *•»» «.**•.»** * i uuli ut v ropi. V Severni Ameriki je .povpraševanje raslo za 3 odstotke, kar nihče ni pričakc Najbolj je povpraševanje za mineralnimi olji naraslo v Kanadi in sicer za celih 8 odstotkov. S svojim tempom naraščanja povpraševanja in ponudbe postaja industrija mineralnih olj ena izmed najbolj ključnih industrij na svetu, ki tudi v mednarodnem tovornem prometu igra vedno večjo vlogo. Podelitev Prežihovih nagrad in značk ob 15-letnici smrti pisatelja Prežihovega Voranca Poleg Prešernovih nagrad, ki predstavljajo najvišja kulturna priznanja slovenskega naroda, podeljujejo v Sloveniji vsako leto tudi literarne nagrade, imenovane po največjem koroškem slovenskem pisatelju Prežihovem Vorancu, ki jih podelijo vedno za obletnico pisateljeve smrti 18. februarja. Letošnje Prežihove nagrade je podelila mariborska založba Obzorja, katere žirija je izbirala med desetimi leposlovnimi deli, ki so prišla v poštev za te nagrade. Žirija se je soglasno odločila, da v letu 1965 — torej ob 15-letnici Prežihove smrti — nagradi s Prežihovo nagrado prozno delo Kajetana Koviča .Ne bog ne žival” in pesniško zbirko Franceta Filipiča .Nebo za žejne oči”. Prav tako pa ob obletnici Prežihove smrti podeljujejo na šolah slovenske Koroške vsako leto tudi Prežihove značke, in sicer učencem osnovnih šol in gimnazije, ki morajo prebrati določeno število knjig ter svoje poznavanje sodobne domače književnosti dokazati pred posebno komisijo. Letos je bilo podeljenih okoli 600 Prežihovih značk, medtem ko si je v minulih petih letih pridobilo to značko že okoli 2000 mladincev in mladink, ki so v ta namen morali prebrati skupno okrog 14.000 knjig. Ob 15-letnici Prežihove smrti je predsednik sveta za prosveto in kulturo občinske skupščine Ravne na Koroškem Leopold Suhodolčan priredil v prostorih študijske knjižnice sprejem, katerega so se udeležili tudi znani slovenski književniki. Le-ti so na popoldanski prireditvi in na literarnem večeru brali iz svojih del, prav tako pa obiskali tudi grob Prežihovega Voranca v Kotljah. Med novimi knjigami: »Krokljl« Rokft Arillk - Gašper v svoji knjigi »Gamsi "a plazu«. . Druga posebnost koroškega ra: Ja pa se je pokazala ob julijskem cističnem puču istega leta. To p< “da Koroška razen Štajerske e idrijska dežela, v kateri je i; ■•-Junaja prišlo do oboroženega uj nacistov. Dokaz, kako močno j< Rorožkem poganjal korenine r z.**n na plodnih tleh protidemo 'one tradicije nemškega meščar nacionalističnega boja proti V0ncem. Posebni razvoj J---------- nacizma na Koroškem na osnovi nemško nacionalnih političnih izročil je analiziral Fran Zwitter.52 Za splošno razpoloženje ogromne večine prebivalstva v slovenskem delu dežele pa je značilno, da se je oborožena nacistična akcija omejila na nemški del Koroške. Slovenski komunisti v okolici Železne Kaple so v letu 1935 pripravili ciklostiran slovenski list z naslovom »Kam«. Kam naj bo obrnjen pogled koroških Slovencev? Kam vodi politika celovškega slovenskega vodstva? Na ta vprašanja naj bi odgovoril novi list. V njem so hoteli objaviti tudi izjavo komunističnih •strank Italije, Jugoslavije in Avstrije o slovenskem vprašanju. Za stvar pa je izvedela policija po svojem zaupniku, orožniki so aretirali udeležene slovenske komuniste in 19. avgusta 1935 je bila proti njim v Celovcu razprava. Obtoženi so bili Franc Haderlap, krojaški pomočnik iz Lobnika, Karel Prašnik, kmečki sin iz Lepene, Johan Šlef, pomožni delavec iz Železne Kaple in Valentin Kordež, pomožni delavec iz ^Železne Kaple. Obtožnica jih je dolžila širjenja velike količine komunističnega propagandnega gradiva, Prašnika še 52) D.lo navad.no v opombi 51, «tr. 16—22. posebej, da so pri njem našli 80 kosov slovenskega glasila KP »Delo« in pa, da je skupno s Francem Ha-derlapom nameraval tiskati in širiti list »Kam«. Med razpravo je sodnik obtožence nazival zaničljivo »Ihr Windische von Eisenkappel«, »kommunistische Verbrecher« in podobno. Obsojeni so bili na po 5 let težke ječe.53 Približno v istem času je bival na Dunaju Lovro Kuhar - Prežihov Vo-ranc in zbral okrog sebe krožek naprednih študentov iz slovenske Koroške. Pripravili so za tisk prvo številko ilegalnega časopisa v slovenskem jeziku z naslovom »Punt«. Napisali so jo študentje sami, prikazala pa naj bi stanje slovenske narodne manjšine na Koroškem. Policija je vdrla v tiskarno in naklado »Punta« zaplenila.54 Konec julija 1936 so obsojeni slovenski komunisti bili izpuščeni. Kmalu so se sestali na Beli na Storžiču in sklenili obnoviti organiza-oijo. Celotna organizacija KPA v de- 53) Karel Prušnik - Gaiper, Gamsi na plazu, sir. 27—28. Prepis obtožnice v arhivu Inititula za narodnostna vpraianja. 54) Prežihov zbornik, str. 204 Jn pa poročila o zgodovinskem razvoju komunističnega gibanja na Korolkem po letu 1934 v arhivu CK ZKS. želi je tedaj pod pritiskom režima preživljala krizo. Deželne konference KPA, ki je kmalu zatem bila sklicana v Beljak, se je poleg Slovencev Kordeža, Šimana Grosa (Št. Peter na Vašinjah) in pa Prašnika udeležili samo en Avstrijec, drugi celovški avstrijski tovariši pa niso prišli. Konferenca bi morala napraviti načrt za delo, a zaradi neudeležbe tega ni mogla storiti. Organizacija KPA je v glavnem prenehala delovati.55 Ostal pa je živ duh odpora med delovnimi ljudmi. Klerikalno slovensko vodstvo je podpiralo Schuschniggov režim, čeprav ta kljub raznim priložnostnim lepim izjavam za Slovence v narodnem pogledu ni storil ničesar. Predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Joško Tischler je predstavljal Slovence v koroški organizaciji »Vater-landische Front«. Dejstvo je, da je prav klerofašistični Schuschniggov režim prvi šel tako daleč, da je slovenskemu glasilu prepovedal pisati imena slovenskih krajev na Koroškem v slovenski obliki, ki jih je imenoval »prosto izmišljene« in zahteval pisanje krajevnih imen v nemščini.56 55) V članku, navedenem v opombi 28, ne navaja J. Tschofenig za čas od konca aprila 1934 do 1938 nobenih podatkov o aktivnosti KPA na Korolkem. 56) Odlok varnostnega nadzornika Koroike z dne 19. novembra 1936, SD VM34/3/36, cit. po .KoroSki Slovenec”, 2. in 9. december 1936, it. 49 in 50. Kljub temu je koroško klerikalno vodstvo podpiralo Schuschniggov režim vse do konca, čeprav se je vedno bolj neposredno kazala nevarnost nacistične vladavine. Ko je marca 1938 dejansko prišlo do priključh-ve Avstrije k nacistični Nemčiji in ko so na Koroškem zagospodarili najhujši sovražniki delovnega ljudstva in še posebej Slovencev, je klerikalno slovensiko vodstvo koroške Slovence pustilo brez vsakega programa, z ničimer jim ni odprlo pogleda v prihodnost. Ni pa ugasnila iskra svobodoljubne misli, ki se je v času boja proti diktatorskim režimom v avstrijski republiki zanetila med delovnimi ljudmi na slovenskem Koroškem pod vplivom komunističnega gibanja v Jugoslaviji in Avstriji. Spontana akcija slovenskih mladeničev, ki se niso hoteli odzvati vpoklicu v hitlerjevsko vojsko in ki so deloma pobegnili v Jugoslavijo, deloma pa se umaknili v svobodne obmejne gore, je napovedovala ogenj, 'ki se je iz te iskre razplamtel kmalu zatem, v letih narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja na Koroškem.57 (Konec) 57) Karel Pruinlk - Gaiper, Gamli na plaie, str. 27—44; France Škerl, Koroška v boju za svobodo, Korolki zbornik, Ljubljana 1946, sir. 495—496; Anion Riček, Prve partizanske akcije, v zborniku Koroiko v borbi, Celovec, str. 27. e) U' * ^-•-HT vexvc/r>o#e Turistični načrti okoli Kazaškega jezera Veliko jezero pred elektrarno v Kazazah v Podjuni, ki je nastalo leta 1962, bo dalo okoliškim občinam nove turistične impulze. Njegovo območje, ki ga delijo občine Škocijan, Dobrla vas, Št. Peter na Vašinjah, Velikovec, Važenberk in Tinje, bo vključeno v razvojni načrt deželne vlade za podjunska jezera in se ga bo pospeševalo v smeri razvoja turizma. Ker je jezero za kopanje precej hladno — poleti se ogreje kvečjemu na 17 do 20 stopinj Celzija — je p.edvideno, da bo služilo predvsem ribiškemu, veslaškemu in jadralnemu športu. Sedanji izletniški promet, ki ga vzdržuje ladja »Klopmi”, ostane in je predvideno, da ga bo pozneje prevzela moderna potniška ladja. V bližini elektrarne je predvidena gradnja atomske elektrone s 15 megavati zmogljivosti. Načrt, ki smo ga s tem na kratko orisali, je podrobno opisan v Šestem zvezku »Schriftenreihe fiir Vabilo V okviru Avstrijsko-jugoslovan-skcga društva bo v petek 5. marca zvečer ob 8. uri v deželnem muzeju v Celovcu direktor mariborskega muzeja, dr. Sergej V r i ž a r predaval o baročni umetnosti v Sloveniji in z diapozitivi pokazal največje znamenitosti te dobe. Vstopnine ni. Raumforschung und Rauiraplanung«, ki je pred kratkim izšel pri koroški deželni vladi in ki nosi naslov »Raumplanungsgutachten Volker-markter Stausee«. Ta načrt bo vključen v tako imenovani Razvojni program za spodnjekoroška jezera, ki ga je z odredbo od 11. 7. 1961 sklenila koroška deželna vlada. Za razvoj veslaškega in jadralnega športa na jezeru predvideva načrt cbmočje med velikovškkn dravskim mostom in mostom med Tinjami in Kamnom ter v velikovškem zalivu vzhodno od velikovškega mostu. Pri tem naj bi se jadralni šport Sele-Kot V soboto 13. februarja nas je domače prosvetno društvo »Košuta« povabilo na družabni večer v Malejevo gostilno. Kakor po navadi smo se vabilu radi odzvali, ker vemo, da naši društveniki vedno poskrbijo za prijetno družabnost. Za ta družabni večer so nam posredovali »Trio Korotan« s pevci, o katerem smo po njegovih nastopih v Podjuni že mnogo brali in slišali. Po uvodnih besedah društvenega tajnika se nam je omenjeni trio predstavil s kratkim koncertnim sporedom. Pri tem smo spoznali kvaliteto tria in njegovih pevcev, ki jih uri in vodi znani solist pevskega zbora »France Pasterk - Lenart« in pevovodja prosvetnega društva Hanzi K e ž a r. Da se še posebej posveča tej vrsti kulturnoprosvetne dejavnosti, je v resnici znak, da je eden naj-pridnejših in tudi najbolj sposobnih naših prosvetašev na Koroškem. Po uvodnem koncertu, pri katerem sta nas posebej navdušili pevki Rozi in Mici in pri katerem smo navdušeno pozdravili vsak komad, so nam godci zaigrali za ples. Po tem prehodu se je med nami kmalu razvilo prijetno pustno razpoloženje, ki sta mu dala obeležje ples in nastopi domačih pevcev skupno s šentvid-skimi. Najbolj veseli pa smo bili, da nas je cb tej priložnosti obiskalo nekaj rojakov iz Borovelj, ki so se ■tja preselili in s katerimi smo lahko obnovili stare vezi. Prireditelju in Šentvidčanom velja naša najprisrčnejša zahvala za prijeten večer, ki smo ga preživeli. Kolesarji in mopedisti pozor! Prometni varnostni organi bodo v marcu in aprilu v nadzorovanju cestnega prometa posvečali posebno pozornost zadržanju kolesarjev in mopedistov v cestnem prometu. Lani so namreč ugotovili, da so kolesarji in mopedisti povzročili v državi 16.000 prometnih nezgod, to je enako število, kot so jih povzročili avtomobilisti. Ker so pri nezgodah v cestnem prometu kolesarji in mopedisti osebno najbolj ogroženi, je ta varnostni ukrep docela razumljiv. razvijal le med obema mostovoma. V tam območju je predvidenih 6 do 10 čolnarn ter vrsta pristanišč, cam-pingov in kopališč. V podrobnem pa načrt predvideva, da bi v občini Škocijan zgradili pri Goreči vasi čolnarno, zahodno od tinjskega mostu pa campinge in kopališče. Tu ter med Gorečo vasjo in Štrekno vasjo naj bi bila stavbena zemljišča. Tinje naj bi pri mostu zgradile čolnarno, kopališča pa vzdolž La-sinjskega zaliva, medtem ko naj bi bila stavbena zemljišča omejena na Tinje in neposredno okolico. V občini Važenberk naj bi nastala čolnarna s kopališčem pod Črnim gradom. V velikovškem zalivu naj nastanejo campingi in čolnarna. Ker zvezna vlada resno razmišlja, da bi v neposrednem območju hidroelektrarne v Kazazah postavila atomsko elektrarno, bo imela občina Št. Peter na Vašinjah od teh turističnih načrtov le malo koristi. Isto velja tudi za severovzhodni del občine Dobrla vas, kjer zaradi varnostnih predpisov ne morejo nastati kakšni pomembnejši turistični objekti. Pa tudi če do izvedbe tega projekta ne bi prišlo, ovira v teh dveh občinah strma obala razvoj turističnih objektov. S tem načrtom hoče deželna vlada zaščititi gospodarske, socialne in kulturne koristi prebivalstva in turistov, ki iščejo tod clkoli oddiha in počitka. S tem načrtom pa hoče tudi zboljšati omrežje cest in potov ter zaščititi rodovitna kmetijska zemljišča. Vse za poklicno izobrazbo mladine Eno svosih osnovnih nalog vidijo socialisti v deželni vladi v skrbi za poklicno izobrazbo mladine. V zadnjih letih je na njihovo pobudo dala koroška deželna vlada za gradnjo obrtnih poklicnih šol v Velikovcu, Celovcu in Beljaku 37,6 milijona šilingov na razpolago. Načrt na področiu gradnje nadaljnih poklicnih šol za obdobje 1965—1967 predvideva izdatke v višini 90 milijonov šilingov. S tem zneskom bo letos jeseni zaključena gradnja poklicne šole v Wo!fsbergu (12,2 milijona šilingov) in povečana poklicna šola v Spiftalu (2,9 milijona šilingov). Z zneskom 12,2 milijona ši'ingov bo deželna vlada nadaljevala gradnjo poklicne šole v Št. Vidu, ki bo zgotovljena leta 1966, medtem ko je za načrtovano poklicno šolo v Šmohoru predvidenih 4,5 milijona šilingov. Za gostinsko obrtno šolo v Beljaku je pripravljenih 13,6 milijona šilingov, za poklicno šolo v Feldkirchnu pa 3,5 milijona. Pri taki skrbi lahko rečemo, da stoji človek in njegova dobrobit res v središču socialistične politike. Pereč turistični problem: Odprava nesnage iz naših jezer Svoječasni pojav rdečih alg v Vrbskem jezeru je postavil občine ob koroških jezerih in deželno vlado pred nove, velike in pereče probleme. Gre za vprašanje, kako daleč so jezera že onesnažena in kako odpraviti sedanje in preprečiti njihovo nadaljnjo onesnaženje, ko postajajo obale čedalje bolj naseljene. Prve so se tega problema lotile občine na zahodnem delu Vrbske- ga jezera, ki delajo sedaj na obsežnem projektu kanalizacije obale. Za njimi so se v minulem tednu tudi občine ob vzhodnem delu jezera lotile podobnega projekta. Združene v „Vodno zvezo Vrbsko jezero — vzhod” stojijo sedaj občine Celovec, Kriva Vrba, Poreče, Otok in Vetrinj pred projektom gradnje velikih odvodnih kanalov v obsežno čistilnico, ki bo zgrajena vzhodno od Celovca. Ta pro- Za enakopravnost in sožitje! Zveza slovenskih organizacij na Koroškem k deželnozborskim volitvam Izhajajoč iz načela, ki ga je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sprejela na svojem ustanovnem občnem zboru pred desetimi leti, da ne tvorimo več lastne nacionalne politične stranke, marveč se kot polnopravni državljani zavestno vključimo v splošno avstrijsko družbeno dogajanje in državno življenje, in v doslednem izvajanju programa ZSO o narodno-političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, ki ga je soglasno odobrilo in sklenilo nad sto delegiranih zastopnikov iz vseh predelov Južne Koroške na občnem zboru 30. januarja 1965, sta Nadzorni in Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem na svoji skupni seji dne 13. februarja 1965 po temeljiti presoji trenutnega narodnega in splošnega političnega stanja v deželi sklenila poziv slovenskim volivcem na Koroškem naj pri deželnozborskih volitvah dne 14. marca glasujejo za SOCIALISTIČNO STRANKO AVSTRIJE Naše izkušnje zlasti iz zadnjih desetih let potrjujejo pravilnost naše koncepcije manjšinske politike, da je rešitev narodnostnih vprašanj v današnjem času v prvi vrsti stvar zrelosti notranjega demokratičnega razvoja v državi. Zato je naša dolžnost, da soustvarjalno sodelujemo tudi pri oblikovanju politične volje in se ne izključujemo iz splošne družbe, v kateri živimo, marveč s svojim pozitivnim sodelovanjem na vseh področjih javnega življenja doprinašamo svoj del k njenemu demokratičnemu razvoju v deželi in državi. Pri naši odločitvi, da podpremo Socialistično stranko Avstrije, nas mimo tega načelnega narodnostno-političnega gledanja vodi zavest skupnosti z avstrijskim delovnim človekom, s katerim nas vežejo sorodni gospodarski in socialni pogledi in zato od njegove stranke najbolj upravičeno pričakujemo razumevanje in podporo tudi za naše narodnostne težnje in potrebe. Sklep Narodnega sveta koroških Slovencev o samostojnem nastopu pri volitvah -o katerem ZSO nikdar ni bila obveščena niti o tem v nasprotju z razširjenimi vestmi tudi ni bilo govora v koordinacijskem odboru - samo potrjuje pravilnost našega na osnovi dolgoletnih izkušenj izoblikovanega stališča, da koroška OVP doslej ni pokazala nobenega razumevanja za življenjske težnje našega ljudstva. Ne glede na to pa se nam vsaka odločitev, ki slabi odnose med manjšino in večinskim narodom, z ozirom na razvoj dobrega sožitja in od tega odvisnega sporazumnega reševanja bistvenih vprašanj zdi močno problematična. Na osnovi našega stalnega odločnega in iniciativnega prizadevanja za koristi in enotnost slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter v trdnem zaupanju v zrelost našega človeka smo prepričani, da bo pretežna večina slovenskih volivcev sledila našemu pozivu in pri volitvah 14. marca glasovala za SOCIALISTIČNO STRANKO AVSTRIJE! jekt bo sfal 70 milijonov šilingov, pri čemer pa še ni upoštevana podrobna kanalizacija po občinah, ki bo gotovo stala tudi isti znesek. Pred podobnimi problemi stojijo tudi občine ob Klopinjskem in Baškem jezeru. Posebno pereč je problem očiščenja Klopinjskega jezera, pa tudi severna obala Baškega jezera v območju Brda in Drobolj je potrebna čimprejšnjega očiščenja in ustrezne kanalizacije naselij ob njej. Uradni dnevi Zavod za starostno zavarovanje delavcev ima v marcu na Koroikem naslednje uradne dneve: > 3. 3. Šmohor, uradna hHa 10. 3. S t. V i d ob Glini, Friesacher Strafje 1 11. 3. S p i t t a I ob Dravi, Lulherstrafje 4 17. 3. Beljak, Kaiser-Josef-Platz 1 18. 3. Wolfsberg, Weyerplatz povsod od 8. do 12. ure dopoldne. Društveno prvenstvo šentjanškega športnega društva v smučanju Zadnjo nedeljo je šentjanško športno društvo imelo svoje vsakoletno društveno prvenstvo v smučanju. K tekmovanju je nastopilo 40 tekmovalcev, ki so se pomerili v veleslalomu na 1800 m dolgi progi na Šent-janških Rutah. Tekmovali smo v šestih skupinah. Najprej so nastopila dekleta do 10 let starosti, pri katerih sta na prvih mestih zmaigali Štefka Malle (2,16,0) in Trudi Moschitz (2.53.0) . Med dekleti je Zortka Weiss ponovila lansko zmago (1,17,0) drugo mesto je zasedla Greti Moschitz (1.28.3) , tretje pa Rozi Gabriel (1,33,7). Med mlajšimi šolarji se je na prvo mesto postavil Hanzi Horrebock (1,41,9), na drugo Daniel Dušnik (1.42.3) , na tretje ipa Ferdi Ness-mann (1,44,9). Na prvem mestu starejših šolarjev je bil Cvetko Lapusch (1,00,0), za njim pa sta bila Franci Miiller (1,11,2) in Vili Einspieler (1.13.0) . V skupini mladincev je vodil Walter Meschnig (1,12,3), ki je dobil tudi društveni pokal, za njim pa sta se uvrstila Hanzi Pscheider (1.18.4) in Lojze Gabriel (1,19,5). Med moškimi pa so se na prva tri mesta uvrstili Vili Moschitz (1,14,9), Tomi Lapusch (1,17,8) in Mirko Kunčič (1,27,3). Celovški konzum: 124 milijonov šilingov prometa Kakor poroča uprava celovške konzumne zadruge, je la v letu 1964 dosegla 124 milijonov šilingov prometa, s čemer je njen promet nasproti letu 1963 močno narasel. Ta skupni promet, ki je v glavnem nastal iz gospodinjskega blaga, je ustvarilo 62 poslovalnic zadruge, katerih mreža je razpredena po ozemlju, srednje in spodnje Koroške. Samo v Celovcu ima zadruga 20 poslovalnic. Dobro se razvija tudi zadružna blagovnica »Forum” v Celovcu. Kakor trdijo informirani krogi, zavzema »Forum” med avstrijskimi zadružnimi blagovnicami po prometu drugo mesto in ga prekaša le še dunajska veleblagovnica »Stala”. KRISTINA BRENKOVA Stričev cilinder Za pustni torek se je tudi Andrej napravil v maškaro. Ko je bil nekaj nedelj pred pustom na obisku pri babici, si je tam izposodil cilinder. To je bil čisto pravi, bleščeče črn cilinder, kakršnega vidiš le še v gledališču ali mogoče v cirkusu. Cilinder je počival v visoki okrogli škatli in škatla je bila spravljena na dnu omare. Za šolsko pustno veselico je Andrej oblekel ftumin jopič od črnega kostuma, ravno pravšnji mu je bil. Narisal si je pod nosom črne brke, zavezal kravato in dal na glavo cilinder. Tu šele se pričenja naša kratka zgodbica o stričevem cilindru. Andrej se je vrnil z veselice gologlav. , »Cilinder sem pustil v šoli,« je dejal mami, »jutri ga bom prinesel.« . »Prav,« je rekla mama. Toda pri štedilniku ie nekdo tako žalostno vzdihnil, da je mami m Andreju zastalo srce. »Teta, kaj pa je?« je vprašala mama. . Mamina teta, ki je Andrejeva stara teta, Je bila bleda v lice in še enkrat je vzdihnila ;er_ rekla nato: »Le kako si mogel pustiti v r?h tako dragoceno stvar? Ti nesrečni otrok! Kako moreš biti tako lahkomišljen?! »Saj res, teta,« se je spomnila mama. »To je cilinder, o katerem ste mi pravili nekoč, kašo drag je bil.« »Drag,« je pokimala teta. »Celo mojo medeno plačo sem dala zanj.« . Andrej še ni razumel. Mama mu je razlaga-a: »Ko je moj stric, čigar cilinder si imel da-nes za pusta, končal osem gimnazij, je moral iti študirat na Dunaj, če je hotel postati gradbeni inženir. In prav to bi bil rad, saj je bil nadarjen računar. Kdor je hotel postati zdravnik, inženir, pravnik, je moral iti študirat na Dunaj ali v kakšno daljno nemško mesto. Stric je še nekako živel. Inštruiral je bogate sošolce in si sam služil kruh. Na Dunaju ro ni bilo mogoče. Kdo bi tam najel inštruktorja Slovenca? In študirati je moral.« »Zato sem šla na Dunaj služit,« se je oglasila stara teta. »Z mojim zaslužkom sem plačevala bratu stanovanje in hrano.« »Pičlo hrano,« je rekla mama. »Kadar sem mogla, sem mu prihranila tudi od svojega zajtrka ali večerje,« je pokimala teta in Andrej je pogledal čisto bele tetine lase, ki so kukali izpod robca ter si skušal v mislih naslikati mlado teto, temnikastih las in brez drobnih gubic na licu. »Mnogo je prestradal naš študent na Dunaju,« je iskala redkobesedna teta v svojem spominu. »Droben je bil zmeraj in suh, saj ni mogel kaj prida rasti. Pristradal je do inženirja. In ko je bil že nekaj let na Dunaju, je moral nositi cilinder in frak, tako so se oblačili vsi njegovi sošolci. Kupila sem mu cilinder v počitnicah, ko je bil on doma in mi ni bilo treba plačevati njegove sobice in hrane.« »Teta, zdajle tečem po cilinder,« se je odločil Andrej in že je butnil skozi vrata. Še nikoli ni bil tako naglo v šoli in nazaj. Previdno je položil škatlo s cilindrom na mizo. Teti se je razjasnil obraz, pomirile so se njene drhteče roke, privzdignila je pokrov in pobožala staro bleščeče pokrivalo. Dva brata V neki vasi sta živela dva brata. Zemljo sta orala in pšenico sejala. Starejši brat n' imel otrok. Mlajši je imel četvero drobnih otročičev. Brata sta živela tako složno, da je bilo veselje gledati. Neke jeseni, ko je žito dozorelo, sta požela in si razdelila zrnje na enaka dela. Prišla je noč. Starejši brat je legel, a ni mogel zaspati. Mislil je: »Ali sva si žito pravično razdelila? Brat ima večjo družino, njemu je treba za otrobe več žita. Pojdem in mu podtaknem od svojega žita.” Tako je tudi storil. Tudi mlajši brat ni mogel zaspati. Mislil je: »Ali sva z bratom pravično razdelila? Oba z ženo sva še mlada. Otroci nama bodo zrasli za pomoč. Brat in njegova žena pa sta sama, starejša od naju. Treba mu bo primakniti kaj od našega žita." Pomislil je to in storil. Ko je napočil dan, sta brata videla: zrna ni bilo nič manj. Začudila sta se ali nista drug drugemu ničesar rekla. In tako sta brata nekoliko noči drug drugemu žito prenašala, dokler nista drug drugega naletela. Posihmal se je ljubezen med bratoma še bolj okrepila. In živela sta srečno do visoke starosti. Lev N. Tolstoj Zelo pogosto sližimo o rekordih, ki jih dosegajo v različnih panogah Iporfa, manj znani pa so .rekordi”, katere postavljajo ljudje tudi na mnogih drugih področjih, zelo pogosto samo zato, da bi postali znani ali celo slavni. Oglejmo si nekaj takih več ali manj čudnih rekordov. £) Georg Grauane iz Belgije je postavil svetovni rekord s tem, da je v 30 minutah pojedel 44 kuhanih jajc; njegovemu .zgledu” je sledil John Glenn iz Kanade, ki je v 14 minutah pojedel 24 mehko kuhanih jajc. Prav tako pri jedi je postal rekorder John Steel iz Londona, ki je v 62 minutah pogoltnih 29 zavojčkov krompirja, Joe Garcia rz Avstralije pa je v eni uri pojedel 480 ostrig. Svojstven rekord pri pitju je nedvomno dosegel Francoz Ogist Matreau, kateri je v 52 minutah popil 11,3 litra belega vina. Rekorde pa ne dosegajo samo s požiralnikom in želodcem. 0 Duhovnik Clinton Losy je imel leta 1955 v Washing-tonu za takratni čas najdaljši govor na svetu, ko je 48 ur in 18 minut neprekinjeno govoril proti grehom. Ven- v neprekinjenem razbijanju po bobnu — 100 ur, 1 minuta in 14 sekund; v zibanju na gugalniku — 93 ur in 8 minut; v maratonskem teku na 270 kilometrov — 22 ur in 49 minuti v najdaljži vožnji s kolesom — 125 ur; v nadjdaljSem plesu — 106 ur in 5 minut; v stanju budnosti — 232 ur in 18 minut. Kljub temu pa so rekordi, ki nimajo nobene zvezo s željo po slavi, le pomembni. 0 Tako je v drugi polovici prejšnjega stoletju Fedora Vasiljeva s 27 porodi podarila življenje kar 69 otrokom — 32 dvojčkom, 21 trojčkom in 16 čefvorčkom. Podoben rekord je postavila tudi Angležinja Mary Hollywood: ob svoji smrti je zapustila 16 otrok, 140 vnukov, 283 pravnukov in 9 prapravnukov, skupaj torej 393 potomcev. Slavo očeta največjega Števila otrok pa ima perzijski Sah Fat Ali, kateremu so njegove žene porodile 154 sinov In 568 hčera. Naj omenimo Se en rekord, dosežen povsem slučajno: 23. marca 1944 so Nemci nad svojim ozemljem sestrelili Tudi to so rekordi... dar pa ga je kmalu prekosil Irec Kenin Chidan, ki je .govoril” 5 dni in 13 ur; vse kaže, da njegovega rekorda nihče ne bo prekosil. Kaj vse počno ljudje samo zato, da bi vsaj v nečem postali svetovni rekorderji. Tako so bili zabeleženi tudi naslednji svetovni rekordi: angleško letalo, s katerim je pilot Nicholas Stew Alkmay letel v viSini 6000 metrov. Po katastrofi se njegovo padalo ni odprlo in bi se njegov padec seveda končal nesrečno, če ga ne bi ublažila visoka smreka in pozneje nekaj metrov debel sloj snega. Ostal je namreč nepoškodovan. Na pustni dan Ves dan po cestah se lovijo pusti, veliki, mali in širokousti, našemljeni v živali in ljudi; se z Marsa nekateri so prišli. Saj menda res, da marsovci veseli z raketo mimo Lune so leteli, napravili so tisoč zračnih milj, da točno so prispeli na svoj cilj. Zdaj tukaj so, po cestah se podijo, mi smešni njim in oni nam se zdijo, ne vc,o pu, da mi že nekaj let na daljni Mars prirejamo izlet. Marta Gorup ^ ^ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Okameneli smehljaj JOŽE CIUHA Možakar z očesom, ki se je sredi mračnih lic belilo °* žogica za pink ponk, je bil grozoten. Bolj grozljiv od grotesknih spak in nakaz, kar sem jih videl v temp-I111: čeprav samo zaradi očesa. Oko, pravo oko se je ob jeklenem izgubilo. Bil je kiklop, ki mu je edino oko sko-5^° 'z srede nekoliko vstran. Bil je enooki .big boss, very , J9 boss" in .clever in the head". Bolj kot na zdravo je ' Ponosen na svoje sijoče slepo oko. Dosti bolj kot Iju-ki si na zdrave zobe nataknejo zlato krono in se po-? ej nasmihajo le na zlati zob ter s tem spreminjajo gube 'n izraz. Vroče je bilo, ob njem pa me je znoj še bolj polil. ® loliko zaradi grozljivosti, pač pa zato, ker se mi je oko tesno približal, da je pihal vame svojo težko sapo, atere smrad mu ni prihajal iz ust, temveč iz želodca. Bil I? '*puh ostre, začinjene hrane, ki so jo želodčne žleze belkasto razkrajale. Ko sem stopil mimo njega, se je še ®dno trkal na prsi: ,Me big boss, me very big boss, me ry big merchant, me clever in the head .. * »Madras, glavno mesto instoimenske države, je vhod Pfijetno deželo, mesto stare civilizacije, ki je utelešena v mnogih spomenikih preteklosti z bogato dediščino kulture. Čeprav ga je za sabo potegnil tok razvoja in napredka, je vendar ostal v osnovi nepokvarjen. Madras je zato eno najbolj privlačnih mest v Indiji in vsekakor vreden obiska, četudi gre za skopo odmerjen čas ..." Čas nam je bil zares skopo odmerjen: v četrtek smo ob večerji vrgli sidro v zalivu pred pristaniščem. Potem smo morali čakati do nedelje, da smo v poznem popoldnevu okoli dolgega valobrana lahko zapeljali v luko pod češke žerjave. V ponedeljek popoldne smo spet odrinili. Največ smo ga torej gledali z ladje. Prvi večer, ko smo se utaborili med ladjami, ki so kot mi čakale na prostor v pristanišču, je za mestom zahajalo sonce. Bil je požar v tehnico'orju, ki bi mu bili potrebni gasilci, če bi se sonce samo ne bilo pogasilo. Plameni so uhajali iz silhuet mestnih stolpov in templjev ter žareli skozi luknjičaste obrise pristaniških žerjavov. Lepši od te krasne podobe bi Madras gotovo ne mogel biti. Poslej smo ga gledali v vseh menjavah potujočega sonca in kleli zakleto razdaljo, ki nas je ločila od njegovih ulic. Preklinjali smo tri dni. V Madrasu, ki zaobjema prostor 126,90 km2, živi okoli 1,700.000 prebivalcev. Bolj od drugih znanih indijskih mest je prijeten zato, ker ne pretirava z vročino. Živo srebro se vzpne do 37 stopinj, pade pa največ na nekaj manj kol 20. Mesto zares naredi prijeten vtis. Zdi se, da je industrija tu bolj razvita, zato med ljudmi ni čutiti tolikšne bede. Tudi beračev ni toliko in tudi nasilni niso tako kot v Kalkuti in Bombayu. Prvi večer, ko smo šli na kopno, mi je v nos udaril prijeten vonj, v ušesa pa zvonko cingljanje. Bila so dehteča drevesa, ki so se bila razcvetela z rumenimi, grozdi-častimi, akacijam podobnimi cvetovi, in ogležnjice, ki so med hojo zvenele na bosih ženskih nogah. Z Georgijo, Mary Jane, Vilkom in Georgeom smo šli na sladoled. Pred lokalom, kjer smo se z njim in s sokovi hladili, nas je ustavil berač z obrito prednjo polovico lobanje in z lasmi, spletenimi na zatilju v kito. Morda niti ni bil berač. Zaradi nevsakdanje pričeske bi lahko bil pripadnik kašne posebne sekte ter zanjo in zase pobiral denarne prispevke. Tu je vse mogoče. V ponedeljek sem obiskal umetnostno galerijo, ki hrani čudovito zbirko indijskih miniatur, in muzej, v katerem sem videl velike kovinske kletke za ljudi, ki so jih nekoč za kazen zapirali vanje ter jih potem obesili na sonce. Izmislil si jih je bil neki lord z angleškim priimkom. Razen tega pa so v muzeju še velika zbirka orožja, kitajski zvonovi, zbirka plastik, vitrine, ki ponazarjajo plemenske običaje itd. Obiskal sem tudi velik tempelj, kjer sem od daleč opazoval obred blagoslavljanja rož, se znova srečal z lingami, simboli bogov in večnega življenja, in z ženskami, ki so v velikem tempeljskem bazenu prale svoje sarije in jih sušile na stopnicah okoli bazena. Raznobarvni, okoli šest metrov dolgi pasovi tkanine so bili bolj veseli od svojih peric. Potem sem se v časovni stiski potikal naokoli z avtomobilom in si ogledal nekaj lepih primerkov indijske arhitekture ter nekaj prav tako lepih modernih stavb in gradbišč, ob katerih se Madras lovi v korak z našim časom. * V Arabskem morju smo. Naš naslednji cilj je Aden. Indija je dokončno ostala za nami. Ko smo zapustili Kalikut, smo šli v Mangalore. To mesto ima 300.000 prebivalcev in je za indijska Nevarnosti, ki prežijo v gospodinjstvu Z električnimi in plinskimi pripomočki vzbuja današnja kuhinja videz miniaturne delavnice. Še tako malenkostno gospodinjino opravilo lahko povzroči nesrečo, seveda te gospodinja ni dovolj previdna. Vendar pa lahko razne domače nesreče preprečimo, če imamo dovolj občutka za organizacijo hišnega dela in ureditev gospodinjskega »pribora*. Predlagamo vam, da danes preizkusite svoj občutek za previdnost in ogdovorite z »da* ali »ne* na naslednja vprašanja: • Večkrat uporabljate bencin pri čiščenju madežev na volnenem blagu. Odprete pri tem delu okno? • Ste noge svoje lestve obložili s hrapavo gumo, da se vam ne bo premikala pri delu? • Ste linolej v kuhinji ali predsobi pritrdili k tlom? • Delate od časa do časa čistko nepotrebnih predmetov na hodnikih in balkonih? • Je vaše stopnišče dovolj razsvetljeno? So stopnice v redu? • Je električna ureditev v vaši kopalnici v redu? O Ste v vlažnih prostorih dobro zavarovali električne instalacije? • Imate svoje električne stroje na tleh, kajti na ta način je nesreča minimalna? • Ste dosledni pri shranjevanju steklenic z gorljivimi tekočinami; jih spravite daleč od izvorov toplote? • Se zavedate, da mora biti ročaj posode na štedilniku obrnjen proti steni? • Ali se izogibate nošenja posode z vrelo vodo brez pokrova? • Upamo, da preizkusite toploto v kadi, predno se lotite kopanja svojega otroka? • Ali veste, da morate še tako neznatno ranico na roki takoj razkužiti? ® Ali večkrat pregledate svoj dimnik? ® Je vaša domača lekarna dobro založena? • Gotovo ne puščate otroka samega v prostoru, kjer kuhate perilo? • Ste poskrbeli, da so vtičnice v stanovanju daleč od otroških rok? Če ste na večino vprašanj odgovorili z »ne*, je hudo z vami. Poboljšajte se, saj vam bo le koristilo! Previdnost je mati vseh modrosti! Vstati! Majhen psihološki eksperiment, ki ga bodo po prvem poskusu gotovo mnogi pozdravili. Vzemimo, da ležite zjutraj v mehki postelji in se nikakor ne morete pripraviti do tega, da bi vstali. Ko pa je tako prijetno še malo poležati! Toda Cas vas neusmiljeno priganja. Pomagajte si takole: odložite se, da boste vstali, ko boste prešteli do dvajset. Odložiti se morate hitro in brez dolgega premišljevanja, toda to vam ne bo težko, ker ta odložitev sama ne zahteva od vas nobenega napora. Nato štejte požasi in enakomerno do dvajset. Preseneženl boste ugotovili, da ste se pri besedi .dvajset” popolnoma avtomatižno in brez napora dvignili. .Neprijetno' vstajanje se vara je brez težav posrežilo. Ni vseeno, kako ravnamo z mlekom Prva skrb je, da v pasterizirano mleko na poti od mlekarne do potrošnikov ne pridejo nikakšne škodljive klice. Na vsej poti, bodisi med razvozom ali pri dostavi potrošniku moramo paziti predvsem na to, da mleko ni neposredno izpostavljeno sončni svetlobi. Če to dolgo traja, izgubi mleko mnogo vitamina C, nad 50 odst. riboflavina in izpremeni tudi okus. Zato mleko prevažamo pokrito. Tudi pri potrošniku ne postavljamo mleka na sonce, temveč na najbolj hladno, temno mesto, kjer ostane vse do uporabe. Najbolje je, če mleko takoj postavimo v hladilnik, v klet ali mrzlo vodo. Če se ravnamo po teh navodilih, lahko brez ponovnega prekuhavanja porabimo mleko, ki je bilo pasterizirano že v mlekarni. Tedaj segreje gospodinja le toliko mleka, kolikor ga takoj rabi; pri tem zadostuje, da ga segreva le toliko časa, da se v njem pojavijo mehurčki; ni potrebno, da bi mleko zavreli ali da bi se zelo dolgo kuhalo. Pri tem je še zelo važna stopnja segrevanja. Mleko, ki ga segrevamo počasi ali pri nižji temperaturi bo laže preneslo višjo temperaturo kot mleko, ki je bilo segreto na hitro oziroma pri višji temperaturi. Pri počasnem segrevanju je mleko bolj obstojno. Mleko, ki je doma prevreto, izgublja kakovost na dva načina: z nastajanjem kože na površini in usedline na dnu posode. Te izgube na koži in usedlini lahko znesejo do 14% kalcija in beljakovin in okoli 20 % maščobe. Prav tako se izgubljajo tudi manj odporni vitamini, izgube pa so lahko majhne ali zelo velike, kar je odvisno od trajanja vrenja. Mleko hranimo in kuhamo vedno v isti posodi. Te posode ne smemo uporabljati za nobeno drugo stvar. Najboljša posoda je aluminijasta ali iz nerjavečega jekla. Prav tako mora biti posoda znotraj gladka in neokrušena. Med kuhanjem mleko stalno mešamo, da se ne napravi koža. To so zgoščene in deloma osušene beljakovine, ki nastanejo na mleku pri temperaturi 50 stopinj Celzija. Pri kuhanju se deloma izloči tudi algumin, ki ga opazimo v obliki beljakastega usedka ob stenah in na dnu posode. Mleko, segreto na 56 stopinj C začne vse bolj izločati kalcijeve soli. Vonj in okus po kuhanem nastane pri segrevanju nad 60° C, vse bolj izrazit pa je nad 70° C. To je posledica hlapljivih fosfornih in žveplenih spojin, ki zapuščajo beljakovine, v katerih sta bila vezana fosfor in žveplo. Zgorevanje mlečnega sladkorja in beljakovin se pojavi pri 80° C, predvsem pa pri 100° C. Posledica te visoke temperature je, da zgorijo beljakovine in sladkor okoli zračnih mehurč- kov. To preprečimo, če uporabljamo posodo z gladkimi stenami in če mleko nenehno mešamo. Če hočemo mleko iz kateregakoli vzroka kuhati, ga hitro zavrimo, ves čas mešajmo in takoj ohladimo. Po kuhanju nikoli ne pozabimo mleka ohladiti, razen če z njim takoj postrežemo. Tudi ohlajeno mleko je treba hraniti na hladnem, čistem prostoru, zaščitenem pred svetlobo. Paziti moramo tudi, da ni v bližini močno vonjajočih jedi. Posoda za mleko naj bo čista. Takoj, ko jo izpraznimo, io splaknemo s hladno vodo, potem pa očistimo s toplo raztopino detergenta in končno še splaknemo s toplo vodo in poveznimo, da se sama osuši. Ne pozabimo tako očistiti tudi steklenice. Kako pravilno likamo K negi garderobe spada tudi pravilno likanje. Ne le, da z napačnim likanjem lahko pokvarimo najboljši kroj, iemveč tudi blago samo. S lem pa skrajšamo življenjsko dobo obleke. Zato upoštevajmo pri likanju tole: Če likamo volno s prevročim likalnikom in na suho, postane volna krhka. Zato likamo volno zmerom z vlažno krpo (najboljša je platnena, dobro ožeta krpa) in ne prevročim likalnikom (največ 150 stopinj). Strokovnjaki uporabljajo pri tem krtačo, ki jo pritiskajo na blago, medtem ko se dviga iz njega para. To je zlasti koristno, če bi radi odstranili vzbokline (od sedenja) in dali obleki spet prvotno obliko. Pri tem tudi pazite, da ne boste blaga raztegovali I Staničninska volna je sicer trden material, Pustni krofi se pa hitro zasmodi, če jo likamo s prevročim likalnikom (največ 150 stopinj). Ta blaga imajo po navadi posebno apreturo, zato je treba ravnati z njimi prav tako skrbno kakor z volno. Bombaž in platno preneseta toploto do 200 stopinj. Blaga iz naravnih vlaken so na splošno pri likanju najmanj občutljiva. Prenesejo toploto do 200 stopinj. Lahko jih likamo z vročim likalnikom, bodisi vlažna ali suha in moramo pri njih predvsem paziti, da jih ne zasmodimo. Blago iz mešanice svile in volne je trenutno zelo moderno. Pred likanjem pa moramo ugotoviti, ali je material iz naravnih ali umetnih vlaken. V prvem primeru likamo blago z vlažno krpo s srednjetoplim likalnikom, če pa so vlakna umetna, moramo naravnati toploto kakor za najbolj občutljivo blago (nylon, perlon). Potrebuješ 60 dkg moke, 3 dkg kvasa, 10 dkg surovega masla (margarine), 4 rumenjake, 1 celo jace, 1 žlico sladkorja, približno Vs I mleka, sol, 1 žlico ruma. Pristavi kvas z nekaj žlicami moke, 1 kavino žližko sladkorja in malo mlačnega mleka. Medtem ko kvas vzhaja, presej moko (ta naj bo na toplem prostoru, da se pogreje], nato raztopi surovo maslo v mlačno, daj rumenjake in celo jajce, žlico sladkorja, malo soli, rum in potrebno mlačno mleko, vse stepaj na toplem in vlij na pogreto moko, nato pridaj še vzhajani kvas In zamesi bolj mehko testo, dobro ga stepaj s kuhalnico, da požene mehurčke. Potem ga pokrij in naj počiva približno 1/« ure. Desko potresi z moko in razvaljaj testo enakomerno, približno za mezinec debelo, nato izreži z obodom za krofe okrogle krpice. Na vsako drugo položi točno v sredino malo marelične marmelade, pokrij z drugo krpico, ob robeh dobro stisni, da se testo sprime, ter še enkrat izreži z malo man.šim obodom, kot je bil prvi. Krofe polagaj na pomokan prt in naj pokriti vzhajajo na toplem prostoru. Ko polagaš krofe za vzhajanje, pazi, da bo tista stran, ki je bila na deski spodaj, tudi sedaj spodaj. Ko so lepo vzhajani, jih polagaj v ne prevročo mast ali olje, pazi, da jih polagaš tako, da bo sedaj zgornja stran krola spodaj! Pokrij jih s pokrovko in posodo malo potresi; ko so na spodnji strani svetiorumeni, jih obrni in sedaj odkrite dokončno scvrl. Gotove polagaj na čist papir, najbolje pivnik, da se mast odcedi, in še tople potresi z vanilijinim sladkorjem. Zakaj se mast pri cvrtju krofov peni, je odvisno v prvi vrsti od kvalitete maščobe. Tudi ni dobro mešati mast in olje za cvrtje, mešanica se vedno peni. Važno pa je naslednje: predvsem je treba paziti, da ne pride v maščobo niti najmanjša količina sladkorja, zato pozor pri posipanju krofov! Tudi v testo damo čim manj sladkorja, ob robeh je treba krofe dobro stisniti, da med cvrtjem ne pride marmelada v maščobo. Preventivno damo v maščobo vedno 1 dobro osnažen korenček, ki ga takoj zamenjamo, ko malo porjavi. To preprečuje tudi, da se mast pri cvrtju preveč ne zažge in jo potem laže uporabiš za druge stvari. S surovo svilo moramo ravnali pri likanju zmerom zelo previdno. Likalnik ima lahko sicer 150 sfopinj, likati pa smemo zmeraj samo na suho ali s svilenim papirjem kot podlogo. Če likamo to blago z vlažno krpo,, bo dobilo vodne madeže, ki jih ne moremo več odpraviti. NASVETI ■ Okna pozimi čistimo tako, da jih zdrgnemo z volneno krpo, povaljano v suhem modrilu. Tudi zanemarjene šipe postanejo po takem čiščenju zopet čiste in svetle. ■ Oblazinjeno pohištvo iztepemo v sobi tako, da ga prej pregrnemo z ožeto čisto cunjo. Ko je ta umazana, jo speremo. Zadnji vodi dodamo nekoliko kisa, da osvežimo barvo. ■ Srebrn in zlat nakit čistimo s cigaretnim pepelom. ■ Zmrzovanje šip preprečimo, če jih namažemo z mešanico iz 10 g glicerina in iz četrt litra špirita. 00<><>^<><^0^<>^<>c^><><^<^<><><>^><><>o<><>^^0<><>^<><>O<><><><>O<>OC><>C>OOOO<>OOOOO<>OOOOOOO<>O<>O<><><><><><><>OO<>OO<>OO<>O<>O<><><>C>OO<>O merila majhno. Vendar je najlepše, kar sem jih videl. Leži na pobočju griča, ki je na gosto poraščen s kokso-vimi palmami in zelenjem, kar mu daje vedrost in sve- | žino. Mangalore je bil moje najbolj čisto indijsko mesto. In kar je bilo po vsem, kar sem bil v Indiji videl, najbolj presenetljivo — v njem nisem naletel na berača. Od evropske arhitekture je tu velika cerkev s portugalsko baročno fasado. K temu latinskemu vtisu je po svoje še prispeval prizor pred cerkvijo: Sonce je bilo visoko na nebu, sence pa so bile kratke, j K zvoniku sta se v ozek senčni pas stiskali starka in otrok. Starka je z dolgimi prsti s poudarjenimi členki { brodila je po otrokovih skuštranih laseh: obirala mu je uši. Bilo je, ko da bi gledal Murilla. V mestu sem odkril veliko misijonarskih izpo'tav in pri ogledu luteranske cerkve prisostvoval poroki. Obi- j skal sem muzej, ki je bil nekoč zasebna zbirka nekega domačega bogataša, in hindujski tempelj. Med vsemi je bil ta obisk najbolj zanimiv. Tempelj spominja na podkvasto grško gledališče. Nad majhnim platojem, kjer stoji, se v polkrogu dvigajo | terase in stopnice. Nekje ob strani je stal okoli deset metrov visok kovinski svečnik: najvišji, kar sem jih bil kdajkoli videl. Vrata v svetišče samo so bila zapahnjena: vendar sem lahko skozi špranje videl živahno obarvane bogove in med njimi sveto črno kravo. Kaj več se ni dalo odkriti. Potem sem se po stopnicah vzpel na terase z bazeni. ! Devet jih je: eden velik in osem manjših. V velikem so ženske prale perilo in razigrano čofotali otroci. Voda je bila zelenkasto rjava. Bila je gostejša od morja. Nasproti velikega bazena so majhni. Na levi strani jih oklepa kri- i vina precej strmega hriba, v katerega je izsekana plo- ščad z bazeni, medtem ko je desna, pravokotno na to meječa stena še višja. V to strmino se je zasekalo majhno naselje, ki se zdi nekoliko podobno samostanu Dalai Lame v Lasi. V koti med obema strmima stenama je prvi manjši bazen: pravzaprav nekakšno korito. Med vsemi je v tem voda najbolj čista. Iz njega se preceja naprej v ostalih osem korit. V prvem s čisto in prosojno vodo sem opazil nekaj kamnov, v katere so vklesani kačji liki. Takoj nato sem v vodi opazil živo kačo in za njo še več drugih. Njih telesa so leno valovala in iz vode so jim štrlele le majhne glave. V drugem bazenčku so bile ribe. V tretjem tudi. Vendar je postala voda vse bolj motna, dokler ni bila v zadnjem bazenu tako umazana kot v velikem. V zadnjem koritu so bile žabe. Razen tega, kar sem videl, nisem zvedel ničesar. Otroci, ki sem jih ogovarjal, so plaho povešali oči ali bežali, odrasli pa samo nezaupljivo gledali in odkimavali z glavami. Zato se je s črno kravo, visokim svečnikom, amtiteatrsko oblikovanim prostorom, kačami, ribami in žabami poslej poigravala domišljija. V pristanišču so nas opozorili na majhne barkače, podobne dalmatinskim trabakulam. Plujejo z jadri in že dolga stoletja vozijo les, kavo, dišave in drugo blago med Indijo in Arabskim polotokom: po poti, za katero bo .Dinara' rabila pet dni. * Jutri zarana bomo dosegli Aden. Odkar smo zapustali Indijo, potujemo skozi samoto. Nebene ladje še nismo srečali in z Indijo smo vzeli slovo tudi od galebov. Voda je temno modra in je bila do danes kot olje. Zdaj jo kodra veter. Včeraj smo srečali dva kita (verjetno par na poročnem potovanju) in nekaj delfinov, ki so nas pozdravili s svojimi norčijami. Georgeov sinček je rekel, da bi bil rad delfin, če bi bil žival. Proti večeru se je na naši levi strani zarisal otok Sokotra s strmim pogorjem. Sokotra je sultanat pod angleško zaščito. Voda ima trideset stopinj in zaradi tega moramo pluti nekoliko počasneje: menda se stroji prepočasi hladijo. Noči so postale za spoznanje bolj hladne in seveda bolj prijetne. Kot je nas na poti na Vzhod čas prehiteval, tako sedaj zaostaja. Kazalec obračamo v obratno smer. * Včeraj ob 9. uri smo pristali v Adenu, pristanišču pod gorami. Spomnil sem se na Somatske planine in Haniške otoke. Kot tam, je tudi tu kamen. Samo kamen: in prav v svoji goloti nepopisno lep. Gore kot skrhano rezilo dolgega bodala ovijajo pristanišče. Ob pogledu nanje preostaja le še sonce, ki iz trdnih kamenin nenehno sesa okre, siene, umbre in tople modrikaste sivine, kajti barve so vse, kar premore to kamenje in nebo. V pristanišču so nas pričakali trgovci: kar v čolnih-Trgovci ne izgubljajo časa, razen tega pa je postanek nekaterih ladij časovno zelo omejen. Andenski trgovini j® na svetu enak le še Hongkong. Gre namreč za brezcarinsko luko, kar ima pri nakupu in prodaji blaga veliko prednost. Seveda se trguje le z mešetarjenjem. Ponudb® so vse vkovane v zlato, blago pa je samo blago. Se pravi, dosti manj blesteče. (Nadaljevanje sledi) Pustni običaji - nekoč in danes Ko govorimo o pustu in kurentovanju, mislimo predvsem na pustne Seme in maske, na njih obhode in zabave. Ljudje si hočejo vsaj enkrat na leto nadeti druge obraze, krinke, da se kot .drugi" ljudje pošteno iznorijo. To je danes splošni smisel pustovanja. Zlasti po mestih, kot na primer v Rimu, marsikje v Nemčiji, v Nizzi, so v navadi tradicionalni karneval. Na teh karnevalih se trosijo velike vsote denarja za pustne obleke, sprevode, zabave itd. Za nekaj dni so ta mesta v znamenju prešernega, razposajenega karnevala. To so svetovnoznane prireditve, ki privabljajo razen domačinov na tisoče tujcev. Tudi pri nas, seveda v skromnejšem obsegu, posnemajo te karnevale. Beljak postaja iz leta v leto bolj .karnevalsko" mesto in tudi Celovec stremi za tem, da ne bi zaostajal. To so tako imenovani meščanski karnevali, kjer lahko vidimo najrazličnejše pustne like, ki glosirajo družabne, politične in druge dogodke. Če so ti karnevali dobro, pa tudi okusno in dostojno prirejeni, je prav, ali večkrat se take stvari izprevržejo tudi v neokusne, slabo improvizirane Spektakle. . Ti namišljenci, maškare in kolikor Je ze teh imen, pa nimajo nobenega °pravka s pravimi kmečkimi pustni-liki, ki so se tudi med Slovenci ohranili v današnji čas, predvsem v severovzhodni Sloveniji, to je v krajih Dravskega in Ptujskega polja, Slovenskih goric in Pomurja. Posebno Ptuj se razvija v slovensko »kai-nevalsk°« mesto, kakor smo porodi ze v zadnji številki našega lista. . Y davnih časih pa so imeli ti pust-ni liki poseben pomen. Predstavljali 50 demone, ki so preganjali zimo in Privabljali pomlad. Slovenski človek je bil v pretekli in še polpretekli do-01 skoraj izključno kmet, navezan na jV0JO zemljo in živeč z njo v vseh ®tnih časih. Ti pustni liki naj bi obujali čimveč strahu. Pred njimi naJ,bi pobegnile sile, ki drže zemljo Pod snegom in mrazom in napravile prostor prelepi vesni, ki bo omogo-1 a 'kmetu, da bo obdelal svoje njive. . Tem demonskim likom so nadeli kurenti ali koranti. Oblečeni so J.1 in so še — v kolikor so se stari °o'Caji ohranili — v težke, narobe ?brnjene ovčje kožuhe, na glavi ima-J° pošastno krinko z rilčastim nosom !n dolgim rdečim jezikom. Na pasu irnajo na verigi obešenih več kravjih zvoncev, v roki pa palico-ježevko, ki )e na koncu obita z bodičasto ježe-7° kožo. V nekaterih krajih imajo urenti na glavi tudi rogove. Ranimivo je, kako si fantje spravljajo opremo za kurente. Tak ovčji ,°zuh je bil v starih časih in je še nanes vreden lepe denarje. Hranili ® 'kje na podstrešju in je služil .0rda dvema rodovoma, dokler ga