lana v gotovini Letna naročnina znaša Din 40—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Selenburgova uliea št 8/1. Račun pri Poštni hranilnici št 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št 21-09. * Mubiianl, dne 1. septembra ?934. Ste«. 35 - Leto lil. IZHAJA VSAKO SOBOTO Naša metoda Kdor se zaveda, da je član svojega naroda in državljan svoje lastne nacionalne drža-v?’ ta se mora prav intenzivno baviti z vsemi aktuelnimi problemi in mora staviti za reševanje teh problemov na razpolago vse svoje sde. Na videz se ga ti problemi morda sploh n& tičejo. Živi daleč od njih v svoji lastni sferi m nima ž njimi nobenih direktnih in vidnih stikov. Toda narod in država sta dva poj-“jd), ki obsegata vse, kar živi pod njunim Okriljem ter izžarevata svoj vpliv daleč pre-*° svojih mej. Kdor pa živi v njunem okri-dui ta je vede ali nevede povezan s tema dve-®a kolektivoma, vse njegovo žitje in bitje je .rejeno obstoju in razvoju teh dveh nadrejenih edinic. , ^elo za reševanje teh problemov ni torej no t a znsluga, marveč je kratkomalo dolž-st vsakega treznega in resnega državljana, ,1 vsled tega nima pravice šteti si tako delo °t Sv<>jo zaslugo. Prav posebej velja to za reševanje socialnih in gospodarskih proble-mov, ki so danes najbolj pereči. Brez dvoma morejo in celo morajo obstojati posamezni sPecialisti, ki se popolnoma posvete enemu ali drugemu izmed teh vprašanj, imajo vsled joga najgloblje poznavanje tega ali onega problema in mora tudi javnost upoštevati njihovo mnenje. Toda taka specializacija ne daje nikomur pravice postavljati se na visoki piedestal ter odklanjati sodelovanje vseh drugih manj specializiranih sodelavcev. Kajti naposled, kdo dela več, čegavo delo je treba ceniti višje? Ali delo onega, ki se bavi samo z enim, čisto specialnim problemom in ima vsled tega dovolj prilike in časa, da si pridobi neko specialno znanost in strokovno usposobljenost, ali pa delo onega, ki živi sredi tako nemirno valujočega življenja, se udejstvuje po svojih najboljših močeh in z najboljšimi nameni na vse strani, pomaga in se žrtvuje kjer more, pa vsled tega seveda nima časa poglobiti se v študij kakega posebnega problema? Cegavo obzorje je širše, čegavo sodelovanje pri reševanju javnih problemov je po-trebnejše in koristnejše? Odgovor ni težak. Kdor hoče delati v javnem življenju, ta mora Poznati vse aktuelne probleme, temu pa baš vsled tega nedostaje časa za kako posebno specializacijo zlasti danes, ko je resničnih delavcev tako malo in so maloštevilni resnični delavci klicani od vseh strani na pomoč in sodelovanje. Cernu ta uvod? Služi naj le kot dokaz, da ni pravi delavec oni, ki kriči in govori o svojih žrtvah in uspehih ter zahteva, da mu pote vsa javnost bombastične slavospeve. Pravi delavec je le oni, ki se udejstvuje zgolj iz srčne potrebe vedno tam, kjer je njegovo sodelovanje potrebno ter se mirno in tiho nmakne, čim je izvršil svojo dolžnost. Tega Pnncipa se moramo držati zlasti nacionalisti v svojem delovanju, že po svojem nastopu se moramo ločiti povsem jasno od vseh onih, ki delajo le radi samoljubja in samohvale. Kdor bi hotel analizirati in naštevati de-lo, ki ga vrši in mora vršiti res nacionalna nrganizacija, ta bi lahko spisal precej obširne i njige. Ni nobene grane javnega življenja, immor bi ne seglo to delo, ni nobene pomoči m usluge, ki bi je nacionalna samaritanska služba ne terjala od nacionalnega delavca. Toda to gre tako naglo mimo posameznika, da zabriše sledeči dan spomin na dogodke Prejsnjega dneva, vsaj na one, ki spadajo ze med normalne pojave dela za obrambo pra-c naroda in države. Cesto se porajajo vprašanja, čemu prav Prav borbena nacionalna organizacija, ce vodi borbe na terenu samem in če ta bor-oa za javnost ni vidna. Treba se je predvsem Prasati, kaj je prav za prav borba. Minuli so asi, k0 je trejja voditi borbo z ognjem j mečem in je bilo le medsebojno pobijanje raz m dokaz take borbe. Razvoj je šel preko Pm razvrvanost družabnih, socialnih in go-dP°darskih razmer je ustvarila kaos, ki ga ni goce urediti niti z mečem niti s strojnico. .. g n,a terenu znači danes sodelovanje pri stoi^an-U vsek on*h težkih vprašanj, ki ob-res ° ln k°d° obstojala, dokler ne dobimo naj^mozavestnega in ponosnega državnega pravi«?’v1* se bo zavedal svojih dolžnosti in in požVt znal dolžnosti izpolnjevati lojalno široW 0valno> svoje pravice pa izvrševati s kupne§aU ko je predstavljala trobojnica le en ■ e ..'^slovenskega naroda, smo s ponosom iZn'i° zrli nanjo! Kaj šele danes, ko nlastno državo in je trobojnica simbol e9a troedinega naroda! Ob pogledu na-lia° IT'0ra Prešiniti vsakega iskrenega držav-n9 naravnost slovesno čuvstvo! . ..a^° Pa bi bilo prav, da bi nesla šolska adina ob začetku šolskega leta in ob vsa- 1 orugi šolski slovesnosti državno trobojnico v sPrevodu. , V drugih državah se krepi državni čut , .i s tem, da vsaka šola enkrat na mesec nf' ira prec* svojo zastavo. Pogled nanjo utrjuje nacionalno zavest mladine, naj v}9a v njej spoštovanje in ljubezen za to j1®!višjo narodno svetinjo. Ob tej priliki učitelj vzbuja s primernimi vzgledi v mladih Srcih gorečnost do državne trobojnice. Mi smo še mlada država, zato nam je treba gojiti predvsem državljansko vzgojo. Mladini mora preiti v meso in kri, da je državna trobojnica najsvetejši in najdrago-Cenejši očitni znak domovine in naroda! Zato naj bi vsaka šola imela svoj prapor, jo je državno trobojnico z napisom: »Narodna St>la v ...« Natančnejše odredbe o šol. pra-Poru bi seveda izdale šolske oblasti. Mislim, da kadar se bodo zgrinjale mi-•'ionske armade naše šolske mladine pod •okiin praporom ter s ponosom upirale svoje °či vanj, tedaj bo morala ta oblika navdušiti vsakogar in ga obenem prepričati, da je taka mladina najboljši porok za srečo našega naroda. Antonova. Vič Mar nagrada za ovaduštvo. Z Viča pri Ljubljani nam pišejo: Letošnjo ornlad je prišel nepričakovano na našo v snovno šolo za učitelja Jos. Šerbec iz Kolkih črmošnjic. V Črmošnjice pa je bil n^ečasn° premeščen z Mute ob Dravi, v lbrž za izredne »vrline«. Baje niti naše ®lske oblasti ne vedo, zakaj in s čegavo k otekcijo je prišel Šerbec s kočevskih hri-v°v na našo lepo predmestno šolo, a to baš ^lstno občino žrtve njegove avstrijakant-U5j,^nuncijacije. Ob izbruhu vojne je Šerbec _ lcneval nekje pri Dravogradu, a na koloni ^don} oidv. prtpr., Maribor. n Vtisi o Angliii a^LJBNI PO ZASLUGI GOSPE F. S. OOPBLASD mu ki posveča svoj poslovni čas trde- t^bui °Vornemiu, velikopoteznemu delu, po-l&omiuT ^Proetitve svojega duha v športu, v appogv1 *jer je edinstven. Kakor se Nemec ati p. v vojaških paradah in uniformirano-R«str(. v protin jenoeti bodisi v erotiki, v gp^J^iji, estetiki, tako se Anglež zabava ^ivUeni v klubu, kamor pa je iz poslovnega • tui(^ Prenesel načelo fair-playa. — Uo vidimo tudi iz literature, moral- kor javno ne dovoli dvoumnosti, ka- krvay Ker pa je Anglež tudi pod kožo »UjSi ,“odi izdivjat v Pariz, kjer je čeeto v Pai-i? ^mačih., v kolikor jih je sploh videti i ' ®°tna pa mora Anglež čuvati de-^k*v^l».t¥or^e tistemu, ki sei tega ne drži; , ‘i i® out 0111 the = iz- lahko 'družbe. Kaj se to pravi, razumemo Ij&nie ko smo videli, da se glavno živ- Sankciifl R e^a odvija v družbi, t. j. v klubih, je strah ^Rleške družbe so rigoroane, zato r£tiMlmljiv,)r6d P^^stopki zoper javno moralo v«k Pa je potrebno, da pojde člo- se i?£A.AnRleško z znanjem angleščine. Ce r6cinf 1 v velemestnem prometu in zna le ^Ol)rowem6ki’ 'e izfCubljen in prepuščen le ‘U jv. ‘!otuim stražarjem, ki poleg angleščine »Mo*, Iam obvladajo le še franooKčino, ki je rugi jezik angleškega inteligenta. Zato A Š I Z dvoru v Dravogradu je služboval kot prometnik jugoslovanski nacionalist pok. Rudolf Lojk iz Rožne doline. Navidez se je Šerbec kazal Lojku prijatelja, a za prvo nepremišljeno besedo, ki je ž njo Lojk dal duška svojim simpatijam za Srbijo, ga je Šerbec ovadil avstrijski vojni oblasti. Lojka so seve takoj aretirali in odgnati v Gradec pred vojno sodišče. Po dolgotrajni preiskavi je bil Lojk sicer oproščen, toda njegovo rahlo zdravje se je vsled prestanih duševnih in fizičnih muk poslabšalo, da je začel resno bolehati in je tudi podlegel. — Imamo nadalje pričo, da Šerbec kot avstrijski rezervni »oberlajt-nant« ni hotel slovensko razumeti. Človek s takšno preteklostjo naj vzgaja našo predmestno mladino? NAŠ VAL, LJUBLJANA Pravkar je izšla že petindvajseta številka te edine slovenske bogato ilustrirane tedenske radijske revije. Kakor nam uredništvo sporoča, bo s 25. številko, ki izide 1. septembra, v tej reviji znatno razširjen in smotre-nejše urejen program vseh važnejših evropskih oddajnih postaj, izpopolnjen bo dosedanji tehnični del in uvedena prepotrebna in aktualna stran »Radijska tehnika«, ki bo zlasti dobrodošla radijskim amaterjem. Dalje bo v »Našem valu« izhajal stalen roman Sel O kmečkih Državam jugovzhodne Evrope, ki so agrarnega značaja, zadaje problem kmečkih dolgov zadnja leta vedno večje skrbi. Po dolgem razmotrivanju vzrokov zadolženosti in proučevanju stvarnega položaja je prišlo do neke rešitve tega vprašanja v Rumuniji, v Bolgariji in pri nas ter je ta problem v vseh treh državah rešen na sličen način. Toda povsod je imela ta rešitev tudi enake posledice, izgubo kredita in tezauriranje denarja. Denar, ki bi ga sicer dobil kmetovalec v obliki kredita, se odslej uporablja v druge svrhe, predvsem za odkup agrarnih proizvodov po obupno nizkih cenah, ki se potem prodajajo s 100% dobičkom. Preteklega leta je bila pšenica kupovana od kmeta po 40—50 Din, prodajana pa po 80—100 Din. Včasih je kmet jemal kredit poleti, vračal ga je pa jeseni, ko je vnovčil svoje pridelke po ugodni ceni. Danes pa ne obstoja več kreditiranje poljedelstva, ker tiste ustanove, ki so ustvarjene v ta namen, ne morejo več zadovoljiti vseh potreb, ker predstavlja kmetovalec 85% našega prebivalstva. Zato mora pri razdolženju kmetovalca sodelovati ves narod, toda kmetovalec si mora poprej tudi sam pomagati. Poglejmo najpoprej, kako je prišlo do kmetovalčeve prezadolženosti. Najnovejši vzroki, ki so privedli kmeta v ta obupen položaj, so naslednji: 1) Ker je hotel postati kmet naenkrat gospodar. V prvih povojnih letih je bila cena žita visoka in kmet je kupoval, v prepri Čanju, da je glavno, da ima čim več zemlje, to je zemljo na dolg in jo je drago plačeval, hektar po 20.000 do 30.000 Din. Ko je cena žitaricam naglo padla, se je našel pred velikim dolgom, kateri je s padanjem cen nevzdržno rasel. In tako je kmet smo se pridno učili angleščine, da pridemo v Anglijo vsaj e osnovnim znanjem tega jezika. Kako so se pa varali tisti, ki so mislili, da jim bo pri učenju angleščine koristila nemščina, saj so od Avstrije v šolah slišali, da je angleščina germanski jezik in da so Angleži Inde-Germani. Anglosaksonec vsako zvezo s kontingentom odklanja in se smeje, če ga kdorkoli s kontinenta osvoja kot pripadnika svoje rase. Ga. Copelandova nam je spretno razložila, da je angleščina sestavljena iz 2/5 germanskih elementov, 2/5 romanskih in 1/5 keltskih. Sintaksa pa je tako obupno anglosaksonska, da o kakem prevladovanju česarkoli germanskega ne more biti niti govora. Značilno za angleščino je tudi to, da obstojata zlasti za abstraktne pojme po dva izraza, eden germanski, eden romanski. Zato je paradoksno dejstvo, da ima ta pisatelj bolj germansko angleščino, drugi piše zopet bolj romansko angleščino. Ga. Copelandova je dala sijajno primero. Ce rečemo: služkinja na gan-ku tepihe klofa, zato je to še vedno slovenščina, čeprav ne književna in bi bilo nesmiselno trditi, da je to germanščina. Vsakdo, ki angleščino količkaj pozna, bo mogoče pritrdil, da je ta jezik sračje gnezdo, v katerem pa so lahko tudi germanski briljanti; nihče pa ne bo trdil, da je zato sraka ali gnezdo iz briljantov. Tudi sam sem se prepričal, da večina Angležev zavrača mnenje, da bi bili Germani, nasprotno so skupina zase, ki poseduje skoro polovico sveta in ki živi v tem svetu čisto po svoje ter noče s kontinentom imeti nikake skupnosti. Ne bil bi Slovenec, če ne bi omenil trpkih občutkov, ki so nas navdajali, ko smo brzeli po naši Primorski, kjer so nas na6i sopotniki E M L JI Catinija »Emilio Berenini«, zabavni podlistki, skrbno izbrane beletristične stvari, zanimivi gledališki in filmski članki in praktična navodila za naše ljudske odre. Posebna novost v reviji bo posvetovalnica, ki bo pod vodstvom strokovnjakov, dajala čitateljem odgovore na vsa vprašanja. Tako »Naš val« ne bo zaostajal za tujimi radijskimi revijami, in bo vsakemu radijskemu naročniku nujno potreben list, ki ga bo uvajal v našo domačo, pa tudi v oddajo vseh evropskih postaj. Kljub vsem spremembam ostane cena te ilustrirane revije dosedanja, to je letna naročnina Din 140 —, polletna Din 70 —, četrtletna Din 36 —, mesečna Din 12'—. Pišite še danes upravi »Našega vala« — Ljubljana, Gajeva ulica 8., da Vam pošlje 1. izvod brezplačno na ogled. Hotedršica V našem listu z dne 11. avgusta t. I. smo pod gorenjim naslovom objavili vprašanje na škofijski ordinarijat v Ljubljani. . Še preden pa smo dobili na to vprašanje odgovor, smo se ponovno informirali in prepričali, da so obdolžitve neresnične in da izvirajo iz popolnoma lokalnih nasprotstev. Upamo, da smo s tem g. župniku storjeno krivico popravili. dolgovih prišel v položaj, da z dohodki od posestva ni mogel plačati niti obresti. 2) Ker je hotel postati industrijec s tem, da je kupoval za drag denar parni stroj, mlatilnico, stroj za mletje, avtomobil itd. On se je oddvojil od rednih poslov in ker ni bil dovolj vešč v tehničnih delih, se je stalno izpostavljal zadolžitvam in izgubam. 3) Ker je takoj po vojni hotel postati naš kmet trgovec z živino, tako da je v raznih krajih države z živino prekupčeval, pri čemer je v začetku nekaj tudi zaslužil. Vse to je našega kmeta odvajalo od njegovega dela in ga navdajalo na novo življenje, katero mu ni moglo biti prida. Toda poleg navedenih so bili tudi drugi vzroki, ki so povzročili to težko stanje. Na lahek način se je zadolževalo, živelo se je brez računa. Med kmeti je nastala tekma v novih običajih. Vse tuje, luksuzno, nezdravo in nepotrebno je našlo dostopa v našo lepo kmečko nošnjo, da se niti ne more več spoznati po oblačilu, iz kakega kraja je kak kmet. Kupovali so svilo slabe kvalitete, ki je bila zavržena že po prvem dežju. Ta želja za luksuzom in modernim je pokvarila tudi okus in pojmovanje o lepoti. Samo zato, ker je moralo izgledati moderno, je bilo tisto, kar je bilo grdo, proglašeno za lepo. Vkljub poslabšanim prilikam pa smo lahko videli na zabavah dekleta z nizi zlatnikov, kar naj bi pomenilo bogastvo. Toda ti zlatniki so bili neredko kupovani na menico in na dolg. Denar je postal seljaku cilj življenja, kajti nobeno dekle se po vojni ni moglo poročiti, če ni bilo znano, koliko ima dote. Zakaj pa niso iskali zdravih, marljivih in dobrih deklet iz poštenih rodbin, temveč je bilo glavno dota. Odtod so se pojavili na naši vasi nemorala, uboji in razbojništva. A denar za doto se je jemal iz bank ali pa od Slovenci izpraševali o Jugoslaviji s komaj prikritim navdušenjem. Med nami je bil tudi nekdo, ki je prav pridno udrihal po naših razmerah in kar vidno rušil up in nado naših trpinov tam preko. Toda smo s svojo slovensko govorieo na stolpu milanskega doma prijetno presenetili par Primorcev, italijanskih državljanov. Spodaj pa nas je nek prodajalec razglednic, ki smo mu hoteli plačati i dinarji, odpravil, češ, kaj hočete beraški Jugo6loveni s svojimi dinarji. Preje pa nam je hotel v Benetkah nek mož razkazati Benetke, čel: >Ma ga znam tudi jas slovenski, ker sem ga bil pri Elefantu u Lubiani za portirja«, kar pa smo hvaležno odklonili. Na vožnji po gor-njeitalijanski nižini so fašistični kontrolorji ponoči nalašč spustili v naš vagon glasne branjevke, dasi smo jih prosili, naj vpoštevajo dolgo vožno, ki nas še čaka. Razburila jih je rdeča barva naših potnih listov... Ko se bližaš Angliji, opaziš z elegantnega parnika bele kredne obale Albkma. Parnik pripelje na pomol, kjer stoji vlak, tako da iz parnika kar prestopiš v vlak. Carinski pregled je strog, vpra&ujejo po tobaku in po eau de cologne. Vlak sopiha navkreber skozi predore; ko prispe na vrh, izgine morje in že brzimo po lepi zeleni pokrajini s pašniki, na katerih se pasejo ovce Veliko je tudi hmeljskih nasadov. Od časa do časa je opažati stolpe v obliki poševnih stožcev. Tu sušijo hmelj. Ze v severni Franciji je večina hiš neometanih; tako so tudi na Angleškem hiše iz rdeče opeke s temnimi streham ter visokimi značilnimi dimniki; «aj so v angleškh hišah namesto pečL električne ali centralne kurjave še kamini. Okna so belo obrobljena, večinoma vzbočenn, ften e pa so porasle z bršljanom. Gozda je oderuhov, ki so kakor ptice roparice komaj čakali svojih žrtev. Tak način življenja na naši vasi, kjer je bilo vse nezdravo, brez računa in logike, z naglim padanjem cen naših žitaric, je moralo dovesti do te prezadolženosti. Toda tudi po sprejemu zakona o zaščiti kmetovalcev kmetu ne more biti mnogo poma-gano, če on sam ne bo uvidel svojih napak in če ne vrže iz svojega življenja vse, kar je nezdravo in nenaravno, kar ga je doslej metalo v dolgove. Kmet si mora pomagati sam in v to ga je treba tudi navajati. Kajti sicer, če bo računal, da ga bodo iz težav, ki si jih sam ustvari, reševali drugi, potem se bo popolnoma odvadil dela in življenjskih težav ter se predal življenju, ki ne odgovarja niti njemu, niti njegovim prilikam, in to bi bilo za njega in za državo najhujše zlo. Odgovornost za kmečke dolgove, poleg vpliva okoliščin: dobre konjukture žitaric in visokih obresti, nosijo v glavnem kmetovalci sami, ki se niso hoteli ozirati na nasvete, ki so jim bili svoječasno dani. Toda danes, ko je obrestna mera maksimirana, tako za banke, kot za privatne osebe, ko je z zakonom rešeno vprašanje likvidacije dosedanjih kmečkih dolgov, preostane le še, da se izda zakon, ki bo kmetu onemogočil ali prepovedal jemanje denarja iz bank ali pa od privatnih oseb in podpisovanje menic. Tako bi bil kmet navezan na samega sebe irrna samopomoč s pomočjo zadružnih organizacij, kar se je pokazalo kot najboljši način kreditiranja poljedelstva. Razen tega je potrebno, da pristopimo čimprej k sistematično pripravljeni kulturni akciji na vasi. Da gojimo zadružne, prosvetne in druge organizacije, ki bodo skupno delale na tem, da se pobijajo povojni predsodki in nenaravnosti, da bi krenili k boljši bodočnosti. Zato delo so danes najbolj pozvani učitelji, duhovniki, zdravniki in agronomi. Toda na prvem mestu učitelji. V program učiteljskih šol bi bilo treba uvrstiti tudi etično vzgojo naroda. Učitelji bi imeli dolžnost, da poučujejo kmeta v kulturnem in prosvetnem pogledu; agronomi bi mu morali dajati strokovne nasvete o poljskih in o drugih delih, o posevkih in racionalnem obdelovanju zemlje; zdravniki bi ga morali navajati k higijeni in duhovniki bi ga morali odvračati od tistega, kar ga je vodilo k nerazumnemu zadolževanju. Končno, država bi lahko često našla načine, da bi organizirala tečaje na vasi iz higijene, agronomije in štednje. Kmetu je treba pomagati, da bi to nezdravo stanje na naši vasi prenehalo in da bi se že enkrat prekinilo s predsodki. Pomagati mu je treba, ker on to tudi zasluži s svojimi deli v preteklih težkih in velikih dnevih naše nacionalne borbe, v katerih se je pokazal kot heroj brez primere. Zakaj bi se mu sedaj v miru ne pomagalo, ko tudi on sam teži k boljšemu in lepšemu življenju. A. N. V. Priobčujemo ta članek Narodnega od-branaša iz Vojvodine, ki jako lepo ilustrira vzroke težkega položaja, v katerega so zašli prej najbogatejši vojvodinski kmetje. V mno-gočem bi te misli lahko veljale tudi za naše razmere. Ko pa že rešujemo tako važen problem, ko o njem pišemo in govorimo, se moramo pri tem zavedati, da je to vse lr-žaven problem in če ga hočemo pravilno razumeti, ga moramo poznati v celoti, torej takega kot je, z vsemi posebnimi odtenki, ki obstojajo v raznih pokrajinah. Zato tudi ta članek priobčujemo svojim čitateljem v informacijo in vpoštevanje. Uredništvo. malo. Le tu in tam kak gaj. Sicer pa vse skrbno obdelano. Proga je dobra, kupeji nizki in udobni, obstoja samo en razred. Za kontinentalca je to menda I. razred. Naselja postajajo gostejša, dokler se ne strnejo v morje hiš, povsod čmo-asfaltirane ceste, ki so pooljane, tako da ni niti najmanjšega prahu. Po cestah nebroj avtomobilov in tudi že značilni enonadstropni škrlatno rdeči londonski avtobusi. Kar zavozi vlak v ogromen s stekleno vabočen^ streho pokrit kolodvor: VicVoria-Station London. Dolge vrste taksijev čakajo kar med tiri, ki jih ločijo betonske estrade. In že nas pozdravlja odposlanec našega londonskega poslaništva, ki preda gospe Oopelandovi lep Šopek. Tudi vrsta angleških prijateljev jugoslovenskega naroda nas pričakuje. In že smo v taksijih, ki nas odpeljejo ven v milijonsko vrvenje. A nismo še imeli časa, da spregledamo, že je bilo treba izstopiti in po podzemeljskih premičnih stopnicah se podati v ogromno restavracijo, podobno blejski Park kavami, kjer so nam angleški prijatelji priredili zakusko. Osobje je izključno žensko, z značilnimi nabranimi pentljami na glavi. Hrana se nam je *dela nekam suhot-na, napratm pikantni pariški. Sicer juha v zapadni Evropi ni običajna. Tu so nam jo pa vendar, menda iz ozirov do nas, servirali. A ko smo zaman čakali na žlice, zagrabim kar z majhno zajemalko in začnem jesti. Splošno zgražanje mojih sosedov — Jugoslovenov, češ, kaj bodo mislili Angleži o Balkancih, ki z zajemalkami jedo juho. No, pa jim je natakarica pojasnila, da so to žlice. Od tedaj sem bil ekspert za angleške posebnosti. Tako tudi pri plesu. Dočim se pri nas pleše s polno peto, plešejo Angleži po prstih z naprej nagnjeno Naše narodno obrambno delo »Zato v borbo zob za zob. .'.« (Pohod, štev. 84/1934, v članku »Naša zmaga in poraz na Koroškem.) Popolnoma pravilen je klic, a katerim je Pohodov pisec zaključil svoj članek. Toda njegova praktična izvedba? Z oboroženo silo na Koroško iz razumljivih vzrokov ne moremo. Edina možnost borbe je torej narodno obrambno delo. To pa je (tako se vsaj zdi) z izjemo pri Ciril-Metodovi družbi — jalovo. Pa tudi pri CMD ni menda takšno, kakršno bi moralo biti. Zato je sedaj, ko je pred vrati njena glavna skupščina na Vrhniki, močno aktualen premislek o našem obrambnem delu. Mnenja sem, da se v njem ne bo izpre-menilo nič na bolje, dokler se ne bo pristopilo h koncentraciji. Treba si bo priznati, da je vsaka sentimentalnost, z ozirom na starost, kakšne organizacije, na tradicijo itd. popolnoma neumestna. Edino trda realnost mora biti merodajna za usmeritev našega obrambnega dela in ta zahteva koncentracijo. Kako se ta provede, ali potom fuaije vseh narodnoobrambnih organizacij v eno ali kako drugače, je irelevantno. Glavno je smotrenost, v delu in pa razdelitev dela ter pridobivanje gmotnih sredstev. Zato naj obnovim še tu misli, ki sem jih ob neki priliki že napisal, a ostal ž njimi dozdevno »glas vpijočega v puščavi«. Morda bo sedaj — ob skupščini CMD — več razumevanja za njih. Pri koncentraciji prihajajo v poštev: Narodna Odbrana, Branibor in Ciril-Metodova družba; (morda bi se našel do neke mere še tudi kak aranžman z Jadransko stražo, ki pa v svojem bistvu ni narodna obrambna organizacija). Njih delo je dvojno: a) nabiranje prispevkov, b) uporaba teh prispevkov. Glede prvega, t. j. nabiranje prispevkov se mora pribiti, da je čisto neracionelno, če skoro samo ena pokrajina (namreč Dravska banovina) nosi vse gmotno breme, vsa ostala država pa stoji takorekoč brezbrižna ob strani. Treba je torej najti način, da bo vsa država prispevala k narodno-obrambnemu delu. Glede drugega, t. j. uporabe prispevkov pa je treba vsem dopovedati, da centrala ali centrale ne potrebujejo sredstev, oziroma da morajo svoje izdatke omejiti na minimum, ves ostali denar pa spada na mejo in pa v pokrajine, kjer stanuje naš narod izven meja naše kraljevine. Smešen je morebitni ugovor, da bi izven meja naše države s svojim delom morda povzročili diplomatske intervencije. Naj nas nikdo ne smatra za tako naivne, da bi ne vedeli, kako se finansira n. pr. nemško šolstvo v naši državi, kolikor ga ni državnega, kako se finansirajo razne nemške kulturne in športne organizacie, kako se vzdržuje italijansko šolstvo itd...! Ali bi morala res samo Jugoslavija biti vedno kavalirska in dopuščati podpiranje nejugoslovenskih ustanov z denarjem iz inozemstva, nam Jugoslovenom pa braniti, da bi podpirali svoje rojake za našimi mejami? Dovolj je bilo 16 let kavalirstva; naj že enkrat obvelja: zob za zob ...! Po koncentraciji pa bo menda koristno razdeliti delo na te-le panoge: a) sistematsko pridobivanje gmotnih sredstev; b) buditev, krepljenje in utrjevanje narodne in državljanske zavesti v naši državi sami — osobito med prostim ljudstvom; vendar se sme v to svrho porabiti le minimalen odstotek gmotnih sredstev; c) ugotavljanje, kaj imamo, kaj in kje smo izgubili, kaj in kje smo morda pridobili, kje m v čem je nevarnost, da se nanovo izgubimo, kje in kakšna je možnost, da pridobimo; kontrola nasprotniškega dela, študij njihovega načina dela ter dela sličnih organizacij, n. pr. pri Čehih; č) propaganda; k tej spada tudi izdajanje lista, kakor je bil »Slovenski Branik«, in pa namestitev potovalnih učiteljev; d) pomoč šolstvu in narodno-kultur-nim ustanovam ob meji v tuzemstvu; e) gospodarska pomoč ob meji v tuzemstvu; f) pomoč našemu narodu v inozemstvu — podeljeno na panoge po državah; vsaka teh panog imej zopet oddelke: a) kultura, b) gospodarstvo, c) politika. Takšno si predstavljam narodno-obramb-no delo velikopotezno in prilagodeno sedanjim razmeram, a možno seveda le ob koncentraciji, ob gmotnih žrtvah vse države ter ob volji, odložiti starokopitnost ter uravnati postopek v skladu z razmerami in potrebami naše dobe. Mejaš. Misli o Že pred kratkim smo v članku »Misli o kartelih« obljubili, da se na ta problem čim-prej povrnemo. Stvar pa je postala posebno aktualna sedaj, ko je izšla uredba o kartelih. Predno pa izrazimo mišljenje o izdani uredbi, je važno, da se nekoliko ozremo na problem kot celoto, posebno pa na tiste strani, ki so ostale zadnjič vsled omejenega prostora nejasne. Ako motrimo kartele s stališča načrtnega gospodarstva in razumemo pod to besedo neko težnjo za smotreno organizacijo proizvodnje in porazdelitvijo tržišča, potem jih moramo na vsak način zagovarjati in v toliko jih tudi smatramo za upravičene. Toda obenem bi si nekoliko poklicali v spomin zadnjič iznešene misli, pa bi uvideli, da je poglavitna in stvarna težnja kartelov v glavnem naperjena za čim večjim dobičkom. Ako pa je tako, in v kolikor je tako, jih moramo pobijati. Tisto, kar danes služi kartelom kot kulisa, za katero skrivajo svoje prave namere in delovanje, to je socialnost, obča koristnost itd., to naj postane stvarnost, ono danes realno bazo, za katero so karteli živeli in bili ustvarjeni, pa moramo uničiti, v kolikor presega meje pravičnosti in k obči koristi usmerjene razumnosti. držo; tovariši so šele naknadno pristali na angleški stil. Bil je že večer, ko smo stopili na ulico, a kakšen blesk; dočim se mi je pariška razsvetljava zdela srebrna, je ta bila zlata. V žarki svetlobi so švigali mimo škrlatni avtobusi, ki so se odražali v črnem asfaltu, kakor refleksi gondol in luči v Canale Grande. Vožnja do vseučiliške četrti, zadaj za Britskim muzejem je bila polna bajnih svetlobnih efektov in kontrastov; čim bolj pa smo se bližali vseučilišču tem mirnejši je postajal promet in tem temnejše so bile ulice. Gower Street je ulica, kjer je londonska univerza in cela vrsta študentovskih domov, ne, hotelov v pravem smislu s foyerji in vestibuli. Študentovsko življenje na Angleškem je v resnici zavidanja vredno. Med angleškimi študenti smo našli tudi Indijce in Čehoslovake, ki so tu študirali. Ko smo si ogledali londonsko tehniko, so tovariši — tehniki ugotovili, da ima ljubljanska univerza bolj moderne naprave, kakor pa londonska, kar nas je navdajalo s samozavestjo. V Slovanskem institutu nas je spreiel znani Seaton-Watson Scotus Viator, ki nam je zadnje čase zopet bolj prijazen ter zagovarja našo stvar z Weeckhamom Steedom vred. Kmalu smo se preselili v privatno vilo londonskega vseučiliškega prof. Allmanda, kjer smo ves čas bili navezani skoro samo na angleščino, tuintam na francoščino. Notranjost angleške hiše se sestoji iz halla, iz katerega je vhod v pritličje v jedilnico, v salon, od tam pa na vrt, ter na teniško igrišče. Iz halla vodijo v prvo nadstropje stopnice v spalnice in kopalnice. Vsako jutro ob sedmi uri nas je klical gong k obilnemu angleškemu zajtreku, ki nadomešča kosilo. Bacon, t. j. kartelih To je stališče, ki logično sledi iz že zadnjič podanih opazk in vsega našega dosedanjega delovanja. Vendar pa se mi zdi potrebno ga ponovno poudariti, kajti ono je izhodišče in osnova našega gledanja za izdano uredbo. * Po novi uredbi se prepovedujejo vsi javni in tajni karteli ter je za neupoštevanje te uredbe določena precej stroga kazen. V kolikor pa bo osnivanje kartelov iz splošnih razlogov nujno potrebno, jih za vsak slučaj posebej lahko odobri minister trgovine in industrije v soglasju z ministrskim svetom. Delovanje dovoljenih kartelov pa bo nadzoroval poseben, od strani kartelov plačani in od strani ministrstva trgovine in industrije imenovani komisar, ki bo moral paziti, da se vse delovanje razvija v smislu danih smernic. Plačo komisarju določa ministrstvo. Nima smisla, da se spuščamo v podrobno analizo uredbe, ki je sigurno vsakemu znana. Glavno so nam njene osnovne smernice in v kolikor jih lahko čitamo, jih moramo prav toplo pozdraviti. Toda že stari Rimljani so imeli in poznali pameten izrek: »Non in legibus, sed in pečena šunka, jajca, toast, t. j. opečen kruh z oranžno marmelado in surovim maslom ter kakor črna kava črni, gosti indijski čaj, ki ga razredči krop ali pa mleko, tvori v glavnem breackfast. Zraven spada kakor rjuha široki »Times«, kratek pogovor in že smo na ulici, ki nas vodi do najbližje postaje podzemne železnice, ki je v Londonu najvažnejše prometno sredstvo, če se ti kam mudi. Na površini je takšen promet, da se po cesti vijejo po tri sklenjene kolone avtobomilov v eno smer, po tri kolone v nasprotno smer, tako da je prehitevanje skoro izključeno, zlasti ker je treba na vsakem križišču postati nekaj minut, da se pravokotno usmerjeni promet odvija v redu dalje. Zdi se ti, kakor bi se hrana lepo pomikala po črevesju. Zato promet niti z daleka ni tako nevaren, kakor v Parizu, kjer take sklenjenosti kolon ni, in je pasiranje ulic zlasti pa trgov smrtno nevarno. Tramvaji so pa -mogoči samo še v predmestjih, kjer ni take zabasanosti prometa. Od Londona nismo ničesar pričakovali, ker smo si ga predstavljali v megli, brez atrakcije. A kakšno prijetno presenečenje! Krasne, sicer ires ne čez osem nadstropij visoke palače, široke ulice, ze-loni trgi — squares, parki. Nekateri predeli zlasti v centru so naravnost prelestni. Moderna poslopja so vsa iz belega kamna, ki pa ga kmalu prevleče siva skorja saj. Nekateri pa so re3 dolgočasni, ko vidiš kilometre in kilometre vnste hiš enega in istega tipa. In še vedno se London širi. Pravi Londončani občutijo to, kakor da jih bo obsežnost zadušila in vkljub bliskoviti naglici undergrounda ali bubea (podzem. žel.) občutijo razdaljo vse huje in huje. Stele si formalno kitajskega zidu, preko katerega bi ne smel stopiti razvoj Londona. Večinoma žive v enem okraju moribus«, kar bi se po naše v tem slučaju reklo: Ni težišče stvari v zakonu, temveč v načinu, kako se ta zakon sprovaja. In isto pripombo moramo tudi mi staviti v tem slučaju. Nova uredba ustvarja polno možnosti, daje pravno osnovo za razvoj delovanja v tisti meri kot to današnji čas in prilike zahtevajo. Toda vse to nam še ne nudi dovolj jamstva, da bi stvar ne ostala samo na papirju. Prvič, karteli sami imajo izredne velike izkušnje v izigravanju zakonov in uredb. Poglejmo samo borbo, ki so jo vršili ameriški trusti in ki jasno dokazuje, da ni zakona, ki ne bi imel napake, katero bi se dalo izrabiti. Baš v tem pogledu pa je naša uredba zelo jasna in zato leži vsa odgovornost na drugi točki, na tistih ljudeh, ki jim bo poverjeno njeno sprovajanje, v glavnem na onih, ki bodo kartele dovoljevali in na komisarjih, ki jih bodo kontrolirali. Ti morajo biti res strokovnjaki, v pravem pomenu besede neodvisni od tistega podjetja, ki ga bodo nadzirali. Komisarski položaji ne smejo postati nekake sinekure protežiranih uradnikov. * Ako je končno dosegel klic vpijočega v puščavi ušesa kompetentnih, potem upajmo, da bodo njegovemu klicu tudi stvarno sledili. In v tem upanju novo uredbo pozdravljamo in ji želimo čim večjega uspeha v dosedaj naznačeni smeri. Naj bi se tudi tu izpolnil izrek: In beseda je meso postala. Toda kot je naše stališče vedno radikalno, tako smo radikalni tudi tu in baš zato smo deloma skeptiki. Kajti dokler bo kapitalist odgovarjal za svoje grehe z globami ali pa kratkotrajnim zaporom, do tedaj bo vedno kalkuliral, kaj se mu bolj izplača: ali napraviti greh in potem plačati, ali pa ga ne napraviti. Ako bi pa moral na eno stran kalkulacije postaviti svojo glavo, na drugo stran pa dobiček, potem bi mislim preveč ne izbiral. In dokler ne bodo važni gospodarski in socialni zakoni imeli za seboj take sankcije, ki bo vsakogar prisilila v slučaju nameravane prekršitve na tako kalkulacijOj do tedaj je njihov uspeh vedno problematičen. Sancin Boris. Naš pokret RADI JASNOSTI Že par mesecev so se kazali v Starešinstvu naše omladine vplivi posameznih živčno prenapetih članov, ki so jim njihove teorije izpodmaknile izpod nog tla realnosti. Mesto resnega dela so se vršile teoretične razprave, napravili so se razni silno lepi, toda praktično neizvedljivi načrti. Tako ni čuda, da je to vodstvo v praksi popolnoma odreklo. Ni vodilo knjig in ni skrbelo za oni red, brez katerega je vsako organizirano delo nemogoče. Ko so ostali vsi prijateljski poizkusi in opomini brez uspeha in so se celo pojavili znaki, da hočejo posamezniki zavesti del naše omladine iz naših vrst, je naš Središnji odbor imenoval mene za komisarja omladine Narodne Odbrane. Prevzel sem ta posel po svoji službeni dolžnosti, pustil pa starešinstvu se nadalje precejšnjo svobodo v nadi, da bo mogoče nedostatke odpraviti zlepa. Žal, motil sem se! Na predlog nekaterih članov starešinstva omladine so bila prve dni avgusta tega leta potrjena od tukajšnje kraljeve banske uprave pravila ORJUNAO in izdan je bil letak, ki naznanja urbi et orbi, da je mladina ONO prešla v to novo organizacijo. To pa ni res. Naše mladinske postojanke obstojajo in bodo sedaj po odstranitvi nekaterih neustaljenih ljudi mnogo jačje in lažje delovale. To delo se že vrši in pokazalo bo prve zunanje znake že začetkom šolskega leta. Ta brezglavi, na par posameznikov omejeni poizkus je malenkost, preko katere gre Narodna Odbrana in njena mladina svojo pot — dalje. Izguba nekaterih nediscipliniranih in neustaljenih omladincev naj bo znak, da Narodna Odbrana ni za ljudi, katerim se hoče meglenih načrtov, ne pa resnega smotrene-ga dela. Vsem organizacijam, zlasti pa mladinskim sekcijam je bilo že javljeno, da vodi posle starešinstva omladine ONO brat Šantel Bojan, čegar navodila in odredbe so izključno merodajne! Zdravo! Dr. Josip Cepuder. NOVA POSTOJANKA OMLADINE NO starešinstva Omladine Narodne Odbrane priliko razgovarjati z nekaterimi omladinci v Radečah pri Zidanem mostu, ki so se ob te] priliki izrazili pripravljene osnovati v Ra» praktičnejši. Nikjer nisem pri moških, zlas*1 pa ženskah videl lepše polti, kakor v Lo»' donu. Baje to povzroča tudi londonska vP,j ki je kot pitna voda neužitna. Konstatira smo, da so London čar: ke za Zagrebčank31', najlepjša dekleta. Izven Anglije pa sT 'n0 A ngležinje, da se Bog usmili. Menda s8 a grde potujejo. Ob petih začne promenada v Piccadillyju. Takega nadlegovanja mo^i, ,a moralnem Londonu nismo pričakovali- .j_ Venerine hčere so tolerirane le na par 1 . cah. Ob času večerje = dlnneyja ob j uri se je treba podati domov v West-id • Pred večerjo nas je vsak dan čakala wp kopel. Kako smo se začudili, ko smo vi ’ da je voda, čim smo stopili v bano, takoj P^ stala črna. Londonsko ozračje je nanirf^ai