S-£i§
INMOM 01 IUU
IZHAJA mesečno
I2DAJA: UPRAVNI ODBOR UREJA: UREDNIŠKI OOBOR UREDNIK: SLAVKO KNAFELJ
RE“AKC1JA:redaK0IJSKI ODBOR	#7.	X.	1961
opREMA: ANDREJ ČUFER
1 J J
^T*«»w	>	K	/	l
vfi^y
Knafelj’ Slavko'
,v
rtJ.
s
a
(,''h	: >J2 vrzi že prvih številk v kot, češ
s it n ni< poselia^o,. Saj tudi ne bo
—j-E-i-C--$0-3t;l£l©£j*!i Bo ?.v* vpjcxxtx. .alikn pn 90-^
1 ga življenja v p-jujetj.» In, če ti je 'pri. srcu kolektiv, ti reže dober I ac ,s kruha, potem L 03 z zanimanjem so— _!_doloyoi.Jiuai v našem glasilu, bodisi kot kritik, bralec ali dopisnik,
1 V«akomur je ja3not, da to ne bo nikak j "Uradni 2lat" podjetja, niti ne bo neki "Pavl'ha", Obratmo! Por.c8al bo že ! '•' prvih številkah o pripravah za formiranje ekonomskih enot,-kor'bo za nas | bistvvasga p:;>nenac V tem novem sistemu j s5. ob.-' aao občuten -Ivic; proizvodnje, idphodka in seveda tudi zaslužka*
Nadajje oc po.l.pjdno^ obdelana-ekonomika podjetja, r j je proizvodnja, realizacija, dohodek, ogthsi dohodek, skladij 1 u-.jb.io.: 5 ■ ^t/odr kratko in vsakomur razv.r•t.jivo-, De’ avsko samoupravljanje,
1 izvlo&ci. in zaključki sej DS in UO. Raane -U-; j.aičnc' ix. ekonomske analize, • pl ari;	m nabava., Zgodovina
;pQdjei;ja, sir^V-Ovj. ±n miadinsld. koti* j Čok, rubrski*. sa gas; Lee f šport, šah in Po šefinajstih letih obstoja, nenehne«! podobno,, Selo dobrodošli’bodo dopisi ga razvoja in izpolnjevanja, se danes ji?! življenja in dola v posameznih obrt* s 46o delavci in skoraj 7oo mil j oni ; tih, zaščiti dela, varnost pri delu,
ikjc r bo lahko sodeloval vsak Slan kole 1tivao Nii sato, če bo snov pisana s Itežko doJ.avčevo roko - ne preveč gl --::xo. L -.to je^tu uredniški odbor, da vsa-_ .	.	1komur pomaga® Bistveno jo, da bo iz-
£ot renomiram proizvajalci - predvsem i bazena ni., J.,, kakor je delo v resnici, smuči za izvoz, stopamo enekovredao v 1
korak s; svetovno znanimi firmami., |To lium bo iogočilo razumeti drug drug ;	Iga. in -vis bo zbliževalo v dobrih' in
Vse .to ne bi dosegli, co ne bi vzpravj- ■ slabih ca*i‘iff ker bomo vedeli za kaj dno s tem razvijali notranje organiza- Igre« IJadomeseaLo nam bo sicer predolge sije v podjetju. Na ten področju j. {sestanke, stopama td>lmačenja uredb bil dosežen v zadnjih nekaj letih ve« -n dpi sov. ReJnO in jasno borna obve-
’	r .vseh tekočift problemih in jih
|s tem skušali odpravljati. Zato trdimo j' a bo i;e. naš časopis važno poslanstvo |V sklopu notranje organizacije v pod-
- ’.i X 'i.'•■’ , .*
OB ROJSTVU NAŠEGA LISTA
letne proizvodnje uvrščamo med večja ?°djetja v občini, T’o sami specialno™ sti pa vsekakor med najve"ja športna podjetja v Jugoslaviji, Ime ELAN je prestopilo celo meje, onje domovine
lik korak naprej. Kot slerhji, b’ -nili pravkar dozoreli sklop D^S. da 30 za£ne izdajati lastni časopis. Nismo med prvimi, niti med zadnjica, Večja lodjetja že nekaj let prav uspešno Posredujejo svojim elanom notranjo pro*j )lematiko. Zdaj smo na vrsti mi! Bolj cot katerikoli kolektiv, ima prav narš ! az&šeno delvastve po vso j okolici, oradi stanovanjskih težav- Od ^v.oue?* a, Krope in Bleda do Jesenic, Tržiča n Brezij. Avtobusni prevozi cnemoge- * ajo redna sestajanja, predavanja, eminarje in obveščanja. Prav to naj bi nadoknadil naš list. Seveda bo ! ! začetek težak, kakor je vsak*
] g t;;
Terti je trdi namenjen.
00 NEKDAJ DO DANES
( Uvod iz kronike )
V prelepem gorenjskem kotufv okrilju, mogočnega Stola, vznožju strme Bcgunj-ščicfr in z gozdovi pokrite Dobrče 'so vije prelepa dolina Drago0
Kot biser krasi ta leraj bistri potoček Zgoša, ki šumi mimo razvalin starinske ga gradu grofov ^ambergov skozi vas
V/
Knafelj Slavko
~	JJJTCUVSCIU	smu-
Begunje in.se preko radovljiškega polje, žarjev, sankačev in planincev, primer-
izteka V mofrn^.nn Dmrn. k’V\+. -rr lr>.. -J v-._____ j	•»__  _	•	-i
izteka v mogočno Savo, Kot v krstnem kamnu je pred leti izpira] rane stoterim žrtvam fašizma, talcemr ki so našli prerani grob' ob njegovem izv."
Naj lepši del Gorenjske je bil krv-avo oskrunjen !
osnovana v predilnico "Lano" je bila primerno velika za takojšnji začetek« Potomci starih obrtnikov,kovačev,mizarjev in žagarjev s0 postali pionirji tega mladega podjetja, mogočni gozdovi pa neizčrpan vir surovin. Strmi bregovi okoliških hribov so vzgojili širok krog Športnikov, predvsem smu-
s/	-
   7
no delovno silo za tovrstno športno
podjetjea
Po še stna]stih letih napornega dela in uspehovj, ko se ponosno raztezajo moder iiii. objekti nove tovarne in združujejo ipreprosta naravo s sodobno tehniko,ko Težko so se zacelile rane srednjeveškega j e kruh in zaslužek pet stotim zapoga biča Lamberga in njagovih valptov	jalenih	in	njihovim	družinam,
te grofije Vojvodina Kranjske? ki so	i
že takrat znali izrabiti najlepši, naj-jsm0 ^im dol^ai zalivalo,
rodovitnejši in najbolj kmetijsko ra- (kot svoji materi, ki nas preživlja,
zvit kraj v deželi za svoje orgije,	Ldrušuje	in	vzgaja	kot	eno	družino.
Njihovi krvni nasledniki so jih pos+otejObenem oskrbuje nepregledne vrste fiz-rili !	i/.u .
Skrbno obdelana polja in polni sadovnj: ki, bogati gozdovi in vodna sila, ki je bila v teh časih edina, je poleg pridnih kmetov znala pritegniti pozneje tudi podjetno rokodelce, ki so ob potoku postavili svoje mline, žage-kovačije in druge obrtne delavnice,? Staro Jstno izročilo pravi, da je bilo petin-j petdeset takih obrtniških objektov ( verklnov ),
.kulturnikovj mladine, da si ohrani in okrepi ljube zdravje za narodov blagor
(Se nadaljuje!)
i i
KD I ffl i
Kb si je zadrugaj današnja tovorna
Športnega orodja "Elan" v Begunjah ia~ j fftfj	jjj !~j3 ffi n
arala ta kraj za svoje poslovanje, je ^ 1 - J-)' I
imela za to posebne razloge# Zgradba I _______________________ ~	__
Jivšega mlina in Sage, prod vojno pre- j ^	OBRAT	LETA	1948
it (K ji
?A i>IRŠE DELAVSKO bAiv'iO<.’i''>t1/\VL.jA-Ki^ [;-j • BOLJŠE PROIZVODNE USPEHE
r
direktor ing« Osterman Jože	;
■ m
/
V zvezi z dohodkom in številom zaposle nih pa so se gibali osebni dohodki v istem obdobju:
leto na 1 uro		povprečno mes.
1954	5o	9.£oo,-
1955	52	lo.2oo.—
1956	58	11.9oo.-
1957	66	13.8oo.-
1958	64	13.3oo.-
1959	76	15.912.-
196o	96	2o.olo.-
v I.poll. 1961	lo7 .	21.536.-
v avgustu 1961	146	3o.368.-
Ko je v lanskem drugem polletju naš kolektiv razpravljal in koncem leta sprejel pravilnik o razdeljevanju o- | sebnih dohodkov, v podjetju marsikater! Mesec mu še ni bilo jasno, da smo s tem sto-, pili na popolnoma novo pot medsebojnih notranjih odnosov« V bistvu smo tadaj
i če pa primerjamo še izT/r sevanj e plana ! proizvodnje za lanskih 9 mesecev I napram izvrševanju prvih devetih mese ! cev v letošnjem letu/ ker letos velja j novi način delitve osebnih dohodkov/ pa vidimo sledeče uspehe:
' 196o mesečno v/ooo
1961
mesečno
v/ooo
196o-61
1»
Januar . .Februar
popolnoma prelomili z "administrativno"^^ uglajeno prakso tarifnih pravilnikov, ' ki so' dušili interes posameznikov kot proizvajalcev in z novimi, bistveno drugačnimi prijemi prvič resnično za-
; April
•Maj.
I Junij
Julij
Avgust
54,242.
42,994.
56,952.
7o,156.
57,816.
5o,622.
51,562.
53,373.
September 69,265.
52,752.
56,7o3*
63,648.
58,599.
73f642.
66,98o
73,17o.
86,746.
82,4o2.
97.5
132
112
82
127
132
141.5
162,3
119
v/ooo
interesirali celotni delovni kolektiv na večji proizvodo-osti.
Do tega našega koraka nas je pripelja-1'
la analiza uspehov in tudi neuspehov iGornje analize nam pokažejo, da se prejšnjih let,ki jih navajamo po letih osebni dohodki v preteklosti često sledeče:	j niso gibali v enakem razmerju kot je
j rastla proizvodnja, temveč so delno leto celqt.dohod. število cel.doh.do letošnjega leta zaostajali, kar je
zaposl. na l^zap imelo za posledico veliko fluktuacijo ' : in slabo neposredno zainteresiranost/ 929]1 n£ večji produktivnosti.pri posamezni-
89o.!kih*
l,18o.|^ letošnjem letu, ko smo prišli na 1 65o.:P°P°^noma novo delitev osebnih dohod-1,833. kov, pa vidimo, da proizvodnja nenehnoj | raste, prav tako pa tudi osebni dohod-j ~ ki. Odkrivamo pa še celo več.
< 1954 ] 1955
1 1956 J 1958 1959 1 196o
I do 3 o. H IX. 1
145,624.	19o
211,998.	22o
3o5,4oo.	34o
474,384.	4o2
6o4,143.	366
773,76o.	422
615,664.	43o
Zainteresiranost vsakega posameznika pri doseganju proizvoduj ih nalog je že? tolikšna, da lahko govorimo že o zaves tni borbi vsakega posameznika za dose-gtujo čiovečjih proizvodnjih uspehov in s tem seveda tudi osebnih dohodkov.'
Interesanten na pr.je padatek, da smo do 3o, septembra letošnjega leta že presegli celotno vrednostno proizvodnjo iz leta 1959 (6o4 milj, 1, 1959 napram 615.5 milj, 1 1961 ) seveda s pripombo, da smo imeli večje štev. povp. zaposlenih,t( cca 43o ali 2o $ višje ).
^ahko smelo trdimo, da je ta pravilnik
o	razdeljevanju osebnih dohodkov razburkal celotni kolektiv, s tem ,da so ga sprejeli kot svojo last obrati in posamezni delavci in se je zavestna borba za izvrševanje planskih nalog prenesla navzdol na obrate in posameznega delavca kolektiva.
2. Pravilnik a jazdeljevanju čistega, dohodka,
3. Pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov,
.
Ti pravilniki naj bodo okvir našemu j bodočemu delu in potrditev sedaj veljavnih osnovnih načel v dosedanjem Pravilniku za razdeljevanje osebnih dohodkov.
Da povem kratko - prehajamo na takozv.
" ekonomske enote ", ki pa bodo formira ne v okviru današnje naše organizacijske sposobnosti in potreb kolektiva.
Cilj teh enot bo predvsem pritegnitev v zavestno upravljanje vseh delavcev kolektiva in s tem omogočiti neposredno upravljanje podjetja.
v { > v * i £ .	i
0	načelih in smernicah posameznih pravilnikov pa kaj več na sestankih in v prihodnji številki.
Zainteresiranost posameznika iz meseca v mesec nenehno narašča saj se prav dobro zaveda, da je manjši ali večji / \ kos kruha odvisen predvsem od njegove- j-
ga in pa skupnega prizadevanja za čim  ..........
večjo produktivnost.
(Se nadaljuje )
Vfc£ DA.........
se giblje sonce po vsemirskem prostoru s hitrostjo 30 km na sekundo ?
S tem pravilnikom pa v celotni še nismo dosegli vsega, kar je bilo potreb-
no za dvig proizvodnje, « jo on  rastajo „trooi uti
le vhodna stopnica za prehod na višje organizacijske oblike.
kot pozimi ?
Že zgoraj smo omenili, da je pravilnik ***' postal /lahko trdim prvič od kar imamo tarifno pravilnike / last slehernega delavca, torej vsakdo se je‘vključil v izpolnjevanje predvidenih proizvodnih nalog, toda temu vsesplošnemu -da rečem spontanemu vključevanju v skupno gospodarjenje- nismo dali še prave oblike in pristojnosti.
Radi tega že par mesecev na pobudo , sindikalne organizacije in DS pripravljamo široke osnove za razširitev delavskega samoupravljanja in prenos i upravljanja na nižje organizacijske enote.
i
Akcija je v teku in delavski svet je dal te dni kolektivu v razprevo že osnutke:
1.	Pravilnik podjetja,
k.
je beloglavi jastreb naša največja ptica, ki doseže razpetino kril treh metrov ?
dobivamo iz kuruze sto raznih izdelkov: papir, koruzno olje, razna lepila, alkohol, škrob itd.
je v zadnji svetovni vojni bilo pobitih 40 milijonov ljudi ?
poznamo okrog 500.000 različnih živali ?
je na Finskem 62,000 jezer ?
so v SZ iz enega gr kovine izdela li 2 km dolgo žico. To je obenem najtanjša žica na svetu saj meri ; presek le o,oo2 mm ali 12 x tanj-; ša od človeškega lasu. Izolirana i
je s tanko stekleno prevleko, i
EKONOMIKA	Analize in primerjave morajo dati poda-
tke o doseženih rezultatih in rezulta-
R>,n |P T	!/\ tlh?	!ti bi se JLh naJ	doseglo. Razliku
L.-'.J L_ I	jemo	spet podatke, ki	jih lahno primer
Pod ekonomiko	podjetja se smatra	celc-^am°	3 P^at-d. drugih	podjetij in pa
tno gospodarjenje v podjetju* Rezultc	^	r’°	svys^ven:i oz0karakteristi-
te gospodarjenja ugotavljamo z zaklju Cni 0anK> Za naSe Podjetje* enimi računi ali z občasnimi /periodi Za odgovorne ljudi v podjetju rezultati enimi/ obračuni. Samo ugotavljanje takih analiz in primerjav niso samo rezultatov gospodarjenja na podlagi interesantni, temveč nujno potrebni po-zaključnih računov pa še ne daje celo-datki, da se lahko pravilno in pravoča-tne slike gospodarjenja, ampak po po- sno pcstopa v proizvodnji,pri usmerja-trebne vsestranske analize,prime*jave nju sredstav itd, Za vse člane kolektiv m spremljanje dogajanj v podjetju, va pa je važno, da poznajo probleme in
uspclio gospodarjenja v poletju. V tem člaiiku se bo žaio skušalo v kratkem prikazati i:-.: aiialii.xrati gospodarjenje v na-l-ar podjetja, primerjati s podatki ,	,	iz pro jšnjiii let in s podatki drugih
I OdcltKl 0 dohodku	*	kolikor bodo podatki d^gih
podjetij dosegljivi«
Za zatatak sciao nekaj splošnih podatkov
o	dohodku ir njihovi delitvi:
uoseženo v t is o č d i n n5S 1959	196o	IepoU.	1961
474„335	So4r143	773,76o	174.o91
344,627	429.54o	500,166	122clo5
129,7J8	174r6o3	271“>94	51.986
18s416	23ob23	55;o38	7.798
111,342	15oo78o	217,556	44«188
9 o 752	26,392	42.346	7.124
lcl,59o	]24,333	175,.21o	37<>o64
Elementi dohodka
^ • ^.imnillHlllLliU>llUi,..t..i,i.m ,l.i n... .,,...
i u lil*, tU1-1 U> i
CELOTNI DOHODEK Poslovni stroški
Ostane DOHODEK Prispevek iz dohodka
Ostane ČISTI DOHODEK
Razdelitev čistega dol : a/ za sklade
l	b/ za osebne dohodke
p •	^	19>^	•	196o
Primerjave elementov dohodka pc letih	irimrjavn z 1,	1958- ?qČ<T	ln “Voku'
so najbolj nazorno lahko prikažejo z
indeksi. Podatke za otdobje na kateriri_0
primerjamo podotko i2 drugih obdobij, -Eieme.EU ’ •	1958	1959	196°
označimo s loo in s tem izrazimo, da	CEl/iTN* DOIHOEE
je ta osnovni podatek loo $-r_i9 vsi	Poslov,stroški
podatki iz drugih obdobij pa izkazuje-	dC!10.D>X
jo odstopanje v razmerju	do teh oonov-	Prispev.iz	dohodka
nih podatkov. N. pr., če	je v lotu lV&ogj^j	DOHODEK
znašal povprečni urni zaslužek 96,-51^17	,	n	,
•	.	,	.	7	-a sl:.' aac;
in izrazimo to v primerjavi z letom	„
; 1961 za loo, potem je povprečni urni	"a °sobne dollod'e
zaaluzek v letu 1961, ki	znaša llo,-	_____
din, za 14 % večji kot v	letu 195o oz,
je v razmerju do leta l%o	indeks	114/ Priaerj.ive« izr »Zrn
oo	+ 14 = 114	r-elc Caj? popolne;: š„	Cx,^	„	uspem
!	primeru bomo	primerjali	leti	v Intih 1' 959 in 3.9&0	v	razmeriu	do
59 m 196o z letom	1958;_____________
loo	127	163
loo	125	145
loo	135	211
loo	129	3o4
loo	135	195
loo	271	434
loo	122	172
z inde!	:si,	nam
( Ekonomika podjetja -nadaljevanje./ j	"i
Celotni dohodek oz.realizacija v letu j
196o je v razmerju dc lete 1958 večji! za 63 ;*ri ..oni p«* sc se poslovni stroški povečali s^uno za 45 ^aradi -sorazmernega znižanja poslovnih stroškov je odstotek povečanja dohodk^j iz čistega dohodka večji kot pa pove- i čonje celotnega dohodka, kar je tudi dovoljevalo, da so se osebni dohodki i povečali v letu 196o v razmerju do leta 1958 za 72 Važno pa je pripo- i mniti, da se je zaposlenost v letu 196o v razmerju do leta 1953 dvignila , samo za 5 % in sicer od 4c2 zaposlenih) v letu 1958 na 422 zaposlenih v letu 196o.
Navedena primerjava nam tudi potrjuje oz, dokazuje, da so se osebni dohodki ki so se povečali na 1 zaposlenega v razmerju do leta 1958 /a 5': $>,, lahko povečali samo zaradi zvišanja proizvod nje za 63 % prisorazmernem znižanju proizvodu j ih stroškov in povprečno zaposlenih, V letih 1959 in 196o se je v razmerju do leta 1958 dosegla večja rentabilnost, ki jo pa najbolj dokazujejo sledeča razmerja;
piog^isivna-aMarrčiir-re-dohodka pa je____
cisti dohouea v j ..tu 196o surazmerno manj narastel k t dohodek c S proporci' cnalno obdavčitvijo L-. nodka v letu 1961 jo tudi ta neskladnost odpadla in je ; s ten tud:'- zainteresiranost kolektivov! za rentabilnej če poslovanje še večja.
,
\ Se nadaljuje )j
UM J j ■ V..I® SAlviOUPRAVLJ.'ANiJE
 .................................   I
DELAVoKT SVET
Jr % /
Elementi
razmerja po elem-doh
195J	1959	196r
1./ % dohodka od celot« dohod, -dohodek
celot.dohodek 27,4?o 28,9$ 35,2 fo
I
2,/ °/a čist,dohode od cel:.dohod0
-	čist.dohodt
celot,dohodek
3»/ io čist,dohod, od dohodka čist.dohod.
dohodek
4./ $ oseb.dohod. od čist.dohod, osebni dohod.
O'*
c-j j t,o
25,00
85; 8^ 86 5 3 io 79 _c: Z
čisti dohodek 91,2$	82	,	59$	8of5^
Fo 4j odstavku 7» člena Fravil podjetji
atejs Delavski svet 27 članov. V
rij ego vosa ser.tfvu c o zastopani sorazraer*-
no Slan:-. vseh ob:’ s,toy in oddelkov.
Zanimivo je. :'r. se je doseglo prvič
od kar oVvoji klavski svet v pod je- |
tju, ca so izvoljene 4 Kanske, kljub J
temu, da so bij« vedno na kandidatnih j
listeho V z;str.Ti Delavskega sveta so I
4	člani i:-: mladinske organizacije in J
lo članov ZK	I
I
V	obdobju od 16, V- to danes smo imelij racinih ze.scnani in 3 i-redna, povpr£ čko na vsakih 2o d' i, Zasedanja so trajala povprečno po 3 ure«
I
De 1avčki svet je obravnaval vsestran- I sito v glavnem gospodarsko pr ob le mati-] ko podjetja, reševal prodloje UC in * obravnaval delo sledečih komisij, i
kordsije za pro2mje, ugovore in
pritožb«o
1,
2.) Komis:;je za tarigne postovke, delovj
rv nerr/j :n premije«
? ■> .or,:,.sij? s a	sklepanje in	odpovedo-	i
vwije de i cvri ih i azme rij,
4s G:.r.podarcko	finrjačr.a komisija	i
5n komisije za	higie.nsko in	tehnično	j
varstvo pri del.Uo'
6» Kori i s :L j c ?a vžgejo kadrov.
7o Disciplinske kc .is.ije,
8e Komisije r.a .ru;,beni standard in stanovanj: ke z adeve«
9« Komisije za določitev delovnih mesto
lo-feni si j s za reklame in propagando, i
j Odstotek dohodka iz čisto ga h,v'	v.:a'ia on teh komisij ima posebno nalo-i
v razmerju do celotnega d^hodk . v lc!>u:	da rešuje problematiko
j 1958 izkazuje močun porast, zaradi :	ro-	Pr<
! no
prošnje, pri to izbe in podob-
j: j»suv.s;a) s^woL'HtAVLJA;-ais delavsko samoupravljanje delavsko sai^outravlajme
' '	' I
•	s	»
DELAVSKI SVET - nadaljevanje	:UPR AVNI> ODBOR	j
V.	'	> ;	!
Vsaka-komisija ima tudi svoj	j Na 17 rednem zasedanju DS dne 13.IVf61
| pravilnik,	je bil izvoljen nov UO podjetja,kateref
I ga sestavljajo naslednji tovariši-ce:	j
i Na zasedanju Delavskega sveta se je	j Pintar Alojz, Mravlje Janez, Likozar	j
največ govorilo in sklepalo o sledečih! Milan, Potočnik Vinko, Vidic Angelca
zadevah«	J in direktor ing. Osterman Jože«
j ' ■	■	i
1. Obravnavanje in sprejemanje prspek-J „ , x .	.	. TT_	.	,,	.	i
tivnih planov,	tem žasu je imel UO 12 rednih sej,
2. Razdeljevanje nerazporejenih	' na '™terih »»ravnaval tekože proble
sredstev na sklade, vprašanje obrati”9 VT J	K^tJa,	prir
nih sredstev, investiranje nove	j praviJal material za zasedanje DS in
gradnje, obravnavanje in sprejeman-j iz'rrssv»1	skl«P«-
je periodičnih poročil, poizkusna	'Glavni problemi, ki jih je obravnaval	i
proizvodnja i.t.d«	j UO v tem času so bili:
>	1	•	i
3. Razpravljanje in sprejemanje tarifiejl./ Analiza o uveljavljanju pravilnika; ga pravilnika za loto 196o,	lo delitvi osebnih dohddkov, ki'velja j
4. Sprejemanje zaključnega računa. od 1,1. 1961* Pokazal sd je precejšen J 1 5» Sklepanje o predlogu prihranka za ;porast os,ebnih dohodkov'posebno po
izplačevanje premij za tehnične uveljavitvi merila za razdeljevanje osi
izboljšave in racionalizacije, dohodka po kriteriju izpopolnjevanja j
r v ■ *	,	.	,	...	,	:mesečnega plana proizvodnje po posame-l
;6. Vprašanje stanovanjske stiske, ter ; -w ,	;	*"l
ustanovitev stanovanjske zadruge |ziun enotah.
( v lanskem letu obrat družbene 12./ Obravnaval se je pregled zaključne! prehrane ).	,ga računa za leto 196o in na podlagi 1
7* Razpravljanje in sprejemanje pravil Itega izdelal predlog o razporeditvi | nikov podjetja kot so: pravilnik o jnerazporejenih sredstev. Obravnaval 1 razdeljevanju osebnih dohodkov, ;so je tudi letošnji četrtletni in pol-, t o higiensko tehničnem varstvu pri ! letni obračun.	I
delu,	|	{
- požarno varnostne službe,	3t' Pripravljenih oz. izpolnjenih je j
- o delovnih odnosih v TD	lbil° V0Ž Pravilnikov kot na pr. Pravilt-
2	ozirom na veliko važnost deeentraliz^k ° delo™ih
eije delavskega samoupravljanja po po- ^ a^evanJe premij za tehnične izboljšaj djetjih je Delavski svet že na 19 red. ye’ racionalizacija. Pravilnik o nadoJ zasedanju dne 24.5.1961 zadolžil komisi®68^111 za k°riščanje letnega oddiha.,), jo za osebne dohodke, delovne norme in i ,
nagrade, da takoj pristopi k izdelavi 4,/ Cenjene so bile priprave za predloga pravilnika o delitvi čistega ;uvedbo sistema ekonomskih enot* Imenovk dohodka in delitvi osebnih dohodkov in na bila koraisiJa» ki ^ ^logo pri| da analizira možnost za uvedbo ekonom- Praviti vse potrebne pravilnike, skih enot v katere naj bi naše podjetje!
prešlo z januarjem 1961.	|5./ UO je bil seznanjen z uspehi po - |
jsameznih službenih potovanj, udeležb j
Delavski svet je na 24. red,' zasedanju j“ "**“ “	* našimi kupčij
že razpravljal o predlogu;	:6./Tekoče je reševal vse prispele
l.Pravilnika o delitvi čistega dohodka [prošnje in pritožbe posameznikov in . j
2*Pravilnik o delitvi osebnega dohodka. Organizacij, kakor tudi vse ostale |
3.	Pravilnika o koriščanju osebnih Važnejše probleme. Piutar Aloiz * avtomobilov.	;	1	‘	"
I
I
in dal v razpravo kolektivu.
Janc Janez
7|
2U
! I
bv
J Vrednostno Nse bo naš izvoz v letošnjem!
I letu gibal predvidoma v okviro lanslto-l j letne realizacije izvoza t.j. po planu!
I prodaje za 1961- 4oo milijonov dinarjev,.
Struktura izvoženih artiklovnapram i lanskoletni strukturi pa kaže nekaj i sprememb. V letošnjem letu lahko za- | sledimo še nekoliko povečan izpad let-1-nih artiklov in porast izvoza v zim- | sko - športnih artiklih* kar je ne- j ugodno vplivalo na realizacijo izvozaj v prvi polovici letošnjega lota« To j je razvidno iz vrednostne primerjave 'j izvoza v letošnjem letu z izvozom 1966«
		1960	1961
Realizacija 1.1.	- 3o.6. 			29,512.ooo
1.1.	- 31.7			 122,616.ooo	124,o34.ooo
1.1.	- 31.8.			 218.344<,ooo	,241.56o.ooo
1.1.	- 3o.9.				
J Realizacija v mesecu juliju 196o zaje-J i ma v svoji vrednosti še lo milijonov | dinarjev v letnih artiklov, dočim so \
Ir
letnimi artikli ali pa s povečanjem proizvodnje zimsko športnih artiklov ali s plašmanom lo teh na do sedaj šo
v realizaciji meseca julija 1961 izkljf neobdelana tržišča Avstralije in Nove učno že zimski artikli.	I	Zelandije,	ki doživljata zimsko seza-
5 no ravno v času naših poletnih mese-c ev«
;	•	l	..
V KATGilE DRŽAVE IZVAŽAMO
I Izpad v letnih artiklih izkazujejo pr I j predvsem leseni čolni, katere na zu- j I nanjem trgu zadnje čase vedno bolj j izpodrivajo plastični in v manjši merij I tudi badminton reketi0PoveČanje izvoza!
Jv zimsko-športnih artiklih pa predsta-t Nage izdelke, predvsdm zimsko športne 1 vljajo v glavnem smuči. Iz navedenega ! axtiklef že nekaj let uspegno prodaja4 J sledi, da naše podjetje dobiva na i mo v Kanado, ZDA, |Švico, Norveško,
I zunanjem trgu vedno večjo karakteristik Zap# Nem2i:jo in v ftancij0f modtera ko j ko zimsko-športnega producenta medtem , navezuj0mo poslovne stike še z , ko so še v letu 1958 vrednostno in j AvstriJo in Italijo ter poizkušamo z
j količinsko predstavljali naš glavni I izvozni artikel badminton reketi. Ta I prdorientacija v našem izvozu pa je
| bistveno vplivala tudi na časovno rea-j ki zaje^ta“coa 6o /o našega izvoza . lizacijo naših izvoznih artiklov, o ^ nato sledi Švica, Norveška in Zap.
, katerih pravzaprav lahko govorimo šele | N(3mgi.ja terjrancija. Najzahtevnejše
Avstralijo in Novo Zelandijo#
I Naša največja kupca sta ZDA in Kanada
I v drugi polovici leta z ozirom na se-| zonski značaj izvoženih artiklov« To ! pa je razvidno iz naslednjega prikaza j izvršitve plana izvoza za 1961 v odstotkih :
\
Izvršitev plana izvoza za čaš:
1.1. do 3o.6.1961	7,37$
1.1. do 31.7.1961,31,-
I 1.1. do 31.8.1961 ! 1.1. do 3o.9.1961
6o,38$ '
83predvideno
i To vrzel, ki je nastala v realiza-J ciji izvoza v prvi polovici leta I bo nujno v prihodnjih letih na • neki način pokriti in to z novimi
's
i tržišče je Švica, kar je popolnoma J razumljivo z ozirom na njen turističn i značaj. Ponudba tujih producentov in I s tem tupLi konkurenca v tej deželi je ! zelo ostra. Poraja se V dveh smereh " jv kvaliteti in cenah. Zn^no je, da so j japonske smuči najcenejše na svetu, itoda njihova kvaliteta zadovoljuje ko-j maj začetnika medtem, ko so avstrijske i smuči poznane kot najdražje in tudi :naj-kvalitetnejše.
!
f
■Naše podjetje je v zadnjih letih ;pridobilo renome med inozemskimi kup-’ "j ci in ima reealne možnosti za uspešen'
' bodoči plasman izdelkov na inozemska •
!tržišča.
Bogataj Vinko
C ; : '.v ■
Surovine-, in
ZOELKI V*:
ŠTEVILKAH
m
ijAfA
je
j Ker pa mi v glavnem nabavljamo rezan !
jesenov les, so te številke malo drugn| i Čne« Porabili smo cca ------- 11.263	m3 i
’	i
! jesenpvega rezanega lesa, kar je 625
vagonov ali 12 vi altov po 5o vagonov I in en vlak z 25 vagoni*
Iz 11.263 m3 rezanega jesenovega lesa |j je naš'6brat "priprava lesa" narezal I 7,858 m3 jesenovih frezov, č. bi te
Od ustanovitve leta 1945 do 196o _ izdelala naša tovarna velike količine { artiklov za šport in daige namene, Za • i prikaz podatkov, ki jih navaja naslov j tega prispevka za naš novi časopis, sem si za prvič izbral smuči,ki so n
glavni in po količini največji artikel; frize-.recimo s'povprečno dolžino 2 m ki ga proizvajamo že od vsega začetka.J naložili enega.na drugega, bi bila ta |
I skladovnica frizov cca 3.929 m visoka!l Od leta 1945 do 196o vključno smo izdo Kaj no, to'bi bil res vilikanski stolij lali skupno 261.937 parov raznovrstnih! iz lesa?! Pa ttidi vrednost tega stolpa! smuči. Zamislite si, kako ogromna	j	jesenovih frizov bi šla v stotine
množica smučarjev bi nastala, če. bi	.[	milijonov!
261,937 ljudi opremili z vsemi izdelaj nimi smučmi ter jih napotili na smuk j iz naše tovarne proti jugu naše države!.
Če vzamemo povprečno dolžino smuči 2	mj
in razmak med vsakim smučarjem samo	!
1 m, bi bila kolona smučarjev dolga J cca, 785 km. Če bi smučali ob železni- | t ški progi recimo iz žel,postaje Lesce j ! Bled preko Ljubljane, Zagreba in Beo- i l grada bi segala ta smučarska veriga j ! do žel, postaje Stalač, ki je 174 km j i južno od Beograda na progi Beograd - j > : • i | Skopje. Kaj ne,, to bi bil veliki propai	ll
i gandni pohod smučarjev za našo tovarnojpši ! in sam smučarki šport !	I
K
teste
^ i
/ t
pf
m*
■'V
Kaj pravite, koliko kvadratnih metrov
smuči pa so pobarvali- polakirali'naši|
.	J	barvarji?	Če	vzamemo	za	primer	ali
like količine smuču	,	v.	,	n	,
,. ,	, ,.v. i osnovo 1 par smuči dolžine 2 metra
Qe pa bilo tudi treba ogromne količine; v rv. .	,	,	.	,	,
v	e	,	znaga	površina	oziroma ploskev za laki^
i ranje o,4o m2. Za izdelano količino
i 261.937 parov smuči tedaj znaša pobar
Za izdelavo take ve]
! raznih surovin. Ustavili bi se le i^ri j glavnih surovinah, to je pri jeseno-I vem lesu, lakih, jeklenih robnikih in ! specialnih vijakih za robnike. Da se I je moglo izdelati v 15 letih omenjeno ; količino smuči je bilo treba podreti i cca 17.288 m3 jesenove hlodovine, kar .je približno 965 petnajst tonskih vagonov hlodovine, ali če vzamemo, da vleče ena sama lokomotiva 5o vagonov,
jvana oz. lakirana površina smuči cca ilo4.775 m2. Zamislite si, če bi polo-: žili vse polakirane smuči ena poleg !druge, bi z njimi pokrili lo4.775 m2 j zemljišča, to je prostor, ki je looo imetrov dolg in cca lo4,75 širok,
^Če bi to ploščino pogledali iz ptičje
I je to 19 vlakov same jesenove hlodovin^.perspektive bi pač videli pod seboj
'(Nokaj o surovinah, izdelkih v števil-' 'Jcoh in primerjavi )
I
polje polno raznovrstnih barv«
Za lakiranje 26i«937 parov smuči pa je bilo treba nabaviti, velike količine lakov. Če vzamemo porabo laka za 1 par cca o,24 kg smo potrošili cca 62*864 kg raznovrstnih lokov,kpr predstavlja 6 dobrih vagonov laka. Ta lak je bil embaliran v 314 hobokih po 2oo kg0 Ker je bila večina smuči robničena z jeklenimi robniki, bi bil ta jekleni trak dimenzije 7 x 1,4 mm, če vzamemo, da smo porabili za 1 par 8 metrov jeklenih robnikov 2,o95,496 n dolg. Če bi robnike položili enega poleg drugega bi ta trak tekel iz žel,postaje Lesce-Bled do 25 km pred glavno mesto makedonske republike Skoplje in zopet nazaj do žel,postaje Lesce! Ali pa is žel. postaje Kranj do Skoplja in nazaj do Kranja.
Za pritrditev zgornje količine jeklenih robnikov smo potrošili zavrtali v smuči cca 47,148,660 km specialnih vij altov dimenzije 2,3x8 in 2,3x6 „
47,148,66o krat- je bilo treba zavrtati vijake v smuči-, Normirci naj vam izračunajo cas, ki je bil potreben za to delo!
animiva je tudi primerjava porabljeni^ jesenovih frizov v m3 napram lcibaturi samih smuči. Za 2610937 parov smuči so je porabilo cca 7.858 m3 jesenovih frizov, V označeni količini izdelanih smuči pa je ostalo le 1<!15?.,5o j c se novel ?a lesa.
PROIZVODNI PROBLEMI-!
1tllllIIIII M11•«Iil111It)■>•<It I  ..................lit,,,,
• ... IlUltlMMIIIIIlMliHilllllIMMMIIIMIillMIHliii/H
Vsaka industrija ima svoje proizvodnje težave* s to razliko, da so te v različnih panogah industrije različne in seveda tudi različne težine. V Elanu kot strogo specifični finalni industriji nastajajo problemi, ki se nikakor ne morejo primerjati z istimi sorodnih industrij, To je seveda povsem razumljivo. Upoštevajmo samo, da izdelujemo cca 25o standardnih artik. in da se ti naši proizvodi sestavljajo iz 2*ooo vrst surovin - polizdelkov,ki so za drugo industrijo, ki te surovine proizvaja že dokončni proizvodi. Tako širok asortiman tehnično-obvladati resnično ni lahko0 S prizadevanjem vse prizadetih so je delno premostilo tudi te težave o ^osebno se to odraža pri i ?, de j. avl smuč i a
-■fetalne smuči predstavljajo izdelek v katerem je vloženo veliko truda in izpopolnjevanja,, kar se tiče lepljenja lesa 3 .aluminijasi., Uporaba različnih umetnih tras, kot oblcžni material za smuči ne predstavlja vo2 težav. Toda tu nastaja drugo vprašanje, ki je za resnega smučarja važne jše, To se mehanjL čna in -bilkovna gvojstva smuči, Jasno je,-da so vsi zgoraj omenjeni material ki so vgrajeni ali v lesenih ali v metalnih sr:iičehfimogo pripomogli k kvali tainim smučemo
Toda s ty5 ni vse rešenos ^(»I-iomacij ionov ali drugih pomanklji4-vce-ti so raininalnoj praktično nepomem-e vzamemo primerjavo vrednosti jeseno-ibnou Seveda rai s ten no smemo biti desk, to je 11,263 m3 po din 38,ooojin niti nismo sjadcvsJjni« Dejstvo je, pnasa vrednost din 427,994,ooo,-, Za j da so n o? o smuči namenjene bolj masov-jisdelanih 261,937 parov pa recimo pev« min srajsčarježa kot pa i-jkmovalcem, prečni ceni din 8,ooo,- pa smo prejeli jIzkušnjo pa kažejo, da jo komercialni p»o95,496*ooo,- dinarjev«	[efekt mnogo večji., če tudi vrhunski
Jieknovalci uporabljajo naše. smuči, jKo smo vse te številke ugotovili in |Konstrukcija t-i0 oblika in s ton v l primerjali, pa ne smemo preko ugotovi— izvozi e .optično ponašanje smuči je v |tve, da je te smuči delalo nešteto pr'-jten primeru odločujoč faktor, ki nam idnih rok delavcev- ustvarjalcev is j lahko priporsore ? d .. prodremo tudi na Jl©ta v leto z večjim elanom in voljo item polju* Ob* lika’ smuči ni standardna jter tako tudi sebi ustvarili lepšo ipuč pa je el- ;.ier> tarnu vos ona strogo J življenje in boljši standard* ki jo -fmiscional)..-; 7. vgrajenim materialom,
Iposebno letos prišel do posebnega isra Ipos-uboo logom* Bruuja stvar pa je/da Jza *	jmorajo biti vso linije smuči v skladu
"	^	^	nagibih	in_____
( Proizvedli j problemi)
smereh. Vso te faktorje združiti v eno, to je naloga študijskega ali izkustvenega dela, seveda s pripomočki merjenje vseh pojavov, ki pri smučeh nastajajo.Subjektivno in vizuelno de-
lo	pri tem študiji ni zadovoljivo iz čisto preprostega razloga in to: vsa tehnična izvajanja temeljijo na siste-^ mu merjenja. Dolžinske in težinske mere poznamo. Nimamo pa merila, ki bi nam povedal, kakšna naj bo dimenzija smučke, a da bo odgovarjala tistemu tipu smuči, ki ga v tehničnem opisu danes le označujemo kot."^muft, "kombinacija" ali " slalom". Ne mislim tu na zunanji izgled t.jV etikete.
Smatram, , da je ta, problem smuči iz čisto konstruktivno tehničnega gledanja najmanj toliko važen, kot smotrna ; in racionalna uporaba materialov ter : dviganje proizvodujosti.
kjer je proizvodnja že danes relativno najbolje organizirana.
Ing.Robič Andrej
Na prvo mesto postavljam problem srau-či zaradi tega,'ker predstavlja vrednost ljihove proizvodnje 48 % bruto produkta. Drugo pa, ker so smuči serijski proizvod in je v tem oddelku možno uvesti tekoči trak.
Kljub temu, da so bile do konca 1960 ! leta podjetju omogočene precejšnje i investicije, posebno kar se tiče grad-J benih objektov vendar nismo mogli I govoriti o nekem zaključnem investi-j cijskem programu, ki naj bi Elanu dal ! možnost neoviranega dela po tehnolo-| škem postopku in mu s tem omogočil I pocenitev same proizvodnje. Omenim na; j le to, da je bil glavni objekt v ka-I terem se nahaja telovadno orodje in j sraučarija dograjen le do polovice in I da se tako oba oddelka stiskata v ] polovičnem objektu, kjer ni prav nobe j nega prostora za pravilno razporeditev i strojev in delovnih mest,
l Iz teh razlogov in neserijskih artik-j lov telovadnega orodja je oddelek I telovadnega orodja obrtniškega karak-j terja. Seveda so zaradi tega transpor I tne poti daljše in celotni proizvodu; j stroški večji, Z dograditvijo novega I objekta bodo te nevšečnosti odpravlje j ne in tehnološki procesi urejenejši.
Posebno velja to za smučarski oddelel
Jredniški odbor: Doberlet Miodrag,
3ufer Andrej, Čebulj Boris, Knafelj Slavko, Volčanšek Anton, Kavčič Ivan.
ledakci.iski odbor: Weithauser Avgust, Sitar Rok, Cerar Anton , Bizjak Franc Triplat Vinko, Valjavec Prane, Omejc Vinko, Grmovšek Tončka, Mikič Alojz
Primc Janez,
Jredniški odbor : 0smerjuje ton glasi-la, skrbi za zunanji izgled in notranj smiselno opremo, razpored, tehnično
opremo in daje sugestije. Vzpodbuja celotni kolektiv k sodelovanju in odgovarja za pravočasno izhajanje lista. Vzklajuje pripravljeno tvarino in sam po svojih močeh prispeva k pestrosti in zanimivosti, ter privlačnosti lista.
Redakcijski odbor:.j e sestavljen iz članov kolektiva iz vseh obratov. Pra\ zato ima najširši pregled nad dogajan »•ji in kot tak najbolje presoja o tem koliko je list uspelo približati delavcem, koliko mu je uspelo posredo« vati najvažnejše dogodke, izvlečke sej gospodarske predpise-razumljivo in zanimivo, 0 tem bo sproti obveščal Uredniški odbor. Je nadzorni organ in ima pri tej kontroli odgovorno nalogo Določene dni pred izdajo lista bo analiziral celotno gradivo in ga potrdil ali ovrgel.
OPREMA ČASOPISA :
Stud, arh, ANDREJ ČUFER
DOPISE ZA TOVARNIŠKI ČASOPIS POŠILJAJTE DO VSAKEGA 1, V MESECU
UREDNIŠKEMU ODBORU.
DOGODKI DOMA IN PO' SVETU
Valjavec Franc POLITIČNI KOMENTAR
Spričo modernih orožij, raket in atom-; I skih bomb s katerim razpolagata oba sii | nasprotna tabora najbrž nihče, le svet' I bi bil totalno uničen,kakor a nnjim j J tudi človeštvo. Vprašajmo se ali bi	j
1 bilo to sploh pametno. Ali ne bi bil | to velik absurd in istočasno tudi • I anahronizem za dvajseto stoletje ?
V	zadnjih šestnajstih letih po končani drugi svetovni vojni se je svet ■
znašel v eri velikih dogajanj, ki z ! Komaj se je nekoliko pomirilo v Aziji,, neznansko naglico in velikih homatij J že 3e vrelo na Cubi in v latinski hitijo času nasproti. Epi-zode se ra-t Ameriki, da ne govorimo o Afriki, kjei) zvijajo tako hitro druga za drugo, daj traja osvobodilni boj alžirskega noro« jim povprečni človek sedanje družbe ld da ze šesto loto* Francozi hočejo | še komaj s težavo sledi. Sprva hiter j SV03e pozicije v Afriki obdržati za j in velik napredek znanosti^sodobne te 4 vsako ceno. Isto počenjajo tudi Belgj-r hnike, kemije/atomska -termonukdaarHa | v Kongu pod zaščito njihovega pla-i energija/ in fizika/ tohnika raket v i čanca Čombeja. Analogno »e dogaja tudi} zvezi z osvajanjem vesolja- kozmo in J v ostalih afriških kolonijah, ki jih I astronavtika/ nato pa še splošna preo-i imajo v posestih Portugalska in Špani-} brazba miselnost človeka^ skratka to- I ja. Tudi v Evropi se po drugi svetovni talni preporod sedanje človeške družbe) še ni pomirilo. Iridentistični izgred^ iz okostenelih idealističnih nazorov ! na južnem Tirolskem se še vedno nada. na dialektično materialistično usmer-j ljujejo, da ne govorimo o perečem jenje tandence.	I	problemu glede Berlina. Berlinska kri4
{ za, združitev Nemčije in podpis mirov4
S	tem v zvezi je logično, da je svet I ne pogodbe z Vzhodno Nemčijo, je eden razdeljen v dva nasprotujoča $i tabor^.izmed največjih problemov, ki se kot Prvi bolj konservativen se bori za i sod smodnika vsak čas lahko vžge. svoje eksistenco, ali pa si hoče zača-j Povsod sama ideološka nasprotstva. Po sno vsaj podaljšati svoj obstoj, ker i eni strani izkoriščanja človeka po ve, da ga bo prej ali slej evolucija | človeku in borba za obstanek, po drugi časa ugodobila. To je takozvani zapaft4 strani pa želja za emancipacijo vsega ni bld$ki z odobravanjem svoje pred- ; človeštva, to je-odprava kolonializmaj vsem ekonofcske politike v obliki kapi-t uveljavitev demokratičnih načel in
talističnih družb, to je trustov,koncernov z raznimi manopoli hoče še nadalje obdržati svoje interese posameznikov* Drugi tabor pa mu je strogo , _	,	v	„	,	.
nasproten, to je vzhodni blok, ki gra-j	8° Vf	EvroP*	usmerjenj
I AnatMI n I 1 /IniiMAimi KI /Nirt« Vam « m« nlrMitl*_
di svoje perspektive v proletariatu-in strni za uvedbo družbene lastnine po vsem svetu. Nasprotstva med tema dveaa taboroma rasteta iz leta v leto.,!
urejanje perečih svetovnih problemov na miroljuben način potom Organizacij^ združenih narodov.
enemu ali drugemu bloku,bodisi eksaktno na vzhod ali zahod od katerih problemi so si strogo nasproti je Jugoslavija edina država, ki se ni
zaenkrat le samo v obliki hladne vojna.opredelila in dejansko ne prip-ada Oboroževalna tekma pa se nadaljuje i ne eT~ ne drugemu• bloku. Njej se kljub temu, da se obojestransko govori* J® ^družilo še 24 azijskih in afri-
o	razorožitvi. Vprašajmo se kdo bo ' Skih ***" 8 Cubo« Solidarnost teh
zmagovalec, če bi slučajno prišlo do
j azijsko-afriških držav, ki se je poka-}-
svetovnega požara n»d tema velesilama. m tonfereaci V Baadungu j. dal«
j POLITIČNI KOMENTAR ( nadaljevanje) I Se točno ne ve in je sploh vprašanje,
j če so bo kdaj izvedelo, vsekakor pa se je dala povod, da se te države na čelu'ugotavlja iz zanesljivih virov,da jo z Jugoslavijo, edino državo v Evropi, j le malo verjetno, da bi bil to nesre-ki ne pripada nobenemu bloku, ponovno Ičen primer, temveč se gre le za sabo-sestanejo. Ta sestanek je uspel v Boo-!tažno dejanje na avionu. Ali pa so gradu - beograjska konferenca v času 'ga naskrivaj sestrelili Čombejevi od 1, do 5. septembra letos, prav v j reaktivni lovci* Žalostna vest o iZgU-času berlinske krize, ko je bil svetovfbi tega velikega moža, ki ga pozna ves ni položaj najbolj napet. Tu so se j svet kot najbolj sposobnega mirolju-zbrali predsedniki in delagacije 25	|bnega človeka, je odjeknila po vsem
držav, članic OZN in se solidarno iz- [ svetu, razvoj pa bo kljub temu po nje-rekli za mir na svetu. Zahtevali so | govi ideji, ki jo niso mogli umoriti#* odpravo kolonializma,podpis mirovne J šel svojo pot naprej, pogodbe z Vzhodno Nemčijo, sprejem
ljudska republike Kitajske v organiza-j	|T|rMC:	DD7D lAV/k^IT
cijo združenih narodov in čimprejšnji	Ul—I I nC	Dl \£U.JAVl\E
sestanek državnikov Hruščeva s KendjremlfgS 1. sep. je SZ obnovila iedrske Poslanici sta bili takoj po končani ^ poizkuse v atmosferi. Nekaj dni za tem konferenci izročeni osebno ameriškemu [P®	sv°3e poizkuse pod zemljo
in sovjetskemu predsedniku z navedbo |@0d 1. do 5. *ep. se je vršila v sklepov beograjsko konference. KonferetT3e0gradu konferenca izveblokovskih nca je bila vsekakor uspešna* To so J držav, je pokazalo takoj* Napetost med veho- |(j$Dne 17, sep. so se vršile volitve v dom in zahodom je momentalno vsaj del-jZap.Nemčiji. Adenauerjeva krščansko no ponehala in berlinska kriza se je |demokratska unija tokrat ni dobila vsaj začasno delno polegla* Komaj se labsulutne večine, kar prikazuje poraz je ta napetost v Berlinu nekoliko po- {Adenauerja na politični pozoroici* SE« mirila, Žo so Belgijci, takorekoč se- I ■'tava nove vlade bo možna samo v paratno s pomočjo Francozov, pričeli j koaliciji*
novo akcijo v Kongu, Kb so Sete OZN l$V noči od 17* na 18* sep.je bil ta-dobile nalogo, da pomagajo centralni Jkorekoč aahrbtno ubit generalni sekre~ kongoški vladi za osvoboditev Katange, ltar 0ZN Da8 Hammarskjtild, ko je letel že je Belgijski plačanec Čombe, ki je J s svojim avionom v Ndolo na pogajanje bil morilec ^amumbe, prevzel vse. silekatanškim secesionistom Cošbejem* da prepreči te vojne operacije in obdr^^* 19. sep#8e	zoiielo m <asedJ
ži del naj bogate j šega Konga v svojih injo Generalne skupšč.OZN v New Torku* rokah* Vsi'kapitalistično usmerjeni [Tik pred začetkom debate sta ZDA in Z , krogi raznih zapadnih evropskih 'držav, l8SR objavili dokument o načelih o katel ki imajo tam svoje dobičkonosne interesih je bil med njima dosežen sporazum •e so Combeja takoj moralno in materiala pogajanja o splišni in popolni lno podprili do skrajnosti s najooder-|razorojitvi.
nejšim orožjem, to je s tanki in rev- Premirjexv Katangi med silami OZN ktivnimi letali. Sile OZN so tu skupno*v Kongu in Combejem je bilo podpisano s silami osrednje kongoške vlade nale-j 2o. sep*v Ndoli na rodezijskem ozemlji^ tele na nepričakovano velik odpor. J0V SZ so 21* sep. uspešno iztrelili Sam .sekretar OZN Dag HammarskjHld je ivečstopensko raketo na Tihem oceanu, bil*pri8iljen, da osebno na licu mestatTo je bila že tretja raketa, ki so prisostvuje pogajanjem med silami OZN |jih izstrelili v zadnjem času teh in Combejevo vojsko. Ta primer je lpos$usonr. Raketa je imela namen pri-Combe izkoristil ‘in se umaknil iz Ka-J praviti izstrelitev kozmični ladji^ tange na sosednje rodezijsko ozemlje,	24# aep, ,0	v	jug0flliwlpj
Ko je nato sekretar OZN bil prisiljen,{jo na prijateljski obisk premier da odpotuje iz Elisabethvilla na po- Tanganjike Njerere. Pri nas je ostal gajanja s Čombejem v Andolo je njegovo[na obisku 3 dni.
letalo iz neznanega vzroka eksplodira-l@^Por v Siriji je izbruhnil 28#sep^ lo ia strmoglavilo twr se razbilo.Dag j ; Haamarskjold se je pri tem smrtno pone' srečil# Kdo je kriv njegove smrti se •	____
HI. j
U
n
■ es&1& j; a j-,-
Wi
* (.4 J.
..{LETA 1961 NAJVEČ NESREČ ' V TORKIH IN SOBOTAH
opozarja
•Skrb za varnost človeka je najbolj hir. ' imano delo v naši socialistični družbi. • 'Vsako leto terjajo nesreče pri delu na I istotine snurtnih žrtev, da ne govorimo i |o vseh poškodovancih, ki so zaradi ne- j ,zgode bolovali ali pa ostali vse življef jnje invalidi« Nesreče postajajo vedno ■večje družbeno zlo, zato je dolžnost Inas vseh boriti jker s tem koristimo iveč tudi svojim
C J- y
IV	lanskem letu se je v podjetju ^one* •
1P
-C-«—
iT
W ■*>*	-	-|	-	^»in*	tu	‘‘-T-	,*■„	.	-	'	-	I	,|
S
l ali pa ostali vse zivljej Nesreče postajajo vedno j. | C
o zlo, zato je dolžnost . L-----------------------------------------
ti se, da jih zmanjšžimti^v{ |,,P
istimo ne le sebi, t£m-r ■	i- ,,_______________________	._u
im bllJnjim in skupnosti,- j. ! C šfaS-.V’.'•'*•::* »V* ^V"
■	u	Jr	u	v “ j^v**w .j
jsrečilo 47 delavcev ali vsaka £vz&#6*' :iC,t obkrožene številke pomenijo število Islena oseba^. .Pri tem ,sji^ izgubili‘‘419 | nesreč •)
'{delovnih,tjni ali l,571,68o dinarjev.:
letošnje^, lf^ *©-je^o, konca rtesa** jKrvni davek, ki ga zahtevajo »esreče -iSfjoa avgusta ponesi^oiilia 3.q oseb, kar je.' Pri delu i® toufc in neizprosen, zato '-'^-primerjavi z lanfitim letoni, 'ko se je rtf® treba, da se borimo, da bo čim manj-f j&o tega časa ponesrečijo.J8' oseb* vse-o/^* UP08^8**- “»ramo vse varnostne ^akor ugodnejše. Vsi;;ti’^ezulWi na i* ^redPi»V izdajati navpdila svojih področju varnosti VTpodjetjtf pri del\*r' {predpostavljenih* in paaiti, da bomo kkatera žrtev je bil pokpjni Potočnik ■ D:
Anton. To je bil težal^ ju^da^rec' ne pa njegovo družino, a^p^. tudf^;'.^^
{ten kolektiv, posebno še, Irar' j-e-Ošil* ’ to prvi smrtni primer nezgode pri delu bdkar podjetje obstoja.
pri delu previdni in pazljivi * Pregovor pravi : "Po toči zvoniti je prepoteno Tudi pri nesrečah je tako« Boljt opozarjati ali kaznovati delavca, odstrani zaščitn6 napravo, kakor pa
...
,.V|ir
Hxr.
bi očitati ob izgubi prstov ali hujš pezgodi
i
-	Delajmo	varno,	zakaj nesreča pri delu je
anskim letom izgledfl. takole nenaden in nepričakovan dogodek, ki
pride lahko ob vsakem času, Kb pride j( prepozno, ostanejo edino bolečine, skrl in gorje ter stroški.
Ponazorjen grafični prikaz nezgod v
'faamerju z
■■} :
jUSTA 1960 največ nespečj V PONEDELJKIH IN, TORKIH '
'■U ■
ni
; V? -i ;*"\i V * ' v * r.	M
P
«.■ «-Li. *s...'j. A’.	 _	g
\-v-" w •*
T
OBRATNE NEZGODE V MESECU AVGUSTU IN jiJEPTEMBRUi
Mencinger Boris, delavec na iročnih ključavničarskih delih v kovin *t pkem obratu, je dne 3d avgusta 1961 botiskal na vozičku naložene palice, ffer je bil voziček preveč naložen^ se He uprl y kolo vozička in pri tem prijel s palcem desne roke med kolo in brečno gred vozička, jfzrok: prevet naložen voziček in nepre*i Vidnost delavca«
{izgubljeni 3 delovni dni.
Gašperšič Slavka, čistilka ▼ i
smučarskem obratu je dne 28.8. 1961 čistila tla v oddelku robničenja smu-smuči. Skozi sandale se ji je zasadil na tleh ležeči robnik v stopalo desne noge. Zaradi močnih krvavitev je delavka morala k zdravniku.
Vzrok: neprimerna obutev .
Izgubljenih 5 delovnih dni.
Volkar Le opold kvalificiran kolar je dne 6.9.1961 pripravljal stroj za rezkanje lesa. Čeprav je bil rezkar v teku je pozadaj zaščitnega zaslona privijal vijak pb vrteči se rezkalni glavi. Pri tem je zadel z zunanje strani prstov desne roke ob rezilo stroja.
To je bila že njegova tretja nezgoda v letošnjem letu.
Vzrok: neprevidnost delavca.
Je še v bolniškrm staležu.
Legat Rozalija, zaposlena na ročnih mizarskih delih je dne 8.9.1961
tel v levo oko košček strjenega laka. Zaradi kasnejšega vnetja očesa, ki je nastalo ha teh posledicah je morala k zdravniku.
Vzrok: nevaren način dela pri posamezniku.
Izgubljeni 3 delovni dnevi.
ERSONALNE
VESTI
GIBANJE DELOVNE SILE
Začetkom meneča septembrji je bilo zaposlenih 379 delavcev in 74 uslužbencev ** skupno 453 ljudi , od tega 232 moških in 221 žensk.
Novo sprejeti delavci v septembru:
Jeram Peter, montažna dela v smučarskem oddelku,
Miholič Jože, žaganje lesa na krožni žagi,
Mauko Silva, manipulantska dela na skladišču lesa,
Mrdžanov Olga, skladiščna delavka v
skladišču gotovih izdel.
Bratkovič Martin,lepljenje lesa v reketarni,
čistila smuči« Pri čiščenju ji je odlerPangerc Marija, stiskanje v stiskalni-
 t   .1. . 1 VV t I •	w	«	I	.	•
ci kovinskega obrata, Vončina Antonija,stisl^anje na stiskalnici kovinskega obrata, Avsenik Janez, ročna mizarska dela v smučarskem oddelku,
Lindič Ivan, zidarska dela pri komunal(L Dolar Janez,
ročna mizarska dela v smučarskem oddelku,'? .
Kavčič Marija^ zaposlena na roč- Trlej Jože, ročna mizarska dela v smu-nih mizarskih delih v telovadnem orodji	čarskem oddelku,
lesnega obrata je dne 26. 9. 1961 opra^^ gt£mislaVf prikrojevanje pri
vljala delo na krožni žagi. Pri razžagp vanju letev za sani je delavka z letvi-J-jo zadela ob rezilo krožne žage, pri čq Čemer ji je ob-delovalni komad vrglo t nazaj. Pri tem je dobila poškodbo na j kazalca in sredincu leve roke«
Vzrok: neprimernost zaščitnega aredstvfj, na krožni Sagi.	I
izdelavi čolnov.
Vsem na' novo sprejetim delavcem, ki so postali člani našega kolek-! tiva, želimo mnogo uspeha pri delu, kakor tudi pri izvrševanju ostalih nalog.
Je v bolniškem staležu.
ne mnerf^r^e
ZAPUSTILI SO PODJETJE V SEPTEMBRU Isledeči delavci:
Šolar Frančiška, ki je bila zaposlena v oddelku robničenja smuči je odšla na last-,	željo	v	odpovednem rokuj
Špik >*ari ja, je bila zaposlena na
brušenju v kovinskem obra
ic;
-tu in Ceferin Ema, ki je bila zaposle1 na kot administratorka v skladišču gotovih izdelkov sta odšli po sporazu-mu-obe zaradi odhoda v inozemstvo,
Lebar Roman, ki je bil zaposlen na ključavničarskih delih v kovinskem obratu in MohorČ Janez, ki je bil zaposlen na ročnih mizarskih delih v smučarskem oddelku sta odšla na odslu-ženje vojaškega roka.
I
Konec meseca septembra je bilo zapole}-nih 388 delavcev in 73 uslužbencev -skupno 461 ljudi, od tega 238 foških in 223 žensk.
Poročili so se v mesecu septembru:
Mevlja Branko, konstruktor v konstrukciji in
Kralj Stanislava, roj, Krivic, uslužb, v prodaji za domači trg,
Novoporočencema, kakor tudi njihovima zakoncema iskreno častitamo in jim želimo veliko sreče in uspeha na novi življenski poti.
OBVESTILO
NAPROŠA SE VSE ČLANE KOLEKTIVA, DA ZA ČIM TOČNEJŠO EVIDENCO V PERSONALNI SLUŽBI TAKOJ JAVLJAJO VSE SPREMEMBE, KI TEKOM MESECA NASTAJAJO V ZVE-SZI S TEM ČE SE KDO POROČI, SE MU [RODI OTROK, SE PRESELI IZ KRAJA V KRAJ IN, PODOBNO, TOZADEVNE DOKUMENTI-[RANE PRIJAVE JE VLOŽITI V KADROVSKEM lODDELKU, V KOLIKOR BOSTE TEM PRIJAVAM ^DOSLEDNEJŠI BO TUDI OBVEŠČEVALNA SLU-[ŽBA POD RUBRIKO" PERSONALNE VESTI" jV NAŠEM KOLEKTIVNEM ČASOPISU BOLJ POPOim IN PRAVILNA,
SINDIKALNA PODRUŽNICA POD NOVIMI POGOJI
Z uvedbo nove gospodarske reforme, spremembe gospodarskega sistema in sprem«nbe delitve osebnega dohodka je dobro da pregledamo kakšne naloge so postavljene pred sindikalno podružnico in kako je treba prilagoditi delo nastali situaciji.
Osnovne organizacije sintikatov. to so
■ podružnice, od nekdaj predstavljajo ! glavno osnovo v organizacijski struktiji ri naših sindikatov. Največji del nalog se izvrši v podružnicah, to je tam, kjer delavci živijo -in delajo.
Splošna slabost v večini podružnic, tako tudi v naši, je, da delo leži na posameznikih, ki ne morejo viditi niti ne morejo reševati vseh problemov^ kateri težijo celoten kolektiv, Tom, kjer se delo prevali na posamezne čla* ne izvršnega odbora sindikalne podružnice, so izgledi za uspešno delo ze-
lo	majhni. Sindikalna podružnica se mora ukvarjati z vsem, kar spada v okvir življenja celotnega kolektiva, to je:
produkcija, proizvodnost, delitev dohodka, stanovanjski problem, prehra+ na, letni oddih, skrb za človeka, šport zabava i,t,d,
V	zvezi z nalogami sindikata, bi obravnaval enega od najvažnejših problemov, ki ga ima podružnica na podla-)-gi novih gospodarskih predpisov za urediti skupno s celotnim kolektivom, to je vprašanje ekonomskih enot.
Člani kolektiva ne smejo izgubiti iz vida, da morajo sodelovati pri samem oblikovanju ekonomskih enot, ki se odražava v niz vprašanjih, ki so:
a/ kakšni naj bodo medsebojni odnosi v ekonomskih enotah in podjetju, b/ s kakšnimi notranjimi posegi doseč enake pogoje poslovanja, c/ ali naj se s planom podjet’*-*, ali plani ekonbmskih enot urejuje vpra šanje proizvodnje, d/ ali naj ses skladi z ozirom na splc šne pogoje v podjetju vodijo centralno ali po ekonomskih enotah, e/ ali naj se regulirajo osebni dohodki centralno ali po ekonom.enotah in slično,	j
Taka in enaka vprašanja zahtevajo .konkretne odgovore in to takp, da odgovarjajo splošnim pogojem podjetja.
Na vsak način pa je treba dati večjega povdarka na samostojnost ekonomskih enot pri tem pa paziti na skladen ra_ zvoj celotnega podjetja.
Sindikalna podružnica mora odigrati
{ Sind.iica.lmf~P^ctruaaioft j>od "novimi P°goji - nadaljevanje )
svojo vlogo v celoti, predvsem iz političnega stališča, ki se odražava v tem, da ne sme dopuščati, da gredo : osebni dohodki iznad dosežene produktivnosti in kateri lahko privedejo v , nevarnost samo osnovo delavskega samo-; upravljanja. Držati oe mora načela, da osebni dohodki lahko rastejo samo tedaj kadar se povoča proizvodnja in proizvod ndst tor kadar so izboljšava okonomič-;
;nost poslovanja,
i
Dotaknil sem se zaenkrat lo enega glavnega aktualnega vprašanja, ki ga mora v bližnji bodočnosti rositi ne j samo sindikalna podružnica, tornveč tu-idi vsi ostali organi podjetja in posa-
'mesni Slani kolektiva*
1 ;
I
Doberlet Miodrag
množičnih manifestacijah,-in"prireditvah : nošenje štafete mladosti, kurjenje kresov, praznovanje 1. maja i'-'" in krajevnega.praznika.Begunj, paradi! mladinskega festivala na Jesenicah, partizanski in brigadirski pohod v \ okviru 2o. obletnice ljudske vstaje naših narodov, festivalu kmetijskega strojništva LR Slovenije v Radovljici zletu LT okraja Kranj v Radovljici s paradno formacijo i.t.d.
Zato smo si po tako obširhb izvršenem delu privoščili malo razvedrila in
oddiha. Tako je bil v začetku septembra izvršen mladinski izlet preko Vršiča v Bovec in povratek preko Tolmi na po gorenjsldL magistrali zopet domov.
Za vso izvršeno delo in dosežene uspe* he do sedaj so inuuno v veliki meri . zahvaliti prizadevnosti celotne mladinske organizacije in upravi podjetja ki je z razumevanjem ter prizadevanjem pomagala pri izvrševanju naših nalog.
mladinski kotiček:
;Aktiv Ui v tovarni deluje že nekaj let. Od prvih skromnih korakov se dejavnost i ;aktiva iz leta v loto veča in vključuje !▼ svoje vrste vedno več novih mladink •in mladincev,	!
i	.	'
iNa letni konferenci za leto 196or ki ;8e je vršila v mesecu decembru, je bil Izvoljen nov devot članski odbor, ki je iz svoje sredin« izbral za predsednij ka Prestrl Joža, sekretarja Zajc Bojana jin blagajnika Pristavec Natašo.-
•	;
Navo vodstvo se je v letu 1961 resno lotilo postavljenih nalog, izdelalo po-: flrohnejSi program dela in uspehi niso izostali.
Približuje se zopet čas,.ko'se bo vršila letna mladinska konferenca. Zato ji želimo v njegovem delu mnogo uspeha, sreče, ter vsega ostalega in i
ji prihodnjič na tem mestu posvetimo ; vso pozornosti	;
Prestrl Jožef ;
,7 do rt
v
So!\
0	posobno razgibanem športnem življenju pri nas je kaj težko govoriti.
To je čisto razumljivo, saj je kup okolnosti, ki ovirajo delo na tem po-: dročju, zato pa se tz^dimo, da kor največ pripomoremo in sodelujemo.
V	mladinske vrste je bilo vključenih j Tako se iz leta v leto vršijo razna 21 novih članov, tako, da šteje danes . tekmovanja v športnih panogah, ki jih pktir lo3 organiziranih mladink' in mla- • sami organiziramo in sprovedemo i •jLincev, okoli 5o'pa jih je še vedno ne- : ali pa se jih udeležujemo. ?rganiziranih* Zanimivo je tudi’to, da
‘je v mladinsko organizacijo vključeno Teč mladink kot mladincev.
iMladi
na je sodelovala pri različnih
i	V kolektivu do. sedaj najbolj uspešno
i	deluje badminton 'aktiv, sindikalno
1	nogometno moštvo' in šah sekcija. Tu
•	je vključeno najjreč mladine in nekaj
C Šport in šah nadaljevanj )	Najve£~vspiha je do
članov.Badminton aktiv ^ BA "ELAN" j " Elan ", ki )he~ nekaj let tudi krepko i šteje 23 ljudi, od toga 13 mladink in; posega v boj za prehodni pokal Občin- j
10 mladincev, ki aktivno sodelujojo i skega sindikalnega Bveta Radovljica. I" ter nastopajo na tekmovanjih. Odigra- Za ta pokali se bore ekipe na območju J nih jo bilo nekaj dvotojuv z vrhunski-j občine Radovljica že od leta 1955 dalje mi klubi Slovenije, katere smo izgubij Prvi pokal, smo osvojili v trajno last !
11 s visokimi rezultati zaradi pomon- i 196o leta« Novi pokal pa smo si zopet i
kanja treninga in iz'«u8onosti.
pridobili prvič to loto.
Nogometno moštvo Je nastopilo 27.7.61.! Prikaz tabele moštvenega Šahovskega za Ob. praznik R dovljico v sindikalni turnirja za Prehodni pokal OSS Rad. tekmi proti " VERIGA” ^esoe in izgubi-! ki so je odigral 7. maja 1961 v prostof*
lo z 2:7 ( 1:3 ).
jru družbene prehrane našega podjetja. I
št.	EKIPA	1	2	3	4	5	6	L Točke	Mesto	
1.	Kem. to varna Podnart	Qb.;:	0	5	! tL IM-	3	5	T14 i	4.	
2.	Elan Begunje	6	•šs.'-	2	3	3*	5i	1 20	I.	
3.	IM Radovljica	1	4	vi:’:	4	4	3	3T H	III.	
4.	Veriga Lesce	4*	3	2		4i	4	i 18	II.	
5.	TIO Lesce	3	4	li	H	0,	4	i 12 i	5.	
6.	LM Smet. šola Poljče	1	i	3	2	2	■v:	J. ®i ..	_ 6.		r
i'-
IflNO
Prestrl Jožef |
KAI)UV»j|( A.
r.
Spored od 13. X. do 15, XI. 1961
129.	X.	nedelja- ob 16h LJUBI ME* ALI	j
I	HJSTI ME amer. barv* cinem."
j31. X. torek- 2o* NEMIRNA USTA amer.!
einemascope film |	1.	XI.	sreda- ob 18 in 2oh isti film	|
I	2.	XI.	četrtek- ob 2oh INDIJSKI
NAGROBNI SPOMENIK zap. nemški i barvni film
jugot 2oh \
{ 3.XI. petek - ob 2oh. isti film
I	4.	XI.	sobota - 2oh	isti	film
Sj?QO OBRABI	5.	XI.	nedelja -	ob	14,	18	in	2oh
ameriški	cinemascop. film	|	film
sreda -	18	in	2oh	isti film	J	5.	XI.	nedelja -	ob	16h	PODAJ	ROKO
22. X. nedelja - ob lo^matineja istega
filma	!
19. X. četrtek - 2oh TRGATEV amer.
barvni cinemascop film
21. X. sobota - ob 2ob isti film
15. X. nedelja - ob 16h NE UBIJAJ francosko-jugoslov.iilm
17. X. torek-.ob
18. X.
HUDIČU angleški akcij, film
7. XI. torek - ob 2oh NAPOLEONOV OFICIR francoski film l 8. XI. sreda- ob 18 in 2oh isti film
22. X. nedelja- ob 18h isti film j 9#	“	ob	?°h	V.
2o .X.
petek - ob 20* ZADNJI VLAK IZ ! „T	jugoslov.	iabaV.	film
GUN - HILLA amer. barv.cin.fihk11* * sobota - ob 2o isti film 22. X. nedelja - ob 14,16 in 2o* isti jl2» XI. nedelja - ob I8h in ob lo*
1
film
matineja istega filma
24. X. torek - 2o ff^ARANTI francos,;lo# XI#	_	Qb Joh NEKATERI SO
wiatavision film	j	PROTEKLI	amer.	barv. cinem.filiji
sreda - ob 18 in 2oh isti fil4l2. XI. nedelja - ob 15 in 2oh isti > petek - ob 2oh DOBER DAN ZAIflST	film
25. X. 27. X.
28. X.
______________________________ film
amer, barvni sinonuiscop - dramt^. xi. torek- ob 2oh TOBI RAJ1ER 1 sobota - ob 2o isti film l	amer.	barvni	wistavision film J
29. X. nedelja- ob 1*, 18 in 2o* isti film
[15. XI. sreda - ob 18 in 2ohj.sti film KINO VSTOPNICE REZERVIRAJTE NA TEL.308
HA H/\ H/'
OGLASI
Zamenjam glavnik za " poliršajbo". Ponudbe pod " pleša",
^amenjara tri tete na Dolenjskem za strioa v Ameriki.Ponudbe pod"avto".
	TT	*		HUMKIH' 3				"S	7		Imitiim 9	lo	tlllMMM n|
1 12							. 1 <• • ' * .	13		
- 14 i __				\'H •' *»' VvV '	-**. »• •• J '.■••••‘•N	•. K vr,				
! 16 i						J8		iy		
i 1 £	.M}]		n		v; .v	JL	22			
§ faj 5			'>*r' y.	* i.''.1-	26	>v> •-r;-,;		Jv«.1'? ■‘V '		
j 27							'• *• v $$	3o	31	
5 *. i\Y V I . \ •,	32					y#A‘ % ■sr,1.1'	JJ			ij^s!
] 34 i .•HfllMII«			hllillllM	lllUMUli		1 35	llKlltllllll				1
NAVODILO ZA SHUJŠANJE
^avžij vsak dan popoldne ob petih na tešč skodelico caja brez vsega.
Uspeh javiti uredništvu. TOVARNIŠKA
1. NAGRADNA -KRIŽANKA 'Vodoravno:
|1, Objekt katerega notranjo opremo
iizvrši naše podjetje 12.Tip smuči
j/fonetično/ 13. Del teniške igre
Mojster* Kam pa	med	delovnim	časom	?	'14. Skrajšano moško ime Miodrag 15. i
Delavec: K brivcu !	jRibja jajčeca 16.Pisalni stroj ki	pi-
Mojster: ?!	"	ISe obratno 19. Zgoden 2o. Alpenistični
n	J odsek 21. Začetek tekme 23« Izraz	pri
JfelattMU Sajami	brada	tudi	med	delom	|tenisu 2?> široka ulioa z msadi	fr#
j30. Geometrični izraz 32. Ljubkovalno
I	žensko ime 33. A: oriško moško ime 34.
VABIMO VAS K SODELOVANJU !
Sedlarska nit 35. Kdor masira
„ j^avpično:
V—
ji. Podjetje 2.Ime tovarne 3. Podstre-jšno okno 4. Ime grške črke 5. Vojna jpošta 6. Dva samoglasnika 7. Avtomobilr jska kratica Danske 9. Večja tovarna jna Gorenjskem lo. Naš najboljši orodni (telovadec 11. Poizkus uboja-zavratni f Ho' ' ■ napad 17»Ime grške črke 18. Dva razlije ,	------l^na soglasnika 22. Osebni zaimek 24.
'Tuje moško ime 25. Okrajšana oblika
 --------------—^--------—j-----'moškega imena ( Vincenc) 26. Prislov
Brez besed !	Ikraja 28. Sukanec 29.Kraj v hrvatskem
'primorju- blizu Opatije 3o, Črna gozd-ina ptica-velik komad 31. Osebni zaimek
: IL
.1
• ! ;i
33. Pritrflilnica
1 If h
a
;!N A G R A DE
il
j
j 1. nagrada 1 kom badminton reket : 2.	"	3oo dinarjev
Rešitve pošljite uredniškemu odboru
! do 1. novembra.
V	gorivu je 75 $ alkohola !
Sestavil: Lazar Tadej
POPRAVKI
Iis±WY»e Str. 2 Str. 5
Str. 6
Str. lo
Str, 14 Str. 12
Str. 13
napake
OD NEKDAJ DO DANES - predzadnji odstavek pravilno   smo ji dolžni zahvalo ........
EKONOMIKA PODJETJA - pomotoma izostalo ime pisca, članka: Lipnik Jože
DELAVSKI SVET - drugi odstavek - dopolnilo :
V	obdobju od 16. V. 196o do danes*.......
MEKAJ 0 SUROVINAH , IZDELKIH V ŠTEVILKAH IN PRIMERJAVI s Drugi odstavek - pravilno s 47,148. 66o kom
HTZ OPOZARJA : £iše varnostni tehnik Zajc Bojan
POLITIČNI KOMENTAR - prvi odstavek pravilno .. inv velikih homatijah »i...
ISTI ČLANEK - v drugem stolpcu 6 vrsta pravilno :
..na avionu , ali pa .........