PREDNOSTNA NALOGA
Piše: Mirko Damjan, član IS skupščine občine Siška
Problemi otroškega varstva so v občini Ljubljana-Siška še vedno težki. Vedno več žena in mater se zaposluje, nimajo pa ureje-naga otroškega varstva. Ta problem ima družbeni značaj — to je naša družbena skup-nost že mnogokrat ugotovila.
Naš splošni standard se ne meri samo po velikosti stan<3vanj, po znamki avtomobila, hladilnika, pralnega stroja ali celo počitniške hišice. Sestavni del standarda je poleg osnov-nih potreb tudi življenjska potreba po ure-jenem družbenem varstvu otrok, sodobni šo-li, trgovini z osnovnimi življenjskimi potreb-ščdnami, urejenem okolju in igrišču za otro-ke. To so osnovne potrebe vsakega občana. Zato menim, da se moramo takoj dogovoriti za sistem financiranja teh osnovnih potreb. Ne smemo nadaljevati z dosedanjo prakso, da vseljujemo občane v nova stanovanjska naselja, pri tem pa nimamo urejenega druž-benega varstva otrok in nimamo osnovne šo-le. Drastičen primer za to je stanovanjska iz-gradnjav Kosezah, Draveljski gmajni in Pod-utiku. Je že res, da so zazidalni načrti upo-števali vse te objekte in se za njih čuvajo rezervati. Vendar to še ni dovolj. Kako reali-zirati te objekte? Finančna konstrukcija za izgradnjo teh nujnih objektov mora biti na-rejena istočasno s finančno konstrukcijo iz-gradnje stanovanjskih objektov. Ker to do-slej nismo uspeli sistemsko rešiti, imamo v naši občini vedno okoli 800 otrok, ki čakajo na sprejem v družbeno varstvo, v obstoječih osnovnih šolah pa se število učencev neneh-no povečuje. V jeseni bomo imeli na šoli Va-lentina Vodnika prek 2.000 otrok (po peda-goških merilih sta to dve veliki šoli). Seveda se bo pouk odvijal v 2 polnih dzmenah. Zni-ževalo se  bo število oddelkov ipodaljšanega
bivanja, ker potrebujemo učilnice za redne oddelke, da o celodnevni šoli sploh ne govo-rimo,  čeprav  bi  jo nujno  potrebovali.
Samoupravna interesna skupnost za otro-ško varstvo ter skupnost za vzgojo in izob-raževanje morata vztrajati, da se ti problemi sistemsko rešijo, pri tem pa moramo zavest-no vložiti vse sile in sredstva, da bi se kapa-citete za otroško varstvo in šolstvo nenehno večale. Delovne organizacije naj še hitreje vlagajo lastna sredstva v izgradnjo kapacitet, kot so to nekatere že storile v preteklosti (Slovenija-avto, Lek. Union itd.). Poleg tega moramo hitreje pristopiti k družbenemu var-stvu otrok v družinah, ki imajo za to pro-storske in moralno-politične pogoje, s tem da so te skupine vezane tako vzgojno in stro-kovno na najbližji matični vrtec. Intenziv-neje moramo širiti zunanje oddelke matičnih vrtcev v samih večjih stanovanjskih objektih (bloki, stolpnice). V projektni dokumenta-ciji nove Soseske SS 7, so projektanti že v fazi projektiranja predvideli nekaj teh pro-storov. To je smotrno in ceneno!
Trditev, da je letošnja prispevna stop-nja za razvoj otroškega varstva v višini 0,17 odstotkov od bruto osebnih dohodkov za ob-močje mesta zelo nizka glede na potrebe tega področja, ni točna. Ne smemo pozabiti. da niso to edina sredstva. Delovni ljudje prispe-vajo poleg 0,17 % (kar pa znaša za področje Ljubljane 3 miliiarde 400 milijonov S-din), še 1 % od neto OD za izgradnjo objektov iz programa samoprispevka (to znese letno v Ljubljani ca. 6 milijard S-din), nadalje bodo v letu 1975 družbenopolitične skupnostd iz svojih proračunov pokrivale razlike, ki so na-stale zaradi objektivnih podražitev pri ob-(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani) jektih samoprispevka v višini 7,5 % vseh pro-računskih izdatkov (to znese za našo občino ca. 450 milijonov S-din).
Izobraževalne skupnosti Ljubljane pa pla-nirajo v svojih programih za leto 1975 prek 3 milijarde starih din za stroške osnovne de-javnosti otrok, ki so v vzgojno-varstvenih ustanovah.
Torej bodo sredstva, ki se bodo zbrala v letu 1975 iz omenjenih virov znašala skupno prek 15 milijard starih din za področje cele Ljubljane. K tem sredstvom moramo prišteti še lastna sredstva delovnih organizacij za od-piranje svojih oddelkov varstva.
Poleg teh sredstev se prelivajo še sredst-va iz programov samoupravnih interesenh skupnosti za telesno kulturo ter kulturo in to vse tiste postavke dejavnosti. ki so namenjene za mladino in otroke. Pri tem ne smemo po-zabiti na sredstva socialnega skrbstva, ki so namenjena otrokom tako pri regresiranju šolske prehrane in prehrane otrok v VVZ, za letovanja otrok ter druge oblike delovanja za otroke. Iz predloga proračuna za leto 1975 bo namenila občinska skupščina Ljubljana-Siška kar 2,6 milijard starih din poleg že na-vedene prispevne stopnje.
V domeni krajevnih skupnosti so tucli otroška igrišča in zelenice, ki jih je potrebno zgraditi, Gbstoječe pa normalno vzdrževati. Ta igrišča4e potrebno hitreje dograjevati, pri tem pa smotrno vlagati (zelene površine, peskovniki in nekaj igral — ne draga in luksuzna)!
Poseben problem je vzgojno-učni kader. Tega je vedno manj in na tem področju mo-ramo narediti takojšen premik. Mislim,. da je naš sistem izobraževanja zastarel ter časovno predolg. Takoj moramo uvesti dzobraževanje delavca na delovnem mestu za delovno mesto in druge sodobne oblike izobraževanja.
Moderna šola vključuje v svoj vzgojni proces tudi starše in druge strokovnjake ter družbeno angažirane ljudi. Ne smemo se bati pritegniti te ljudi v naše šolske oblike dela, dela z otroci. Ravno oni bodo lahko kvalitet-no, strokovno in idejno vodili razne krožke in jnteresne dejavnosti, obenem pa bodo pri-našali svežino, toplino in novo življenje v naše šole. Istočasno bi s tem tudi razbreme-nili učitelja in pomagali prebroditi kadrovskl primanjkljaj učiteljev.
Ljubljana, dne 21. 3. 1975