UDK 808.63-087 Zinka Zorko Pedagoška fakulteta Maribor DALJŠANJE AKUTA V SEVEROVZHODNIH SLOVENSKIH NAREČJIH V severovzhodnih slovenskih narečjih z izgubljenim tonemskim nasprotjem (vzhodnokoroško, se-vernoštajersko in panonska narečja, ki so zahodno od črte Trate - Lenart - Ptuj - Macelj) sta se stari skrajšani akut na dolžini in novi akut na kračini podaljševala pozneje kot v osrednjih slovenskih narečjih, in sicer v različnem časovnem obdobju, v dvozložnicah drugače kot v trizložnicah, in z različnimi odrazi za ë, è, in ö. Najmlajše je daljšanje v zahodnih panonskih narečjih, zato se tu lahko razlikujejo odrazi za vse akutirane od cirkumflektiranih samoglasnikov. In the northeastern Slovene dialects, which have lost distinctive pitch accent (eastern Carinthia, northern Styrian, and the Pannonian dialects, west of a line linking Trate, Lenart, Ptuj and Macelj), the old acute on long vowels and the neo-acute on short vowels lengthened later than in the central Slovene dialects. This occured at different times both in disyllabic and trisyllabic words, resulting in various reflexes of ë, è, and o. The most recent lengthening took place in the western Pannonian dialects; thus the reflexes of all acute vowels differ from circumflected vowels. 0 Razprava skuša nadaljevati raziskovanje daljšanja starega akuta v slovenščini, in sicer v severnih in severovzhodnih narečjih, v dialektologiji obdelano pri več avtorjih. F. Ramovš je v Relativni kronologiji slovenskih akcentnih pojavov (1950) postavil trditev, da seje v prvotni slovenščini stari akut na dolžini obdržal, kmalu pa seje skrajšal in slej ko prej sovpadel z metatonijskim kratkim akutom. Ta pojav druži slovenščino s hrvaščino in srbščino: bràtn, krava —> bràtrђ, kràva. Novoakutirana dolžina, nastala po praslovanski metatoniji, pa se po naravi in intenziteti razlikuje od starega akuta, vseskozi ostane ohranjena, in sicer tudi v zadnjem ali edinem zlogu: vlâsh, R mn. vrifb, krdljb, ključb. Novi akut na kračini ostane do onemitve šibkih polglasnikov na koncu besede ohranjen, prav tako je kratek v nezadnjem zlogu volja, koža, sińa, torej je tak kot skrajšani stari dolgi akut. Daljšanje starih akutiranih kračin je moralo nastopiti v južnem predelu slovenščine zgodaj (proti koncu 12. stoletja), zato akutirani jat doživi isti razvoj kot stalno dolgi jat in se z njim diftongira v e| Na severnem slovenskem prostoru od Rezije čez Koroško do sredine Slovenskih goric se podaljša pozneje (morda v 16. st.), zato so za akutirani jat drugačni refleksi kot za dolgi jat. V panonskih narečjih od sredine Slovenskih goric na vzhod in na jug pa se akutirani samoglasniki niso podaljšali. Jakob Rigler (1977: 83-99) je v razpravi K problematiki daljšanja starega akuta opozoril na to, da se skrajšani stari akut v severni slovenščini ni podaljšal v vseh nezadnjih zlogih, ampak samo v predzadnjih. V predpredzadnjem zlogu je lahko ostal kratek, ta se je pozneje podaljšal, lahko pa je preskočil za zlog na desno. J. Rigler omenja, daje stari akut ostal kratek v prekmurskem in prleškem narečju ter v delu Bele krajine. Dodati je potrebno, da je ostal kratek v vzhodnih Slovenskih goricah, torej vzhodno od izoglose, ki na Ramovševi Dialektološki karti slovenskega jezika (1931) loči goričansko od prleškega narečja. Kratek je tudi v vzhodnih in srednjih Halozah, le na zahodu Haloz se je pozneje podaljšal, zato je tu ohranjeno nasprotje med dolgimi in akutiranimi samoglasniki: ë,ë,ê'mè,ô in«, ę in ę, in ç. V Riglerjevi razpravi se osvetljujejo akutirani nepredzadnji zlogi predvsem v koroškem narečju. V pričujoči razpravi se nadaljuje raziskovanje problematike daljšanja starega akuta v Dravski dolini vzhodno od Dravograda do Maribora, v severnih štajerskih narečjih, v zahodnih govorih panonske narečne skupine: v zahodnih goričanskih, prleških in haloških govorih; za zadnje piše Rigler, da nima dovolj podatkov. 1.1 Netonemski govor Ojstrice nad Dravogradom spada k podjunskemu koroškemu narečju, ne mežiškemu, saj se dolgi nosni ę in prav tako tudi dolgi polglasnik razvi-jeta v a, v mežiškem pa v dolgi ozki e (Karta slovenskih narečij 1983). V tem govoru je uveljavljen naglasni umik v tipu žena —> žena, kozà —» kdza, vendar sta novonaglašena e, o kratka ali že tudi podaljšana, prav tako je znan mlajši naglasni umik na polglasnik mogla —» magwa s kratkim a-jevskim refleksom, najmlajši umik dolgega naglasa zlatô —> zlàto je povzročil izginjanje sklanjatvenega mešanega naglasnega tipa. Kratki naglašeni samoglasniki so zaradi poznega naglasnega umika z zadnjega odprtega ali zaprtega zloga možni tudi sredi besede. Stari dolgi akut na predpredzad-njem zlogu je najpogosteje premaknjen za zlog na desno palica —» palica; novona-glašeni samoglasnik je vedno dolg. Dolgi samoglasniški sestav: i: u: i : o u : o e: ç: e: o: çe: qo: + or a: Izvor: i: <— /:, l: 'zi:ma, 'li:pa, u: ü:, ü: 'wu:č, k'ru:xa, i:o <— ë:, ê:, i: ("pred -la, -lo, -le) m'li:oko, 'pi:oč, xo'di:owo, 'ži:owa, u:o ö: 'bu:ox, nu.oč, za'zu:orle, 'dozorele', ç: <— //(delno) be'dę:li, 'jç:sti 'hrana', ne'de:la, <— è: (delno) 'mę:lem, 'zç:le, 'zç:nska, p: ç:, (1: k'lç:p, 'gç:ba, ó: (delno) 'xç>:ja, 'nç:ia, 'nç:sim, e: <— ç: (delno) de'se.t, g'ie.dam, s're:ča, <— e^1 (deIno) 'je.zik, w're.me, o: r(delno) 'sęe:stra, o:- (delno) 'dçe:ska, 'Sęe:nce, qo: ô (delno) 'kyo:ža,'ryo:ža, je'gço:da, dt 'kço:S, o:- 'kço:sa, 'bço.ga, a: <— ę:, ć', (večinoma) pa.tok, 'wa:žem, pok'wa.kçt, <— o: 'wa:s, 'da:n, <— o- 'ma.ša, u'sa:xne, <—<)t b'ra:t, na:s, or f, f porst, 'tort Kratki naglašeni samoglasniki: i, u, ę/e, o/q, a, a so nasledniki izhodiščnih praslo-vanskih kratkonaglašenih samoglasnikov v zadnjem ali edinem zlogu, kratki pa so lahko tudi umično naglašeni samoglasniki. To kaže na mlajši naglasni umik; kratki polglasnik se razvije v a, kratki i pa lahko tudi v polglasnik. 'bik, grist, 'zidu, 'wisek, 'žiwet; d'rit, yrn'rit, ž'rit; 'kup, k'rux, o'but, 'dušiti, 'kupwa, na'wuciti, pre'suxo; 'bek, 'det, k'met, m'let, 'nest, p'let, p'rest, 'žet, 'seno; 'koš (poleg 'kço:S), 'kowo, 'moštu, 'woziti; 'nas 'danes', 'pas, t'kat, 'sane, 'maso; 'maš, 'jat, p'raSwa, ob'lact, 'bdi. Refleksi za staroakutirane in dolge cirkumflektirane i, u, ç, ç in a so danes enaki. Za akutirani jat sredi besede imamo praviloma širok refleks, ki se diftongira v drseči ęe; ta se ohranja celo v danes nenaglašenem çe\ v del. -1, v besedah 'po:dęey, 'padel' 'zo:bęey 'zabela', le v moškem množinskem opisnem deležniku se pojavlja ozki e pred i v naslednjem zlogu. Gre torej za obliko vokalne harmonije, da se naglašeni široki epred zlogom z i zoži; ta pojav je znan tudi v kratkem vokalizmu, saj je kratki naglašeni e pred naslednjim i ozek, sicer pa širok: k'leti, ple'nixa. Ta končni Ује preprečil tudi diftongizacijo / pred -li: xo'di:ale : xo'di:li. Tvorba opisnega deležnika za vse tri spole v ednini in za oba spola v dvojini in množini kaže, daje naglasni umik v množini potekal pozneje kot v ednini in v dvojini. 1.1.1.1 'nçe:so, 'nçe:swa, 'nçe:t>wo; 'nçe:swa, 'nçe:sli; 'nesli, 'nęe:sle; 'ro.sto, 'ro.stwa, 'ro:stli; g'ri:zo, g'ri:zwa, g'ri.zli; 'mo.nzo / 'mo.yzo, 'mo.nzwa / 'mo:yzwa, 'mo:nzli / 'mç:yzli 1.1.1.2 'po:do, 'po:dwa, 'po:dli; po'me.to, po'metwa, po'metli; p'ra:do, p'ra.dwa, p'ra.dli; sçy, š'wa:, S'wç, š'li/š'la, š'le 1.1.1.3 o'za:bo, o'za.bwa, o'za:bli; 'tçe:po, 'tepwa, 'tepli 1.1.1.4 'rçe:ko, 'rçe:kwa / 'rekwa, 'rekwo, 'rekli; 'pçe:ko 'pęe.kwa, 'pekli; 'tç.yko, 'tç:ykwu, 'tç.ykli; ob'liiako, ob'li:akwa, ob'li:okli; 'lęe:go, 'legwa, 'legli; 'sa:go, 'sa:gwa, 'sa;gli 'seči'; 'wargo; 'wargwa, 'wsrgli; 'mç>:y, 'mço:wa, 'moli 'mogel' 1.1.1.5 y'za: y, y'za/wa, y'za;//; ob'wa.y / ob'ja:\), ob'ja:la, ob'ja:li; za'ča:\), za'ča:wa, za'ča:li; war'ja:y, war'ja:wa, war'jaili 1.1.1.6 'žary, zarwa, żarli; 'dary, 'darwa, 'darli; ot'рагџ, ot'parwa, ot'parli; т'1е:џ, m'lçe:wa, dv. ž. sp. m'lçe:li, mn. m. sp. m'lç:li, mn. ž. sp. m'lçe:le; k'wa.y, k'wowa, k'wali; k'lç;\), k'lęe:wa, k'lçe:li, mn. m. sp. k'le:li, mn. ž. sp. k'lçe:le; џтагџ/џ'тогџ, y'marwa, џ 'marli 1.1.1.7 'ču.-џ, 'ču:wa, 'čuli, 'čule; o'bu:y, o'bu.wa, o'buli, o'bule; 'pi:y, 'pi:wa, 'pi:wo, dv. pi.awa, pili, mn. 'pili / 'pali, 'pile; na'b/.y, na'bi.wa, dv. na'bi:awa, na'bili, mn. na'bili/na'bali, na'bile/na'bale; pe.y, 'pçe:wa, 'pçe:wo, dv. 'pçe:wa, 'pçe:li, mn. 'pe:li, 'pçe:le; sk'ri:y, sk'ri.wa, sk'ri.wo, dv. sk'riiawa, sk'rili, mn. sk'rili, sk'rile; s'ca.y, s'cowa, s'cali; d'ja.y, d'jowa, d'jali 1.1.2 paxno, 'paxçwa, pax 'no: wo, dv. pax'no:wa, pax'no.li, mn. pax 'no: li, pax'no:le; spo'mano, spo'manwa, spoma'no.wo, spoma'no:wa, spoma'noAi, spo-ma'no:le; 'mi.no, ini.nwa, mi'no: wo, mi'no.wa, mi'no Ai, mi'no.le; y'takno, џtakçwa, ytak'no:wo, ijtak'no:wa, ytak'noAi, ytak'noAe; s'ta.no s'ta:nwa, s'ta:nli 'stegniti'; y'zigno, y'zignwa, y'zignli; 'po:kno, 'po.knwa, 'po:knwo, 'po:knli 1.1.3 'wi:dęey, 'wi:dwa, mn. 'wi:dli/wi'de:li; 'źi:węey, 'zi'wçe:wa, dv. ž. sp. ži'wçe:li, mn. m. sp. ži'we:li, mn. ž. sp. êi'wçeAe; 'tsrpçey 'tsr'pçe.wa, dv. ž. sp. tsr'pçeAi, mn. m. sp. tsr'peAi, mn. ž. sp. tsr'pçeAe; ed. m. sp.: 'ęo:tęey, 'se:dçey, z'bçoAey, 'le:źęey. 1.1.4 'mi-.slo, 'mi:sla, 'mi:sli / mis 'li:Ii; 'ci:apo, 'ci:opla, 'ci. spli; premični naglas: 'xodo, 'xo:dwa, 'xo:dwo / xo'di:swo, dv. xo'di.awa, xo'di.ali, mn. xo'di.li, xo'di:sle; 'wozo, 'wo:zwa, wo'zi:awo, dv. wo'zi:swa, wo'zi.ali, mn. wo'zi.li, wo'zi:9le; ce'di:3\) / ce'di:y, cedi:swa, ce'di:awo, dv. ce'di.swa, ce'di.sli, mn. ce'di:li, ce'di.dle; -vi—> -j-: p'raijo, p'rajla, p'rajli pres'ta.jo, pres'ta:ila, pres'ta:jli; go'wu.sro, go'wu.arwa, go'wu:3rli; 'ja:zo se, 'jezwa, 'jezli; se je po'su:šo (naglasni umik zaradi predpone) 1.1.5.1 'dçe:woy, 'di:3wawa, de'wo.wo, dv. de'wo:wa, de'wo.li, mn. de'wo.li, de'wo.le; nepremični naglas: do'bi:ijIoij, do'bi:yla(w)a, do'bi:yla(w)o, dobi.ulali; 'ko:šIoy, 'ko:šla(w)a, 'ko:šla(w)o, 'ko.šlali 1.1.5.2 о'га:џ, o'ro:wa, o'ro:li; 'rçe:zo\f, 'ri:3zawa, re'zo:wo, dv. re'zo:wa, re'zoAi, mn. re'zoAi, re'zoAe; 'wa:zo\f, 'wa:zawa, 'wa:zali, 'z'wa:zan; s'ko:koy, s'ko:kawa, s'ko.kawo 1.1.5.3 b'ra.-џ, b'ro:wa, b'ro.wo, dv. b'ro:wa, b'roAi, mn. b'rali, b'rale; t'ka.-џ, t'ko:wa, t'kali; s'ja: y, s'jo:wa, s'jali, s'jale:, z'ga.y, z'go.wa, ž'gali, ž'gale 1.1.6 opse'ku. woif, opsek(u)'wo:wa, opsek'woAi; obre'žu:woy, obrez wo:wa, obrež'wo:li; prepi'šu:woy, prepiš'wo:wa, prepiš'wo:li 1.1.7 'bitj, b'wa / 'bçwa, b'wo / 'bçwo, b'li/'bsli, b'le / Ђз1е; 'da:y, 'do:wa, 'do:wo, 'dali; 'wçe:dçe\f, 'wi:3dwa, 'wi:3dli; 'ji:sdo, 'jedwa, 'jedwo, dv. 'jedwa, 'jedli, mn. 'je:dli, 'jedle; posebnosti: 'ço:tçey, 'ço.twa, 'otli; ро'та:џ, po'mo.wa, po'moAi. V oblikah in naglasu opisnega deležnika je opaziti nekaj glasovnih in naglasnih premen: (1) večina kratko naglašenih samoglasnikov je rezultat drugega naglasnega umika s končnice za zlog proti začetku besede; (2) množinska oblika za moški spol ima za jat refleks dolgi ozki ę: k'leAi, 'pęAi, źi'wę:li, (wi'deAi); dvojinska ženska oblika ima na tem mestu refleks za staroakutirani jat: k'IçeAi, 'pçeAi, źi'węe:li; lahko je to mlajša oblika, starejša bi bila klčlč; (3) naglasni pomik starega akuta v trizložnicah za zlog proti koncu besede se pojavlja najpogosteje že v obliki za edninski srednji spol, praviloma pa v dvojinskih in množinskih oblikah: mi'no:wo, mi'no.wa. mi'noAi, mi'noAe; xo'di.swo, xo'di.swa, xo'di.sli (dv.), xo'diAi; xo'di:sle; de'wo.wo, de'wo:wa, de'woAi, de'woAe; (4) diftongizacija i v i.3 v zlogih: -ilo, -Ha, -iii, -ile je splošna, le v množinski obliki za moški spol se i ne diftongira; (5) množinske oblike so kratke, edninske in dvojinske pa dolgo naglašene: 'čuli, 'čule; o'buli, 'pili / 'рзП, d'jali, b'rali, s'jali, 'dali; (6) refleks a za nosni ç ne spreminja kvalitete in kvantitete: o'za: bo, o'za:bwa, oza.bli; џ'га:џ, \f'za:wa, џ 'zaAi; 'wa:zay, 'wa:zawa, 'wa:zali; (7) refleks za nenaglašeni jat je še danes dolg: 'wi.dçey, 'wçe.dçey, 'ço.tçey; (8) glagoli z naglašenim -no: - v vrsti 1.1.2 kažejo na analogijo po 1.1.5.1; (9) oblika za ž. sp. v ed. doživi metatonijo: 'xç.dwa, 'wç-.zwa; Pri akutiranem jatu se pojavlja praviloma refleks çe, le v položaju pred zlogom z -/je refleks ozek (torej i:3 : çe: : ç:). Novoakutirana e in o pa imata po dva refleksa: široka çe: po: ter ozka ç: in p:. 1.2 Na severnem Pohorju, na Ribnici in na Primožu, se pojavljata prav tako za akutirani jat dva refleksa, to je široki çe:: b'ręe:za, 'cęe:sta, 'lęe.to, ko'lçe.no, 'mçe.sto, ne'węe:sta, po'vçe:t, 'ręe.zat, st'ręe:xa, ozki e: pa pred zlogom z -i: ne'dę:la, ži'we:li. Za novoakutirani e poznajo dva refleksa, široki çe: in ozki e: : 'mçexem, 'nęe:so, 'pęe:ko, 'ręe:ko in 'zę:le, 'že:nin, de'tę:Ia, le'me:ža, ma'tę:re. Za novoakutirani o sta odraza go: in o:: 'kço:sa, 'kço:za, 'ęo:sa, 'ręoiźa in 'no:sim, p'ro:sim, 'go:ta. Tudi za novoakutirani polglasnik sredi besede je refleks široki ęe: 'męe:sa, 'pee:xne; tak je tudi dolgi polglasnik: 'dęe:n, węe:s, kratki naglašeni polglasnik pa se razvije v a: 'pas, 'nas. Izhodiščno kratki naglašeni samoglasniki so na severnem Pohorju ostali kratki, i je lahko oslabel do polglasnika, le kratki a se je podaljšal v dolgi a. Kratko so lahko naglašeni tudi samoglasniki sredi besede zaradi poznega umikanja naglasa na levo: 'cigan, p'rimit, 'dušiti, 'ludi, na bregu, 'nesli, 'goniti, 'kosti, 'zacey, 'zawart. 1.3 Na Kapli na Kozjaku, v zadnjem kraju s koroškim vokalnim sistemom, ki meji na duhovsko faro, kjer je izhodiščni samoglasniški sistem štajerski, se tudi pojavljata po dva refleksa za akutirani jat in za novoakutirana o in e, dolgi in kratki naglas se z zadnjega (ali predzadnjega zloga) umika na levo. Novi naglašeni samoglasniki so večinoma še kratki. V nedoločniških in sedanjiških glagolskih oblikah je največ premen zaradi poznejšega daljšanja akutiranih ë, è in d ter zaradi dvojnih refleksov zanje. V nedoločniških oblikah tipa 'nest, k'ra:st, 'tepst, 'pečt, 'napnt, p'la:t, 'pat je samoglasnik lahko nastal iz kratkega samoglasnika v zadnjem ali edinem zlogu, lahko pa po naglasnem umiku s končnega naglašenega -i. Tak umik je viden tudi v naglasu velel-nika v ednini, posplošenega tudi v dvojini in množini. Pri glagolih z nedoločniško pripono -ni- se naglas v nedoločniških in sedanjiških oblikah ohranja na korenu: 'pe:xniti 'pe.xnem, 'pe:xnla. Glagoli z jatovsko pripono imajo v nedoločniku naglas umaknjen za zlog na levo: 'sęe.det se'di:m, 'ga: ret gori:. Dolgi a za umično naglašeni o kaže na zgodnji umik naglasa kot kozà —> ka:za. Nedoločnik 'vodet 'vi:dim bi lahko kazal na nepodaljšani stari akut. Pri glagolih z /-jevsko pripono je naglas v nedoločniku umaknjen, vendar kratki a-jevski refleks kaže na pozen umik. Glagol delati ima v nedoločniku in velelniku refleks akutiranega, v sedanjiku pa cirkumflektiranega jata. Vsi glagoli s priponama -ova-/-eva- -uje- so naglašeni tudi v nedoločniku na -ü-: ku'pu.vat ku'pu.jem. 1.3.1.1 Sični.ški razred: z, s: 'nest, 'nęe:sem 'nęe:seS 'nçe:se; 'nęe.sema 'nçe:seta 'nçe:seta; 'nęe.semo 'nçe.sete 'nęe:sejo: 'nesi 'nesima 'nesita 'nesimo 'nesite; sn 'nęe:so, 'nęe.sla, 'nesli; bom 'nęe:so; ba 'nęeso; od'nęe:Sen. Tako še: 'pa:st, 'po:sem, 'pasi, 'po.so, 'po:sla, 'po.sli; 'žee:nem 'po:st, 'po:šen, 'po:ša. Glagoli, katerih koren se končuje na -z, so ta soglasniški sklop olajšali z vmesnim fonemom i: g'ri:zit, g'ri.zem, g'ri:zi, g'ri:zo, g'ri:zla, g'ri:zli, obg'ri:žen; 'li:azit, 'li.azem, 'mo:yzit, 'mo:yzem, po'moyzen. 1.3.1.2 Zobniški razred: t, d: k'ra:st, k'ro:dem, k'radi, k'ro.do, k'ro:dla, k'ro:dli, џк'ro.den. Samoglasniška premena: a:/o:/a <— à, ä, Tako še: p'Iest, p'lçe:tem, p'leti, p'içe.to, p'lçe:tla, p'Ietli, p'lçe:tle, sp'lçe:ten, ple'teje; po'mest, po'mçe.tem, po'meti, po'mçe.to, po'mçe:tla, po'metli, po'mçe.len; 'du: 'sçe:st, 'du: 'sę.dem, 'sę.do, 'sę.dla, 'sç.dli, 'sç:di, za'sç.den; 'pa:st, po.dem, 'padi, 'po.do, 'po:dla, 'po:dli; p'rçe.st, p'rç.dem, p'rç.di, p'rçxio, p'rçxila, p'rç:dli, sp'rę:deno; 'ra:st, 'ro.stem, 'rasti, 'ro.sto, 'ro:sla, od'ro:sj; 'ba:st, 'ba.de, bo'dę:ć. 1.3.1.3. Ustničniški razred: p, b, v; 'tepst 'tęe:pem, 'tepi 'tęe:po, 'tęe.pla, 'tepli, 'tçeipen, te'peje; 'zepst, 'zę:be me, o'zę:bo, o'zę:bla, 'ozęibli, o'zę:bIa 'ro:ka; p'lęe:t, p'lejem, p'Ie:, p'Iey, 'plçe:la, p'ie.li, op'H:at, p'li:atva. 1.3.1.4.Mehkonebniški razred: k, g: 'pečt, 'pęe:cem, 'peči, 'pęc:ko, 'pçe:kla, 'pekli, 'pçexen, 'pęe:ka; 'rečt, 'rçexem, 'reči, 'rçe:ko, 'rçeikla, 'rekli, 'rçexen; tako še: 'tečt, 'tçexe; 'to:yčt, 'to:yčem; 'lečt, 'le:žem; st'ract, st'ri:ažem; naprečt, nap're:žem; 'sečt, 'se:žem; v'rect, 'varžem; 'mu:arm, 'mo:go, 'mo:gla/mo:, 'ma:la. Glagoli tega tipa imajo v nedoločniku še -ti/-t kot tipično obrazilo za to obliko. V velelniku se je posplošila sedanjiška osnova: 'varži, 'peči, 'le:ži, 'reči. 1.3.1.5.Nosniški razred: n, m: 'na:pnt, 'na.pnem, 'na:pni, 'na:pno, 'na.pnla, 'na:pnli, 'na:pjen/na'pe:t; zçe:t, 'žejem, 'že:, žcy, 'že:la, zęAi, po'že:t; y'zçe.t, y'ze.mem, y'zemi, y'zey, y ze:la, y 'zę:li, ij'zę:t; var'jęe:t, var'ję:mem, var'jemi, var'jey, var'jeAa, vor'je: li; za'jęe:t, za'ję:mem; par'jęe:t / promit, p'ram lem, p'rami, p'ramo, p'ramla, p'ramli; k'içe.t, 'kamnem, 'kamni / k'lejem, k'le:, prek'le:t:, 'začnt, 'začnem, 'začno, 'začnla, 'začeli/za'čey, zače.la, zače.li, za'če:to. Nosnik se lahko po analogiji pojavi tudi v nedoločniku. V velelniku se diftong -e/ monoftongizira v -e:. 1.3.1.6.Jezičniški razred: r, 1: ym'rat, ym'rajem, ym'ra, y 'mar, y'marla, y 'marli, 'mar-tay; d'rat, 'dęe.rem, 'deri, 'dar, 'darła, o'dart 'rad se joče'; ž'rat, zrçe:m, 'žari / z ra, 'žar, žarla, obžart; 'apart, 'a:prem, 'apri, ot'par, ot'parla, ot'part; m'içe.t, m'lejem / 'mę:lem; 'meli, m'ley, m'lęe:la, m'lę:li; k'la.t, 'kQ:lem, 'kali, k'lay, k'lo:la, k'la:li, zak'lo:n; t'ka.t, t'kçAem, st'ko:n; p'la.t, 'pçAem, 'pali, p'lay, p'lo:la, p'la:li; sp'lo.no; p'ra.t, 'pçe:rem, p'ray, p'ro:la, p'raAi, p'ra.le; sp'ro.n. Skupina -ret- da -rat-. 1.3.1.7.Samoglasniški razred: 'pat, 'pi:jem, 'pi:, 'pi.te, piy. 'pila, 'pili, s'pit; sk'rat, sk'ri:jem, sk'ri:, sk'ri:te, sk'riy, sk'rila, sk'rili, sk'rit; 'bat, 'bi:jem, 'bi:, 'biy. 'bila, 'bili, z'bit; tako še: g'nat, g'ni:jem; 'lat, 'li:jem; o'but, o'bu:, o'bu:la, o'bu:li, o'but; 'čot, 'ču:jem, 'čuj, 'ču:, 'ču:la, čuAi; z'na:t, znam, z'no:š, z'no:, z'nama, z'no.ta, z'no:ta, z'namo. z'no.te, z'no.jo, z'naj, z'nay, z'noAa, z'na.li; z'no:n; d'ja:t, 'di:am, 'di:aš, 'dę:, 'de: te, d'jay, d'joAa, d'jaAi. d'jo:n; 'vęe:t, 'vejem, 've:, 'vçy, 'vçe:la, 've Ai. z've: to; v'rçe.t, v'rçjem, v're:, v'rey, v'rçeAa, v'rçAi, zav'ri.at; 'pçe:t, pa:jem, 'pę:, 'pey, 'pçe:la, 'pe:li, za'pi.at; S'tçe.t, S'tejem. S'tç:, S'tey, S'tçeAa, S'tçAi, zaS'ti.at; g'rçe.t, g'rçjem, g're:, g'rey, g'rçe.la, g're.li, zag'ri:at. Pri velelnikih opažamo monoftongizacijo -y, -ej v /';, ç:. 1.3.2 Nedoločniška pripona -ni-, sedanjiška pa -ne-: yz'dignt, yz'dignem, yz'digni, yz'digno, yz'digpla, yz'digçli, yz'digjen; 'vç:dnt, 'vç:dne, 'vç:dj, 'vç;dla, 'vç.dli; spo'te.knt se, spo'tç.knem se, spo'tç.kni, spo'tç.kno, spo'te.kçla, spo'tç.kyli, spo'tç.kjen; 'pç:xçt, 'pç:xnem, 'pe:xni, 'pç:xno, 'pç:xyla, pç:xçli, 'pç.xjcn; 'go;sçt, 'go:snem, 'go:sni, 'go:sno, 'go:sçla, 'go:sçli, 'go:sjen; s'ti:sçt, s'ti:snem, s'ti:sni, s'ti:sno, s'ti:sçla, s'ti:sijli, s'ti:sjen; 'pç;kçt, 'pç:knem, 'po:kni, 'pçikno, 'pç:kçla, 'pç:kçli, 'pç>:kjen; tako še: 'varnit, 'varnem; do'tç;kçt, do'tç:knem; 'gę:nit se, 'gç:nem se, za'gçjen; po'ëç:pçt, po'ćę:pnem / po'ćę:nem, po'ćę;pjen; po'tç:gçt, po'tç:gnem, po'tç:gjen; zak'lç:nit, zak 'lç-.ncm; yg'rçmit 'udariti', 'spraviti čebele v panj', yg'rçmem; 'zç:gçt se, 'zç:gnem se, par'pQ:gnt, par'pQ.gnem, par'pç:gjen; o'tarpçt, o'tarpncm. Pri glagolih te vrste se pojavlja zlogotvorni n v položaju za soglasnikom; v opisnem deležniku je -/'y dal -o. 1.3.3 Glagolska vrsta z nedoločniško pripono jat ali a, ki je nastal iz jata: 'sçe:det, se'dim, 'sę:di, 'sęe:doy/-o, se'dęe:la, se'dę:li, za'se:den; 'voder, 'vi:dim, 'vi:doy/-o, 'vi:dla, 'vi:dli, 'vi:dn; s'losat, s'li:šim, us'li:ši, s'li:šay, s'li:šala, s'li:šali, zas'Ii:šan; 'gaset, go'rim, 'gari, 'ga:roy, go'rçeAa, go're.li; 'tarpet, tor'pim, 'tarpi, 'tarpoy, tor'pęe:la, tor'pę:li, Storp'lęe:n, torp'leje; 'garmet, gor'mi:, je gor'mçeAo; 'ba:let, bo'li:, 'ba:loy, bo'Içe:la, bo'leAi, bo'lein, bo i oje: žovet, živim, 'žovi, zovoy, zi'vęe:la, žive: li, žiy'leje; 'vi: set, vi'si:, 'vi:si, 'vi:soy, vi'sçeAa, vise:li; c'vęe:tet, c'veti:, c'veti, c'vçe:toy, c've'tęe:la, cve'tę:li, otcve'tęe:la 'rQo:ža; s'tçe:t, Či:om, s'tey, s'tçeAa, s'tę:li; z'dçe.t /s'tęe:t, z'di: se / s'ti: se; k'lexat, klečim, k'lexi, k'lexau, k'lexala, k'lexali, k'lexaje; 7ge:zef, ležim, 'leži, 'l$e:žay, ležoAa, le'žo:li, zaležo.n, ležo:je; 'daržet, doržim, 'daržay, 'daržala, 'daržali; 're:žet se, režim, 're:ži, 're:žay, 're:žala, 're:žali, 're.žaje; 'beižet, bežim, 'beiži, 'beižay, 'beižala, 'beižali; s'mejet se, smejim se, s'meji, s'mejay, smejo:la, smejo:li, nasme'jo:n; c'vçe.tet, cve'ti:m, cveti, c'vęe:toy, cve'tęe:la, cve'te.li, cve'teje; s'pa: t, s'pim, s 'po, s'pay, s'poAa, s'pa:li, s'po.je, g'rem s'po:t; s'ta:t, stojim, s'toj, s'tay, s'to:la, s'taAi, pos'to:n, s'to:je; 'męe:t, 'mam, 'mo:š, 'mo:, 'mama, 'mo:ta, 'mo:ta, 'mamo, 'mo:te, 'mo:jo, 'mę:, 'me:te; 'męy, 'męe.la, 'me:li. Glagoli te glagolske vrste imajo pripono jat, ki je bil v naglašenih oblikah staroakutiran:, redukcija se -ël ni dotaknila, ostal je -ey, ki se je premenil v -ou, le v zelo pogosti besedi videti se je jat reduciral: 'vi:dla, 'vi:dli. Problem razvoja jata v opisnem deležniku za moško množino v dolgi ozki e še ni zadovoljivo rešen: tor'pçeAa - tor'pçAi, torp'çeAe. Ta dolgi ozki e se razlaga s posebnim položajem jata pred končnim /; ta naj bi vplival na oženje sicer diftongičnega širokega refleksa. Velelnik glagola smejati ima velel-niško obrazilo -i: s'meji se, s'mejite se. 1.3.4 Glagolska vrsta z nedoločniško in sedanjiško pripono -i-: 'misjt, 'mislim, 'misli, 'mislo, 'misla/'misjla, 'misli / 'misjii, zmišlen; 'madjt, 'mo:dlim, 'madli, 'madlo, 'mç.dla / 'mç:d]la, 'mç:dli / 'mo:dJli, z'mo.dlen; 'če:dit, 'če:dim, če:di, 'če:do, 'če.dla, 'če:dli, po'če:den čistiti'; g'lo:dit, g'lo.dim, g'lo:di, g'lo.do, g'lo.dla, g'lo:dli, pog'lo.de-no; 'xadit, 'xç:dim, 'xadi, 'xado, 'xo.dla, 'xç:dli, s'xço:jen; z'vanit, zvo'nim, z'vani, zvo'niy, zvonila, zvo'nili, zvo'neje; 'salit, so'lim, 'sali, so'liy, so'lila, so'lili, 'salen; k'lo:tit, k'Io.tim, k'Io.ti, k'lo:to, k'lo:tla, k'lo:tli, sk'lo:ten; b'radit, b'ro:dim, b'radi, b'rado, b'rç:dla, b'rçxili, zb'rço:ja; 'ganit, 'gç:nim, 'gani, 'gano, 'go:nla, 'go:nli, z'gç>o:jen; 'lamit, 'lç:mim, 'lami, 'lamo, 'lç:mla, 'lç:mli, z'lço:men; 'mačit. 'mçxim, 'mači, 'mačo, 'mo:čla, 'mç.ëli, z'mço.ëen; 'nasit, 'nç:sim. 'nasi, 'naso, 'no:sla, 'no:sli, 'nço:sen; p'rasit, p'rç>:sim, p'rasi, p'raso, p'ro:sla, p'ro.sli, p'rQo:šen; 'tačit, 'tçxim, 'tači, 'tačo, 'toxla, 'tQ:čli, na'tQo:čen; 'vazit, 'vç:zim, 'vazi, 'vazo, 'vç:zla, 'vç:zli, z'vęo:źen; s'tapit, s'tç:pim, s'tapi, s'tapo, s'tç:pla, s'tç:pli; k'Ianit, k'lç:nim, k'lani, k'iano, k'içmla, k'lo:nli, pork'lç>o:jen; g'najit, gnojim, g'noji, gno'jiy, gnojila, gno'jili, zag'nço:jen; 'budit, budim, 'budi, bu'diy, bu'dila, bu'dili, bu'jeje. Zavoljo primarne težnje po naglasnem umiku za zlog proti začetku besede je večina glagolov naglašena na korenu; sled naglasnega umika je v kolikosti in kakovosti drugotno naglašenega samoglasnika; sedanjiška spregatev je podobna knjižni; v oblikotvorju pa opažamo: kratki a za sekundarno naglašeni o, џ: in po: za novoakutirani o; ob tem je potrebno opozoriti na metatonijo opisnega deležnika za ženski spol v ednini — 'xę:dla za hodila — in za dvo-jinsko ter množinsko obliko srna 'xçxlla, smo 'xç:dli. Končni -il > -o, redukcija pripone i, če ni naglašena: g'Io:dla. Deležnik na -en pozna jotirane in nejotirane oblike: po'vço:zen, nçoisen, s'xço.jen, z'mçoxen; sk'lo.ten, z'lço:men, pog'lo:den, zm'lo:ten / zm'loxen; Ï> 1, n'>j: 'salen, pox'voAen, o'žejen, park'loo.jen. 1.3.5.1 Glagoli s sedanjiško pripono -a-: 'dęe.lat, 'di:alam, 'dęe:lai, 'dęe:lay, 'di:alala, 'di:alali, z'di:alan; g'lę:dat, g'lę:dam, g'le: /g'lęi, g'lę:day, g'lę:dala, g'lę:dali, g'Ię:daje; p'loxat, p'loxam, p'loxai , p'loxay, p'loxala, p'loxali, p'loxan; s t'ri: al at, st'ri:alam, st'ri:alai, st'ri.alay, st'ri:alala, st'ri:alali, parst'rçeAen; tako še: 'vo:ndrat, 'vQ-.ndram; 'peycat, 'peycam; 'bo:rat, 'bo:ram; o'bw.vat, o'bu:vam; spo'xejat se, spo'xejam se 'spočiti se', pos'ti:alat, pos'ti:alam. 1.3.5.2 Glagoli s sedanjiško pripono -je-: 'sukat, 'sučem, 'suči, 'sukay, 'sukala, 'sukali, za'sukan; 'lęe.gat se, 'le:žem se, 'le:ži se, z'lęe:gay, z'lę:gala, z'lę:gali, z'lę:gan; k'licat, k'licem, k'lici, k'licay, k'licala, k'licali, k'lican; 'ręe.zat, 'ri:ažem, 'reži, 'rçe:zay, 'ri.azala, 'ri:azali, 'ri:azan; 're:ze 'kdor skopi žival'; sk'ripat, sk'riplem, šk 'ripi i, Sk'ripay, Sk'ripala, škripali, Sk'ripaje; 'a:rat, 'u:arjem, 'u:arji, 'a:ray, o'roda, o'ro:li, zo'ro.n, o'ro.je; post'la:t, pos'te:lem, pos'teli, post'lay, post'loda, post'la:li, post'lade, post'lo.n; 'pa:slat, 'po:šlem, 'pošli, pos'lay, pos'loAa, pos'laAi, pos'lo:n; jęe.mat, 'jęe:mlem, 'jemli, 'jęe:may, 'jęe.mala, 'jçe:mali, 'jçe.maje; 'di.avat, 'di.aylem, 'di:ayli, 'di:avay, 'di:avala, 'di:avali, na'di:avan; d'ri.amat, d'ri.amlem, d'ri:amli, d'ri.amay, d'ri:amala, d'ri.amali, d'ri:amaje. 1.3.5.3 Glagoli s sedanjiško pripono -e-: b'ra:t, 'bęe.rem, 'beri, b'ray, b'ro:la, b'ra:li, b'raAe, preb'ro.n, b'ro.je; g'na:t, zçc:ncm, ženi, g'nay, g'no:la, g'naAi, g'no.n; p'xa.t, p'xam, p'xo:š, p'xa, p'xay, p'xoAa, p'xaAi, p'xaAe, p'xo.n; ž'ga:t, z'gçe:m, ž'ga, ž'gay, ž'go:la, ž'ga:li, zgo:n, ž'go:je; s'ja:t, 'sejem, 'sęi, s'jay, s'jo:la, s'ja:li, sjo:n, s'jo:je; 'vçe:t, 'vçjem, 've:, 'vçy, 'vçe:la, 'vç:li, z'vi:ato; 'ka.vat, 'ku:jem / 'ka.vam, 'ka:vaj, 'ka:vay, 'ka:vala, 'ka.vali, ko'vo.n, ko'vo.je. 1.3.6 Glagolska vrsta z nedoločniško pripono -ova-, -eva- in s sedanjiško pripono -uje-: ku'pu.vat, kupujem, ku'puj, ku'pu:vay, ku'pu.vala, ku'pu.vali, ku'pu.vaje; poso'ju.vat, poso'ju:jem, poso'jui, poso'ju:vay, poso'ju.vala, poso'ju.vali, poso'ju.vaje; sre'ču:vat, sre'ču:jem, src čuj, sre'ču:vay, sre'ču:vala, sre'ču:vali, sre'ču:vaje; zba'ru:vat, zba'ru.jem, zba'ruj, zba'ru:vay, zba'rir.vala, zba'ru.vali, zba'ru:vaje 'spraševati'; tako še: sva'tu:vat, sva'tu:jem; parde'vu.vat parde'vu.jem 'predevati'. Pri glagolih te glagolske vrste je posplošen u-jevski del pripone iz sedanjiške osnove tudi v nedoločniški osnovi. Brezpriponski glagoli so posplošili priponsko spregatev v 2. in 3. osebi dvojine ter v 2.osebi množine. Osebili -sta, -sle sta ohranjeni le pri glagolu biti. Zanimive so tudi premene korenskih vokalov, zato navajam pregled vseh osebnih in možnih neosebnih glagolskih oblik. Dat, dam, 'do:š, 'do:, 'dama, 'do:ta, do:ta, damo, do:te, 'do.jo, 'daj, 'dajte; 'day, doAa, 'da:li, 'do:le, do:n; 'jçe:st, 'ji:am, 'ji:aš, ji:a, 'ji:ama, 'ji.ata, 'ji.ata, ji.amo, 'ji:atc, ji.ajo; ję:, 'ję:te, ji:ado, 'jçe:dla, 'jç.dli, jçe:dle; z'ji.aden; 'poite 'ji:ast. Zadnji glagol predstavlja s spremenami korenskega jata pravo bogastvo oblik; gre za staroakutirani, za stalno dolgi jat in za jat v položaju pred končnim -i, ki je refleks za jat zožil v ozki e. Primer za to je tudi samostalnik ženskega spola jç.sti s sklanjatvijo z ničtimi končnicami. Primeri: Na 'mi:zi je je:sti pa 'piti; 'nęe:s 'nimamo no'bçe.ne 'je:sti; 'kane 'di:ayli pet 'ro:lm 'cu:a k 'ję:sti; 'pçe:s c'vi:li, ča'vi:di je:sti; par 'je:sti se ne goy'ri:; 'kak 'te: 'di:alaš z 'je:sti. Potrebno je dodati, da se korenska vokala za nedoločnik in namenilnik razlikujeta: ne 'mu:arm 'jçe:st: 'poji 'ji:ast; v namenilniku je bil stalno dolgi jat. Dolgi korenski vokal o: a: je tudi v ohranjenih namenilniških oblikah: g'rem 'po:st proti nes'mi:aš 'pa.st; g'rem x'co:t: ne s'mi:ašx'ca:t;g'rem s'po:t; ne 'mu:arm s'pa:t. Dolgi a je nastal po podaljšanju kratkega a kot v tipu b'ra:t. 'Vęe:det, 'vi:am, 'vi:aš, 'vi:a, 'vi:ama, 'vi:ata, 'vi:ata, 'vi:amo, 'vi.ate, 'vi:ajo; 've:, 've.te; sn 'vçe:doy, 'vi.adla, 'vi:adli. 'Bat, sn, sa, je, sma, sta, sta, smo, ste, so; 'nisn/čisn, 'nisi /'čisi, 'ni:/či:; 'nisma / 'čisma, 'nista / čista, 'nismo / čismo, 'niste / čiste, 'niso / 'čiso, 'bo:di, 'bo:dite; 'biy, b'la:, b'lo, b'la, b'le; 'bom, 'boš, bo:, 'boma, 'bota, 'bota, 'bomo, 'bote, 'bojo; ba, ba 'biy, 'dęe:lay. Tvorjenke iz atematičnih glagolov: par'da:t, y'da:t se; na'jęe:st, po'jçe:st, pre'jęe:st, s'nęe:st; z'vęe:det, po'vçe.t 'povedati', dopo'vçe.t, spo'vçe.t, zapo'vęe:t; 'dabit, do'bim; po'zo:bit, po'zo:bim, z'nebit, zne'bim. Vprašanje, ali je bil v Dravski dolini, torej v vzhodnem koroškem in severnem štajerskem narečju, nedoločnik dolg ali kratek, naj pomaga osvetliti še pojav, ki je znan v štajerskem duhovskem govoru, namreč: nenaglašeni a v nedoločniku in deležniku na -li se premenjuje z e, čeprav je danes slišati nedoločnik tudi brez končnega i: 'dçe:let, 'de:jleli, s'li.ket, s'li:keli, k'le:čet, k'le:čeli; tudi o pred nenaglašenim i se lahko premenjuje v e: le'vi:li al: 'pala, a:j —» a: 'dala. Kratki / je dal ali o ali se je podaljšal v /:, kratki u se je podaljšal, dolga / in u sta se diftongirala, ozki ç zastopa dolge ç, e, a in del e- široki e večino e-, ozki oje refleks za nosni p in del ö, diftongični çe: zastopa akutirani jat, del akutiranih è, po: pa del akutiranih ö, a:j ë, a:y <— Ô, o: ä, a: ČR Za novoakutirana e in o se pojavljata po dva refleksa — širok in ozek, široki kaže vpliv koroščine; ta se ob Dravi že izgublja; v Selnici in Kamnici najdemo za è in ö ter ë ozka e: in o:. Na mejnem področju v Rošpohu pa se že slišita dva nova diftonga: i:e za akutirani jat, è (pa tudi za e^) in u:o za akutirani o in za o1 kot v zahodnih Slovenskih goricah. 2.2 V severnoštajerskem vzhodnopohorskem govoru so se vsi kratki naglašeni samoglasniki podaljšali. Framski govor i:/i:i и:/и:џ i:ę u.q Ç- Q- e:j о:џ ie: uo: a: + зг a: Diftong i:ç je refleks staroakutiranega jata in novoakutiranega e, u.oje refleks novo-akutiranega o, êj zastopa ë in ê, о:џ <— ô, /, ie: <— e-, tet, 3-, uo: <— o-, t ot, ä: <— ä:, a: <— à. Dolgi polglasnik in nosni ę sta dala indiferentni ç:, nosni g pa q:. Podaljševanje akutiranih samoglasnikov e, o in a v zadnjem/edinem zlogu je potekalo pozneje kot daljšanje v nezadnjem zlogu, nekako v času sekundarnega naglasnega umika. 2.3 V južnopohorskem vokalnem sistemu je novoakutirani jat dal i, prav tako tudi novoakutirani e, novoakutirani oje zastopan z u. Severnoštajerski južnopohorski govor v Oplotnici Dolgi samoglasniki: i: u: iç UQ ç: ç: e: o: + ar ej оџ ai аџ a: Kratka naglašena samoglasnika sta з in a. Izvor: srednje dolgi i je zastopnik staroakutiranega jata, novoakutiranega etimološkega e, kratko naglašenega i, sekundarno naglašenega i in tujega /: b'ri:za, 'ci:sta, 'di:lo, ko'li:no, ne'vi:sta, 'pi:na, po'li:no, 'ri:bre, ri:zat, st'ri:xa; 'mi:dgce, pi:ka, 'pi:ko, 'pi:čne, 'ri.ko, 'si:dg, 'zi.le, 'ži.nin, 'mi:š, 'ni:nč, 'ni:t, 'ri:t, ti:č, 'ki:slo, mi:rno, 'ni:kdar, 'ši:rok, 'v i: det, 'ži:vot; 'či:nki, dar'v i:; 'fi:rtux, tli: saj se, k'ri:stus, 'li:dor. Srednje dolgi u je refleks za novoakutirani o, za kratko naglašeni u, za kasneje naglašeni u in za tuji u: 'xu:ja, 'nu.ret 'vinograd', 'nu:sim, p'ru:sim, ru:ža, />'ku:da, 'vu.la, zlu.ženo; fku.p, 'k'ru.x, 'tu:: 'ju.žna, 'xu:do, 'ku.rjek, 'ku.rla sq, po'su:šeno, to'žu:vat, 'tu:ršca, 'u.žge se, z'ru:šla, 'cu.k, 't'u:reš, p'ru:x, t'ru.gla. Dvoglasnik ie kaže to posebnost, da večina naglaša prvi del diftonga in je e ozek; sliši pa se tudi naglas na drugi mori diftonga, tedaj je e širok. Ta fonem je naslednik sekundarno naglašenega e, kasneje naglašenega e, novoakutiranega e v zadnjem besednem zlogu in sekundarno naglašenega polglasnika: 'čielo, 'riekla, spiekła, tieta, 'žiena: mięso, 'niebo, 'sieno; k 'mict, niest, p'liest, ž'riem: 'čiebor, 'miegla, s'tiebar. V fonemu uo naglašajo prvi del diftonga, drugi pa je ozek. Nastal je iz sekundarno naglašenega o, iz novoakutiranega o v zadnjem besednem zlogu in iz tujega o: duobro, 'kuonec, kuoza, 'nuoga, ot'ruoka, uoča, uosa, 'vuoda; k'ruop, 'kuoš, puot, st'ruok, S'kuof; k'ruof, ž'luofi. Srednje dolgi ozki e je refleks za dolgi cirkumflektirani polglasnik, za novoakutirani polglasnik v nezadnjem besednem zlogu, za stalno dolgi in za staroakutirani nosni ę: 'dę:n, 'x'mę:u 'mah', 'lę:n, 'vę:s; 'dę:xne, 'me:ša, 'pę:sji, pre'mę:kne, v'gę:ne se; g'lę:dam, i'mę:na, 'ję:tre, 'pę:st, 'pę:tek, 'p'le:šem, po've:žem, p'rę:dem, 'zę:be, 'dę:łela, pok'lę:knat; 'be:š, že:gn'pa:m, š'te:pix. Srednje dolgi ozki o zastopa praslovanski stalno dolgi in staroakutirani nosni ç, kasneje naglašeni o in tuji o: 'go:bec, go'lo:p, 'go:ša, k'lo:p, 'ko:pat se, 'mo:š, 'o:zek, ot'ro:bi, 'ro.p, 'so:t, 'do:ga, 'go.ba, 'ko:ča, 'ro:ka, to:ča, 'go:dit 'godrnjati', 'xo.dla je, 'po.znam, s'koxla; 'po:šta. Srednje dolgi široki e je mlajša tvorba, nastala kot položajna varianta po monofton-gizaciji aj v zaprtem zlogu ali na koncu besede: 'be:ta 'bajta', ce.7 'cajt', 'e:dova 'mo:ka, 'ne.šo sn 'najšo', na'ze:, pard're:sala, 're:ni 'rajni', s're:ca, 'še:ba, š'pe:s, ž'le:f. Srednje dolgi široki oje nastal iz dolgega a: daržo.la, d'vo:, fst'ro:šla, g'ro.t, g'lo:va, x'ro:st, ko'vox, k'ro:l, k'ro:va, Lo'ko:ja, 'mo.liga, pe'Io:, p'lo.vat, p'ro:x, pro:vi, s'ko.la, s'ro:m, s'to.ra, 'to.kole, t'ro:va, zaž'go:li. Diftong ęi z ozkim e-jem je nastal iz dolgega i: doma'ceini, 'gejva 'iva', goviej, 'xejša, ko'jejnce, kme'tejja, 'mejsliš, 'peiše, s'pei, spus'tei, ž i've j, v'ejje 'na tuje'. Diftong оџ z ozkim o-jem je nastal iz dolgega u: 'koypit, kozoyxat, '1оџкпа, ploy vat, pos'koysi, 'poystit, 'soy x, 'toy, 'toy lila, 'coykor, 'poyspaj. Fonem aj je nastal iz stalno dolgega jata in iz dolgega cirkumflektiranega etimološkega e: ca/v 'hočeš', g'rajx, 'laiskva, m 'lajnko, 'nainki, s 'maj x, z'vajzda; črevajsa, dre'vaisa, ko lajse, 'pajč. Diftong ay je naslednik dolgega cirkumflektiranega etimološkega o, nastal pa je tudi iz dvoglasnika -oy- v zaprtem ali končnem zlogu: 'bayk, 'day 'kdo', 'gayt, 'kays, 'kayźa, 'payt, po'vaydn, 'tay 'to'; bo'ray 'nemasten', 'daygo, 'pay, 'payx, 'paysko. Srednje dolgi a je refleks za kratko naglašeni a, za kasneje naglašeni a, v določenih položajih pa tudi za etimološki a; zlasti v diftongu ay, ai: b'la:, b'ra:t, 'ka:t, k'la:t, 'na:s, 'pa:st, 'ra:t, s'ta:r, š'la:; 'na:sam 'noter', 'n a: šla, 'zaxnem, 'za:jga; 'a:ta, b'ra.da, 'ja.goda, 'la.ket, 'la:s, 'fa:na, 'pa:soš, ž'la:k, k'ray, p'ray, 'majnik. Med dolgo naglašene vokalne foneme štejemo tudi refleks za vokalični r, ki ga je tod slišati kot ar. 'barcno, bres'karbn, 'darve, ftargat, 'parvi, po'darli, v'mar, žar. Ker kaže oplotniški govor težnjo po daljšanju kratkih naglašenih vokalnih fonemov, se je število dolgonaglašenih fonemov povečalo in kratki naglašeni vokali so se najprej izgubili; v mlajši dobi pa se je zaradi zasekanosti govora začel proces monoftongizacije diftongov in tako sta nastala kratka naglašena ain a; polglasnik je nastal iz diftonga ej, a iz diftongov aj, ay, v soseščini zvočnikov in pred nezvočni-škimi zaporniki: 'd ar i ga, Go'raca, p'rača, p'radejo; b'ratof; 'raba:, do'bala, 'vale, gos'talna, ka'dalo, 'mali 'bayk.pok'lacala, 'pala, ve'lako; de'vaca, 'vadla, 'vano; dek'lanše, 'xan, les'nanka, ma'šana, 'nan, 'nanč, pla'nana, posmart'nana, sed'mana, brada'jaca, črc'paja, 'šajek; 'xat, 'xatro, 'kakla, 'paka, pra'saca, 'sata, spačke, 'Žače, 'žato; pog'rap, s'rada, s'radi; 'tapi, 'latała, 'late, 'bali, 'cala, 'dałam, k'lat, 'mala, m'lala, 'pala, pon'dalek, s'mala, st'ralat, živala; c'vati, svača, s'vat, 'vadla, 'vaš, v'lakli so; le'nani 'part, le'san, m'lančniga, 'sanca, z'manli; čam, na'jam se, prev'zamali, počamčit 'počenčiti', zam'lamta 'mç:ka, 'apca 'ovca', be'sade, k'rampa 'šepa', 'lapa, 'lat, 'tapčem. Če hočemo severnoštajersko narečje razmejiti od južnoštajerskega, ga pozno daljšanje in posebni odrazi za akutirane samoglasnike é, è in o najočitneje ločujejo. Tako moramo k severnoštajerskemu narečju šteti poleg kozjaškega, pohorskega in zgomjesavinjskega tudi severni del srednjesavinjskega narečja. Pri tem je potrebno še raziskati govore na južnem Pohorju (Kebelj), kjer so v trizložnicah ohranjeni posebni refleksi za akutirani jat: 'di:elat, 'dalam dajlam, У/./ау, di:elali. Diftong i:e je tudi refleks za umično naglašeni e, zato je možno, da seje akutirani jat v trizložnicah podaljšal pozneje kot v dvozložnicah tipa nesel —> 'ni:so, dë,lal —> 'di:lay, torej v času sekundarnega naglasnega umika. 3 V panonskih narečjih se akutirani samoglasniki niso podaljšali: v prekmurščini, v vzhodnem goričanskem narečju, v vzhodnem in srednjem prleškem narečju ter v vzhodnem in srednjem haloškem narečju. Za akutirani jat se povsod pojavlja kratki ozki e, za novoakutirani o kratki ozki o, za novoakutirani e se pojavlja kratki široki e, v srednjih Halozah tudi ozki e; sekundarno naglašena e in o sta kratka in široka. V panonsko narečno skupino spada tudi haloško narečje. J. Rigler ga v svoji razpravi o daljšanju akuta ni obdelal, ker ni imel narečnih podatkov. Z osvetlitvijo naglasnih in fonoloških razmer v Halozah naj bo ta razprava nadaljevanje Riglerjevega dela. V zahodnih govorih panonske narečne skupine so se vsi akutirani samoglasniki podaljšali, ohranili pa so posebno kvaliteto. 3.1 Zahodno goričansko narečje ima za akutirani jat in è refleks i:e, za akutirani o refleks u:o, ki je tudi odraz za q in umično naglašeni o, akutirana i in u se ne difton-girata, široki ie:/e: je odraz akutiranega nosnega ç kot tudi umično naglašenih e in polglasnika, akutirani a je zaokrožen, cirkumflektirani pa ne. Metava i: ü: u: iü:j и:џ i:ę u: ç ç: Q: ie:/e: +ar e:j о:џ â: a: Izvor: i: <— /; i:j<— f; ü: <—u; И:џ <— û; u: <— j; и:џ <— j; i:ç è; u:ç <— ö, ф; о^; ç: onašati, mošničnata kožola. Tod je znan tudi naglasni umik na predpono: zébrali so se, râstava, viiletje, prinas, poznan, začimba, je opo. Naglasni umik na polglasnik tipa magla je izveden povsod, ohranjen pa je naglasni tip okô, pa tudi sama. V pregibanju je živ mešani naglasni tip svêt sveti, kôst kostî, mesô mesâ. V zahodnem delu Haloz se je tonemsko nasprotje izgubilo, kratki naglašeni samoglasniki so se podaljšali, kratka sta ostala le zelo široki e/ä - 'peče in rahlo zaokroženi â — b'rât. To zahodno področje gravitira tudi proti srednještajerskemu rogaškemu narečju, v katerem se je kvantitetna opozicija izgubila. 3.3.2 Samoglasniški sestavi 3.3.2.1 Na vzhodu poznajo enoglasniški samoglasniški sestav dolgih naglašenih, kratkih naglašenih in nenaglašenih samoglasnikov. i: ii: u: i ii u e: p: ep e: +(-. e +f a: â i': <— i: 'zi:ma, 'pi.šen; ü: <— u: 'rii.ha, 'lii.č; u: <— /: 'vu:k, 'gu:č; e:<— a: 'de:n, ve:s; <—ë: m'le.ko, 'lę:s, 'lę:ta; p: o: 'no:č, 'mo:č, le'pç:; : <— p: k'lo:p, ot'rç.bi; e: ç: 'pe:t, 'ze:be me, e: 'le:t; a: a: d'va:, b'ra:da; f. <— f: c'f.f, sm'ft. Dolgi polglasnik in dolgi jat sta v različnem razvoju dala enak refleks -ę: (pri jatu domnevamo, da prek diftonga ei kot v prleščini), ę in e pa široki e:. Kratki naglašeni vokali so nastali iz starih akutiranih, novoakutiranih in sekundarno naglašenih. Akutirani jat {bréza) in kratki polglasnik tipa pés in stébf zastopa ozki e, druge e-jevske vokale: è, е^, t^, ę pa široki e: zélje, nésla, meša, détela. Kratki ä je rahlo zaokrožen. 3.3.2.2 V osredju prevladuje enoglasniško-dvoglasniški samoglasniški sestav, v njem se diftongirajo tudi i:v i;j, ü: v ü;j in u: v и:џ. i:j ü:i и:џ Ç: ej о:џ +Г à: Kratki samoglasniki: i ü u Ç P +Г e â Dolgi so po izvoru cirkumflektirani, kratki akutirani. j.j <— i: - 'lijst, s'vi:jja, 'zi:j[ma, 'zi:jt; ü:j <— u: -k'lii:jč, 'liijč, 'Iii:jpin, o'lii:ipek; u:y /: - 'pu:š, 'vu:yk, 'tu:yčen; -оџ <—o: - (ob n, m)\ 'nu.yxet, 'nu:ysnica, z'vu.yn; ę: <— ę: - 'pę:t, 'pę:tek, ple.šen, 'zę:be; <— e: - 'lę:t, 'mę:t, pe:č; a: 'vę:s, (dę:jn), na'te:še; e:j ë: - z've:jzda, s'vejëa, g're:jx, s'mejx, 'bejli; o:y <— o: - 'bo.yk, 'do.ybili, 1е'ро:џ; ç: - Ђо:у, klo.yp, d'ro:yk, 'ro:yp, 'go.ybec; -a:(+n)- g i Ђо: y nee, pi'jo.ynec, b'ro:ynit; a:(+m) - f x'ro.ymi, s'ro.ym 'sram'; /a:u/ a: - (Velika Vamica: lobanja, mos'ta:yči, te'sâ.yti); â: <— a: g'râ:t, p'râ:x, d'vâ:, h'râ.st, ko'vâ:ë, t'râ:va. Kratki vokalizem: i f (staroakutirani) - 'lipa, 'riba, 'xiša, ftiči; i (tit) - 'nit, ftič, 'miš, 'nič, 'sit; p'rinas; i nenaglašeni - prišli, ïiijkjica; u nenaglašeni - 'enemi, 'župniki, lid'je: 'sporadično (-of) - 'lijkif; ii