ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA
V	ST. Y1DU NAD LJUBLJANO
s pravico javnosti (S. n. br. 32.963 z dne 18. IX. 1931)
Letno poročilo
1937/38
Izdalo ravnateljstvo Vsebina: Šolska poročila
Št. Vid nad Ljubljano 1938
Založilo vodstvo zavoda Sv. Stanislava Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Čeč)
ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA
V	ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO
s pravico javnosti (S. n. br. 32.963 z dne 18. IX. 1931)
Letno poročilo
1937/38
Izdalo ravnateljstvo Vsebina: Šolska poročila
Št. Vid nad Ljubljano 1938
Založilo vodstvo zavoda Sv. Stanislava Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Čeč)
Nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič,
ustanovitelj zavoda
Ustanovitelju naše gimnazije, nadškofu dr. A. B. Jegliču v spomin
Na dan Marijinega obiskanja, 2. julija 1987., nam je smrt ugrabila nadškofa dr. Jegliča, ustanovitelja našega zavoda. Dopolnil je bil malo prej, 29. maja, 87 let, a smrt ga je dohitela sredi dela; ko je zjutraj zgodaj vstal, se je zgrudil in kmalu nato izdihnil. Ko so ga pripeljali iz Stične v Ljubljano, so v globoki žalosti prihajali tisoči po zadnje slovo od njega, ki je bil »živa podoba vsega najbolj slovenskega« (I. Pregelj). Domovina in tujina sta ga dostojno počastili, ko se je za vedno preselil k Sv. Križu v Ljubljani.
Nadškofa Jegliča ni več, a spomin nanj bo ostal, dokler bo živelo slovensko ime. »Nadškof Jeglič je s svojo čudovito osebno močjo... v 32 letih škofovanja preoblikoval slovenski narod, kakor ga preoblikujejo v stoletjih le največji duhovi.« (J. Šolar v Pedagoškem zborniku 1937, str. 23.) Bil je ustvarjalec, sodelavec božji pri duševni obnovi in narodni rešitvi Slovencev. Bil je kakor umetnik,- ki je prejel notranji ukaz, da pokaže nova pota vsemu ljudstvu.
»Tak je pač narodni organizem, da se v posameznih dobah zgosti njegova življenjska moč v gorišče posameznih močnih ljudi; če ti zvesto in nesebično služijo velikemu klicu, tedaj delajo čudeže, oblikujejo dobe, rešujejo narod, naj bo že v kulturnem, etičnem, političnem ali gospodarskem pogledu. V Jegliču je narod našel zvestega služabnika — bodimo mu hvaležni, zakaj taka služba je težka in zahteva svetniške odpovedi.« (J. Šolar, prav tam, 35.) Nadškof Jeglič se je zavedal te svoje odgovornosti. Nešteto dobrot je pridobil svojemu ljudstvu, največ morda na kolenih v vroči molitvi, a premnogo tudi v trdem, neprestanem delu. Nekajkrat je moral stopiti očitno na plan v boj in takrat se ni ustrašil za blagor svojega ljudstva niti naj večjih mogotcev tega sveta, naj bo na Dunaju ali v Parizu. Bil je cerkveni knez, a tudi mogočen predstavnik svojega naroda, vladika v obojnem pomenu besede. Bil je kakor visok plamen, ki sveti iz noči in kaže svetlo pot v bodočnost.
Eno največjih del nadškofa Jegliča je naša gimnazija. O njegovih ostalih delih so pisali drugi, na tem mestu se spominjamo samo te njegove ustanove. Morda je prav vanjo vložil največ svojega srca, ob zavodu se je iskrila njegova versko in narodno obnovitvena vnema, pokazale so se najlepše strani njegove osebnosti.
Ko je v maju 1898 prevzel krmilo ljubljanske škofije, je takoj spoznal, da alojzijeviški konvikt, ki ga je 1. 1846. ustanovil njegov vzornik v mecenstvu, škof Anton Alojzij Wolf, ne zadošča več potrebam njegove škofije. Glavni vzrok njegove odločitve pa je bil v tem, da se je v avgustu istega leta večina slovenskih visokošolcev izrazila proti temu, da bi katoliška vera bila podlaga njihovemu javnemu delovanju. Že 30. avgusta je škof sporočil duhovščini: »Vsi ti pojavi so mi segli globoko v dušo. Tolaži ne samo to, da naši visokošolci ne vidijo povsem točno, kaj pomenijo te njihove izjave... Ali od kod tako kriva in za mili naš slovenski narod tako pogubna, ker neresnična načela? Teh načel naši dijaki niso vsrkali v hišah svojih vernih staršev, ampak v šoli, v gimnaziji in na vseučilišču. Biti mora torej v naših avstrijskih srednjih in visokih šolah mnogo px-avi vzgoji, pravi znanosti pogubnega, mnogo krščanstvu sovraž-
nega. Na to moramo obrniti svojo pozornost in pozornost milega nam naroda, ako mu hočemo koristiti in sinove njegove, katere daje šolat z zaslužkom svojih žuljev, obvarovati časnega in večnega pogina. Kako bi mogli priti do katoliške gimnazije? Od kod potrebna sredstva?«
Odločil se je, da jo bo sam zgradil. Poromal je v Lurd in o tem spet pisal sam: »Oh, molil sem in zopet molil... in odpotoval sem veselega srca, prepričan, da nameravano delo z, vašo pomočjo v petih letih dovršim« (Prim. Škof. list, 1898, 101 in 152). Ob siromaštvu slovenskega ljudstva je bil načrt, ki ga je zasnoval, tako drzen, da je preplašil najpogumnejše in si je moral sam priznati: »Glavno vprašanje pa, ki se vsiljuje človeku, je: ali se ne pravi zidati konvikt in gimnazijo v Ljubljani izkušati Boga — tentare Deum? To bi bilo, ko bi podjetje ne bilo koristno in potrebno. Da pa je sila potrebno, pričajo nasprotniki,... pričajo pa tudi prijatelji, duhovniki in ljudstvo, ki je vse vneto za zavode. — Izkušali bi Boga, če bi se brez zadostnih sredstev, brez vsega upanja lotili dela. A tega ni pri nas... Bog kaže, da je z nami.« (Škof. list 1899, 42).
Gmotne žrtve so bile neizmerno težke, tolikšne, da bi kdo drugi moral kloniti — Jeglič ni klonil nikoli! Nikakor ni bilo zanj najhujše, da je moral zaradi nasprotovanja v mestu umakniti stavbo na zemljišče šentviškega župnišča. Največ sovražnosti je čutil zaradi verskega nasprotovanja. »Protivili so se nasprotniki dobre stvari same. Ko bi samo molčali in miloščino odrekli, bi jim nihče ne mogel zameriti. Toda kar naravnost so mi napovedali boj... in zato mi hočejo nasprotovati do skrajnosti. Iz srca jim odpuščam vse, kar so me grdili in žalili zaradi dela, ki mi ga nalaga dolžnost. Le žal mi je, da so res nekatere bolj omahljive vernike zbegali. Meni je nasprotovanje le še bolj odprlo oči, da še bolj jasno spoznavam, kako smo prav zadeli; Vaša navdušena darežljivost pa mi vzdržuje pogum za težko delo in velike skrbi.« (Škof. list 1899, 92).
Dne 20. maja 1901. je šentviški župnik Malovrh blagoslovil stavbišče, 12. junija so začeli betonirati temelje, 16. julija 1901. je Jeglič sam blagoslovil vogelni kamen. L. 1905. sta bili dve tretjini zavoda dograjeni, levo krilo je bilo postavljeno v 1. 1909—10. V soboto 16. sept. 1905. so prišli v zavod prvi gojenci, 17. sept. je škof sam blagoslovil kapelo, 21. sept. pa je slovesno izročil zavodsko stavbo svojemu namenu. Zgradba in vsa oprava v njej je stala velikansko vsoto 3 milijonov kron (po sedanji vrednosti okoli 30 milijonov din).
Koliko skrbi in dela je imel z zidavo in vzdrževanjem zavoda, naj nam razloži g. ekonom Markež, ki blizu 30 let vodi gospodarstvo v zavodu. »Kadar prebiram v arhivu zapisnike stavbenega nadzornika pri zidavi zavoda sv. Stanislava, se moram čuditi Jegličevemu vsestranskemu zanimanju za vse podrobnosti pri izpeljavi raznih del, dasi je imel za vodstvo zidave takrat že splošno priznanega arhitekta pl. Vancaša, sam pa dovolj dušnopastirskega dela. Nič mn j ne občudujem njegove drzne zamisli, sezidati milijonsko stavbo iz vinarskih zbirk med svojimi škofijam, ki so se prav kmalu naveličali vednega beračenja in pustili ustanovitelju samemu težko breme, dovršitev započetega načrta. Nesreče v Gornjem gradu so ga pahnile v naročje denarnih zavodov, pri katerih je po nekaj letih po otvoritvi zavoda prosil pomoči in je bil pogosto ponižan in omalovaževan
v taki meri, da sem se čestokrat zgražal nad brezobzirnostjo ljudi, ki so mu to povzročili. To je bila doba pred vojno, ko se je govorilo o bankrotu, o konkurzu in o kurateli, pod katero naj postavijo moža, ki je sezidal največjo stavbo v Sloveniji in jo oživil z najboljšimi učitelji in vzgojitelji, katere je na lastne stroške šolal po različnih univerzah Evrope. Toda on se ni zrušil. Zaupajoč v božjo pomoč, da mu bo On, ki mu je z nasprotovanjem svetovnonazorskih sovražnikov pokazal edino pravo mesto za škofijske zavode, tudi pomagal dobiti sredstva za nadaljnje vzdrževanje ustanove, ki jo je zidal Njemu, ne sebi, kot se je Jeglič večkrat sam izrazil. To zaupanje v Roga je bila njegova življenjska moč. Cesto sem odhajal od njega s solzami v očeh, tako lepo mi je govoril o zaupanju v božjo pomoč. »Jaz ne vem, v katerem žepu in v kateri blagajni je oni denar, ki ga sedaj potrebujemo,« mi je rekel nekoč, »vem pa prav dobro, da bo pomoč kmalu prišla.« In je tudi v resnici prišla in to tako kmalu, da sein moral verovati, da dela Jegličevo zaupanje v Roga čudeže. Seveda ni nikoli držal križem rok, marveč vedno snoval nove načrte, kako bi prišel do novih denarnih sredstev. Zbral je pri sebi svoje svetovalce iz Ljubljane, drugič gg. dekane ter poročal o zavodu in dosegel soglasen sklep, da poprosi duhovnike vse škofije, naj mu priskočijo na pomoč s 400 kronskimi darovi in naj se spominjajo zavoda tudi v svojih oporokah. Uspel je in je vodil zavod do prvih mesecev vojne. Tudi med vojno in po njej se ni godilo očetu našega zavoda nič bolje, zlasti ker so bile uničene vse ustanove, ki so jih uživali revni dijaki, zaradi razvrednotenja državnih predvojnih obligacij in vojnih posojil, v katere je moral škof vtakniti vse tozadevne -naložbe pri denarnih zavodih. Pa je šlo, ker je on neprestano molil in rotil druge, naj molijo v ta namen.
Po propadu ustanov po vojni nismo imeli nobenega fonda, iz katerega bi krili letnine prav revnih gojencev. Pa sem mu to potožil in je začel iskati toliko časa, da je zvedel za naslove dobrosrčnih ameriških katolikov, ki so pomagali avstrijskim in nemškim škofom pri vzdrževanju škofijskih semenišč. Pisal je na zaupane naslove in prejel znatne zneske, ki so pripomogli k dovršitvi študija in dosegi duhovskega poklica marsikateremu naših dijakov, čeprav cesto zato niti sami vedeli niso. Preveč bi bilo, ako bi hoteli naštevati še sto in sto drugih primerov, kjer je pomagal pri vlaganju prošenj za podpore revnih dijakov pri denarnih in drugih premožnih zavodih, četudi je bilo pogosto neprijetno in ne brez poniževanja. Navesti sem jih pa moral vsaj nekaj, da osvetlim njegovo požrtvovalno ljubezen do vsega, kar je bilo zavodskega.«
V	zavodu je hotel imeti čisto slovensko gimnazijo. Ker take doslej še ni bilo, je moral izbojevati tudi to. Treba je bilo spet moža Jegličevega kova, da je zlomil odpor Slovencem nasprotnih vladnih sil, treba je bilo novih žrtev za slovenske učne knjige. Kakor v posmeh njegovemu idealnemu delu vlada v začetku ni hotela zavodu niti naslova za gimnazijo priznati. Od zamisli, da bi začel s štirimi razredi, je škof odstopil že vnaprej. Ko je začel s šolo, je odprl prvi razred z 69 učenci in 27 učenci pripravnice, a smel je privzeti le naziv: kn. šk. privatni učni zavod za gimnazijske predmete! Nova prizadevanja in pomoč deželnega nadzornika Fr. Hubada, ki je v novembru in decembru 1905. zavod natančno pregledal, so pomagala, da je 14. jan. 1906. prišel ministrski odlok, da se sme
uporabljati naziv gimnazije. Pravico javnosti je dobil najprej le I. razred, za vsak naslednji razred se je bilo treba škofu na novo boriti. Najteže je šlo s petim razredom, kjer še nikjer na Slovenskem niso uporabljali slovenskih učnih knjig. Društvo slovenskih profesorjev je priskočilo na pomoč s spisovanjem potrebnih novih učnih knjig, škof sam je po zavodu postal njih založnik. Takrat je bila v tem velika žrtev, a ob osvobojen ju je bila slovenska šolska knjiga škofovega zavoda v rešitev vsej slovenski srednji šoli. (Prim. Ob 25 letnici, str. 56!) To, da je brez vsakega vpraševanja avstrijskih šolskih oblasti ustanovil prvo slovensko gimnazijo, je bilo za slovenski narod največjega pomena. Ako ne bi bil tega napravil, bi ob prevratu Slovenci ne bili imeli nobene čisto slovenske gimnazije, ne bi bili imeli slov. učnih knjig za višjo gimnazijo. L. 1913. se je v dneh 9. do 12. junija in 5. do 9. julija vršila prva slovenska matura, ki je bila po silnih ovirah tudi državno priznana. Nadškof Jeglič sam je tako učakal njen 25 letni jubilej.
Zavod je bil sad njegove ljubezni in njegovih največjih bolečin, najvidnejša priča njegove škofovske vneme, njegov ponos in njegovo veselje. Prihajal je vanj kakor domov, nikdar ni nanj pozabljal. Ni mogoče omenjati njegovih neštetih obiskov, njegove stalne skrbi in dobrote, ki jo je zavodu naklanjal. Kaj mu je zavod s prvo slovensko gimnazijo pomenil, naj sam izrazi z nagovorom, ko je ves ginjen ob osemdesetletnici dajal nekak obračun o svojem delu. Takrat je že odložil vlado ljubljanske škofije in se od nje poslavljal; dan pred vstopom v osemdeseto leto, 28. maja 1930. je razkril svojo dušo gojencem takole: »Vedno sem prosil Boga, naj mi da priložnost, da bom mogel veliko delati, prosil ga pa tudi, naj mi da moči, da bom delo zmogel. Nevarnih in težkih del sem se lotil. Zavod, moja ljubezen, dosti bolečin, pa tudi dosti veselja sem imel z njim. Dolgo sem ga nosil v srcu. V Lurdu sem iskal nasveta pri Materi božji, v Rim sem šel in se posvetoval s papežem Leonom XIII. in mu razodel svoje namene. Ta mi jih je tudi blagoslovil. Zavod stoji, zidali so ga pa duhovniki in slovensko ljudstvo	in	nihče drugi. Rog mu	je dal	uspehov,	da je
eden najboljših zavodov.	Ce	grem po deželi, mi	je v	veliko veselje;
dobrega zdravnika najdem in zvem: v zavodu je bil; dobrega duhovnika najdem in zvem: v zavodu je bil; naletim na kulturnega delavca in sem vesel, ko zvem, da je bil tudi v zavodu... Ginjen sem pri tolikem slav^ ljenju, drago pa mi je, da se mi prizna, da sem storil, kolikor more storiti katoliški škof. — Star sem in kmalu bom opešal. Veseli me pa, da bom mogel odstopiti to hišo mojega veselja svojemu nasledniku, ki bo kot škof vodil mojo dediščino s prav tako ljubeznijo.«
Ihtel je ob tej priliki	in	se solz ni sramoval,	kljub	temu da	je bil
po naravi trdna gorenjska korenina.
Danes se joka zavod za njim. Njega ni več med živimi. Pa četudi telesno ni več navzočen, njegov duh mora med nami ostati živ!
Njegov spomin bodi blagoslovljen!
I.	Učiteljski zbor
>cn d a Sl	Rodbinsko in krstno ime	Službena stopnja	Stroka	Raz- red- nik	Učil v razredu tedensko	Vseh te- 1 denskih ur 1	Druge obveznosti
1	Dr. Breznik Anton	ravnatelj	Sl. la. gr.	—	sl. VI,, VII,, VIII,	12	—
2	Dr. Knific Ivan	prof.	Ma. Fi.	—	ina. II b», Vij, VII3; fi. VII3, Vlil.,	15	Varuh fizikalne zbirke
3	Pengov Franc	prof.	Pr. ma. fi.	—	ma. IIaa, lila; pr. II «3	9	—
4	Dr. Jere Franc	prof.	La. Gr. sl.	VI.	la. Vin; gr. VI,; sl. IIa,, III,	17	Varuh zbirke za klasične jezike
5	Dr. Samsa Ivan	prof.	La. Gr. sl. ne.	—	gr. III,, VIII,; pp. Vlila; sl. 1 bo, II b,	20	Varuh zbirke za žive jezike
6	Dr. Trdan Franc	prof.	Ze. Zg.	VIII.	zg. 111)2, V3, VIIIa; ze. II a», II b j, V2, VIII,	16	Varuh zbirke za zemlj. in zgod.
7	Omerza Franc	prof.	La. Gr. sl.	Ia	la. Ia6, Ibr,; sl. In5	15	—
8	Pavlin Jernej	prof.	Ve. stenogr.	—	ve. Ia3, Iba, lila, IV2, Va, Via, Vila, VIIIa	16	Varuh zbirke za verouk
9	Belec Franc	prof.	La. Gr.	VII.	la. IIb5, VII,, VIII,; gr. VII,	17	—
10	Šolar Jakob	prof.	Sl. Fr.	—	lr. las, II'a, IV3, Vila, Sl. IV,	16	—
11	I)r. Čepon Anton	prof.	La. Gr.	V.	la. Vs; gr. IV,, V,	13	—
12	Miklavčič Maks	prof.	Zg. Ze.	III.	zg. llaa, lila; ze. lila	7	Varuh sl. in shrv. dij. knjižnice
13	Moder Anton	prof.	Pr. geol.	—	pr. Ia3, Iba, Ilba, Va, Vis, Vila; ke. IVa, Vila	17	Varuh prirodosl. zbirke
KÄ d « N	Rodbinsko in krstno iine	Službena stopnja	Stroka	Raz- red- nik	Učil v razredu tedensko	Vseh te- 1 denskih ur 1	Druge obveznosti
14	Strupi Alojzij	prof.	Ne. la.	IV	la. 11 a5, III,, IV,	13	Varuh učit. in nem. dij. knjižn.
15	Florjančič Jože	supl.	Zg. Ze.	—	zg. IV3, VI3, Vll3; ze. I a», I b3, IV-., VI2, VIK	18	—
16	Glinšek Franc	supl.	Fr. la. sh.	II b	fr. II a3, II b3, III3 Va, VI„ vila	18	Varuh francoske dijaške knjižnice
17	Jeglič Stnnko	supl.	Ma. fi.	Ib	m a. Ia3, Iba, I Va, V3, Via; fi. Illa	15	—
18	Zemljak Jože	supl.	Sh. sl.	—	sh. Ia,t Ib2, II a2, II b,, III,, IV,; sl. V2	16	—
19	Arh Jože	telov. učitelj	Te.	—	te. Ia2, Ib,, IIa,, 11 b2, III,, IV,, V,, Vij.; hi. IV,	17	Varuh telovadnega orodja
20	Tomc Matija	prof.	Instr. in vok. glasba	—	pe. Ila,, IIb,; neobv. pe. i. gl.	4	Varuh pevske zbirke
21	Kregar Stanko	supl.	Ri.	II a	ri. Ia2, Ib2, II a2, IIb2; um. Vlila; ve. II82, II b2	14	Varuh risarske zbirke
22	Snoj Venceslav	supl.	Instr. in vok. glasba	—	pe. Ia2, 11)2; neobv. glasba	4	—
23	I)r. Justin Matej	san. polk. v pok.	zdravnik	—	hi. VIi, Vlili	2	HiSni zdravnik
Spremembe v šolskem letu 1937/38
Stalen pokoj je dovolil šk. ordinariat z odlokom št. 3217 z dne 9. jul. 1937. H y b ä š k u Vojtehu, stalnemu honorarnemu učitelju. Ob tej priliki ga je za velike zasluge za glasbeno delovanje v zavodu z odlokom št. 3354 z dne 9. julija istega leta imenoval za častnega konzistorialnega svetnika.
Min. prosv. je z odlokom S. n. br. 48130 z dne 4. jan. 1938. St rupija Alojzija potrdilo za profesorja šk. klas. gimnazije v Št. Vidu.
V	začetku šolskega leta so bili nastavljeni: Jeglič Stanko za suplenta matematike in fizike z odi. šk. ordinariata št. 3219 z dne 19. jul. 1937; S n o j V e č e s 1 a v za suplenta glasbe ter Z e m 1 j a k Jožko za suplenta srbohrvaščine in latinščine z odi. šk. ord. >it. 4300 z dne 7. sept. 1937. Nastavitev je potrdilo min. prosv. z odlok. II. br. 5608 z dne 19. marca 1938.
Prof. V. Hybasek
V	začetku preteklega šolskega leta je stopil v pokoj dolgoletni profesor glasbe v zavodu, konzistorialni svetnik g. Vojteh Hybäsek. G. profesor spada med one močne osebnosti, ki so oblikovale zavodsko življenje polnili 30 let.
Rodil se je 27. marca 1873. v Ruženi na Moravskem. Kot sin z glasbo tako obdarjenega češkega naroda je že v ginma- i ziji kazal veliko vnemo in nadarjenost za glasbo. Pridno se je učil violine, sodeloval pri petju, zlasti pa si je pridobil mnogo orkestralne prakse, katero je potem rabil in izpopolnjeval vse življenje. Po vojaščini se je odločil za	duhovski
stan. Ker so pa bila	tedaj če-
ška semenišča prenapolnjena, je prišel z več tovariši v ljubljansko semenišče. To je bil zanj odločilen korak, saj je odslej njegovo življenje potekalo med slovenskim narodom, v katerega se je znal tako vživeti, da mu je Slovenija postala druga domovina. Tovariši v semenišču so ga takoj vzljubili in si ga izbrali za pevovodjo. Oskrboval je petje v domači kapeli, učil tovariše liturgičnega petja in vodil semeniški zbor v stolnici ob večjih praznikih. Po končanih bogoslovnih študijah je služboval kot kaplan v Zagorju ob Savi, Smledniku, Kranju in pri Sv. Jakobu v Ljubljani. V vseh teh krajih je poleg duhovskih opravil še vedno dobil časa, da se je ukvarjal z glasbo, vodil zbore pa tudi organiziral manjše orkestre. Imel pa je tudi vse pogoje za to: po srcu plemenit in dobrotljiv, človek velikih družabnih sposobnosti in takta, kdo se ne bi dobro počutil v njegovi družbi? V vseh krajih, kjer je kaplanoval, si je pridobil	mnogo	prijateljev;	z	mnogimi je še danes v stiku.
L. 1908.	ga	je čakala	nova	naloga.	Ustanovitelj zavoda se	je dobro
zavedal, kolikega pomena je glasba za vzgojo mladine in še prav posebno za zavodsko življenje. Določil je g. svetnika, da naj prevzame v zavodu mesto glasbenega vzgojitelja. Izkazal se je sposobnega za to mesto. Na strokovnih glasbenih šolah uči vsak učitelj svoj predmet; v zavodu pa je moral biti on sam za vse. Vodil je cerkveno in šolsko petje, učil violino, klavir, orgle in harmonij, ustanovil in vodil dijaški orkester. Toda za vse to je bilo treba šele ustvariti pogojev. Kot človek velikih organizacijskih sposobnosti se je lotil dela z vsem ognjem. Posebno skrb je obrnil na glasbeni arhiv: nekaj je zavod podedoval od Alojzijevišča kot njegov naslednik, mnogo glasbene literature pa je prinesel s seboj v zavod. V vseh poznejših letih je glasbeni arhiv vestno dopolnjeval, tako
da obsega danes bogato zbirko vokalne in instrumentalne literature. Z vso vnemo je vršil glasbeno pedagoško delo. Bistro je znal presoditi dijaške zmožnosti in si jih pridobiti za glasbo. Marsikdo se ne bi bil nikdar ničesar užil, pa je znal g. prof. Hybäsek takemu nezrelemu fantiču dopovedati, da mu bo glasbena izobrazba veliko koristila in ga je le pregovoril, včasih tudi malo prisilil. In koliko njegovih nekdanjih učencev mu je danes hvaležnih! Dobil je zopet drugega, ki ni imel veliko talenta, pa je imel potrpljenje z njim in ga ni zavrgel. Kot vzgojitelj je imel odlične zmožnosti: lep nastop, dar jasnega podajanja, lep pevski organ, tenek estetski čut, šegavost in živahno domiselnost, obenem pa je zahteval neizprosen red in disciplino, ob kateri so tudi za disciplino malo dovzetni gojenci postali strumni in urejeni. Posegel je skoro v vse široko polje glasbenega snovanja. Njegovi dijaki so imeli priliko natančno se seznaniti z glasbeno teorijo, V višjih letnikih tudi z osnovami harmonije in glasbene zgodovine. Pri vajah moškega zbora so se dijaki sami vadili v dirigiranju. Vsak orkestraŠ. se je običajno moral seznaniti z več instrumenti. Z boljšimi dijaki je s posebno ljubeznijo gojil celo komorno glasbo. Vse to je bilo koristno zlasti za one dijake, ki so se pozneje posvetili višjim glasbenim študijam, kajti od njega so v zavodu dobili podlago skoro za vse glasbene panoge.
Ker je pouk posameznih instrumentov nujno popolnoma individualen, mu je število tedenskih ur zelo naraslo. Bil je neprestano zaposlen in to v popoldanskih in večernih urah; ko so drugi profesorji končali delo, je prof. Hybäsek moral h klavirskim uram, k orkestru, k vajam itd. Prednost tega individualnega pouka pa je zopet ta, da je vsakega dijaka natančno spoznal in kontroliral; zanimal se je tudi sicer za njegovo življenje, mu dajal nasvete, mu dejansko pomagal in vzdrževal zveze z vsemi učenci, ki so bili že zavod zapustili.
Mnogokrat se čutijo stari profesorji po svoji upokojitvi osamele. Prof. HybäSku se nad tako usodo ni treba pritoževati. Ima velik krog prijateljev in znancev, katere si je pridobil s svojo močno osebnostjo. Neprestano mora dopisovati, sprejemati obiske in posredovati v raznih zadevah. Kjerkoli imajo naši bivši dijaki kak sestanek, obletnico mature ali kaj podobnega, mora biti povabljen. In nikdar ne odreče! Pri društvu Jeglič je eden najbolj vnetih sodelavcev, pri zadrugi Jeglič pa celo predsednik. Veliko skrbi in dela mu nalaga šentviška sirotišnica, katero požrtvovalno vodi že lepo vrsto let. Zaradi njegovih zaslug ga je prevzv. g. škof dr. Rožman ob vstopu v pokoj imenoval za častnega konzistorial-nega svetnika.
Vsi njegovi prijatelji in znanci, zlasti pa njegovi nekdanji gojenci mu želimo, da bi ga Bog ohranil v tem zdravju in vedrosti še dolgo vrsto let.	V. Snoj.
Zalivala
Dne 10. jan. 1938. je daroval zavodu notranji minister g. dr. Korošec Anton eno kiparsko skupino in tri slike, kar je kupil na razstavi bolgarskih umetnikov v Beogradu, in štiri slike, ki jih je kupil na razstavi slovenskega slikarja Debenjaka v Beogradu. Dne 20. jan. nam je poklonil stenski medaljon Stanka Vraza, delo prof. Frangeša.
Ravnateljstvo se g. ministru za velikodušni dar najtopleje zahvaljuje. Bog plati!
II.	Šolski letopis
(Od 24. avgusta 1937. do 28. junija 1938.)
Popravni izpiti po 81. 51. zakona o sred. šolah so bili 24. in 25. avgusta z nastopnim uspehom:
I. a.: Izdelali so: Briški Miloš, Cegnar Franc, Lavrič Janez, Mrak Dušan, Oblak Gorazd, Razpotnik Jožef, Rozman Alojzij, Snoj Marijan, Šebenik Franc, Švigelj Anton.
I. b. Izdelali so: Cepuder Bogdan, Čebin Boris, Klemenčič Justin, Po-steiner Marijan, Rot Branko, Selan Vinko. — Ni izdelal: Golob Janez.
— Ni prišel: Likovič Anton.
II. a. Izdelali so: Hribar Jožef, Klopčič Janez, Rovan Josip, Virant Matija, Vrhovec Anton. — Niso izdelali: Jereb Karel, Perko Gabrijel, Prevc Robert, Zdolšek Franc.
II. b. Izdelali so: Aubrecht Josip, Avguštin Florijan, Hörtner Boril.
— Niso izdelali: Barlič Bogomir, Hribovšek Franc, Jelenec Anton, Kastelic Anton, Peternel Stanko, Šmalc Matija, Št upa r Mirko.
III. r. Izdelali so: Berce Oton, Hribar Jožef, Ločniškar Franc, Malavašič Jože, Penič Albin, Škufca Franc, Vidrih Jožef. — Niso izdelali: Bavčar Anton, Perko Jožef, Štempihar Miloš, Terčelj Dušan, Urbančič Anton.
V. r. Izdelali so: Cepuder Milan, Erman Anton, Konjar Jakob, Kregar Jožef. — Niso izdelali: Bregant Alojzij, Breznikar Franc, Kastelic Anton.
VI. r. Izdelal je: Hočevar Janez. — Ni izdelal: Filipič Franc.
VII. r. Izdelali so: Habjan Janez, Jazbec Stanko, Štiherle Alojzij. — Nista izdelala: Ferkulj Jožef, Kocjan Stanko.
Popravni nižji tečaj, izpit je bil 26. avg. Izdelal je: Klemenčič Martin.
Vpisovanje za šol. leto 1937/38. je bilo 1. sept. Vseh vpisanih učencev je bilo: 344.
Dne 10. sept. je bila maša v čast sv. Duhu in otvoritvena seja učiteljskega zbora. Reden pouk se je pričel 11. sept.
Dne 21. sept., na dan pogreba bivšega predsednika češkoslovaške republike T. G. Masaryka, je bilo za vse dijake predavanje o pomenu velikega pokojnika. Dan je bil pouka prost.
Dne 24. sept., na dan 75 letnice smrti A. M. Slomška, je bila v vsakem razredu spominska beseda o pomenu velikega prosvetitelja.
Dne 28. sept. je bila žalna slovesnost po rajnem nadškofu Jegliču, ustanovitelju zavoda. Dan je bil pouka prost.
Dne 9. okt. je bila ob 8. uri v kapeli žalna slovesnost za rajnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Po cerkvenem opravilu je bila spominska prireditev v pevski dvorani.
Dne 24. okt. je bilo v pevski dvorani za učence od V. do VIII. r. predavanje prof. dr. Fr. Trdana o pomenu zmage pri Kumanovem. V dneh 23. do 30. okt. so predavali o tem prof. zgodovine v nižjih razredih po eno uro.
Dne 29. in 30. okt. so govorili v vsakem razredu profesorji zgodovine po pol ure o našem morju ter namenih Jadranske straže in njenega podmladka.
Dne 30. okt. je bil dan varčevanja. Profesorji so porabili po eno učno uro za predavanje o varčevanju.
Od 1. do 3. nov. so bile duh. vaje za dijake, ki jih je vodil kapucinski provincial g. dr. p. Odilon Mekinda.
Dne 6. nov. je bilo 1. šol. uro smrtno opravilo po rajnih zavodskih profesorjih in prefektih.
Dne 13. nov. je praznoval zavod god hišnega zavetnika sv. Stanislava. Ob 10. je imel prevzv. g. škof govor in slovesno mašo.
Dne 20. nov. je imel supl. Zemljak J. 5. šolsko predavanje o Vuku Karadžiču za dijake vseh razredov.
Dne 24. nov. je imel ob 14. uri hišni zdravnik polkovnik v p. dr. M. Justin za vse dijake predavanje o vojnih plinih.
Od 28. nov. do 4. dec. so bila predavanja v vsakem razredu po eno uro o naših izseljencih.
Dne 1. dec. je	bil praznik zedinjenja.	Ob 8. uri je bila	šolska maša
z zahvalno pesmijo	in molitvijo za kralja.
Božične počitnice so trajale od 23. do vštetega 29. dec.
Dne 22. jan. sta bila odlikovana od francoskega konzula v Ljubljani za pridno učenje francoščine osmošolca Gogala Mirko, ki je dobil bronasto svetinjo, in Drenik	Franc, ki je dobil knjigo Georges	Riat,	Paris.
Dne 27. jan. je praznovala gimnazija	spomin sv.	Save.	Ob 8.	uri	je
predaval supl. Florjančič Jožef o pomenu srednjeveških samostanov v Srbiji. Dan je bil pouka prost.
Dne 4. febr. je bil Strossmajerjev dan. Ob 8. uri	je	predaval prof.
J. Šolar o njem, primerjaje ga z nadškofom Jegličem.	Dan	je	bil pouka
prost.
Dne 8. febr., na dan Prešernove smrti, je bilo po razredih predavanje o Prešernu in nabiranje prispevkov za njegovo rojstno hišo. Učenci so nabrali 1014 din, učiteljski zbor 440 din.
Dne 13. febr. ob 16. uri je bila v veliki dvorani akademija v počastitev 16 letnice kronanja papeža Pija XI.
Po odloku min. prosv. IV. br. 2757. z dne 23. febr. 1938. je nadzoroval v zavodu od 5. do 7. marca inšpektor min. prosv. g. Alič Franc.
Dne 12. marca je praznoval zavod god prevzv. g. škofa dr. Gregorija Rožmana. Dan je bil pouka prost.
Dne 25. marca ob 16. uri je bil v veliki dvorani dijaški koncert, ki je obsegal pevske in glasbene točke, pod vodstvom prof. M. Tomca in supl.
V.	Snoja.
Velikonočne počitnice so trajale od 14. do 26. aprila.
Dne 7. maja je praznoval zavod materinski dan.
Od 8. do 14. maja je bil protituberkulozni teden.
Dne 15. maja ob 16. uri je bila javna telovadba na zavodskem telovadišču na prostem pod vodstvom prof. J. Arha. Telovadne vaje je spremljal dijaški orkester pod vodstvom supl. V. Snoja.
Dne 14. maja se je končal pouk v IV. in VIII. razredu.
Dne 18. maja je bil celodneven izlet za vse razrede.
Od 26. do 29. maja je bila v risalnici razstava risarskih del učencev, ki obiskujejo risanje pod vodstvom supl. St. Kregarja.
Od 28. maja do 4. junija je bil treznostni teden. Učitelji higiene in naravoslovnih predmetov so pri svojih urah opozarjali na zle nasledke alkohola.
Dne 4. junija se je zaključil šolski pouk.
Dne 7. junija je bil popravni izpit v VIII. razredu. Izdelala sta: Novinec Jožef in Smolej Jožef. — Isti dan je bil popravni izpit v IV. razredu. Izdelali so: Hribar Jožef, Malavašič Jožef, Kužnik Edvard, Zupančič Andrej. Izdelal ni: Milač Ciril.
Dne 10. junija je prišel v zavod min. odposlanec g. Leskošek Janko, inšpektor min. prosvete v Beogradu, po imenovanju min. prosv. IV. br. 7085 z dne 14. maja 1938.
Od 11. do 17. jun. so bili nižji, od 13. do ‘21. jun. pa višji teč. izpiti.
Dne 23. in 24. jun. so bili sprejemni izpiti za I. razred.
Dne 28. jun. je bil sklep šol. leta s sv. mašo, po kateri so prejeli učenci letna izpričevala in letna poročila.
III.	Učbeniki
za šolsko leto 1937/38.
I. razred. Levičnik, Zgodbe sv. pisma I. — Katoliški katekizem. — Bajec i. dr.: Slovenska čitanka in slovnica I. — Rupel: Srbohrvatska vadnica I. — Belec i. dr.: Latinska vadnica. — Južnič: Francoska vadnica I. Radivojevič-Prijatelj:	Osnovni	pojmi zemljepisa. — Šenoa:
Geografski atlas. — Verbič-Vales: Prirodopis živalstva. — Kapus: Prirodopis rastlinstva, 4. izdaja. — Kunc: Aritmetika za I. in II. razred. — Cennelj-Lapajne, Geometrija za I. in II. razred. — Kramolc: Pesmarica za nižje razrede srednjih šol.
II. razred. Levičnik: Zgodbe sv. pisma II. — Katekizem kakor v I. razredu. — Bajec in dr.: Slovenska čitanka in slovnica II. — Rupel: Srbohrvatska vadnica II. — Pipenbacher: Latinska vadnica II., 3. izdaja. — Pipenbacher: Latinska slovnica, 3. izdaja. — Južnič: Francoska vadnica II. — Bučar: Zgodovina starega veka. — Prijatelj in dr.: Zemljepis za II. razred. — Atlas kakor v prvem razredu. — Prirodopis kakor v I. razredu. — Aritmetika in geometrija kakor v I. razredu. — Pesmarica kakor v I. razredu.
III. razred. Jaklič-Vrečar: Liturgika. — Bajec in dr.: Slovenska čitanka III. — Breznik: Slovenska slovnica, 4. izdaja. Rupel: Srbsko-hrvatska vadnica III. — Košan: Latinska čitanka III. — Latinska vadnica kakor v II. razredu. — Bradač: Grška vadnica. — Bradač-Osana: Grška slovnica. — Južnič: Francoska vadnica III. — Melik-Orožen: Zgodovina Jugoslovanov I. — Bohinec-Savnik: Zemljepis za III. razred. — Atlas kakor v I. razredu. — Ziegler-Žabkar: Geometrija za III. in IV. razred. — Kunc: Fizika za nižje razrede.- — Kunc: Aritmetika za III. in IV. razred.
IV. razred. Mlakar: Katoliški verouk. — Bajec in dr.: Slovenska čitanka IV. — Slovenska slovnica kakor v III. razredu. — Rupel: Srbsko-hrvatska vadnica IV. — Golik: Cezar, Bellum gallieum. — Slovnica kakor v II. razredu. — Grška vadnica in slovnica kakor v III. razredu.
—	Južnič: Francoska vadnica IV. — Melik-Orožen: Zgodovina Jugoslovanov II. — Orožen: Zemljepis kraljevine Jugoslavije. — Atlas kakor v
I.	razredu. — Prezelj: kemija in mineralogija za nižje razrede. — Aritmetika kakor v III. razredu. Pirc: Higijena za III. in IV. razred.
V. razred. Svetina: Katoliški verouk I. — Grafenauer: Slovenska čitanka I. — Slovenska slovnica kakor v III. razredu. — Poljanec, Istorija srpskohrvatskog jezika. — Perinovič: Izbor iz rimskih klasika I. in II.
- Rac: Izbor iz spisa Ksenofontovih. — Mušič: Izbor iz povjesti Herodotove. — Grška slovnica kakor v III. razredu. — Južnič: Francoska čitanka za V. in VI. razred. — Bučar: Obča zgodovina za V. razred. — Atlas kakor v I. razredu. — Bohinec in dr.: Obči zemljepis za v. sr. šol.
— Bevk: Botanika za višje razrede, II. izdaja. — Kunc: Aritmetika in algebra za V. in VI. razred. — Lapajne: Geometrija za V. razred.
VI. razred. Pečjak: Katoliški verouk II. — Grafenauer: Slovenska čitanka II. — Slovenska slovnica kakor v III. razredu. — Poljanec: Istorija srbskohrvatskoslovenskog jezika. — Pavle Popovič: Jugosloven. književnost. — Golik: Izbor iz retoričkih i filozofskih djela M. T. Cicerona,
— Rac: Izbor iz djela Ovidijevili. — Perinovič kakor v V. razredu. — Majnerič: Izbor iz Homerove Ilijade in Odiseje. — Grška slovnica in francoska vadnica kakor v V. razredu. — Bučar: Zgodovina srednjega veka. — Čermelj: Kozmografija za VI. razred. — Aritmetika in geometrija kakor v V. razredu. — Sodnik: Logaritmi. — Higiena kakor v
IV.	razredu.
VII. razred. Pečjak: Katoliški verouk III. — Grafenauer: Slovenska čitanka za VII. razred. — Pavle Popovič kakor v VI. r. — Slovenska slovnica kakor v VI. razredu. — Žeželj: Antologija novije jugoslovenske lirike. — Kuzmič: Vergilije u izboru. — Golik: Izabrani Plinijevi listovi.
— Perinovič kakor v V. razredu. — Livius: Ab urbe condita. — Kuzmič: Platonova Apologija i Kriton. — Mušič: Izabrani govori iz Demostena.
— Južnič: Francoska čitanka za VII. razred. — Južnič: Francoska gramatika. — Orožen: Zgodovina novega veka za VII. razred. — Erdeljanovič: Osnove etnologije. — Atlas kakor v I. razredu. — Reisner: Fizika za višje razrede, 2. izdaja. — Prezelj: Anorganska kemija za višje razrede.
— Kunc: Aritmetika in algebra za VII. razred. — Sajovic: Geometrija za višje razrede sr. šol. — Logaritmi kakor v VI. razredu.
VIII. razred. Medved: Zgodovina katoliške cerkve. — Grafenauer: Slovenska čitanka za VIII. razred. — Pavle Popovič kakor v VI. r. — Zeželj: Antologija novije jugoslovenske lirike. — Slovenska slovnica kakor v VII. razredu. — Golik: Horatii Carmina. — Tacitus: Annales. — Perinovič kakor v V. razredu. — Kuzmič: Platonov Fajdon. — Kuzmič: Sofoklova Antigona. — Južnič: Francoska čitanka za VIII. r. in Francoska gramatika. — Orožen: Zgodovina najnovejše dobe za VIII. razred.
— Kranjec: Pregled zgodovine Jugoslovanov. — Orožen: Zemljepis kraljevine Jugoslavije. — Atlas in fizika kakor v VII. razredu. — Higiena kakor v VI. razredu. — Ozvald: Logika.
IV.	Slovenske naloge
V.	razred
1.	Moja najlepša pravljica. — 2.* Srbska narodna pesem. — 3. Ko so zaplesale prve snežinke po nebu, sem se spomnil ubogih in raztrganih.
4.	Kako je z vami, Celovec, Trst, Gorica? — 5.* Pismo domačim. —
* Zvezdica pomeni .domačo nalogo.
6. Nosilci socialnih idej v Finžgarjevem romanu »Iz modernega sveta«.
—	7.* Pomlad je v deželi. — 8. Načrti za počitnice.
VI. razred
1.* a) Človek ne more uživati življenja, če se ne odreče marsičemu (Goethe, Faust); b) Tudi šolsko delo je lepo. — 2. Krivda in kazen v Shakespearovem Hamletu. — 3. Kultura je vedno in povsod sad miru (dr. M. Vidmar), nal. po nasvetu min. prosv. — 4.* Človek je družabno bitje (Govor). — 5. a) Kaj vidim lepega na Homerju? b) Misli ob bri-žinskih spomenikih. — 6. Pustne igre v Dubrovniku v XVI. veku. —
7.* Vloga živalstva v božjem stvarstvu, — 8. Duševno zdravje ni manjša svetinja kakor zdravje telesa (Nal. po odi. kr. ban. upr.).
VII. razred
1.* Tantum possumus, quantum scimus (Bacon Verulamski). —
2.	Julijine pesmi pri Prešernu. — 3. Narod le, ki domovino ljubi, brani, *zasluži, da si jo ohrani (Aškerc). — 4.* a) Levstikova ljubezen do slovanstva; b) Vpliv družbe na posameznika. — 5. Umetnostni napredek pri Jurčiču. — 6. Naša »Palestra«. — 7.* Kaj nam daje humanistična izobrazba? — 8. Gojiš duha — ne puščaj vnemar telesa (Nal. po odi. kr. ban. upr.).
VIII. razred
1.* Današnji ljudje ne znajo več živeti z naravo (W. Soinbart). —
2.	Pesniške značilnosti pri Gregorčiču. — 3. V senci vojnih letal. — 4.* Ali imajo majhni narodi kak pomen na svetu? — 5. a) Bralčev dnevnik; b) Čutni in nadčutni svet v Platonovem Fajdonu. — 6.* Ali že znam znanstveno delati? — 7, Ko človek delo konča, tedaj ga šele začne (Miklošič). — 8. Višji tečajni izpit.
V.	Prosti predmeti
Na zavodu so se poučevali nastopni prosti predmeti:
1. češčina 2 uri tedensko; poučeval je prof. v p. Hybašek Vojteh. Tečaj je obiskovalo 19 učencev VI. in VII. razreda.
2. nemščina 2 uri tedensko v 5 tečajih. Prvi tečaj so obiskovali vsi učenci IV. razreda, drugi teč. vsi učenci V. r., tretji teč. vsi učenci
VI.	r., četrti teč. vsi učenci VII. r.; poučeval prof. Strupi Alojzij. Peti tečaj so obiskovali vsi učenci VIII. r.; poučeval dr. Trdan Franc. •
3. italijanščina 2 uri tedensko; poučeval supl. Glinšek Fr. Tečaj je obiskovalo 15 učencev VI. in VII. razreda.
4. stenografija v 2 tečajih; poučeval prof. Pavlin Jernej. Prvi teč. (2 uri tedensko) je obiskovalo 36 učencev V. in VI. r. Drugi teč. (1 uro tedensko) je obiskovalo 18 učencev VIL in VIII. razreda.
5. petje 1 uro tedensko v 2 tečajih. Prvi tečaj so obiskovali učenci
III.	in IV. razreda. V tej starostni dobi so dijaki večinoma v stanju mutacije in je treba njihove glasove varovati. Zato je učitelj prvo polletje večinoma porabil za ponavljanje teorije in za osnovne pojme iz pevske fiziologije in pravilnega pevskega nastavka. V drugem polletju pa so se
bavili z začetnimi pojmi iz harmonije: bolj natančno nauk o intervalih, trozvok in vezava trozvokov. Učil supl. V. Snoj. Drugi tečaj je obiskovalo 37 učencev V.—VIII. razreda, ki so kot moški zbor nastopali pri prireditvah. Mešani zbor je štel 122 glasov. Imel je deljene vaje za cerkveno petje posebej in za svetno posebej. Nastopal je pri službi božji in pri 11 akademijah. Priredil je tudi 6 radijskih prenosov. Poučeval je prof. Tomc Matija.
Dijaški orkester je sestavljalo 23 članov v sledeči zasedbi: 5 prvih violin, 4 druge, 1 viola, 1 čelo, 2 kontrabasa, 1 flauta, 2 klarineta,
2	rogova, 2 trobenti in tolkala. Izvajali smo večinoma dela iz klasične literature, ki so glasbeno najbolj prozorna in najlaže dostopna, obenem pa nedvomne umetniške vj-ednote. Nastopali smo ob raznih šolskih in domačih zavodskih prireditvah, ki so se vrstile kar skozi vse šolsko leto. Oikestraši so ogromno prostega časa žrtvovali za orkester res z ljubeznijo in navdušenjem, tako da je bilo delo z njimi v resnici lepo in hvaležno.
—	Vodil je supl. V. Snoj.
6.	risanje 2 uri tedensko za učence III.—VIII. razreda. Obiskovalo 14 učencev, poučeval supl. Kregar Stanko.
VI. Izleti
Ustrezajoč členu 22. zak. o srednjih šolah je zavod poskrbel za predpisano število učnih izletov. Rilo je 43 izletov v bližnjo in daljno okolico: 31 poldnevnih in 12 celodnevnih. Daljši so bili: v Celje (VI. raz.), Trbiž (VII. raz.). Med drugimi posebnostmi so si ogledali mamuta in geološke plasti njegovega ležišča v Nevljah, dalje znamenitosti Bohinja, Bleda, Kranja, Kamnika in Novega mesta.
VII.	Vzgojno delo
Učencem škof. klas. gimnazije, ki stanujejo v zavodu sv. Stanislava, nadomešča domačo hišo zavod. Tu so imeli stalno nadzorstvo nad delom in vedenjem dijakov g. vzgojni vodja M. Štular in gg. prefekti Bevka Ludovik, Jenko Janez, Čepon Ludovik, dr. Lenček Ignacij, Pirc Jožef, Tomažič Janko in Žnidar Mihael. Bili so v rednih stikih s profesorji, ki so jih stalno obveščali o napredku in delu učencev v šoli. Starši so imeli reden dostop do profesorjev, da so se z njimi posvetovali o načinu, kako izboljšati njihove uspehe. Posebnih roditeljskih sestankov zavod ni prirejal, ker so starši preveč oddaljeni. Gimnazija stalno naznanja staršem slabe uspehe učencev ob konferencah.
VIII.	Dijaška društva
I.	P a 1 e s t r a. (Pokrovitelj prof. dr. Čepon A. — predsednik Zupančič VIII.) Letos je bilo vpisanih 90 članov višješolcev. Delo se je vršilo po krožkih, ki jih je bilo šest in sicer: 1. literarni (24 sestankov),
2.	dramatski (16 sest.), 3. socialni (17 sest.), 4. cirilometodijski (15. sest.),
5.	naravoslovni (11. sest.) in 6. šahovski krožek.
Bilo je tudi 6 skupnih shodov, kjer je med drugimi predaval prof. dr. Fajdiga V. o idejnih dijaških gibanjih, prof. dr. Trdati F. o političnem položaju in sedmošolec Gabrovec o svojem potovanju po Srbiji in Mace-doniji.
Glasilo Palestre so Domače vaje (urednik Remic J. VI.), ki so verna podoba hotenja in stremljenja naših mladih literatov v zavodu.
II. Podmladek Rdečega križa. (Poverjenik tel. učitelj Jože Arh.) Podmladek je štel letos 52 članov. Z malo izjemo so vsi redno plačevali članarino. Prejemali so 5 izvodov Glasnika, ki so ga z zanimanjem prebirali. Svojih lastnih prireditev niso imeli, pač pa so radi sodelovali pri drugih prireditvah. V protituberkuloznem tednu so prodajali listke v korist protituberkulozne (lige) zveze v Ljubljani. Nabrali so pri tej priliki 150 din.
Na sestankih so se člani navduševali za plemenito delo svojega društva; dobivali so pouk o ciljili in sredstvih Rdečega križa.
III. Podmladek Jadranske straže. (Poverjenik supl. Flo-rijančič Josip.) Da se je namen organizacije tudi letos dosegel pri dijakih, je v prvi vrsti zasluga izredno delavnega odbora.
P. J. S. je na naši gimnaziji ob koncu šolskega leta štel 125 članov. Rednih odborovih sej je bilo 11, dalje več manjših in trije večji članski sestanki. Dne 1. VI. se je vršil VII. redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor: Pleničar Dušan VIL predsednik, Rigler Alojzij
VI.	r. podpredsednik, Pungartnik Ivan VII. tajnik.
Podmladek je svojim članom priredil tri predavanja s skioptičnimi slikami. Na prvem je g. Edvin Pleničar iz Ljubljane predaval o lepoti Jadrana in znamenitostih dalmatinskih mest. Pri drugem predavanju je g. prof. Janko Mlakar seznanjal člane z norveškimi fjordi in daljnimi Spitzbergi. G. dr. Alojzij Kuhar pa je govoril o narodno-obrambnem delu pri Slovencih. Kakor v prejšnjih smo tudi v tem poslovnem letu proslavili Jadranski dan 31. oktobra s predavanji o pomenu našega društva.
S podporo sekcije podmladka J. S. v Ljubljani bo naše društvo v mesecu juliju priredilo 14 dnevno potovanje po Dalmaciji.
IV. 95. podružnica Počitniške zveze. (Pokrovitelj prof. Moder.) V letošnjem letu podružnica ni prirejala posebnih sestankov, pač pa so se člani pridno udeleževali predavanj, ki jih je priredila JS.
Število članov je naraslo od lanskih 6(5 na 73 in šo vsi tudi člani mladinskega odseka SPD.
IX. Učila
I. Učiteljska knjižnica. (Varuh prof. Strupi Alojzij.) Na koncu šolskega leta 1937/38 je v knjižnici 9.056 del v 22.616 zvezkih. V tem letu je narasla za 111 del v 227 zvezkih. Več knjig in revij so darovali gg. profesorji, za kar jim bodi iskrena hvala!
II. Slovenska in srbsko h rvatska dijaška knjižnica. (Varuh prof. Miklavčič M.) Iz obeh knjižnic so si učenci letos izposodili 3994 knjig. Narasla je slovenska za 25 del v 27 zvezkih, srbsko-hrvatska pa za 8 del v 18 zvezkih. Prva obsega tako 1851 del v 4699 izvodih in zvezkih, druga 450 del v 761 zvezkih.
Knjižnici so najbolj izkoristili učenci V. razreda, ki so si izposodili 744 knjig. Tem sletie: četrtošolci (552), II b (508), tretješolci (481), II a (472), sedmošolci (395), šestošolci (337), osmošolci (178), Ib (172) in I a (155 knjig).
III. Francoska dijaška knjižnica. (Varuh supl. Fr. Glinšek.) Knjižnici je podarila g. Bogomila dr. šušteršičeva več letnikov tednika Illustration, konzulat francoske republike v Ljubljani je daroval 20 knjig, drugi dobrotniki pa 6 knjig. Darovalcem knjig iskrena hvala! Ce vštejemo redni nakup, se je knjižnica pomnožila za 77 del v 95 zvezkih in šteje sedaj 235 del v 283 zvezkih. Ostalo je neizpremenjeno. Izposojenih je bilo: osmošolcem 167 knjig, sedmošolcem 191, šestošolcem 223, peto-šolcem 250, četrtošolcem 126, tretješolcem 43, skupaj 1000 knjig.
IV. Veroučna zbirka. (Varuh prof. Pavlin Jernej.) Pomnožila se je za 300 razglednic. Zdaj šteje 1049 slik, 3420 razglednic, 11 zbirk slik,
3	zemljevide, 4 knjige, 6 načrtov, 1 molitveno zastavo in 20 cerkveno-zgodovinskih svetinj.
V. Nazorila za klasične jezike. (Varuh dr. Jere Franc.)
V	zbirki je 23 stenskih slik iz kolekcije St. Cybulski: Tabulae, quibus anti-quitates Graecae et Romanae illustrantur.
VI. N a z o r i 1 o za žive jezike. (Varuh dr. Samsa Janez.) Zbirka obsega 20 stenskih slik in 2 zemljevida; 184 razglednic francoskih mest in 6 franc, napevov na stenskih podobah.
VII. Zemljepisna in zgodovinska zbirka. (Varuh dr. Trdan Franc.) Letos se je zbirka pomnožila za 3 stenske karte: Gros-venor Gilbert, Pacifični ocean, Zemeljske polute in Kanada. Ob zaključku šol. leta je zbirka vsebovala: 1 pridvižni zemljevid, 3 zemljepisne oble, 48 stenskih kart in 132 zemljepisnih slik, generalnih in specialnih zemljevidov in načrtov, 22 zgodovinskih stenskih kart za stari, srednji in novi vek, 36 zgodovinskih podob in tabel ter 60 dijaških samostojnih izdelkov.
VIII. Numizmatična zbirka. (Varuh prof. Miklavčič M.) Stanje je ostalo v glavnem nespremenjeno. Zbirka se je pomnožila le z novimi vzorci kovanega drobiža iz zadnjega stoletja, zlasti za države: kraljevina Srbija, Črna gora, Romunija, ČSR, Avstrija, Nemčija, Francija, Holandska in USA. Pridobila je tudi 5 medvojnih in povojnih avstrijskih bankovcev.
IX. Naravoslovna zbirka. (Varuh prof. Moder.) Zbirka obsega: 1. za živalstvo: 255 zidnih in 20 stereoskopičnih slik; 4 prave in 18 shematičnih modelov; 151 nagačenih živali in okostij; 99 preparatov v tekočini; 92 suhih in 47 mikroskopičnih preparatov ter okoli 1500 hroščev in metuljev; 1 zidno karto za zoogeografijo Jugoslavije.
2. za rastlinstvo: 266 zidnih slik; 9 poskusnih priprav; 119 suhih preparatov in dvoje herbarijev s številnimi rastlinami; 40 mikroskopičnih preparatov in 25 stereoskopičnih slik.
3. za rudninstvo: šteje 516 predmetov (1 nov, dar g. A. Končana, načelnika v kab. min. dr. Kreka).
4. za geologijo in paleontologijo: 1 geološko karto Jugoslavije, 1 geološki prerez pokrajine Messabi (Amerika); 28 živalskih in rastlinskih okamenin (3 nove z ležišča mamuta pri Nevljah nad Kamnikom).
Največja pridobitev v tem letu je imerzijski objektiv k mikroskopu.
V	celoti šteje zbirka 3362 starih in 5 novih predmetov, skupno 3367 predmetov.
X. Prirodoslovna zbirka. (Varuh prof. dr. Knific Ivan.) Zbirka obsega 7 stenskih slik, 4 rentgenograme, 20 stereoskopičnih slik, 252 modelov, strojev in pristrojev in okoli 150 kemikalij.
XI. Telovadna zbirka. (Varuh telov. učitelj Arh Jože.) Telovadna zbirka obsega: 3 bradlje, 1 drog, 5 naskoonih desk, 2 od teh so prožne, 1 konja, 1 kozo (1 m—1.40 m), 2 opremi za skok v višino, 2 plezalni lestvi z napravo za vodoravno lestvo, 1 visečo spleteno vrv, 1 visečo vrv, 5 plezalnih drogov, kroge, trapez, 3 blazine z usnjeno prevleko,
1	železno kroglo za suvanje (7.25 kg), 175 železnih ročk (od 1—20 kg), 50 železnih palic, 32 lesenih palic, 1 disk, 1 vrv za vlečenje, kolebnico, strelni lok z 2 tetivama, 1 žogo za nogomet, paličice za štafeto.
XII. Risarska zbirka. (Varuh uč. ris. Kregar Stane.) Zbirka obsega: 35 sadrenih odlitkov, 284 lesenih modelov, 26 umetnih sadežev, 573 nalepljenih listov, 80 mladik, 114 lončenih modelov, 150 nagačenih živali, 87 kovinastili modelov, 60 kosov narodne obleke, 250 papirnatih modelov, 245 kosov sobnega inventarja ter mnogo teoretičnih del in predlog.
XIII. Pevska in godbena zbirka. (Varuh prof. Tomc Matija.) Zbirka cerkvenih skladb se je v I. 1937/38 pomnožila za 35 partitur, 7 mešanih in 1 moški zbor. Sedaj šteje 52 latinskih maš, 1422 skladb za mešani zbor, 271 za moški ozir. deški zbor, 100 pa za enoglasno petje. — G» Josip Kamnikar iz Osijeka je podaril za zbirko 5 partitur latinskih maš. — Zbirka svetnih pesmi je narasla za 2 pesmarici, 6 mešanih zborov, 5 moških in 1 deški zbor ter za 1 spevoigro in 1 zbirko skladb s spremijevanjem klavirja. Sedaj šteje 77 pesmaric, 127 mešanih, 199 moških ozir. deških zborov, 6 skladb s spremi jevanjem klavirja ali orkestra in 7 spevoiger. — Godbena zbirka je narasla za 5 skladb za veliki orkester in za 2 terceta. Sedaj šteje 41 šol za razne instrumente, 33 duetov, 22 tercetov, 29 kvartetov, 61 sekstetov, 17 oktetov, 13 skladb za mali orkester, 225 skladb za veliki orkester in 8 skladb za razne instrumente.
X.	Poročilo o zdravstvenem stanju
Letošnje šolsko leto je bilo v zdravstvenem oziru eno izmed najugodnejših. Ni bilo nobenih epidemij, nobenih smrtnih primerov, nobenih hujših obolenj. Imeli smo le malenkostno število prehlajenj (6), bronhialnih katarjev (9), angin (4) in nekaj katarjev na očesni veznici (4). Nalezljivih bolezni sploh ni bilo.
Zavodska bolnišnica je gledala, da je preventivno vse ukrenila, kar je bilo potrebno. Pouk in stalno opominjanje na higiensko ravnanje je imelo uspeh.
Dr. Justin Matej, zavodski zdravnik.
XI.	Redovanje učencev
(Krepki tisk pomeni odličen, razprti prav dober uspeh.)
I.	a razred
(Razrednik prof. Omerza Franc.)
Izdelali so:
Andoljšek Stanislav, Lipovec, Kočevje.
Babnik Franc, Sela, Ljubljana-okolica.
Blasig Miro, Suhor, Črnomelj.
Brnot Jakob, Zg. Paloviče, Kamnik.
Jankovič Anton, 'Poljane, Novo mesto.
K 1 e m e n Vincencij, Kleče, Ljubljana-okolica.
Klinar Alojzij, Jesenice, Radovljica.
Košir Branko, Bistrica, Kranj.
Krt Janez, Podjelše, Kamnik.
Lesjak Janko, Globasnica, Velikovec, Nemčija.
Magorš Stanislav, Zagorje, Litija.
Nemanič Stanislav, Slanina vas, Črnomelj.
Rogelj Peter, Zagorje, Litija.
Senčar Franc, Kisovec, Litija.
Sopotnik Franc, Podkraj, Litija.
Šmalc Alojzij, Lazi, Kočevje.
Štefančič Franc, Ljubljana.
Štrukelj Valentin, Štrukljeva vas, Logatec.
Urh Henrik, Sodražica, Kočevje.
Urh Franc, Sodražica, Kočevje.
V	engar'AnHon, Potoki, Radovljica.
Zajec Alojzij, Vel. Račna, Ljubljana-okolica.
Zajec Anton, Dobračeva, Logatec.
Završnik Stanislav, Moste, Kamnik.
Žmitek Franc, Ljubljana.
Popravni izpit bodo delali:
Frančič Ivan, Dol. 'Brezovica, Krško, iz francoščine in latinščine. Grom Vlad., St. Vrhnika, Ljubljana-ok., iz francoščine in latinščine. Jensterle Janez, Hotavlje, Škofja Loka, iz francoščine in latinščine. Ogrinec Jožef, Podgorje, Kamnik, iz francoščine in latinščine.
Papež Franc, Črnomelj, iz francoščine in latinščine.
Pekolj Anton, Zagorica, Novo mesto, iz latinščine.
Sršen Ivan, Ljubljana, iz latinščine.
Nista izdelala:
Zavodnik Jožef, Ljubljana.
Žitko Adolf, Matenja vas, Italija.
I.	h razred
(Razrednik supl. Jeglič Stanko.)
Izdelali so:
Anžlovar Ladislav, Št. Vid pri Stični, Litija.
Belin Franc, Ljubljana.
Brezovar Radoslav, Št. Rupert pri Mokronogu, Krško.
Fajfar Franc, Dražgoše, Škofja Loka.
Golobič, Milan, Jurka vas, Vavta vas, Novo mesto.
Grašič Mitja, Kranjska gora, Radovljica.
Grims Franc, Stara Cerkev, Kočevje.
Ilc Mirko, Globel, Sodražica, Kočevje.
Kacin Boris, Ljubljana.
Kukoviča Alojzij, Dev. Mar. v Polju, Ljubljana-okolica. Oražem Stanko, Verd, Vrhnika, Ljubljana-okolica.
Pavliha Ladislav, Hotič, Litija.
Perčič Janez, Paradišče, Šmarje, Ljubljana-okolica.
Petančič Vladimir, Kranj.
Podržaj Anton, Hudo, Stična, Litija.
Pucelj Slavko, Jesenice, Radovljica.
Ramovš Anton, Dolenja vas, Selca, Škofja Loka.
S c h r o i f Milan, Župeča vas, Cerklje ob Krki, Krško. Skvarča Franc, Št. Jošt nad Vrhniko, Ljubljana-okolica. Spiesz Filip, Gradec pri Litiji, Sava, Litija.
Škulj Alojzij, Žimarice, Sodražica, Kočevje.
Štajdohar Anton, Obrh, Dragatuš, Črnomelj.
Popravni iz pit bodo delali:
Arh Valentin, Kamna gorica, Radovljica, iz francoščine in latinščine. Gregorič Franc, Sodražica, Kočevje, iz latinščine.
Kelbič Jožef, Rudnik, Ljubljana-okolica, iz latinščine.
Krek Franc, Selca, Škofja Loka, iz latinščine.
Leskovec Franc, Šmartno, Litija, iz francoščine in latinščine.
Oblak Martin, Vrbljenje, Tomišelj, Ljubljana-okolica, iz francoščine in latinščine.
Niso izdelali:
Crpič Milan, Babno polje, Logatec.
Jarc Stanislav, Male Dole, Št. Vid pri Stični, Litija.
Klemenčič Jožef, Kovor, Kranj.
Kolenc Otmar, Moste, Ljubljana.
Miklavič Jožef, Borovnica, Ljubljana-okolica.
Snoj Anton, Beričevo, Dol, Ljubljana-okolica.
Šter Jakob, Ljubljana.
Troha Janko, Mežica, Prevalje.
II.	a razred
(Razrednik supl. Kregar Stanko.)
Izdelali so:
Arhar Jože, Št. Vid nad Ljubljano, Ljubljana-okolica.
Babnik Ignacij, Stanežiče, Št. Vid nad Ljubljano, Ljubljana-okolica. Gašperšič Božidar, Kropa, Radovljica.
Gogala Ivan, Jesenice, Radovljica.
Gospodaric Jakob, Jesenice, Radovljica.
Hartman Pavel, Suha pri Škofji Loki, Škofja Loka.
Izlakar Avgust, Toplice pri Zagorju, Litija.
Jereb Karel, Batina Skela, Osijek.
Lotrič Franc, Dražgoše, Škofja Loka.
Makarovič Alojzij, Kostanjevica na Krki.
M a r i nč i č Silverij, Žužemberk, Novo mesto.
Mrlak Vinko, Žibrše, Gornji Logatec, Logatec.
Pavliha Franc, Gorenji Hotič, Litija.
Razpotnik Jože, Hinje, Novo mesto.
Rode Andrej, Rodica, Kamnik.
Setničar Franc, Bačna, Škofja Loka.
Škraba Franc, Matena, Ljubljana-okolica.
Šoba Ivan, Zdole, Videm pri Savi, Brežice.
Vidic Janez, Koroška Bela, Radovljica.
Zdolšek Franc, Sv. Jurij ob juž. žel., Celje.
Žmitek Stanislav, Bohinjska Bistrica, Radovljica.
Popravni izpit bodo delali:
Briški Miloš, Št. Vid, Ljubljana-okolica, iz francoščine.
Debeljak Zvonko, Požega, iz francoščine in latinščine.
Drašler Jože, Borovnica, Ljubljana-okolica, iz francoščine.
Langus Pavel, Sl. Javornik, Radovljica, iz francoščine.
Mikolič Borut, Črnomelj, iz latinščine.
Rozman Alojzij, Zagorje, Litija, iz francoščine in latinščine.
Rozman Jožef, Naklo, Kranj, iz latinščine.
Sedej Vladislav, Zagreb, iz latinščine in matematike.
Slapar Jožef, Zg. Dolina, Kranj, iz francoščine.
Šebenik Franc, Ljubljana, iz francoščine in latinščine.
Švigelj Anton, Bezuljak, Logatec, iz latinščine.
Nista izdelala:
Oblak Gorazd, Ljubljana.
Snoj Marijan, Gornja Radgona, Ljutomer.
Vseh učencev 34.
II.	b razred
(Razrednik supl. Glinšek Franc.)
Izdelali so:
Benigar Jožef, Sušica Nova, Trst.
Bertoncelj Karol, Gorenja vas, Škofja Loka.
Bradeško Franc, Velika Ligojna, Vrhnika, Ljubljana-okolica. Drašler Anton Jakob, Verd, Vrhnika, Ljubljana.
Gašperšič Metod, Sostro, Ljubljana-okolica.
Hribovšek Franc, Radovljica.
Hrovat Janez, Reber, Žužemberk, Novo mesto.
Lesar Ivan, Sušje, Ribnica, Kočevje.
Lovše Ivan, Devica Marija v Polju, Ljubljana-okolica.
M i 1 a č Metod Marijan, Prevalje, Dravograd.
Nagode Josip, Vrhnika, Ljubljana-okolica.
Pogačar Jožef, Graben, Kamnik.
Ravnik Anton Jožef, Sava, Jesenice, Radovljica.
Resman Janko, Radovljica.
Rigler Alojzij, Praproče, Sv. Gregor, Kočevje.
Rozman Branimir, Boh. Bistrica, Radovljica.
Šmalc Matija, Breg, Ribnica, Kočevje.
Šušteršič Bernard Avguštin, Mengeš, Kamnik.
Urankar Franc Karol, Maribor.
Vidic Janez, Radovljica.
Zajec Janez, Ljubljana.
Popravni izpit bodo deilali:
Ažber Edvard, Loke, Trbovlje, Laško, iz francoščine in latinščine. Burja Franc, Rečica, Ried, Radovljica, iz latinščine.
Čebin Boris Dominik Janez, Ljubljana, iz francoščine.
Klemenčič Justin, Ljubljana, iz francoščine in latinščine.
Kukoviča Marijan, D. M. v Polju, Ljubljana-okolica, iz francoščine. Mikolič Boris Nikolaj, Črnomelj, iz francoščine.
Oražem Teodor, Mengeš, Kamnik, iz francoščine.
Posteiner Marijan Edvard, Goriče, Kranj, iz latinščine.
Selan Vincencij, Dobrunje, Ljuhlj.-okol., iz francoščine in matematike. Smolej Janko, Kor. Bela, Radovljica, iz francoščine in matematike.
Nista izdelala:
Laharnar Bojan, Leše, Radovljica.
Zajec Leopold, Dobračeva, Žiri, Logatec.
Vseh učencev 33.
III.	razred
(Razrednik prof. Miklavčič Maks.)
Izdelali so:
Arh Jožef, Boh. Srednja vas, Radovljica.
Bobnar Jožef, Hraše, Smlednik, Kranj.
Brezovar Bojan, Št. Rupert, Krško.
Cerovšek Jožef, Veliki trn, Krško.
Čop Jožef, Kamenje, Boh. Bistrica, Radovljica.
Dobrovoljc Janez, Verd, Vrhnika, Ljubljana-okolica.
Gaber c Rudolf, Begunje pri Lescah, Radovljica.
Grahek Zvonko, Črnomelj.
Grasselli Jožef, Sv. Jakob, Kalobje, Celje.
Hribar Jožef, Ihan, Kamnik.
Istenič Milan, Dobračeva, Žiri, Logatec.
Kac Milan, Dolnja Lendava.
Klopčič Janez, Vrhpolje, Moravče, Kamnik.
Končina Milan, Gorenja vas, Stična, Litija.
Lavrač Anton, Kolovrat, Litija.
L e g a n Alojzij, Kamni potok, Trebnje, Krško.
Majzelj Viktor, Št. Jernej, Krško.
Nečemar Franc, Brod, Leskovec, Krško.
Novak Viktor, Velike Poljane, Kočevje.
Perko Jožef, Tržič, Kranj.
Pirnat Branko, Ljubljana.
Repinc Janez, Savica, Boh. Bistrica, Radovljica, liohas Aleš, Cerklje, Kranj.
Skobe Franc, Hotemež, Radeče, Krško.
Smolej Janez, Javorniški Rovt, Jesenice, Radovljica.
Stele Anton, Tunjiška Mlaka, Tunjice, Kamnik.
Štempihar Miloš, Ljubljana.
Terčelj Dušan, žapuže, Šturje, Italija.
Urbančič Anton, Čatež pod Zaplazomi, Litija.
Vrbinec Franc, Sap, Šmarje, Ljubljana-okolica.
Vrhovec Anton, Dravlje, Št. Vid, Ljubljana.
Popravni izpit bodo delali:
Avguštin Jožef, Reteče, Škofja Loka, iz francoščine.
Hörtner Boris, Pakrac, iz francoščine.
Mirt Pavel, Stara vas, Videm, Brežice, iz francoščine in latinščine. Šarabon Vincenc, Tržič, Kranj, iz francoščine in latinščine.
Niso izdelali:
Juvan Boris, Litija.
Kermavner Janez, Ljubljana.
Virant Matija, Pance, Lipoglav, Ljubljana-okolica.
Neizprašan je ostal:
Oblak Ludovik, Lipica, Škofja Loka.
Vseh učencev 39.
IV.	razred
(Razrednik prof. Strupi Alojzij.)
Izdelali so:
Albrecht Anton, Kamnik.
Avguštin Vinko, Radovljica.
Berce Oton, Osek, Gorica, Italija.
Burja Anton, Bled, Radovljica.
Cankar Jožef, Dobrunje, Sostro, Ljubljana-okolica.
Doganoc Ferdinand, Velike Lašče, Kočevje.
Dolinar Zvonimir, Zagorje ob Savi, Litija.
Drnovšek Rudolf, Vine, Zagorje ob Savi, Litija.
Felicijan Justin, Trbovlje, Laško.
Hribovšek Ivan, Radovljica.
Jazbec Evgen, Sebenje, Križe pri Tržiču, Kranj.
Jeglič Jožef, Podtabor, Podbrezje, Kranj.
Krajnik Franc, Suha, Stara Loka, Škofja Loka.
Lašif Alojzij, Veliki 'Nerajec, Dragatuš, Črnomelj.
Lovše Ivan. Dobrunje, Sostro, Ljubljana-okolica.
Mavrič Franc, Bohinjska Bistrica, Radovljica.
Mrlak Janez, Žibrše, Gor. Logatec, Logatec.
Novak Stanko, Vaše, Preska, Ljubljana-okolica.
Oven Franc, Sadinjavas, Sostro, Ljubljana-okolica.
Perz Edvard, Konec, Stara cerkev, Kočevje.
Potočnik Franc, Godič, Mekinje, Kamnik.
Rajgelj Jožef, Srednje Bitnje, Šmartno pri Kranju, Kranj.
Rehberger Jožef, Breg, Preddvor, Kranj.
Resman Jožef, Radovljica.
Sodja Janez, Bohinjska Bistrica, Radovljica.
Steiner Ivan, Zagorje ob Savi, Litija.
Stine Matija, Novi lazi, Kočevska Reka, Kočevje.
Škufca Franc, Ratje, Hinje, Novo mesto.
Šuštaršič Janez, Mengeš, Kamnik.
Valjavec Nikolaj, Dobrepolje, Kočevje.
Vidic Jožef, Radovljica.
Vidrih Jožef, Vipava, Italija.
Vršaj Egiclij, Čatež pod Zaplazom, Novo mesto.
Zerovnik Andrej, Vaše, Preska, Ljubljana-okolica.
Popravni izpit bodo delali:
Hribar Jožef, Ljubljana, iz zgodovine.
Kužnik Edvard, Forest City, Pa., U. S. A., iz matematike.
Malavašič Jožef, Vrhnika, Ljubljana-okolica, iz matematike.
Milač Ciril, Prevalje, Dravograd, iz grščine.
Zupančič Andrej, Kolovrat, Litija, iz zgodovine.
Ni izdelal:
Penič Albin, Mengeš, Kamnik.
Neizprašan je ostal:
Praintz Drago, Zgornje Dobje, Loče pri Beljaku, Nemčija.
Vseh učencev 41.
V.	razred.
(Razrednik prof. dr. Čepon Anton.)
Izdelali so:
Beznik Vinko, Gorjuše, Koprivnik, Radovljica.
Bogataj Jernej, Log, Škofja Loka.
Bregant Alojzij, Jesenice, Radovljica.
Bučar Franc, Bohinjska Bistrica, Radovljica.
Furman Vladimir, Ljubljana.
Gabrijel Mirko, Vel. Ševnica, Trebnje, Novo meslo. Golob Anton, Dvor, Šmartno, Litija.
Hostnik Alojzij, Podroje, Šmartno, Litija.
Jelenec Jožef, Vel. Lašče, Kočevje.
Jereb Rok, Lučine, Škofja Loka.
Kastelic Anton, Št. Vid, Litija.
K 1 e m e 11 Oton, Podlipovica, Kolovrat, Litija.
Kopčavar Vinko, Selca, Škofja Loka.
Levstek Ivan, Sv. Gregor, Kočevje.
Malovašič Alfonz, Št. Jošt nad Vrhniko, Ljubljana-okolica.
Novak Ivan, Preloka, Črnomelj.
Novak Štefan, Prikrnica, Moravče.
Oman Srečko, Št. Vid 11. Lj., Ljubljana-okolica.
P e r š i 11 Franc, Ljubljana.
Polanc Ivan, Gorjuše, Koprivnik, Radovljica.
Potočnik Leopold, Sv. Lenart, Škofja Loka.
Rant Pavel, Kranj.
Šmidovnik Janez, Tunjice, Kamnik.
Š t a n g 1 Vladimir, Lancovo, Radovljica.
Umek Mihael, Vrhnika, Ljubljana-okolica.
Zajc Jožef, Mala Loka, Ihan, Kamnik.
Ziherl Stanislav, Škofja Loka.
Z o v i č Alojzij, Dol. Logatec, Logatec.
Popravni izpit bodo delali:
Brajdih Stanko, Apače, Radgona, iz francoščine.
Capuder Danilo, Maribor, iz francoščine.
Kajdiž Stanislav, Žirovnica, Radovljica, iz francoščine.
Karlin Alojzij, Suha, Škofja Loka, iz latinščine.
Palme Anton, Ig, Ljubljana-okolica, iz francoščine.
Pipan Anton, Škofja Loka, iz francoščine.
Niso izdelali:
Deršek Rudolf, Ljubljana.
Klemenčič Martin, Gor. Suhor, Črnomelj.
Kocjančič Igor, Ljubljana.
Vseh učencev
VI.	razred.
(Razrednik prof. dr. Jere Franc.)
Izdelali so :
Brejc Jožef, Velike Lašče, Kočevje.
Cepuder Milan, Stara Loka, Škofja Loka.
Čopar Jožef, Vel. Kostrevnica, Šmartno, Litija.
Doganoc Jožef, Velike Lašče, Kočevje.
Erman Anton, Št. Vid, Ljubljana-okolica.
Groznik Alojzij, Dolenja vas, Št. Vid, Litija.
Homan Janez, Vrhnika, Ljubljana-okolica.
Javornik Aleksander, Ljubljana.
Jerman Jakob, Moste, Komenda, Kamnik.
Jerman Ludovik, Moste, Komenda, Kamnik.
Kappus Janez, Kranj.
Klarič Janez, Maverc, Fara pri Kostelu, Kočevje.
Klinar Blaž, Jesenice, Radovljica.
Krašovec Franc, Struga, Kočevje.
Kregar Jožef, Št. Vid, Ljubljana-okolica.
Mehle Jožef, Sela, Šmarje, Ljubljana-okolica.
Remic Janez, Bohinjska Bistrica, Radovljica.
Rigler Franc, Dol. Logatec, Logatec.
Štirn Vincencij, Stanežiče, Št. Vid, Ljubljana-okolica.
Šuštar Alojzij, Grmada, Trebnje, Novo mesto.
Šušteršič Alojzij, Vrhnika, Ljubljana-okolica.
Tominc Janez, Kamnik.
Trdan Alojzij, Suš j e, Ribnica, Kočevje.
Popravni izpit bodo delali:
Brecelj Anton, Ljubljana, iz francoščine.
Konjar Jakob, Smlednik, Kranj, iz grščine.
Štempihar Aleksander, Ljubljana, iz francoščine.
Zovic Marijan, Ljubljana, iz francoščine.
Vseh učencev 27.
VII.	razred.
(Razrednik prof. Belec Franc.)
Izdelali so:
Bitenc Anton, Podgora, Št. Vid, Ljubljana-okolica.
Cop Anton, Jesenice, Radovljica.
F er kul j Jožef, Raplovo, Struge, Kočevje.
Gabrovec Stanko, Kamnik.
Hrušovar Gabrijel, Zg. Hudinja, Celje.
Kepic Matija, Ljubljana.
Klinar Anton, Sl. Javornik, Radovljica.
Klinar Janko, Sl. Javornik, Radovljica.
Kocjan Stanislav, Dolenja vas, Črnomelj.
Kosta Ladislav, Strnišče, Ptuj.
Kozina Vladimir, Zapotok, Sodražica, Kočevje.
Koželj Alojzij, Podkoren, Kranjska gora, Radovljica. Lebinger Hinko, Litija.
Levstek Franc, Gora pri Sodražici, Kočevje.
M a r k e ž Valentin, Jesenice, Radovljica.
Pekolj Ivan, Artinanja vas, Dobrnič, Novo mesto.
Pleničar Dušan, Litija.
Pogačar Andrej, Kamnik.
Pohar Alojzij, Poljče, Begunje, Radovljica.
Pungartnik Janez, Lukovica, Brdo, Kamnik.
Ravnik Vladimir, Nemški rovt, Boh. Bistrica, Radovljica. Rupnik Janez, Hotedršica. Logatec.
Sirk Franc, Vel. Kostrevnica, Šmartno, Litija.
Sojar Anton, Vič, Ljubljana.
Suhadolnik Stanko, Borovnica, Ljubljana-okolica.
Št angl Branko, Dvor, Šmihel nad Pliberkom, Nemčija. Štrukelj Mihael, Zapuže, Št. Vid, Ljubljana.
Šuklje Stanislav, Dol. Lokvica, Metlika, Črnomelj.
Torkar Franc, Kršič, Mekinje, Kamnik.
Popravni izpit bodo delali:
Ahačič Metod, Tržič, Kranj, iz latinščine.
Erman Josip, Gaj, Št. Janž, iz grščine.
Hočevar Janez, Vrh, št. Rupert, iz latinščine.
Malavašič Rudolf, Vrhnika, Ljubljana-okolica, iz francoščine.
Vseh učencev 33.
Vlil. razred
(Razrednik prof. dr. Trdan Franc.)
Izdelali so:
Absec Anton, Mihela vas, Črnomelj.
Aleš Edvard, Pulj, Italija.
Brezovar Milan, Št. Rupert* Krško.
Brezovar Vladimir, Št. Rupert, Krško.
Černe Pavel, Dobrunje, Ljubljana-okolica.
Dreni k Franc, Begunje, Logatec.
Gogala Mirko, Šmarje, Ljubljana-okolica.
Habjan Janez, Sp. Luša, Sv. Lenart, Škofja Loka.
Jazbec Stanko, Sebenje, Križe, Kranj.
Kvaternik Franc, Osilnica, Cabar.
Lotrič Janez, Sp. Sorica, Škofja Loka.
Lozar Anton, Novo mesto.
Mavsar Jožef, Straža, Št. Rupert, Krško.
N a d r a h Jožef, Mrzlo polje, Stična, Litija.
Pavlič Jožef, Ix)ke, Šmartin v Tuli., Kamnik.
Pavlič Stanko, Stari trg, Logatec.
Štiherle Alojzij, Rovte, Ovsiše, Radovljica.
Tavčar Franc, Rovte, št. Lenart, Škofja Loka.
Zajec Ivan, Zadvor, Sostro, Ljubljana-okolica.
Zupančič Janez, Kalce, Višnja gora, Litija.
Žitko Aleksander, Matenja vas, Slavina, Italija.
Popravni izpit bosta delala:
Novinec Jožef, Gor. Bušinec, Toplice, Novo mesto, iz francoščine. Smolej Jožef, Griže, št. Vid, Litija, iz francoščine.
XII.	Statistika učencev
1.	Statistika učencev po uspehu po popravilih izpitih v šolskem letu 1936/193?
Razredi	U	I. h	II.»	II. b	III.	IV.	V.	VI.	VII.	VIII.	Vseh	\%
Odlični		1	3	2	5	8	8	5	1	2	8	43	12 61
Prav dobri		12	10	7	11	21	14	12	16	12	8	123	36-06
Dobri		23	22	11	6	14	18	11	14	9	—	123	3753
1. Izdelali so torej		36	35	20	22	43	40	28	31	23	16	294	8620
2. Ponove razred		8	5	7	12	5	2	4	2	2	—	47	13-80
3. Izgube pravico do red. šol.	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Vseh . . .	44	40	27	34	48	42	32	33	25	16	341	100 —
2. Številčno stanje učencev v šolskem letu 1937/1938
V raz- redu	Vpisanih v začetku šolskega leta			Nak-nailno vpisanih in doseljenih	Sku- paj	Prenehali		)iti učenci te zaradi		šole	Od vseh vpisanih učencev je ostalo
	novin- cev	ponav- ljav- cev	vseh			prestopa v druge šole	izključeni a po §43	smrti	raznih drugih vzro- kov	Sku- paj	
I.	67	6	73	—	73	2	—	—	1	3	70
II.	62	6	68	—	68	1	-		—	1	67
III.	36	3	39	—	39						39
IV.	39	2	41	—	41	—	—	—	—	—	41
V.	38	1	39	—	39	1	1	—	—	2	37
VI.	27	—	27	—	27						27
VII.	32	2	34	—	34	—	1	—	—	1	33
VIII.	23	—	23	—	23	—	—	—	—	—	23
Vseh	324	20	344	.	344	4	2	—	1	7	337
3.	Število ocenjenih učencev ol> koncu II. polletja 1937/1938
Razred	Od vpisanih učencev je	Niso prišli do konca II. polletja in niso ocenjeni v teku leta po			Število ocenjenih učencev
	ostalo	S 52	§ 54	Skupaj	ob koncu II. polletja
I.	70	—	—	—	70
II.	67	—	—	—	67
III.	39	1	—	1	38
IV.	41	1	•—	1	40
v.	37	—	—	—	37
VI.	27	—	—	—	27
VII.	33	—	—	—	33
VIII.	23	—	—	—	23
Vseli	337	2	—	2	335
■i. Število učencev po uspehu ob koncu šol. leta (937/1938
Razredi
Odlični......................
Prav dobri...................
Dobri .......................
1. Izdelali so torej .... ‘2. Delajo popravni izpit . .
3. Delajo razredni izpit (§ 52)
4. Delajo razredni izpit (§ 54)
5. Ponove razred................
6. Izgube pravico do rednega
šolanja....................
Vseh . . .
1.1) II.»
II. b
lil.
IV.
VI. Til.
Vseh
V%
4 3 13 12
10
45
127
85
13 35 37-68 24 63
255	75-66
59
2
21
17-51
0-50
624
34 36
34 I 33
39
41 37
27 34
23
337
100-
XIII. Izpiti
a)	Višji tečajni izpit
V	izpitnem odboru za višji tečajni izpit so bili: kot predsednik Janko Leskošek, inšpektor min. prosv. v Beogradu, ki ga je prosvetni minister z odlokom IV. br. 7085 z dne 14. maja 19538 imenoval za svojega odposlanca, kot podpredsednik in izpraševalec za slovenski jezik s književnostjo ravnatelj dr. Anton Breznik, člani: za francoski jezik prof. Jakob Šolar, za latinski jezik prof. Franc Belec, za grški jezik prof. dr. Ivan Samsa, za narodno in občno zgodovino z zemljepisom Jugoslavije prof. dr. Franc Trdan.
Pismeni izpiti so se vršili: 13. junija za slovenski, 14. junija za latinski in grški, 15. junija za francoski jezik. Izpitni odbor je izbral tele naloge: 1. za slovenščino: Čim dalje živim, tem bolj spoznavam posebno vlogo posameznikov v razvoju človeštva (Masaryk); 2. a) za latinščino: M. T. Cicero, Ad fam. XVI. 12; b) za grščino: Platon, Pro-tagoras, 324 C — 326 C; 3. za francoščino: Jules Lemaitre, La solidarite (Discours prononce ä la distribution des prix).
Za višji tečajni izpit se je priglasilo 23 pripravnikov, ki so vsi izdelali VIII. razred tukajšnje gimnazije in so delali višji tečajni izpit prvič. Na podlagi pismenih izdelkov in splošnih ocen je izpitni odbor po čl. 16. a) pravil o v. teč. izpitu oprostil ustnega izpita pripravnika Gogala Mirka in Pavliča Jožefa. Drugi so delali ustni izpit dne 18., 20. in 21. junija.
Po opravljenih izpitih je izpitni odbor odločil po čl. 24. pravil:
1.	Zrelost in sposobnost za fakultetni študij se prizna 21 pripravnikom:
Absec Anton, sin Matije, poljedelca, r. 13. nov. 1919.
Aleš Edvard, sin Jakoba, kovača, r. 12. okt. 1919.
Brezovar Miilan, sin Matije, šol. upravitelja, r. 13. dec. 1917.
Brezovar Vladimir, sin Matije, šol. upravitelja, r. 7. okt. 1919.
Černe Pavel, sin f Antona, kovača, r. 1. jan. 1918.
Drenik Franc, sin Franca, čevljarja, r. 5. febr. 1919.
Gogala Miroslav, sin Miroslava, žel. uradnika v. p., r. 17. julija 1919.
Habjan Janez, sin Jurija, poljedelca, r. 22. avg. 1917.
Kvaternik Franc, sin Helene, r. 28. sept. 1919.
Lotrič Janez, sin f	Lenarta, sodarja,	r. 28. dec.	1919.
Lozar Anton, sin dr.	Franca, sod. starešine, r. 3.	jan.	1919.
Mavsar Jožef, sin Jožefa,	poljedelca, r. 17.	okt. 1919.
Nadrah Jožef, sin Jožefa,	poljedelca, r. 6.	apr. 1918.
Novinec Jožef, sin Janeza, poljedelca, r. 10. marca 1920.
Pavlič Jožef, sin Jožefa, poljedelca, r. 22. febr. 1918.
Pavlič Stanko, sin Antona, krojača, r. 16. marca 1920.
Štiherle Alojzij, sin f Ivana, gostilničarja, r. 28. jun. 1919.
Tavčar Franc, sin f Janeza, poljedelca, r. 8. jun. 1917.
Zajec Ivan, sin Jakoba, tov. delavca, r. 21. jun. 1920.
Zupančič Ivan, sin Janeza, poljedelca, r. 6. maja 1918.
Žitko Aleksander, sin Jožefa, logarja, r. 12. jan. 1917.
2. Popravni izpit iz francoščine bosta delala v avgustu: Jazbec Stanko, sin Ivana, čevljarja, r. 3. jan. 1919, in Smolej Jožef, sin Franca, železniškega čuvaja v p., r. ‘21. apr. 1917.
3. Za leto dni ni bil odklonjen nihče.
b) Nižji tečajni izpit
Popravni izpiti za IV. razr. so bili 7. junija. Prišlo je vseh 5 učencev; štirje so popravni izpit napravili in izdelali razred z dobrim uspehom, eden ni napravil popravnega izpita in razred ponavlja. Tako se je za nižji tečajni izpit priglasilo 38 učencev, ki so v šol. letu 1937/38 izdelali
IV.	razred na tej gimnaziji.
V	izpitnem odboru so bili: predsednik ravnatelj dr. Anton Breznik, člani: za slovenski jezik prof. Šolar Jakob, za latinski jezik prof. Strupi Al., za narodno zgodovino in zemljepis kr. Jugoslavije prof. Florjančič Josip, za matematiko prof. Jeglič Stanko.
Pismeni izpit iz slovenščine je bil 11. junija; pisali so nalogo: Ljubi znanci iz knjig. Ustni izpiti so bili dne 13., 14., 15. in 17. junija. Izid je bil tale:
I. Po 2. členu o nižjem tečajnem izpitu so bili izpita oproščeni:
I. Burja Anton, 2. Drnovšek Rudolf, 3. Felicijan Justin, 4. Hribovšek Ivan, 5. Lasič Alojzij, 6. Mavrič Franc, 7. Mrlak Janez,
8. Potočnik Franc, 9. Resman Jožef, 10. Šuštaršič Janez,
II. Vidic Jožef, 12. Vršaj Egidij, 13. Ž e r o v n i k Andrej.
II. Nižji tečajni izpit so napravili: 1. Albrecht Anton, 2. Avguštin Vinko, 3. Berce Oton, 4. Cankar Jožef, 5. Doganoc Ferdinand, 6. Dolinar Zvonimir, 7. Hribar J o ž £ f, 8. Jazbec Evgen,
9. Jeglič Jožef, 10. Krajnik Franc, 11. Kužnik Edvard,
12.	Lovše Ivan, 13. Malavašič Jožef, 14. Novak Stanko, 15. Oven Franc, 16. Perz Edvard, 17. Rajgelj Jožef, 18. Rehberger Jožef, 19. Sodja Janez, 20. Steiner Ivan, 21. Stine Matija, 22. Škufca Franc, 23. Valjavec Nikolaj, 24. Vidrih Jožef, 25. Zupančič Andrej.
III. Popravnega izpita ni dobil noben učenec.
IV. Odklonjen za leto dni ni bil nobeden.
XIV.	Sprejemni izpiti iz šol. leta 1916/37
a) Dne 23. in 24. junija 1937:
Za sprejemni izpit se je priglasilo 62 učencev, k izpitu je prišlo 61 učencev, izpit je napravilo 58 učencev, odklonjeni so bili za leto dni 3 učenci.
b)	Dne 28. avgusta 1937:
Ministrstvo prosv. je dovolilo sprejemni izpit v avgustu 3 učencem. K izpitu so prišli 3 učenci, izpit so napravili 3 učenci.
XV.	Naznanilo za šolsko leto 1938/'59
1. Popravni in razredni izpiti se bodo pričeli v četrtek, 25. avgusta, ob 8. uri za dijake od I.—dl. razreda in v petek, 26. avgusta, za dijake od III.—VII. razreda.
Za pripustitev k popravnemu izpitu je treba vložiti z 10 din kolko-vano prošnjo na ravnateljstvo in priložiti za vsak predmet, iz katerega kdo dela izpit, kolek za 10 din. Prošnje naj se z letnim spričevalom vred pošljejo najkasneje do 31. julija.
Popravni višji tečajni izpit bo 27. avgusta. Tudi za ta izpit naj se učenci prijavijo z 10 din kolkovano vlogo do 31. julija.
2. Vpisovanje za šol. leto 1938/39 bo v četrtek, 1. septembra. Za vpis se zahteva: a) prijava (ki jo oskrbi ravnateljstvo), b) zadnje letno spričevalo, c) 100 din (za kolek na prijavi, zdravstveni fond in obrabo učil).
Zaradi težkih gospodarskih razmer ravnateljstvo dovoljuje, da se bolj oddaljeni učenci vpišejo pismeno. Pošljejo naj priporočeno po pošti ravnateljstvu letno spričevalo in 100 din tako zgodaj, da dospe pošiljka do 1. septembra na gimnazijo.
Glede starosti pri vpisu v posamezne razrede veljajo nastopne določbe zakona o srednjih šolah:
V	I. razred se smejo vpisati samo taki dijaki, ki so v tekočem letu dopolnili ali bodo do konca leta.dopolnili najmanj 10 in največ 13 let. Ob vpisu v V. razred učenec ne sme biti starejši od 17, ob vpisu v
VII.	razred pa ne starejši od 19 let. Za vpis v V. in VII. razred dovoljuje kr. banska uprava spregled starosti, če ne presega predpisanih let za
2	leti. Te prošnje je treba takoj ob sklepu šolskega leta (kolek za 10 din) po ravnateljstvu predložiti kr. banski upravi, prosvetni odd. v Ljubljani, in jim priložiti rojstni in krstni list ter letno spričevalo.
3. Vsi učenci naj pridejo v zavod v ponedeljek, 12. sept. V torek,
13.	septembra, bo ob 8. uri sv. maša v čast sv. Duhu, v sredo, 14. septembra, se pa prične reden pouk.
4. Učenci se opozarjajo na čl. 39. pravil o vedenju, ki se glasi: Kazniva dejanja, ki so bila storjena o počitnicah, se kaznujejo, kakor da so bila storjena v šolskem času.
Ravnateljstvo.
■
.
'
■'	•	I	■
■
-	'	,v	'	■	-te’	'
■;	■	“	,	■:	':	i ■	A V’.'"-,	‘	V.	>\	v,'". : ■'
.
' i * *	k	\
♦
v u'	s,• ■	V'v.’ '"V::-v'':'vv
. •• .. . ■ l	.'*•	.	V,	v	■	•./	»	v	.	■	■	Y <v • .’	-	»V	'.">■	/ • '	t V •-•••.-	’•••■:
’ ‘ !
<	'	V	*	•
■
.
i- \.'v’	U/U,./.	'	":■/	''U
■ ■" ’ * ,' . ' ■
vvu^/v-' .-Kvu- ^uuu /;<u^
"	v	,	.
,
P-:-. -	::	■-	‘	■->	r;.u'	/	•	■■	v	/.'■	-
\:v; ' ž
■
/V	'	‘	■	:
‘h, Us	■	,uV	$	Uv..	■	.	oUv;,.'/-:'VU :r 'UV •■V ’■■■>'"''V-vV: ^UUU
-v.;, u.v/. , • ■■.>v'v'. v;	■■;,;■■■	.	'	•	-	■	'	'
'
.
■
,
■
■ ■
%'	•:	■	-	.	,<	.: /u ■.'&■..
.
'
•	.	\	s	..	•	■,	.	•>	■	*.	.	•	■••••»	;	• -
'	•	-v	-'U-	V/''"	'	.	.	'U-	‘	.'v7'
, ,• ' ' ' - .• - -
■\"l	-•	’	'	•	.	.	/
*
:	•	=-;y-,r
' ' ' '• • ■: ' - v
- . . V '
.	,	•	r	V	•	-v'	■	'
.
/	•	w	i. •.* u	/	•	•	■	•	v	.•>'	■" - ' - v1' t ' ;	•
• '• .. ; • ■ - ' < ■ < ....	■	•	•	U	/	.	•	.
:•	-r-- --:y\
■	.	■	J	i	1	1	■	,	■''•.V'	'	/(	*	•
. ■	' ■ \
-
. ' i ! ; -V. -• • ;.	•	\	‘	' J j 1	••	.**'	Kr	»	y\	-	-
• .
* . - . . ■ • . ■