Intervju / Interview
Intervju / Interview
Pogovarjala sva se z dr. Danilom Furlanom (1913-2003)
Z dr. Danilom Furlanom. meteorologom, edinim še živečim sodelavcem Ornitološkcga observatorija v Ljubljani ob samem začetku, sva se domenila za pogovor. Lepega decembrskega dopoldneva 2002 sva se oglasila na njegovem domu v Rožni dolini v Ljubljani, kjer sta naju s soprogo prijazno sprejela. Na vprašanje, kako je kaj. je odv rnil: »V glav i je še vse v redu. le noge nočejo več prav ubogali ...«. Poln življenja in ves zvedav je bil lakoj pri pogovoril o pličib. o časih, ko jih je lovil in obročka!. Pred skoraj osmimi dcsctlclji! Sproščeno smo se pogovarjali in nekako 'podtikala' sva mu vprašanja, na katera jc s prijetnim glasom odgovatjal, počasi in s premislekom. Ko pa jc razdrl kakšno hudomušno, so se mu pojavile iskrice v očeh in zvonko seje zasmejal.
Kako se kaj spominjate svojih začetkov?
Spominjam se. kako smo začeli z obročkanjem v okviru Ornitološkcga observatorija, vendar pa lo ni trajalo dolgo. Poznal sem dr. Janka Poncbška. Lcla 1929 sem šel k njemu na dom. kjer mi je dal dovoljenje in obročke. Moram reči. da je bil do mene zelo spoštljiv in naklonjen. Sodelovanje pa ni trajalo dolgo, zakaj odšel sem najprej v Maribor, od tam pa v Negotin v Srbiji, na dvomesečno vojaško usposabljanje. To je bilo avgusta 1939 in tam sem doživel nekaj zanimivega. Pisal sem v Ljubljano, naj mi pošljejo pribor za lovljenje in obročke ter zaprosijo komando, da mi ob koncu tedrni dov oli loviti in obročkati ptiče. Kar malo presenečen sem bil. da so mi izpolnili željo. Tam ni bilo težko dobiti čuke za vabo. Tako sem začel z lovom in obročkanjem. Rečeni lahko, da sem bil kot Slovenec prvi. ki je obročkal ptiče v Srbiji! Po razsulu Jugoslavije nisem več obročkal. Opazoval pa sem ptiče vse življenje.
Slika 1: Dr. Danilo Furlan
205
SCOFOl.lASuppl -I 3 h 19
J 'Rožni dolini so morale biti ugodne razmere za ptiče ...
Tukaj v Rožni dol ini je bila takrat še prava divjina. Ob širni predeli so bili poraščeni z grmovjem in ptičev'je seveda bilo veliko. Tukaj, kjer je sedaj študentsko naselje, so bili potočki in vse obraščeno z grmovjem. To so bila prava nebesa za ptiče. Spominjam se. da sem imel priložnost videti, kako sta v istem grmu gnezdila rjava penica in rjavi srakoper. Tisto, kar so pisali o srakopeiju. da pobira mlade ptiče in jih natika na trne. mislim, da so pretiravali. Nikoli nisem nikjer videl, da bi srakoper pobiral mlade ptiče. Mogoče je bil kje tudi kakšen tak srakoper. Spomnil sem se zanimive anekdote. Angleškega notranjega ministra so vprašali, zakaj kradejo tudi policaji. Pa je rekel: »Veste, med sto ljudmi je vsaj sedem lopovov. Med policaji tudi«. Če so srakopeiji to počeli mogoče v Nemčiji, je Že moral bili kakšen vzrok. Pri nas pa je to pisalo v učni knjigi in videl sem. kaj so otroci počeli s srakopeiji! V dobri veri. da delajo koristno delo. Uničevali so gnezda in večkrat sem videl razmesarjena trupclca mladičev ... Srakoper ima to nesrečno lastnost, da se nastavlja in ga ni težko ubiti.
Včasih je bilo proti gostilni Čad veliko žive meje in v njej polno ptičev. Kobilarji so bili v starem hrastu. Ko so bile zrele najboljše hruške, so sodelovali pri obiranju!
Katere ptiče sle lovili in ohročkali? Jih je kdo tudi jedel?
Lovili smo kjer koli. Spomladi so bili grilčki zelo številni, tudi liščki so se že pojavljali. Pri Žabarju na Viču so gnezdili v kostanjih. Liščka za vabo si imel doma in ga nisi kupil. Nekateri so lovili tudi slav ce. So pripovedovali, da so jih lov ili na pokopališču. Čudi me. da slavec gnezdi v Ribnici, saj je tam hladno.
So pa lovili liščke in jih prodajali v Nemčijo. Da bi ptiče jedli, se ne spominjam. Ne. ne. to pa ne. To početje se je končalo z Marenkovim Froncem ...
Ste imeli kakšne uspehe?
Spominjam se, da bi eden skoraj bil. Ko sem nekoč spet prišel k dr. Ponebsku po obročke, mi je rekel: »Imam dobro novico za vas - vašega srakoperja so ujeli na Cipru « Tega sem bil neskončno vesel. Kasneje so mi pa rekli, da to ni res. da je bila zmotna informacija ...
Verjetno so bili nekateri ptiči r J aši mladosti bolj številni kot danes. Zlatovranka in smrdokavra, na primer.
Zlatov rank tudi v moji mladosti ni bilo veliko, videl sem jih v Lendavi, a so bile redke. Ne spomnim pa se. da bi gnezdile na Ljubljanskem barju. Smrdokaver je bilo veliko - pa tudi opaziš jih hitro zaradi značilnega oglašanja. Se pa spomnim prav neverjetnega pojava. Septembra se začne jesenski prelet šoj, ki so prišle s severa. Bila jih je neverjetna množica, ko so letele čez Rožno dolino proti Krimu, so prekrile skoraj vse nebo, bilje ptič pri ptiču. Bile so tudi po tleh. Kamor koli si pogledal, so bile šoje. Niti približno kaj takega nisem kasneje nikoli več videl.
Vse se prazni, srakoperjev je vedno manj. Sedaj so se namnožile vrane in srake. Vrana je precej nerodna, podobno kot štorklja, sraka pa je bolj gibčna in nabrita. Obžalujem, da vse grlice in kose poberejo srake. Držijo se sinice, ker ne morejo do njih. Na krmilnici so predvsem zelenci.
Še nečesa se dobro spominjam. Ko sem šel sem skozi Pariz, kar nisem mogel verjeti, da so bili v parku golobi grivarji!
Zagotovo ste se srečevali tudi z nje dami?
Leta tečejo in spomini gredo. Ko smo že pri skobcih. Junija meseca, ko so mladiči od pevk. imajo šele mlade, da imajo zadosti hrane. Tam blizu Žabaija na Viču so imeli junija lovci dan ujed. Imeli so veliko uharico in tisti dan so bile na nebu vse mogoče ujede: verjetno so prišle s Krima. Lov ci so bili skriti in pokali so po ujedah. ki so bile različnih velikosti. Jaz jih ne ločim.
206
Intervju / Interview
Slika 2: Dr. Danilo Furlan in Dare Šere
Nekajkrat sem bil na Kaninu in sem videl bcloglavc jastrebe. Vedno sem se čudil, da gredo tako daleč /a hrano, saj gnezdijo na jadranskih otokih.
Spominjam se dogodka v Mestnem logu lcla 1939. Kanja je zagrabila zajca, hotela je odleteli z njim in je iskala prostor za polcl. zajcc pa seje vedno obrnil pravokolno proti grmovju. To seje ponov ilo vsaj trikrat, nato je zajec srečno pobegnil.
Veliko smo se že pogovorili. Je bi! še kakšen doživljaj, kije ostal v spominu?
Nečesa se pa res spominjam za vse življenje. Bil sem mulec pri sedmih letih. Pri Čadu sem ujel 4 ali 5 mladih poljskih jerebic, nesel sem jih domov in pokazal mami. Rekla mi je. naj jih neseni nazaj, ker rabijo mamo. Rekel sem. saj si ti mama. ali jih ne boš krmila? Nesel sem jih nazaj in videl, kako je k njim prišla stara. Bil sem presrečen, da sem popravil svoj greh.
Rekli smo še marsikatero, nato pa sva se poslovila od prijaznih zakoncev Furlan. Gostitelj naju je že vnaprej pov abil na proslav o svoje 90-letnice marca 2003. Da bomo skupaj nazdravili. Malo pred rojstnim dnem pa je prišla nenadna vest. da nas je dr. Danilo Furlan zapustil ... Za večno.
Janez GREGORI in Dare ŠERE
207