3. štev. V Ljubljani, dne 17. januarja 1914. Leto VI. Slovenski Dom. « Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. AU ste ponovili naročnino na »Slovenski Dom“? Ako Je še nlšte, blagovolite storiti v kratkem, da se Vam list ne ustavi. Umazana sredstva klerikalcev. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah so klerikalci napeli vse sile, da so obdržali svoje mandate. Poleg najhujšega terorizma s prižnic in v spovednicah, kakor tudi nečuvenega pritiska s hudičem in večnim pogubljenjem' na ženske, so se posluževali tudi takih sredstev, katerih bi se sramoval vsak cigan. Omenili smo, da je župnik Rihar enostavno kradel glasovnice, na katerih so bili napisani samostojni kmečki kandidati, ter jih zamenjal s klerikalnimi. Takih slučajev se je najbrž neštevilno zgodilo, toda se jih ni odkrilo, saj so bili kot predsedniki volilnih komisij večinoma župniki in klerikalni župani, katerim nobeno sredstvo ni bilo preslabo, da so le mogli klerikalnim kandidatom prigoljufati večje število glasov. Da se je na isti način vršila agitacija, nam ni treba posebej poudarjati. Najbolj ciganske laži so se trosile okrog in klerikalni kandidatje so v tem oziru bili prvi. V rokah imamo pismo klerikalnega poslanca Drmastije, katero je pisal svojemu zaupniku v Belo Krajino, kako naj agitira in kaj naj pripoveduje neumnim backom. Pismo se glasi: ■'Kolikor mogoče velikemu številu volilcev je sledeče razložiti potrebno: 1. Liberalci so v zadnjem deželnem zboru hoteli zvišati doklade od 40 na 100 procentov. To pa so jim zabranili katoliški poslanci. 2. Liberalci in veleposestniki so v zadnjem dež. zboru branili ljubljanski pod-kartel, to je tisto društvo ljubljanskih veletrgovcev, ki zaeno z glavnim avstrijskim kartelom umetno viša cene živilom, cukru. Za oznanila se računa: trlstopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. 3. Liberalni sleparski lepaki so od vlade prepovedani, ker zavajajo volilce z lažmi v zmote. •L Deželno gospodarstvo je izborno. Od onih 10 milijonov, o katerih kriče liberalci, da so zapravljeni, ni zapravljen niti en vinar; resnica je dalje, da je teh 10 milijonov narastlo z obrestmi do sedaj na 11 milijonov. Take laži o zapravljanju deželnega denarja so kaznjive! 5. Knjižice in lepaki katoliške stranke niso prepovedane, ker govore resnico! 6. Uredništvo »Slov. Doma« je prevzel edini liberalni državni poslanec I. Ravnihar, tisti, ki je dal svoj glas za raz-poroko. Državnega poslanca ni moči prijeti, prime pa se lahko tistega, ki pogreva njegove laži. 7. Volivec mora biti do 9. ure na volišču, t. j. v volilni sobi. 8. To vse se vsakemu lahko pove, ker je gola istina.« Na podlagi teh točk, katerih vsaka posamezna je tako nesramna laž, kakor je Dermastija visok in širok, je ta človek zmagal v Beli Krajini. Ne pride nam na misel, da bi vsako posamezno laž posebej ovrgii, kajti naši bralci so sami tako razumni, da na prvi pogled spoznajo te vnebovpijoče laži. Že prva točka, da so hoteli liberalci zvišati doklade od 40 na 100 procentov, je nekaj tako gorostasne-ga, da bi se pošten človek sramoval to laž izreči. Poslanec Dermastija, ki je učitelj na trgovski šoli, pa seveda nima toliko sramote v sebi, zato le obžalujemo njegove učence, da imajo takega lažnika za. .učitelja. Obžalujemo pa tudi njegove volilce, da so si izvolili takega poslanca. Toda njim naj velja: kakor so saini, takega poslanca tudi zaslužijo! RAZGLED PO SVETU. Preosnova osebnega davka. Davčna komisija, sestavljena iz članov gosposke in poslanske zbornice, se je Dopisi se naj frankirajo in poSiliajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi se naj poliljajo na upravništvo ..Slov. Doma" v Ljubljani. glede reforme osebnega davka vendar sporazumela in v sporazumu sklenila enotne določbe. Dosedaj je plačeval osebni davek oni, ki je imel najmanj dohodkov 1200 K. Ta najmanjša vsota, ali kakor se jjmenuje eksistenčni minimum, se je zvišala na 1600 K; prva davčna stopnja bo znašala torej v bodoče 1600 K do 1700 K, davek ostane stari (13 K 60 vin.), tudi pri drugi stopnji (1700—1800 K) ostane stari davek (15 K 20 vin.); od tretje naprej pa do 25. (1800—10.000 K) se zviša davek v smislu svoječasuih sklepov gosposke zbornice. To zvišanje znaša začetkoma le 20 v, doseže pri 12. stopnji (3400—3600 K) eno krono; pri 17. stopnji (4800—5200 K) dve kroni, in pri 25. stopnji (9200—10.000 K dohodkov) šest kron. Davek od dohodkov, ki presegajo 10.000 K, pa se zviša za na-daljne 3% onih davčnih postavkov, ki sta jih gosposka in poslanska zbornica v svojih prvotnih sklepih ugotovili. V vseh drugih točka (vpogled v knjige, samski davek, vprašanje amnestije) je obveljalo stališče poslanske zbornice. S tem, da so odpravljene stare davčne stopnje od 1200- -1600 K, odpade erar-■ju nad 4,700.000 K dohodkov, je izločenih okoli pol milijona osebnodohodninskemu davku dosedaj podvrženih cenzitov, to je skoraj 36% vseh dosedanjih obdačencev. Z zvišanjem davčnih postavkov na preostale davčne stopnje, se ta izpadek pokrije le deloma (2-4 milijonov kron), preostaja torej '»primanjkljaj« 2'3 milijonov kron. Poleg tega pa bo treba odpraviti tudi vojaške takse 1. do 3. razreda, katerim manjka sedaj, ko je odpravljen osebni davek na dohodke od 1200—1600 K, podlaga za odmerjenje. Socijalni demokrat podžupan v Gradcu. Dne 7. t. m. se je vršila v graškem občinskem svetu volitev dveh podžupanov. Po dveurni, deloma burni debati je bil izvoljen za prvega podžupana dr. Bercht, za drugega podžupana pa socijalni demokrat Ausobsky, Volili so ga so- cijalni demokrati in uradniki, tako državni kakor zasebni. Bolgarsko sobranje razpuščeno. Kakor smo že poročali, bolgarska vlada pri decembrskih volitvah v sobranje ni dobila večine. Pri sejah se ji je izrekla celo nezaupnica. Zato je ministrski predsednik Radoslavov razpustil sobranje. Vlada namreč upa, da bo pri novih volitvah dosegla večino, in sicer zato, ker bodo volili poslance tudi novoosvobojeni kraji. Homatije v Albaniji. Kakšne homatije vladajo v Albaniji, (je že neverjetno. Princ Wied, ki je določen za albanskega kneza, še zdaj ni doli )n kakor vse kaže, najbrže niti ne pojde, kajti mohamedanski Albanci ne marajo krščanskega vladarja, ampak Mohame-danca. Najrajši bi imeli Izet pašo, ki je še turški general in katerega so že mislili proti volji sedanje albanske vlade postaviti za vladarja. V ta namen je odpotovalo iz Carigrada nad 200 turških vojakov v Valono, da bi uprizorili vstajo in se polastili vlade, toda namen se jim ni posrečil, ampak parnik jih je pripeljal v Trst mesto na Albansko. Ta dežela ne bo poprej mirna, dokler ne pride pod druge države, bodisi pod Srbijo, Grško, Črno goro ali pod Avstrijo in Italijo. Divji Arnavti, vedno svobodni razbojniki, se ne bodo dali drugače ukrotiti. Angleški prestolonaslednik. Angleški listi poročajo, da se bo angleški prestolonaslednik, ki pride h kronanju v Atene, zaročil ali s hčerko grškega kralja, ali pa z rusko veliko kneginjo Tatjano. SLOVENIJA. Pozor našim cenjenim naročnikom! V zadnjem času nam prihaja nekaj Izvodov »Slovenskega Doma« s kratko opazko: »Nazaj!«, pisano oči vidno z eno in isto roko na pasici. To pa posebno iz kamniškega Krekovega okraja. Z večine so znani naprednjaki,, od katerih ni misliti, da bi pošiljali list nazaj. Ker so po deželi poštni nabiralniki v rokah župnišč, je to zelo sumljivo in upravičeno domnevamo, da so tu vmes nepoklicane roke. Oni naročniki, ki lista ne bodo prejeli, naj nam to nemudoma sporoče, da damo to nečedno manipulacijo na višje poštno mesto v Trst. Taki naročniki, katerim bi vsled tega jist izostal, store najboljše, da nam pošljejo svojo pritožbo potom druge pošte v svojem okraju, da nam pride taka pritožba sigurno v roke. Pokazati hočemo, da ima nad poštami besedo poštno ravnateljstvo v Trstu — In končno — sodišče. s Pozor samostojni volile! na Notranjskem! Volitev deželnozborskega poslanca namesto umrlega dr. Žitnika bo kmalu razpisana, zato je trebaj že zdaj prijeti z delom za volilno borbo. Vsem je še v spominu, da je v tem volilnem okraju samostojnemu kandidatu manjkalo le majo glasov, da ni prodrl. Edino priljubljenost dr. Žitnika je tedaj onemogočila izvolitev naprednih kandidatov. Gostinčar, ki ga bodo klerikalci zdaj kandidirali, je velika ničla proti Žitniku, zato se moramo z vso silo vreči na ta okraj, kjer imamo jako ugoden položaj, da zmaga samostojni kandidat. s Iz deželnega odbora. Na predlog dr. Lampeta sklene klerikalna večina, da se »Slovenski Narod« ne naroči več, ker ni hotel priobčiti znanih uradnih popravkov deželnega odbora!! — Kmetijsko-ke-mično preizkuševališče se je s 1. januarjem 1914 prevzelo v deželno upravo. Ker pa še nima dovoljenja za preiskavo živil, se bo rešitev te nujne zadeve urgirala. — Okrajne Cestne odbore, katerim se obenem določijo uradni sedeži, se pozove, da vrnejo deželnemu melijoracijskemu zakladu dovoljene zneske potom najetja primernih posojil. — Vzame se na znanje, da je vlada dovolila za prosekturo v deželni bolnišnici (bakterijologično-diagnostične preiskave) letni prispevek 8000 K. — Na prošnjo občine Moste za priklopitev Zelene jame mestni občini ljubljanski ter za in-koiporacijo onega dela občine Dobrunje, ki leži med Ljubljanico in Grubarjevim kanalom, se pozoveta prizadeti občini na izjavo. — Deželno vlado se naprosi, da razpusti občinski odbor v Slavini zaradi ponovne »upornosti«! — Zadeva baje nepravilne volitve članov volilne komisije za deželnozborske volitve v občini St. Janž se odstopi državnemu pravdništvu! — K stroškom vodovoda v Repnjah v prora-čuiijenern znesku 15.000 K se dovoli 30% deželni prispevek. — Mlekarski zvezi, ki je sedaj baje v tehničnem in komercijal-nem pogledu v redu, se izplača podpora 10.000 K. — Slamuikarski zadrugi v Mengšu se__dovoli podpore 3000 K. — Kranjski učenci Zadružne šole dobe podpore 1000 K. — Dovolijo se podpore sledečim gasilnim društvom: Mošnje 400 K, Boh. Bistrica 400 K, Dovje 300 K, Rovte 300 K, 11 ruševje 300 K, Selce 200 K, Sorica 100 K. s Belokranjska železnica. Hrvaški del te železnice Karlovec-Bubnarci je že otvorjen. Vlaki vozijo trikrat na dan. Vožnja je prav prijetna in zanimiva. s Dr. Fran Ilešič — vseučiliški docent v Zagrebu. Ban baron Skerlecz je podelil na predlog profesorskega zbora modro-slovne fakultete dr. Franu Ilešiču, profesorju II. državne gimnazije v Ljubljani, dovoljenje, da sme predavati o slovenskem jeziku in književnosti n& modrosiov-ni fakulteti hrvaškega vseučilišča. — Dr. Ilešič bo imel samo vsako soboto preda vanja na vseučilišču v Zagrebu. Ostal bo tudi vnaprej profesor v Ljubljani. s Še vedno Vodiška Johanca. Johan-ca je bila za svoje sleparije obsojena na 10 mesecev ječe; vsi oni, ki so ji pa pri teh sleparijah dajali potuho, so pa prosti, med njimi reški kapucini in škofa Stadler in Jeglič. Najlepše pri tem pa je, da se klerikalni listi »Slovenec«, »Domoljub«, »Gorenjec« itd. branijo Johance in pravijo, da duhovščina ni prav nič sokriva njenih sleparij. Po vsej sili hoče dokaze, ki so se pri sodišču dognali, ovreči, oziroma jih čisto zatajiti. In vendar je slučaj Johanca in njena telečja kri največji verski škandal, ki se je v zadnjih letih zgodil v Evropi. Povsod drugod bi bili duhovniki, ki so podpirali in sodelovali pri tem škandalu, nemogoči in bi verno ljudstvo samo zahtevalo, da se jih odstrani. Toda pri nas, kjer so mogoči različni Kreki, Šušteršiči itd. kot prve glave v deželi, o, pri nas je vse mogoče in neumno zaslepljeno ljudstvo še nadalje trpi, da mu klerikalci na-tvezajo najnesramnejše lajži na nos. N Duhovniki bodo čisto enostavno pridigali: Liberalci so krivi Johančine sleparije, oni so se norčevali iz svetih Kristusovih ran, kakor se ni nihče še norčeval, in ubogo rtele, naš zabiti klerikalec, bo to veroval, kakor je poprej veroval v Johančine čudeže, ki so mu jih duhovniki opisovali. — Poučite no vendar ljudstvo na deželi, kakšno hudodelstvo so zakrivili duhovniki s škofom na čelu na veri, v tem slučaju vendar ne more nihče ugovarjati. s Babjevernost med našim ljudstvom. Pretečeni petek se je vršila pred okrožnim sodiščem v Novem mestu zanimiva razprava proti ciganki Josipini Grilovi. Ci-gank^ je bila obtožena, da je osleparila Terezij} Kuharjevo za deset kron s pretvezo, da ozdravi kravo, ki jo baje »ma-trajo« coprnice«. Ciganka Grilova je stara 30 let in pristojna v Št. Lampret pri Zagorju. Gd celjskega glavarstva ima dovoljenj?, da nastopa kot muzikantinja in pevka. Ona, cigan Brajdič in njen triletni otrok so prenočevali pred Božičem pri Kuharjevih na Stojanskem vrhu. Ker je isto noč zbolela Kuharjevim krava in sta gospodar in gospodinja dejala ciganki, da napade bolezen kravo vsake kvatre enkrat, kar povzročijo copernice, je Grilova dejala, da se »panajo« copernice z molitvijo in mašami. Naročila je Kuharjevim, naj molita križev pot na pokopališču in sicer pred polnočjo. Kuharjeva nista hotela tega storiti, ker sta se bala, zato sta dala ciganki 6 K za molitev na pokopališču in za maše. Denarja seveda ni oddala za maše, temveč je izjavila pred sodiščem, da bi bilo 'to neumno in da so neumni ljudje, ki še verujejo v take stvari. Čez nekaj časa je prišla ciganka zopet v hišo in gospodinja jej je povedala, da je videla v hlevu »šajn«. Ciganka jej je povedala, da je »šajn« znamenje, da čuva velik star hudič »šoc«. Obenem se je ponudila ciganka, da prežene hudiča in dvigne »šoc;«, za kar je bilo treba žrtvovati zopet nekaj za maše. Kuharjeva jej je dala iznova 4 K in dva petelina. Ciganka je namreč dejala Kuharjevi, cia bo jedla z velikim hudičem kokoš. Seveda je bila ta pojedina s hudičem le pretveza za lahkoverno Kuharjevo. Kuharjeva je obljubila ciganki še 20 K, če prežene hudiča. Na sveti večer je prišla ciganka po to nagrado, a Kuharjevi so jo privezali na mizo in nato je prišel orožnik, ki je aretiral sleparsko ciganko. Ogoljufana gospodinja Kuharjeva je izpovedala kot priča, da je res verjela, da »matrajo co-pernice« njeno kravo in da je verjela tudi bajko o velikem hudiču. »Soc« je pa prepustila Kuharjeva ciganki, če prežene hudiča. Na vprašanje predsedniovo, kako da je kljub temu, da je vse verjela ciganki, to privezala in poslala po orožnike, pravi Kuharjeva: »Glede starega hudiča sem bila v velikih skrbeh. Nisem imela miru in šla sem k izpovedi. Kaplan mi je dejal, da ni v hlevu ne copernic, ne hudiča, ampak, da ima krava »kvaterne muhe« (!). Ciganka je bila obsojena na šest tednov strogega zapora in na povrnitev 10 K in obeh petelinov. — Ta razprava zopet kaže, v kakšni srednjeveški temi še tava naše ljudstvo in da je ravno duhovništvo, ki drži ljudstvo v temi. s Iz Amerike. Vlak je povozil v Clevelandu rojaka Janeza Lazarja, doma iz Lokve. Bil je takoj mrtev. — V Lincolnu je električna železnica ubila Ignacija Ja-kobiča, doma iz Brezovega dola. — Umrl je v South Chicago gostilničar Jožef Kompare starejši, doma iz Metlike. — V Ne\v Yorku je umrl rojak France Marok iz Kostanjevice na Dolenjskem. Hudi konec zamore vzeti izprehod, na katerem smo si pridobili začetkoma neznatno izgledajoče prehlanje. Najprvo je samo mali nahod tu, potem pride malo hripavosti, potem čutimo nekaj bodenja v rami, in kdo ve, kako bo končalo! Tu je pač res sreča, da imamo Fellerjev sline razstopivši, bolečine odpravljajoči zeliščni esenc - fluid z znamko »Elsa - fluid« doma in da zamoremo vsled tega nesrečo pregnati. Fellerjev fluid pa naj bi se nahajal tudi v vsaki hiši! Saj stane 12 steklenic samo 5 K franko pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsin trg št. 318 (Hrvaško). LJUBLJANSKA OKOLICA. lj št. Vid nad Ljubljano. Telovadno društvo »Sokol« v Št. Vidu nad Ljubljano ponovno vabi vljudno vse prijatelje Sokolstva k predpustnici, ki jo priredi v nedeljo, dne 18. januarja t. 1. v gostilniških prostorih br. Fr. Šuštršiča, vulgo pri »Slepem Janezu« v Zapužah. Na sporedu sta burki: »Ne kliči vraga!« in »Mutasti muzikant«. Po igri ples in prosta zabava. — Ker je Čisti dobiček namenjen za zgradbo »Sokolskega doma«, se vsi prijatelji Sokolstva vljudno vabijo. — Odbor. DOLENJSKE NOVICE. d Sv. Gora pri Litiji. Na Sv. Gori imamo sedaj misijon. Misijonar grozno s prižnice grmi, kakor bi se svet podiral. Nasilen je pa tudi kakor ribenški rešetar s svojo suho robo. Ukazujejo, da mora vsaka hiša v župniji imeti »Domoljub« in »Bogoljub«, bog pa varuj v kako hišo »Slovenski Dom«. Nad tako hišo bo sam ilucifer kraljeval z vsem proklestvom. Lovšin prarvi, da ne more dati takemu odveze, ki ima »Slov. Dom«. Ne delajte se tako smešnega! Ali veste, da se vam žs krave rogajo? Zakaj pa potem silite, da morajo vsi k vam k spovedi in k maši? Pojte, gosp. Lovšin, mi bomo brali, kar bo nam prav! d Vače. Janče: Kadar bo luna gor jemala, pa res ne grem več v cerkev. — Janez: Jaz tudi ne. Rajši bom doma mašo bral, da mi ne bo treba v cerkvi na tihem kleti, ko Majdič nori in razbija po prižnici, namesto da bi božjo besedo razlagal. — Janče: Na vsezadnje pa nam le tudi Majdič nekalj koristi. On skrbi za razširjenje našega lista »Slov. Dom« skoraj bolj kakor mi. — Janez: A-a-a. To pa ne bo res. Na prižnici vedno vpije čez njega kakor jesihar. — Janče: Pa je le res. Zadnjič mu je pisal neki kaplan, naj mu preskrbi v zaprti koverti avgustovo številko »Slov. Doma«. — Janez: Ta je pa dobra. Mi ga ne memo brati, a on ga razpošilja okrog. — Janče: Ali si bral zadnjič v »Domoljubu«, kaj je potrebno za nebesa. Predno umreš, vprašaj, če so klerikalci zmagali, in se veseli njihove zmage — pa Bog oče te takoj z največjim dopa-denjem potegne v nebesa. — Janez: Današnji duhovniki pa res ne poznajo več prave vere. »Domoljub« beri in klerikalno voli in v cerkev ter k spovedi je vseeno, če greš ali ne — pa boš zveličan, in če še poštene ljudi v »Lažiljubu« blatiš, pa ti gotovo dodeli Bog — sveti — duh na onem svetu vse svoje darove. — Janče: Saj naš Majdič ne blati vselej, le takrat, kadar — pač — no luna svoje milosti skozi dimnik v kaplanijo siplje. Da bi bil bolj varen pred njo, — hoče imeti železna vrata, — pa menda ga tudi te ne rešijo. — Janez: če so mu železna vrata tako pri srcu, zakaj pa ne gre na Studenec? — Janče: Kmet plačuj, beneficijat pa naj se za železnimi vrati v kaplaniji z luno bige-ca. — Janez: V svojem stanovanju naj bi bil v beneficijumu, tam bi mu že privoščil železna vrata. — Janče: Prav govoriš. Tam bi morda spoznal, da mi njega živimo, ne pa on nas, kakor sam pravi. — Janez: Jaz se pa nič preveč ne čudim, da tako rad zabavlja. Bog je ustvaril živali in je vsaki dodelil svoje lastnosti in glasove. Pes človeka' oblaja in grize, revček osliček pa riga svoj i-a, ker drugega ne zna. Nihče se ne žalosti zato, ker je pač vse tako ustvarjeno in ravnotako se ne smemo čuditi, če je Bog združil v nekaterih ljudeh lastnosti raznih živali. d Iz svetogorske fare. Trdno napreden gospodar je dobil od svojega sorodnika-duhovnika pismo, ki bi ga bilo škoda izročiti pozabljivosti. Del tega1 pisma se glasi: Spoštovani! Zelo neprijazno pismo sem dobil zadnjič od tebe. Zato se je moj naslov izpremenil »dragi« ali »preljubi« v »spoštovani, kakor ga rabim proti tujim ljudem ali navadnim znancem. Jaz nisem zadnjič tebi nič neprijazno pisal. Samo na pravo pot sem te hotel obrniti in to iz ljubezni. Govoril sem ti to, kar sem govoril že toliko in toliko svojim faranom. Pa je že tudi nekaj zaleglo. Na<ša fara je bila liberalna od nekdaj. Prvič je sedaj zmagala naša stranka. Ljudje si dajo kaj dopovedati, če se jim resnica pove. Ti pa si torej ostal, kar si bil. Vsi Ložani so na našo stran volili, samo ti si dal svoj glas zagorskemu apneničarju, ki tako ljubi svetost prisege, in si dal popisati glasovnico Boltinu, ki je isto-tako ljubitelj svetih priseg. Tu se vse neha. Naj ti še povem, kakšni so pri nas liberalci. Na shodu so vpili nad menoj, da sem prašič, pijanec, osel, norec, šema, brezverec, smrkavec. Pa nisem maral nobenega tožiti. Na dan volitve se jih je pa enih pet z menoj pričkalo in sem jim jaz nazaj zabrusil: Kdo pa so na liberalni strani? Kar je slabih ljudi, so pri liberalcih! Kjer je kak pijanec, zapravljivec ali pa tudi kurbir, ni na naši strani, ampak z liberalci drži. 50 mož me je slišalo, da sem to govoril in da posebej nisem nikomur nič žalega rekel. Koj drugi dan me je že tožil nek kovač, da sem njemu rekel kurbir, in njigovi prijatelji liberalci so rekli, da bodo to prisegli. Ni mi preostalo drugega, kakor da sem se vglihal in plačal po nedolžnem 50 kron. Hoteli so jih imeti še celo dvesto. Če bi se ne bil vglihal, bj bil pa še advokatu dal 200 kron. Taki divjaki so naši liberalci. Naši ljudje so bili neizrečeno veseli, ko smo jih enkrat ugnali... Ti pa torej cokljaš za njimi. Mihai, moj brat, je bil tudi tvoje sorte, pa si je xlal kaj dopovedati. Ubogal me je in se je pred kratkim dal zapisati v katoliško knapovsko društvo sv. Barbare. Prej sem ga imel rad, sedaj ga imam še rajši. Tebe sem imel tudi rad, a te ne bom imel, dokler boš dajal svoj glas divjakom. Samo to ti rečem: Ti ne moreš drugega vedeti kakor to, kar od drugih slišiš, ker ne znaš brati. In ti torej raje poslušaš falote, kakor poštene ljudi. Kdor falote posluša, je sam falot. Z Bogom O m a k n a. Ostalo so bile družinske zaideve, a vmes je omenil, da liberalci včasi trdijo, da Kristusa sploh na svetu ni bilo in da pravijo, da je bila Marija vlačuga: — Dovolj žalostno, da katoliški duhovnik v času, ko je Johancal povedala, da je pod patronanco njegovega nadpastirja uganjala svoje sleparije v vodiškem farovžu, trdi o naprednjakih stvari, ki jih pred sodnijo ne bi mogel nikdar dokazati. To pismo je najlepše izpričevalo, da klerikalna stranka z jal, vi govorite resnico, saj o teh stvareh sem že nekje v sv. pismu bral, pa človek vse premalo misli, ko bere. Vi morate enkrat priti k nam, da nam boste to še bolj natanko razložili. Oče, prav rad storim to, ne bom vas nič slabega učil, vse, kar bom povedal, je v sv. evangeliju zapisano. Zdaj pa z Bogom! Grem obiskat gosp. župnika, s katerim sva še od vojakov dobra prijatelja. Sem radoveden, če se je mož kaj predrugačil med tem časom, ko je puško in bajonet vrgel v koruzo in »cugsfirerja« zamenjal z župnikom. No, boste že videli, ;je dejal mož pri odhodu. Če boste kaj kmalu odpravili ali pa če gospoda župnika ne bo doma, pa pridite kaj k Dolfetu pogledat. Slišite, ta je šele zrel, ta, da ga kdo takih romarjev pošteno v roke vzame. Obljubil sem možu, da če bo mogoče, pridem k Dolfetu, pa sva odšla vsaksebi. Župnik mi (je bil že nasproti prišel. No, kaj pa sta imelia tako važnega, da sta toliko časa stala pod lipo, me je po prvem pozdravu skoro nevoljno vprašal. O, nekaj prav resnega, ka>r bi morda tudi tebi ne škodilo. Si ga pa že zopet kaj hujskal proti nam božjim namestnikom, kaj ne? Vsaj ti si bil še kot vojak goreč misijonar za staro krščanstvo. Ej, veš kaj Francelj, če si zdaj prav župnik, ja'z pa le ubogi romar, ampak za pridigo tebe pa še zmerom vtaknem v koš. Če bi bili le vi sedanji duhovniki tako, kot so bili prvi, pa bi bilo bolje, kakor je. — Kako sva nadaljevala, o tem prihodnjič. d Sv. Križ pri Kostanjevici. Kakor se čuje, bo tukajšnje prostovoljno gasilno društvo v kratkem razpuščeno. Ustanovljeno je bilo leta 1901. takrat, ko še ni bila politika tako v modi kot danes. Društvo je bilo vedno in povsod, kadar je šlo »bližnjemu v pomoč«, skoraj prvo na licu nesreče. Moštvo je bilo izurjeno in vztrajno, kot je še danes. Toda čas hitro beži. Nastopila je doba, do mora biti vsako nepolitično društvo politično. Osnovala se je nova »Gasilska zveza«, katera potrebuje članov. Ker se društva niso hotela slepo vdati tej novi politični zvezi, katero nadzoruje deželni odbor, je začel slednji deliti podpore le onim društvom, ki so včlanjena v tej zvezi. Načelo, katero zavzemajo nekateri deželni odborniki: »kdor je z nami, smo tudi mi ž njim«, bi bilo sicer pravo, če bi veljalo to tudi pri pobiranju 3% zavarovalne doklade; a ker mora to doklado plačevati vsak zavarovanec v gasilski sklad, ne glede na politično naziranje, je to krivično. Tukajšnja požarna bramba je bila ena najenergičnejših v krškem okraju. To se je skazalo pri vsaki priliki in vsak — kdor je le enkrat videl to društvo v ognju, bo mirno temu pritrdil. Tudi podporo je prejemalo do zadnjih par let. Sedaj pa, kar od nikoder nič! Prosilo se je na de-deželni odbor, prosilo se je na županstvo, a nič in nič. Tukajšnji občinski odbor je pretečno leto sklenil podariti društvu 200 kron. Tozadeven sklep je bil pa kasneje ovržen; vzroka za to ne poznamo. Društvo ima dolg. Brizgalna, Gasilni dom in druge potrebščine stanejo precejšnjo vsoto denarja. So pa še drugi izdatki, in če od nikoder prispevkov in podpor ne bo, nastane »pasiva«. Ker ni upati na kako pod- poro, bodisi od strani deželnega odbora ali od županstva, je naravno, da se društvo mora razpustiti. Glasom pravil pripada ves inventar tukajšnjemu županstvu. Svoj čas je baje apeliral deželni odbor na tukajšnje županstvo, da naj pregovori na-čelništvo požarne brambe za pristop k no- vi gasilski zvezi. Ker se županstvu to ni posrečilo, bo sedaj ta želja brez vseh zadreg dosežena. Torej na delo za blagor stranke! d Škocijan. Vsekakor ie koristno, da malce ilustriramo, kako blaži in uglaja naravnost neznosne razmere po fari nesramno početje naših političnih petelinov. Od teh ljudi je naravnost infamno in zlobno, če iz tega, kar so pregrešili fantje med sabo, sodi in blati ljudi, ki nimajo niti najmanjšega stikal ne z enimi, ne z drugimi. Sicer dobro vemo, zakaj je toliko srdite |jeze in maščevanja, ki se zrcali v besnih dopisih po »Domoljubu«. Dobro je, da polteni ljudje ne dajo dosti ali pa nič na zlobnosti farovških dopisunov. Krmežljav-čka grozno veseli, da je nadučitelj Benedičič dal lepo nravstveno spričevalo Oberčevemu stričniku, češ, da fant ne zna, koliko je 3 krat 7 in v kateri deželi in cesarstvu prebiva! To je nazadnje popolnoma umljivo, da je bil fantič prvič pred sodnijo popolnoma zbegan. Saj še Krmežljav-čku, če ga kdo ostro prime za besedo, srce v hlače zleze — videli bi ga pri volitvah na cesti med gručo kmetov, ki so to »umstveno kapaciteto« z maturo, seme-niškimi študijami, tako zbegali, da ni revček vedel, kje se ga nekaj drži! Nadučitelju bi rad spodtikal pristranost! Rad bi ga po krmežljavsko omalovaževal, da se je učiteljeva čast svetila na učencu. Tone, Tone! Latinec pravi: »si tacuisses, phi-losopkus mansisses«. Na kom se pa sveti svinjarija, ki jo je proizvajal in širil vaš pristaš, poučen po liguorijanski Bonaventurov! morali? Se sveti na tonzuri ali na poštenem in občespoštovanem možu? — Tone, zeleni in krmežljavi, lepo jezik za zobmi, sicer bomo povedali, kdo je bil oni brumni svetnik v svinjski koži, kje, kdaj in kako se je vse produciralo. Tudi soudeležniki ne bodo izvzeti, pa naj se zahvalijo. Tonetu za reklamo v prodajanju svetosti, kakor tudi oni, ki lahko radi afere pride ob — službo! — Samo enkrat še, pa se vidimo pri Filipih! GORENJSKE NOVICE. g Knape pri Bukovšici nad Škofjo Loko. Dovolite g, urednik, tudi meni prostorček v vašem cenjenem listu, da se pritožim o postopanju našega župnika g. Albina Ilovski. Jaz sem napravil malo veselico v svoji gostilni v Knapih. To je spravilo našega gospoda župnika v hudo jezo. V nedeljo se je v pridigi silno togotil zaradi tega. Vzdignil je roke ter kričal kakor bi bil znorel. Tu doli je bila veselica, katere so se udeležili ljudje celo iz druge fare! In to se je zgodilo o prepovedanem času! To ni prav! To ne gre! Nadalje je rohnel proti naprednim časopisom, češ, da jih je škof prepovedal in da jih zato nihče ne sme brati! Vprašam vas, g. župnik, Zakaj me ne naznanite pri sodniji, če sem naredil kaj nepostavnega? Saj sem tudi jaz moral naznaniti pristojni oblasti, predno sem imel veselico, da sem dobil za to licenco! Predno kaj govorite, premislite g. župnik! Vi vidite »grehe« naše, mi vidimo pa vaše! Če bi farovž, v katerem stanujete, znal govoriti, lahko bi povedal o marsikakem škandalu. Saj se razumemo, g. župnik! Rečem le, da kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce! Veselica, katero sem napravil v svoji gostilni, je potekla brez vsega pohujšanja v splošno zadovoljnost mojo in gostov! Hvala jim za obilen obisk. Vi, g. župnik, pometajte rajši pred svojim pragom, saj je tam dovolj nesnage. Kar se pa tiče naprednih časopisov, smo jih brali in jih bomo brali še, pa če je vam prav ali ne. Resnica in pravica naj gre tudi med preprosto ljudstvo, da tudi borni kmetič spozna svoje prave prijatelje. Tudi pri nas v bukovški fari napredujemo in bomo čedalje bolj! Toliko za danes v odgovor vam, g. župnik! Če bi pa še kdaj sitnosti stresali, vedel si bodem poiskati zadoščenja pri — sodišču! Za zdaj se zadovoljite S temi skromnimi vrsticami. — Franc Pintar, gostilničar. g Naprednjakom komendske fare! Letošnje deželnozborske volitve smo srečno spravili v podstrešje, zato si misli marsikateri izmed vas: sedaj pa lahko brez skrbi dolgih šest let držim roke na-vskriž. Vendar pa temu, dragi napredni Komendčani ni tako. Mi moramo takoj pričeti z delom, da nas po preteku šestih let zopet ne osramote razni farški podrepniki — gotovi mladi župan — nadebudni učitelj »Slomškar« in strahovladni župnik. Takoj moramo pričeti zbirati našo armado in jo dolgih šest let vežbati, kako morajo zadnjih par tednov pred volitvami gledati na prste raznim, nam v političnem oziru neljubim osebam. Kakor mora vsak državni organ biti poučen o zakonih, katere mu nalaga njegova služba, tako morate vi, kar vas je naprednih in ki ste poučeni, kaj dovoljuje volilni zakon in kaj ne, da svoje manj učene somišljenike ob nedeljah iri drugih prostih dnevih poučavate, da bodo vedeli, kadar jim bo treba nastopiti v javnosti, kako se morajo ravnati. Sedaj imate dovolj časa za pouk in pridobivanje somišljenikov. Ne držati križem rok, ampak delajte, delajte, kadar vam je dana prilika! To vam na srce polaga rojak v daljni Hercegovini. NOTRANJSKE NOVICE. n Dolenji Logatec. Že smo poročali v »Slov. Domu«, kako postopa naš klerikalni župan Slavec z našim občinskim tajnikom Erženom. Dasiravno je g. Eržena kot pristnega klerikalca poslal našemu županu za tajnika g. dr. Pegan iz Ljubljane, ga naš župane Slavec in podžupan Vidmar že iz-početka nista nič kaj rada imela in sicer zavoljo tega ne, ker ni natanko spolnoval dane mu stroge zapovedi, da ne sme z nobenim naprednjakom občevati, posebno da ne sme v napredne gostilne zahajati. Zato sta ga drugi dan po novem letu brez pardona in vsega usmiljenja kratkim potom iz službe odslovila in ga izročila na milost in nemilost hudi zimi. Slavec in Vidmar se izgovarjata, da ima g. Eržen neke protiklerikalne napake, mi pa mislimo, da so to le Remčeve in Vidmarjeve prazne fraze, kajti pri nas noben pošteno misleč človek ne more verjeti, da je dr. Pegan poslal našemu županstvu za tajnika osebo, ki ne bi imela vse najboljše klerikalne lastnosti. Pač pa utegne biti tukaj nekaj popolnoma drugega povod, kar bomo pa pozneje bolj v luč postavili in za danes le še povemo v album našemu Remcu in Voluharju, da kdor s hudičem buče sadi, se mu rade ob glavo razbijajo. Gospoda Eržena pa priporočamo blagim srcem kot novo klerikalno žrtev. n Postojna. Izkaz daril za Sokolski dom v Postojni: nabiralniki: hotel »Krona« 16 K 20 v, restavracija Ambrožič 7 K 30 v, gostilna in kavarna M. Baraga 4 K 40 v, restavracija »Zlata Praga« 11 K, gostilna Arko 15 K, Narodni hotel 5 K; dalje so darovali mesto koledarjev in novoletnih daril v prid Sokolskemu domu naslednji gg. trgovci: br. Ludovik Ditrich 20 K, br. Kogej Jernej 5 K, br. Josip Kraigher 5 K, br. Krainer Fran 2 K, br. Petrovčič Fran 4 K, br. Pikel Mirko 10 K, br. Kutin Fran in Milan 20 K; 20% od prodanih 31 srečk »Zagrebački zbor« izročil br. Stanko Lavrenčič 6 K 20 v. Bodi izrečena vsem srčna hvala! Na zdar! Bratje, zbirajte marljivo tudi nadalje prispevke za naš dom! Na zdar! n Za Ciril Metodovo družbo so darovali mesto običajnih novoletnih koledarjev svojim odjemalcem naslednji gg. trgovci v Postojni: Ludovik Ditrich & Ko. 10 K, Krainu Fran 2 K, Kraigher Josip 5 K, Kogej Jernej 5 K, Kutin Fran 10 K, Petrovčič Fran 4 K, Pikel Mirko 10 K. n Postojnski salonski orkester priredi v nedeljo, dne 25. prosinca t. 1. koncert v prid »Vremskih ponesrečencev ostalim« v Narodnem hotelu z jako bogatim in izbranim sporedom. Z ozirom na jako blag in človekoljuben pomen se pričakuje obilne udeležbe: druga društva pa se opozarjajo, da ne prirejajo na ta dan veselic. n Občni zbor Postojnskega Sokola se vrši dne 20. t. m. v restavraciji br. Miroslava Ambrožiča. n Slavnim društvom in korporacijam se priporoča pri prirejanju predpustnih in drugih veselic »Godbeno društvo« v Postojni, ki ima za oddajati godbo na lok od 6 mož naprej in novoustanovljen »Šra-melj«, ki je sodeloval že pri več prireditvah v popolno zadovoljstvo občinstva. Ker je društvo le samo na sebe navezano in nima nikakih podpor, se najtopleje priporoča, da se ga upošteva. Honorarji nizki. Vprašanja na »Godbeno društvo« v Postojni. n Smuški šport se je letos tudi v Postojni uvedel, ki se ga poslužuje v polni meri staro in mlado, za kar je posebno prikladna letošnja zima. Opozarjamo tedaj sankarje iz Trsta in Reke, da se prepričajo, da sn tudi v Postojni lahko izborno sanka. Terena je v izobilju na razpolago. n Ostrožno brdo. Blagorodni gospod urednik! Da bi vi vedeli delovanje našega Osojanca, posebno odkar je postal trgovec, bi rekli, da ima gotovo skisane možgane. Sedaj se tožari, opravlja, laže vse vprek. Da bi se kakšen duhovnik vmešal v delovanje kakšnega merjasca, tega ni bilo slišati. No naš Osojanc je tudi to storil. Šmakoc ima merjasca od c. kr. kmetijske družbe in ta merjasec se je našemu Bojancu tako priljubil, da je ukazal Čin-kovcu, da mora računati za vsak skok tega merjasca mesto 1 K, sedaj 2 K. Zato ga pa Osojanc porablja za svojega prvega svetovalca in pričo. ZAGORSKE NOVICE. o Iz zagorske fare. Za eno leto smo zopet starejši. Ali smo tudi za eno leto modrejši? Na to pa ne bode Lipe Zabuku odgovarjal. Jaz bom samo suha dejstva navedel, ne ozirajoč se ne na levo in ne na desno Minoio leto je bilo zelo kritično za našo monarhijo in tudi za zagorske liberalce je bilo zelo kritično. Mi nazadnjaki srno si že vsa častna mesta med seboj razdelili, ker nam je deželni odbor že obljubil, da bo napredni občinski odbor priporočal v razpust vladi ... A glej ga spaka, ti naprednjaki so se nekako potom časopisja izglihali in še nekaj je prišlo ... in mi smo bili ob našo nado. Resnica je, da imamo napredno - socijalnodemokratičen krajni šolski svet v Zagorju. In kaj koristi to naprednjakom in demokratom? So li oni zadovoljni, da imajo samo mesta!?! Je že mogoče tako! Kaj koristi liberalcem krajni šolski svet, če pa imamo mi že skoro vso mladino v našem taboru. In to pač ni nič čudnega, da jo imamo, ker baš napredni krajni šolski svet skrbi za tako knjižnico, da se mladina navdušuje za naše nazadnjaške ideale. Seveda jaz Lipe Zabu-kov, mežnar, sem tudi oče — in torej moram še pošiljati nekaj otrok v šolo. V šoli Pa imajo »šolsko knjižnico« za šolsko mladino in kaka je ta knjižnica, no, za nas in zopet za našo stranko. Samo jaz sem nekam jezen, ker to prešmentano knjižnico bi najraje sežgal na grmadi. Poglejte g. urednik, če nisem opravičen k ti jezi!? Oni dan mi prinese iz šole domov otrok knjigo, ki pa je bila že zelo razcapana (to je dokaz, da se morda najbolj razposojuje). Seveda jaz, ki imam časa ponoči dovolj, sem tudi bral knjigo. Vam g. urednik lahko zaupam, da je bila knjižica od Krištofa Šmida. To ti je berilo, a samo groza me je potresla, ko pridem do odlomka: »Vi učitelj, pojdite na Jelovec po Marico, ker to želijo gospodična grofinja.« Učitelj se ponižno prikloni in še ponižnejše reče: »G. župnik, ne bo mi potreba iti.« Župnik: »Zakaj ne?« Ravno prej, ko sem zvonil ave Marijo, sem v zvoniku skozi lino videl Marico moliti na očetovem grobu, torej bom kar skočil ponjo . . .« Gospod urednik, ali nisem jaz lahko opravičeno jezen, da naše učiteljstvo razširja konkurenco meni, torej potom knjižnice hočejo ubogega inežnarja ob bero spraviti. Tudi na Toplici imamo v naši fari šolo s krajnim šolskim svetom, a tam je mešano. A, renče. Res je, da so v topliškem krajnem šment glej, tam pa ne vidimo take konku-šolskem svetu različni ljudje. A, mogoče je pa, da učiteljstvo hrepeni po naprednosti? Samo toliko, g. urednik, naprej pa moja pamet ni zmožna. Tako, g. urednik, vi vpijete po časopisju; toliko in toliko tisoč naprednih glasov smo dobili, in toliko in toliko je nas. Tega pa ne vidite, kako mi s prevdarkom pripravljamo pot mladini v naš tabor. Poglejte samo en slučaj. Imamo Marijni vrtec, v katerem je skoraj dve dobri tretjini iz zagorske šole, a slabše gre iz topliške šole. Kaj pa imajo liberalci? Nič! Iz tega morate pripoznati, da bo bodočnost naša. In zakaj bo bodočnost naša? Zato, ker so vsi naprednjaki s socijalnimi demokrati vred indolentni ljudje! Mi nazadnjaki lahko naprednjake pomilujemo, ker pri vas ni pravega dela in vsled tega tudi ne bo pravega jela! Koliko bi še jaz lahko vam povedal g. urednik o razmerah v Zagorju, a raje molčim . . . Minoio leto me je tudi pot prinesla v Čemšeniško faro. Tani je za nas nazadnjake raj božji. Iz Cemšenika sem jo prikolovratil v Šent Jur. Najprej obiščem mežnarja, a ga nisem dobil doma. Najdem ga v gostilni Učakar-jevi. Moj kolega se je mastil z ostanki kaplana čemšeniškega. Ko je možakar povžil solato, sem se mu predstavil, da sem Lipe Zabuku, mežnar iz Zagorja. Čuj-te, mož me je dostojanstveno sprejel. Lipe, veš kaj se je meni minuli teden pripetile? Kaj? V nedeljo zjutraj mi da Cencel nekaj pisanega, kar naj bi jaz klical pred cerkvijo. Seveda jaz sem vzel, ker sem mislil, da je o tem, po Čim Werbole plačuje prešičt. Na kor pa le dam prvi pevki prebrati — iri groza — naprednjaki hočejo imeti shod. Veš, Lipe, jaz pa proti cerkvi ne morem delati in vsed tega tudi nisem klical. Gospod urednik, Še veliko zanimi- vosti imam, a za danes naj bo dovolj. — Lipe Zabukov, nazadnjaški mežnar cele faie. gg ------------ GOSPODARSTVO. Povzdiga živinoreje. Naša živinoreja se še od daleč ne more primerjati z ono v drugih naprednejših deželah. Čeprav smo v t§ku zadnjih let res zelo veliko napredovali v tem oziru, vendar poleg tega še redno opažamo, da še zdalek.' nismo do tistih uspehov, katerih smo pričakovali, to pa bodisi vsled tega, ker se za to stvar vse premalo brigamo ali pa radi drugih gotovih vzrokov. Eno pa je, kar moramo tukaj pribiti, in to je: vsa čast onim činiteljem, ki imajo kaj zaslug v tej stvari in sicer gre zasluga v prvi vrsti naši c. kr. kmet. družbi, ki je na tem polju že ogromno veliko storila. Res pa je tudi, da vsega dela tudi kmetijska družba ni mogla storiti v tem oziru. V zadnjih letih se je pričelo ustanavljati živinorejske zadruge, ki so v krajih, kjer so pod pravim vodstvom, pripomogle tudi dokaj k zboljšanju naše živinoreje. Naglašam pa, da to le v krajih, kjer so pod pravim vodstvom, ker so nam dandanes znani slučaji, da take zadruge skrbe. ponekod za vse prej, samo za po-vzdigo živinoreje ne. Pa odveč bi bilo se spuščati v to. ker kdor ni slep, vidi to vse lahko brez očal, slepcu pa tudi z najboljšimi očali ni mogoče pomagati. Ali so pa take zadruge tudi tako osnovane, da ustrezajo vsem potrebam naše živinoreje? Ne, tega ni, kaj je temu vzrok, smo že nekaj malega zgoraj omenili in zato bi bilo odveč to še enkrat ponavljati. Veliko pa je tudi dela v živinoreji, ki ga zadruga tudi sploh ne more vršiti, pač pa le posamezniki, živinorejci. Skrbno odbiranje živali za pleme, boljša reja telet, skrb za boljše krmljenje, skrb za zboljšavo hlevov in dr. pa je stvar vsakega posameznega živinorejca in če tedaj živinorejci sami ne skrbimo za to, so nam potem vse zadruge brez pomena. Ali so tedaj živinorejske zadruge brez pomena za povzdigo živinoreje? Nikakor ne, pač pa imajo one nalogo storiti vse to, kar posamezniki ne zmorejo in to velja gleue dobave in reje plemenjakov, za napravo in vzdrževanje skupnih pašnikov in še mnogo drugega. Ker pa si povzdige živinoreje brez podpor ni misliti, zadruge pa se tudi ne morejo ponašati s premoženjem, je s tem dana prilika, da si zadruge pridobe podpor. Radi tega je toplo priporočati take zadruge, ker le skupno delo nam lahko do-nese v resnici mnogo uspehov. Seveda če pa pri tem še posamezniki ne vršijo svoje dolžnosti, pa je delovanje vsake take zadruge brez vsakega pomena, zato naj tudi posamezniki store, kar je v njihovi moči in potem bomo čez gotovo dobo lahko rekli, da tudi mi ne zaostajamo za drugimi. Gorenjski. Par besed o prašičjereji. Pogostokrat slišimo, da ta ali oni gospodar pri reji prašičev nima »sreče«. To je žalibog premnogokrat tudi resnica, kajti pridejo bolezni in drugo, pa imamo namesto pričakovanega skupička — zgubo. Pravzaprav pa nam reja prašičev lahko donaša največ dobička, ako gledamo povsod na to, da se ogibamo napak, brez katerih nismo nikjer, tako tudi pri prašičjereji ne. In sicer je navadno ena prvih napak naše prašičjereje ta, da vodimo svinje prezgodaj, tedaj premlade po plemenu, druga nič manjša pa, da jih navadno vodimo samo enkrat, potem pa jih opitamo in zakoljemo. To pa ni prav! Vsakomur mora biti znano, da ako svinjo prezgodaj pripustimo, da nam potem ne more roditi krepkih in lepih praset, kajti če svinja sama ni dosti razvita, bode rodila potem tem manj razvita praseta. Zato se tudi pogostokrat zgodi, da nam gre celo gnezdo v nič. Pa tudi v rasti mnogo zaostanejo prezgodaj vojene živali in prej opešajo v rodovitosti in plemenski sposobnosti. Živali pa, ki jih pripuščamo v pravi starosti, ko so stare 10 do 12 mesecev, pa nam rode lepe, krepke in zdrave mladiče. Kot že omenjeno, je druga napaka naše prašičjereje ta, da rabimo pri nas svinje samo enkrat za pleme. Ako nam tedaj na ta način reja ne bo pešala, bi bilo v resnici čudno, kajti s takim ravnanjem rejo namesto da bi jo zboljševali, le zatiramo. Znano je, da postane svinja najbolj rodovitna šele s tretjim gnezdom. Takrat dobimo od nje tudi najlepše mladiče in ima tudi dosti mleka. Kot nas skušnje uče, so mladiči iz drugega ali tretjega gnezda veliko boljši za pleme kot iz prvega, kajti onim iz prvega manjka rodovitost in druge dobre lastnosti. Razvidno bo tedaj vsakomur, da moramo na zgoraj omenjene napake strogo gledati, kajti le na ta način dosežemo lahko veliko več in boljših uspehov. Potem nam tudi ne bo treba tolikrat tožiti, da pri prašičih nismo imeli »sreče«. gs Dobre ržene otrobi po znižani ceni iz c. in kr. vojaškega mlina v Mariboru odda takoj c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani za kmetovalce na Kranjskem. Cena tem otrobom je 9 K za 100 kg z vrečami vred na postaji v Mariboru. Otrobi so v vrečah po 50 kg in se vzamejo vreče komad po 75 v nazaj, če se jih takoj vrne, vendar je plačati na dan pol vinarja od vreče za izposoditev. Če se vreče vrnejo, stanejo torej otrobi, vračunši vožnjo, povprečno kakih 8 K za 100 kg na raznih kranjskih železniških postajah. Te otrobi se oddajo le v celih ali v pol vagonih, in si-ccr po povzetju. Pač je pa kmetijska družba pripravljena, založiti potreben denar. Družbene podružnice, zadruge in županstva, ki bi želele kaj teh otrobi za svoje ude, oziroma občane, naj jih takoj pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani naroče, kajti za Kranjsko je na razpolago samo 19 vagonov in jih dobe tisti, ki se najprvo zanje zglase. Šest vagonov je takoj dobiti, ostanek pa polagoma do meseca aprila. gs Kako je ravnati s semenskim krompirjem čez zimo? Semenskega krompirja ne smemo spraviti na velik kup, pač pa ga moramo pustiti bolj na večjem prostoru, da se mu vsakršno predčasno kale-rje zabrani. Vedno je boljše, da ga imamo na svetlem kot pa na temnem prostoru, ker v temnih prostorih začne zelo rad zgodaj kaliti. Ako pa prične že zgodaj po zimi kaliti, pa je vzrok navadno ta, ker je prostor pregorak, zato je dati tak krompir na zračen prostor. Posebno boljše in dražje vrste zgodnjega semenskega krompirja se priporoča v zračen prostor drug poleg drugega zložiti; koncem februarja ali v marcu se ga pa spravi v svetel prostor. Ker mu kaliti takrat tako ni mogoče več ubraniti, se doseže s tem, da požene kratke in močne kali, zato tudi ni nobene izgube pri tem, ker se ga sadi potem kar s kalicami, kar je za zgodnji krompir posebne važnosti, ker dosežemo s 'tem veliko zgodnejši pridelek. Tisti krompir, ki je preveč vzklil, nima več take moči, ker je že velik del zgubil s predčasnim kalenjem. Zato je gledati posebno na to, da dosežemo večje pridelke. gs Skrb za živino po zimi. Tudi živina mnogo trpi pred hudim mrazom, zato moramo skrbeti, da ji to trpljenje olajšamo, ker se živina pač ne more v hudem mrazu zaviti v kožuh, kar ljudje lahko storimo. Dobro delo stori tedaj vsak gospodar, da za svoje živali skrbi, da ne bodo zmrzovale, pa naj bo potem tudi pes, ker nam živali pač vse povrnejo, kar smo zanje dobrega storili. LISTEK. Sosedov študent. (Črtica iz kmečkega življenja.) T. J. (Konec.) Franceljnu se je zdelo, da govori samo njemu in očital si je: tudi z menoj bo zna-bHi enkrat tako, če ne bom ubogal staršev. Drug glas pa mu je rekel, naj dela po svojem razumu, ki mu ga je vendar bog dal. Komaj je čakal, da je bilo opravilo gotovo in še spotoma domov gredoč je premišljeval, kar je že tolikrat storil, kako bi se pač rešil iz te zagate. Tega premišljevanja ga je rešila šele soseda, ki je bila nje- gova daljna sorodnica, ko ga je vprašala, kam da pojde sedaj, ko ne mara v semenišče. »Izbral si bom druge študije in šel na Dunaj,« -tako ji je odgovoril. »Če mi bo mogoče, bom postal kdaj advokat, ako pa nc, bo pa tudi moralo biti prav.« »Kako si vendar čuden, Francelj, kar nzumeti te ne morem. Ustreži vendar želji svojih staršev, boš videl, da ti ne bo žal. Pa kako bodo potem veseli doma; tebi pa tudi kot duhovniku ne bo nič hudega, saj vidiš, kako dobro se gospodom godi. Pa tudi ti boš lahko enkrat zelo priljubljen na kaki dobri fari. Potem boš pa našo Micko lahko vzel k sebi za kuharico. Stregla ti bo, kar ji bo pač mogoče in vem, da ti potem ne bo prav nič hudega.« Tako in podobno je modrovala soseda Polona. Ko sta se ločila, ji ni rekel ne sem ne tja ter se zatopil v premišljevanje. Popoldne iste nedelje pa se je napotil Francelj v gozd, kamor je najrajše zahajal. Venomer so mu prihajale besede sosede Polone na misel. Premišljeval je dolgo in kakor slika za sliko so se menjavale njegove misli. Predočil si je ponovno vse dobre in slabe strani, ki ga čakajo in v misel mu je prišlo, ali hočeš, da se ti bo dobro godilo, ali hočeš stradati? Ali ti je ljubše, da se mučiš na vse pretege, da se boš mogel preživeti in zraven še študirati, ali pa živeti brezskrbno življenje? V misel so mu zopet prišle besede pridigarja, ki je pravil o grehu in spolnjevanju božjih zapovedi. Ali on spolnjuje božje zapovedi, ali skazuje staršem tisto pokorščino in spoštovanje, kot ga mora izkazovati? Odgovoril si je, da ne. Ali kaj, ko mu pa na drugi strani zopet vest pravi, da bo v du-hovskem poklicu nesrečen, zelo nesrečen. Težak duševni boj se je bil v njegovi duši dolgo^ časa, predno si je dopovedal, da to, kar on namerava, ni prav. In naposled je podlegel svoji volji in zmagale so v njem besede propovednika, ki je rekel, da bodo le tisti zveličani, ki vse zapovedi resnično spolnujejo . . . Taval je proti domu šele, ko se je solnce skrilo za gorami. Prišel je domu očividno prenovljen in potolažen. Prva ga je zagledala mati, in ker se ji ni zdel več tako otožen in pust mu je danes privoščila prijazno besedo. Tudi povečerjal je tisti večer z drugimi vred, kar se že dolgo časa ni zgodilo in med drugim je dal domačim tudi razumeti, da se je sedaj premislil in namenil v semenišče. Kdo bi bil v takem slučaju bolj vesel, kot so bili domači. »Saj sem vedela, da nam Francelj ne bo napravil take sramote. Bog je gotovo uslišal mojo molitev,« je dejala mati in za priboljšek prinesla Franceljnu kupico vina na mizo. Še tisti večer so zvedeli o tem po vasi in vsi so modrovali, kaj je neki vzrok, da se je Francelj spreobrnil. Pri večerni molitvi se je marsikatera ženica spomnila na našega spre- obrnjenca in hvalila Boga, da mu je zopet podelil pravo pamet. Francelj pa kljub temu, da je odstopil od svojih prejšnjih namenov, ni imel miru pred svojo vestjo. Vedno mu je očitala, da ni storil prav, da je samega sebe izdal. Čutil se je ponižanega pred samim seboj. Prišel je tisti čas, ko je bilo treba odrinili od doma in zamenjati obleko. Prišel je med tovariše in med njimi je skušal pozabiti to, kar ga je vedno grizlo; a ni mu bilo mogoče. Vedno in vedno mu je vest očitala, da ni ravnal prav . . . Domači pa so bili zopet veseli kot poprej, saj bodo imeli v dobrih par letih duhovnika v svoji sredi. Da, ponosna je bila na to cela vas. In kdo bi jim to zameril?! >;< >;< * Preteklo je od tistega časa komaj eno leto in Tinetov Francelj je prišel zopet domov na počitnice. Franceljnu pa se je poznalo, da mu vse to ne prija posebno dobro. Na počitnice ni prišel več tisti, kot je hodil nekdaj iz gimnazije. Vedno je pokaš-ljeval po malem in domači so ga v skrbeh izpraševali, kaj mu je? A on jim ni mogel dati drugega odgovora, kot to, da ga v prsih nekaj tišči. Hodil je nekaj časa okrog in čez nekaj dni je celo legel in nič več vstal. Domači so hitro poklicali zdravnika iz bližnjega trga, a zdravnik je zmajeval z glavo rekoč: »Upanja imam prav malo; mogoče okreva, gotovo pa ni.« In res ni še poteklo od tistega časa par mesecev in Francelj je zaspal — za vedno. Domači so jokali, tarnali, istotako tudi sosedje. Vsi so bili enih misli: škoda za fanta, kako velik gospod bi lahko postal enkrat. Pa ni bilo nobene pomoči! Po malem je pričel Francelj bolehati v semenišču in to največ vsled tega, ker si je vedno in vedno očital, da ni ravnal prav, a pomagati si ni upal, ker je čutil, da nosi kal bolezni — jetiko v sebi. Tako je postal Francelj žrtev razmer, kot jih je postalo morda že mnogo drugih, samo da se o drugih kaj takega ni nikoli zvedelo . . . Napisal sem te vrstice v svarilen zgled vsem tistim staršem, ki mislijo, da je poklic duhovnika najboljši, da poprej dobro premislijo, predno silijo sina v seme- i I I ! | 1 i nišče. Takšno siljenje namreč po navadi ni nič drugega, kot prav umazano samoljubje staršev, skrivajoče se v krinko verske gorečnosti. Samo da si taka mati lahko reče: moj sin je pred oltarjem, mojega sina vse gleda in posluša, če pa je sin kot duhovnik sebi in drugim v nesrečo, tega ti verski gorečneži v svoji slepoti ne vidijo. Zato pravim: Tisočkrat boljši pameten posvetnjak, kot zgubljen duhoven, kakršnih vidimo vedno več okrog sebe. Zato se tudi duhovni dandanes pečajo skoraj bolj z vsemi mogočimi drugimi stvarmi, kot s svojim poklicem. Komaj da zjutraj oddrdra tisto mašo, potem je pa cel dan posvečen posvetnim opravkom: političnim shodom, volitvam, bikoreji, svinjereji, mlekarjenju, denarnim kupčijam itd., tako da na takem duhovnu pogosto ni prav nič več duhovnega, kot — suknja in poželjivost po denarju. Zato, kmečki starši, ne silite svojega sina v lemenat, če ga srce samo ne vleče tje. RAZNO. * Strašen izbruh vulkana Sakura-Shiimnachi. V nedeljo zjutraj je začel nenadoma bruhati do sedaj še malo znan ognjenik Sakura-Shimmachi na japonskem otoku istega imena. Ta izbruh je strašen in mu je težko najti primere. Ogromne skale .lete iz žrela med ognjem in gorečo lavo do 800 m visoko in padajo na zemljo v obse-, gu 30 km naokrog. Goreča lava preplavlja okolico in vžiga vasi in mesta v okolišu. 'I.ri velike vasi v podnožju ognjenika so žs popolnoma preplavljene. Koliko ljudi je pri tem poginilo, se ne da dognati, ker beže (ljudje na vse strani in se izgubljajo na raznih krajih. Gotovo pa je, da jih je na stotine poginilo v ognju. Vulkan je zanetil z gorečo lavo tudi velik gozd na bližnjem otoku in zažgal na več mestih mesto Ka-goshima. Ljudstvo je zbežalo in mesto, ki je štelo nad 70.000 prebivalcev, je bilo zvečer prazno. Na stotine ljudi je poginilo v mestu, na stotine na begu. Iz mesta Ka-vanoko je prišlo poročilo, da je bil zadnji živ v mestu neki brzojavni uradnik, ki se J(a lovu na srečo, morejo samo krepki, zdravi ljudje pričakovati uspeha in celo izgledanje obraza, las^ in poiti igra pri tem važno vlogo, ker naŠ3 uspehe določajo pogosto samo navidezne pristranosti. Zato je dobro nelepe izpuščaje, otekline, vnetja, ozebline in zlasti vseh vi st rane hitro odstraniti, s čimer si ne prihranimo samo bolečin, nego tudi spačenja naše zunanjosti. Kakor vemo iz izkušnje v ta namen dragoceno služi Fel-lerjev rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsafluid«, kakor tudi ta bolečine tolažeči, proti vnetju delujoči fluid sploh pri vseh boleznih kože, pri nelepi polti, ogorenju, pegah, raskavi koži, srbenju kože, zoprne 11 potu, dalje pri izpadanju las, prhljaju itd. izborno učinkuje. Ni. Ekscelenca baronica Freytagh pl. Loringhofen, Gorica, Corso Verdi 36, piše: »Sprejmite odkritosrčno zahvalo za v.idno tako dobrodošlo poslatev Vašega »Elsafluida«, ki mi je v hiši postal tako neutipljiv kakor voda in kruh. "Poslužujem se vsake prilike, da tudi druge na to opozorim in sem to poletje zopet v Porečah to edino čudesno sredstvo več osebam najlopleje priporočila.« je moral zadušiti po oddaji zadnje brzojavke. Mesto je popolnoma uničeno. Cel otok stoji v ognju in vse je uničeno. Vulkan bruha neprestano naprej. Iz daljave opažar Ijo gledalci in konštatirajo po 50 do 70 silnih izbruhov na dan. Zveza z otokom je onemogočena, kar je ostalo na otoku, je uničeno. Novojorški listi prinašajo strašne podrobnosti o katastrofi. Obseg katastrofe še ni znan, število žrtev cenijo že sedaj nad 10.000 oseb. Morje v okolici otoka je zavrelo, uničene so vse ribe, nobena ladja si* ne more približati niti na več kilometrov. Vulkan bljuje z vso silo in cele reke goreče lave teko po hribu, se razlivajo po otoku in se iztekajo v razburkano vrelo morje. Mesto Kagoshima je popolnoma uničeno, na stotine prebivalcev je pogorelo v mestu, na stotine je ubilo na poti kamenje, ki pada z velike višine daleč na okrog po otoku v morje. Na več mestih obrežja je nastopilo morje in poplavilo ce-;le naselbine, ki so bile bogato naseljene in kjer je cvetela kupčija z ribami. Nekateri •'trdijo, da so začeli bljuvati tudi vulkani na nekaterih sosednih otokih, ker ni mogoče dobiti od njih nobenega poročila in ker se |jim ne more nihče približati. Vlada je podala na pomoč več parnikov z rešilnim moštvom in z živili, toda parniki se morejo približati otokom komaj na več kilometrov. Dokler ne preneha bljuvanje, je vsaka rešilna akcija nemogoča- * Žalostna usoda prve amerikanske odvetnice. Prva žena, ki je v Združenih državah nastopila v javnosti kot odvetnica in ki je razentega igrala tudi v javnem življenju veliko vlogo, je pred kratkim umrla revna in pozabljena v St. Louisu. Miss Phoebe Couzins, ki je 1. 1871. na vseučilišču v St. Louisu napravila državni pravniški izpit, je bila hči znanega pravniškega učenjaka in politika. Pomagala je najprvo svojemu očetu, ki je bil višji nadzornik misurskih ječ. Po njegovi smrti je prevzela njegov urad. Pozneje se je nase-lilt v St. Louisu kot odvetnica. Imela je zelo razširjeno prakso in je bila daleč naokoli znana, ker je dobila vsak proces. Bila je nasprotnica ženskega gibanja ter pobijala poskuse v dosego ženske glasovalne pravice. Več let je bila težko bolna, ni mogla hoditi in morali so jo voziti. Naj bi si tudi naši bralci to opozorilo vzeli k srcu in naročili poizkusni tucat Fellorjevega fluida z znamko »Elsafluid« za 5 kron franko. Pogosto je slaba, rumena barva na obrazu znamenje slabe prebave, ‘telesne zaprtosti, zagatenja ali drugih motitev prebave in naj bi naši bralci torej tudi Fellerjeve odvajalne, tek pospešujoče ra-barbarske kroglice z znamko »Elsa kroglice-. imeli v hiši. To je lahko mogoče, ker 6 škatljic franko stane samo 4 krone in so tako kakor Fellerjev fluid dobivajo od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elzin trg št. 318 (Hrvaško). ----------------fil. Vsled bolezni je prišla v bedo ter živela od podpor svojih prijateljev. * Velike nesreče v Egejskem morju. Iz Soluna prihajajo poročila o velikih nesrečah, ki jih je provzročil že večdnevni vihar, ki gospodari v Egejskem morju. Parnik »Nantes«, last francoske družbe v Carigradu, se je potopil pri Chiliosu. Parnik je vozil 2400 ton premoga. Skoro v istem času se je potopil laški parnik »Antonio di Padova«. Parnik je bil obložen z žitom. Utonili so sin lastnika Carpi in 25 mož posadke. Turški parnik »Teraki« je nasedel pri Zongoultaku na pečine in je izgubljen. Moštvo se je rešilo. Pri otoku Imbros pa se je potopil vsled silnega viharja turški parnik »Ryvelli«. Utonili so lastnik parnika, 30 mož posadke in 7 potnikov. * Smrtna obsodba. Pred porotnim sodiščem v Ljubnem je bil obsojen znani roparski morilec, 231etni Baumgartner, ki je umoril in oropal neko Terezijo Saumel v Pregu, v smrt na vešala. Njegov tovariš, 191etni Rudolf Vračko, pa na pet let težke ječe. Obtoženca, ki sta se dolgo časa uspešno skrivala, sta krivdo odkrito priznala. Načrt za ta roparski napad sta napravila že precej časa pred zločinom in sicer v ječi, kjer sta se slučajno spoznala. Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. V sredini zelo prometnega Industrijskega trga se odda Moški in ionske, ki so pri boleznih seine cevi (iztok svež in zastaran) brezuspešno poskušali vse mogoče, naj takoj zalitevajo Drezplačnega pojasnila o popolnoma neškod-Invem, povsod lahko izvršljivem zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega natiska Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neuspešnosti znesek nazaj. Dr. meO. j(. Seemann, SommerfelD 84 (Bez. Frankfurt-Oder.) Potrebna zdravila pošlje ob naročitvi dunajska ali budimpeštanska razpošiljalnica, v izogib vsem carinskim neprilikam. 91 istotam se odda manjši lokal za kakega obrtnika. —"Ponudbe na upravništvo „Slo-venskega Doma“ pod šifro: „51/10“. Kralj Matjaž. Cena 2 K, po pošti 20 vin. več. Opatov praporščak. Cena 1-80 K, po pošti 20 vin. več. Obe knjigi se dobivata v Narodni knjigarni v Ljubljani. 7onclro Pr' m°t »a v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18 v lastnem zadružnem domu. Žiro-konto pri avstro-ogrski banki. Obrestuje hranilne vloge po 43/«% =■- ■ brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike. ===== Posojilnica posojuje svoj denar na varna kmečka posestva, radi tega je tudi ■*. ■■« ves denar pri njej popolnoma varno naložen. .% 0-ospod.arst-vo posojilnice vodijo gospodje: Ivan Knez, veletržec in veleposestnik v Ljubljani. Andrej Šarabon, veletržec in posestnik v Ljubljani. Josip Lenče, veletržec in posestnik v Ljubljani. Ivan Mejač, veletržec v Ljubljani. Anton Pogačnik, posestnik v Spodnji Šiški. Franc Jarc, posestnik v Medvodah. Avgust Jenko, posestnik v Ljubljani. Alojzij Vodnik, kamnosek in posestnik v Ljubljani. Rezervnega zaklada kron 800.000. Upravno premoženje koncem leta 1912 kron 19,000.000. Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.- Ob sobotah in dnevih pred prašniki od 8.—1. popoldne. Proda ali v najem se odda 5 Aškerčevo poslednje delo: Z (grunt). — Natančneje se izve pri lastnici Angeli Prostor v Rovišah, pošta Sava pri Litiji. 8 Atila v Emoni. N KTi CO CS Cena broširane knjige 140 K, vezane 2-40 K; po pošti 20 v več. Naroča se v Narodni knjigarni v Ljubljani. s: Ali je dobiti točno in neškodljivo učinkujočega sredstva proti moški oslabelosti? Velezanimiv opis o presenetljivem razkritju nemškega potovalca po Afriki (pripoznano tudi od številnih nemških in inozemskih profesorjev in zdravnikov) razpošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem pismu brez natiska 94 dr. med. H. Seemann. Sommerlelil 84 (Ffo.). Gospodje vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse mogoče (apaiate, krog-Ijice, metode, praške takozvana ojačila itd), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo omejeno število eksemplarov. Danes rdeč — jutri mrtev! se bi lahko opravičeno trdilo z ozirom na stotero sredstev, ki se jih danes v časopisih naznanja, da jutri zopet iz pozorišča izginejo. Tu ne pomaaa nobena reklama ko sredstvo samo ne diži, kar naznanilo obljublja. Nasprotno pa opozarjamo tukaj kratko, ponižno in brez vsake reklame na dva sredstva, ki sta se že od zadnjega stoletja sem kot popolnoma zanesljiva izkazala in sicer: 1. Izborni Fellerjev zeliščni fluid z znamko ,,Elza fluid“, kateri — kakor smo se sami prepričali — odpravi bolečine mu-skeljne in kite, vpliva vživljajoče in poveča opornost, prepreči mnogo revmatičnih in lahkih bolezni, ki se jih dobi vsled prepiha ali prehlajenja. 12 malih ali 6 dvojnih ali 2 špeojalni steklenici franho 5 kron Vam hočemo povedati, da tisočero ljudi proti pomanjkanju apetita pečenju (sodbrennen), teži v želodcu, nagonu k plu-vanju, slabostim, kovcanju, napenjanju in proti vsakemu motenju prebave s posebnim uspehom rabi Fellerjeve odvajalne Rabarbara-krogljice z znamko ,,Elza-krogljice“ 6 škatljic 4 krone franko. In vedno čujemo zopet reči: Ničesar ne grč čez dobroto obeh Fellerjevih preparatov z znamkama Elzafluid in ,Elza-krogljice‘, ali pazi naj se pred posnemanji in naroči naj se ju pristno s tem, da se natančno naslovi na: E. V. FELLER, lekarnar v Stubici, Elzaplatz l\. 318 (Hrvatsko).1 Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št 3. Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa koncem leta 1913 K 700,000.000-— Vlog............. K 43,000.000— Rezervnega zaklada...........K 1,330.000*— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 411 O 2 O brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo C. kt\ DCZClllC Vls9C* Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike^ Tisk »Narodne tiskarne« v Ljubljani.