novi
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 'Tel. (0432)731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale grappo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - arL 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Ldine
TAXEPERgUE	33100 Udine
TASSA RISCOSSA	Italy
St. 50(1234) Čedad, četrtek, 30. decembra 2004
naroči se na naš tednik
'n,n*«p»rin(
/ AN SAPA, KUO
NARDMOf
I Čedad, gledališče Ristori 6. januarja ob 15. uri
Dan emigranta 2005
V slovo letu, ki se bliža koncu
Leto, ki je za nami, je bilo glede na dogodke bogato, in to v slabem kot v dobrem. Tloris nam prikazuje kompleksen svet. Evropa je sprejela deset novih članic, med katerimi je tudi Slovenija. Taista Evropa pa še vedno s težavo išče stopnjo integracije, ki bi ji omogočala tekmovati na globalnem tržišču. Na sveto- „ vnem prizorišču se kot gospodarska velesila uveljavlja Kitajska. Irak je krvavo nemiren. Umrl je Arafat. Gospodarstvo se spreminja. Afrika je na smrt bolna. V Italiji je na krajevnih volitvah zmagala leva sredina, ki se preveč krega. V Spetru je zmagala desnosredinska lista.
V ZDA je na volitvah zmagal Bush, ki predstavlja neokonservativno strujo v Ameriki in na Zahodu. Sem se prišteva tudi italijanski premier Berlusconi. Pomembno je napisati nekaj besed o pojavu.
Filozofija neokonservativ-cev sloni na konfliktualni podobi sveta, ki je ni možno preprečiti. Zato je po mnenju neokonservativcev opredelitev za moč edina realistična opcija Zahoda, če le ta noče v globalnem svetu izgubiti svojega primata in podleči drum civilizacijam z vsemi posledicami, ki jih pomeni poraz. Ameriški neokonservativci očitajo Evropi dobroto in premajhen smisel za realizem, ki naj ne bi bil v solidarnostnem
dialogu. Evropa, kljub svoji zmedenosti, v večini držav ohranja smisel za socialno občutljivost. Berlusconi pa se je odločil za ameriško varianto desnice.
Debata je bistvena, saj so vsi letošni dogodki dokazali, da resnično živimo v globalnem svetu: od omenjene gospodarske ekspanzije Kitajske do terorizma, od dolarja, ki pogojuje svetovno tržišče, do kulture, ki v svoji potrošniški varianti teži k brisanju razlik in homogenizacij milijard ljudi. Celo na kolibi revne afriške vasice se svetlika satelitski televizijski sprejemnik. Prizore iraške vojne so gledale milijarde.
Globalna razsežnost našega življenja je tisto, kar nam je minulo leto potrdilo v dobrem in slabem. Domači dogodki, evropska integracija, volitve, gospodarska stiska in vse drugo je usodno vpeto v procese, ki zaobjemajo svet. Benečanom ne bi smelo biti težko ta svet razumeti. V naših dolinah je skoraj ni družine, ki ne bi imela koga, ki je zaradi dogodkov, ki so prihajali od zunaj ter lomili življenje domačije in razpodili ljudi v Milan, v Svico, v belgijske rudnike, v Avstralijo in drugam. Mnoge vasi so ostale same, usahnile so korenine, utihnil je jezik in zabolelo je v srcu.
Ace Mer molja beri na strani 3
[""obveščamo cenjene bralce in naročnike, da bo prihodnja številka našega tednika izšla v četrtek, 13. januarja 2005. Naši uradi bodo zaprti do 9. januarja.
Vsem želimo še enkrat vse dobre v novem letu.
Informiamo i nostri lettori ed abbonati che il prossimo numero del nostro settimanale uscirà giovedì 13 gennaio 2005. La redazione resterà chiusa fino al 9 j gennaio. Ancora tanti auguri di buon anno a tutti.
Tudi lietos Beneško gledališče, ki mu bo pomagala skupina mladih, nam parpravja novo dielo, ki nam bo na začetku zaparlo sapo, potlè pa se nam store veselo smejat
Il presidente llly e l’assessore Cosolini con i rappresentanti dell’Unione culturale economica slovena - SKGZ
Izpeljali sta 12 projektov Interreg
Sodelovanje manjšin uspešno in kakovostno
Naša Dežela je v sodelovanju z deželnim Uradom za manjšine poleti leta 2003 odobrila 12 projektov slovenskih organizacij v Italiji na področju kulture in športa v sodelovanju z italijansko manjšino v Sloveniji. Projekti so se uspešno zaključili in so bili v celoti že obračunani, tako da je končno sofinanciranje Evropske Unije in Dežele FJK v višini 500.000 evrov nepovratnih sredstev, celotna skupna vrednost projektov pa je 582.000 evrov.
Zadovoljstvo za upešno izpeljane pobude, ki so pomenile tudi novo kvaliteto me-dmanjšinskega sodelovanja, ki
je preseglo raven solidarnosti so v četrtek, na sedežu SKGZ v Trstu, izrazili predstavniki obeh manjšin, generalni konzul Slovenije Jože Sušmelj in deželni odbornik Franco Iacop. Slednji je še posebej podčrtal, da se manjšini ne predajata zahte-vništvu, imata ustvarjalen pristop in sposobnost načrtovanja. Se posebej je Iacop izpostavil misel, da so potrebna nova prizadevanja dežele FJK (in seveda Slovenije), da se obmejnemu območju naše dežele prizna tudi v bodoče poseben status, ki je pogoji za ohranitev evropskih programov.
beri na strani 2
Marzio Strassoldo Presider.
Giorgio Banchig Organizzazioni slover
ozdravi i della Provincia di Udine i della provincia di Udine
Beneško *
“MAMA JE UMARLA DVAKRAT”
priredila: Marina Cemetig, režija: Marjan Bevk Mladinska skupina Beneškega gledališča
Dly conferma l’attenzione della Regione per gli sloveni
Il ruolo della minoranza slovena nell’evoluzione positiva dei rapporti tra Italia e Slovenia e, in particolare, tra Friuli Venezia Giulia e Slovenia, è stato al centro dell’incontro tra il presidente della Regione, Riccardo llly ed il presidente dell’Unione Culturale Econo-
mica Slovena (Slovenska kul-tumo-gospodarska zveza), Rudi Pavšič lunedì 27 dicembre a Trieste. Alla riunione hanno partecipato anche l’assessore regionale all’Università e Ricerca Roberto Cosolini ed i presidenti provinciali di Trieste, Gorizia e Cividale della
SKGZ, Igor Gabrovec, Livio Semolič e Jole Namor che hanno contribuito a focalizzare argomenti importanti per lo sviluppo economico e culturale del territorio, compresa la mancata applicazione della legge sulle minoranze da parte del Governo italiano.
“Mi aspettavo che il Governo non mostrasse particolare entusiasmo per l’applicazione della legge - ha osservato llly -e alcune imperfezioni d’interpretazione da parte del Consiglio comunale di Trieste e del Comitato Paritetico hanno fornito appigli in tal senso. Peraltro - ha continuato, confermando la disponibilità ad intervenire qualora risultasse utile - sono certo che la prossima riunione del Comitato servirà al riavvio di un dialogo produttivo che indurrà il Governo a fare la sua parte.”
Ricordando il tavolo di lavoro avviato con la minoranza italiana d’Istria, Pavšič ha parlato del coordinamento delle minoranze dei quattro stati confinanti con la Slovenia e il progetto da avviare il prossimo anno per il coordinamento delle minoranze d’Alpe Adria. segue a pagina 2
2
novi matajur
četrtek, 30. decembra 2004
Aktualno
Confermata l’attenzione alla problematica delle minoranze
incontra la SK1
segue dalla prima
Un’iniziativa da attuare anche in prospettiva, con il nuovo Parlamento e la nuova Commissione europea, dell’avanzamento del progetto dell’Euroregione “che nasce - ha rilevato Illy -proprio nel segno delle minoranze linguistiche”.
Il presidente ha ricordato che questa amministrazione ha sempre sostenuto la necessità morale, giuridica e i-stituzionale di tutelare le diverse comunità linguistico-culturali quale fattore di ricchezza, notando come nel nuovo Statuto d’autonomia il ruolo delle minoranze sia ben esplicitato.
Illy ha detto inoltre che affronterà, nel prossimo incontro del 19 gennaio con i vertici del nuovo Governo
di Lubiana, il tema del sistema infrastrutturale sloveno, essenziale per lo sviluppo dei traffici verso Nord-Est.
L’assessore Roberto Cosolini ha infine ricordato l’incontro, lo scorso 6 dicembre, con il commissario
europeo con delega alla Ricerca scientifica Janez Potočnik e l’ipotesi, discussa in quell’occasione, di mutuare l’accantonato progetto della cooperazione industriale a cavallo del confine in un programma di cooperazione, fisica e virtuale, nel settore della ricerca e dell’innovazione.
Un progetto questo che i rappresentanti delle minoranze hanno dichiarato di condividere e voler appoggiare.
Ne odklanjajmo sprememb, a postavimo se za svoje pravice
V slovo letu, ki se izteka s pogledom v bodočnost
s prve strani
Lepa knjiga Besiede te zemlje je živa priča tega dogajanja. Benečani iz izkušnje vedo, kako se lahko svet obrne.
Zato sem pred tolikimi drugimi stvarmi uvodoma izpostavil dva pogleda na svet. Majhni so v sporih in vojnah vedno izgubili. V
sovraštvu so bili še revnejši, v izkoreninjenosti popolnoma sami. Zato je bistveno, da množice dogodkov ne doživljamo zgolj kot usode. Marsikaj je slučajnega,veliko pa odločajo ljudje, ki sedijo v pisarnah na vrhu bleščečih stolpnic.
No, tem ljudem naj ob zaključku leta povemo, da
PisncLO
iz Kima
Stojan Spetič
Pragmatični pregovor pravi, da je politika umetnost možnega. Najbolje bi to morala vedeti italijanska leva sredina, ki je prvič zmagala prav zato, ker je dosegla dober kompromis o programu in osebi premierskega kandidata. Zal samo za tri leta, ko ga je odplavila - imenujmo jo tako - zarota neodgovornih in ambicioznih politikantov.
Potem je Oljka, tako se je že imenovala, bila poražena zaradi neenotnosti. Izpadla sta ji Bertinotti in Di Pietro, zmagoslavno pa je piroval Berlusconi, vendar zaradi nesposobnosti iz leta v leto izgublja teren pod nogami in malo mu pomagajo vse njegove televizije. Ljudje sodijo tudi po svojem žepu.
Do novih volitev manjkata še dve leti, leva sredina pa je spet zmedena. Najbrž zato, ker meni, da ji zmaga tokrat ne uide, pa si lahko njeni voditelji privoščijo najbolj tradicionalno izmed političnih
iger - zahrbtno spletkarjenje in metanje polen pod noge.
Prodiju je v teh dneh prekipelo, pa je potuhnjene tekmece pozval, naj se pokažejo ob belem dnevu in povedo kaj hočejo. Naslovniki izziva sicer jeznega Prodija so znani: Rutelli in Veltroni, ki bi ga rada zamenjala kot premierska kandidata, pa Marini in D’Alema v ozadju.
Spor je zasenčil celo ostro soočenje o kandidatih za skorajšnje deželne volitve. Bertinotti naprimer zahteva svojega guvernerja v Apuliji. Ni-kija Vendolo poznam in cenim, vendar menim, da bi moral Bertinotti zahtevali svojega guvernerja v eni izmed rdečih dežel, naprimer v Toskani ali Umbriji. Tako se samo zdi, da dviga svojo ceno. Kot Mastella, ki je na jugu odločilen.
Tako naprej vsekakor ne gre. Prodi je vrgel svoj izziv vsem. Ce so na levi sredini protikandidati, naj se oglasi-
jo. Potrebne bodo primarne volitve, kjer naj baza odloči, kdo bo leta 2006 (ali še prej) Berlusconijev tekmec. Pa bomo izbirali med Prodijem, Rutellijem, Veltronijem in bogve še kom. Toda veljati mora, da bomo potem izid spoštovali in se bo tekma ambicioznih in nenasitnih končala.
Končno se mora leva sredina dogovoriti, kako bo nastopala. Mala Oljka, se pravi federacija Hrasta in Marjetice, je že odcvetela. Združena levica je že za obzorjem. Ponujajo nam GAD, veliko demokratično zavezništvo. V našem jeziku me naziv spominja prej na gadje gnezdo, kar za sedaj že je.
Potreben je tudi skupen dogovorjen program, da v vladni ne bodo nenehni spori o tem, kaj storiti. Tajnik italijanskih komunistov Diliberto zagotavlja, da se na programu resno dela in kar uspešno. Dokaz je v tem, da se o njem ne prepirajo v javnosti.
Zakaj se voditelji opozicije ne naučijo pri desnici, ki se prav tako prepira, vendar tega javnosti ne priznavajo. O sporih spregovorijo samo, ko so primorani.
To je za tokrat vse. Srečno novo leto!
nam svet, kjer je logiga moči merilo preživetja, ne ustreza. Morda v naivnosti menimo, da imajo vsi pravico do življenja, da so korenine, domač jezik in kultura nekaj, kar je moja last in ne fevd nekoga drugega: o njih hočemo odločati sami.
Ne odklanjamo sprememb. Pred močjo pa še vedno postavljamo pravice, domene in sporazume. Tudi tako je življenje možno. Ni Bog odločil, da morajo eni kopati v rudniku, drugi pa uživati na luksuzni jahti. To je človeško in zato spremenljivo delo. Ohranimo torej pravice, korenine in dom tudi takrat, ko nam drugi pravijo, da je to nemogoče in zastarelo. To pač pravijo drugi in ni nujno, da imajo prav.
Ace Mermolja
Interreg in dve manjšini
s prve strani
Predsednik SKGZ Pavšič je na četrtkovi tiskovni konferenci poudaril, da nove e-vropske dimenzije obvezujejo tudi manjšine, da se obnašajo evropsko. V tem smislu je napovedal gospodarski posvet, ki bo v začetku prihodnjega leta v režiji obeh manjšin ter prihodnje pobude, ki naj bi privedle do skupne koordinacije manjšin vsega prostora Alpe-Jadran.
Ob štirinajsti
obletnici
plebiscita
“Skladnost Slovencev, iz katere se je razvila zadostna sila za oblikovanje lastne države, je bila vzpostavljena za kratek, toda odločilni čas šele med plebiscitom decembra 1990 in vojno za Slovenijo 1991,” je na slovesnosti ob obletnici plebiscita za samostojnost in neodvisnost Slovenije v ljubljanskem Cankarjevem domu povedal predsednik vlade Janez Janša. Premier je v govoru spomnil tudi na dva letošnja zgodovinska dogodka, vključitev v Evropsko unijo in zvezo Nato, ki pa ju ne gre precenjevati, ne podcenjevati.
Ob tem je Janša ocenil, da vključevanje v evropske integracije slovenstva ne more ogrožati. “Ce se je to dogajalo, je to predvsem dokaz naše slabosti, nesposobnosti in servilnosti,” je dejal Janša. Slovenski jezik je eden uradnih evropskih jezikov, zato je treba poskrbeti za njegovo uporabo in veljavo, podobno pa je tudi s slovensko kulturo. Smiselnost evropskih povezav je namreč neovirano in sproščeno povezovanje na vseh področjih, je dejal Janša, ne pa stapljanje v eno evropsko kulturo po vzoru talilnega lonca.
V prihodnjih letih Slovenijo čakajo nekateri ključni izzivi na gospodarskem področju, pri čemer ne smemo zanemariti socialnih vprašanj mladine, zaposlenih in upokojencev. V govoru se je Janša dotaknil tudi negativnih novic iz gospodarstva, in sicer glede številnih propadlih podjetij in stečajev v delavno-intenzivnih panogah. “Želimo živeti v pravni državi, zato apeliram na preiskovalne in pravosodne organe, da načrtne stečaje in malverzacije z usodami zaposlenih delavcev vendarle resno obravnavajo in pravično presodijo, preden bodo dejanja zastarala, tako kot doslej že na stotine podobnih,” je povedal Janša.
Štirinajsto obletnico plebiscita so pred osrednjo slovesnostjo v Cankarjevem domu počastili v parlamentu. Predsednik državnega zbora
France Cukjati
France Cukjati je v slavnostnem nagovoru poudaril, da svoboda ni svoboda do zla, temveč svoboda do dobrega. “Prav v tem je čar svobode, da bi lahko izbrali zlo, a se odločamo za dobro, prav take odločitve pa bogatijo tako človeka kot narod. To, za kar se odločimo, nas neizbrisno zaznamuje, v dobrem ali slabem, je poudaril predsednik DZ. Cim večja je samostojnost, tem večja je odgovornost. Zato dan samostojnosti ni namenjen le temu, da se veselimo svoje svobode, ampak tudi temu, da se vprašamo, kaj počnemo s to svojo svobodo,” je še poudaril Cukjati.
“Tudi slovenska samostojnost pomeni našo odgovornost do drugih narodov, odgovornost v mednarodnih odnosih in v sodelovanju s tujino. Tudi ta odgovornost se ne sme ocenjevati le na nivoju spoštovanja predpisov, ampak tudi na nivoju spoštovanja univerzalnih etičnih načel. Le tako bo Evropa postala ne le pogodbena zveza držav, ampak družina evropskih narodov,” je dejal predsednik državnega zbora.
Slavnostne seje državnega zbora in slovesnosti v Cankarjevem domu so se poleg Janše in Cukjatija udeležili tudi predsednik države Janez Drnovšek, predsednik ustavnega sodišča Franc Čebulj, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, ministrice in ministri, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, diplomatski zbor ter drugi predstavniki političnega, družbenega, manjšinskega in verskega življenja, (r.p.)
14 anni dallo storico plebiscito
Festa della repubblica
Il 26 dicembre è festa nazionale in Slovenia, infatti è il giorno dell’indipendenza. La manifestazione solenne, in ricordo del 14. anniversario del plebiscito, alla presenza delle più alte autorità dello stato, si è svolta il 23 dicembre al Cankarjev dom. Sono intervenuti il presidente del parlamento France Cukjati ed il presidente del Consiglio dei ministri Janez Janša.
Il suo partito cresce
Il Partito democratico sloveno (SDS) di Janez Janša cresce nei consensi degli Sloveni. L’ultimo sondaggio (politbarometer) del mese di dicembre ha evidenziato che
ben il 61% degli interpellati sostiene il governo di Janša (è contrario il 23%, mentre gli indecisi sono il 16%). La coalizione di governo ha l’appoggio del 55%, mentre tra i partiti si colloca al primo posto il partito democratico che in questo momento otterrebbe il 37% dei voti (a novembre erano il 25%), seguono i liberaldemocratici con appena i 13% (a novembre era del 18%), al terzo posto la Lista associata ZLSD con il 7%.
Un nome nuovo Il 2 aprile del prossimo
anno si terrà l’ultimo congresso della Lista associata dei socialdemocratici (ZLSD). Infatti in quell’occasione verrà modificata la denominazione del partito che si chiamerà semplicemente Socialdemocratici (Socialni demokrati). Il nuovo programma del partito, con il quale la sua dirigenza si augura di diventare il partito di maggioranza relativa alle elezioni del 2008, verrà elaborato nei prossimi mesi e votato nel 2007.
L’economia cresce
La Slovenia raggiungerà
quest’anno l’annunciata crescita del 4% o forse anche di più (nei primi nove mesi era stata del 4,5%). E’ questo l’annuncio del direttore dell’ufficio per le analisi macroeconomiche e lo sviluppo Janez Šušteršič.
Nello stesso periodo - ha aggiunto - le esportazioni sono cresciute del 10% e sarà possibile anche contenere l’inflazione entro i limiti previsti del 3,6% se a dicembre il costo della vita aumenterà dello 0,1%. Miliardario sloveno
Il presidente dell’ammini-
strazione del colosso alimentare Mercator (ha il 40% del mercato sloveno), Zoran Jankovič ha venduto 47.000 azioni della Mercator alla società Electa, di cui sono proprietari i suoi due figli. Il valore della transazione è stato di 1,927 milioni di talleri. Jankovič ha tenuto per se solo 14 azioni simboliche della Mercator.
Il busto di Tito...
Il leader del Partito nazionale sloveno (SNS) Zmago Jelinčič ha inaugurato nei giorni scorsi nel giardino della sua villa un busto di
Tito “figlio di madre slovena, vincitore della seconda guerra mondiale, grande uomo e saggio”. Alla cerimonia ha preso parte anche Marko Pavliha, vicepresidente della LDS e del parlamento sloveno.
... è stato decapitato Qualche giorno più tardi un ordigno è stato collocato sulla statua di Tito a Kumrovec, cittadina del nord della Croazia dove il maresciallo Tito era nato.
La forte esplosione ha decapitato la statua. L’attentato non è stato rivendicato, ma ha suscitato l’indignazione sia del governo croato che delle forze d’opposizione.
Aktualno
novi mata j ur
Četrtek, 30. decembra 2004
3
A colloquio con il presidente della Pro loco Nediške doline
Dal Colovrat ai mercatini, un valore aggiunto per leValli
Nata dalle “ceneri” del Comitato “Radar ne hvala”, la Pro loco Nediške doline nel corso dell’anno è stata impegnata su vari fronti, dimostrando da una parte un forte radicamento con la realtà locale, dall’altra
la capacità di creare una rete di rapporti, anche a livello istituzionale, di rilievo. Ne sono nati progetti come il Piano di sviluppo delle Valli e le visite guidate al Colovrat. Ne parliamo con il presidente Antonio De Toni.
La Pro loco nasce dall’esperienza del Comitato “Radar ne hvala”. Come è avvenuto questo passaggio?
“Siamo passati dalla protesta alla proposta. Abbiamo visto che c’era un gruppo entusiasta, desideroso di difendere i propri simboli e, perché attaccato alle proprie radici, con gli strumenti necessari per affermarsi anche al di fuori delle Valli. La proposta è stata presentata dapprima al vicepresidente della giunta regionale, poi abbiamo redatto e discusso al nostro interno, supportati dal nostro referente in Regione, il vicepresidente del consiglio Monai, il Piano strategico di sviluppo delle alte Valli del Natisone che è stato proposto formalmente durante un convegno a Clodig nel novembre del 2003.”
Rispetto agli obiettivi, quanto del Piano è stato realizzato fino ad ora?
“Il Piano è stato approvato all’unanimità dal consiglio regionale e quindi finanziato dalla giunta. Alcuni Comuni hanno presentato richieste di finanziamento aggiuntivo, ai sensi del nostro progetto, che sono state tutte accolte. Nel 2005 i finanziamenti cominceranno a decorrere, siamo convinti che tutti i Comuni daranno concretezza ai progetti che prevedevano uno sviluppo turistico del nostro territorio.”
La sensazione è che, al di là di questi risultati, finalmente si siano unite risorse diverse.
“La Pro loco ha creato un valore aggiunto per le Valli del Natisone, costruendo una rete formata da associazioni,
gruppi di persone, singoli che prima non operavano assieme. Oltre che associazioni culturali, con noi ci sono imprese economiche, in particolare artigianali, che vedono nella Pro loco anche un’occasione di profitto.”
Tra coloro che a-vete coinvolto ci sor no anche molti giovani.
“In particolare con il progetto legato al Colovrat e ai resti della Prima guerra mondiale. Un’idea ambiziosa, concretizzata dal progetto Poti miru, con contributi importanti di persone come Stefano Sinuello, Roberto Pensa, Donatella Ruttar, Giorgio Ban-chig e Željko Cimprič. Abbiamo costituito un gruppo di giovani guide delle Valli del Natisone, laureati e laureandi che sono stati formati da personalità culturali delle nostre Valli e di quelle dell’Isonzo, a disposizione per sette weekend come guide, valicando quel confine che fino a poco tempo fa era una barriera, accompagnando lungo i sentieri di Rommel persone che venivano da regione e fuori regione, facendo conoscere quegli avvenimenti bellici ma anche la peculiarità di questa terra, la sua cultura slovena.”
Quante persone hanno visitato quei luoghi?
“Abbiamo accompagnato 1.500 persone e abbiamo avuto più di 2.500 contatti gestiti con un numero telefonico accessibile sette giorni su sette.”
Scuoia dii bailo
(Easy
ORGANIZZA
a ZIRACCO di REMANZACCO (UD) Presso la “SALA DELLA COMUNITÀ”
in Via Stradoni n" 9
CORSO DI
SALSA Y
MERENGUE
g	PER	PRINCIPIANTI
s
&	IL CORSO COMPRENDERÀ 10 LEZIONI
g	DI DDE ORE CJASCUNA E SI SVOLGERÀ OGNI
i	MARTEDÌ
dalle ore 21.00 alle ore 23-00 i A PARTIRE DA MARTEDÌ 11 GENNAIO 2005
LE ISCRIZIONI AL CORSO DOVRANNO AVVENIRE FSCI.I ISIVAMENTE TRAMITE PRENOTAZIONE TELEFONICA
allo 0432.683507 oppure 340.6816008
ENTRO IL GIORNO IO GENNAIO 2005
OLTRE ALLE COPPIE, SI ACCETTANO PRENOTAZIONI ANCHE DAI SINGLE, SE EFFETTUATE CON ADEGUATO ANTICIPO.
Questa iniziativa avrà un seguito?
“Abbiamo già presentato un programma per il 2005 che prevede un seguito. Tra le altre cose il 22 maggio proporremo una rievocazione storica con gruppi dell’esercito italiano e di quello austro-ungarico.”
Siamo ai progetti per l’anno che sta per iniziare.
“Pensiamo ad una serie di iniziative a partire da un convegno sulle attività produttive che si terrà a Clodig il 29 gennaio alla presenza dell’assessore regionale Bertossi. Proporremo poi visite guidate alle grotte d’Antro e visite tematiche al monte Mia e al sito Predrobac. Ci sarà la riproposta dei mercatini dell’arti-gianato locale in occasione della rievocazione dell’Aren-go, del Burnjak, della Festa della montagna e del Natale, così come ritornerà la favolosa esperienza delle “pravce”. Continueremo a collaborare, partendo dal progetto del Colovrat, con la fondazione Poti miru v Posočju, con la quale abbiamo predisposto un progetto Interreg.”
L’ultima domanda riguarda i rapporti della Pro loco con le istituzioni, in particolare con quelle locali.
“Sono rapporti molto buoni. Abbiamo sempre tenuto presente le singole funzioni, assumendo atteggiamenti rispettosi dei nostri interlocutori, dimostrando con i fatti ciò che stavamo proponendo. La Comunità montana ci ha garantito una sede ottimale per la nostra attività. Con i Comuni i rapporti sono schietti, con la Regione abbiamo contatti diretti con tutte le sue componenti, abbiamo sempre ricevuto riscontri positivi dai rappresentanti regionali. E importante, per noi, è anche il rapporto con l’Università di Udine nella persona del rettore Honsell, che nel recente convegno che c’è stato a Tri-bil superiore ha dichiarato che per lui è un onore lavorare con noi.” (m.o.)
Sklop narečnih besed
Ukev in Ovčje Vasi
Gospod Alessandro Oman je v Kanalski dolini znan javni upravitelj, saj je že drugi mandat Zupan občine Nabo-rjet-Ovčja Vas, istočasno pa funkcionar na Gorski skupnosti za Kanalsko dolino na Ta-blji. Poznamo ga tudi po svoji ljubezni do materinega jezika, domačega slovenskega ukov-skega narečja.
Pred dvanajstimi leti je izdal knjigo z naslovom “Etnobotanica della Val Canale con particolare riguardo ai fitonomi sloveni di Ugoviz-za, Vaibruna, Camporosso e S. Leopoldo”. Knjiga vsebuje tudi imena rastlin v slovenščini in v domačem narečju. Prav letos po dolgem premoru in ravno v času Božiča je poskrbel za lepo in prijetno presenečenje. Pripravil je delo z naslovom “Po našem Primo libro di lettura per bambini”. Gre za sklop narečnih besed iz Ukev in Ovčje Vasi, ki prikazujejo vsakodnevno življenje v teh vaseh Kanalske doline. Skupno s simpatičnimi risbami oblikovalke Lare Magri tvorijo lepo in dragoceno skrinjo jezikovnega gradiva, ki jih bodo predvsem mladi lahko uporabljali v šoli in vsakdanjem življenju.
Tiskanje knjige je omogočila Gorska skupnost za Ka-
nalsko dolino s sredstvi zakona 38/01 člen 21, ki predvideva zaščito slovenske manjšine v Italiji.
Knjiga, kot beremo iz uvodne strani je posvečena Omanovi mami in očetu.
Izrabili smo priložnost za pogovor in dr. Omanu postavili nekaj vprašanj.
Po dvanajstih letih od tvojega prvega dela o etno-botaniki Kanalske doline si se odložil za izdajo novega dela. Kako je nastala zamisel?
“Ideja o novi knjigi je nastala pred mnogimi leti, ko sta podobno knjigo izdali najprej leta 1993 občina Bardo in nato leta 1998 občina Rezija. Najprej sem zbral besedišče, nato je bila na potezi oblikovalka, ki je znala spretno in prijetno prikazati s risbami pomen besed. Lansko leto pa je neurje opustošilo našo dolino, predvsem Ukve, tako sem se odločil knjigi dodati stran, ki prikazuje neurje oziroma povodenj in ogenj oziroma delo gasilcev. Z besedami in risbami knjiga prikazuje tudi najpomembnejše dogodke na vasi kot npr. Božič, Veliko noč in vaški žegen.”
Lahko nam na kratko orišeš tvoje delo?
“Knjiga vpisuje v besedi in
Alessandro Oman
risbi vsakdanje življenje na vasi, letne čase, praznike, imena živine, rastlin, dreves. Na koncu sem se odločil še za mali slovarček, da bi omogočil lažje razumevanje besed tudi ljudem, ki ne poznajo narečja ali slovenščine.”
Kakšen prostor ima narečna slovenščina v tvojem življenju?
“Narečna slovenščina, ali kot ji pravimo, po našem, ima v mojem srcu važno in močno vlogo a Zal se ga govori vedno manj. Nek jezik ostane živ, če ga govorimo, če ga vsaki dan lahko uporabljamo. Ce se govori manj nek jezik, se po mojem mnenju izgubi del lastnega življenja, lastne bitnosti. Jezik je del našega življenja, naše kulture in naše zgodovine.”
Kako gledaš na bodočnost narečja?
“Po mojem mnenju bodočnost našega narečja ni rožnata. Potruditi se bomo morali za njegovo ohranitev. Nekoč so ljudje živeli in delali na vasi, jezik se je z večjo lahkoto ohranil, danes pa je čisto drugače, ljudje gredo na delo v druge kraje doline ali celo izven nje, jezik se v drugem okolju, v stiku s sodelavci in z delovnimi kolegi ne uporablja. Narečje v življenju, ki ni vaški se le težko uporablja.” Kdaj lahko pričakujemo naslednje presenečenje?
“Nekaj je že v pripravi, toda časa je bolj malo. Vsekakor po izteku županskega mandata in v trenutku, ko se bom upokojil.”
Hvala lepa za prijazen pogovor.
Želimo tebi in tvojim vse najboljše, predvsem pa, da bi nadaljeval pri takem neprecenljivem delu v korist krajevne skupnosti in v ohranjevanju materinščine.
R. Bartaloth
Te nòvi CD kora “Rože Majave”
W saboto 18 dnuw dicembarja ta-na tražmi-šjuni “Te Rozajanski Glas” je se pražantel CD “Lòpu spe - Za otroke ziz utruci” ki je noradil te ženski koro “Rože Majave” z Rezije.
Ta-na isaino CD se nalažajo te otroške wuže, ki ninki nur motare so péle svèn otrucén alibòj babe novéldèn. Isi CD an bil nabaždyn wže tu-w leto 1997, ko koro “Rože Majave” an šče odyl pòsvitè pet. Tu-w leto 1998 jé se g'alo tana trak devet wuž. Po isin to se wstavilo zakoj žane ki so pele tu-w koro so mèle driie šašti. Dopo italukol lit delu spet se prawzelo tu-w roki ano se rivelo. Ta-z to leto tri ščeri so se učile pet te wuže ki koro ni' dorivel g’at ta-na trak ano ni so zbrale za je zapèt ano itako zboatit isi CD. Ise ščeri to so: Gabriella ano Isabella Di Lenar-do ano Alessandra Brida. Tu-w isé zadnjè dvi léti šče dvi ščarici so počale se wuèit pèt: Valentina Buttolo ano Elisa Bighiani, ki pa ta-na radjo ni so več ki kada zapéle ano virakle kako wuZico po nes.
Pa one so tele pomoet ano zajsò ni so g’one ta-na CD. Za rivet so mòre pa pošliišet dvi ra-cjuni, ki zarobjiiwajo CD, zakoj tej po nawadi,
Coro ROŽE «AJAV:
g ____
I ADII QDI
ko motare so noie spat otroke so si raklo zbuen ziz no racjuno. Ise dvi racjuni je rače Catja ano Susanna Quaglia, ki na ma Stiri lita. Isò dèlo bilo dolo mo talikol ki to bilo težko to jè pa no lipe. To jè no lipè kazanjé boatije od noše za-mje ano to nes wuči, da kako wkop so mòrè naredit kej prow za noše jùdi ano nošo kultiiro. CD jè bil norèt ziz beči od lèci 38/2001 ano ti ki an bo tèi an mòrè se nawuCit pèt wuZe zajtò ki no so pa napisane. (Calia Quaglia)
4 novi mata jur____________________________________________________________________________________________________ n ili
četrtek, 30. decembra 2004	iFC^lCCl ICtd
Odbornik Cigolot v Landarju
Za slovenski kulturni praznik je bila v Spetru predstava Slovenskega Stalnega Gledališča “Kjer se ljubezen izliva v sinje nebo” posvečeno pesniku SreCku Kosovelu ob stoletnici njegovega rojstva.
Bil je tudi nareCni nateCaj “Naš domači izik”, ki ga je
se ga je udeležilo kakih 60 pesnikov iz vse dežele in sosednje Slovenije.
Priljubljeni slovenski kantavtor Vlado Kreslin je nastopil v večnamenskem središču v Spetru, v okviru koncertne sezone Glasbene matice. Z njim so zapeli in zaigrali tudi harmonikaški ansambel špetrske Glasbene šole, ki ga vodi Aleksander Ipavec in dekleta Beneških korenin.
*****
Videmska pokrajinska uprava, ki je v okviru programov za uresničevanje zakona 482 ustanovila posvetovalno komisijo za slovensko manjšino (njeni člani so Rudi Bartaloth, Sergio Chinese, Viljem Cerno, Giorgio Banchig, Giuseppe Chiabudini in Iole Namor), je izpeljala natečaj in zaposlila za doloCen Cas Slovenko Vido Valenčič, zato da bo sledila dejavnostim in pobudam namenjenim slovenski manjšini v Furlaniji.
*****
Junija je na beneških tleh, v Landarju, je Pokrajina priredila zelo lep in kvaliteten koncert v pozdrav razširjeni Evropi in Sloveniji v njej. Nastopili so otroški pevski zbor Mali lujerji iz Spetra, moški zbor Monte Canin iz Rezije in mešana zbora Hrast iz Doberdoba in Obala iz Slovenije ter poli-foniCni zbor iz Rude. Na njem so se torej prepletali različni jeziki in glasbeni izrazi, poudarjena pa je bila tudi povezava med slovenskimi dialekti in knjižnjim jezikom.
Junija so bile evropske in upravne volitve, ki so pomenile hud zasuk v desno v špetrski občini, kjer je po 24. letih zmagala desnica, a ne zaradi svojih zaslug paC pa zato, ker je prišlo do razkola v levosredinskem taboru. Negativne posledice in ozko, zaprto gledanje do manjšinskega vprašanja so v zadnjih mesecih že prišli do izraza. Povsod drugod v
Začeli smo lieto 2004 v pričakovanju na 1. maj in vstop Slovenije v Evropsko unijo. V tem evropskem duhu je potekal Dan emigranta, na katerem je v imenu slovenskih organizaciji videmske pokrajine govoril Rudi Bartaloth, ob predsedniku deželnega sveta Ales-sandrom Tesinijem je pa pozdravil tudi naCelnik tolmin-
Pregled prvih šest mesecev leta 2004
V pričakovanju 1. maja in vstopa Slovenije v EU
Pesniško srečanje v vasici Kal v Podbonescu
dnega izhajanja njegovega predhodnika, Matajurja.
Prav tako so v Spetru praznovali 30 let bogatega kulturnega in izobraževalnega delovanja Studijskega centra Nediža, ki je nastal na pobudo prof. Paola Petrici-ga. “Nediža” je zaCel poglabljati vprašanja kulture, zgodovine in jezikovne identite-
prosvetnega delovanja.
*****
Leto se je zaCelo z navdušenjem beneških planincev, saj je njihova zastava zaplapolala na Aconcagui, na se-demtisoCaku v Južni Ameriki.
V Bardu pa se je skupnost stisnila okrog župnika Renza Calligara in mu izrazila
kture, filma, književnosti.
Univerza v Vidmu je pri-redila pomemben posvet “Slavia Dilecta”. V tem okviru so predstavili tudi sodobno pesniško ustvarjanje med Slovenci videmske pokrajine. Posebno pozornost so namenili rezijanski pesnici Silvani Paletti ob izidu
njene prve pesniške zbirke. *****
Leto 2004 je bilo polno zelo pomembnih obletnic. Časopis Novi Matajur je praznoval tridesetletno izhajanje, kateremu je treba dodati Se skoraj 24 let re-
te Benečije. Ob tem je razvijal dejavnosti namenjene najmlajšim, ki so bila močna in kvalitetna podlaga za odprtje, deset let kasneje Dvojezičnega Šolskega središča, ki je torej praznovalo dvajsetletno delovanje.
Pri društvu Ivan Trinko so junija in oktobra v Novi Gorici, Vidmu (na Univerzi, v občinski knjižnici in na sedežu Pokrajine) in Spetru zabeležili 50-letnico smrti msgr. Ivana Trinka.
Tudi kulturno društvo Rečan je praznovalo 35 let let bogatega kulturnega in
Ob Soči an Nadiži so se za Pust ohranile stare navade
razpisala Občina Speter.
V Kanalski dolini so dan slovenske kulture počastili na Trbižu pod pokroviteljstvom Občine, na njem je župan Franco Baritussio pozdravil tudi v slovenskem jeziku.
*****
Tudi letos smo v Nadi-ških dolinah praznovali osmi marec, tokrat na Lesah, s prireditvijo Od Kuka do Kuka, ki jo je Aldo Klo-dič napisal in zrežiral na podlagi knjig, ki jih je napisal
Gianni Tomasetig.
*****
Aprila je bil natečaj “Kal v poeziji”, ki gaje prvič priredila Občina Podbonesec in
ske upravne enote in dolgoletni iskren prijatelj Benečije Zdravko Likar.
Podobna praznična atmosfera je bila tudi na novoletnem srečanju v Kobaridu, ki se ga je udeležil predsednik slovenske vlade Anton Rop, v imenu Slovencev videmske pokrajine je pozdravil Giorgio Banchig.
V naslednjih mesecih je sledilo več pobud v pripravo na razširitev Evropske Unije. Tu so srečanja, ki jih je organizirala videmska Škofija o zgodovinskih in ekonomskih povezavah med Furlanijo in Slovenijo ter pobude Pokrajine Videm.
Vrhunec smo seveda doživeli na predvečer vstopa, 30. aprila na Matajurju, kjer je bilo pod šotorom slovesno somaševanje z videmskim nadškofom Battistijem in koprskim pomožnim škofom Bizjakom. Prav na vrhu hriba pa so opolnoči dvignili evropsko zastavo. Občutki vseh so bili zelo močni, uresničile so se nam večdesetle-tne sanje in Zelje, da ni več med nami železnih zaves in zidov.
Nepozabna so bila tudi doživetja naslednjega dne v Podklancu, na mostu čez Idrijo, kjer so igralci Beneškega gledališča in iz Kam-breškega kota s skupnimi močmi uprizorili komedijo, ki je pomenila začetek novega sodelovanja in prijateljstva.
V Vidmu so izkoristili priložnost vstopa Slovenije v EU in priredili bogat program z naslovom “Dotik”, na katerem so predstavili današnje kulturno snovanje v Sloveniji na področju arhite-
Naši puobi od Planinske družine, ki so šli gor na strieho Amerike
Evropska zastava, ki jo krasi tudi slovenska zvezda, je 30. Na pobudo Občine je bil v Vidmu uspešen prvi “Dotik” s kul-aprila opolnoči zaplapola na vrhu Matajurja	turnim snovanjem v Sloveniji
obmejnem pasu naše pokrajine so bile potrjene prejšnje uprave.
Vlado Kreslin v Benečiji
Rodilo se je novo prijateljstvo s sosedi iz Kambreškega konca
hvaležnost za njegovo tridesetletno delo med terskimi Slovenci.
*****
Februar nam je prinesel čezmejno pustovanje, ki je letos bilo na Livku. Bili so pustovi iz Benečije in Posočja, a tudi iz belgijskega mesteca Sambreville, ki je pobrateno s Spetrom in z Nadi-škimi dolinami.
Februarja so beneški kmetje in gozdarski operaterji ustanovili Kmečko zvezo. Predsednik je Luca Ma-nig, za operativno, strokovno delo v uradu v Čedadu skrbi pokrajinski tajnik Stefano Predan.
V Čedadu so ustanovili Pro - loco Nediške doline, ki se je rodila iz odbora proti meteorološkemu radarju na Matajurju in iz razvojnega načrta za Nadiške doline 2004-2008, ki je bil predstavljen v Klodiču ob koncu leta 2003. Predsednik Pro - loco je Antonio De Toni.
Pregled
novi mata]ur
četrtek, 30. decembra 2004
5
um
Pregled dogodkov v drugi polovici leta 2004
Slovenski jezik ie vse
bolj viden in prisoten
Otroci na Postaji Topolove JULIJ
1. julij je bil v Vili Manin v Passarianu pomemben posvet o zakonu 482 in o njegovi aplikaciji na področju šolstva in občinskih uprav. Posvet je bil še posebej zanimiv, ker je bil priložnost za oceno stanja v štirih različnih manjšinskih skupnosti in sicer furlanske, albanske, gr-
love in kulturnega društva Ivan Trinko sta se predstavili pesnici in prevajalki Štefka Hrusamova in Temenuga Za-harjeva. Obe sta nato sodelovali v Topolovem na predstavitvi zbornika poezij Različni jeziki.
AVGUST Poletne dneve in večere je letos popestrila zelo privlačna in uspešna pobuda, ki jo je sprožila pro-loco Nediške doline, skrbela zanjo v prvi osebi Luisa Battistig. Otroci in še bolj odrasli so odkrili čarobno moč pravljic, ki so
iv mmmm
dl
Prizor iz letošnejga Mittelfesta
ške in walser iz Doline Aoste. Odbornik Cigolot se je na posvetu zavzel za odprtje dvojezične nižje srednje šole v Spetru.
Julij je že več kot deset let mesec Postaje Topolovo in Mittelfesta v Čedadu. Letos je bil čedajski festival prvič v režiji predsednika Mitje Volčiča in umetniškega direktorja Monija Ovadie in se je odvijal na tem “Cas. Glasso-vi”. Postaja Topolove je tudi letos pokazala veliko vitalnost in inovativnost ter da je kljub svojim avantgardnim iskanjem globoko vsidrana v domači realnosti. Najpomembnejši je bil letos projekt “Vrnitev” z enominutnimi filmi, ki so ponudili enkratna doživetja a obenem ustvarili nove povezave Postaje z evropskim kulturnim prostorom.
Julija je po beneških vaseh potekal kot vsako leto lutkovni festival, ki je letos že drugič zaobjel tudi sosednje kraje v Soški dolini.
23. julija je bilo v Gore-jem Tarbju, v centru Okno na slovenski svet, srečanje z bolgarsko književnostjo. Na pobudo Okna, Postaje Topo-
obenem poseben izraz kul-turnerga bogastva naše zemlje. Pobuda je bila tudi priložnost za srečanje številnih odličnih pripovedovalcev.
Naši otroci in mladinci so bili na številnih delavnicah, gledališka je bila v Čezsoči, udeležilo se jo je skupno 34 mladih iz Benečije in Posočja, precej beneških otrok jih
Dvojezični napisi
je sledilo tudi laboratorju keramike z Igorjem Tullom in “laboratorju” kolesarstva z Ninom Ciccone.
SEPTEMBER Z začetkom novega šol-
Vodeni obiski po Kolovratu
Po sauodenjskih vaseh so zaživele naše beneške pravljice
skega leta se je v Spetru, na nižji srednjih šoli, odprla nova možnost pouka v slovenščini. Ob dveh urah slovenščine tedensko, so učenci prvega razreda imeli na razpolago še dodatnih šest ur pouka v slovenščini. Za to se je odločilo 6 učencev.
V šolskem letu 2004/ 2005 obiskuje dvojezični vrtec 73 otrok, osnovno šolo pa 125 učencev. Prvič v zgodovini so ponudili možnost študija slovenščine dijakom če-dajskih in špetrskega liceja. Na dva tečaja (začetni in nadaljevalni), ki potekata v Čedadu, se je prijavilo 29 dijakov.
Jesen je v Nadiških dolinah potekala v znamenju vabila na Kolovrat po poteh Rommla. Pobuda Pro-loco Nadiške doline, z vodenimi obiski po ostalinah iz prve svetovne vojne, je tako na italijanski kot na slovenski strani, naletela na velik odziv obiskovalcev iz vse dežele in sosednjega Veneta.
To je bila najpomembnejša in najobetavnejša pobuda pro-loco Nediške doline, spodbudila je več mladih beneških intelektualcev, da so pristopili k pobudi in ustvarili skupino odličnih vodičev. Iz nje se je rodil tudi zrcalni Interreg projekt s Fundacijo Poti miru v Posočju za oblikovanju muzeja na odprtem na Kolovratu.
Na pobudo Pokrajine so jeseni začeli postavljati dvojezične table (furlanske-itali-janske, slovenske-italijanske in nemške-italijanske) po vsem teritorju Furlanije z izjemo Rezije. Pokrajina je sprožila tudi široko propagandno akcijo “Varuj svoj jezik, pomagaj rasti svoji kulturi” (tudi na tetrapaku naj-
Kmečka zveza in Pro-loco. Odvijal se je tudi kulturni program, v okviru katerega je nastopil odličen oktet Vrtnica iz Nove Gorice in so predstavili CD ploščo in CD-rom “Substrati”, ki so jo pripravile Beneške korenine.
V Kobaridu so na lepi slovesnosti odkrili ploščo Jožku Ošnjaku beneškemu partizanu, komandantu briško-bene-škega bataljona in zavzetemu borcu za pravice beneških Slovencev. Ob dnevu muzeja je Zdravko Likar prejel visoko odlikovanje italijanske re-
K
k.
Vesela atmosfera in kulturni porgram na Burnjaku
i
rinkovem imenu se je odvijalo več prireditev v Vidmu in Spetru
bolj prodanega mlekla), s katerimi je želela ovrednotiti jezikovno pluralnost videmske pokrajine ter spodbuditi družine, naj vpišejo otroke k dvojezičnemu pouku.
V Močilah je bil na pobudo KD Ivan Trinko in Turističnega in rekreacijskega društva Globočak prisrčen večer posvečen Ivanu Trin-ku. Na njem so vrteli tudi film Ivan, ki ga je Alvaro Pe-tricig pripravil ob petdesetle-ntici smrti velikega beneškega pesnika in humanista.
OKTOBER
Kot rečeno se je v Trinko-vem imenu in na pobudo istoimenskega društva odvijalo več prireditev v Vidmu in Spetru, na katerih je lepo prišla do izraza večplastnost Trinkovega ustvarjanja a tudi aktualnost njegove usmeritve in delovanja kot intelektualec, ki je povezoval in zbliževal slovenski in romanski svet.
V Gorenjem Tarbiju je bil tudi letos zelo dobro obiskan Burnjak. Pri njegovi organizaciji so sodelovali vsi: vaščani, domača društva, Planinska družina Benečije,
publike. Na Lesah so na tradicionalni Kulturni jeseni nastopili igrauci skupine iz Drežnice z veselo igro Jezični dohtar Petelin.
Adriano Corsi je bil potrjen za predsednika Gorske
posebno nagrado. V Podbo-nescu je bil pomemben in zelo uspešen posvet o alternativnih energijah, izkoriščanju gozodov in lesnih biomasah. Pobudo zanj je dala Občina, glavno breme za organizacijo posveta je pa bilo na ramenih Kmečke zveze iz Čedada in njenega tajnika.
Pokazalo se je, da je gozd tudi v Benečiji pomemben vir zaslužka in obenem obnovčjiv vir energije. Upati je, da bodo posvetu sledila konkretna dejanja, občina je že predstavila specifičen projekt za ogrevanje občinskih prostorov.
«I
Božični trg v Spetru
Tudi letos je gorska skupnost dala pobudo za Božične koncerte, ki so bili v Gorenjem Bamasu, Ažli in Vi-škorši.
V okvir priprav na Božič sodi tudi božični trg, ki ga je pro-loco Nediške doline priredila v Spetru 12. decembra in je imel lep uspeh. Na njem so sodelovali obrtniki iz Nadiških dolin in Posočja, Kmečka zveza, gostje Campa v Brišča in otroci vseh vrte-cev in osnovih šol Nadiških dolin.
Leto smo v Trstu zaključili s praznovanjem polstoletja življenja in delovanja Slovenske kultumo-gospodarske zveze, ki je toliko pomenila tudi za kulturno, socialno in ekonomsko rast slovenske manjšine na Videmskem.
V Benečiji pa smo se pred Božičem srečali na prazniku dvojezične šole in njenega dvajsetletnega plodnega dela. Polni zadovoljstva za prehojeno pot, polni upanja za naslednje korake v smeri izpopolnitve dvojezičnega šolanja na vseh stopnjah.
Praznovanje je bilo 17. decembra, najprej v občinski dviorani, kjer so zapeli Mali
Mali lujerji na prazniku ob 20-letnici Dvojezične šole
skupnosti Ter - Nadiža - Brda, tokrat na čelu levosredinske koalicije.
NOVEMBER Film dokumentarec “Starmi cajt - II tempo ripido”, ki ga je zrežiral Alvaro Petricig so predvajali na festivalu v Ljubljani, kjer je dobil tudi
lujerji, pozdravili predstavniki oblasti in zavrteli film o šoli.
Sledilo je odprtje dokumentarne razstave v Beneških galeriji, kjer je s dokumenti in fotografijami prikazana dolga pot naše šole do danes.
6
novi mata]ur
četrtek, 30. decembra 2004
Risultati
Calcio a 5
The Black Stuff - Solerissimi New Welding Paradiso dei golosi Felmec • Carrozzeria Guion P.P.G. Azzida V. Power
5-1
4-6
2-4
0-5
Classifiche
Promozione
Sangiorgina 29; Juventina 25; Pro Cervigna-no, Mariano 24; Ruda, S. Sergio 23; Costalunga' 20; Muggia, Santamaria 19; Buttrio', Ronchi 18; S. Giovanni 16; Cividalese 14; Fincan-tieri 11 ; Valnatisone 10; Gallery Duino 6.
3. Categoria
Serenissima, Azzurra* 24; Paviese 22; Savor-gnanese' 21; Rangers* 17; Moimacco* 15; Cormor* 11; S. Audace, Fortissimi 9*:S. Got-tardo*8; Ciseriis* 6; Donatello* 2.
Giovanissimi
Esperia 97 28, Serenissima 21 ; Moimacco', Gaglianese 20; Valnatisone, Fortissi-
Sport
mi* 15; Cussignacco 11; Buttrio 9; Azzurra 7; Chiavris 5; Union '91 1.
Amatori (eccellenza)
Ziracco 15; Filpa, Birreria da Marco, Mereto di Capitolo 14; Bar S. Giacomo, Dimensione Giardino 13; Valli del Natisone, Warriors, Torean 12; S. Daniele, Gp. Piccini Codroipo, Termokey 10; Ba. Col. 9; Bagnaria Arsa 8.
Amatori (3. categoria)
Orzano, Versa 18; Osteria al Colovrat*; Polisportiva Valnatisone 15; Sos Putiferio,
Carioca 13; Progettoideazione 11; Piaino, Mar/ter, Maxi discount 9; Friulclean 8; Moimacco* 4.
* 1 partita in meno.
Le nostre squadre dilettanti si allenano nei giorni feriali in vista dei primi impegni del nuovo anno
Feste di lavoro, in campo a gennaio
La Valnatisone scenderà in campo domenica 9 gennaio contro il Santamaria - LAudace spera di confermare il suo momento positivo con il Donatello - Sabato 8 gennaio riprendono le formazioni dei campionati amatoriali
Paradiso dei golosi e P. Power ci credono
Con la disputa delle ultime gare in programma nel campionato amatoriale di calcio a cinque si è chiuso l’anno solare per le nostre formazioni. 1 campionati riprenderanno nel terzo week end del mese di gennaio.
Nel campionato di Prima categoria i Merenderos di San Pietro al Natisone hanno pareggiato la gara esterna con la ProntoAuto. I valligiani del
presidente Simone Vogrig, in attesa del recupero con la S.T.U., occupano attualmente una posizione tranquilla a centroclassifìca.
Questa è la classifica aggiornata al 27 dicembre:
Sedia Elite 19; S.T.U.* 17; Braidemate 15; Nolvideo 12; Simons’ Pub, Al Fienile 11;
Merenderos*, Longobarda* 10; ProntoAuto 9; Pizzeria Moby Dick* 6; Sporting 2001 5; Credi Friuli Reana 3.
Nel campionato di Seconda categoria ottimo il cammino del Paradiso dei golosi di San Pietro al Natisone che, grazie al successo ottenuto con la tripletta firmata da Pa-trik Birtig, la doppietta del fratello Cristian ed il gol realizzato da Massimiliano Campanella, ha espugnato il campo della New Welding. La “prima” squadra del presidente Daniele Marseu si è portata ad una lunghezza dalla capolista.
Buono anche il campionato della The Black Stuff che ha rifilato una cinquina ai Solerissimi. 1 pulferesi hanno firmato la cinquina con Andrea Zuiz ed Emanuele Lodo-Io, autori di una doppietta, e Moreno Mauri. La squadra valligiana sta alternando ottimi momenti seguiti da prestazioni sfortunate.
CORSO DI BALLO
wm uni
'I S BALLI IN LINEA PIÙ FAMOSI IN AMERICA"
Presso la "SALA DELLA COMUNITÀ"
in Via Stradoni n 9 a ZIRACCO di REMANZACCO (UD)
IL CORSO"COMPRENDERÀ 5 LEZIONI DI DUE ORE CIASCUNA E SI SVOLGERÀ OGNI
MERCOLEDÌ
dalle ore 2 1 .00 alle ore 2 3.00 A PARTIRE DA MKItf OLMIÌ 12 «»IWAIO 200.»
LE ISCRIZIONI 41. CORSO DOVRANNO AVVENIRE ESCI,! SITAMENTE TRAMITE PRENOTAZIONE TELEFONICA
41.1.0 0432.683507    3 10.0818008
ENTRO II. DORINO IO GENNAIO 2005 TRATT ANDOSI IH IIAI.I.I IH GIÙ PI*« NON É IIM MESTA IA l'VIMICIPV/IONI IN TOPPI 4
I corsi saranno tenuti da maestri professionisti con 24 anni di esperienza nel settore del ballo sociale. SCEGLI LA SERIETÀ E LA COMPETENZA E DIFFIDA DALLE IMITAZIONI.
Scuoid d\ buffo tEasy & cpunny
INFORMAZIONI ED ISCRIZIONI 0432.683507 - 340 6816008
Nella recente assemblea della F.I.G.C. regionale svoltasi a-Grado, durante la quale sono state rinnovate le cariche dei dirigenti federali con l’avvicendamento nella carica di presidente tra Martini e Burelli, c’è stato lo spazio per le premiazioni della stagione 2003/04. Anche la Valnatisone ha partecipato alla festa. Nella foto il momento della consegna al presidente Daniele Specogna della coppa per la vittoria del girone nei play-off
Nonostante le feste natalizie e di fine anno non c’è riposo per gli atleti delle nostre squadre dilettanti che si allenano tutti i giorni feriali.
La Valnatisone ritornerà a scendere in campo domenica 9 gennaio 2005 ospitando alle 14.30 la squadra del Santamaria.
La giornata precedente, sabato 8 gennaio, a Tricesimo è in programma alle 15 il recupero tra gli Juniores locali e quelli della Valnatisone, questo in attesa della ripresa del girone di ritorno prevista sabato 15 a Gonars.
Ancora a riposo la Terza categoria con l’Audace di S. Leonardo che, dopo le ultime
due prestazioni vittoriose, cercherà di continuare la serie dei successi. Alla ripresa del girone di ritorno ospiterà, domenica 23 gennaio, il Donatello.
Anche i Giovanissimi della Valnatisone riprenderanno il girone di ritorno domenica 23 gennaio ad Udine, gli av-
La formazione dell’Osteria al Colovrat di Drenchia che partecipa al campionato amatoriale di Terza categoria
. versari saranno i Fortissimi.
Nel campionato di Eccellenza amatoriale del Friuli Collinare la ripresa del campionato vedrà impegnate, sabato 8 gennaio, la Valli del Natisone a Podpolizza contro il Bagnaria Arsa, mentre la Filpa di Pulfero sarà in trasferta a Codemo di Sedeglia-no con la Piccini Codroipo.
In Terza categoria sabato 8 gennaio la SOS Putiferio o-spiterà a Savogna la capolista Orzano. L’Osteria al Colovrat sarà opposta, alle 14.30, a Merso di Sopra alla Progettoideazione, infine la Poli-sportiva Valnatisone di Civi-dale si misurerà a Cemeglons con la squadra di Piaino.
Non è stata ancora decisa la data del recupero della gara tra Moimacco Osteria al Colovrat, in un primo momento decisa a tavolino.
Patrick
Chiuch
(Paraiso
Amsterdam Arena)
La Parajso Amsterdam Arena del presidente Simone Bordon, pur avendo “steccato” nell’ultima esibizione annuale, si mantiene nelle posizioni d’avanguardia del girone.
Il Bar al Ponte S. Quirino, dopo alcune stagióni di buon livello sta lottando per evitare la retrocessione nella categoria inferiore.
Ecco la classifica. PV2 Txister 17; Paradiso dei golosi 16; The Black Stuff. A-mici della palla 12; Parajso Amsterdam Arena, Manzi-gnel 11; Pizzeria Cantina fredda*, New Welding 8; Solerissimi 5; Bar Al Ponte 4; A.B.S.* 3.
Non conosce ostacoli la P. Power di S. Leonardo, incontrastata dominatrice del girone F di Terza categoria. L’ultima partita con la P.P.G. Az-
zida è stata assegnata a tavolino ai ragazzi di S. Leonardo che hanno incrementato il loro distacco sulla diretta insegui-trice.
Un buon torneo all’esordio per la “seconda” formazione del presidentissi-mo Daniele Marseu, la Carrozzeria Guion di San Pietro al Natisone che, superando in trasferta la Felmec, si è portata nelle posizioni di testa della classifica.
Nell’ultima esibizione ci ha pensato il presidente in persona a dare il buon esempio mettendo a segno una doppietta, seguito a ruota dai suoi “allievi” Denis Ceconi e Gianni Iuretig che hanno completato il bliz.
E’ un torneo anonimo quello giocato fino ad oggi dalla P.P.G. Azzida relegata nelle posizioni di rincalzo.
A seguito di questi risultati la graduatoria del girone è la seguente: P. Power 18; Klu-pa 11; Pittibull 10; Carrozzeria Guion 9; Polisportiva S. Marco 8; 5 Eglio 7; Felmec 6; P.P.G. Azzida, Reai Max Team 2.
Paolo Cairi
Horoskop
novi mata jur
Četrtek, 30. decembra 2004
7
Beneška zvezdica nam je poviedala
OVEN Ljubezan -Ce sta v paru
an reCi med vam gredo dobro, na stuojta
se bat. čeglih parve miesce v liete se vam bo parielo, de nie vič ku ankrat, od luja napri puode spet vse po pot. Ce imata že kake težave, težkuo bo, de jih lepuo vepejeta. Višno, de se vse kupe poderè. Za vse tiste pare, ki se šele videjo po skriuš al pa malomanj, lietos bo te pravi cajt, de storejo viedet v-siem, kakuo se ljubejo.
Če sta šele sami... bodita nomalo buj nasmejani, bo buj lahko srečat tistega, ki se zaljubi v vas.
Dielo an sud - Do luja na bo velikih sprememb, kambja-mentu. Ce dielata, na stuojta potiskat za de vam zbuojšajo plaCo. Ce na dielata še, bodita nomalo potarpežljivi. Od luja napri bo buojš za vse.
Za kar se tiče sudu, v liete ki parhaja bota imiel puno strošku (speZe): makino novo al za po-strojit, v hiši se kiek vederba.... Na stuojta obupat, na ratata buogi an od 16. luja napri tudi sud vam na bojo manjkali. Zdravje - Na stuojta jest previe sladčin! Pru takuo je paršu cajt, de gresta na pregled h okulistu. Na stuojta hodit, kjer je umamo. Od luja napri bota ries ok!
BIK
Ljubezan - V
lietu, ki parhaja, se bota Cul pru dobro. A pru zavojo tega, ker bota študieral samuo na vas, more bit de bota imiel kake težave z vašim partneijem. Ce vaša ljubezan je še velika, preživta an tuole. Ce nie takuo, vaš partner bi se mu naveličat an vas pustit. Ah-tita se! Naš nasvet je: veselita se za vas, ki se čujeta takuo dobro, na stuojta diet pa “h kraju”, an če samuo za kako vičer al za kak dan, tistega, ki vam je blizu že tarkaj cajta!
Ce sta šele sami, do 16. luja so vam vse zvezde naklonjene. More bit, de tisti, ki je biu samuo an vaš paijateu, rata za vas kiek vič! Pru takuo, čeglih sta nomalo leni, biešta buj pogostu plesat. Med adnim plesom an drugim, višno višno, de srečata tistega, ki vam ukrade sarce.
Dielo an sud - Lieto, ki parhaja vam pamese parve miesce vse, kar želta. Sevieda, za kar se tiče dielo! Ce sta šele brez diela, uša-fata pru kar sta želiel. Ce že dielata, zbuojšata vaše stanje. More bit, de vam ponudijo kiek buojše-ga. Od luja napri se vam bo le dobro godlo, kajšan krat pa bota muorii an pomučat. Za kar se tiče sudu, na bota ne buj buogi, ne buj bogat. Vam na bojo manjkali, na stuojta pa špindat za kar je odvič. Zdravje - Parve miesce v liete bota pru “in forma . Ce želta, de bo vse lieto takuo, od luja napri alitila se nomalo vič, ku po navadi: more bit, de se an udare ta, nič hudega. An genjita kadit!
DVOJCETA Ljubezan -
Lietos so vam zvezde naklonjene: če med vam teče vse gladko, lietos bo še buojš an se vam bo parielo, de se ljubeta še vič, ku na začetku. Ce stvari na tečejo dobro, zvezde vam bojo pomagale diet na mest vse kar na teče takuo, ki bi muorlo teč. Lietos pride v vašo dmžino tudi tisti otrok, ki sta ga takuo želiela! Če sta se rodil med 26. majem an 16. junijem an niesta vič takuo zaljubljeni, zvezde vam dajo muoč an kuražo za zaključit vašo “love story”. Ce sta šele sami... lietos bota imiel ki vebierat! Dielo an sud - Ce sta šele brez diela, na stuojta vebierat previe! Buj napri bota imiel par-ložnost ušafat kiek buojšega.
Če že dielata, bodita par mieru, vam puode napri, ku do seda an če želta zbuojšat vaše stanje, počakita buojše cajte. Tudi če dielata sami za se, bodita zadovoljni za takuo, ki vam gredo seda stvari. Za kar se tiče sudu, vam na bojo manjkali. Tisti, ki mislejo kupit nov avto al hišo jih bojo imiel zadost za tuole o-pravit.
Zdravje - Na stuojta jest previe. Pru takuo, je paršu cajt, de se bota gibal kiek vič, ku po navadi. An nucita manj soli!
RAK
Ljubezan -
Ce se imata radi, ku na začetku, ni o-bednega problema, bo teklo vse gladko an more bit še buojš, ku do seda. Ce želta arzšerit vašo družino, je te prave lieto za napravt zibielo! Ce pa med vam stvari na tečejo dobro, še pred jesen se vse poderè. An če se poderè, na stuojta se previe kregat za hišo, za sude, za mobiljo: vam na bo pomagalo stat buojš! Na stuojta pa se jokat: na ostaneta sami du-go cajta!
Ce sta šele sami... na bota v telim stanu dugo cajta! Vsaka parložnost bo ta prava, za srečat te pravega: v butigi, ko bota dielal spežo, v baru, ko bota pil kavo... An če imata vič, ku trideset liet, bo za ni-mar.
Dielo an sud - Dobro dielo da pardielo. Tuole vaja za vas: če se bota trudil, če se na potegneta nazaj, pruot koncu lieta bota žel. Tuole vaja naj če dielata bod kajš-nim, naj če dielata sami za se.
Na začetku lieta bota imiel puno odhodku (uscite) za hišo, za mobiljo, za Suolo... Od jesen napri se vam gajufe spet napunejo, sevieda, če se bota znal potrudit takuo, ki smo vam jal na začetku. Zdravje - Ahtita se prehladu. Varta vaše kosti. Pru takuo na kar kuhata: na stuojta jest previč o-biejano an preslano. Jejta buj zdravo: zelenjavo, sadje, mesuo na žaru.
Od polietja napri se bota Cul buojš.
LEV
Ljubezan -
Kako lepo lieto je pred vam! Sevieda, če sta v paru an se imata šele radi. Lietos na bota imiel obedne težave, se bota smejal, se bota zabaval, puojta na tisto potovanje, ki ga že tarkaj cajta že-liejeta. An se bota takuo lepuo zastopil, de je ki! Ce sta med tistimi, ki sta štuf vašega partnerja, te pravi cajt za se pustit bo v jesen.
Ce sta v lejdih stanu, more bit de srečata te pravega za vas če puojdeta kam na potovanje, posebno v polietnih miescih. More tudi bit, de se zaljubeta v kajšnega, ki poznata že vič cajta, bo lepuo... pa višno de na bo za nimar.
Dielo an sud - Se bota trudil vič ku po navadi, pa na koncu bota pru zadovoljni, sodisfani! Vsi bojo cenil vaše dielo, vaš trud, če dielata pod kajšnim, a tudi če dielata sami za se.
Ce na dielata še, do luja bota i-miel možnost za ušafat, kar želta. Od luja napri pa bo nomalo buj težkuo, na stuojta pa obupat: priet al potlè bo. Sud lietos vam na bojo manjkal, na stuojta pa jih štracat!
Zdravje - Na stuojta bit v skar-bi za vsako stvar, an za tisto buj mikano, tuole na store dobro vašemu sarcu! Bodita buj miemi, bota stal buojš!
DEVICA Ljubezan -
Ce sta murozi, lietos bo te pravo lieto za se oženit al pa iti živet kupe.
Ce sta že oženjeni, se bota dobro zastopil. An vse kar sta imiel v na-ntienu za narest kupe (naj kupit hišo al pa diet na nuoge kiek vašega) lietos vam rata an tuole vas zbliža še vič. Je pa ries, de zvezde vam na bojo pru naklonjene: na stuojta se bat, če se imata rada, preživta an tuole. Ce pa stvari na tečejo ku na začetku, višno de se pustita. An zavojo tega bota imiel tudi težave.
Ce sta šele sami, tudi tisti, ki na željo bit v paru lietos ušafajo tistega, ki jih “dene h kraju”! Dielo an sud - Na stuojta se bat vprašat, bodita žihar brez špota (ne pa brez karjanče!), uagita buj ku po navadi an na koncu bota nagrajeni! Tuole vaja če gledata dielo, če želta, de vam zbuojšajo plačo al pa de zbuojšajo vaše stanje. Ce dielata sami za se, uagita kiek vič, ku po navadi: ušafat an tistega, ki vam bo pomagu zbuojšat vaše stanje. Za kar se tiče sudu, bodita brez skarbi: jih bota imiel vič ku po navadi. Bodita pa previdni, na stuojta jih zamarcinat an če imata za kupit nov avto, na stuojta vzet pru tistega, ki košta narvič. Zdravje - Zelenjava an sadje bi na smiel manjkat na vaši mizi. An pregled h zobozdravniku vam na ku dobro store.
i
.
TEHTNICA Ljubezan -
Vse pru an dobro, če se imata rada.
Za resnico poviedat, se bota takuo lepuo zastopila, de je ki! Guori-ta puno med vam, poviejta se vse, an kar vas tišči par sarcu. Za vsako težavo ušafata to pravo rešitev an se bota še buj ljubila. Poliete vaš partner bo imeu kako težavo. Ce se imata rada, na stuojta se bat, saj na koncu se vse postroje. Ce pa nie vič ta prava ljubezan, bo cajt de deneta besiedo “konec”. Ce sta šele sami, vsaka vaša želja se uresniči. Za kajšnega pride tudi te pravi cajt za se oženit an bo za nimar.
Dielo an sud - Vse pru an dobro tudi za kar se tiče dielo. Ce že dielata, zbuojšata vaše stanje. Nagradili vas bojo s plačo, pru takuo z novimi kompetencami. Ce sta brez diela, ušafata, kar sta gledal že puno cajta. Ce dielata za se, bota imiel puno možnosti zbuojšat vaše stanje. Samuo an nasvet: na stuojta se kregat z obednim, če je trieba po-mučita.Tudi za kar se tiče sudu, vam puode buojš, ku do seda.
Zdravje - Nič hudega: ahtita pa se na vse kar se tiče kožo. Lietos vaša prava medežina bo... ljubezan!
ŠKORPIJON Ljubezan -
Sta že v paru an imata tudi otroke? Je cajt, de kajšan krat se pobereta sami vi dva kam, ku kar sta bli sami. Tuole vam bo pomagalo se lieuš zastopit an oživiet vašo ljubezan. Pru takuo je pru, de vsako antarkaj se pomenata kiek vič, ku^to navadi. Ce pa na živta še kupe, lietos je te prave lieto za se oženit al pa za iti kupe pod ad-no strieho.
Ce pa sta zastopil, de niesta vič takuo zaljubljeni, je kaka iti takuo napri. Morta ušafat ku-ražo za pustit vašega partnerja. Na bota pa puno cajta sami.
Sta šele single? Lietos bota i-miel ki vebierat. Ahtita pa se, de ne bo vsak, ki vam store tuč sarce te pravi za vas!
Dielo an sud - Ce sta med tistimi, ki želijo zbuojšat njih stanje, lietos zvezde so na vaši strani. Kajšan od vas ušafa tudi druge dielo, ki lohni ga popeje še kam deleč. Začne takuo za vas novuo življenje. Ce dielata pod kajšnim, na stuojta se potegnit nazaj, če vas bojo v-prašal se utrudit nomalo vič. Na koncu bota nagrajeni tudi za tuole. Za kar se tiče sudu, lietos jih bota imiel, pa jih bota tudi nucal: za hišo, za vaše o-troke, za nov avto, za kiek, ki se vederba v hiši... na ostaneta pa brez fenika v gajufi. Zdravje - Ahtita se prepihu. Jejta buj zdravo an če kadita, genjita! Vaše sarce vam bo hvaležno.
• ••
STRELEC Ljubezan -
Posebno lieto za vas, lietos!
Zvezde vam pridejo na po-muoč za vsako novuost ki želta za vas an za tistega, ki ljubeta: novo hišo, poroka (če niste še oženjeni), otroka... Tisti, ki vam stoji blizu bo lietos zaries srečan saj mu storeta preziviet pru lepe dneve (an noči!). Sevieda, če sta zaljubljeni tu anj. Ce pa ga na ljubeta vič (če sta kupe malo cajta al pa lieta an lieta), pruot koncu lieta podereta vse an za vas začne novo življenje. Sta šele sami? Lietos srečata tistega, ki ukrade vaše sarce. An če vam je pru všeč bit single... lietos pride te pravi an bota pru veseli bit v paru tudi vi!
Dielo an sud - Do seda sta se trudil, sta dielal puno, magar an kar te drugi so počival? Je paršu cajt, de vam pride vse vamjeno! Ce dielata pod drugim vam dajo vse, kar sta z vašim trudom zaslužil. Ce dielata sami za se, bota imiel ries puno uspeha (successo). Za kar se tiče sudu, lietos na bota imiel ki študierat: vam na bojo manjkal an bota mogli š-pindat an kiek vič, ku po navadi.
Zdravje - Kake mikane težave jih bota imiel z očmi. Nič hudega. Ahtita se, kar sta ta za mizo. Jejta nomalo buj zdravo an manj, ku po navadi!
KOZOROG Ljubezan -
Sta že v paru puno cajta?
Je cajt, de se poguorta an de videta kupe, ka’ gre an ka’ na gre pru med vam. Na bo lahko, kajšan se bo tudi joku... pa na koncu postrojeta vse an za vas začne novo življenje. Ljubezan, ki vas veže bo še buj glaboka.
Sta v lejdih stanu? Storita se spoznat tajšni, ki sta zaries! Niemata nič za skrivat: tisti, ki se v vas zaljube se zaljube tudi v vaše peče! Vič ku kajšan od vas se zaljube tu kakega, ki bo imeu kako lieto vič. Je pru takuo, saj ljubezan nie kompier an na gleda liet! Dielo an sud - Je paršu cajt, de deneta na mest tudi tiste stvari, ki se tičejo vaše dielo. Na stojta dobro, kjer dielata seda? Je paršu cajt, de gresta dielat kam drugam (za ušafat drugo dielo, ga ušafata, bodita brez skarbi!) Dielata za se an stvari na gredo po pot? Vprašajta pomuoč kajšnega, ki zna kiek vič ku vi. Na koncu se vse postroje.
Sta šele brez diela? Ušafata tistega, ki vam bo pomagu ga ušafat.
Za kar se tiče sudu, na ostaneta brez njih, če pa jih bota znal modro an pametno nu-cat.
Zdravje - Kake težave jih bota imiet z zobmi an z je-tram. Tudi za vas vaja nasvet, de je trieba jest buj zdravo.
O
05
VODNAR -
Sta kupe že puno liet: dielo, otroc, v-sakdanje opravila... do seda sta imiel malo cajta za se po-guorit, je pa paršu cajt, de se lepuo pomenata. Recita vse, kar vam na gre pru. Guorita an guorita z vašim partnerjem, an poslušajta tudi njega. Bota vid-li, de stvari med vam bojo lieuš tekle. Sta kupe že puno liet an se na ljubeta vič? Je kaka le napri “tarpiet”... Nie lahko, pa če kor, kor an bota vidli, ki potlè bota stal vsi buojš!
Niemata obednega v vašim sarcu? Lietos spoznata puno novih ljudi (an za tuole moreta zahvalit vaše parjatelje) an med telimi višno de bo tudi tisti, ki vam store spoznat, kaj je ta prava ljubezan.
Dielo an sud - Dielata že puno cajta an na teče takuo, ki želta? Potarpita še nomalo: v liete 2006 se vam bo ries dobro godlo, takuo, ki želta vi. An tuole vaja če dielata za druge, al pa sami za se.
Ce na dielata še, lietos ušafata ki. Na bo, kar želta vi. Druge lieto puode buojš. Za kar se tiče sudu more bit, de lietos vam pride blizu kiek posebnega (al udobta al vam kajšan zapusti ki).
Zdravje - Bodita buj pozorni na vaše kosti an na stuojta stat previč pred komputerjam.
RIBA Ljubezan
Lietos bo posebno lieto za vas: se bota zastopil pru lepuo, vse kar bota dielal kupe bo lepuo an vas bo razveselilo. Je te prave lieto za poštu-dierat na hišo, kamar iti živet kupe (če živta šele vsak po svojim). Tele zadnje cajte se niesta lepuo zastopila? Od januarja napri bo spet ku na začektu.
Ce pa je že vič cajta, ki misleta se pustit, na stuojta čakat vič: pustita se an na vaši poti srečata tistega, ki vam store zastopit, kaj je ta prava ljubezan!
Ce sta šele sami, bota imiel ki vebierat! Zapoznata puno takih, ki bojo tiel ukrast vaše sarce. Ahtita se, zak samuo a-dan med njim bo te pravi!
Dielo an sud - Za kar se tiče dielo, lietos bo lieto velikih sprememb (cambiamenti). Vič ku kajšan od vas spremeni dielo an puode na buojš. Bodita parpravjeni iti tudi po sviete, posebno če sta mladi. Sta šele brez diela? Bota imiel ki vebierat, na stuojta pa viervat vsient tistim, ki vam bojo ponujal Buog vie ki: priet, ko porčeta de ja, poguorita se s kajšnim, ki ima vič esperience kot vi. Za kar se tiče sudu, počaso počaso vam zrase kupac.
Zdravje - Ahtita se na vse kar je električno! Ce sta nomalo “obiuni” je paršu cajt, de shujšata nomalo! An začnita se gibat!
8
novi matajur	T7	T
    —   ~
Četrtek, 30. decembra 2004
novi matajur
Tednik Slovencev videmske pokrajine
Odgovorna urednica: JOLE NAM0R Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ari
Predsednik zadruge: MICHELE OBIT
Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste
Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tei. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it
Reg. Tribunale di Udine n. 28/92
Naročnina-Abbonamento
Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro
Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331
Včlanjen v USPI Assodato all'USPI
Vendesi Opel Astra SW Sport 1600 iniezione. Tel. 339/6959950
Vendo appartamento a Corno di Rosazzo, tre camere, servizi, salotto, cucina, garage, canti-na...
Occasione unica!
Tel. 0432/727157
Kam po bencino / Distributori di turno
SABOTA 1. JANUARJA 2005 Agip Cedad (na desti za iti v Vidam)
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
ODI. DO 7. JANUARJA Cedad (Fontana) tel. 731163 OD 8. DO 14. JANUARJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 OD 7. DO 13. JANUARJA Mojmag tel. 722381 Ukve tel. 860395
Il mitico ’57 a raccolta
Anche i mitici del '51 delle Valli del Natìsone hanno voluto festeggiare la loro classe. Non c'erano tutti. Anzi, erano pochini quelli che hanno risposto all'appello, una ventina e soprattutto ragazze (!). Comunque, tutti con una grande voglia di trascorrere una serata in allegria tra brindisi e balli. Balli nei quali si sono distinte per la loro “resistenza” soprattutto le ragazze: non ne hanno perso quasi nessuno, mentre i maschietti... ahi, ahi, ahi! Però sono stati carini, perché se come ballerini hanno lasciato a deside-
rare, hanno poi recuperato punti	la voglia di incontrarsi quanto
alla grande regalando una splen-	prima "e non solo per una cena",
dida rosa ad ogni ragazza. Una	con baci e abbracci prima di tor-
bella seratina (e nottatina), con	nare ognuno a casetta propria.
Dvie ramonike za klašo 1933
V saboto 11. diCemberja so se zbrali tisti od klaše 1933 Nedi-ških dolin. Bluo jih je nih trideset. Po maši, ki je bla v Bamase, so šli na viCerjo v Cedad.
Srečni oni, ki nieso muorli kordat tudi godce, saj od njih klaše sta tudi Berto Feletig -Trebežanu an Luigino Canalaz z Lies, ki znajo pru lepuo gost
ramoniko an vsaki krat, ki je	di na njih viCerji. Takuo, vse	an Luigino sta takuo lepuo
kaka vesela parložnost, jo ve-	kar so sniedli an popil jim je	godla, de še tisti buj leni so jo
tegnejo uon. Zgodilo se je tu-	hitro paršlo du petè, saj Berto	zaplesal.
K1 Sestavljase
Slika
Nastajajo
-, Nove..
Zamis h
NOVI
/MUliGLAS matajur
tnrlnlk tlnuoneau iiiHomcLa nnlrvaiinA
rV^/rvrvrt
■mit
O V P* O D R| C Ò
tednik Slovencev videmske pokrajine
kinemedia