LET( 3 II. MCMXII. <5J E\ ? ■ z' ■■ • , ' y - "■ IZDAJAJO IN UREJAJO : Ivan Prijatelj Bogumil Vošnjak Karel Ozvald (slovstvo in kult. zgod.) (pravo, družboslovje, (filozofija, psihologija, politika)\ pedagogika) Ferdinand Seidl Vladimir Knaflič (prirsdoslovjo) (politična ekonomija, telin. ur.) Albert Kramer. i' ;1. i 'f ; ^ • - VSEBINA ŠESTE ŠTEVILKE: Dr. MATIJA MURKO: f Karel Štrekelj Str. 529 Dr. BRANKO DRECHSLER: Pop Šime Starčevič. (Konec) . . „ 542 Dr. MILKO BREZIGAR: Konjunktura, kriza in depresija. (Konec) „ 554 Dr. FERDO pl. ŠIŠIC: Rijeka i riječko pitanje (Konec) n 569 Dr. JOSIP AGNELETTO: Denar n 577 Dr. IVAN PRIJATELJ: Gradivo. Iz življenja kranjskega literata. (Konec) n 596 PREGLED: » 607 Vprašalnik za „Vedino“ „Anketo | o jezikovnem približevanju Jugoslovanov“. — Filozofija: Dr. Ivan Žmavc: O znanstveni uredbi človeške družbe. K. O.: Šestdesetletnica nemškega učenjaka v Gorici. — Sociologija: A. O.: Socialna patologija. — Pedagogika: K. O.: Bistvo izobraževanja in njegov pomen za šolo (K kongresu v München-u). — Politika: A. O.: Dr. Johann Unved, Politik im Lichte der Entwicklungslehre. — Gospodarstvo: Dr. M. Brezigar: Mario Alberti, II movimento dei prezzi e dei salari i. t. d.; F. V.: Zunanja trgovina Srbije. A. O.: Nemške velefinance. Delniške družbe v Nemčiji. Avstrijske finance. Bräfovo ministrstvo. ..........,.............................. —7-=-=- Prva številka III. letnika izide tekom prosinca 1013. \ /p pi A<< izhaja dvomesečno, obsega letno najmanj 36 pol in „VtUA stane na leto 8 K (v obrokih primerno), dijakom enkratno 5 K. \ Prof. Dr. M. Murko: f Karel Štrekelj. Prerano za znanost in naš narod je umrl 7. julija 1.1. v Gradcu redni profesor slovanske filologije dr. Karel Štrekelj, še le 53 let star. K večnemu počitku ga je spremilo 10. jul. na pokopališče sv. Lenarta res veliko število vseučil iških profesorjev, mnogo rojakov in aikademične mladine, Iki se je poslovila iz eno naših genij ivih žalost ink Od svojega učitelja 'in dolgoletnega požrtvovalnega tajnika »Podpornega društva za slovenske visokošolce v Gradcu«. Ker se pravo kulturno delo pri nas še premalo ceni, se naše občinstvo pač ni dovolj zavedalo, da smo izgubili odličnega in za nas zaslužnega jezikoslovca in izdajatelja slovenskih narodnih pesmi, posebno pa se je v dobi, ko se toliko govori o slovenskem vseučilišču, malo naglašalo, da je legel v grob prvi vseučilišiki profesor slovenskega jezika in slovstva, ki je tudi' prvi zopet slovenski predaval v istem Gradcu, kjer se je slišala slovenska beseda pri pravnikih v letih 1849.—1853. — K. Štrekelj se je porodil 24. febr. 1859. na G Tinskem, na goriškem Krasu, in pravi Kraševec je ostal do konca svojih dni. V višje razrede ljudske šole v Gorici je prišel skoro slučajno. Ko je starejši brat Franc že bil pripravljen na pot, da pojde po počitnicah zopet v šolo, vprašali so Karla, ne :bi li hotel tudfl on iti, ali dolgo se ni mogel ločiti od svojih ljubljenih ovčic. V goriški gimnaziji (1870—1878) j p na njega posebno vplival profesor Fr. Levec s svojimi predavanji o slovenskem jeziku in slovstvu; o tem učitelju je govoril vedno s posebnim spoštovanjem, solze pa so mu prihajale v oči, ko se je v mlajših letih spominjal svojega prijatelja pesnika Krilana (Jo's. iPagliaruzzi). Zanimanje za narodno govorico’ na Krasu in na Beneškem je vzbujal v njem osebno mu znani ruskopoljski slavist Jan Baudduin de Courtenay, ki je pisal v 1. 1872. in 1873. svoje »Opazke« v »Sočo«, pozneje 35. Veda II. <>. pa učen c razprave o narečju v Reziji in v Cirknem. Za Štrekljevo znanstveno, delovanje je bilo važno tudi to, da se je v Gorici poleg laščine naučil še fudanščine. 'Na Dunaju 'je študiral od 1. 1878. slovansko in klasično filo-ter primerjajoče jezikoslovje; 1. 1884. je dosegel čast ofije. iMed poslednjimi Miklošičevimi učenci je on ’! učitelju najbolj podoben. Kot gramatik je bi.l enako stvaren, Kratkobeseden, teoretiziranju nenaklonjen in nekoliko konservativen, dasi je zasledoval in obvladal novejši raizvitek slovanskega in primerjajočega jezikoslovja, pri naštevanju in tolmačenju staroslovenskih spomenikov se je držal njegove filološke metode, poleg živega jezika narodovega ga je posebno zanimala etimologija in pa vsa ustna književnost. V duihu svojega velikega učitelja je ostal tudi vedno resničen slavist, ki se ni omejeval na svoj jezik. Porabil je vsako priliko, da se je tudi praktično naučil slovanskih jezikov, n. pr. poljščine in maloruščine kot enoletnik v nekem Kal iškem polku. Pod Miklošičem se je že 1. 1886 na Dunaju habilitiral s pisano disertacijo, kar je bilo takrat še mogoče, od njega je tudi dobil neporabljene zbirke slovenskih narodnih besed in pesmi. V 'dijaških krogih Štrekelj ni bi v ospredju, ni se dal prisiliti k najnavadnejšemu govoru, pač pa je znal s pretresujočim čustvom zapeti kako narodno pesem, dasi sicer ni bil pevec. Rano se je lotil peresa, »Ljubljanskemu Zvonu« je bil so-t rudnik od njegovega prvega leta. Poročal je v njem največ o literarnih pojavih pri Slovanilh, posebno o velikih ruskih pisateljih. Vendar pisateljevanje in dociranje ga ni moglo rediti in tako je odšel nekaj časa kot učitelj v hišo grofice Colloredo-Mannsfeld, vdove po nekdanjem ministru. Z rodbino je prihajal na Češko in tako je imel priliko uičiti se tudi češčine. L. 1890. pa se mu je posrečilo, da je postal Cigaletov naslednik v uredništvu slovenske izdaje Državnega Zakonika, Ta važna in nelahka služba, ki mu je prvič omogočila mirno znanstveno delovanje, je odgovarjala njegovim težnjam. Bil je sicer samotar v življenju in znanosti, ali' ni hotel biti samo teoretičen slovničar in se omejevati na svoje preiskave med štirimi stenami, njegova iželja je bila presajati znanstvene resnice tudi v življenje, čistost in pravilnost našega jezika mu je bila vedno pri srcu. Učil se je rad od prvega im glavnega jezikotvorca, od naroda samega, zaradi tega je zbfifcal sam 'besede med njim in dobival obširne zbirke od raznih strani; mnogo tega blaga je Objavili v razpravah »Jz besednega zaklada narodovega« v Letopisu Matice Slovenske, mnogo pa še se nahaja v njegovi zapuščini. Nove -potrebne mu besede je torej1 tekal1 najprej med narodom, jemal jih je tudi od drugih Slovanov, ali znal jih je izbiraiti in našemu jeziku pri-krajati, stvarjal jih je pa tudi sam, vendar v duhu slovenskega in drugih slovanskih jezikov. V tem oziru torej Državni Zakonik ni mogel imeti' boljšega urednika. Razumem pa tudi, da pravniki niso bili vedno ž njim zadovoljni, ker strogi j ur id ioni 'termini se ne daijo vselej po domače povedati ali opisati, in trelba jim je tudi znati njih natančen pomen, ki pa tudi najmarljivejšemu filologu ni vselej pristopen. Ideal urednika Državnega Zakonika bi bil pravnik, ki je ob enem dober pisatelj s filolog ično izobrazbo, ali pa enak 'filolog z juridično. O vrednosti Štrekljevih prevodov bi se moglo danes že izreči objektivno strokovnjaško mnenje, za katero se hrani v 'Zapuščini posebno zanimivo gradivo, namreč obilne korekture k civilno-pravdnemu .redu od dež. predsednika v p. barona Winklerja. štreklja pa je čakala še večja in njegovim zmožnostim primernejša naloga. Slovenski poslanci in Vatroslav Oblak so priborili na graškem vseučilišču novo stolico »za slovansko filologijo s posebnim ozirom na slovenslki jezik in književnost.«1) Ko pa je Oblak umrl pred imenovanjem za izrednega profesorja na to stolico, dobil je vrednega naslednika v K. Štreklju, ki je toil imenovan s cesarskim sklepom z dne 4. oktobra 1. 1896 in nastopil svojo službo 1. aprila 1. 1897. Delokrog mu je bil označen v naslovu, posebno pa se je zahtevalo, da čita vsako leto eno glavno predavanje o slovenskem jeziku in slovstvu v obsegu 3—4 ur na teden, razen tega pa predavanja o drugih predmetih slovanske filologije, kakor o staroslovenščini in o srbsko-hrvaškem jeziku in slovstvu. V tem okvirju je tudi vestno in uspešno deloval kot učenjak in učitelj. O slovenskem jeziku in slovstvu je začel sam predavati slovenski po primeru profesorja za laški jezik in slovstvo ter je svoja predavanja tudi slovenslki oznanjal. Njegov položaj v Gradcu pa ni bil prijeten. Prof. Krek ga je sicer sam predložil unico loco, ali sprejel ga je tako nemilostno, da bi Ibil Štrekelj najrajši na Dunaj nazaj odšel. Rojaka in edina zastopnika ’) V. Oblak se ni habilitiral na „staro- in novoslovenšeino“ in tudi Štrekelj ni dobil take stolice. Pr. moj spis V. Oblak, Knezova knjižnici VI. zv. str. 221—227. slovenske vede v 'tujem mestu se nista več našla, kar je bilo seveda obema samotarjema v škodo. Ne. bi tega omenjal, aiko se to ne bi bilo zgodilo še z druge strani in ako se ne bi- bil lani v enem naših dnevnikov napadal in poniževal prof. Krek, da se povzdigne ip,rof. Štreklja. Tega pokojnik ni potreboval. Kar pa se tiče prof. Kreka, smem, ker tudi meni ni bil' naklonjen, 'tem !boIj priznavati, da se je od raznih strani po nepotrebnem in netaktno žalilo njegovo samoljubje, njegova razdražljivost pa je bila že predvestniea bolezni, na 'kateri je skoro po svoji vpokojitvi umiri. Posebno pa se mu ne sme kratiti njegovih zaslug: kot prvi profesor slovanske filologije v Gradcu je bil za svoj čas popolnoma mož na svojem mestu in delo, kakoršno' je njegova »Einleitung in die slavische Literaturgeschichte«, bi moglo biti v čast vsakemu učenjaku, pod črto še danes ni zastarelo, kajti prinaša natančno bibliografijo vsega, :kar se je do leta 1887. pisalo1 o starih Slovanih, njih 'kulturi in sedanji ustni 'književnosti, za svojo dobo pa je imela posebno v prvi izdaji (1. 1874) neizmerno velik vpliv, pod katerim je stala večina slovanskih literarnih zgodovin, posebno pa vse jugoslovanske. Bridke izikušnje je pretrpel Štrekelj, ker dolgo ni dosegel redne profesure, ki si jo1 je s svojim delom pošteno zaslužil. Povsod v učenem svetu2) in 'tudi med svojimi graškimi tovariši je vžival spoštovanje, samo v fakulteti so pravičnosti branili pot narodnostni in drugi oziri, ki so se prikrivali z narodnostnim plaščem. Njegova stolica od začetka marsikomu ni bila simpatična zaradi njenega postanka in imena, smatrala se je za potrebno zlo in vsled tega se je maglašalo načelo, da v 'Gradcu ne more biti dveh rednih stolic za slovansko filologijo, dasi je slavistika na vseh avstrijskih univerzah tako •urejena, da je poleg stolice za slovansko filologijo še druga stolica za dotični deželni jezik, n. pr. ima Lvov še poljsko in celo1 dve za malo-ruščino, v Čennovioih pa nahajamo poleg slavistične in maloruske še celo za 200.000 avstrijskih Rumunov posebno stolico1 za ru-munščino poleg stolice za romansko filologijo. Vendar ti in drugi razlogi pri današnjih razmerah niso obveljali. Dolgi' boji so se prvikrat končali s tem, da je fakulteta predložila (26. okt. 1903) za Štreklja osebno doklado 2000 kron, katero mu je ministrstvo s) Za dopisnega člana ga je izvolila „Společnost narodopisneho mu-sea öeskoslovanskeho“ v Pragi (1900), cesarska akademija znanosti v Peterburgu (1902) in kralj, srpska akademija v Beogradu (1910). ■dovolilo še le od 1. okt. 1905. Istega leta je postal član izpitne komisije za srednje šole in 1 1906. tudi vodja seminarja za slovansko filologijo. Leta 1907. iga je fakulteta .predložila za VI. razred (ali ne za rednega profesorja!) in 'po tem izrazila tudi željo, navmce. ki 'je tudi Po svoji vsebini in obliki .gotovo bila namenjena njegovim dijakom in slovenski javnosti, in še le iz slovenskega izvirnika bi bil mapravil za Obe zbirki izvlečke s potrebnim znanstvenim aparatom. Za tiscik so popolnoma pripravljena uvodna poglavja o zgodovini slovenske slovnice, o grafiki in pravopisu; pri obširno obdelanem glasoslovju (o samem naglasu 100 str. im 4°) manjkajo podrobnosti konsonantizma; v oblikoslovju je dodelana vsa sklanja brez stevn'ka. pri glagolu pa sam,o zgodovina slovenske kenjugacije. Ta rokopis se mora seveda čim prej izdati s pregledom Štrekljeve gramatične delavnosti, da si bodo mogli bralci slovnico dopolniti kolikor mogoče iz njegovih dragih spisov. Umestni bi bili morebiti trdi nekateri dodatki iz -njegovih Predavanj in ostale zapuščine. Štrekljeva historična in primerjajoča slovenska slovnica bo tudi nedovršena neizmerno dobro došla ne samo domačinom, ampak vsem slavistom in drugim lingvistom, njegovi naposredni in posredni učenci pa bodo mogli na njegovem teme)';» dalje zidati, da bomo enkrat dobili celo znanstveno slovnico našega jezika, ki bo dostojna Pleteršnikovega slovarja. Najbolj pa slovi in bo slovelo Štrekljevo ime po »Slovenskih narodnih pesmih«, ki so ob enem največje in najimenitnejše delo, katera je dosedaj izdala Matica Slovenska. L. 1687. je objavil v »1.j ubij. Zvonu« in v »Slovanu« poziv na občinstvo, naj mu dopolni gradivo, ki mu ga je izročila Matica, z novimi zbirkami, katerih je res dobil na stotine, I. 1895 je izšel prvi izvezek, do L 1911 smo dobili tri debele knjige, od četrte pa že tudi 480 strani. Pripravljeno in večinoma iže urejeno je tudi ostalo gradivo. V IV. knjigo pride še konec stanovskih pesmi, ipotem so na redu šaljive in zabavljive, V. knjiga pa ‘je namenjena obširnim dodatkom (pokojnik j ih je preračun il na 20 pol, ali bo jih več), ponarodelim pesmim, ki bi se drobno tiskale, popravkom in c p o m n j a m, literarnozgodovinskemu pregledu slov. n a r o d’ n1 i h p e s mi i in njih' virom, slovarčku manj zn a n i It besed i n o b 1 i k i n r a z n o v r s t n i m kazalom. Novi urednik bo imel največ dela s tem, da doda po Štrekljevem načrtu in kolikor mogoče v njegovem duhu vse, kar je podčrtano; tudi za to se (nahaja več ipomočkov v zapuščini, vendar naloge se sme in mora lotiti mož, ki ji bo kos in se jr za nekaj časa posvetil popolnoma. O Štrekljevih natnodniih pesmih so se izrazili z največjimi pohvalami najbolj poklicani sodniki kakor V. Jagič in K. Jireček (na Dunajn), A. Brückner (v Berlinu), + W. Nehring (v Vratislavi), J. Polivka (v Pragi), O. A. II j inski j (v Peterburgu) in dr. In res, slovanski narodi imajo mnogo in velikih zbirk na-rOdniCi pesmi, vendar nobene takšne, kakršna je Štrekljeva, ki prinaša vse dosedaj tiskano1 in zapisano gradivo, urejeno po znanstvenih načeflfh. Teh ne bom omenjal, saj jih je Štrekelj sam po svoji navadi kratko in jedrnato razložil v Predgovorih prvih trelh knjig. Tam bi si jih naj tudi tisti kritiki Se enkrat prebrali, ki bi Štrekljevo izdajo še vedno- hoteli meriti »z estetskim merilom«. Takega gradiva, ki ne zasluži 'pesniškega imena, je polno v zbirkah vseh narodov, saj še o toliko slavljenih srbsko-hrvaških junaških pesmih, katerih imamo za celo knjižnico, pravi T. Maretič.“) da je dobrih kvečjemu za tri knjige in »da je jed v a jed na t reči na od' svih dosad' štainpanilh junačkih ") Naša narodna epika, 4. naših pjesama vrijedna i dostojna, da se čila i proučava«. Štre-kelj sam mi 'hotel podati »lepe knjige« ampak »samo kritičen prispevek k psihologiji Slovenskega naroda, iče smemo tako go voriti, prispevek k slovenskemu folkloru; t. j. k znanosti o slovenskem narodu, .kakor se nam kaže v svojih peismiih«. Takšen prispevek pa ni važen samo za znanost, ampak za vsakega človeka, 'ki ima z narodom opraviti, posebno tudi za žaljene moraliste. Žalibog zbirka itak ni tako popolna kakor bi mogla in morala biti, kajti v zapuščini se nahaja cel zveženj z napisom »SpotekUjive ki niso smele biti vsprejete v I. zvezek«. Kaj to pomeni, naj pokaže samo eden primer. Dr. Radojčič, sedaj profesor v Karlovcih. je pred leti študiral narodne .pesmi o ljubezni med bratom in sestro, ki lahko' prehaja tudi v grešno. Povsod je našel primere 'za njo, samo v naših tpesmvh ne. Ko sem to povedal štreklju, mi je odgovoril, da je imel četiri, a:li odbor mu jih je prečrtal. Po takem je izginil iz 'zhinke celo en motiv, katerih je na koncu v narodnem in umetnem1 pesništvu vseh narodov tako malo! Ali niso profesorji, katerih je vendar precej: v odboru, pomislili, da je po takem treba pregnati iz književnosti ali vsaj iz šol kralja Ojdipa in mnogo drugih pesniških proizvodov 2 incestom? Po taikih izkušnjah in hudih boij.ih, ki so se vneli zaradi njegovih SNP, je bil pozneje sam previden in marsikatero po nepotrebnem potožil v velik zveženj »Robate in kosmate«, katere 'je nameraval enkrat iizdati1 brez javnosti. Štrekelj si je po svojem dolgoletnem delu pridobil poseben čut za razlikovanje pravih, ponarodnelih in umetnih pesmi, katerih je vse ipolno v raznih zbirkah. Umetne neznanih pevcev je deloma omenjal v dodatkih, mnogim 'pa je določil očete iz raznih pesmaric, molitvenikov, »Drobtinic« in drugih knjig; zbirka prvih in drugih v zapu&čini je jako velika. Njegovemu -narodopisnemu delovanju pa bi še ne bil konec z narodnimi pesmimi, izbiral' je tudi že pripovedke, bajke, pregovore in reke, 'Uganke, kletve, psovke, vraže iin enako narodno blago, ki se ne sme izgubiti. Ko je ministrstvo za nauk in bogočastje osnovalo veliko podjetje »Narodna pesom v Avstriji«, je bil seveda Štrekelj postavljen na čelo slovenskemu1 delovnemu odboru, katerega je spretno organiziral' in uspešno vodil, tako da smo Slovenci' že precej daleč v sistematičnem nabiranju narodnih ipesmi, pri katerih je ipa glavna reč metodija. 'Bolj nego vsebina, ki pa tudi ni tako slaba, kakor se včasih trdi. bo enkrat proslavila melodija riaše Lepe narodne pesmi, ko bodo izšle v omenjeni zbirki av-strijskiih narodov. Obširna »'Navodila in vprašanja za zbiranje .iti zapisovanje narodnih pesmi, narodne godibe, narodnih plesov in šeg, ki se nanašajo na to« (v Ljubljani 1906) je izdelal- večinoma Štrekelj sam in njegova beseda se je uvaževala tudi v osrednjem odboru .na Dunaju. O sllovenskem slovstvu Štrekelj ni mnogo .pisal. Omeniti hočem premalo ocenjeno razpravo »Prešeren in narodna pesem« (ZMS III.), katere sklep, da od Prešerna redigirane narodne pesmi treba sprejeti vsaj kot dodatek v njegove -poezije, bi -se moral uvaževati. Zanimivo gradivo naših malenkostnih in žalostnih nekdanjih razmer 'prinašajo »Pisma in zapiski iz Cafove ostaline« (ZMS. II.), prispevki k Simoničevi Slovenski bibliografiji« (CZiN HI.) pa kažejo, kako je Štrekelj sam marljivo zbira'! slovenske knjige in tiske. ‘Zasledoval je tudi najnovejše slovensko slovstvo z zanimanjem, če mu tudi ni vselej ugajalo, predavaj pa je o vsi- naši književnosti od brižimskiih 'spomenikov do Gregorčiča po skribro izdelanem slovenskem rokopisu. Iz teh predavanj, v katerih se jako kaže Levičev vpliv posebno- v obširnih životopisilh, bi se dalo izbrati marsikatero zrno, ker Štrekelj je imel tudi v slovstven ih vprašanjih zdravo sodbo in svojega mnenja ni Skrival. Za vzor — tudi njegovega jezika — naj služijo ti-l-e -odlomki o slovenskih protestantih: »Toda pri vseh napakah in nedesta-tkih delovanja slovenskih protestantov' ne smemo pozabiti, da so oni položili temelj naši književnosti: oni so prvi s knjigami začeli delovati na duševno življenje narodovo. Pisalo se je sicer slovensko tudi pred protestanti. Toda kaiko! Brez vzajemnosti, osamelo, brez vpliva na narod; to so le drobna zrnca, ki so slučajno pala na neizorano zemljo in so1 ostala brez rasti, cveta in ploda. V narodnem oziru ni biilo Slovencem ž njimi pomagano nič ... Mnogi katoliški- pisatelji radi zanikujejo znamenitost p-ro-testantovske dobe tudi kar se tiče slovenskega slovstva. Pecimo, da so naši reformatorji ali protestanti X1V1I. stol. namerjali s slovenskim pisanjem saimo in edino le to, da pridobč slovensko ljudstvo za luteranstvo, potem smemo prašati, kaj so storili' slovenski duhovniki pred protestantovsiko dobo v slovenskem jeziku in s slovensko knjigo v prospch katoliške v-er-e, kjer je bilo vendar še -marsičesa želeti? Saj nam je vendar znano, da takrat mnogi Slovenci niso znali- deset zapovedi, apostolske vere in očenaša. Pa tudi potem, iz dobe reformacije, ko bi 'bili vendar morali izbijati klin s klinom, in iz dobe protireformacije, koliko spisov imamo od katoliških' slovenskih pisateljev? .... Namesto da 'bi uporabili ti se k za svoje namene in s vrhe, so tiskarja — izpod ili iz dežele, da so ga vnovič v deželo dobili čez 'Sto let«! Taikio je učil mladino resničen katoličan z globokim verskim čustvom, ki :pa ni bil in kot učenjak ni mogel biti slep strankar ter je ostro obsojali marsikaj, kar se na Slovenskem 'godi1 pod imenom njegovih načel. Njeigove besede se v govoru in pisavi sploh mogle biti nekoliko1 gorjanske, ali prihajate so od blagega človeka in iskrenega rodoljuba. Razen že omenjenega gradiva1 in spisov 'nahaja se v Štrekljevi zapuščini že davno dovršen rokopis Lautlehre des Görzer Mittelkarstdialektes, torej nadaljevanje njegove prve znanstvene razprave. Mnogo- gradiva je zbral o narečju v Cirlknem, ker ni bil zadovoljen z njega podpisom, ki ga je objavil J. Bando min de Courtenay v Aroh'ivu f. slav. Plhil. (VII. in Viti.), ali s svojim ni prišel posebno daleč in bi še ga tudi ne objavil, ker ni 'hotel »žaliti« zasluženega slavista. To je tudi značilna črta za Štreklja, kajti Baudonin de Courtenay sam ljubi resnico in je tudi njenm ne bi zameril. Zapustil je še drugo dialektično gradivo, posebno bogato Pa je blago »ilz živega zaklada narodovega« raznih krajev, včasih v sikupinah kakor terminologija zidar s ko-tesarska ali imena za razno sadje alM' krajevna imena. Nešteviilni so lističi z graidivoun za slovanske eitinologije (tudi za »narodne«) in razlaga krajevnih imen. Zastopane so1 tudi vse panoge slovanske gramatike, posebno pa se laikiko zasledujejo Štrekljeve temeljite priprave za razna poglavja njegove slovenske slovnice. Za njo si' Je že tudi izpisoval večje Odlomke iz starših slovenskih pisateljev, škoda, da je znesel saimo gradivo in ni mogel več napisati razprave o jeziku »Proibdblatta« za Dalmatinovo biblijo, ‘ki ga je iz zapuščine Tih. Elze-ja daroval dvorni svetnik prof. Luschin grašlki vseučilišči knjižnici, kajti iz nje Ibi izvedeli, kako je delovala ljubljanska komisija, ki je pregledovala največje delo protest an to vske dobe. Tudi narodne pesmi' so ga mikalle 'k preiskavam; zbiral1 je slovenske paralele k evropskim baladam, posebno k Blauibartu, rokopis »Eine Iwcestballade als Kinderspieilied« ipa je za tis ek pripravljen. Izmed predavanj pa so za nas važna slovenski pisana »O slovenski narodni' pesmi«. Vsa ta rokopism zapuščina spada v eno ali več ljubljanskih knjižnic, da more pri priliki koristiti našim zman st vernikom. Isto željo imam zaradi Štrekljeve 'bogate knjižnice, da se nam ohranijo koliikor mogoče vsaj njegove slovenske knjige, med kateriimii se nahajajo tudi unica. Dr. Branko Drechsler: Pop Šime Starčevič. (Konec.) Žime Starčevič, i ako vrlo mlad, bio je u doba franeuske okupacije hrvatsiko-s'Iovenskih zemalja najvidjeni'ji i najvredniji književnik u našim stranama, iz vam Dubrovnika. Njegova gramatika, m a da je kasnije sam o njo} reikao, da je »sasvimi ne-ugladjena«,1) vanredna je pojava, i to ne zadugo iiza cveta hrvatske leksikografije XViIIiI. stolječa, a uoči narodnega preporoda. On je naglasi o čistoč u na rodnoga govora na 'čitavu području štokavštine. Starčevič je i sam osječao, da je Vuk, mo'žda i ne poznavajuči njegov rad, pošao njegovim stopama, pa je kasnije i spornemu*) jednoč svoju i Vukov u gramatiku jedrni uz drugu kao temelje, »k oje treba stopro otesati i tigladiti.« A I suvremenici njihovi bit če da su tako mislili. Slavonski gramatik Ignjat Brlič uporuje Vuka1, kad se spremi o ikroiz Hrvatsku, da obide i Starčeviča. I on se uvijek odlikovao čistočom in ljepotom svoga jeizika. U tom praven dobro is tiču Starčevičevo značenje izdavači njegovih »H omili ja« (Zadar 1850.), gdje u predgovoru kažu: »Književnost slavjahska Jož kad .je, u nepomnji i nemarnosti i u Srbiji i u Hrvatskoj' i po drugim mistim, čamila, mnogo pošt. Šime Starčevič, 'čovilk velika znanja i. srca, miilo-Hubitelj 0'tadžbine, na vas mah učaše ilirski jezik...« Starčevič je najprvi »od drugoga drimanja otadžbinu budio«, te je kao jedan »od najčistijih i ugladjenijih pisaoca jugoslavjanskih« bio izigled drugima. »Malo potla trgoše i niki drugi dostojni u rečenomu književstvu, osobito skupitelj narodnih pisarna g. Vulk Stefanovič, koji prosto i lipo piše. Ali zasluga poglavita bi Starčeviča, ') Zora Dalmatinska, 1846. — Starčevičevo pismo uredniku, str. 345. da je maše književsovo iprocvalo; jerbo cn, koji je 'upornim naukom naučio iz knjiga, što je bolje, nu više traaeči po narodu, ter ti popravi proste, alli moguče u živučem jeziku, nitke osobine (idio-tisimo) jezika, kaje Ikadikad 'toliko su miile: sakuipi i otrese š njih sebičnost šiibicom mudroznanja i (p odi oži iih pravilim slovničkim.« Pcip Šime Starčevič bit če da nije is osobitim vjersk'im slo-bodoumljen pristao uz Francuize, več se samo prilagodilo prilikama, ugotrijebivši prosvjetna nastojanja novih gospodar a za svoj književni rad u korist naroda. On je jaimačno več i sada bio sklon nabožno-poučnoj književnosti, j er je ne izadugo izdao knjižicu »iP ut .križa Is uk rs to v a« (Spljet, 1813.). Ona dva pnavca, nabožno-poučni i limgvistički, izlbila su u njegovu radu Ponovo, kad se iza mnogo vremena, što je .protelklo' od propasti Napoleonove iHirije do prvi'h jačilh utjecaija Ilirizma na prosvjetni život Dalmacije, pomolio u 'hrvatskoj književnosti. Uz Gjuna Šparera i Ant uma Miihanoviča i Starčevič je preteča narodnoga preporoda, i :fco ,po vremenu pr vi: oni su u svoje /doba pronrcali ili htjeli promioati suvremene nove. napredne ideje. Tduči njihovim pravccni Ljudevit Gaj je s kolom mladih prepo-roditelja preporcdio svoj narod, ož ivo tvori vši njihove ideje. Sva 'trojica življeli su i književno radili i u doba, kad su se njihove ideje izvodile u život, ali je od njih uz koto preporo-diitelja pristao saimo Mihailovič, ali ni on radi svoga pofožaija i udaljerosti od otadižbine nije u ovrane kolu mogao biti više neg® — pjesnik. išporer i Starčevič nijesu pristali uiz kolo preporo-ditelja, koji su njihove rcdjene ideije iznijeli u novi jem Ob liku, kako su one i mogle jedimo pob'j edit i. Obojfca prikazuju nam se kao najtvrdji konservativci, a jed in a je medju njima razlika, što se Šporer radi tega u Hrvatskoj uojpče u doba /preporoda nije mogao javiti, jer je nova struja po s ve preotela malh, dotk se Starčevič, buduči u sveži sa 'konzervativnim elementima u Dalmaciji. ponovo javlja u književnosti, i to upravo na čelu dalmatinskih protivnika Ilirizma. Starčevič se javio iu »Zori Dalmatinskoj« (1844.) up o red o s Petrom Preradovičem. Djed i unuk. Preradovič nastajao je, da je navrne u struju preporodnu, a Starčevič obratno. On i nije mogao' biti protivmik ilirskog imena, jer je ipod njim zanosno radjo u miladenačkim godinama. Pa zato se i nije protivio ilirskom imenu, več ga sam i sada upotrebljava, i ako u njega uvijeik dolazi ime ihrvatsko u širem, narodnom, a ne polkrajinskom značeiijii. Ali iipalk nekadašnji pr ista l.ica prosvjetnih težnja francoskih, kojimia je ib: la svrha u jedim jenj pleme, nego je pisao njegov otac, did i pradid?« Konservativac mlad oj preporodnoj generaciji namjenjuje ove ri-ječi: »Oovoiri se, da je mudrije jaje od koke, alli ipak jaje ne zna, zaSto leži, a koka zna, zaSto kokodače.« Kuzmanič mnogo je ciijenio Stančeviča, jer je pisao lijeipim, šivahmm stilom i čistim narodnim jezikom, pa je donio u »Zori Dalmatinsko^« (1846) njegove »Poslanice ličke pastirice«, što' iih je Starčevič napisao 'još god. 1842., a urednik mu ih je 'fznimice priopčio starim pravopisom. Starčevič bio 'je dobar i ugodan pripovjedač. Lijepaj je idila, kako u prvoj poslanici lička pastirica črta sebe in svoje tiflie ovce. »Moji janjci nit se bodu, nit se biju, niti viču, niti riču; oni su mi vazda tilhi, krotki' i mirni; k ud je mene volja, tud mi id ju; gdi ja stanem ili sidem, tu mi slatko paso; tada s preslicom za kanicom ili kudilju predem' i'll čarape pletem ili. štoigOd vezem, ili šijem ili štogod drugo, kako je mene volja, radim, i kad se sita napredem, napletem, navežem, našijem i naradim, onda, ako mi se rači, bez straha i pospavaim. Kad se probudim, ako več fanjci polegnu, ja nje brzo dižem, i na bolju pašu gonim, pak se u svom srcu Bogu klanjam i njemu hvalim, ikoji mi ovako mirne dane i ugodno življenje dariva.« Ova idila brzo iščezava. Ova tiiha lička pseudopastirica, obučena »po staru hrvatsku« prelaizeči u svojim poslanicama iz idile u rasprave »o našemu književstvu i narodu«, preobličila se ■najednoč u izrazitoga 'borca protiv svili težnja Ilirizma: iza ličke pseudopastirice pomolio se Šime Starčevič. Ocjenjujoči »Anku i Stanka« Anke Vidovičeve, dalmatinske pjesnikinje, razvija ponovo’ svoje misli o pravopisu i jeziku. Ona je upotrebljavala stari pravopis, i to d ub r ovačk o-d al m a t in sk i, skrojen na tailijansku, dok je Starčevičev usa vršen stari, slavonski pravoipis, i za to ga ga blago osudjuje, jer ne odgovara naravi našega jezika. Minule godine (1841.) svratila su se k njemu dva ruska naučenjaika — billi su to Izmail Ivanovič Srezuevski i Pe-tar Ivanovič Preis — što su ovuda i po Dalmaciji kupili narodne pjesme, pa je to i njihovo mišljenje. A književni jezik treba da bude »čisti govor ilirski« — što u nje joS nije — ali to je teško naučiti, »zašto mi danas za Ilirca prave ričosJovnioe ne imamo. Popa Š i m e S 't a r č e v i č a — kaže sam o' sebi — i Vuka Stefanoviča jesu slabi temelji, koje treba stoprv otesati i uglaviti.« Appendimi pisao je za Talijamoe, Ignjat Briič za Nijemce. »Babukič jest nazadnji, koji je ilirski hoti o gramatik u izdati, ona je u Zagrebu iizidata, ali je u njoij slaba osnova i pretanka potika. Govori se. da je Šime Starčevič jednu sasvirn novu iiirsku rioosllovnicu složio pod imenom Ilir o i lir sik o m govoru i o pravom pisanju; kažu, da bi se svaki Hirac s njome mogao korisno služiti; vele, da mnoga o ilirskom govoru i o pravom pisanju u istim knjigam piše, koja još nitko ovako opširno nije pisao.« Starčeviču je »temelj knjižestva«, što ga trebamo: dobro u red j ena gramatika, ipa izvrstan, bogat rje&nik. On je jamačno poznava© Vukov »Srpski rječnik« (1818.), ali mu oCito nije do-statan kao ni' njegova gramatika. Starčevič drži, da u pitanju književnoga jezika idemo natraiške, m:jesto da koračamo napri-jed, jer hegemoniju u književnosti irnaju, kako ih on zove, »Sutlo-Savo-Dravci. On nije shvačao, da je s velikih' politick ih razloga bilo nužno, da se u Zagrebu stvori jako1 prosvjetno' sre-dište čitava naroda. Protiv ove hegemonije bori se zato najiče-šču i u ovim, tako (pitomo započetim pastirskim poslanicama, i to opet poradi »rogatih« i »čepurastih« slova, radi književnoga je- zika, koji se u Zagrebu razvijao, i napokon radi čitava duha pre-porodne književnosti. t Starčevič, nekafda pristalica Francuza i pisac hrvatskib knjiga po nalogu francuske vlade, sada spomimje zlatna vremena, ‘kad još »duh franceske sloboščine ovu zemlju ne bijaše otrovao«, te je »nika kužna magla u Liku udarila«. Poslednji kajkavski pisci, radeči bez prekida u posve reakoionarnoj sredini, nije s u bili tako konservativni u stivatanju književnosti. U njihovim radovima imamo ipak pjesama, priipovijedaka i drama svjetovnoga sadrža-ja. dok Starčevič me vidi svrlhe književnosti ove ruke. Pored Ga-jeve »Danice Ilirske«, koja je do ista 'udarila osnov j edin-stvenc j hrvatskoj književnosti, i gd5e su se javljali iMažuramč, Prerado-vič, Vraz, Demeter. Kukuljevič i svi ostali preporodni pisci, izlazi u Zagrebu kajkavska »Danica Zagrebečka«, što ju je ispunjavao gotovo sam Ignjat Kristijanovič, posljedni kajkavski pisac, štivom nabožnega, moralnega i gospodarsko-poučnog sadržaja, uz po 'koju pjesmu ili pripovij etiku, obično prevedenu s njemačkoga. Starčevič naročito ističe, da mu je »Danica Zagrebečka« milija od »Danice Ilirske«, samo žali, što nije pisana ilirskim jezikom, da je mogu ,1 dalje citati. O Gajevoj »Danici« lička 'pastirica priča: »Stare žene po «Liki i po JCrbavi to j edino njo} za zle 'uzimlju. što na svakom' skoro listu, običajno iz početka, 'postavlja pismiee, koje ili od ljuba vi u putenom zanešenju i vitrenosti, ili od nikoga pravo neistumačenoga jedinstva govore; drugo, što iz nimačkih r o-mama 'prenešenjia za mladež pogibeljne ljuba vi medokuhano ; neosoljeno izdaje; treče. išto malo kad a ima nauka od 6u do redne« ti, brez koje u narodu i u domovini ne može ni malo ni veliko dolbro biti.« Ova borba protiv stvaranja svjetovne 'hrvatske književnosti u savremenom pravcu bila je tako uzaludna kao i bodba protiv »rogatih'« slova. 'Bijaše to 'borba protiv duha vremena, koffi je napokon več i u Hrvatskoj pobijedio. Ali pitanje književnega jezika nije u to doba doista bilo još riiješene, i tu Starčevič kao dobar paznavač narodnoga govora, pronicavi gramatik i stoječi doista na zdrav oj osnovi, nesamo da nije analhronističan, več nam se prikazuje kao prva potrebna reakcija protiv tipa ‘knji-ževnog jezika, što se stvarao u Zagrebu, i dek on u borbi protiv novoga pravopisa i svjetovne književnosti nigdje nema nasljed-nika, u borbi za čistočn jezika pošao je njegovim stopama Fran Kurelac, Ličanin iz Bruvna, starinom Ogulinac. Književni1 jezik ar Zagrebu n:je se razvijao dosljeidno po1 jedil orne načelu, a niti b!i to moglo biti, buduči da je 'prosvjetno sre-dište palo baiš u srce kajkavištine, a upravo su se kajkavci najviše isticali u preporodnome kodu. 'Načelo čistoga narodnoga govora njilh je privlačilo, jer su potpuno shvatali Ijepotu čiste štokavštine, ali živuči uvijek delako od naroda, gdje se čisto govori, njima je kao nevježama konveniralo i načelo stapanja na-rječja u jedan književni jezik. Protiv ove nedosljednosti borio se Starčevič. iza njega Kareiac. Starčevič je 'polsve jasno v id k» jedan povod, — u na&oj književno j' povijesti neistaknut — zašto su kajkavci’ prilhvatiilli šdokavsko narjeičjie. Jezik ikajkavaca — tkalko se on pregrubo izraz» — nekako je »u sebi slab, ubog, bljoitav, mutav i neugodam«. »Ova brača nas Hrvate, 'Dalmatince, Arba-nase, Servijance i Slavonce, kad govorimo, rado slušajor; njima se nas govor dopada, ali mi takovoga u njihovtt ni'šta ne nabodimo. zato ga rado i ne čujemo. O v o s u n i k o j i p r o s v i t-ijerri plemiči i knezovi o d a v n o s p a iz i 1 i, s t o g a ti p o s 1 i d n j a ova v r i m e in a ustadoše med njima n i k o j i, dia n a š e 'knjig c i naš g o v o r u o n 'U d r ž a v u uvedu.« U Hrvatskoj se doista več u dopreporodno doba opaža, da je maša aristokracija sklona štokavskom narječjai kao otmjenijemu, bogatijemu i prosvjetljenijem. Starčevič se tome ne protivi, pače mu je milo, ali ne doipu&ta, što se sada u Zagreba javljaju »novi ilirskoga jezika naučitelji«. Oni bi to mogli biti samo za »Sutloisavodravce«, za obližnje MedjimuTce i za Slovence. ali nikako za sve Ilire. »Pravi Iliraic, koli jedan njihov list proštije, drugoga štiti ne želi, zašto vele često brez nužde riči neobi-Čne uzimlju ili nove k o j e k a k o stvaraju i drugim rddom, nego jezik zahtiva, be’z obzira postavljaju; oni se u pisanju rtačom u siljenim s luže, ovaj se od rtača ostalih Ilira mnogo razi uč uje.« Starčevič, ko j i je sam prvi radio oko narodnoga prosvjetnog jedinstva. nije poimao veliki opseg, «to ga je 'fotjela zahvatiti ilirska ideja u ovo doba. O »Danici« on kaže, da se u njoj govori »od nikoga ipravo neistumačenoga jedinstva.« Starčevič nije uvidjao nuždu p r os v j et noga središta kao žarišta narodnoga jedinstva, a joiš manje bija&e pripravan, d!a ovoj potrebi žrtvuje išta od svoga uv.jerenja i svojiUr predsuda. »Novinama Ilirskim«. »Danici llirskoj«, pače i »Matici llirskoj« poriče opče narodno značenje. On bi htio, da novine izlaze nesamo u Zagrebu, nego i u Zadru i u Osijeku. »Ond'a stopro mogli bii razlnčiti rtač od rtača i govor od govora, on da bi se čisti jezik ilirski zazbilja razvio i pokazao u potpunoj svojoj lipoti.« Starčevič kao da nije htio vidjeti, da se u »Danici« i u »Novinama« javljaju pisci ne-samo iz Hrvatske, nego iz i Dalmacije. Slavonije i Bosne, pa da se jedrno tako moglo utirati1 put jedinstvenoim knjižavnom jeziku, dok bi njegov separatizam, ostatak tradicija X/VIHI. stolječa, iduči na oko za jedinstvom, mogao iznijeti samo još veči separatizem. U Zaigrelbu znalo se, tko je ova »lička pastirica«, i ako se Starčevič 'nije potpisao. Oni su ga 'poznali po stilu, jeziku i mislima. Ideja narod'noga jedinstva talko se duboko uvriježila u dušama preporoditelja, da se njoj moralo sve žrtvovati, i> zato nj;ih nista ne potištuje tako, kao ovaika zapreka u prodiranju ove ideje. Tako se prepo roditelja v e orna težko dojmilo i ovo Star-čevičevo pisanje, na koje se o'borio Vraz u članku »Naš 'pravopis i Zora Dalmatinska«.1) Vraiz o Starčeviču kaže: »hruipi na mejdan neka hrdja, preodjevena u zoibunac stare neke tobože ličke pastjerice, koja u svojih 'poslanicah staše buncati t šeprtljati koješta o prevračenosti sadašnjeg mladog svijeta. Mimogred zape i u praivopis i djelo vanje zagrebačkith književnika, koje blago-izvoljuje imenovati porugljivo Sutlodravosavcima«. Poradi toga »Zora Dalmatinska« je na umoru: svaki je novi broj sve tašiji, odbili su se od nje i neki bolj i dalmatinski pisci, pa sad dolazi glas, da če od mjeseca travnja (1847.) iizlaziti na nedjelju samo na pol taibaka. Vraz je rekao: »ako raskolništvo Zore ne prestane, za god in u dana ne če joj biti više ni traga« — i pogodi: »Zora dalmatinska« još iste godine zouvi j ek ugine. Pop Šime Starčevič preživio je i llirizam, ostaVši nepo-kolebljivo kod svilh svoj äh nazora, pa ga vidimo i medju knji-ževnicima u doba apsolutizma. To je več treča epoka u našem prosvjetnom razvitku, kojoj je on učesnikom. U to dolba on je htio, da izda 'pak nešto od svojih nagomi'lamh rukopisa. ali i sara bilo je to teško: na vlastitu nalkladu nije se mogao odlučiti, a nakladnika bilo je teško nači, jer je on još uvijek odi učno pri-stajao uiz svoj stari pravopis, premda je več opčeno pnhvačen novi. Ipak se naišao neki izlaz. Brača Battara izdala su u Zadru u dvije oveče knjige njegove: »H o m e 1 i j e i liti turna-čenje ^ ve toga evandjeJja za sve nedilje« (1850.), i to novim pravopisom, ali mo'rali su dati a utoru priliku. >) Kolo, knj. IV. (18+7.) str. 85. •da na početku knjige reče svoju o pravopisu i o književnosti. Da se ne bi mislilo, da je ma samo za časak pristao uz novi pravopis, on na pr voj stranici, u izjavi, priobčenoj novim pravopisom, izrijekom kaže: »Ispovidam, da čepurasti vrstopis zagre-bački za temeljiti pravopis hrvatski nikada nišam priznao, niti mogu priznati.« Pod iz ja vom potpisam je Starčevič — tu je koncesiji! on i sada tražio — starim pravopisom. Stančevič je ovo djelo davno več bio svršio, te mu je predgovor datiran u Karlobagu 30. stiidenoga god. 1844. »Kr o z tečaj od više godina — kaže ovdje — gledajuč velike smutnje i rate europejske, napokon s nikotm osobitom radošču moga srca do-živio sam dvi stvari, ko j e moja duša ni je mogla nikaid ne ž eliti. Ove jesu mir med narodim krstjanskim i probudjenre desno-dunavskih Slavjana na izobraženj e narodne književnosti.« On drži, da »posli je nauka ričoslovniih«, o kojiiima je takodjer radio, n.išta nij'e za narodnu književnost tako važno, kao »pravo- poznanje riči božje«. Zato on izdaje ovo d jelo, koje nije originalno, več p rij e vod' »iz dobrih inostrani'h knjiga, a pon a j više iz knjiga J. F. Gberiga«, pored čega je izdavačima brači Battara obečao »Razgovore ugodne« u tri knjige, cd kojiiih če u dvjema biti propovijedi za Sve Kri stove svetkovine, a u trečoj za Bogo-rotiičine. Ovo je d jelo Starčevič svršio1 več god. 1846., kad ga spomirije u »Zori Dalmatinskoj«,1) ali i zašlo nije nikada. Starčevič je kušao da izda i svoje glavno djelo, veliku kri-tičku gramatiku, što je več prije spominje (1846.), samo joj je sada naslov promijenio. U sjednici Matice Ilirske 18. srpnja god. 1851. izvješčuje se odboru: »Q. Šime Starčevič šalje svoje 'djelo »O d e s no - d u na v s k i h Slavjana ih govoru i pravom pisan j u« svomu simovcu Antu Starčevič u, koji isto Matici izdanja radi predlaže.« Odbor je djelo a limine odbio, i to s razloga, što ne bi mogao pristati na 'honorar od 20 forinti po tabaku i da se djelo štampa »u osobitom nekom vrstopisu«, te je ono urnah vračeno vlasniku.2) Dr. F. ilvekovič bez valjanih razloga drži, da je ovu gramatiku napisao Ante Starčevič, pa ju je podmetmuo s v ome stricu,3) ali mi znamo, kako' je več spo- ') Starčevičevo pismo Kuzmaniču. Zora Dalmatinska, 1846. str. 345 s) Isp. „Zapisnik sjednica Matice Ilirsko , u arkivu Matice Hrvatsko ili IzvjeStaj sjednice u Nar. Novinama od 8. kolovoza god. 1851. *) Dr. F. Ivelcovič: Dr. Ante Starčevič, str. 10. 5B2 mernrto, da je to u istinu djelo Šime Starčeviča. Odbor Matice Ilirske nije pravo uradio, šfco je djelo i ne 'proučivš,i ga odbio. Matica je u doba apsolutizma raspisivala i veče nagrade, pa joj nijesu dot ječali rukopisi, a stari Starčevič jamačno ne bi tu bio nepopustljiv. Pace on bi se zacijelo dao sklonuti uz kakvu bezo-pasnu ogradu, da mu se djelo štampa novim pravopisom, i ono bi zapremilo svakako odlično mjesto medju rijetkim Matičinim iz-danj-ima u ovo doba. Ovako najvrednije Starčevičevo1 djelo nije uopče štampano, niti nam se rukopis dočuvao, da bismo reči mogli, koliko je on kao gramatik napredovao cd svoje prve mla-denačke gramatike, ko j a je gradjena na posve zdravu temelju. U Zagrebu, u nakladi Franje Župana, izašla je Starčevi-čeva molitvena knjiga: »S v a g d a n j a' pobožnost i prava ispovid krstjanska« (1854.), novim pravopisom, beiz ikakve ograde, pače i Starčevičevo ime osvanulo je u »čepu-rast-im« slovima. Ova je knjiga sastavljena iz različitih molitvenika talijanskih, latinskih, njemačkih i brvatskih. Starčevič je upotrijebio Antuna Kanižliča. Stipana Jajčanina, An tuna Josipa 'Knezoviča i Stjepana Grdkiča, a služio se »s onim prostim i čistim govorom, koj op ceni to 11 puku vlada.,« kako kače u predgovoru, iz kojega jednako saiznajemo, da je prije toga izdao na Rijeci- katekizam pod naslovom »K a t o2-5 18-58 04 195 67-5 516 13-76 05 195 68-3 536 ltš'36 06 | 215 78-9 58-6 19-54 07 | 217 84-3 63-7 22-84 08 ! 205 74-4 561 17-07 09 ! 177 58-5 54-6 17-41 1910 j 150 64 5 56 Ta tatbela nam kaže dva cela gospodarska cikla, konec pred-idočega in začetek sledečega gospodarskega cikla. Leta 1890 je iizibruhnila gospodarska kriza, vsled česar so c e/ne raipidno padle. Sledi depresija, ki trenja do leta 1894; cene Padajo konstantno v vseh državah skoz cel čas. Od sedaj naprej Pa prične nov gospodarski cikel. i. s. kakor vsakokrat, s konjunkturo. Po/polnoma pravilno se vzdigujejo cene surovega železa 1. 1895 in 1896 na Angleškem in v Združenih Državah in kolikor toliko tudi v Avstriji. Nadaljmi razvoj1 cen v Avstriji do leta 1900 ne more biti 'merodajen za presojo konjunkture, ker so se bili tedaj hudi boji med avstrijskimi .in ogrskimi velepodjetji za premoč na avstro-ogrskem trgu, dokler se mi ustanovili železni kartel l. 1901. Razven tega je vplivala na razvoj cen tudi carina. Toliko boji za premoč med posameznimi podjetji kolikor carine so eksogeni pojavi ,in so tedaj nepreračumljivi ter izključujejo vsako pravilno stopnjevanje. Nepravilno pa so se razvijale cene -leta 1897. Breizdvomno bi šla konjunktura tudi leta 1897 svojo pot, t. j. '.navzgor, ako ne bi prekinil njenega naravnega razvoja eksogen dogodek, 'to je taimkajšne politične raizmere. Radi te'h razmer so pale cene 1. 1897 na Angleškem in v Združenih Državah. V naslednjih letih pa se dvigajo cene popolnoma v soglasju s pravili, katere simo zarisali konjuokturi v predležečem spisu. Na Nemškem se dvigajo cene v vzdržnih velikih skokih, dokler ne dosežejo viška konjunkture 1. 1900. Anglija sledi temu razvoju; cd leta 1897 do 1900 se dvignejo icene za 24 jednot. Ravno tako poskočijo cene v Združenih državah za 9 jednot, ali če izpremenimo dolarje v šilinge za o kolo 36. Tudi tukaj opazimo, da se razvija konjunktura na Angleškem jednaikomermo in ravno tako na Nemškem. Skoz 4 leta rastejo cene več ali manj enakomerno in vstrajno. V Združenih Državah pa je poskočila cena za vsdh 9 jednot teteom salrno enega leta. S tem je zaključena prva konjuinikturna doba, kteri sledi kriza. — Brez oporekanja lalhko konstatiramo, da so padle cene znatno in momentano leta 1901. Ta pojav je splošen v vseh kot zgled navedenih državah. Kar nenadoma je pala cena v Avstriji za 50 K, na Nemškem za okroglo 25 mark, na Angleškem za oikroglo 15 šilingov in v Združenih Državah za okroglo 5 dolarjev pro 1000 kg. — Posebno na Nemškem in v Avstriji je morala zavladati’ leta 1900/01 brezprimerna ihiperprcdukcija, ki je bila 1. 1900 že latentna in prikrita s fingiranimi naročili. A tembolj občutno se je pokazala, ko so izpadla ona umetna sredstva, ki so vzdržala cene na talko visoki stopnji vkljub temu, da je bilo na trgu več kakor preveč blaga. Kako občutno mora zadeti padec cen vsakega interesiranoga podjetnika, bomo kesneje videli. Sledi depresija, ki traja da leta 1903/4. Cene padajo še vedno, polagoma, a> ’nikakor ne skokoma, kakor ob času krize. Tu pa tam se 'polagoma 'vzdignejo. Kalkor‘že rečeno, nam ne more sluižiti Avstrija kot vzgled za valovanje cen. ker vplivajo ina cene eksogeni pojavi. Prvič je naše železno podjetništvo zavarovano z visoko1 carino, tako da se ni treba ozirati na svetovni trg. Carina znaša od 30 do 50% vrednosti železa. Razven tega so združena vsa železna podjetja, ki so merodajna za avstrijski trg, v močnem železnem kartelu. Vkljub. temu vidimo, da se ravnajo cene vsaj1 v večjih obrisih tuidi pri, nas po valovanju svetovnega gospodarskega cikla. Tudi pri nas so padle cene ob času svetovne krize in sicer jako globoko in šele 1. 1906 so dosegle isti nivo, katerega so imele 1. 1900. Leta 1906 se je približala svetovna kory(uin!ktura že svojemu višku. Na Nemškem in Angleškem vidimo tipične znake depresije, kakor srno‘jih opisali uvodoma. Neka mora obtežuje cene, ktere se je oprostijo le ipoilagoma, t. j. tekom 3 do 4 ilet. V Združenih Državah zapazimo leta 1902 še 'precejšnjo ne- pravilnost. Cena železa se povspne menadoma še na višjo stopinjo kakor leta 1900. V dveh ozirih je ta pojav nepravilen: v prvo smo rekli, da se dvigajo cene le polagoma in ^nikakor ne tako bliskovito; v druigo 'pa je vendar nemogoče, da bi se pojavila regularna konjunktura vsako drugo leto. 'Prekratka je še zgodovina američanske veleindustrije in prenapolnjena z eksogeniitni pojavi, da bi se moglo zgodovinskim potom dognati, ali je nastala ta nepravilnost edinole slučajno, ali odgovarja bistvu gospodarskega cikla Združenih Držav. Zasedaj ne moremo nič drugega kcmstatirati kakor to, da se je vprizoril isti pojav tudi leta 1910. Po visoki konjunkturi iz 1. 1907 je sledila akutna ikriza in njej jako občutna depresija v 1. 1909 in 1910 na svetovnem trgu. Naenkrat pa razvije že leta 1910 ameri-čansko gospodarstvo vse znake še precej razvite konjunkture. Cene se konstantno vzdigujejo. Konjunlkturna dcfoa se razvija tako, kakor je opisana uvodoma v tem odstavku »pri produkciji železa. Višku konjunkture iz leta 1907 je sledila kriza, katera je povzročila nenavaden .padec cen. Ostali razvitek gospodarskega cikla se strinja tudi glede cen z onim, kterega smo zigoraj opazovali. Pri sedanji tehniki je železo skoro 'brez koristi, ako se ne razpolaga istočasno s premogom» t. j. z onim sredstvom, ki pretvarja železo in zliva v one oblike, katere ravno hočemo ustvariti. Medtem, ko je železo proizvajalno sredstvo in služi sedanji industriji v proizvajalne namene, je premog bolj konzumnega značaja. Industrija ga sicer rabi, a če ga raJbi, ga tudi konzumira. Železo pa ostane in ustvarja industriji njena večno trajajoča proizvajalna sredstva. Šele tedaj, ko je industrijsko podjetje diogotovljeno v tehniškem oziru, t. j. ko stoji staviba, ko so pritrjeni stroji vsak na svojem mestu, šele potem, ko je morala za to industrija založiti toliko kapitala, pride premog do svoje veljave. Akoravno se ne morejo ustvarjati železni predmeti brez premoga, vendar igra železo v industriji prvotno vlogo, medtem ko pride premog časovno šele na druigo mesto. ,Če se gospodarstvo .razširja, če se vsitvanjaijo industrijska podjetja, in to se dogaja ravno v času konjunkture, poselbno v prvih fazah vsak t e re konjuwkturne dobe, konznmira gospodarstvo v prvi vrsti železo. Ko se je že toliko železa vporabilo, se izroči podjetje obratu in šele od sedaj naprej konzumira tako podjetje tudi premog, dočim je vporalbljalo do-sedaj samo železo. Ta pojav opazimo d am danes pri vseh večjih podjetjih. Lahko rečemo, da se sp'lolh konsmira premog v sedanjih tehniško dovršenih podjetjih šele tedaj, ko so podjetja popolnoma dovršena. Popisana razvrstitev je sicer tehničnega značaja, a igra tudi še precejšnjo vlogo v gospodarskem ciklu. Vse-kemu bo iz pre-didočega razumljivo, da je tudi premog bodisi glede produkcijske množine bodisi glede cene v tesni zvezi z gospodarskim ciklom. Vsaka gospodlarska konjunktura, v kateri raste vedno bolj in bolj konzxim železa, mora konzumirati tudi' večje množine preimoga. Naravno je, da 20 plavžev, ki- morajo goreti v času konjunkture, porabi več premoga kakor 15, ki zadostujejo gospodarstvu v času depresije. V naslednjem se ne bomo sicer ibavili s tem, da dokažemo, ali sploh vpliva gospodarski cikel na .trg premoga, ampak baviti. se hočemo s tem, kakšno je razmerje med visoko kanjnnktuiro na železnem trgu in med ono preimoga. Ker smo videli, da rabijo naša industrijska podjetja na splošno najpoprej železo, potem šele premog, bomo z lahkoto sklepali, da nastopi konjunkituma doba za premog nekoliko kesmeje kakor železo, da doseže premog nekoliko1 kasneje višek konjunkture kakor železo in da bruhne kriza na premogovem trgu kesneje kakor na železovem. Ravno tako se za nekoliko zakasni depresija na premogovem trgu. Naslednji tabelici nam kažeta, kako so se izpremimjale produkcija in cene premoga v zadnjih 15 letih v Avistro-Ogrski, Nemčiji, Angliji, Belgiji in v Zdruiženiih Državah Severne Amerike. Svetovna produkcija premoga v 10.000 tonelatah. Leta Združene Države Sev. Amerike Anglija Nemčija ! Avstro-; Ogrska ■ Svetovna produkcija 189« 17415 19536 8569 2125 1103 58S00 1898 19974 20527 9631 2208 1218 63700 1899 23017 22360 10164 2.'07 1269 69400 1900 24482 22877 10929 2346 1236 72500 1901 26602 22254. 108 U 2221 1305 73700 1902 27351 23073 10770 2287 i 1221 71800 1903 32611 23402 11663 2391 1273 82000 1904 32210 23614 12081 23:?8 1302 83500 1905 26215 23988 12181 2184 1367 90000 190(5 37564 22508 13711 2361 1471 95000 1907 4.3576 27211 14316 2382 1512 101000 1908 37952 26569 14767 2367 1508 98000 1909 39658 26797 14880 2356 i 1504 Cene premoga. Leta Na Angleškem fob. Cordiff pro ton v sh. Na Avstrijskem v prumogokopu pro ton v K. Na Nemškem v Essenu pro ton v M. 1894 10-8 69-32 7-5 1895 9/6 1896 9/1 6932 7-7 1897 9/2 71/22 8-3 1898 10/1 73/20 8-6 1899 11/1 75/16 8-9 1900 15/1 8 i/96 9-5 1901 16 93/41 9-5 1902 13/7 87-73 8-8 1903 13/4 84-73 8-3 1904 13/6 80-45 8-3 1905 12/6 79-36 87 . 1906 14(3 87-53 9-5 1907 15/3 «•349 10-4 1908 18/3/20 100-69 10-5 1909 16 10307 10-3 Rentabiliteta nekaterih podjetij, tekom gospodarskega cikla. l <* •. ■ «i *- Leta Alpinsko montanska . družba Phönix akcij. po4j. za rudokop Laara akc. družba čisti dobiCek vseh avstrijskih akcij, družb za stroje in kovine v % najviš. kurz na Dunaj, borzi dividenda v 7« kurzi dne 31. dec. na _ beri. borzi cd fl O ■S2- j> ^ 'S kurzi dne 31. dec. na beri. boTzi dividenda v 7„ 1890 232 n 110 10 139 8 17.2 1891 199 4 99 10 105 4 16.4 ' 1892 140 0 109 80 90 3 12.13 1893 121 0 117 10 112 4 9.98 1894 214 0 146 10 121 4 — 1895 214 4 166 10 142 8 10~ 8.43 189(5 178 6 178 13 163 9.90 1897 283 10 188 11 184 13 7.05 1898 404 16 176 11 217 15 7.94 1899 583 20 138 15 253 16 — 1900 578 20 147 4 194 14 9.94 1901 492 14 129 9 185 10 5.43 1902 423- 14 123 8 211 11 4.33 1903 427 17 150 8 238 11 4.95 1904 512 ‘JO 172 10 258 10 7.37 1905 548 24 197 15 243 12 9.61 1906 634 30 38 210 17 243 12 10 12.09 1907 702 167 11 217 13.49 1 | Statistika svetovne produkcije obseiga dobo približno [poldrugega gospodarskega cikla. Pričenja se z letom 1896, 'ko je namreč .nastopila no, v a konj unitarna doba z'a premog. V vseih navedenih državah 'se producira od leta do leta vedno več premoga. Ta razvitek je konstanten toliko v posamieizniih državah kakor na celem svetu. Pri železu s:mo kan sta t irailti, da je končala dotična kdnjiutn'kitu m a doba ,z letom 19(K) in da je kmalu potem nastopila kriza. Kaj takega ne moremo trditi o premogu, kajti leta 1901 se ni znatno '/manjšala produkcija premoga napram letu 1900. Znaik krize pa obstoji ravno v hipnem in jako obsežnem wmainj-šatiju produ'kciije. V nekateri'li držaivah, kakor v Združenih Drža- vah Severne Amerilke in v Avsitro-Ogrski se je produciralo leta 1901 še več premaga nego leta 1900. Ravmo tako je napredovala svetovna produkcija za celih 1,200.000 ton. premoga. V ostalih treh državah se je produciralo le iza neznatne množine manj. Potemtakem je izključeno, da bi bila nastopila premogova kriza že leta 1909 ali' 1901. Še bolj jasno .pričuje statistika cen, da ni nastopila pred koncem leta 1901 raifkaka kriza na premogovem trgu1. Od! leta 1896 naprej so ise cene konstantno vzidi go vale, posebno na Angleškem trgu, ki je emporijj za cel svet, ki regulira cene premoga skoro v vseh pristaniščih. Cene iz leta 1901 potrjaifjejo odločno zgoraj postavljeno tezo, da nastopi toliko višek konjunkture kolikor kriza na premogovem trgu še le nekoliko kasneje kakor v železni industriji. Bistvo in zinak vsake krize bodisi na tem ali onem .poljiu obstoja (pa vedrno v tem, da izgubi dotočni gospodarski predmet, katerega .zadene kriiza, na svoji tržni veljavi. Premog pa je bil’leta 1901 še dražji mego leta 1900. Ker ni znatno padla produkcija leta 1901, ampak ker se je tu in tam še celo povzdignila im ker so šle cene 1901 odločno navzgor, maramo .reči, da se je raztezal višek konjunkture na premogovem trgu tja do. konca leta 1901 in da ni mogla napočiti kriza pred koncem leta 1901. , , Kakor vsakokrat tako je morala slediti kriza tudi sedaij višku konjunkture. Iz statistike produkcije se pravzaprav ne ’da konstatirati z gotovostjo, kakšnega leta je nastopila kriza. .Opazimo le, da ni napredovala .produkcija premaga od leta 1900 naprej v takih skokih, kakor od. leta .1896 dotedaj. V nekaterih državah je še celo padla, kakor v Nemčiji, Belgiji, v Avstriji, a tudi tod le za neznatne množine. Tudi v .tem oziru1 gavorč mnogo bolj jasno cene premoga. Konstantno in v še precejšnjih skokih so ,se dvigale cene premoga ■doleta 1901. Tu pa vidimo mejo. V vseh navedenih državah so padle cene premoga leta 1902 in sicer momentano in za mnogo jedtnot. Na vsak način se je moralo kaj1 zgoditi 'leta 1901/02. Če kombiniramo tedai raizvoj produkcije kakor tudi razvoj cen premoga z ostalimi svetovnimi trgi, lahko rečemo z .vso mirnostjo, da je nastopila kriza tudi za premog i. s. leta 1901/02. Naslednja depresija se je razvila tako, kakor vsaka druga depresioska doba. Proldukcija ostaja večinoma na istem nivoju ter se poveča .tu in taim le iza neznatne množine. Še bolj občutno se poizrna depresija v cenah. , Medtem, ko smo konstatirali pri železu pr.ve početke konjunkture že leta 1904, vidimo pri premogu, da vegetira še celo leto 1905 v znamenju depresije. Tudi ta okolnost potrjuje tezo, da se prične in konča vsaka faza gospodarskega crkla nekoliko — približno 1-2 leti — kes-ne(je prii premogu, akor pri železa:. Leto 1906 nastqpi v znamenju konjunkture. Povsod se znatno povspne produkcija. Nikar naj nas ne moti okolnost, da se je povečala leta 1905 svetovna produkcija za celih 6,500.000 ton premoga, medtem ko le'ta 1906 le za 5,000.000 ton. kajti ta velikanski plins iz leta 1905 izvira iz držav, ki ne part ieipi rajo na svetovnem gospodarskem valovju, t. j. iz onih držav, ki niso industrijsko razvite države. Ravno isti pojav, kakor leta 1900 in 1901 oipazimo tudi leta 1907 in 1908. Iz splošnega opazovanja pa .moramo izpustiti Združene Države Severne Amerike, ker so te države bile ognjišče svetovne krize iz leta 1907; ta kriza je Ibila tako akutna, da je uničila in potegnila za seboj, .akoravno je bila samo denarna kriza, vse gospodarske stroke, posebno celo industrijo. Razven tega je bila ta 'kriza za .Združene 'Države breziprimerno akutna, skoro elementarna. Edino le radi tega se je produkcija premoga leta 1908 tako .zimanijišalla v primeri z ono leta 1907, ker je Anglija gospodarsko tesno zvezana z Združenimi Državami in je naravno, da se je zmanjšala produkcija .premoga tudi tu, a samo za neznatne množine. Iz cen premoga pa se more skle(pati, da ije zavladala višina konijnktuTe na premogovem tngu šele leta 1908. V tem moremo biti toliko boTj prepričani, ker je ravno na Angleškem tako znatno poskočila cena premoga leta 1908, akoravno je Anglija v tesni gospodarski odvisnosti od Združenih Držav. Leto 1909 je v popolnem soglasju z letom' 1902. Produkcija premoga seveda ne more napredovati tako kakor leta 1908, ampak se zmanjša v nekaterih državah, v drugih pa se pomnoži le za neznatne množine. (In zopet pridejo tukaj' cene na pomoč: v jasnem nasprotju z dosedanjim razvitlkom padejo cene hipno in znatno. Ta evidentni prelom dosedanjega razvifka pa fje znak krize. Dr. Ferdo pl. Šišič, sveuči'K§t>ni profesor i zastupnik na zajednič-kom ugarsko-'hrvatskom saboru (Zagreb). Rijeka i riječko pitanje. (Konec.) III. Izbor regnikolarne deputacije za r jesenje rijeökoga pitanja. Nunciji i renunciji izraedju hrvatskih. ugarskih i rijeSkih izaslanika (18H9 —187<>). — Neuspjeh pregovora i uredjenje provizorija (20. jula 1870.). Kad je hrvatski sabor u svojim sjednieama od 17., 18. novembra 1868. primio ina znanje ipromjenu § 66. hrvatsko-ugarske nagcd'be, pre'sao je 19. -novembra v smislu kraljevskoga otpisa od 8. novembra, na izbor svojih izaslanika u regn-ikuilarnu de-putaciju glede izravnanja spornoga riječkoga pitanja. I zabrani biše grof Ladislav Pejačev.ič, Stjepan Vukovič, Aleksandar Fo-drocy i Josip 2uvič, a ionda bi hrvatski sabor odgodien. Depu-tacijd ovoj ni je sabor dao nikakove posebne mstrukcije, več se želilo, da se točno drži samoga § 66. te da »pitanje riješi u korist Hrvatske. Potom ona sebi izabra grofa Ladislava Pejačeviča predsjednliko-m, a Aleksandra Fodrocyja bilježniikom, te se u ma'ju zaputi u Budimpeštu, gdje se imaila sastati s istobrojnom ugarskom i riječkom. Ugarski sabor naime, nakon što je več u slednik:i od 11. novembra priiihvatio kraljevski otpis od 7. mo-vembra. te izjavio, da »prilivat njegove sadržine ne prejudicira prava Ugarske na Rijeku«, iizabrao je 22. novembra u regni-kolairnu depuitaoij>u od svoje Strane grofa An tima Majlatha iz gornje, a Franju Deäka, Antuna Gsengeryja i Miha'jla Horvath a iz d on je kliče, dok je Rijeka odaslala kao svoje izaslanika Ludovika Adamiicha, Dr. Antuna Giacicha, Josnipa Mayera i An-tuna Ravdicha. Svi su se ovi članovi regnikolarne deputacije sastali u Budimpešti 15. maja 1869.. te su se odmah i konstituirali izabra vši zajedničkim predsjednikoni grofa An tima Maj-lätha, a 'bilježnikom Mihajlk Horvatha. Poslije toga predloži Frrunjo Deak, da če najzgodnije biti, da ra ječ ki izas'lanici iz-nesu predlog, kako da se sporno pitanje riješi. Na taj su predlog Dedkov svi pristali, a kao dan naredncga sastanka cdredjen bi 23. maj. Još davno p rije nego Ji je bila izabrana ova regnikolanna deputaoija, dapače još i prije sankcionirane nagodbe, ugarski ministar predsjednik grof Andrässy posvetio je o sobi tu pažnju rješenju riječkoga pitanja. 'Komisaru Eduardu Csehu pisao je 12. oktobra 1868. na Rijeku, da u z na stoji, kako bi grad odaslao izaslanika b e z i k a k i b o b v e z a t n i h i n s t r u k c i' j a, a k’ao najzgodnije ličnosti da bi bili Ra v d ich, Scarpa i Ciotta. Pored toga još je Andrässy zamislio, kako bi s Rijekom sjedinio i čitavo brvatsko primorje, pa ga ondai staviio pod aptravu riječkoga gubernatora, dašto zavisna od ugarske vlade, ali ipak i člana hrvatskoga sabora. Nadalje pomišljao je grof Andrässy i na to, da bi za Riijeku ostala i nadalje j autonomiiji priuzdržano ostane; da nastava bind e izmedju Hrvat-ske i Rijeke paritetično podijeljena; i koinačno, da pravosudje ostane nepromijenjeno kaikovo je 'dosada bilo na Rijeci, to jest s drugom i trečom instaneijom u Zagrelbu.« Iiza ovih izahtjeva staviše hrvatski izaslanici ovaj predlog: »Ako se ovaj ultimatum prhniti ne može, neka se regnikolarna deputacija odgodi do zgodna vremena. a dot le da gradom Rijekom i kotarom njegovim upravi j a centralna (ugarska) vlada, a cijeli opseg riječke županije odmalh predade autonomnoj brvatskoij vladi i time učini kraj kompeten-ciji kraljevskoga komesara ucijeloj županiji (riječkoj).« Ovaj su predlog odmah prhnili ugarski j riječki izaslanici, te o tom izvijestili zajednički sa'bor, ko j i potom 15. marta 1870 stvori ovaj zaključak: »Mtaistarstvo se opunovlaščuje, da dokle, dok s e spor n a pitanja k o n a č n o n e rije š e, ust an o v i p rovi zori um tako, da ono imenuje, obustavivši podjedno djelovanje kr. komisara na Rijeci, gubernatora, da prenzme javmt upravu grada Rijeke i njegovega kotora, te da s njome od red j uje, riječku pako župani ju, da predade hrvatskoj autonomnoj vladi. Ko-načno se opunomočuje vlada (ugarska), pošto uprava zajedničkih posala s obzirom na trgovinu i pomorstvo ne može da trpi stagnacije. da o providjenhr pomenutiih posala preuzme stoodnu brigu.« Dne 5. maja 1870 izvijestili su izaslanici hrvatski sabor o tečaju rasprava regnikolarne deputacije i konačno izjavili: »Hr-vatsko-slavonski odbor zaključivži svoje djelovanje, ni je došao s ostalim odborima (ugarskim i riječkim) baš nii1 do kakova spo-razumka, a niti do obvezatna izaključka. Iz 'zapisnika izlazi, da lirvatsko-slavonski odJbor na predlog riječkoga i ugarskoga odbora pristaonije, i da je tek onda minister predsjednik grof Julijo Andrassy svoj posebni predlog načinio, kad se od svih strana uvidjelo, da sporazumljenje niije mogu6e. No i ovaj predlog nije po hrvatsko-slavonskom odboru prihvačen. iPo' tom nisu ni u čem rufke veizane Ibudučemu brvatsko-slavcinskom odboru, koji se tenova i'zaslati) im ade.« O tom' izvještaju pove den a je rasprava 20. jula i konačno s 55 glasova prot iv 10 prihvačen riječki pro-vizorij uz dodatek, da se »u svoje vrijeme« opet imadu sastati regnikoJarne deputacije i planje konačno privesti kraju. Ovako je dakle s tvor en p rovi zori j, ikoj»1 traje sve d o da« a s. Magjari siu medjutim slhvatili stvar inače; došavši d j »provizorne uprave«, oni su riječko1 (pitanje počeli ubrzo s,hvačati kao definitivno riješeno, ne pokazujuči ni malo volje, da izazovit nastavak regnilkolarniilh deputacija. No nadajmo se, da če i to pitanje doči na dnevmi red, ko j e nijedan Hrvat nikad ne če smet- il uti s uma. Dr. Jos. Agneletto: Denar. 'Najstarejša kulturna zgodovina nami predočuje človeka kot lovca, ki se je preživljal z mesom divjih živali in morskih rib ter bil brez vsakega stalnega bivališča. Šele v poznejši dobi ga nahajamo v podzemskih jamah1 in v stavibaih na kolih, kakor nam jih kažejo ostanki, ki so se ohranili do današnjega dne. Človek je kmalu spoznal nestanovitnost lovske sreče ter izpremenil način življenja, ki mu je nudil le od' trenutka do trenutka potrebnih življenjskih sredstev. V skrbi za bodočnost se je pojavil pri njem prvi sled gospodarskega čuta: Na mesto surovega, težko o'hranljivega mesa ulbitifh živali je hranil do prve potrebe žive divjačine, ki jo je ukrotil. Iz lovskega naroda — v kolikor nam je pri človeštvu s tako nizko stopinjo prosvetnega razvoja motgoče govoriti o narodih' — postane narod nomadski. Čim1 prosvetljenefši je postajal kak narod, tem bolj so se množile njegove potrebe, a množilo se je tudi število ljudi in potreboval je v večji meri življenjskih sredstev. Ekstenzivni način pridobivanja se je moral izpremeniti v intenzivnega; nomadska plemena so se odrekla svojemu nestalnemu življenju in se pričela baviti poleg živinoreje tudi s poljedelstvom. Stalnost je pre- drugačila vse njih življenje in v novili raizrnerah so se razvijali novi običaji. Kako velikanski korak je pri kakem narodu stalna naselitev, tako da v razmer no kratki dobi navadno izpremeni ne le svoj gospodarski način življenja, ampak tudi šege in navade in alko pride v dotiko s kulturno znatno ‘bolj razvitim narodom, celo jezik, nam kaže zgodovina; omenjam Germane v zapadni, Bulgare v vsbodni Evropi. 'Poljedelstvo in živinoreja sta na tej stopinji gospodarskega razvoja glavni vir dohodkov. Živina kot najvažnejša in najsplošnejša vrednota služi za denar in ž njo se izplačujejo knezu ali drugače nazvanemu vladarju globe in davki. Oblika prvotnega skupnega življenja je bil družabni komunizem in njegove tvorbe so bile zadruga, župa, mir (Sippe). Zadruga je bila osnovana na ožjem krvnem sorodstvu, toda sčasoma je v&prejela mnogo javno-pravnih' elementov, postala je občina, iki se je včasih razvila tudi v patriarhalno državo. Primitivna, na komunističnem temelju stoječa zadruga je tvorila enoto; bila je obenem producent in konzumen*, in neznatna je bila njena odvisnost od drugih gospodarskih enot. Zemljepisne, podnebne in druge razmere, pred vsem pa načelo o delitvi dela je pri velo zadrugo do tegia, da je svoje proizvajanje omejila na nekatera življenjska sredstva, katera je pa proizvajala v večji meri nego jih je potrebovala. Z razliko si je potom zamene priskrbela drugih sredstev od sosedne gospo-aa-rske enote. Tu pričenja naturalno gospodarstvo z direktno zameno in specializacija ljudstva, živečega še v zadrugah, v različne stanove. 'Producent in konzumen* .nista več identična; ta vas se bavi pretežno s poljedelstvom, ona z obrtjo itd. To je gospodarski sistem, ki ga nahajamo v srednji Evropi še okoli leta 1000 po Kr. Primitivno direktno zameno dobrin je izpodrinilo indirektno izmenjavanje. Prebivalci so n. pr. znašali na morske obali preo-stajajoče jim predmete in odjemali so jim jih posredovalci-trgovci, ki često niti poznali niso njih jezika. Za poljedelske proizvode, kakor žito, vino. ovce, so jim dajali obrtne izdelke kakor obleko, posodo, sol, nakit, slonovo kost itd. Ta način trgovanja, pri katerem se često ni govorilo, imenujemo nemo zameno. Neokretnost in okornost zamene se je vedno živeje občutila v rastoči trgovini in izkazalo se je prikladno, trajno in trpežno, deljivo sredstvo, ki bi moglo predstavljati veliko ali majhno vrednost in bi stopilo na mesto v zameno danih dobrin. V to svilho SO' Rimljani uporabljali po prehodnem uporabljanj drobnice kot denar (pecus - pecunia) baiker, špartanci železo, 2idje srebro, Ootje zlato, Hrvatje kunine kože, Slovani sploh pa platno (odtod beseda platiti). Še dandanes se rabi v kitajskem notranjem prometu kot plačilno sredstvo srebro v kosih »sycce« ali »shoes« (čevelj), ki imajo obliko čeveljčkov. Tako zamenjevalno sredstvo imenujemo denar. Za denar si je človek izbral lepo, v obče porabno, težko, trajno in v ceni stalno kovino, ki ima v sebi sami svojo realno vrednost, ki je enaka nominalni (kovinski denarni princip).* Promet sam je uravnaval tok in vrednost denarja, država se ni pečala s prometom. Toda desorganizacija denarnih sredstev je dovajala ljudstvo do raznih prevar in pomot, te pa v zmešnjave :n prometne n e rednosti. in to je prisililo državo, da se posl užila svoje suverene oblasti in proglasila le gotovo kovino za denar. S tem je postal denar razun zamen jevalnega tudi plačilno in hranilno sredstvo in obenem vrednostno merilo. Sociološko se denar lahko imenuje sredstvo, s katerim je mogoče v danih raz-meraJh zadovoljiti vse človeške potrebe. Tolstoj vidi v denarju protivrednost za delo; vsak denar predstavlja gotovo množino dela, to je produkta delavskih sil, katero opredelitev bi izpopolnili le v toliko, da predstavlja poleg tega tudi gospodarska dobra, ker premoženje ne obstoji le iz delavskih sil, arnpalk tudi iz druge zelo važne komponente: prirodnih dobrin. Kakor v počet k u iz-menjevalne trgovine, tako obstoija tudi dandanes izmenjava med producentom' in' konzumen torn, samo s to radi: k o, da se je vmes vrinil denar kot nov posredujoč člen med produktom enega in drugega individija. Kmet n. pr. ne zamenja več svojega vola za obleko ali obuvalo, ampak ga proda za denar in z denarjem si kupi potrebno obleko ali obuvalo tam, kjer se mu to zdi boljše. Denar se ni uvel v promet samo radi udobnejšega trgovanja, ampak tudi radi večje prostosti in neodvisnosti producentov od kcnzumentov njihovih produktov. V tem oziru nima *) Zakon z dne 2/8. 18')2. št. d. z. 1'26 določa v členu I.: Na mesto dosedanje avstrijske veljave stopi zlata veljava, katere računska enota je krona. Člen III.: Državni zlati denar se ima kovati iz zmesi, obstoječe iz 800/i(ino zlata >n ,00/i(io.> medi. Iz enega k sr denarnega zlata se ima kovati 2952, iz enega kg čistega zlata tedaj 32S0 kron. Simme'l popolnoma prav, ko trdi v svoji ».Philosophie des Oeldes«, da je d'eoiar »nakaznica po od ine a na družbo«; kajti nihče ni dolžan dati svotfiilh sil ali dobrin drugemu niti proti plačilu. Kovan denar nahajamo najprej v Lidiji okoli 1. 700. pred Kr. Njej je sledila Grška in Italija, katere glavno mesto .Rim jie bilo v začetku cesarske dobe najbogatejši denarni centrum, k^ je vpeljal tudi zlat denar. Rimski »viiri denarii« (okoli 1. 350. p. Kr.) in pozneje »argentarii« so igrali vlogo današnjih zasebnih bankirjev. Sledove današnjega bančnega poslovanja, zlasti depozitov, nahajamo že pni Grkih, in sicer je .bilo to poslovanje — morda se to ne glasi ravno paradoksno — v rokah duhovnikov. Okoli sredozemskega morja je bila že za Rimljanov popolnoma izvedeno denarno gospodarstvo, predpogoj uspešne trgovine, s katero je bila svej čas postala Kartagina najbogatejše mesto sveta. Obrestna mera je znašala v R:mu v cesarslki dolbi 12%; žalibog nahajamo še dandanes prav talko visoko obrestno: -mero v nekaterih gospodarsko zaostalih državah, n. pr. na Kitajskem. S propadem1 rimske države in z nastopom novih največ poljedeljskih narodov je v srednji Evropi p ropalo denarno gospodarstvo in se jelo izopet razcvitati šele v -času križarskih vojsk vspo-redno z razvojem in razcvitom rnest in trgov. Le v Italiji in drugih, južnih pokrajinah nekdanjega rimskega cesarstva se je ohranil rimski denarni sistem z računsko enoto »solidus». V frankovski dotoi se je kovalo iz 1 L {funt — 327 g) 'zlata 72—82 izlatih šilingov. Okoli I. 750 po Kr. pa je prešla frainkovska država k srebrnemu denarju: 1 L srebra se je kovalo 20'—22 solidov po 12 denarjev. Do 14. stoletja je vladala skoraj izključno srebrna denarna veljava z različnimi računskimi enotami. V srednjeveški državni ustavi in upravi se zrcali do skrajnosti izveden n at ur a 1 n cngospoidarsk i sistem. Kralji s svojimi cerkvenimi in posvetnimi knezi, g roli in vitezi in— vsaj spočetka — svobodnim kmetom tvorijo fevdalno državo, v kateri je kralj le poglavar stopnjevito podrejenega mu plemstva, ki izvršuje upravne posle in dobiva namesto stalne plače v posest del državnega ozemlja s pravico dednega nasledstva, kot fevd*). Davkov v današnjem smislu srdnji vek ne pozna, državne potrebe s pokrivajo z dohodki državnih domen. *) „Fast alle öffentlichen Rechte und Pflichten worden auf Grund und Boden radiziert“ (Brunner, Grundriss der deutschen Rechtsgeschichte, str. 85.) 2e za Karla Martela opažamo koncentracijo posestev, proces, ki ije vodil do veleposestva na strani .plemstva in do obu božan j a in propadanja svobodnega kmeta. Množitev kmetskega stanu, skrčevanje njegove posesti, neznosna bremena za potrebne in nepotrebne vojske so povzročila v 11. stoletju' v srednji Evropi gospodarsko krizo. Srednji in mali neodvisni kmet je izginil; naipolsuženjstvo in beda sta zavladala v nižjih1 ljudskih slojih. Problem, kako reducirati pregosto naseljeno kmetsko prebivalstvo, se je rešiil s kolonizacije vshodnih slovanskih polkrajin (Polabja in Pomorjanskega), z nemškimi naseljenci, pospešile pa so rešitev nastale krize tudi križarske vojne in razvoj srednjeevropski mest. V ozki zvezi z razvojem mest je razvoj clbrti in trgovine, ki ste vspostavili po mestih denarno gospodarstvo. Ali' v denarnem prometu je vladala velika n e edinost in razkosan ost, ker je deželni knez podeljeval dtenarni regal (Miinzregal) plemstvu in mestom in je denar koval vsak po svojem okusu. Obstajala pa ni le raznovrstnost denarnih vrednosti, ampak denar se je tudii sistematično poslabševal. Vsled tega so trpeli največ nižji sloji, :ki se niso mogli prilagoditi prehitrim vrednostnim' izpramemibam. Podeljevanje denarnega regala*) raznim faktorjem v državi je rodilo zle posledice. •Najbolj razširjena veljava je bila kol inska s svojo kolitis ko marko**) od 11. stoletja dalje po 160 denarjev ali 12 šilingov in 12 fenigov. Glavno vlogo na denarnem trgu pa so igrala gornje-ita'lijan-ska mesta, ki so v svojem obsežnem denarnem prometu postavila bistvene temelje za naslednje denarno gospodarstvo. Najvažnejše oblike današnjega prometa imajo svoj izvor v lombardskih mestih; severna Italija ije uvedla v promet menico, je iznašla dvojno knjigovodstvo, je ustanavljala akeij'ske družbe. Milan, Genova in Firenca, pozneje Benetke, so bila znamenita denarna tržišča; njih »banohieri«, ki so si pridobili pravico kovati denar ali dire!ktno od kralja ali od svojega mesita, so se bavili poleg ko- Pravica kovati denar jo danes pridržana državi. V Nemčiji imajo to pravico posamezne zvezne države, medtem ko ima skupna država (Reich) pravico regulacije skupnega denarnega vprašanja. **) = ‘/i funt —- 234 g srebra. vanja še z drugimi bančnimi posli, največ z depozilti, menjavanjem in hranjenjem denarija. Falimenti so bi'li že pri tedanjih tvrdkah znaina stvar, in pri nesolidnem 'poslovanju ali poneverjenju so prihajali deponentje nad »banc'hiera« ter mu navadno raizlbili poslovno mizo »banco« iz maščevanja ter s tem obogatili zbirko mednarodnih izrazov za značilno besedo »ibankerot«.*) V počeitku’ meničnega razvoja je menica vsebovala tudi elemente čekov. Znane, glasovite bankirske tvrdke so izdajale svojim deponentom, ki so imeli v njihovi shrambi razne gotovine, pismena potrdila, ki so služila napram p o go d n ik ir v oddaljenem mestu kot plačilno sredstvo ali bolje kot akrediltiv na tamošnjo banko, ki mu je izplačala v gotovini svoto, v kolikor je bila pokrita z depozitom pri prvotni banki. Taka poltrdila so krožila od banke do banke, dokler se roiso povrnila k prvotni banki' iz-dateljici (giro, girare). Kot najstarejša denarna zavoda bi navedel beneški »Monte vecchio« iz '1. 1156. in genovsko »Cassa di S. Giorgio« i'z 1. 1407. V 13. stoleftju so se pričela nemška mesta združevati v razne mestne zveze v svrho skupne obrambe svojih interesov in najvažnejši pojav tega družabnega stremljenja je bila »Hansa«, v svojem bistvu zadruga trgovcev nemških mest pod vodstvom mesita Ljutbek (Lübeck). »Hansa« je pospeševala nemško trgovino po vsej Evropi in ž njo širila nemški vpliv 'zlasti proti vshodu. Vsa tedanja trgovina je bila na severu v rokah »Hanse«, na jugu pa Benetk in Genove in povsod je stopalo denarno gospodarstvo na mesto naturalnega. Ta naravni razvoj, v katerem so- se mesta razcvetala in obogatela, je povzročil epohalen preobrat v tedanjem gospodarskem in družabnem življenju, in zadal je prvi udarec srednjeveškemu fevdalizmu. Na mesto stanovske plemenitaške vojske so stopile plačane čete in v javni upravi se je fevdalno plemstvo jelo nadomeščati z državnim uradništvom. Ker so se množili državni stroški, se je uvedel denarni davek, ki je bil v začetku le oseben in ki so ga plačevali le srednji in nižji sloji. Podijetnik je odkupil delavčevo delo z denarjem in ves proizvod je ostal njegova lastnima. Delavske sile so se podjetnikom nudile po razmerno nizkih cenah in tako se je kapitalizmu od'prla pot do svobodnega razvoja. *) banco rotto -- razbita miza. V ono dobo spada od'kriitje Aimerike in novih fzvoznih dežel. Težišče trgovine se prenese s sredozemskega in haitskega morja v atlans'ki ocean; Špansko in Portugalsko se razvijata, Italija propada. Denarni trg se preseli iz Italije na Francosko, Nizozemsko in v južno Nemčijo. 2e leta 1602. nahajamo v Amsterdamu, kjer je bila osnovana »'Vshodno-indijska kompanija«, prvo borzo. V Nemčiji so imele v rokah denarni monopol in sčasom tudi monopol v trgovini z nekaterimi predmeti (baker) posamezne družine.*) V glavnih mestih so dospeli zlasti Židje do velikega gospodarskega valiva; na Flainderskem so od 14. stoletja dalje posojevali denar s 60% do 200% obresti. Denarni kovinski princip, ki vidi denarno veljavo le v vrednosti kovine, se je povspel do' vrhunca svoje praktične izvedljivosti za L udov ik a XVI. v zvezi z merkantiili zrnom. A hitri razvoj' francoskih podjetij in Spekulativni dulh tega1 naroda je že 1. 1720. prisilil John Law-a, da je začel izdajati denarni su-rogat v obliki asignatov na zemlje misisipske, kar pa je privedlo francoske finance na rob propada. Realna vrednost 45 milijard frankov-asign aitov je padla na Va% nominalne vrednosti. Pa tudi 'po vseh drugih evropskih državah nahajamo ob koincu 18. stoletja že močno razširjen papirni denar. Dandanes razlikujemo kurentni 'denar, drobiž in trgovinski denar. Prvega mora vsakdo sprejemati neomejeno kot zakonito plačilno sredstvo, med tem ko je dolžan sprejeti drobiž samo do določene svote (do 50 K v srebrnih1 kronah, do 250 K v pet-kronskih komadih), izvzemši državne zamenjevalne urade. Trgovinski denar nima v tuzemstvu zakonitega plačilnega svojstva, ampak se uporablja zlasti v inozemstvu v trgovini po njegovi tržni ceni. Naj omenim tu le levantinske (Marije Terezije) tolarje '(= K 1.955) in vshodno-azijske rupije (nemške), britanski trgovinski tolar in mehikanski piaster, ki veljajo v orientu kot najvažnejša plačilna sredlstva. Poleg tega imamo resi dual ni (ostavši) tekoči (kuremtnii) denar iz prejšnjih denarnih er, n. pr. avstrijski goldinar v sedanji dobi. Pri vsakem denarnem sistemu moramo razlikovati denarno vrednost, ki jo pripisuje država denarju, to je nominalna ali imenska vrednost in kovinska vrednost, ki jo ima v de- *) N. pr. Fugger, po Hausfuggerju, tkalcu iz Augsburga (1367.) in Welser. narni enoti zapopadena kovina. Talko je srebro ene krone pri kurzu 24 d pro Troy Ounce*) vredno 'le .36 vinarjev. Velike važnosti v današnjem prometu je denarna kurzna vrednost, to je tržna vrednost, ki jo ima denar v inozemstvu brez ozira na vrednost nijegove kovine; odvisna je od vsakokratnega kredita, ki ga vživa gospodarstvo matere-države na svetovnem trgu. Končno bi omenil še v a 1 a c i.j-s k o vrednost, to je vrednost residualnega denarja, izraženo v novih denarnih' enotah, n. pr. 1 fl = 2 K. Valuta ali veljava sploh je deinarni sistem kake države, 'ki določuje razmerje med dlenarno in kovinsko utežno enoto, iz katere kovine je denar kovan. V Nemčiji se ku'je iz 1 kg čistega zlata 2790 M, v Franciji 3344"/« Fr., na Angleškem 136'567 liveršteriintgov, v Avstriji pa 3280 K. Z zakonom z dne 2./8. 1892. drž. zak. št. 126. je bila v Avstriji uvedena zlata veljava. in 'zlati denar se mora sprejemati v plačilo neomejeno. A poleg kronskih zlaitov oziroma bankovcev se morajo sprejemati v plačilo neomejeno tudi stari Srebrnjaki ali goldinarji, vsiled, česar naša valuta ni čista in enotna, am'pak mešana. Imenuje se tudi z ozirom na dejstvo, da obstaja poleg glavne zlate veljave, še druga, manij1 pomemlbna sov el j a1 va — še'pava veljava (hinkende Währung); namreč zlata veljava šepa, ni izvedena čisto in ekskluzivno, radi svoje srebne spremljevalke. Tak pojav imamo tudi v Franciji, a tam tiči vzrok v zabraniitvi svobodnega 'kovanja srebrnega denarja. Le v sled pridržane stare valute in zakonite določbe, da 1 fl = 2 zlati kroni, morajo Avstrijci sprejemati v plačilo goldinarje z navedenim vrednostnim razmerjem, čeprav je 'kovinska vrednost goldinarja enaka komaj 96 vinarjem zlate veljave. Tu se narodnemu gospodarju vsiLju(je vprašanje: 'Kje je iskati temelja tej izakeniti določibi? Na to odgovarja iKnapp v svoji knjigi »Die staatliche Theorie des Oeldes«, da bistvo denarja ne obstaja v vrednosti kovine, vz katere je kovan, almipa'k, da je njegovo bistvo izključno pravne narave, to se 'pravi, njegovo vrednost določuje zakon, je torej nujna, vsak državljan ga mora sprejeti v plačilo po določeni veljavi; v tej Splošni obveznosti, ki je velike gospodarske važnosti, pa stopi 'kovinska denanna vrednost v ozadje. (Pojavi se pa zopet, čeprav soodločajopri tem tudi djrugi momenti, *) Ako srebro notira v Londonu za 1 unčo ( 31-1035 g) po 24 pena (— 2 K 40 h) ali ako velja 1 kg z 0J50/0„ čistega srebra 77 K 40 h. tam, 'kjer pride v 'poštev 'kot tržili objekt in se določa njegova tržna cena. Najjasneje se to vidi pri državnem papir n em denarju, katerega kovinska vrednost (je enaka niču, imenska vrednost pa enaka vrednosti 'kovanega denarja. Državno-pravmi moment, da 'mora država ničvredni papir 'proglasiti za plačilno sredstvo, imenuje Knapp »denarno kartaliteto«. Seveda si 'moramo biti pri tem v s vesli, da tega drža vno-;pravn ega momenta ni pripisovati toliko suvereno določujoči dlrtžavni moči, kolikor državnemu kreditu, ki je temelj' kartali'tate. V zgodovini imamo dosti 'primerov, ki kažejo, da je proklamirana denarna vrednost ne'kaj nesamostojnega, od gos'podarskega stanja in kredita odvisnega. Za državnega 'banke ro ta v Avstriji 1. 1911. se avstrijski državljani niso zmenili za cesarski patent, ki je nalagal državlljancm dolžnost, da sprejemajo papirni denar; odklanjali so ta denar, oziroma zahtevali do 20 rl v papirju za predmet, katerega cena je znašala v srebru le 1 fl. Le na podlagi mednarodnega kredita, 'ki ga je 1. 1892. uživalo v inozemstvu avstrijsko gospodarstvo, si moremo tolmačiti zanimiv pojav, da je znašal disagio*) njegovega papirnega denarja 84*2%, da pa je kurs kovinskih srebrnih goldinarjev padel na 69'4(/. Vrednost denarja slalbejših vrst (srebra in papirfja) je v inozemstvu odvisna, kakor cena vsakega predmeta, od ponujanja in povpraševanja. Ta dva momenta pa stojita v neposredni zvezi s splošnim gospodarskim napredkom in kreditom d etične države. Njuna 'posledica-je plačilna bilanca, vspcredba vseh' aktivov in pa sivo v države kot narodno-gospodarske enote proti inozemstvu. .Povprečna avstrijska plačilna bilanca je izka'zovala v prvih 5 letih tega stoletja 49C6 milijonov krom aktivov ;n 3610 milijonov kron (pasivov, bila je torefi za 486 milijonov K aktivna (Philippovich: Volkswirtsdhaiftslehre J.). To se pravi, celokupna Avstrija je pridobila od leta 1900. do 1905. proti inozemstvu za 486 milijonov terjatev, in te terjatve bi mogle tuje države ipo-plačati samo z denarnimi surogati, posebno z avstrijskimi devizami.**) Obratno mora kredit pasivnih držav pasti in disagio njihovega denarja lahko zavzame občutne dimenzije, ki deprimirajo vse narodno gospodarstvo. Tako n. pr. ima 100 grških papirnih *) Agio = razlika, za katero se denarna enota z običajnim denarjem plača nad imensko vrednostjo; disagio razlika, za katero so denarna enota z običajnim denarjem plača pod nominalo. **) deviza — menica, izdana v inozemstvu in gladeča se na tuzemsko valuto. drahem v inozemstvu vrednost le 62‘50 zlatih' drahem. V kritičnem letu 1811. je 'padla vrednost avstrijskega papirnega denarja na l/i3, 'kar se je deloma saniralo šele 1. 1816. z osnovanjem Narodne banke. Veliki vojni stroäkii so povzročili tedanji banke-rot in ovirali vsak napredek v državi. Papirni disagio je znašal 1. 1861. 33’34% in padel šele 1. 1889. na 1770%. Občuten udarec je pri'zadela našim financam kriza 1. 1870., ki je napravila podjetni, takozvani ustanavljalni dobi. končavši se s popolnim polomom, neslavni konec. Ogromne, v podjetja najdvomljiveijših nad vložene glavnice se niso: rentirale, in podjetna doba sedemdesetih let je pustila za sabo grenek spomin v avstrijskem narodnem gospodarstvu. Celo 19. stoletje je bila konsolidacija avstrijskih denarnih razmer radi slabega gospodarskega stanja, povzročenega po dra-gih in nesrečnih' vojnah, le .ponižna želja. Niti'poizkusiti z avstrijsko srebrno valuto iz 1. 1857. niso odstranili ali izipremenili anomalne disharmonije tedanjega denarja, in industrijalni kakor tudi trgovski interesi državljanov so zahtevali, da se vspostavijo vsaj proti koncu stoletja zdrave razmere v denarnem' sistemu. In 1. 1892. je bila uvedena zlata veljava, ki ipa ni čista, ampak nepopolna1 (šepava). ker je pustila v prometu srebrni goldinar iz tehničnih in finančno-p olitičnih razlogov, posebno zato, da se morejo v srebru plačevati stari dolgovi v inozemstvo. Sele z odlokom finančnega ministrstva z dne 1. II. 1908. se je sistiralo nadaljno izdajanje srebrnih goldinarjev. Zanimiv je ta odlok s f i na nč no- p o 1 i t. ič n ega stališča, da se namreč srebni forint ni odstranil iz prometa, ampak le ustavilo njegovo izdajanje pri državnih blagajnah kar je državi še vedno puščalo možnost, 'ta denar zopet spraviti v promet. Državna špekulacija je umestna: Vsi državni dolgovi, ki se glase na »klingende Münze«, in sem spadajoče obresti se morejo plačevati ipoleg v zlatu tudi v kurant nem srebrnem denarju, torej v Srebrnjakih. Sem spada zlasti srebrna renta, ki je je bilo 1906. leta v prometu okoli 520 milijonov K z 22 milijoni letnih obresti. Sedaj, v času kreditne zmožnosti državnega in narodnega gospodarstva, se plačujejo obresti lahko v zlatih kronah, bankovcih ali srebrnih goldinarjih, ako bi se pa tii odtegnili Iz prometa, le v prvih dveh denarnih sredstvih. Za časa notranjih nemirov. zunanjih komplikacij in vojnega stanja bi kurz bankovcev Avstro-ogrske banke padel v inozemstvu in to bi zahtevalo izplačevanje njegovih obresti v zlatih kronah, ker ne bi bili dol- ini sprejemati srebrnega drobiža (Scheidegeld). To stanje bi moglo odtegniti državi zlati denar in jo spraviti v veliko stisko pri plačevanju tekočih vojnih naročil v inozemstvu, ki se gotovo ne 'bi hotelo zadovoljiti z bankovci. Država bi stala pred bankero-tom, a izhod bi našla v tem. da poseže po sis tiran ih srebrnih goldinarjih, česar ne bi smela storiti, ako bi jih1 odpravila iz prometa, — in izplačuje z njimi starejše dolgove. Faktično je Avstrija v srbskem sporu postavila zopet v promet stari srebrni denar. Četudi je sedanja zlata veljava nepopolna, vendar je odstranila disagio, ki je kakor mora .pritiskal vse javno gospodarsko življenje celo stoletje. One njegove zle .posledice, katere so najtežje občutili nižji sloji iri stanovi, navezani na stalno plačo, ki se ne more sproti uravnavali po padanju in dviganju kurza, so prenehale po uveditvi nove valute. Države s pasivno plačilno bilanco so podvržene mnogim neugodnim vplivom političnih in svetovnih trgovskih konjunktur, kakor bolan človek izpremiinjajočemu se vremenu. Izmed vseh zlih posledic je dalekosežne važnosti v Grasha-movi teoriji izraženo izpodrivanje dobrega denarja od stra-ni sla-bejšega: papirni denar izpodriva kovinskega, srebrni zlatega; kriterij za vrednost denarja v tem pogledu je njegov tržni kurz. Leta 1811. je šel ves avstrijski kovinski denar v tujino za različna državna in ljudlska naročila, papirni denar pa je krožil v notranjem prometu kot od države patentirano plačilno sredstvo. To načelo Tie velja le v težkih, krizam podvrženih časih, ampak tudi v debi normalnih gospodarskih razmer, ker vsak import v državo z večvrstnim novcem vse plačuje kupcu samemu v korist navadno z denarjem večjega kurza. Za 'španskega trgovca ima v mejah njegove domovine 100 zlatih peset isto vrednost kakor sto papirnih peset. proti inozemstvu pa velja 100 0 J) K 95’20, med tem ko ima 100 papirnih ipeset le vrednost 80 K. Tudi Francija mora na poseben način čuvati pri plačevanju v inozemstva svoje zlate zaklade, četudi je 'kurz •") Fr enak kunzai O Fr. Zato odbija Banque de France pri izplačilih v zlatu 3°/0l> premijo, da prepreči izvažanje zlatega denarja. V Avstriji ne opažamo tega naravnega in po bistvu denarja povzročenega procesa, ker imamo samo eno vrsto denarja (zlate krone), z druge strani vpliva Avstro-ogrska banka s svojo denarno politiko na avstrijske novčne razmere, ') Q = zlat; - srebrn; Govoreč o denarnih razmeralh v XilX. stoletju se moramo dotakniti Francoske leta 1803. uveden« dvojne, srebrne in zlate veljave z razmerjem med srebrom in zlatom kakor 1 : I5V2. Okoli polovice 19. stoletja je pričela zlata vrednost rapidno padati radi ogromne produkcije; mjeigov koinzum je bil ©noliičen samo v industriji, mejtem ko sta ga uporabljali za kovanje denarja le Angleška in Francoska. Slednja je s svojo kovno politiko — 'kovati denar iz relativno ceneljše kovine — nadprodukcijo ene ali druge 'kovine paralizirala na svetovnem ;trgu s svojo trgovino. Ali kmalu je ipričela naraščati srebrna produkcija; od 1493 do 1. 1850. se je proizvajalo letno povprečno 3krat več srebra nego zlata, v letiih cd 1850.—1885. pa je bila srebrna letna produkcija 9krat večja od izlaite. Tržna srebrna vrednost je padla od 221 Fr na 86 Fr za 1 kg. ali razmerje srebra proti zlatu od 1 : 15V2 na 1 : 40. In ravno francoska dvojna valuta je tudi v tem slučafiu ublažila pretečo denarno krizo: iKupilo se je srebro v Londonu po 100 Fr kilogram, v Belgiji, ki je pripadala Latinski Uniji, so se 'kovali n njega franki in plačevali z njim lastni dolgovi na Francoskem, Se stekanjem srebrnega denarja na Francosko ni bila njegova relativna množina tako občutna v drugih državah. Ali tudi Francoska ni mogla vzdržati daljnega navala srebrnega denarija, ker je njena trgovina trpela, zato je leta 1878. leta ustavila svobodne kovanje srebrnih frankov. Tudi Avstrija je bila prisiljena preklicati svobodno kovanje srebrnih goldinarjev s strani privatnih oseb, ki so; mogle kupiti v Londonu srebo in ga dati v Avstriji prekovati v denar, pri čemur jih je stal 1 11 le 52 novčičev. Velika gospodarska potenca francoske države in njene zdrave denarne razmere, kakor tudi njene trgovinske zveze z večjimi in manjšimi sosednimi državami so dovedle 23./12. 1866. do »L a tinske denar n eunije «, ki je akceptirala francosko dvojno valuto. Danes tvorijo to »Union monetaire latine« Francija, Belgija, Italija. Švica in Grška, V vsaki unirani državi velja zlasti po kupni kovni stopnji kovani dem ar kot z domačim denarjem enakoveljav-no plačilno sredstvo. Več medsebojnih pogodb določuje pogoje za »nacionalizirale« tudi srebrnega denarja. Pogodba traja od 1. januarja 1891. dalje za dcbo 1 leta, ki sc pa taoite obnavlja, ako nihče ne odstopi. ■Pomen latinske unije se je pokazal v letih 1870.—1&78., ko je v uniji ohranil srebrni denar svoj normalni kurz in je trgovina šla v njenilh mejah skoraj nemoteno po svojem starem potu. K temu je pripomoglo obširno ozemlje z isto denarno veljavo, kjer je srebrni denar ene države mogel cirkuHrati brez vsakega disa-gia. Ravno te okolnosti so bile vzbudile intenzivno zanimanje za enotnost veljave v vseh civiliziranih državah, ali načrt se ni mogel uresničiti radi različnih gospodarskih in političnih interesov. Ob koncu stoietlja se je pričela poleg tega uvajati v več državah (Nemčija 1871, Avstrija 1892, Riusija 1899, Združene države faktično 1900, Indija, Mehika 1905.) zlata veljava, ki je radi ikonstatne zlate vrednosti in cene odstranila ipreveliko diferenciranje na svetovnem denarnem trgu in vsaj deloma nadomestila potrebno enotno svetovno veljavo. Važnost zlate veljave za posamezno državo pa je obstajala v odstranitvi disagia srebrnega in papirnega denarja, kar nam jasno more predočiti — fiksiranfie vrednosti 1 avstrijske zlate krone. Okoli leta 1892. je imel avstrijski državni denar, srebrni forinti in 312 milijonov f!I papirnega denarja 1772 °/o disagio, zlati agio pa je bil 20%, tako da je 12 fl imelo isto vrednost kakor 10 fl ali 20 M v zlatu. Šlo se je za to, da bo nominalna vrednost novega denarja enaka kurzni vrednosti, da odpade disagio, ki je na/občutneje oviral in škodoval narodno-gospodarskemu razvoiju; tako je n. pr. mogel biti poplačan do'l.g v znesku 120 fl z 200 0 markami, s katerimi se je moglo kupiti 120 ")fl avstrijskega denarja, mejtem ko je odgovarjalo 200 0 M le 100 0 fl. To razliko je morala država izravnati v mednarodnem prometu, ali brez očividnih izprememb. Ako bi bila uvedla ednostavno zlato veljavo, odgovarjajočo nominalni vrednosti prejšnjega srebrnega denarja,1) bi bila ona diferenca občutno vplivala pri vseh v stari veljavi kontrahiranih posojilih in terjatvah, zato je morala vzeti za podlago kurzno' vrednost.2) ‘) V tem slučaju bi bila danes 1 K 0 = 1 M 0; :) Denar .Latinske Unije'- s svojo frankovo veljavo se je razširil po vseh kulturnih državah, no oziraje se na kolonije uniranih dežel, tako da imajo v Evropi denar z kovinsko vrednoto 1 franka kot denarne enote države: Belgija, Francija, Španija, Italija, Švica, S. Marino, Monakovo, Luksenbnrg. Grška, Srbija, Bolgarija in Rumunska in v Ameriki: Argentinija (Pesos ä 100 centavos 5 Fr), Ekvador (sucres ä 100 centavos 5 Fr), Paraguay (Pesos ;i 100 centavos 5 Fr), Uruguay (Pesos 5 Fr), Venecuela (I Bolivar 1 Fr) in cela srednja Amerika (1 Pesos 5 Fr). Severne države Danska, Švedska in Norveška imajo v smislu denarne Vrednost 1 iL v Londonu je bila enaka kurzu 10 fl 0 *) all 12 fl ■). Da (bode izmen jevalna (kurzna) vrednost srebrnega forinta enaka kurzu (me ta lini vrednosti) zlatih novih 2 kron. kovalo se ni iz 1 L<3, ki ima 7’32 g čistega zlata, 20 KO2)’ ampak 24 kron. katerih tehta vsaka 0’3049 g. Stari zlati dukati avstrijski so odgovarjali nemškim zlatim markam, v razmerju 1 flQ — 2 MQ — 1 ’ 1903 fl avstrijskega srebrnega ali papirnega denarja, tako da je bil agio 1 fl 19’03 krajcarjev; ta razliika se pa izenači v 2'K Qiste količine zlata, ki jo je imel 1 fl0 , ampak za 19 krajcarjev matije. Državni denar se je konsolidiral, odstranil se je disagio m denarno razmere so se spravile na normalno pot. Kovani denar izgublja dan za dnem več tal v svetovnem, zlasti tuzemskem prometu, kjer ga nadomeščaljo surogati: papirni denar, bankovci, menice, čeki in nakaznice. Važni narodnogospodarski moment denarnih surogatov more zabeležiti gospodarska veda v letu 1871, ko je izplačala Francoska 4990 milijonov frankov vojne odškodnine nemški državi skoraj izključno v papirjih: 4248 milijonov Fr v menicah (devžah), 125 milijonov Fr v bankovcih in le 617 milijonov Fr v gotovini. Vsestranski trgovski in industrijski razvoj ne bi se mogel danes zadovoljiti s razpoložljivim kovanim denarjem, moderni promet zahteva plačilna sredstva v večji meri, ker se morajo producirana dobra spreti izpre-minjati v druge praktične fungibilne vrednosti. Bankovec ali bančna nota je nakaznica od države priviligi-rane banke na sebe samo, plačljiva a vista. Ona ni plačilno sredstvo, ki bi je moral sprejeti vsak državljan, ampak le papir, ki predstavlja bančni dolg. Kredit notne banke in njena obveza, da mora izplačati nominalno vrednost bankovca v veljavnem kurant- pogodbe z dne 23. V. 1873. zlate krono ä 100 cerov — K 1*822. Zakonito uvedena je zlata veljava še v sledečih državah Egipt (leta 18^5.) Bolivija (1. 1006.), Brazilja (1. 1871.), Čile (1. 1895.), Dansko, Kolumbija (1. 1907.) Angleško in Vzhodna Indija, Japonsko (I. 1897.) Mehiko (1. 1905.), Norveško (1. 187.").), Panama (I. 1904.), Peru (1. 1901.), Portugalsko (1. 1891.), llumunsko (1. 1900.), Švedsko 1. 1873.), Uruguay (1. 1862.), Finsko (1. 1877.). V vseh teh državah jo v prometu najvoö papirnega denarja z manjšim ali večjim disagiom (Peru ‘/a % e. t. c.), izvzemši: Švedsko, Norveško in Dansko, Japonsko, Angleško. Ostalo države imajo dvojno zlato in srebrno) veljavo, le Bolgarska, Kitajska, Ekvador, Maroko, Paraguay in srednja Amerika se še drže le srebrnega denarnega sistema. ') zlati forinti v obliki dukatov. :) Na borzi so proračuna 1 fl (£) — K 2'40. nem denarju, sta povzdignila bančno noto v plačilno sredstvo radi praktične uporabe, lahkote in gospodarskega momenta, obstoječega v tem. da se vrednost bančne note v prometu ne izpreminja z obrabo, kakor je to .pri zlatu naravno; Lexis je izračunal, da se obrabi letno 0.4% zlata v prometu ali 8—9 milijonov M. 'Note Avstro-ogrske banke imajo v finančno-političnih motivih opravičeno posebnost, da je njih izplačevanje o zakonitem zlatem denarju sistirano. o čemur bomo pozneje obširneje govorili, če tudi § 83. bančnega statuta določa, da ima Avstro-ogrska banka na noti označeno vrednost takoj izplačati v zlatu. Banka, ki hoče v Evropi izdajati [papirni denar v notah, mora imeti od države priznane posebne privilegije, česar ameriške ■banke v Uniji ne poznajo. Da se olajša državna 'kontrola, da se ta kim bankam zajamči prvenstvo in vodstvo .na denarnem trgu, stremijo evropske države po uresničenju sistema samo ene notne banke v svojem ozemlju, ki pa bodi tem jačja, solidnejlša in trdnejša, da more blagodejno vplivati na denarni promet cele države. V Avstriji se je osnovala 1. 1816. »Narodna banka«, ki je •bila 1878. izpremenljena v »Avstro-cgrsko banko« s sedežem na Dunaju in v Budimpešti; njena akcijska glavnica obstoji iz 210 milijonov kron v akcijah po 1400 K. Izmed ravnovrstnih bančnih poslov, ki jih izvaja Avstro-ogrska baroka, so največjega pomena eskontiranje menic in lombardiranje borznih predmetov. Trgovec, ki je prejel od odjemalca namesto gotovine — odštevši tromesečne obresti — tro-mesečne menice v celem znesku, se obrne v denarnih potrebalh na »Avstrc-ogrsko banko«, da mu po treh mesecih zapadlo menico takoj kupi iin izplača čisto svoto manj do dneva zapadlosti izračunane obresti. Trgovec »daje menice v diskont« in čisto sedanjo vrednost menice mu izplača v bančnih notah. Reklo bi se z drugimi '.besedami, da da banka trgovcu posojilo v .notah na zastavljene menice. Druga važna oblika, v kateri daja banka svoje ba/nkovce v premet, je lombardiranje efektov kakor: javnih listin o posesti v poljedelsko-borzo spadajočih predmetov, riža, kave, žita, bombaža. tuTŠice, ki se nahajajo v javnih skladiščih. Lastnik blaga se izkaže pri bawki z dokumentom, s katerim dokaže, da ima v tem ali ornem skladišču tako 'količino blaga, in banka mu izplača do vrednosti dotičnega .blaga kratko posojilo v ti o t a h, ki se ima povrniti do zapadlosti zastavljenih dokumentov Tem potom pridejo bankovci v promet, ker pa ti ne reprezen- tirajo po svoji materiji nikaike vrednosti, je njih plačljivost le na kreditu, ki ga banka vživa in v točnem zamenjavanju papirnih not za kurentni1 denar. Bančni kredit temelji na njenem premoženju, ki mora vedno imeti najmanj cino vrednost, ki jo imajo-izdane note, in pa ipofcrebno, da je tc celo premoženje likvidno, da obstoji v kurent nem denarju; in ravno v tem obstojajo privilegiji enakih Ibaink. Zadnji tak privilegij pri nas je bil -oktro-iran 21./9. 1899 s cesarsko naredbo. ker se nista mogla zediniti avstrijski in ogrski pariameint o denarnem -zakonu. iNjegova veljavnost je trajala do 31. Xilil. 1910. 'leta. Princip ibaimöne organizacije je težnja po elastičnosti in akcmcdacijski zmožnosti v 'ča's*u; denarnih kriz. Banka mora v denarnih' stiskah priskočiti na pomoč trgovini in industriji z večjimi številom izdanega denarja v o'bl-iki bankovcev. Ravno v tej akomodacijski sposobnosti vidimo veliko prednost evropskih bank pred ameriškimi in angleškimi. Privilegij Avstroogrske banke določa , da mora -biti 40% (Vo) vseh izdanih bankovcev 'pokritih z zlatom in srebrom, ki >se nahaja v bančnih 'kleteh, 60% pa mora biti pokritih tudi z efekti: menicami, warrant!; lomb a rdi ranimi papirji, devizami, kuponi in različnimi dragimi kovinami. lAko pa vrednost -izdanih not prekorači vrednost zl!ata iin srebra 'za 400 milijonov kron, mora banka plačati državi 5% davek od 400 milijonov ikron, presegajočih svoto z zlatom in srebrom, nepokritih not. Leta 1907. je znašal ta davek 1.8 milijonov kron. V časih denarnih kriz raste povpraševanje po denar ju-, efekti prihajajo v banko in denar v obliki bančnih not gre v promet. iKaikor hitro pa ibi imelo izdajanje prekoračiti normalno mero, bi se zmanjšal bančni dobiček za 5%,. banka torej' skuša omejiti — če je mogoče — povpraševanje po-denarju in poveča diskontno mero in s tem reguilira na lahek način denarno cirkulacijo, njena elastičnost izhaja iz neobstoja ne-prekoračijivih mej. ki j'h poznajo ameriške in angleške banke. S p o vz digo diskontne mere postane dieuar dražji in teinu slede tudi druge solidne banke; ako ona dvigne bančno rato, sledč ji ostale manjše banke, ker že radi trgovskega principa, radii solidnosti in zaupanja ne morejo za bančno rato' ostajati. Ako bi hotela kaka banka pcsojevati denar po 4%, mejtem ko* 'ga daj a Avstroogrska banka po 5%. bi delala prav proti trgovskemu principu, bi si škodila, izgubila ugled in postala sumljiva ter prišla na indeks kot .nesolidno podjetje. To bi se ji dogodilo zlasti tedaj, če bi denar predrago -plačevala, ko bi vloge strank obrestovala nad običajno obrestno mero. V nasprotnem slučaju, pa pri dragem denarju, pri preveliiki obrestni' meri za posojila in premalem obrestovanju vloženega denarja, bo vsa’kdo iskal raje zvez z Avstroogrsko banko, iki na denarnem -trgu primerno vpošteva njegovo korist, 'ki denar ceneje izdaja in dražje sprejema. Zato vpliva Avstroogrska banika s svojo diskontno 'politiko na obrestno mero cele države, pri čemur bodi omenjeno, da se drže ostale banke navadno V2%'-—1% nad bančno oziroma ipod bančno rato iz raznih razlogov, zlasti pa radi večjega rizika. Ameriške banke, kjer ne vlada enobamčni sistem kaikor v Evropi z malimi izjemami na Nemškem in Angleškem, nimajo privilegijev za izdajanje svojih not, ampak je to svoboden bančni posel, vezan samo na razne predpogoje, katerih najvažnejši je ta, da mora vsaka banka izdati bankovce do one svote, katero je deponirala v državnih) obligacijah pri državnem zakladnem uradu (Controller of the currency). Pogostne ameriške denarne krize so razumljive radi raznovrstnih velikih risikiranih podjetij, ali sedanji sistem1 notnih bank je preveč okoren, neelastičen, da bi mogel krize ublažiti, ker je izdajanje denarnih sredstev, lom-bardiranje in eskomptiranje gospodarskih predmetov omejeno do znesika državnih od banke deponiranih Obligacij. Državna kontrola je natančna in prevare 'so težje nego pri nas, ali njihov nedostatek, njih petrificiranost ne more njih prednosti odtehtati. Tudi angleška »Bank of England« ima popolnoma vezane roke preko gotove meje. V smislu Peelove Bankakte iz leta 1844. je vsota ne v gotovini 'pokritih izdanih not absolutno kontingenti rana na 18.45 miljonov. Preko te meje je izdajanje not dovoljeno le proti pokritju v zlatu in v srebru (le Vb); tudi tu v časih inaj-večje trgovske konjunkture in velike potrebe po ikreditu odpove banka 'svojo pomoč, kar se je zgodilo tudi leta 1907. Druge narave ikakor bančna nota je cd države izdani papirni denar, ki ga nahajamo navadno v posameznih državah v začetku papirnega denarnega razvoja. Papirni denar je dvojen: državna nota, kjer je država dolžna 'plačati njeno' nominalno1 vrednost v zakonitem, 'kovanem denarju in katere ni noben državljan primoran sprejeti tot plačilno sredstvo. Ako je pa papirni denar obligaten in ako ni država dolžna na zahtevo zamenjati ga s 'kovanim denarjem, govorimo' o »papirnem denarju'« v ožjem smislu besede. Bančna nota preds-tavlya 'bančni dolg, napravljen z izdajanjem 'posojil, 'kakor 'predstavlja »hipotečna obligacija dolg hipotečnega zavoda. Državna mota je 'pa plačilno sredstvo, ki služi državi za izplačevanje 'njenih' dolgov proti državljanom. Bančna nota kroži v prometu radi svoje realne vrednosti in šele sekundarno radi 'državne proklaimacije za plačilno sredstvo, a papirni denar, kjer ga ni država dolžna zamenjavati za kurantni denar, se naslanja samo na državno proklamacijo (valutarični denar). Razlike med denarnimi vrstami se pokažejo šele v inozemskem, v mednarodnem prometu: papirni denar se sprejema le do one mere, dokler je mogoče uporabiti ga 'za plačevanje lastnih dolgov v izvolznii državi, ikar je odvisno od njene plačilne bilance, mej tem ko se bankovci sprejemajo' pni' solidnih, normalnih razmerah izdajajočih bank, neomejeno. Vojne, revolucije in krize omajajo državni kredit v inozemstvu in tu prendha v sprejeman je papirnega denarja, ki se trumoma po vrača v svojo domovino; za to mora imeti’ država pripravljene zlate zaloge, s katerimi mora pokriti vsak moment krožeči denar. Papirni denar brez zaloge je vrli demon v gospodarstvu kake 'države, ker more 'poseči po tem dvoreznem nožu vsak ičas m izplačevati ž njim svoje tekoče dolgove v domovini, ker mora uporabiti kovani denar za naročila v inozemstvu. iPotrelba rodi silo, in v kratkem je vsa država poplavljena s papirjem brez pokritja. Slabši denar izpodrine boljšega, ki odhaja v tujino. Ali 's plačevanjem svojih dolgov, zlasti' davkov, povrnejo 'državljani Idnžavi papir; da pa more zadovoljiti svojim ipotrebam, ga izda v (dvojini meri (Ful-lertonski princip). Cirkulacija bankovcev se regulira sama, ker banka vnovči lomibardirane predmete za zlato, srebro ali bančne note preje nego se :za te predmete izdane note povrnejo1 nazaj. Do leta 1866. je Avstrija životarila brez papirnega denarja — izvzemši v začetku 19. stoletja, — ali vojna politika je izpraznila blagajne in 'izdalo se je 312 miljonov forintov papirnega denarja kot državno posojilo s tem, da so se priglasile eno- lin petforintne bančne note za državni denar. Leta 1892. je izdala država za 72 milijonov for. drobnega denarja in 240 milijonov forintov je prevzela zopet Avstro-ogrska banka, za kar ji je Avstrija izročila odgovarjajoč kvant um zlato, s čirnur je bil,poplačan državni dolg in izignil papirni denar. Ta je imel biti v prometu do leta 1907., kar je porabila Avstro-ogrska banka 'kot povod, da mi uvedla izpla- čavanja v gotovini' (Barzahlungen), ker so 'državne odi banke prevzete note imele prisilni kurz. Nova prometna tehnika le pričela dosledno izpodrivati kovani in papirni denar iz prometa in namesto denarnega stopa kred i t n o g o s p o dar s t v o. Četudi vsebujejo papirni denar in bankovci bistvo kredita, vendar pride ta do polne veljave šele pri drugilh denarnih sredstvih: menicah, čekih in trgovskih nakaznicalh. Menica služi največkrat za nabavo potrebnega denarja kratlkim potom in za izplačevanje doligov, njena podlaga je popolni osebni kredit na kratek rok; ček je pa vrednostni papir, s katerim se razpolaga z denarjem, :n a-loženim v bankah ali v poštni hranilnici. (Ček ibi moral biti vedno pokrit z alktivno gotovino svojega izdajatelja, ali v novejšem času se skuša zakonu Izogniti lin ;z nenormalnimi posli s pomočjo knjižnih operacij se fingira aktivna gotovina izdajatelja pri banki, ikjer gotovima sploh ne obstaja. In zopet pridemo do kredita, ki je tudi pri takih poslih trdno ozadje in podlaga. Banka otvori kredit trgovcui za 100.000 iK im zaznamuje v knjigi tekočih računov ta znesek kot izdan, mej tem ko mn ga piše v dobro v čekovnem račuinu; s tem zneskom more on razpolagati potom čekov. Ček je prišel do svoje popolne veljave šele z institucijo Clearinghouse,1) Iki je angleškega izvora; leta 1906. se je samo v Londonu pokrilo medsebojnih terjatev za 259 miljard mark s pomočjo čekovnega prometa, in v Avstriji 36 miljard. Ves denarni promet se dandanes vrši v Londonu »kor© izključno (db 98%) s pomočjo čekov. Čekovni promet je v nekaterih državah zavzel velike dimenzije in se razširil do najnižjih gospodarskih slojev potom državnih institucij, zlasti državnih bank. Nemška »Reiohsbanlk« je imela 1896. 1. 12000 giro (žiro) računov in njih število je na rast lo do 1910. leta na 50.000; vsa državna izplačila se vrše s pomočjo državne banke v čekovnem prometu, vse panoge državnih podjetij imajo čekovne račune pri centralni banki. V Avstriji je prevzela to nalogo poštna hranilnica, ki se je razvila do prave državne banke, njen čekovni promet je lahko dostopen vsakemu. Po avstrijskem vzgledu je tudi Nemčija organizirala svojo poštno hranilnico. V vseh modemih državah se čelkovni promet razvija z mrzlično naglico in izpodriva kovani denar, le na Francoskem je razvoj počasen, ker je država prepojena z dtenarjem. J) v Avstriji so v Pragi, Brnu, Dunaju in Trstu. če se ozremo .nazaj do prvi'h denarnih početkov, stoji cela ta doba pred mami kot vedno delujoči razvojni proces: padanje in vstajanje, plima in oseka, je bistvo 'gospodarskega razvoja. Ena sila se 'dviga drugi v kvar. V tem neprestanem bojju opažamo, da z rastočo človeško kulturo pada .denarna vrednost konstantno. Od kulture je odvisna organizacija kredita! Narodna solidnost in poštenost, točna justica in varnost posojenega denarja so predpogoji današnjega kredita pri vsakem narodu; denarni su-rogati, na kreditu sloneči, se mmože in vrednost denarja kot plačilnega sredstva pada. Četudi vidi današnja ekonomija v denarju ■poleg plačilnega tudi štedilno sredstvo in merilo vrednosti, sta zadnji dve svojstvi Je prehodne vrednosti, odvisni od tržne vrednosti materijah, ki ga vsebuje dotična denarna enota, papirni denar pa bankovci,'ki je Ibrez vsake absolutne vrednosti, služi nam že dandanes le kot plačilno srddstvo in kot štedilno sredstvo bi moglo služiti le 30 let od dne njegovega 'izdajanja v promet. Naša doba je prehodna doba denarnega gospodarstva v kreditno, čegar osnova je: točnost v izplačevanju svojih obvez in ■medsebojna poštenost interesiranih strank. Oblike današnje družbe in njenih gospodarskih institucij morejo se Spreminjati; ali denar kot plačilno sredstvo bo ostal, lie njegova oibliika se bo izpreminjala z vsakokratno liizpremembo gospodarskega sistema. Gradivo. Iz življenja kranjskega literata. Priobčil dr. Ivan Prijatelj. (iKonec.) Kordeš je tako kakor dosilhmal tudi poslej še vedno zasledoval vse slovenske kulturne' pojave z veseljem in simpatijo. Ko je bil Matija Spoirer sprožil idejo slovenskega vseučilišča in dne 31. maja 1648 v »Novicah« objavil tozadevno spomenico z obilnimi podpisi, je tudi on posegel v boj za slovensko univerzo in dne 19. sept. 1848 priobčil v »Ljubljančanki« krepak in daljši članek pod naslovom1: »Die Universitätsifrage in Krain«. V njem pravi, da mora domovinski tis ek sedaj, ko se rodoljubi trudijo za vseučilišče, dejanjsko in po močeh sodelovati ž njimi. Da se v Ljubljani osnuje univerza, te želje niso porodili šele marčni dogodki. Ta želja je že stara. Veliki potrebi !bi se ustreglo ne samo za Kranjsko, ampak tudi za driuge južnoslovanske province. Potem navaja icelo vrsto razlogov, ki naj bi jih naučni minister upošteval. Opozarja na geografsko lego Ljiubljane, vsled katere da je Ljubljana bolj prikladna za vseučilišče nego Gradec. Poslednje mesto je takoreč dunajsko predlmes stehen, falss sich die Verhältnisse des Lehrstandes verbessern, oder ich genöthiget wäre, diesen Weg eiwzusdhlagen. Da ich neb’st der Staats-Approbation als Profesor genügende literarisch-journalistische, dann merkantilisiche Kenntnisse nabist der deutschen. s loven isclhen, serbischen, itälieniohen, französischen und den alten Sprachen vollkommen (besitze; so will idh lieber als unabhängiger Mann meine Exsistenz sichern. — Idh denke vor der Hand gar nicht daran. Lailbacb tax verlassen; ikönnte ich aber Ihre Stelle .in Wien (mit 1200 fl. Gehalt) erhalten. so wür de ich mit Vergnügen den Tausch e ingehen, umso mehr da mir die weiche Lai-badher Lu/ft durchaus nicht zaisagt. Aber ich will nicht von einem Platze auifstehen, bevor ich weiss, wo idh mich niedersetzen soll; ich bin einmal durch schwere Schicksalschläge erzogen zu einer sehr praktischen iNatur geworden. — Bamberg würde eine Veränderung gewiss nicht gerne sehen, wir sprechen jedoch nie davon, da ohnehin fast keine Aussicht für mich ist, wegzu- kommen. Sollte aber dieser 'Fall ekitretem, oder sollten Sie mir in Wien ■einen Posten zu verschaffen in der Lage seyn; so sollen Sie 'Beweise halben, dass ich mehr tbue als ich verspreche. Es ist ein eigentümliches Spiel des Schicksals, — Sie wünschen meine Stellung, idh die Wire! Die Ernennung des Redakteurs hängt hier vom Bamberg ab; — für das Wiedererscheinen des ,Illyr. Blatts’ sind 'keine Aussichten, ich wollte idie Redakzion desselben gratiis übernehmen, allein es ging nicht (!); — bei der Handelskammer bin ich mittels Kontrakt angestellt worden, der, weil ich bis Mänz 1854 nicht gekündiget worden bin, jetzt un auf kündbar ist, auser es tritt zwischen mir und der ge-sammten Kammer das Einverständniss gegenseitig ein, i c h kann nicht der Kammer, isie nicht mir künden, wenn Ein Tiheil nicht will. — Wenn ich tortkäme, glaube ich ibei meinem Eimiflusse auf den grössten Tiheil der Kammermitglieder für Sie wirken zu können. (Diese Stelle trägt gegenwärtig zwar nur 650 fl. an Gehalt, 100 fl. an Remunerationen ein; doch ist Gehaltserhöhung in sicherer Aussicht.) — Wann und überhaupt O'b ich von hier fortkomme, dafür halbe ich jetzt keinen Anhaltspunkt; doch trete ich /bereitwillig in Unterhandlungen, sobald mir angemessene Offerten (nicht unter 1200 fl. Einkommen) gemacht werden, wobei ich geistige und finanzielle Garantie bietlhe und verlange. — Wirken Sie für mich in Wien, dann kann ich hier auifstehen, und: für Sie handeln.« Kordeš je ostal na Dunaju v svoji službi do smrti, ki mu je [prestregla nit življenja dne 3. dec. 1879. Noben dunajski list mu ni iprimesel besedice nekrologa. »N. f. Presse« je natisnila samo osmrtnico, podpisano od njefgove žene Alojzije rojene Bresquar. Slovenski listi so njegovo smrt vsi registrirali. »Slov. Narod« mu je dne 10. dec. posvetil naslednjo notico: »(Umrl) je na Dunaj! g. Leolpold Kordes c h, 'čegar imč je starejšim našim rojakom dcbro znano. Pokojni, nekdaj rodoviten in v dlonTO'viim priljubljen nemški beletrist, je bil več let tudi urednik ,Laibacher Zeitung’.« V avstrijskih nemških literarnih zgodovinah .in tu'di v Wurz-bachu zastonj iščeš Kordeševega imena. Nemška literarna zgodovina požira nešteto majhnih imen. Na tem: 'potu ji slovenska ne sme slediti. Slovenska kulturna 'Zgodovina — im te bolj potrebujemo nego literarne! — mora primerno označiti vse može, ki so se vbadali na našem 'kulturnem polju, ne samo oniih, ki so neposredno razvijali, domači jezik, ampak tudi one, ki so dajali našim kulturnim napravam iniciative, iln Kordeš je ibil mož iniciative. Zgodovina slovenskega časopisja in gledališča je neraz-družno zvezana ž njegovim imenom. Pregledi in referati. Anketa o jezikovnem približevanju Jugoslovanov. V naslednjem predlagamo javnosti vrsto vprašanj o aktualnem predmetu. Jezikovno približevanje Jugoslovanov je že bilo predmet mnogim debatam v slovenski publicistiki. Vprašanje je vsled razvoja obeh narodov kakortudi iz spoznanja, da nam je kulturno zbli-žanje neobhodno potrebno, dozorelo do one mere, da 'čutimo nujnost načelne rešitve tega vprašanja in si ustvarimo za bližnjo bodočnost program, po katerem se hočemo ravnati. Prosimo vsakogar, ki se zanima za končno rešitev tega vprašanja, za doneske. A. 1. Kako razmerje si želite med Slovenci in Hrvati? Ali Vas zadovoljuje današnje razmerje ? 2. Ali je okrožje slovenskega jezika dovolj veliko, da se morejo uspešno razvijati vse panoge književnosti ? B. 1. Ali je želeti, da se razvija slovenski jezik povsem neodvisno od hrvatskega? 2. Ali je želeti, da Slovenci povsem opuste svoj jezik? 3. Ali ne smatrate velike sorodnosti med obema jezikoma za uspešen predpogoj bodoče združitve? C. 1. Ali mislite, da se more zbliževanje in končna jezikovna združitev vršiti še le vsled ustavno-političnih izprememb? 2. Katero nalogo pri procesu zbliževanju naj izvrši jezikoslovje ? 3. Katera je naloga prakse? 4. Kako si mislite približevanje slovenske pravne, gospodarske in politične terminologijesrbo-hrvatski? Kateri organ bi bil k temu poklican? 5. 6., 7). isto glede tehnične, medicinske, filozofske terminologije. 8. Ali naj srbo-hrvatski jezik izloči one turške, arabske, madjarske i. t. d. besede, ki se morejo odstraniti iz besednega zaklada, ne da bi pri tem trpela individualnost srbo-hrvatskega jezika? 9. Ali naj slovenščina polagoma izloča one besede, ki se povsem razlikujejo od hrvatskih izrazov, za katere pa imamo nadomestila v drugih dobrih slovenskih besedah, bližjih (če ne istih) srbo-hrvatskim ? 10. Katera organizacija bi naj smotreno vodila približevanje slovenskega jezika srbo-hrvatskemu, oziroma med katere organizacije se naj deli delo ? 11. Kako bi bilo doseči, da se bo bodoči uradni Pravopis, ki se bo razvil iz Letopisa Levčevega, oziral na ta načela? 12. Kako bi se moglo vplivati na pisatelje in publiciste, zlasti pa tudi na pisatelje šolskih knjig, da bi se držali zbliževalnih načet? 13). Kako bi se najuspešneje uvedli in vodili kurzi za srbohrvaščino na Slovenskem, najprej po mestih ? 14). Kako je doseči, da se že obstoječi pouk srbohrvaščine na srednjih šolah metodično in materialno izboljša in 15). doseže kvalifikacija srednješolskih prof. kandidatov za pouk srbohrvaščine ? 16). Kakšen bodi literarni program Matice Slovenske (pri skupnih izdanjih ali pri izdanjih v sosednjem arečju) ter program Slovenske olske Matice in Socialne Matice, kakortudi za sodelovanje pu blicistike? Filozofija. O znanstveni uredbi človeške družbe. V I. 1, „Vede“ sem navedel glavna občeznanstvena ali filozofska dela najznamenitejšega zastopnika energetike naše 'dobe, W. Ostvvalda. Od 1. 1909, ko sem napisal o njem svojo razpravo, je pa energetika velikansko napredovala, k čemur je zopet največ pripomogel omenjeni raziskovalec. Nečem se v to spuščati, da je Ostwald kot energetik še vedno delaven na polju svoje fizikalno-kemijske stroke in da mu je bila v decembru 1909 kot strokovnjaku za kemijo podeljena Nobelova nagrada, eno najvišjih znanstvenih odlikovanj. Zakaj Ostwald je kot organizator še večji nego kot Specialist ; če se je O, v delitvi znanstvenega dela izkazal priznanega mojstra, je naravnost genialen v združitvi tega dela ali v organizaciji. To nam dokazuje knjiga, ki jo je Ostwald ravnokar izdal.1) To je zbirka raznih člankov in govorov, katerih vodilni motiv je uporaba II. glavnega stavka energetike na kulturno delovanje (prim. „Uvod“ v „Vedi“ L, posebno str. 120), namreč energetski imperativ: Ne trati energij, uporabljaj jih! ') Der onergotische Imperativ. I. Leipzig 1912. (544 str. 8- M.) V uvodu pripoveduje O., kako je energetski imperativ vzniknil v njegovi duši. Je zelo zanimivo izvedeti, kakšne boje duh pretrpi, predno si ustali nove globoke, obsežne in jasne pojme; ob enem je to dokaz, da je duševno delovanje pravo delo, združeno s trudom, z onemoglostjo, skratka z izčrpanjem osebnih energij. 1. oddelek obsega filozofijo ali občno znanost, 2. odd. organizacijo in mednarodnost, 3. odd. pacifizem, 4. odd. šolstvo in vzgojo, 5. odd. životopise. Posebno zanimiv je 2. oddelek; Ostwald reče prav: dandanes — pri kulturnih narodih — ne manjka strokovnjaških iznajditeljev, najditeljev ter raziskovalcev, pač pa je krvavo treba podrobno delo združujočih in vodečih organizatorjev. Ostwald je že iz svojih mladih in možkih let znan kot odličen organizator, v prvi vrsti seveda na polju fizikokemijskem. V poslednjih letin pa kaže svojo organizacijsko nadarjenost i na širjeni znanstvenem in obcnokulturnem polju, in to ne le kot teoretik organizujočega dela, ampak tudi kot praktik. Omenjam le, da je O. kot naslednik E. Hae-ckela v predsedništvu nemške ino-nistovske zveze (Deutscher Monistenbund, München) vdahnil temu društvu novo življenje in da je bistveno, tudi gospodarsko z darom 100.000 mark, pomagal ustanoviti kolegij organizatorjev „Brücke“ (München), o katerem je poročala Veda 11. 525. Na poljuden in prijeten način uvaja „Der energetische Imperativ“ izobraženca v energetsko delavnico družbo eksaktno presnavljajoče kulturne umetnosti, kakor je to storila v 1. 1910 izišla knjiga Ostwaldova „Die Forderung des Tages“ in kakor delajo to njegove vsakih 14 dnij izhajajoče „Monistische Sonntagspredigten“. Dr. Ivan Žmavc. Šestdesetletnica nemškega učenjaka v Gorici. V našem mestecu bo v kratkem praznoval svojo šestdesetletnico eden izmed najodličnejših nemških znanstvenikov — proi. dr. Rihard pl, S c h u be rt-Soldern (roj. 14./X1I. 1852 v Pragi). Na a k a'd e m i č n i h tleh bi se Imela navdušeno praznovati njegova šestdesetletnica, tako je bilo nekoč zapisano v bukvah njegovega življenja. Schubert je bil izredni profesorfilozofije na vseučilišču v L i p s k e m; a 60-letni jubilej svojega rojstva obhaja kot — skromen gimnazijski učitelj in vodja licejke v Gorici. Zakaj? Ker, no, ker je hotel ostati — značaj! Schubert je glasnik tako imenovane immanentne filozofije, ki jo vsaj v glavnih svojih spisih opira na „solipsizem“. To naziranje (solus, ipse samo jaz) trdi, da biva le moj jaz; vse ostalo, za kar na ta ali oni način izvem, ni nič drugega nego le vsebina mojega jaz. Teoretično je ta trditev neoporekljiva! Schubert se je v svojih spisih z velikim priznanjem uveljavil na vseh popriščih filozofskega izsledo-vanja: v spoznavni teoriji, logiki, psihologiji, etiki, estetiki, sociologiji in pedagogiki. Zadnje njegovo večje delo je „Die menschliche Erziehung“ (1905). Odličnemu pionirju na polju kulturnega prizadevanja, ki, jedva opažen, živi globoko in visoko življenje v naši sredi, bodi v imenu uredniškega zbora in čitateljev „Vede“ za njegov jubilej zaklican krepki: „Na zdar! Na mnoga leta!“ K. O. Sociologija. Dr. med. Alfred Grotjahn: Soziale Pathologie VIII+691 str. Berlin 1912. Aug. Hirschwald. Naše manjšinsko delo potrebuje temeljite izpopolnitve v gospodarskem in socialno - higieničnem oziru. Naše gospodarsko stanje po ogroženih mejah bi se dalo dandanes, ko je napravila zasebna in javna statistika ogromne napredke, precej natančno izračunati in mi bi imeli za vsak posamezni okraj zanesljive smeri nadaljnega delovanja. Socialno-hi- gieničnim razmeram se je posvetilo še manj pažnje. In vendar je naše ozemlje tako ozko, da bi opravil to delo en sam človek. Kako si čeino vendar pomagati, ko nam niti lastne razmere niso znane! Treba nam je več sistematike, globljega vpogleda v sinalagmatično zvezo vseh življenjskih činiteljev. Grotjahnov materijal, zbran v vsakoletnem (od 1. 1902) „Jahresbericht über soz. Hygiene u. Demographie“ in v ravno izdani knjigi, se ne nanaša na naše pokrajine, pač pa je njegova metoda, načrt in sistematika vzorna za vse, ki hočejo delovati v tej smeri. Dozdaj je stala higiena povsem v znamenju primerjalnih, tehtajočih, kazuistično opazujočih, čisto bioloških metod. Pozabilo se je, da stoji med človekom in naravo kultura, kteri s samo materijalnimi razlogi ne moremo blizu. Obenem se mnoge kronične bolezni ne dado razložiti, ko iz socialnopolitičnega stališča in je torej medicinska znanost socialna znanost, higienična znanost. Higienična znanost se torej ne more zadovoljati več z eksperimenti v fizikalično-kemičnih in bakteriologičnih laboratorijih, orientacija v narodno gospo-darskih in soc i a 1 n ih d i sc i-plinah je zanjo nujne važnosti. Ne več „kakšne bi imele razmere biti“, temveč „kakšne so v resnici“, to vprašanje je za nas večje važnosti. Socialna patologija je podlaga vse socialne medicine in higiene. Statistični izkazi o nastopanju, razširjevanju in kulturno-kavzalni zvezi higieničnih in zdravstvenih nedostatkov nam morajo pokazati pot, da vzgojimo zdravo in zato napredkazmozno potomstvo. Okoli tega jedra kroži cela množina važnih vprašanj, pretresovanje katerih nam ozki prostor ne dopušča, s kterimi pa se mora seznaniti vsak sociolog, politik, čeprav tak in medicis, ako hoče trditi, da ima nekaj vpogleda v socialni razvoj. Za slovenske pokrajine so statistični in še sistematično objavljeni spisi seveda redkejši. Nimamo pa izgovora za visok procent našega nazadovanja, ako tega vprašanja ne proučimo, kolikor je v danih razmerah mogoče. A. O. Pedagogika. Bistvo izobraževanja in njegov pomen za šolo. Poročilo ') s kongresa za izobraževanje mladine in mladinoslovje, v Monakovem od 3.-5. okt. 1912). Krasen jesenski popoldan je bil, živo nasprotje čmernega, mokrega in mrzlega četrtka, ki mu je sledil. „Turski brzovlak“ je težko sopel navkreber proti Malnicam. V našem vozu je bilo slišati precej slovenske govorice; cilj nam je bil vsem Monakovo, ta večno mlada prestolnica ob Izari, Privlačna točka za druge je bil običajni monakovski „oktoberfest“, mene pa je izvabil iz domačega zatišja „II.’) Kongress ’) O tej tvarini je poročal prof*\sor filozofije na frankfurtskem vseučilišču H. Cornelius. ") I. kongres pod tem naslovom se je vršil lanskega lota v D r a ž d a n i h (in III. se vrši prihodnje leto v V r a-t i s 1 a v i). für Jugendbildung und Jugendkunde“. Prirediteljica kongresov „za izobraževanje mladine in mladinoslovje“ je „zveza za reformo šole“,8) ki med svoje člane šteje „prve šolnike v Nemčiji in druge znamenite osebe, katere se zanimajo za vzgojna vprašanja“. Ena iznied programnih točk te zveze se glasi: izobraževanje mladine se ima opirati na mladinoslovje! Mladinoslovje je „veda o otrok u“, veda, ki sestoji iz cele vrste specialnih panog (kakor so: patologija, higiena, kazenska veda, nravoslovna statistika, sociologija in psihologija mladinske dobe). Letošnji kongres „für Jugendbildung und Jugendkunde“ je delal čast svojemu imenu. Signatura mu je bila — izobraženost ali 3) „Bund für Schulreform“. bolje rečeno izobraževanje (Bildung); pod to zastavo so pluli vsi referati: 1. Bistvo izobraževanja in njegov pomen zašolo. — 2. Zahtevki, ki iz bistva izobraževanja sledijo za ustroj šolskih tipov in njihovih učnih načrtov.1) — 3. Zahtevki, ki iz bistva izobraževanja sledijo za pripravljanje na učiteljski sta n. Prireditelfi so pač prav srečno roko pokazali s tem, da so ravno pojem „izobraževanja“ položili pod drobnogled pedagogično zainteresirane skupščine. Kakor se novec, ki mnogo kroži iz roke v roko, tekom časa zelo obrabi, da mu nazadnje jedva še razločiš pismo od glave, prav tako je navadno s kulturnim geslom, ki „se od ust do ust razlega“. To živo izpričuje naša „izobraženost“ in nemška „Bildung“, ki se čestokrat celo istoveti s pojmi „vzgoja“ in „pouk“ in ki Anglež ali Francoz sploh nima imena za njo (education, instruction, civilisation pomeni vse kaj drugega).) Zato je po vsej pravici izhodišče kongresa tvoril tema: „Bistvo izobraževanja in njegov pomen za šolo“, poverjen profesorju Corne-liusu. Izvajanja, ki je Cornelius ž njimi imel namen, podati „najsplošnejših navodil za vzgojevanje in poučevanje“, so se glasila po priliki tako-le: „Vrednost in dostojanstvo človeka temeljita v tem, da svoje hotenje, dejanje in nehanje uravnava po pametnem r a z s o d k u. ’) Gl. o tem referatu moje poročilo v letošnjem F o p o t n i k u, št. L s!. :) O tem jako lepo razmotriva Tolstoj v svojih, pri nas še malo poznanih in uvaževanih, pedagogißnih spisih. (Pädagogische Schriften, I. str. 143... Založil E. Diederichs, .lena 1907). Zato pa mora sleherno izobraževanje peljati od stopnje nespameti do stopnje pameti, od zmede do jasnosti, od kaosa do kosrno-sa. Cilj izobraževatelju bodi: v mišljenju, dejanju in nehanju izobraževanca postaviti jasnost in red na mesto neprevdarnosti in zmede. In kakor je te ali druge vrste strokovna izobrazba še le tedaj dovršena, ako je vežbancu podala kar največjo stopnjo jasnosti, ki je po razvojnem stanju stroke sploh mogoča, tako je naloga splošne, t. j. izobrazbe v najširjem pomenu besede — človekovo osebnost vzgajati kot celoto. Vsaka nejasnost, vsaka omahljivost, vsaka pomota pomeni nedostatek v izobrazbi. V naši dobi je navada človeka presojati po njegovem poklicu ; in dalje se človek naših dni rad peča z enciklopedičnim nabiranjem znanja. Ali kdor se je samo na enem poprišču preril do jasnosti v svojem mišljenju, dejanju in nehanju, ta še ni izobražen. In prav tako tudi tisti ne, ki si je nagrmadil še tolik kup znanja od vseh vetrov; tako početje ne vodi do jasnosti, marveč v diletantizem. Bistvo človeka se ne da izčrpati z njegovim poklicem ali s konglomeratom znanja; vrednost človeka ne leži v odlomkih, temveč v celoti, ne v njegovem poklicu, ampak v njegovi osebnosti.1) Oblikovati osebnost kot celoto, to se pravi, gojiti jasnost mišljenja, dejanja in nehanja, ne le v kolikor bi to zahteval ta ali oni poklic, temveč v kolikor to zahteva življenje sploh, to je naloga izobraževanja. Kal za razvijanje človeškega dostojanstva v tej smeri nam je vsem položena v srce ; treba jo je samo vsestranski negovati. Splošna izobraženost zavisi od dveh faktorjev : eden je jasna ) 0 pojmu „osebnost“ gl. n. pr. mojo knjigo „Srednješolska vzgoja“, str. üfi—:J4. (Založila ..Goriška tiskarna“ A. GabršCek. Gorica 1912). sodba glede vrednot, ki v posameznih položajih življenja določajo smer tvojemu dejanju, drugi pa obvladanje dejanja v smislu take sodbe. Nobeden izmed obeh čini-teljev sam ne zadostuje! Čimbolj diferencirano je tvoje spoznanje različnih vrednot, tem višja je stopnja tvoje izobrazbe; a kdor se ni tudi naučil svojega dejanja obvladati v smislu vrednote, ki jo je spoznal za višjo od drugih, temu ne zadostuje noben dober sklep. Kdor le pozna dolžnosti izobraženca, ne da bi jih tudi vršil, ta ni izobražen. A tudi to še ni dovolj, da le tu pa tam skušaš uresničiti, kar si izpoznal za vreden cilj svojega stremljenja; vstrajno, manj vrednemu odvračanju kljubujoče prizadevanje, vresničiti tak cilj, je merilo prave izobraženosti. In najvišji zahtevek je enotno svetovno n a z i r a n j e, t. j. zahtevek, da se posamič spoznane vrednote pa iz njih izvirajoča pravila za naše dejanje in nehanje strnejo v zadnje, najvišje in najsplošnejše vrednotne sodbe. Tvoje razlikovanje vrednot bo doseglo tem višjo stopnjo, čim bolj si se navadil, s pomočjo sporočenih ti tujih izsleditev ali pa lastnih izkušenj pregledati mnogovrstnost v življenju možnih situacij ter tako doseči pogled v (socialne in historične) zveže, od katerih zavisi „vse človeško ocenjevanje vrednot Cim globlje si prodrl v take zveze, tem bolj se ti bo razbistril takt za presojo sleherne vrednote in tem bolj se ti bo tudi razjasnilo razumevanje tujega ocenjevanja. Od zares izobraženega človeka moramo potemtakem zahtevati, da ne bo le sam za se stremil po enotnem svetovnem naziranju, temveč i skušal razumeti ter spoštovati te vrste stremljenje drugih ljudi, tudi v tem slučaju, ako se njih sodbe ne bi skladale z njegovimi. Ne fanatizem in nestrpnost, marveč takt, pravičnost, tolerantnost in spoštovanje pred samoodločevanjem, ki je v slehernem človeku nekaj božanstvenega, so simboli prave izobraženosti. Malone povsod, kjer ugotoviš nedostatek izobraženosti, ga je postaviti v račun prestopku teh socialnih zapovedi. Seni kajpada tudi spada vpoštevanje čuta za higienične vrednote, ki je danes toli živ, da velja za neizobraženega, kdorkoli bi preziral te vrednote (dočim n. pr. v srednjem veku kodeks splošne izobraženosti še ni vseboval zahtevka, da vsak teden vsaj enkrat menjaš perilo). Izkušnje, ki jih človeku nudi življenje, pa ne zadoščajo za razvoj spoznanja na poprišču vrednot; zato se ima tukaj udejstviti znanstveno izobraževanje v šoli. Glavna stvar pri organizaciji šole bodi pouk tako urediti, da bo ustrezal namenu izobraževanja in da ne bo temu namenu nikoli nasprotoval. Sola ima učiti takih predmetov, ki so za izobraženost nujno potrebni ali vsaj zaželjivi, ter jih ima tako učiti, da bodo v istini izobraževanje pospeševali in ga ne morda še ovirali. V prvi vrsti ima to učiti, kar zahtevajo potrebe človeške medsebojnosti, in zlasti še podajati razpoznav, ki človeku pomagajo, si pridobiti in poglobiti umevanje za vrednote življenja. In istotako ima šola razvijati sposobnosti, ki lahko pozneje njeno delovanje izpopolnjujejo in dovršijo, sposobnosti torej, ki naj učencu kedaj nudijo možnost, da se bo sam dalje izobraževal. Več kakor pripravo za poslednje delo izobraževanja, t. j. za s a m o i z o braže v a n j e, pa šola ne more dati. Le sam iz sebe boš zajemal, kar je najvišjega, svobodno samo-odločevanje. V ta namen potrebnega znanja in izkustva pa ne more podajati šola, to človeka nauči le — življenje.“------- A. O.: Dr. Johann Unved : Politik im Lichte tier Entwicklungslehre. Tako poročevalec, prof. Cornelius, v svojem tričetrturnem poročilu. Temu poročilu je sledila zelo živahna diskusija, ki so se je, poleg drugih, prav temperamentno udeležili osobito vseučiliščni profesorji : Elsenhans, C o h n, Messer, Stern in siavnoznani preustrojitelj nadaljevalnih šol v Monakovem, K e rsche n stei n er. Glavni ugovori, ki smo jih slišali proti poročevalcu, bi se kratko dali tako-le formulirati: „Po Corneliu-sovih izvajanjih bi izobražen bil edino le profesor etike. — Izobraževanje je razvijanje človeških sposobnosti v enotno osebnost. — Bistvo izobraženosti tiči v tem, da se posameznik vedoma udeležuje te ali one kulture. — Šola ima učencu pokazati našo „labilno“, t. j. nastajajočo kulturo. — Predno pridemo do neoporekljivega sistema vrednot, je treba možnosti, da v istini doživiš vrednote s posameznih poprišč. — Kaj bo posameznika usposobilo, da se s pridom udeleži tega iskanja? — V mladem človeku je treba buditi tankočutnost za pomen raznih pojavov v kulturnem gibanju. — Vpoštevati moramo cilj izobraževanja in naravo gojenca. — Cilj, kakor ga je očrtal Cornelius, je preveč „intelektualističen“ ter ogro-zuje vse to, kar je v posamezniku neprisiljenega, instinktivnega, človeškega. — Kdor ni v svojem poklicu cel človek, ta ne more biti izobražen. — Izobražen je le tisti, ki se vedno izobražuje.“ — In ti, čislani bralec ? Katere so tvoje misli o Comeliusovih in o tistih mislih, ki so bile izrečene v diskusiji ? Meni se zdi, da je poročevalec Cornelius opravičeno formuliral svojo „končno besedo“ tako-le: „Malone vse to je le p o-drobnejša izpeljava tvarine!“ K. Ozvald. Politika. Dr. Johannes Unved : Politik im Lichte der Entwicklungslehre V. 1+232 str. Ernst Reinhardt, München 1912. Razvojna misel v politiki se je od Ratzel-Ratzenhofer-Gumplo--wiczevih časov poglobila. So se li ti zadovoljili s teoremi splošnega značaja, se je spustil dr. Unved že na polje sociaino-poli-tičnih specialnosti. Abstraktnega, normativnega človeka pozna le še v uvodnih poglavjih, normativni etični pojmi stopijo popolnoma v ozadje. Njegova kritika sodobnih političnih tendenc sloni izjemno na rezultatih zgodovinsko-razvojnega postanka, to je, na dejstvih in primerjalni metodi dozdaj znanih političnih tvorb. Plodoviti pisatelj ne zavrača vseh zaključkov organi- stične šole, ampak jih rabi zelo oprezno in z jasnimi pridržki. Načelni zagovornik napredne ideje in zmeren konservativec obenem ne prizanese nobeni racionalistični ideji količkaj iluzorne barve in hodi pota, kakor sta jih začrtala v novejšem času Le Bon (La psychologic politique 1911 in Les Opinions et les Croyances 1912) ter Jules de Gaultier (posebno v kontro-verzah s umrlim Novikovom). Cilj njegove politike ni po stari šabloni „najvišja sreča največjega števila“ temveč „Grösste Tüchtigkeit der grössten Zahl“, kar se da uresničiti samo v militaristično močni „pravni in kulturni državi“. Politika kot taka nima z etiko veliko opraviti in mora biti v danih razmerah celo protietična. Na vsak način pa jo moramo postaviti za narodnostni moment. Posamezne državne oblike z raznimi političnimi sistemi so obdelane jasno, da je knjiga dostopna tudi neakademiku. Temeljita kritika demokratične misli bi dejala marsikteremu našemu politiku dobro. (Pisatelj se tozadevno strinja z Wellsom, Grahamom, Steffenom. in deloma tudi z L. T. Norgate.) Knjigo moramo prištevati k najboljšim delom za državoznanstveno izobrazbo. A. O. Gospodarstvo. Mario Alberti: II movimento dei prezzi e dei saiari nell’anno 1911. a Trieste (Izpremembe cen in mezd 1. 1911. v Trstu.) Založnik Ettore Vram, Trst 1912. Akoravno si je postavil pisatelj za svoj cilj predstaviti nam cene živil in visokost mezd v Trstu, ni ostala ta knjiga samo lokalnega pomena (dasi bi že to samo bilo dovolj, da poročamo o njej), ampak si je pridobila veljavo daleč izven mej tržaškega ozemlja. Pisatelj je imel namen pokazati pot, po kateri se z najmanjšimi stroški in najlažje statistično doženejo izpremembe cen živilom ter sploh izdatkov za preživljanje in tudi izpremembe mezd in plač. Vrhu tega pa je dokazal, da sedanja draginja ni le mimoidoča prikazenj ampak da moramo računat ž n j o, kakor s t r a j n i m razvojem. Zdi se mi, da je potrebno, da izvemo na podlagi natančnih številk, za koliko se je podražilo življenje v zadnjih desetletjih in ali so se vsporedno s podraženjem povišale tudi mezde. Radi tega naj navedem nekoliko obširneje nekatere statistične podatke, da se bodo mogla zasledovati pisateljeva statistična izvajanja o konstantnosti podraženja tekom zadnjega desetletja. Po kratkem uvodu nam svedoči pisatelj cene najvažnejših predmetov za življenje tekom zadnjih 25 let in sicer vsakokrat srednjo vrednost cen vsakih 5 let: 1885—1889 1890-1894 1895-1899 1900-1904 1905-1909 fini kruh 100- - 100-1 100-2 94-7 113-3 priprosti kruh 100-— 94 — 101-3 99-5 120-9 pšenična moka .... 1 CO- 103-7 100-4 94-7 119-3 koruzna moka lOO— 81-1 84-3 101-1 126-9 otrobi 100 — 9'-4 90-3 99-7 117-4 testenine 100-— 108-4 119 ü 122 — 1479 riž 100- — 101-2 97-1 97-7 102-5 ječmen 100 — 941 94-6 100-4 ur— fižol 1 GO- 85-5 105-1 112-5 144-— grah B- 92-7 114-4 1601 173-4 krompir ICO— 86-1 88-1 1011 117-2 mast 100-— 968 106-— 1242 145-5 olje 100 — 83-1 57'5 73-3 86-5 sir too-— 105-5 116-1 127-7 128-6 goveje meso 100 — 108-2 120-9 102-4 130-— ; polenovka 100 — 84-1 100-9 1 ßt>-8 1829 sladkor 100’ - 134-2 162.3 189-9 167-4 vino 100’— 87-9 93-5 96-5 99.7 petlotna srodnja vrednost vseh najvažnejših živil . 100-— 9,7-2 103-3 114-2 130-2 Nadalje pravi pisatelj, da se je podražila stanarina v Trstu za celih 50% tekom zadnjih 30 let! Ravno-tako so poskočili izdatki za obleko, obuvalo itd. v istem času za 40%. Končno pride do zaključka, da si je nakupila tržaška delavska družina pred 25 leti za 100 K ravno toliko, kolikor danes s 132 K. Posamezni izdatki se porazdele sledeče: leta 1885 leta 1910 za živila 60 78 na stanarini 20 30 na obleki, na obutvi itd. 10 14 V nadaljnih izvajanjih nam pisatelj dokazuje s še natančnejšimi podatki, da rastejo čene živilom konstantno že od 1. 1900 naprej. cen na Kazalo podlagi cen „Zavoda za uboge“ („Istituto dei poveri“): (brez premoga) Leto Kazalo Odstotno kazalo Pretežno kazalo Pretežno odstotno kazalo 1885 1,30' • 100 — 9,330 100-— 1886 1,261 97-- 8,719 93-45 1887 1,239 95-31 8,451 90-85 , 1888 1,220 93-85 8,074 86-54 1889 1,163 89.46 7,748 83-04 1890 1,188 1,207 91-39 8,186 87-74 1891 92-85 8,679 93 02 189Ü 1,277 98-23 8,644 92-65 1893 1,208 96 77 8,850 89-13 18i4 1,241 95-46 8,1U3 86-85 1895 1,179 90‘6v> 8,119 87-02 1896 1,200 92-31 8,711 83-36 1897 1,263 97-15 9,2.8 99-23 1898 1,296 99-69 9,428 101-05 1899 1,281 98-54 8,828 94-62 1900 1,257 96-69 8,473 90-81 1901 1,263 97-15 8,439 90-45 1902 1, 09 100-70 8,815 94-48 1903 1,311 100-85 8,754 H2-75 1904 1,308 100-61 9, .57 98-15 1905 1,408 108-31 9,817 105-22 1906 1,363 104-85 9,605 102-95 HO? 1,443 '11- — 10,160 10S-89 1908 1,509 11608 10,520 10,597 112-75 1909 1,530 117-69 113-58 1910 1,543 118-69 10,185 lo9’16 1911 1,721 132-39 12, '15 131-9» V tem kazalu so se upoštevali vsi oni predmeti, ki so neobhodno potrebni za življenje, torej vsi oni, ki so navedeni v prvi tabeli. Prva' ko- lona pod „absolutnim kazalom“ se dobi tako, da se primerjajo odstotna kazala vseh upoštevanih predmetov dotičnega leta. Temelj za odstotno t kazalo tvori 1. 1885., katero je zaznamoval pisatelj s 100. Odstotno kazalo vsakega naslednjega leta je dobil pisatelj potom enačbe, obstoječe iz naslednjih členov: Cena 1. 1885, deljena s 100, je cena vsakega naslednjega leta, deljena z iskanim odstotnim kazalom. Pretežno kazalo (indice ponderato) je mnogo večjega pomena, ako hočemo statistično konstatirati podra-ženje živil in sploh življenja, ter zadobi v tem kazalu ono veljavo, kakor jo ima v resničnem življenju. Tako dobi n. pr. kruh 2Qkratno veljavo, tako da poskoči pretežno kazalo za 26 enot, ako se podraži kruh za eno enoto. Koeficient krompirja znaša 10, koeficient mesa 20 i. t. d. Če pregledamo zgorajšnjo tabelo, vidimo, da se dviguje navadno kazalo, pa tudi pretežno kazalo. Ta proces je pričel pri navedenem kazalu že leta 1902, pri pretežnem pa še le 1. 1905, važno pa je, da sta oba konstantna. V drugem delu svojega spisa preide pisatelj na mezdo. Navaja posamezne strokovne delavce v raznih krajih Primorja in zasleduje njihove mezde tekom zadnjih 10 let, ter reasumira svoja raziskovanja v naslednji tabeli: kazalo mezdo — ure“ (numeri-indici dei „salari-ora“) 1900 1905 1910 1912 zidarji 100 138-89 156-25 163-19 delavci v pristanišču: a) na kopnem .... 100 125 169-28 169-28 b) na ladji 100 125 162-50 162-50 težaki 100 105 115 123-69 stavci 100 117-54 146-94 161-64 peki 100 118-18 152-72 20G06 krojači 100 lOi) 152-78 166.67 čevljarji 100 100 100 83-33 kamnoseki 100 146-60 175-93 190-59 sledijo še nekateri drugi rokodelci, katerih tu ne navajamo. skupno kazalo vsoh rokodelcev 100 115-73 144-20 153 63 Pisatelj je vzel tedaj za podlago 1. 1900, s katerim je primerjal naslednja leta. Na ta način je kon-statiral spremembe mezd rokodelcev (delavcev) v zadnjih 12 letih. Kazalo „mezde-ure“ pomeni, da je upošteval pisatelj visokost mezde in ure dela. Pri enačbah, s katerimi je izračunal kazala naslednjih let, so večje mezde povzročile tudi večje kazalo, večje število delavnih ur pa manjše kazalo in obratno. V tretjem delu svoje knjige pri inerja pisatelj cene živil v Trstu in v Avstriji z onimi drugih držav. Predvem nam podaja pregledno drugih za vzdrževanje bolj potreb- sestavljeno statistiko cen živil in nih predmetov ražnili držav. Evo io : | 1897 1899 1901 1903 1905 1907 190!) 1910 ' Anglija podlaga 1891—1900 93 102 106 105 109 120 112 117 Združene Države podlaga 189(J—1899 90 102 109 114 116 130 127 132 Canada dodlaga 1890-1899 92 100 107 111 114 126 121 — Francija podlaga 1891-11)00 92 103 105 104 109 119 116 116 Belgija podlaga 1881 84 86 93 95 96 103 105 103 Nemčija podlaga 1891—1900 91 99 115 ■ 103 106 119 — — Italija podlaga 1881 70 80 80 78 80 88 85 87 Avstrija podlaga 1885 97 99 97 101 108 111 118 119 To statistiko je treba razumevati tako, da je zaznamoval pisatelj srednje vrednost cen živil in drugih predmetov, n. pr. pri Angliji od leta 1891 do 1900 s sto in potem premerjal cene vsakega leta povprečno ceno tega desetletja. Kakor vidimo, so cene v vseh navedenih državah rastle in sicer z nekaj izjemami konstatno. V nadaljnih izvajanjih primerja pisatelj izdatke za življenje (costo della vita) delavske družine, kakor tudi mezde v Trstu z onimi izven Avstrije. Pisatelj pride v tem odstavku do jako interesantnih zaključkov, izmed katerih naj navedem nektere. — Izdatki za življenje na Angleškem so 50';i nižji kakor oni v Trstu, mezde v Trstu so 24% nižje kakor one na Angleškem. Izdatki za življenje v Združenih Državah Severne Amerike so za 3”« manjši kakor v Trstu; mezde v Združenih Državah so 154% večje nego v Trstu. Izdatki za življenje na Francoskem so 41 to nižji kakor oni v Trstu, medtem ko so mezde za 1% večje. Konečno resumira pisatelj položaj delavstva glede živil in mesa v najvažnejših industrijskih državah in v Trstu s sledečimi statističnimi podatki: I Amerika Anglija . Boiglja . Nemčija . Francija . Italija . Trst . . kazalo stanarine živil izdatkom na življenje absolutne urne mezde 207 138 152 230 239 100 100 100 100 100 74 89 94 63 52 123 118 119 88 75 98 118 114 75 64 105 159 (48 67 61 160 154 155 76 73 F. V.: Zunanja trgovina Srbije. Kakor se vidi iz te statistike, si je izbral pisatelj kot podlago Anglijo, postavil tamkajšnje cene in mezde enako s 100 ter primerjal z njimi razmere drugih držav In Trsta. Izvzemši Belgijo so te cene živil in izdatki za življenje povsod drugje večji nego na Angleškem. Skoro najžalostnejše za delavce so razmere v Trstu. Ge ga primerjamo z američanskim, pridemo do zaključka, da izdata približno oba enako, a američanski zasluži trikrat več kakor tržaški. Konečno opazuje pisatelj razmere posameznih mest v Avstriji ter nam podaja jako obširno in pregledno tabelo, katere pa ni mo* oče tu ponatisniti vsled pomanj-anja prostora. Naj zadostuje zaključek tega raziskovanja: v Trstu so izdatki za življenje za povprečno 10-5% večji nego v drugih mestih države 1 Iz vsega tega se vidi, da pred-ležeča knjiga ni le važen literarni pojav v italijanski literaturi, ampak je velike socialne važnosti za široke mase vseh narodov, posebno pa še za Slovence, ki imamo v Trstu svojo luko in osredotočamo nanj svoje aspiracije, V dodatku podaja pisatelj obširno bibliografijo o knjigah, ki se pečajo z draginjskim vprašanjem. Dr. M. Brezigar. Zunanja trgovina Srbije. Srbsko finančno ministrstvo je izdalo izkaz srbske zunanje trgovine za I. 1911. Razvoj In njegovo smer naj pokaže sledeči, sicer nepopolni pregled: V celoti se kaže velik napredek leta 1911. proti 1910. Najbolj se je povečal izvoz cerealij, potem svežega mesa in bakra. Povečanje uvoza je produktivne narave, ker so se zidale mnoge železnice, stavbe, tvornice, otvorile so se nove trgovine in z intenzivnim razvojem gospodarstva raste uvoz gospodarskih strojev. V zadnjih 9. letih, odkar vlada kralj Peter, se je izvoz dvignil od 60 milj. din. na 117, torej skoro podvojil. Podvojilo se je v istem času tudi število tvornic. Srbski izvoz (v milijonih dinarjev): Leto v celoti v Avstro-Ogrsko v Nomöijo v Turčijo v Belgijo 1905 647 3-1 1906 30 1907 81-5 12 23 4-3 13 1908 77 21 14 10-9 16 1909 93 29 155 22 pod 10 1910 98-5 1911 117 nad 50 99 12 F. V.: Zunanja trgovina Srbije. — A. O.: Nemške velefinance. Srbski uvoz (v milijonih dinarjev): Leto v celoti iz Avstro-Ogrske iz Nemčijo iz Angleške iz Francijo iz Italije 1905 6-3 1907 20-3 1910 84-6 16-2 34-9 1911 115-4 47'4 31-3 9-5 5-2 5 Absolutna večina srbskega izvoza je do 1. 1905. šla v našo monarhijo. Od takrat pojema srbski izvoz v Avstro-Ogrsko vsled carinske vojne (1907.) in aneksijske krize (1908/9), potem pa zopet raste trgovski pjomet Srbije z monarhijo, tako da je lani Avstro-Ogrska pri izvozu in uvozu zopet na prvem mestu. Naša izguba v kritičnih letih 1907 do 1909 je pri izvozu bila v korist najprej Nemčiji, potem Turčiji. pri uvozu pa Nemčiji, ki je bila 1. 1907 pri izvozu. I. 1910 pa pri uvozu na prvem mestu. Avstro-ogrske finančne zveze s Srbijo si po krizi niso več opomogle. Danes je v Srbiji naloženega največ francoskega kapitala (nad 800 milj.), nemškega direktno 130 milj., indirektno po belgijskih bankah pa 210 milj. Trgovski promet Srbije je torej najživahneiši z Avstro-Ogrsko, Nemčijo in Turčijo, finančne zveze pa so največje s Francijo, Nemčijo in Belgijo. Naš zaveznik, Nemčija, si svojo toli slavljeno zavezniško zvestobo plačuje s tem, da izpodriva našo trgovino na Balkanu. Nemška izvozna zveza je začela izdajati posebno revijo za izvoz in uvoz v Srbijo. V neki nemški brošuri se odkrito pravi, da Nemčija mora Avstro-Ogrsko izpodriniti iz Srbije in stopiti s Srbijo v direktno zvezo brez avstro-ogrskih posredovalcev. Pisec brošure Kessler poživlja nem- ške trgovce, da se ne dajo zapeljati po tendencioznih lažeh dunajskih in peštanskih listov o Srbiji, ampak naj to pisanje avstro-ogrskih časnikov izrabijo v korist nemške trgovine. V zadnjem času je posebno češki denarni in industrijski svet napel vse sile, da se vpelje v Srbijo. Da le ne bi naša zunanja politika zopet škodovala našim trgovskim interesom 1 F. V. Da nemške velefinance ne stoje na skalnatotrdni podlagi, o tern govori ves obširni poslednji zvezek Revue E c o n o m i q u e Internationale (15. sept. 1912). S svojo industrijo se ponašajoča Nemčija je denarno odvisna popolnoma od inozemstva in ta odvisnost raste v tej meri, v kolikor se vračajo vse večje države k pro-tektivni trgov, politiki. Od začetka tekočega stoletja so se jele majati podstave nemškega velepodjetništva in njegova redukcija je postala vitalna potreba, ako se hoče izogniti velikemu „krahu“. Visoke v inozemstvu naložene svote še niso ravno v taki nevarnosti, pač pa zaslužijo interesne operacije velikih bank pikro kritiko. One, ki so z vsemi industr. podjetji v najožji zvezi, imajo večino svojih akcij samo na kreditu in to pomeni veliko nevarnost. V slučaju krize bi se morala pojaviti grozna katastrofa delniškega denarnega trga, kajti banke so prevzele neznanske obveznosti, proti kterim pa je njih inlcaso prav malenkosten. Slabe posledice pretiranih emisij so se pokazale posebno 1. 1911, koso Francozi povodom maroške afere odtegnili nemškim bankam svoj posojeni kapital, ki ni znašal najbrž niti pol milijarde, in so povzročili vendar pravo nemško f i n a n č n o krizo, medtem ko je bila kriza 1907 čisto trgovinskega in i n d u str i j al nega značaja. Zaupanje v velike banke je padlu. Hotele so biti preveč depotni in emisijski zavodi obenem. Te diskrepance med izredno visokimi obligacijami in malenkostnimi zalogami n. pr. v Franciji ni, čeprav bi Francozom malo večji podjetniški duh ne škodoval. Francija ima veliko razpoložljivih kapitalov ali malo indu-strijalnih bank. Ako je torej nemški trg v toliki odvisnosti od inozemstva, so mednarodne komplikacije zanj največja nevarnost. Res da podpira domače zavode v sili Deutsche Bank, ali v času panike ona tudi ni vsemogočna, in državna banka je jela že svojo pomoč odrekati. 'Posojila na ti+res so znašala 1. 1890 427 mil. M, I. 1910 pa že 2 milijardi 528 mil. M. Publika in banke disponirajo s temi papirji na zelo brezskrben in riskanten način. Naj računamo kakorkoli, solidne baze nemške finance nimajo. Sicer se tolažijo Nemci, da bodo jeli skopariti pri državnih proračunih. Ampak to upanje je čisto iluzorično. Budgetamih izdatkov se ne more več skrčiti. Kakor pl. Šuklje, po-vdarja tudi Georges Blondel, da parlament ne zna gospodariti ekonomično. Nadalje se tolažijo Nemci z avtomatičnim obogatenjem in novimi davki. To bi pa le podražilo standard of life, bi vedlo le k novim kalamitctam in bi pomenjalo agitacijsko silo za soc. demokracijo. Saj so držali ravno ti zmerni davki Nemčijo na površju. Med tem ko so se podražili v drugih državah vsled visokih užitn. davkov vsi industr. izdelki (radi visokih mezd), je mogla preplaviti Nemčija ves svet s svojimi produkti, ki so sicer srednje vrednosti, ampak po ceni: Schlecht aber billig! In če ti projekti ničesar ne obetajo, stoji Nemčija pred hudimi časi in se ima bati I, 1917, ko potečejo trgovinske pogodbe. Agrarci bodo morali iskati sporazuma z nacion. liberalci (ki so v gotovi meri protekcionisti), ako hočejo paralizirati rastoči vpliv, ki ga je pridobil Hansabund. Vse misli nemških politikov krožijo okoli treh glavnih točk: 1) zaščititi kakor mogoče narodno delo, 2) pridobiti novih izvoznih trgov in 3) izbiti iz carine kolikor mogoče velike dohodke, da pridejo državne finance zopet v ravnovesje. Kajti avtomatična rast narodnega bogastva še ni nobena garancija za sigurno bodočnost. Nemško narodno premoženje znaša sicer po računih R. E. Utay-a (1908) 281 milijard (po H. Delbrticku 350 milijard) in se zviša vsakoletno (po 4%) za 42 milijard, toda od teh gre 30 milijard za življenjske potrebščine, 4—6 milijard za nove mobiliarne vrednote ali za nakup tujih in ostalo se porabi za hipoteke ali kot kupna svota novih poslopij, strojev, ladij i. t. d. Svota malih prihrankov (v posojilnicah i, t. d.) znaša letnih 600—800 milijonov. Vse te svote pa ne morejo izdatno zvišati zalog, ki bi jih morali denarni zavodi imeti. Zraven pa potrebuje veleindustrija vedno nove, zelo drage stroje in mora izkoristiti svojo denarno silo do skrajnega. Zato je predpisal načelnik državne banke večje obligato-rične zaloge v bankah in omejevanje posojil. Velike banke so odrekle na njegovo iniciativo kredit nesigurnim in slučajnim klientom. Posledica tega so bili veliki indu-strijahi polomi, predvsem v stav-binski obrti. Stavbinska podjetja so bila ravno na višku svoje delavnosti in zemljiščna spekulacija je cvetela. Naravno da je morala priti po odpovedi mnogih kreditov velika katastrofa, kajti vse, zemljišča, opekarne, zidarski mojstri, inženirji, delavci, vse je bilo odvisno izključno od kredita in poslopja so bila, še predno so bila pod streho, obložene s hipotekami. To je le šolski slučaj. Kajti tudi marsikaj drugega stoji v deželi Viljema 11. na ravno tako malo trdnih nogah. Vsa novejša dejstva so pokazala, da Mihelj ni samo priden, ampak da je tudi velik Prahlhans. Delniške družbe v Nemčiji. Kakor poročajo „Die G e -s c h ä f t se r gebnisse d e r Deu t-schenAktiengesellschaften i. J. 1910/11. je bilo v 30./VI. 1911. v Nemčiji 5.302 delavn. delniških družb z nominalnim dein, kapitalom 15„846,680.000 M, 301 dein, družba v likvidaciji s 350,830.000 M in 70 družb v konkurzu s 69,795.000 M. Ako poslednji dve kategoriji odštejem, ostane 4.680 delavnih dein, družb. Iz te statistike so izvzete postransko-pridobninske družbe 110 s 61,164.600 M. 259 družb po pravilih ne izplačuje nobene dividende ali pa ne delujejo za gospodarske namene. Število čistih pridobninskih dein, družb je zrastlo od 4.578 v 1. 1907/8 na 4.579 1. 1908/9 in 4,680 v 1. 1910/11. Od 12.317 65 mil. iztečejo dividende, prave rezerve znašajo 3.254.53 mil. M. 229% vplačanega kap. Ves podjetniški kapital dosega torej svoto 17,255.04 inil. M., hipotečni dolgovi pa 1,317.84 mil. M. Izmed 4.680 dein, družbe jih izkazuje dobiček 3.868, 743 jih zaznamuje izgubo. 69 jih je brez izgube in dobička. Glede rentabilitete prospevajo najbolj zavarovalne družbe (povpr. 15.84%) kemične industrije (13.94%) konces. obrti 12%, rudokopi 10.39";) i. t. d. Dividendo je razdelilo 3.420 družb t. j. sicer povpr. 73.0870. izmed vseh. Dividendni stavek od 15—20% izkazuje 159 družb, 20 25"/0 71 dr., 25 507o 80 dr. in nad 50u/o 17 družb. Teh par številk govori dosti jasno o velikanskih svotah, s kte-rimi operira gospodarski napredek v Nemčiji in ki tlačijo razmah naše ekonomske in politične samo-stalnosti. Avstrijske finance že davno niso več izključna domena dr. Stein-wenderjevega pesimizma. D r. F. pl. S u k 1 j e v svoji študiji: „V e r-z e h r u n g s s t e u e r u. Länder-f i n a n z e n“ v Zeitschrift f. Volkswirtschaft, Sozialpolitik u. Verwaltung 1912. V. zvez. XXI B. tudi ne slika našega finančnega položaja, posebno deželnega, v svetlih barvah. Iz-vzemši Niž. Avstrijsko in Dalmacijo znašajo proračuni kronovin za 1. 1912 84,046.000 K primankljaja. Odplačevanje dolgov samo zahteva 33,940.000 K. (Kranjska 1-2 mil. Štajerska z veliko večjo davčno močjo s 1'5 mil. Sicer se mora za Kranjsko odšteti 472.500 K obresti od začasno naloženih kapitalov, ampak 722,767 K je za ubogo deželo tudi še previsoka svota. Ker se bodo naloženi kapitali pa v kratkem bržčas porabili, velja vseeno prejšnja svota. Dr. Steinwender računa, da se bodo zvišali deželni primanjkljaji v par letih na 120 mil. K. Od države ni pričakovati uspešne podporne akcije. Parlament sploh ne zna gospodariti budgetarično. Zato si morajo pomagati dežele same in dr. pl. Šuklje vidi morebitno rešitev v reformi užitninskega davka. Vse revnejše kronovine si skušajo pomagati z visokimi deželnimi dokladami. (Koroška 120°/,,. Zg. Avstrijsko 42%, Bukovina 96'!» i. t. d.) Najvažnejši objekt deželnega ob-dačenja so vino, mošt in meso. Površen vpogled pa dokazuje, da mora biti v tem sistemu neka velika hiba. Kajti ko ima Tirolska, ki po- bira 35°/0 doklade na vino, samo 239.173 K letnega dohodka iz teh davkov, Bukovina z 30°/0 17.140 K (I. 1910), je dobila revna Kranjska 1. 1910 620.384 K. In vendar Kranjska v vinoreji ne prvači. Pl. Suklje vidi rešitev te zagonetki v tem, d a se udeležuje Kranjska dežela od 1. 1891 pri ponudbeni razpravi najema u ž i t-ninskega davka kot soofe-r e n t in teži za tem da postane cela dežela (ne izvzemši Ljubljano) samo jeden davčni okraj. Od 1. 1876 pobira Kranjska 40°/,, dež. doklade na vino in meso. Čisti tozadevni dež. dohodki so se zvišali od teh dob od 243.600 K na 620.304 K, državni pa od 534.000 K na 805,106 K (1. 1910), To kaže, da se dado doseči z racionalnim pobiranjem davka lepi finančni uspehi. Svota 620.304 K je namreč čisti dobiček, po izločitvi vseh režijnih stroškov. Že 1. 1888., ko je vzela dežela na predlog pl. Šukljeta dež. doklado na žganje v najem, je imela 93.780 čistega dobička, 1. 1889 pa se je sklenil (z kler. in nemškimi glasovi) najem užitninskega davka. Od 1876—1889 so bili dohodki iz doklad k užitn. davku skoraj konstantni (za 260.000 K). Ko se je pa jela udeleževati dežela pri ponudbi užitn. davčne najemnine, so se zvišali dohodki takoj 1. 1900 na 346.569 K in 1. 1910 na 620.384 K. Režijni stroški so povzročili deficit le trikrat (t. 1893, 1905 in 1911), ostalih 18 let izkazuje 389,136 K čistega dobička. Kranjska je dokazala, da je z zvišanjem užitninsko-davčnih doklad zvezana tudi rast državnih davkov (za 50"/„), ne da bi državni organi ganili z mezincem. Kakšne dobičke so delali privatni zakupniki užitn. davka, se vidi iz dejstva, da so nastala na Kranjskem (razven starega plemstva in industr. podjetij) malone vsa večja premoženja iz zakupa užitn. davka. Ako razdelimo davek na vino in meso (805.000 K) na 485.000 duš (Ljubljana izvzeta) pride na posameznika 1 K 67 v., medtem ko znaša v bogati Štajerski povprečna svota 1 K 39 v. in Tirolska, vinska dežela par excellence, z glavnim mestom celo le 1 K 11 v., ako se pa oziramo samo na vinski davek, znaša povprečna svota na posameznika na Kranjskem 1 K 40, na Štajerskem 93 v., na Tirolskem 79 v. in v vinorodni Bukovini celo le 4-9 v. Kranjski deželni odbor se pogaja pri tin. ministerstvu že davno za zakup užit. davka v celi deželi, kajti ofertne razprave vsako tretje leto in obligatno odprto knjigovodstvo dela akciji velike težkoče. Ko se je pogajal pl. Suklje I. 1893 s Steinbachom, mu je starokopitarski sek. šef prekrižal račune. Ko je pa podal 1. 1908 Korytowskemu natančen referat, je dobila dežela brez-konkurenčni zakup v svojih okrajih za 3 1. z obljubo, da se bodo dali deželi, ako pridobi šeostale davčne okraje, vsi v brezkon kure n č ni deželni zakup. Ne da se torej misliti, da bi mogla dobiti bogata Moravska s 2-62 mil. prebivalci samo 302.000 K iz dež. doklade na vinski davek, Kranjska pa še enkrat toliko. Hiba mora biti v sistemu. Dr. pl. Šuklje dokazuje, da je interpretacija dvorn. dekreta od 25./V. 1829 in § 17 min. odredbe z 13.,'VII. 1877, da imajo privatniki in zakupn. društva pri oferti užit. davka prioriteto, napačna in da se znajo odpreti bankerotnim deželnim financam, ako v tem oziru slede Kranjski, izdatni dohodki, ki bi mogli izvršiti sanacijo deželnih blagajn. Priporoča tudi vpeljavo dež. davka na t. zv. „privatno vino“ po Koroškem vzorcu 12 K na lil). istotako ne najde avstrijski davčni sistem mnogo hvale v razpravi Dr. W. Löwenfelda (Zur Frage der Reform der direkten Steuern in Österreich, Finanz-Archiv. XXIX. 2. zv. Stuttgart). Naše finančno zlo korenini v hibah in protislovjih naše ustave, v nasprotju centralizma in federalizma, v nejasnem razmerju med državo in kronovinami, v nezadostni odmeri deželnih dolž-nostni in v diskrepanci med dohodninskimi razmerami in nalogami, ki jih morajo kronovine rešiti same. On pritrjuje Schmidu (Zeit-schr. f. d. ges. Staatsvvissensch. 1911. 37. Erg. H.), da je pokrajinska avtonomija preširoka in da povzroča upravni dualizem velike potrate v deželah in občinah. Za sanacijo priporoča opredeljene dotacije, finančno kontrolo in reformo avtonomne uprave. Sicer se obrača njegova kritika bolj proti mešanemu finančnemu sistemu in finančnim reformam Dunajevskega, Steinbacha in Bilinskega. Reforma osebno dohodarinskega davka z 1. 1896 koristi samo parlamen- tarno vplivnim krogom, agrar-cem in malemu obrtništvu, medtem ko se je naložilo s tem razpoložljivemu kapitalu in industriji težko breme. Splošni dohodarinski davek je postal šolski vzgled za slabe posledice, ki jih povzroči previsok tarif, ki ni niti enak, se odmeri za različne vrste podjetij različno in zato dostikrat krivično. V Avstriji priljubljena kontingenčna forma povzroča latentno vojno stanje med davčno oblastjo in davkoplačevalci, in vzročna hiba, kontinuiteta s starim sistemom iz I. 1812 vso stvar le še poslabša. Tako ležijo davčni stavki za jedno delavno moč v steki, rafinarnicah med 0-40 in 14 K, v tkalnicah med 4'40 in 7440 K za tkalni stroj, v predilnicah med 91 in 360 K. Pravna obramba je premala, komisije določajo vse po svoje brez ozira na vpoštevanja vredne ozire. Zato je avstrijski industriji otežko-čen razvitek, kakor bi ga nudile normalne razmere. Zraventega pa vladajo v specialno dohodarinskem davčnem sistemu še tako visoki tarifni stavki (107o čistega dobička) in vlada med trgovskim knjigovodstvom in davčnim odmerjalnim sistemom taka razlika, da je natančen vpogled nemogoč. Dr. Karminski je izračunal neposredne davke in avtonomne doklade avstr, akcijskih družb na 28 odst. čistega dobička. Posledica je slab razvitek asociacijskega gibanja in počasna rast kapitala. Zadnja statistika izkazuje samo 388 industrijskih akc. družb s 980 mil. vplačanega kapitala, medtem ko jih šteje Italija v taistem času 593, Belgija 943, Nizozemska 2171. Vseh avstr. akc. družb je štela Avstrija 551, Nemčija pa okoli 5.000, Belgija 1.300, Italija 712, Rusija 1.133, Nizozemska 2.625, Francija 6.322. Po načelu, da spada prioritetni kapital k ustanovnemu kapitalu, izločitev takih pasivnih obresti ni dovoljena in to tlači fundirani kredit industr. podjetij. Tudi realni davčni sistem je samo v prospeh agrarnega prebivalstva. Dohodki iz zemljiščnega davka nazadujejo, medtem ko napreduje zboljšanje ekonomskega stanja. Mnoge postranske deželne produkcije in intenzivna agrikultura so skoraj popolno neobdačena. Radikalna reforma bi bila „impöt unique“, toda ni upanja, da bi se uresničila v doglednem času. Avstrijski davek na nepremičnine sloni po večini še na patentu iz 1. 1820 in je davčni stavek (do 2&‘l„ čistega dohodka) jeden glavnih vzrokov naše stanovanjske mizerije. Dvanajstletna neobdačenost novih poslopij ne izkazuje nobene znatne koristi. To in drugo je gnalo avstr, vlado, da skuša sanirati deželne in državne finance od 1908 sem z novimi davki. Ampak vsi njeni projekti so namerili svoje ostrilo proti industriji in finančnemu kapitalu, tendenca, ki zgublja iz osebnih motivov, socialnih smeri in političnih razmerij gospodarski pomen teh činiteljev za skupnost preveč iz očij. A. O.: Bräfovo ministerstvo. Bräfovo ministrstvo, o kte-rem referira v P v e h 1 e d u 1912. 3. prof. d r. j. Gruber, je bilo vkljub svoji kratkosti velepomembna epizoda v obilnem konzumu avstrijskih ministrstev. Takoj za časa prvega ministrstva 1. 1909 je obrnil dr. Bräf vso pozornost k o m e r c i a 1 i-z a c i j i in i n d u s t r i ja 1 i z a c ij i z e m 1 j e d e 1 s t v a kot pomoči državnih in deželnih podpor z jedne in organizacijske samopoči na drugi strani. To idejo je uveljavljal energično do smrti. Deloval je nato, da se izpopolni poljedelska nao-brazba s t r g o v s k i m poukom na poljedelskih šolah in predložil tozadevne načrte v kompetentnih korporacijah in uradih. Poljedelec bi moral razpolagati s tako kup-čijsko spretnostjo, da bi mogel premagovati krize, ohraniti zemljo v svoji posesti in stvoriti na tej zemlji za potomce možnost boljše eksistence. Bräf je skrbel za razširjanje poljedelskega knjigovodstva teoretično, posebno pa praktično v poljedelskih korporacijah. V dobi drugega njegovega ministrstva je bilo posebni konferenci predsednikov glavnih poljedelskih korporacij skupaj s pomočjo poljedelskega ministrstva poverjeno izdelovanje obširnih izpraševalnih formularjev in navodil za poslovanje poljedelskih računskih pisarn in izdelal se je program, po kterem se imajo ti materijah z drugimi statističnimi pripomočki in izjavami večjih poljedelskih korporacij izkoristiti za trgovinsko politične namene. S posebno vnemo se je lotil dr. Bräf problema r a z d o 1-ženja kmečkega posestva. Ko se je ponesrečila rešitev na podlagi načela neodpovedljivih hipotekarnih posojil, ki bi se imela amortizirati v anuitetni obliki, se je oprijel s pomočjo obširnih grafičnih tabel, znazorujočih polje- delsko zadolževalno gibanje v zadnjih 40 letih po posameznih deželah in različnimi načini zadolževanja, osebnega poljedelskega kredita in započel v ta namen anketo poljedeljskih hipotekarnih zavodov in poljedelskih organizacij. Kajti poljedelsko razdolženje je neizvedljivo brez reforme rednega osebnega poljedelskega kredita, ako leta ne izpolni vseh kreditnih nalog, ki bi jih imel neracionalno izpolniti hipotekarni kredit. Stalen komitč je prevzel nato podrobno izdelovanje tozadevnili reform. S taisto energijo je skušal spraviti dr. Bräf poljedelske subvencije v okvir obsežnega akcijskega programa. Izhajajoč iz nazora, da se trosijo take subvencije z ozirom na deželne in državne finance zelo negospodarsko in ne vedno v pro-spešne namene, je zbral tudi v tem pogledu z anketami obsežne mate-rijalije tu- in inozemstva in ustanovil v poljedelskem ministrstvu poseben odbor, ki bo skrbel, da se spravi ta reforma v tir. Razven trgovinske pogodbe z Bulgarijo je začel dr. Bräf tudi veliko akcijo za izboljšanje živinoreje, razposlal kronovinain obširen program, po kterem se sedaj povsod dela ter ustanovil v pripravnih središčih osrednje zavode za pospeševanje živinske kupčije. Od prosinca 1912 se je postavila tudi statistika tržnih cen poljedelskih pridelkov na čisto novo podlago. V južnoav-strijskih deželah je podpiral dr. Bräf posebno sadjerejo in zeljar-stvo. V Zadru se je ustanovilo osrednje skladišče olja, v Čibarču in Dubrovniku so se ustanovile šole za olivorejo i. t. d. Avstrija je izgubila z dr. Bräfom enega najdale-kovidnejših ministrov, Jugoslovani pa pospeševatelja svojega gospodarskega napredka. A. O. V 3. letnik. Ob vstopu v tretji letnik smemo ponovno ponoviti, kar smo trdili pred letom: „Veda“ je postala činitelj slovenskega kulturnega življenja. V izvrševanju svoje naloge hočemo v prihodnje še intenzivneje proučevati socialne in kulturne pojave slovenskega življenja, zbirati okrog sebe kulturne delavce in iskati bistvo naše narodne zadače ter potov k njeni rešitvi. Tako ostane pač smer našemu delovanju začrtana: Znanstvena kritika, prirodoslovne vede, politična ekonomija z vsemi svojimi pododdelki, ( družboslovje in filozofija, slovstvo, literarna kritika in posebno še veliko jugoslovansko vprašanje so predmeti, katerim posvečamo posebno' pažnjo. Tu hočemo povsod poglobitve, popolnitve, znanja. In: Razširiti treba Slovencem obzorje. K tej bistveni nalogi slovenskega dela hočemo častno prispevati. „VEDA“.' Cena: . celoletno 8 K, za dijake 5 K, pos. zvezki 1*70 K. Obseg reviji je letno najmanj 36 tiskovnih pol (pravkar konč mi II. letnik obsega nad 39 tisk. pol). Opomnimo, (ta izpremenimo z novim letnikom tudi stavek. Uredništvo in upravništvo „VEDE“ je v Gorici, Gosposka ul. 7. . ■ ■ ■ '< ■' . . -V ;Cf, w: ■: : ■ - ' i>y"'r V'-,' $*5 LUBOR NIEDERLE: SLOVANSKI SVET VAŠE BLAGORODJE! ocene velikega dela : „Slovanski Svet“ edine v tem, da ta knjiga ne sme manjka-pri nobenem slovenskem naobražencu! jub temu je slovenska inteligenca do zdaj k malo segla po znamenitem delu, da smo prisiljeni tem potom opozoriti jo na to knjigo, ki je bila v vsem kulturnem svetu zelo laskavo sprejeta. Delo je prevedeno na francoski, angleški, ruski, polski jezik. Slovenski prevod, ki ga je oskrbel dr. J. A. Glonar, se je povzpel z dostavki dr. Lončarja in Janka Mačkovska, (dr. Lončar: „Socialna zgodovina Slovencev“; Janko Mačkovšek: „Statistika Slovencev“), čez prevod dopublikacije samosvoje, originalne vrednosti inpomena. Knjiga obs ga 306 strani, je opremljena z originalnim ovitkom in s pregledno narodopisno karto slovanstva. Stane 4 K 50 vin. in se naroča v „Blasnikovi tiskarni“, Ljubljana, Breg 12 ali po knigarnah. — Poslužite se priloženih naročilnih kart! MNENJA IN OCENE ,SLOVANSKEGA SVETA‘ ... son livre en genžral si sagace, toujours scrupuleusement hon-nete et enseigne meticuleusement sur la departition ethnique .... (MARIUS-ARY LEBLOND, L'OPINION 24. 11. 10) ... Knjiga podaja mno^o več, kakor obeta njen naslov. Iz knjige spoznamo teritorij, na katerem žive slovanski narodi in se seznanimo z zadnjimi resultati statistike o posameznih slovanskih narodnostih, spoznamo pa tudi razvo teh narodov in njih današnje stanje. — Dr. Lončarjev spis: „Socialna zgodovina" je najobširnejši zgodovinski del, kar jih je v tej knjigi in tudi najtemeljitejši. Razprava zaslu i vso pozornos . Knjigo toplo priporočamo, ker je izboren pripomoček za spoznavanje slovanskih narodov. (SLOV. NAROD, 3. JANUARJA 1912.) ... Knjiga, kakoršne so že dolgo pogrešali vsi slovanski narodi n ki je bila posebno Slovencem tako potrebna, kakor voda potniku v puščavi. Ceno knjige povzdiguje dejstvo, da ni slepo prestavljena, ampak obogatena za nas in za druge. Spis Dr. Lončarja je tako temeljit in resen, kakor so le Lončarjeva dela, poučen za sedanje in bodoče narode. Enako potreben je bil tudi podatek znanega manjšinskega delavca I. Mačkovška: „Statistika Slovencev“. Knjiga, ki je naravnost epohalna, ne sme manjkati pri nobenem izobražencu, v nobeni šoli, posebno pedagogi ljudskih in srednjih šol jo morajo imeti in pridno uporabljati. (JUTRO, 7. DEC. 1911.) ... Po čemer se ta spis (dr. Lončarjev) še posebej odlikuje, je preglednost gradiva, umljiva, mirno tekoča beseda, priprosto ip premišljene razlaganje; brez težkega balasta in neprijetnega zaletavanja. Za vsakega po kulturi in izobrazbi stremečega človeka so postali spisi dr. Lončarja neobhodna potreba. Vsak slovenski izobraženec jih mora poznati, prečitati in preštudirati jih mora, ako hoče poznati naše politično in socialno življenje. „Omladina11 nas je zopet iznenadila z lepim delom. Ne da se namreč zanikati, da je nedostajalo v zadnjem desetletju pri nas zanimanja in znanja o sosednjem slovanskem svetu. Knjiga „Slovanski Svet“ je to odpravila. Poleg tega -je pridejan knjigi še načrt socialne zgodovine Slovencev, takorekoč vademecum slovenske zgodovine, ki pri nas res ni drugega, nego socialna. Knjigo popolnuje statistika Slovencev. — Razprave dr. Niederleja ne moremo omenjati drugače, nego da občudujemo njegovo znanstveno energijo, s katero je rešil nalogo, da poda kratko zgodovinsko, zemljepisno in statistično sliko o vseh Slovanih. „Omladina“ je imela srečno roko, da je izbrala za svojo knjižnico ta spis. Treba je bilo izpolniti nedostatek; kajti neovržno je, da nam manjka slika s Slovani, kar se tiče preteklosti in sedajnosti; zato je slovanska misel pri nas slabotna in v praksi ne vemo, kam meriti korake. V ti smeri bo ta knjiga dobro opravila svojo misijo ... S to znanstveno publikacijo „Omladine“ smo jako zadovoljni. („NAŠI ZAPISKI", 8—10, VIII, 1911. in 4—5, IX, 1912.) Dobili smo prevod znamenitega dela, o katerem smo že v Lj. Zvonu pisali. Nova sta dodatka dr. Lončarja in I. Mačkovšeka. Tako izpopolnjena knjiga naj ne manjka pri nobenem zavednem slovenskem izobražencu. (LJ. ZVON, 1 ŠT. XXXII. 1912.) • • ■ Knjiga bi morala biti v rokah slednjega slovenskega inteligenta. (VEDA, 1. ŠT. II. 1912.) ZNANSTVENA KNJIŽNICA OMLADINE IZKAZUJE DO SEDAJ SLEDEČA DELA: I. knjiga: Prof. Drtina: MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA ... .K 2‘50 II. knjiga: Dr. M. Rostohar: UVOD V ZNANSTVENO MIŠLJENJE ..... .K 5'20 III. knjiga: L. Niederle: SLOVAN- SKI SVET........K 4'50 Poleg tega: Dr. K. Ozvald: VOLJA IN DEJANJE.........K —'70 NAROČILA SPREJEMA TISKARNA BLASNIK, LJUBLJANA,BREG 12. ,OMLA-DINA‘, GLASILO NARODNO-RADIKALNEGA DIJAŠTVA PA IMA UREDNIŠTVO IN UPRAVO. NA KR.VINOGRADIH 1248. Vaše blagorodje! Slavno društvo 1 »Goriška Tiskarna A. Gabršček« v Gorici namerava izdajati pod uredništvom mlajšega slovenskega publicista 100 zvezkov broječo »Prosvetno knjižnico«, vsebujočo zaklad poljudnoznanstvenih esejev in monografij iz peresa izbranih naših najboljših znanstvenikov in publicistov. Serije, ki bodo tvorile »Prosvetno iknjižnioo«, so: Serija I. Država . . 5 zvezkov „ II. Gospodarstvo . 15 „ „ III. Tehnika....................................... 10 „ „ IV. Socialne teorije.............................. 10 „ „ V. Socialno gibanje ........................... 10 „ „ VI. Politika...................................... 10 „ „ VII. Filozofija, psihologija, naravoslovje ... 10 „ n VIII. Medicina...................................... 10 „ „ IX. Pravo in uprava............................... 10 „ X. Kultura..........................................10 Cena vsa/kemu posameznemu zvezku je preračunana na 60 v za naročnike, torej celi zbirki, koje izhajanje je preračunano na 4 leta, na 60 K, tako da je s tem omogočena sukcesivna nabava te knjižnice pač vsakomur. Nenaročnikom in v knjigotrštvu se cena primerno zviša. V tem tiči velilka vrednost te knjižnice: Za majhen denar si more nabaviti vsakdo moderno knjižnico iz peresa najboljših pisateljev. S tem se priporoča ta moderna poljudnoznanstvena knjižnica vsakemu inteligentu, kakortudi zlasti za javne ljudske in društvene knjižnice, za knjižnice planinskih koč .S P. D., za sokolske župne in društvene 'knjižnice, za knjižnice Zveze Narodnih Društev in Zveze Napredne Mladine itd. itd. Založništvo podaja s tem tudi snovateljem in oskr/bovate-ljem ljudskih knjižnic priložnost, oskrbeti te knjižnice poleg leposlovnega tudi s poljudno znanstvenim čtivom.*) Da pa more prevzeti založništvo nase breme zalaganja, honoriranja, tiska, knjigoveznice in razpošiljanja tako ogromne (knjižnice, — k o j e skupna naklada Ib o znašala 150.000 zvezkov! — je nujno potrebno, da se mu zagotovi neko minimalno 'število odjemalcev, in sicer najmanj štiri sto. Malo zahtevamo od slovenske inteligence. A še to, — bo !i izpolnjeno?**) Obračamo se med drugimi tudi do Vašega blagorodja s prošnjo, da blagovolite postati naročnik te knjižnice ter tako pomagati zagotoviti to eminentno kulturno podjetje. V svrho naročbe se blagovolite poslužiti privitega naročil-nega listka. Izobrazba vsakega dijaka, uradnika, učitelja in sploh inteligenca je razvidna iz kakovosti knjige, katero čita, knjižnice, katero zbira, revije, na katero je naročen. Oesla »Knjige med narod!« in »S prosveto k svobodi« imajo dandanes globlji pomen, ko kedaj poprej! *) Izmed spisov, ki so namenjeni za prve zvezke »Prosvetne knjižnice« , omenjamo: »Državno pravo ali narodnostna avtonomija?« »Država in cerkev«, »Morje in mesto«, »Naš problem srednjega stanu«, Poljedelstvo in tehnika«. »Metode socialnih znanosti«, »Proletariat*, »Stavka«, »Parlamentarizem«, »Darwin in Haeckel«, »Svetovno naziranje modernega človeka«, »Geološka struktura slov. zemlje«, »Mi mladeniči«, »Me mladenke«, »Avstrijsko koalicijsko pravo«, »Sport , »Časopis«, »Univerza«, »Kulturno laži« itd. **) Da je upravičen pesimizem in da ravna založništvo prav, da se obrne do publike s vprašanjem, ali bo podjetje našlo dovolj odjemalcev, predno prevzame nase tak riziko, dokazuje naslednje dejstvo: Isto zaloz-ništvo se je v letu Tolstojeve smrti obrnilo na slov. izobraženstvo s pozivom na naročbo slovitega Tolstojevega romana »Vojna in mir« ter obljubilo izdajo, če se za to delo oglasi vsaj 500 naročnikov. Oglasilo se jih je pa dosedaj celih — 29 (devetindvajset)! Založništuo „Goriška Tiskarna fl. Gabršček“ je izdalo v maju 1911 prvi zvezek »Politiöno-soei o 1 oške knjižnice«: VLADIMIR KNAFLlC SOCIALIZEM Oris teorije. Osmerka, str. XII+372, broš. 4 K, v platno vez. 5’20 K. O tem delu se je kritika izrekla jako laskavo. V kratkem se zbirka nadaljuje. □ OD ANDREJ GABRŠČEK „Narodne pripovedke v Soških planinah“, strani 384 male osmerke, broš. cena 3’— K. □ on V založbi »Goriške Tiskarne A. Gabršček« izhaja: VEDA Revija za znamost in kulturo. — Izdajajo in urejajo Albert Kramer, Ivan Prijatelj, Bogumil Vošnjak. Dvomesečnik. Obseg zvezika 96 strani. Cena 8 K, dijakom enkratno 5 K. V založbi »Goriške Tiskarne A. Gabršček« so izšle doscdaj po posebnem katalogu sledeče zbirke: 1. Slovanska knjižnica. 2. Salonska knjižnica. 3. Svetovna knjižnica. 4. Venec slovanskih povesti. 5. Knjižnica za mladino. 6. Talija. 7. Razne knjige. Vse te zbirke in knjige so zlasti pripravne za javne ljudske kakortudi za zasebne knjižnice ter opozarjamo, da dobe akade-mična društva, gg. učitelji in drugi snovatelji ljudskih knjižnic pri vseh zbirkah poseben primeren popust. ZAHTEVAJTE KATALOG. --------------------------- LORD MACAULAY: „Raje živim v podstrešni sobici ubožen, a s kupom dobrih knjig, kakor da sem bogat, a nepismen kralj!“ lg. pl. Kleinmayr $ Fed. Bamberg založna knjigarna v Ljubljani. V LJUBLJANI> aprila meseca 1912. 5> (j~t olavicd 4 Avijtavwt&bvueMcya. itaiil&a clujcvno ibyirftwcwt thbovvu. ^otzmoLt., tcoiaj da da J viwt. izdaje 4-vijtäviote&vuevio v ■mw^m o'zi/iu vit. zadwoijujcjo, da. vumWtaq vjyitvna vw- ta&a, da ßi t&vijevievnu &itatcßju, Ai je zadwoijevi’ z vlt&iiMf tuaU wo|l* zßuditi vtle&je., Ai ffa ^o-iksW^ jwdeit ttjit. Aviji^e. $ej 'jy&ieJU upa ui&icei 'podjtilavia zaiozvia Avijt- 0 ttwi, da izdaja v (U&ÜottAi 'pidatitjtv itdavije doße iafaiavio i^mltvcwo tvafiivio v oAudwi oSfciAi. Sc ß-MioteAe 'jyiioi-tetjiA} icda^vje oUSe je ze i-ziA. I. zv&z&A: /foovaeavi., /faala vad I. oici. QAwLvio v 'pHatvw vtz. 4 Awjiavitvn oA/iaije^n SK, *f"50. . . . ttvn y/wcisn dttu eif&ula ,/foaIa va4‘ je zi-^at 'jyilatctj itih.tvuA.jdt motivov ■uz waic^a Ai^nttiAc^a zivijcvt^a.. 3 dejo Aviji^e jyove e^tiea /V~ 'ph.cttitiij’tvtvn vtaAa- |aw5 iwah-i&tvi z^tiol ita&e vzgoje vu* AvnctiA. SfooiviO £e vuM tudi dojvnt }(^cvijaA^Ai ifaj&vue*. 3z &itiec ,/j^azaj, jc booliHa* vcjc pniltvui vuMwvibit, x ^%i&ivn a£tlit^‘ u^ajn vdJlccl Ib’vntfvYiC.tja- vu&tu^aiizi^M. ^icrd viaiiA A^ajiA ivc oaUolc >wz- oeasiawi vdtiol vituipe&w v tujiwv. /yh$Moi jc ic, ««'k/h ic V^VlC . . . SPn^li^nOf ola. ic izwiitc S-la-^du>tw> jwdtuctiti. i^twL-wjt^a, vwSwhllvit^a. ihta. 3f> yj^AMAnayA, & S'td. ^awn&VUj, xaivzvu* '\nnnn/\/mA/\An ^oolyridavu viaA^ea. d tcm: ite&jcv itclawjt /flada vok) ; v&z. X ¥ 50. 4 SftMdiUe&a. jtidoittljev icdowjc cL&t; <%v&zc& /.: /fowaeavi,, Kraj: Imc. Razločna pisava! Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg založna knjigarna v Ljubljani. Uredništvu so došle v zameno ali oceno naslednje publikacije: Nase doba, št. 12, Praha-Vinohrady 1912. Pedagogickö Rozkledy, št. 1, 2, Prdha 1912. C^as opis muse a k ral. če skeli o; sv. treti, ötvrty, Praha 1912. Č e s k a M y s 1, št. 3, Praha, 1912. Novy človek, r. 1., čis. 1., Praha 1912. Spravni ob zor, št. 8, Praha, 1012. Slov. P fehle d, d. 1, 2, Praha 1912. Swiat sl o wi an ski, št. 95, Krakow, 1912. Časopis muzealnej slov. spoločnosti, r. XV. č. 3., Turč. sv. Martin, 1912. Srpski književni glasnik, br. 280, 281, 282, 283, Beograd, 1912. Letopis Matice Srpskeu Novom sadu, 1912. Pregled, časopis za nauku i socialni život, br. 6, 7, 8, Sarajovo, 1912. V i e n a c, Zagreb, 1912. ^ Savremenik, br. 10, 11, Zagreb, 1912. Lij e čn iški vijesnik, br. 9, 10, Zagreb, 1912. Književni prilog kluba hrv. književnika, br. 6., Osijek 1912. Naši Zapiski, br. 10, 11, Gorica, 1912. Popotnik, št. 10, 11, Maribor, 1912. čas, št. 6, Ljubljana, 1912. Čarni ol a, (Izvestja Muz. dr. za Kranjsko), zv. 4. Ljubljana, 1912. Dom in Svet, br. 10, Ljubljana, 1912. Ljubljanski Zvon, br. 10, 11, Ljubljana, 1912. Lovec, št. 8, Ljubljana, 1912. Preporod, pokraj. glasilo jugoslov. napredne mladine, Ljubljana 1912, št. 1. Oesterreichische Rundschau, okt., nov., Dunaj, 1912. Langer — P. P. : N ač e 1 a K a r 1 a H a v 1 i č k a-B orovskoho, Maribor 1912. Dr. J. Cvijič: Balkanski rati Srbija, Beograd 1912. Dr. Branko Drechsler: Dr. Ante Starčevi 6. Književna študija. Zagreb 1912. I Ponovno smo primorani prositi, naj se blagovolijo vsi dopisi in prispevki pošiljati izključno le na naslov „Uredništvo „VEDE“, — — — — Gorica, Gosposka ul. 7.“ — — — — CggT* Poravnajte zaostalo naročnino t = -w== ^ = VEDA 1# REVIJA ZA ZNANOST IN KULTURO, stopi s prihodnjo številko v III. letnik. — =jg ^OCIALNA MATICA GORICA. — — KNJIŽNA ORGANIZACIJA. — — J J\ ........... Dr. KAREL OZVALD: SREDNJEŠOLSKA VZGOJA. 120., cena broš. naročnikom 60 v., v knjigotrštvu 1*60 K. Dr. KAREL SLANO: AVSTRIJSKI JUGOSLOVANI IN MORJE. v Str. 104., cena 1*— K. —■ — VLADIMIR KNAFLIÖ: SOCIALIZEM. Oris teorije. VSEUČILIŠČE V TRST! ... ft : _______________________^______________________rt Tiska In zalaga „Gorifika Tiskarna1* A. Oabršček v Gorici.