GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
25. december 1970 — Leto VI. 25. (131) — Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini
Tudi tokrat za zgled
Pred dvajsetimi leti smo začeli načrtovati razvoj Velenja, novega središča Šaleške doline. Mesto je zdaj resnično v ponos vsem graditeljem nove, socialistične Jugoslavije, izpričuje pa tudi velike napore rudarjev in drugih delovnih ljudi Šaleške doline, da si z lastnimi močmi in hotenji zagotovijo lepši jutrišnji dan.
Ob rudniku in razvijajoči se drugi industriji smo najprej gradili samo stanovanja. Kaj kmalu pa je napočil čas, ko se je bilo treba lotiti izgradnje tudi drugih objektov družbenega standarda. V vseh prizadevanjih se je zrcalila skrb za delovnega človeka. To pa ni samo delovno mesto, pač pa tudi stanovanje, urejena prehrana, varstvo in šolanje otrok, objekti za rekreacijo in oddih, razvita obrt, urejene cesle, pa še marsikaj drugega.
Ker je družbeni standard prebivalcev Šaleške doline močno zaostajal za potrebami, smo se letos odločili, da s samoprispevkom občanov in s sredstvi delovnih organizacij pospešimo izgradnjo vrtcev, šol, društvenih domov, objektov za rekreacijo, cest in drugega. Ob zadnjem obisku v Velenju je predsednik CK ZKS, France Popit, dejal, da je 5-letni program negospodarskih investicij v Velenju velik, hkrati pa majhen, saj so potrebe in zahteve resnično velike. Ze danes vemo, da bomo morali začeti že prihodnje leto z izgradnjo nove IV. osnovne šole v Velenju, pa novega vrtca ild.
Ker v občinskem proračunu ni denarja, s katerim bi laliko razreševali naloge na področju družbenega standarda, se moramo tudi v Velenju, spričo relativno visokih osebnih dohodkov zaposlenih, dogovoriti za ravnovesje med osebnimi dohodki in družbenim standardom. Samoupravne organe bo treba pridobiti za to, da bodo v prihodnje namenjali več denarja za družbeni standard, nri čemer naj bi osebni dohodki naraščali nekoliko počasneje, kot smo bili vajeni doslej. S pospešenimi vlaganji v družbeni standard bi tako v prihodnje blažili socialne razlike med občani.
Velikokrat je Velenje za zoled. Bodimo tudi tokrat. Čimprej se dogovorimo za politiko osebnih dohodkov v občini in za politiko vlaganj v družbeni standard. Osnovni namen tega dogovarjanja nai bi bil, da bi zagotovili več denarja za vlaganje v družbeni standard.
Povečana skrb za dobro počutje vseh naših občanov — to je naša največja želja za novo, 1971. leto. Prepričani smo, da bo mogoče to željo, ob aktivni podpori vseh odgovornih dejavnikov v občini, tudi uresničiti.
FRANCE POPIT V ŠALEŠKI DOLINI
Kot smo že poročali je v sredo, 9. dcccmbra, obiskal Šaleško dolino predsednik Centralnega komiteja ZK Slovenije, Franc Popit. Spremljal ga je sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje, Janez Zahrastnik.
Po prihodu v Velenje se je France Popit najprej sešel s predstavniki občinskih vodstev družbeno političnih organizacij in občinske skupščine. Ob tej priliki je politični sekretar komiteja OK ZK Velenja, Franček Korun seznanil gosta z dokaj razgibano dejavnostjo Zveze komunistov v Šaleški dolini v zadnjem razdobju, pri čemer je še posebej naglasil, da si prizadevajo, da bi kar najbolj poglobili sodelovanje in skupno delovali z vsemi družbeno političnimi organizacijami v občini. Predsednik občinske skupščine, Nestl
Že v prejšnji številki smo poročali, da je bila 8. decembra seja obeh zborov velenjske Občinske skupščine. Zaradi obširnosti dnevnega reda, isti dan pa smo zaključevali tudi redakcijo številke, smo lahko poročali o prvem delu seje občinske skupščine.
Med drugim je občinska skupščina Velenje na zadnji seji razpravljala o šo-štanjski Industriji plastike »Polypex« in v tej zvezi tudi o sklepu sveta za industrijo, da se v delovni organizaciji uvede prisilna u-prava. O tem so spregovorili Rudi Delopst, Drago Tratnik, Ivan Gošnik, Karel Vrečko, inž. Branko
Pojasnilo
V našem komentarju »Izhodišča za srednjeročni razvojni načrt so realna in uresničljiva«, objavljenem v 21. številki našega časnika (30. oktober 190) smo v odstavku, kjer pišemo o dosežkih industrijskih in rudarskih delovnih kolektivov v drugem delu pomotoma zapisali, da zaznamuje Tovarna usnja Šoštanj (v primerjavi z letom 1969) za 23,4 procentov manjšo vrednost proizvodnje. V uvodu tega odstavka smo pravilno zapisali da TUS povečuje vrednost proizvodnje za 23,4 procentov, in takšen podatek bi moral biti tudi v drugem delu omenjenega odstavka.
Uredništvo »SR«
Delovni človek v ospredju naših naporov
NESTL ŽGANK, predsednik skupščine občine Velenje
Žgank, pa je obširneje spregovoril o trenutnem položaju v gospodarstvu in družbenih službah ter o o-snovnih izhodiščih srednjeročnega načrta razvoja občine Velenje do leta 1975. Predsednik Nestl Žgank je ob tej priliki govoril še o prizadevanjih, da bi v prihodnje zbrali v občinskem proračunu več denarja, vendar ne na račun zviševanja obremenitev gospodarstva, in o — za Velenje — nesprejemljivem linearnem omejevanju proračunske potrošnje.
(Dalje na 2. strani)
Občinska skupščina potrdila prisilno upravo v Polypexu
Drolc, Rudi Bajec., Ivan S:r-še, Elfrida Ambrožič, Avgust Vohar in Nestl žgank. Po razpravi so odborniki sklenili, da soglašajo z odločitvijo svela za industrijo, da se v »PoIypexu« uvede prisilna uprava. Ta sklep bodo posredovali organom, ki zdaj rešujejo pritožbo »Polypexa« zoper odločitev sveta za industrijo, da se uvede prisilna u-prava.
(Dalje na 2. strani)
I
<9
I
(A i
i
i <9
I i
1
1
1 1
Pred nami je novo leto, ki ga pričakujemo z novimi upanji in številnimi načrti. Ko pa se poslavljamo od enoletnega dela in življenja v letu 1970, ne moremo mimo tistih odločilnih trenutkov in doživetij, ki so nas spremljali preko celega leta.
Za prebivalce velenjske občine je bilo leto 1970 izredno pomembno, polno bogatih izkušenj in neprecenljivega delovnega elana. Marsikaj smo letos opravili, veliko načrtovali in dosti tudi naredili. Težko bi bilo ob tej priliki, na pragu novega leta, našteti vse kar smo opravili. Če bi o storjenem delu konkretno spregovoril, potem ne bi dosledno naštel vsega kar je za nami, vseh težav, nerešenih problemov in tudi ne radosti, ki so nas med letom razveselile. Živeli smo tako kot živi družba, ki sama sebi kuje boljše življenje. Ce ta družba izkoristi ves umski, ustvarjalni in delovni potencial, in če dosledno živi za ideale, potem prav gotovo nekaj ustvari. Tako smo živeli tudi mi v tem letu. Skratka, živeli smo polno življenje z vsemi značilnostmi, ki ga takšno življenje tudi daje. Veselili smo se uspehov, neuspehi pa so nas vzpodbujali k novim prizadevanjem, da bi uredili vse
kar doslej še nismo mogli.
Naša skupna prizadevanja po napredku, lepšemu in boljšemu življenju delovnega človeka, pa so tudi vidna. Tako je gospodarstvo velenjske občine znatno povečalo obseg proizvodnje, uspeli pa smo povečati še produktivnost in na ta način najdosledneje uresničujemo začrtane poti. Enako je bilo tudi na ostalih področjih življenja, kjer so rezultati vidni in nas lahko razveseljujejo. Res je sicer, da si ne moremo vsega naenkrat zgraditi kot bi želeli. Menim pa, da smo naše sposobnosti in možnosti v dovoljni meri izkoristili in marsikaj že rešili, zlasti tiste stvari, ki so nas že dolgo težile.
Naši dosežki v letu 1970 ne bi bili tolikšni, če ne bi bili v občini enotni in če ne bi strnili vse razpoložljive sile. Zavestna enotnost občanov, delovnih in drugih kolektivov, skratka vseh dejavnikov v občini, so pripomogli h gospodarskemu napredku. Naša enotnost je bila porok, da smo bili dovolj močni in smo lahko kljubovali vsem in vsakomur, tudi tistim posameznikom, ki so nas hoteli pri našem delu ovirati.
Tudi v novem, 1971. letu, morajo biti naši napori, vsi načrti in razmišljanja usmerjena v nadaljnji procvit velenj-
ske občine. Pri vseh naših hotenjih in delu pa mora biti v ospredju delovni človek, kajti za njegov blagor so namenjeni vsi napori. Misel na boljše, srečnejše in lepše življenje občanov nas mora bogatiti in spremljati. Vseskozi je v ospredju delovni človek, torej rudar v jami, delavec v tovarni, inženir v biroju ali pa kmet na polju. Zato bo glavna skrb za našega občana v vseh naših prizadevanjih v prihodnjem letu.
Bližamo se novemu letu in s tem tudi novim nalogam ter spoznanjem. Napori ne bodo nič manjši kot smo jih že navajeni. Lažje pa jih bomo premagovali, če bomo združeni, zavestno enotni in prizadevni. Zato predvsem želim v letu 1971 enakega sodelovanja in povečanih naporov za uspešnejši napredek velenjske občine. Vsi moramo delali, vsakdo pa mora v delo vložiti vse svoje sile in na koncu prihodnjega leta bomo lahko še z večjim optimizmom gledali v prihodnost.
Vsem prebivalcem občine Velenje želim obilo uspehov v delu in življenju ter srečne in zadovoljne novoletne praznike!
i 1
1
Dedek Mraz, prosim, prinesi mi... Tako pogostokrat napisane želje naših otrok pred novim letom, sprašujemo, kaj vse nam bo prineslo novo, 1971. leto. Ali srečo, bogastvo, zadovoljstvo — morda... ?
Tudi mi se
DELEGACIJA UCTA V VELENJU
Nadaljevanja s 1. strani — Nadaljevanja s 1. strani
Sredi decembra se je mudila v naši državi 4 članska delegacija Generalne unije delavcev Alžirije (UGTA), ki je bila gost sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Med bivanjem v Sloveniji se je delegacija UGTA, ki jo je vodil generalni sekretar UGTA Ben-nikous Abdelkader, mudila tudi v Velenju.
Delegacija UGTA, ki jo je spremljal med drugimi tudi podpredsednik Republiškega sveta ZSS, Ivo Tavčar, se je v Velenju pogovarjala posebej še o nekaterih vprašanjih v zvezni z našim komunalnim sistemom in v tej zvezi o vlogi občine, o delovanju družbeno političnih organizacij, o financiranju itd. Razgovorov so se udeležili inž. Franc Pečovnik, podpredsednik OSS, Drago Tratnik,
podpredsednik občinske skupščine, Ivo Gorogranc, direktor Stanovanjskega podjetja, Rudi Mavsar, direktor KOC in tajnik OSS, Franc Mažgon.
OBVESTILO
Občane obveščamo, da je pooblaščeni prevajalec za nemški jezik Mirko Maček, stanujoč v Celju, Prežihova št. 8b (za gimnazijo ob Savinji), ki prevaja vse vrste dokumentov. Listine za prevod se mu lahko pošljejo tudi po pošti, overjen prevod pa vrne stranki po poštnem povzetju.
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
ž w	=
1 Se bolj uspešno prenašati I 1 tradicije našega boja I | za svobodo	I
|	Predsednik Zveze združenj bor- 1
|	cev NOV Velenje Filip Lesjak je v f
|	novoletnem razgovoru odgovar- |
|	jal na naša vprašanja
bomo tudi v prihodnje,	=
poleg političnega uve-	S
[javljanja organizacije,	E
dali še večji poudarek	=
reševanju prav material-	=
nih problemov borcev	5
NOV. Vsekakor pa smo	|
letos realizirali mnoge	=
zadane naloge. Naj ome-	=
nim samo nekatere: sku-	g
paj z rudnikom lignita	=
Velenje smo ob rudar-	=
skem prazniku in dnevu	§
borca obdarili zaslužne	=
člane organizacije na po-	=
deželju, ob novem letu	|
smo iz občinskega skla-	|
da za borce tudi obdari-	| li borce, omogočili pa
smo tudi klimatsko	§
zdravljenje borcev v	=
zdraviliščih. Pomembno	i
pa je tudi, da smo se	§
z zdravstvenim domom	=
Velenje dogovorili o po-	=
sebni zdravstveni službi	=
za borce.	|
• Vaše želje v 1971.	1 letu?
— želim, da bi bilo	§
prenašanje tradicij na-	=
rodnoosvobodilne bor-	=
be, izkušenj prekaljenih	=
borcev in krepitev tova-	§
rištva v odnosu na mlaj-	=
ši rod še bolj neposred-	i
no in uspešno.	|
France Popit v Šaleški dolini
O Smo na pragu novega leta. Za katero spoznanje ste oziroma smo bogatejši?
—	Bogatejši smo za mnoga spoznanja, ki pa vedno žal niso preveč razveseljiva. Sedanje stanje v svetu, družbe-no-politične spremembe doma in stabilizacijski ukrepi gospodarstva pričajo, da si bomo morali še v bodoče prizadevati in resnično izvajati sklepe političnih forumov, zlasti pa stalna opozorila predsednika republike tovariša Tita. Ne samo naše borce, ampak tudi ostale državljane skrbi, v kolikšni meri bomo izvajali v naši deželi nove stabilizacijske ukrepe. Ta skrb je tembolj upravičena, ker se znova pojavljajo primeri korupcije, poneverb in okoriščanja posameznikov ter skupin na ro-vaš družbenega premoženja. Menim, da moramo te pojave enkrat za vselej energično odpraviti, krivce pa, ne glede na njihov položaj, ostro kaznovati.
£ Kakšni so bili rezultati borčevske organizacije lani ob tem času in v kolikšni meri so uresničeni?
—	Naše lanskoletne načrte smo zadovoljivo izpolnili. Prizadevamo si izvajati sklepe in priporočila IX. kongresa ZZB NOV Jugoslavije ter sklepe ostalih političnih in vodstvenih organov. Na žalost pa nismo mogli v zadostni meri rešiti gmotno stanje našega članstva. Ta pomoč je, kjer je potrebna, skrajno nizka in ne zadošča osnovnim življenjskim potrebam. Zato
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Ker so predstavniki političnega aktiva velenjske občine nanizali tudi prizadevanja za krepitev družbenega standarda, je o tem obširneje spregovoril tudi France Popit. Dejal je, da je za Slovenijo značilno, da so osebni dohodki relativno visoki (usmeritev samoupravnih organov je, vsaj doslej, bolj v osebni standard), pri tem pa zaostajamo v družbenem standardu. Zaradi forsiranja osebnega standarda je vse več socialnih razlik med občani, kar povzroča probleme. Prizadevati si bo treba, da s hitrejšim razvijanjem družbenega standarda v prihodnje blažimo te socialne razlike, in sicer z izgradnjo novih vrtcev, šol (v katerih bo mogoče celodnevno bivanje) ter tudi objektov za potrebe upokojencev (domovi, klubi, prehrana).
Po besedah predsednika CK ZKS, Franca Popita, se v sedanjem času vse bolj postavlja vprašnje, kaj v prihodnje forsirati, ali rast osebnih dohodkov, ali pa morda krepitev družbenega standarda. Nobenega dvoma ni, da bo treba dajati v prihodnje prednost krepitvi družbenega standarda. Zategadelj bo tudi treba spodbujati samoupravne organe delovnih organizacij za pospešena vlaganja v družbeni standard ter za krepitev le-tega. V dobi stabilizacije našega gospodarstva pa moramo nasploh računati z nekoliko počasnejšo rastjo osebnih dohodkov. Za takšno politiko bi se morali, po besedah predsednika CK ZKS čimprej dogovoriti, se pravi zagotoviti ravnotežje med gibanjem osebnih dohodkov in družbenega standarda, potreben pa je tudi družbeni dogovor o politiki osebnih dohodkov. Pri vseh načrtovanjih in programiranjih pa bi morali vselej upoštevati dolgoročne interese našega delavskega razreda.
Iz Velenja se je predsednik CK ZKS France Popit napotil v Šoštanj. Tam ga je sprejel direktor Termoelektrarne dipl. inž. Ciril Mislej, in ga najprej popeljal na gradbišče nove termoelektrarne. Pozneje se je France Popit sešel tudi s predstavniki šoštanjske Ter-
moelektrarne. Podrobneje so govorili o integracijskih procesih v našem elektrogospodarstvu, predstavniki šoštanjske Termoelektrarne pa so ob tej priliki ponovno predočili najbistvenejše značilnosti predlogov o družbenem dogovoru o e-lektrogospodarstvu, ki sta ga pripravila kolektiva Termoelektrarne Šoštanj in Savskih elektrarn Ljubljana. Ob tej priliki je France Popit predlagal predstavnikom šoštanjske Termoelektrarne, da naj s praktičnim primerom pokažejo, kako si predstavljajo integracijo našega elektrogospodarstva, pri čemer naj bi mislili še malo naprej, a to je, da bi povezali tudi potrošnike in dobavitelje surovin.
Pozneje si je predsednik CK ZKS, France Popit, o-gledal še nekatere delovne organizacije v Šoštanju in v Velenju. Tako si je v Šoštanju ogledal moderniziran o-brat za proizvodnjo EFE oblikovancev, kjer ga je pozdravil tudi direktor RLV dipl. inž. Ludvik Mali. Pred TGO Gorenje v Velenju je goste pričakal generalni direktor Gorenja, Ivan Atelšek, in najprej pokazal gradbišče nove tovarne štedilnikov, pozneje pa mu je razkazal tudi proizvodnjo v nekaterih moderniziranih obratih Gorenja. V velenjski industrijski coni si je France Popit ogledal še novo tovarno kosovnega pohištva lesne industrije »Lesna« iz Šoštanja, kjer sta ga pozdravila direktor podjetja Martin Primožič in glavni inženir Peter Krapež, in pa nove prostore Rudarskega šolskega centra Velenje, kjer pa ga je pozdravil direktor Ivo Jamnikar.
Popoldne se je predsednik CK ZKS France Popit sešel najprej v delavskem klubu RLV s skupino neposrednih proizvajalcev — komunistov iz velenjskega Rudnika lignita, TGO Gorenje Velenje, Rudarskega šolskega centra Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. Franceta Popita so zanimala mnenja komunistov o vrsti aktualnih vprašanj, pozneje pa jim je spregovoril tudi o nekaterih aktualnih ekonomskih, političnih in zunanje političnih vpraša-
njih. Med drugim je predsednik CK ZKS poudaril, da obilkuje CK ZKS tako politiko Zveze komunistov Slovenije, ki bo v interesu delovnih ljudi, saj so interesi delovnih ljudi tisti o-snovni cilj, za dosego katerega se mora Zveza komunistov nenehno zavzemati.
Zatem se je France Popit sešel še z aktivom direktorjev delovnih organizacij in poslancev. Bil pa je tudi na VI. seji Občinske konference ZKS Velenje, na kateri so govorili o aktualnih vprašanjih našega političnega in ekonomskega življenja ter o nalogah komunistov. V razpravi je predsednik CK ZKS ponovno poudaril nujnost, da se v Sloveniji in v posameznih občinah dogovorimo za politiko rasti osebnih dohodkov in družbenega standarda, obširneje pa je spregovoril o nekaterih nalogah v zvezi s stabilizacijo našega gospodarstva. Menil je, da moramo tako v Jugoslaviji kot v Sloveniji čimprej izoblikovati osnovna izhodišča stabilizacijskih programov, da bodo delovne organizacije in proizvajalci vedeli, kakšni bodo ukrepi
in kaj vse bo treba storiti za izboljšanje gospodarjenja. Stabilizacijski programi pa bi morali biti po besedah predsednika Franceta Popita kar najbolj kompleksni, da bi se lahko v njihovo izvajanje vključilo čimveč delovnih organizacij, s tem pa bi zagotovili tudi uspešnost izvajanja stabilizacijskih programov. Ukrepi, ki jih bomo sprejeli, pa ne smejo voditi v restrikeijo oziroma v stagnacijo, pač pa morajo zagotoviti optimalno gospodarsko rast, ob upoštevanju riaših realnih materialnih možnosti. Ukrepi, ki jih borno sprejemali, pa ne bodo smeli biti linearni, pač pa selektivni.
Predsednik CK ZKS France Popit je ob zaključku obiska v občini Velenje med drugim izjavil, da se vrača v Ljubljano zadovoljen. Med obiski v industrijskih središčih dobi vselej veliko novih spodbud za delo v prihodnje, tudi zategadelj, ker je v industrijskih in delavskih središčih zmeraj prisotna ustvarjalna aktivnost in nenehno iskanje najboljših poti za še hitrejši razvoj na vseh področjih v prihodnje.
Občinska skupščina potrdila prisilno upravo
v Polypexu
Velenjska Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela tudi več odlokov s področja urbanizma in financ, tako odlok o tem, za katere posege v prostoru m pomožne objekte je potrebno lokacijsko dovoljenje oziroma urbanistična priglasitev, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o kategorizaciji in uporabi cest IV. reda, odlok o dopolnitvi odloka o pokopališkem redu in organizaciji pogrebov na pokopališču v Podkraju pri Velenju, odlok o prepovedi graditve in parcelacije na določenih območjih občine Velenje, odlok o potrditvi zazidalnega načrta za gradnjo družinskih zgradb Šoštanj—Pohrastnik, odlok o komunalnih taksah ter odlok o zadržanju cen za nekatera živila in storitve na ravni, na kateri so bile 29. 10. 1970. Nadalje so odborniki potrdili program geodetskih del za razdobje 1971 —1975 ter razpravljali o iz-
vrševanju proračuna, o dopolnitvi proračuna ter o izhodiščih za opredelitev e-konomske politike in sploš-lie potrošnje v letu 1971.
Nadalje je Skupščina občini Velenje na zadnji seji potrdila statute osnovnih šol Gustav Šilih Velenje, Miha Pintar-Toledo Velenje, Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj, Biba Ročk Šoštanj in Jože Letonja-Kmet Šmartno ob Paki, posebne osnovne šole Velenje ter Gimnazije Velenje. Soglašala pa je tudi s statutom Stanovanjskega podjetja Velenje.
Na predlog Temeljne izobraževalne skupnosti Velenje se je občinska skupščina vključila v družbeni dogovor o štipendiranju v SR Sloveniji, ki bo dolgoročna podlaga za družbeno-poli-tično akcijo štipendiranja v republiki, občinah in delovnih organizacijah. Istočasno pa so priporočili vsem delovnim organizacijam iz šaleške doline, da se vključijo v družbeni dogovor o štipendiranju in ga tudi sprejmejo.
Ponekod osebni dohodki niso usklajeni s produktivnostjo
V zadnji številki Šaleškega rudarja od 27. novembra 1970 je bila pod gornjim naslovom objavljena tabela, ki naj bi pokazala na enega od gospodarskih problemov v velenjski občini za
prvih 6 mesecev letošnjega leta. Pod tabelo je bil »skromen« pripis: »Podrobnejši komentar k objavljenim podatkom ni potreben. Biti bi morali, kot smo že zadnjič zapisali, spodbuda sa-
Po sledeh naših sestavkov
moupravnim organom in strokovnim službam ter vodstvom delovnih organizacij, da storijo vse, da se produktivnost dela poveča in da se gibanje osebnih dohodkov (posebej še tam, kjer je to neskladje največje) uskladi z doseženo produktivnostjo dela!«
Na videz res veliko odkritje, ki bo po podatkih brez komentarja povedalo vsakomur to, kar si pač ob tem misliti more!
Ko sem prečital teh nekaj besed se mi je pojavilo vprašanje, kaj je res problem produktivnosti in skladnosti gibanj po finančnih pokazateljih tako enostaven in vsakomur na prvi pogled razumljiv, še zlasti zaradi tega, ker obstoja za njeno prikazovanje celo vrsto pristopov za izračunavanje? Meni se zdi, da temu ni
tako, čeprav se v principu strinjam s tem, cla je čim večja skladnost pri tem zaželena in potrebna.
Kaj pove meni objavljena tabela? Kot bralec Šaleškega rudarja ugotavljam, da znaša tako imenovani negativni razkorak med gibanji osebnih dohodkov in produktivnostjo de la:
—	pri Termoelektrarni Šoštanj	21,5 %
—	pri Rudniku lignita Velenje	7,8 %
—	pri Tovairni gosp. opreme »Gorenje« Velenje 6,4 %
—	pri Polypexu Šoštanj 61,3 %
—	pri Lesnini Šoštanj 11,9 %
—	pri Tovarni usnja Šoštanj	33,0 %
To bi naj pomenilo, da povsod mnogo hitreje rastejo o-sebni dohodki, kot pa narašča produktivnost dela. Najmanjši razkorak bi bil pri tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje in rudniku lignita Velenje.
Uredništvo šaleškega rudarja ni čutilo za potrebno, da bi povedalo, kakšen je podatek,
VABILO DELAVCEM ZAPOSLENIM V INOZEMSTVU
Vse delavce, zaposlene v inozemstvu, vabimo, da se v ponedeljek, dne 28. decembra 1970 s pri-četkom ob 16. uri udeleže sprejema in razgovora v prostorih Delavskega kluba Rudnika lignita Velenje.
Govorili bomo o delu in življenju zaposlenih v inozemstvu, o problemih, ki vas tarejo ter o oblikah tesnejšega nadaljnjega sodelovanja. Razgovora se bodo udeležili tudi predstavniki socialnega zavarovanja, zavoda za zaposlovanje, delovnih organizacij, občinske skupščine, bank in drugi.
Delavci, zaposleni v inozemstvu, dobimo se torej v ponedeljek, dne 28. decembra 1970 popoldne v Delavskem klubu!
Občinski sindikalni svet Velenje
DVAJSET LET USPEŠNEGA DELA
žaju, je ob tej priložnosti dejal, da se je podjetje ves čas trudilo nuditi svojim odjemalcem najbolj kakovostne alkoholne in brezalkoholne pijače. Zato so zadnja leta začeli prodajati lastno tipizirano vino veseli Martin, ki se je že uveljavilo na tržišču.
Predsednik sindikalne podružnice je razdelil nagrade delavcem, ki so v podjetju že 20, 15 in 10 let. Nagrado za 20-letno delo v podjetju je dobil direktor Stane Jakše, za 15-letno pa Martin Mandelc. 10 let pa so v podjetju nagrajenci Jožica Fevžar, Alojz Omladič, Jože Zibret, Franc Steblov-nik, Janko Petrin, Ivanka Resnik, Slavko Lekše, Boža Jeraj in Ivan Reberšak. Darila pa so izročili tudi njihovim upokojencem Lojzetu Ločičniku, Mariji Koželj, Jožetu Novaku in Alojzu Melancu.
STANE JAKŠE, direktor trgovskega podjetja Vino Šmartno ob Paki
... in pritisnil na gumb avtomatske polnilnice vin
2000 steklenic napolnjenih v eni uri
Takrat je v podjetju bilo zaposlenih samo pet ljudi. Ti pa se niso zadovoljili s takratnim obsegom poslovanja in so podjetje razvijali naprej. Za razmah pa je prispevala tudi ugodna lega kraja, saj je Šmartno ob Paki na razpotju treh dolin.
2e pred petimi leti so namestili avtomatsko polnilnico vin z zmogljivostjo 7001 na uro. Njena zmogljivost pa je sčasoma postala premajhna in so se zavoljo tega odločili za novo. Ker pa jim je primanjkovalo tudi skladiščnega prostora so preko ceste zgradili novo lepo stavbo z dvema etažama. V spodnji so namestili avtomatsko polnilno napravo uvoženo iz Italije in kotlarno za o-grevanje. Skladišče pa je v nadstropju. Tu je tudi majhna prodajalna. Načrte so izdelali v velenjskem projektivnem biroju, zgradbo pa je v zelo hitrem času zgradil Ingrad iz Celja.
Na posebni svečanosti so ob prisotnosti številnih poslovnih prijateljev, članov delovne skupnosti in predstavnikov občine, v petek, 18. decembra odprli novo polnilnico za vino. Ta je za podjetje največji dosežek v dvajsetletnem razvoju trgovskega podjetja Vino Šmartno ob Paki. Direktor Stane Jakše, ki je že od vsega začetka na tem polo-
Spomladi leta 1951 so v Šmartnem ob Paki ustanovili trgovsko podjetje Vino. Njegova naloga je bila, da zalaga z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami okoliško gostinstvo.
Predsednik velenjske občine, Nestl Žgank, je otvoril nove prostore ...
STALIŠČA VELENJSKIH SINDIKATOV
Pred dnevi je bila v Velenju razširjena seja občinskega sindikalnega sveta, ki so se je udeležili tudi predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, člani občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, direktorji delovnih organizacij, predstavniki drugih družbeno političnih organizacij in občinske skupščine ter Savinjsko Šaleškega zdravstvenega doma in skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem. Razpravljali so o višini prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev za področje občine Velenje za leto 1971 ter o materialnem standardu zaposlenih.
Dokaj obširna je bila razprava o financiranju zdravstvenega zavarovanja delavcev v letu 1971. V tej zvezi je Občinski sindikalni svet Velenje sprejel ta-le stališča:
•	ker so dohodki skladov zdravstvenega zavarovanja za leto 1971 omejeni (v primerjavi z letom 1970 se lahko povečajo le za 10.8 %), je bilo predlagano skupščini Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem, Občinski skupščini" Velenje, Savinjsko-Šaleškemu zdravstvenemu domu ter delovnim organizacijam, da se sprejme najvišja mogoča stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje za prihodnje leto;
•	zaradi omejitve dohodkov družbenih skupnosti v prihodnjem letu je bilo predlagano, da se na osnovi delovnih programov in finančnih predračunov sklenejo za potrebe zdravstva in šolstva z delovnimi organizacijami posebne pogodbe za kritje potreb v prihod-
njem letu. Iniciativo in obvezo za sklepanje teh pogodb prevzamejo družbeno politične organizacije skupaj z občinsko skupščino Velenje;
• participacija zavarovancev pri zdravstvenih storitvah ne sme biti instrument za izravnavanje izgub v skladih zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem. Zato je bilo predlagano skupščini SZZD, da ostane višina participacije tudi v prihodnjem letu takšna, kot je bila letos.
Med razpravo o materialnem standardu zaposlenih na področju občine Velenje, je bilo največ govora o najnižjem možnem osebnem dohodku zaposlenih v letu 1971 ter o višinah in načinih regresiranja letnih dopustov v prihodnjem letu. Sprejeto je bilo stališče, da je treba najkasneje do konca junija 1971 odpraviti za polni redni delovni čas o-sebne dohodke izpod 900 dinarjev na mesec. Nadzor nad tem bodo opravljale vse družbeno politične organizacije v občini. Delov-lo tudi predlagano, da usta-nim organizacijam pa je bi-novijo posebne sklade za rekreacijo, v katere naj najmanj po 300 dinarjev, in sicer za regresiranje letnih vplačajo na zaposlenega dopustov. Po možnosti naj bi v delovnih organizacijah prispevali v te sklade še nekaj več denarja, in sicer za regrese za nezaposlene družinske člane.
O sprejetih stališčih bo Občinski sindikalni svet Velenje obvestil vse zainteresirane dejavnike. Ti pa bodo morali potem sproti obveščati občinsko sindikalno vodstvo o poteku akcije.
NISO JIH POZABILI
Tradicija je že, da se velenjski rudarji ob novem letu spomnijo, obiščejo in obdarijo vse člane delovne skupnosti, ki dalj časa bo-lujejo. Pripravijo pa tudi sprejem, pogostitev in obdaritev za otroke ponesrečenih rudarjev. Tako bo tudi letos.
Samoupravni organi Rudnika lignita Velenje pa so
letos namenili 15.000 dinarjev za nakup kolektivnih daril za novo leto pionirskim odredom šol, nad katerimi imajo patronat, in šol, od koder se vozijo na delo zaposleni v velenjski rudnik. Nekaj denarja pa so namenili za organizacijo prireditev v okviru novoletnega praznovanja.
družbena produktivnost
družbenega
Podjetje	izračunana na bazi	proizvoda
dohodka
i kaže produktivnost dela! lenim, da je potrebno to po-edati, da si bodo bralci znali stvariti realno sliko, ali pa odo vsaj prišli do spoznanja, a so podatki, ki jih objavljalo brez komentarja, lahko rez vsake vrednosti. Poskušam v določeini meri izvozljati postavljeni prob-:m. V razgovoru z uslužbenci DK sem zvedel, da je bila v reteklih letih praksa, da so gotavljali v analizah poslo-anja gospodarskih organizacij ružbeno produktivnost na ba-doseženega dohodka po za-oslenem. Za področje občine elenje so na istih principih .delali analizo tudi za prvo olletje letošnjega leta. V ta-Jli, ki je bila objavljena v aleškem rudarju, so bili pri-azani rezultati izračuna druž-ene produktivnosti. Pri tem pa je treba povedati, ar pri objavi tabele ni storje-3, da na dohodek vplivajo idogeni in eksogeni faktorji, ed eksogenimi je najznačil-5jši trg, med endogenimi pa Dtranja poslovna politika, 3djetja oziroma objektivni in
subjektivni faktorji v podjetju. Ce bi bila na tej osnovi prikazana produktivnost realna, si bi lahko »šli« povečevati produktivnost brez naporov kar z dviganjem cen.
Da nadaljujem razpravo. V navodilih za sestavo analize je SDK uporabila metodo, ki naj velja za prikaz družbene produktivnosti v prvem polletju leta 1970, katere se pa pomotoma pri obdelavi periodičnih obračunov januar—junij 1970 ni uporabilo. Ta metoda temelji na družbenem proizvodu po zaposlenem, v kolikor bi bila izdelana tabela na tej o-snovi, bi bili rezultati naslednji:
družb, proizvod/zap. — produktivnost
I,—IV. 1970/1,—VI. 1969 Termoelektrarna Šoštanj 91,7 Rudnik lignita Velenje 100,8 Tovarna go'sp. opreme »Gorenje« Velenje	121,2
Polypex Šoštanj	93,1
Lesna Šoštanj	108,0
Tovarna usnja Šoštanj 74,2 Skupaj področje industrije in rudarstvo	108,7
Ce sedaj napravimo primerjavo med porastom osebnih dohodkov in družbeno produktivnostjo, potem bomo ugotovili,
Termoelektrarna Šoštanj Rudnik lignita Velenje TGO »Gorenje« Velenje Polypex Šoštanj Lesna Šoštanj Tovarna usnja šoštanj Industrija in rudarstvo
Iz gornje tabele o produktivnosti na bazi družbenega proizvoda, katero je bila po letošnji metodologiji analize dolžna sestaviti SDK, izhaja, da je produktivnost dela industrije in rudarstva kot celote rasla hitreje kot pa so
da je ta produktivnost drugačna kot je bila prikazana v analizi SDK za prvo polletje 1970, kar se vidi iz naslednje primer jia ve:
Porast OD v % porast dr. 1970/69	produkt, v %
+ 27	— 8,3
+ 0,5	+ 0,8
+ 11,7	+ 21,2
+ 53,3	— 6,9
+ 14,3	+ 8,0
+ 1,7	— 25,8
+ 6,6	+ 8,7
rasJi osebni dohodki. Pri tem je največji pozitivni premik dosežen v TGO Gorenje, medtem ko je pri RLV podana skladnost teh gibanj!
Ce sedaj oba načina prikazovanja družbene produktivnosti združimo, potem vidimo naslednje:
Termoelektrarna šoštanj Rudnik lignita Velenje TGO »Gorenje« Velenje Polypex šoštanj Lesna Šoštanj Tovarna usnja Šoštanj Industrija in rudarstvo
Čeprav naj bi oba načina kazala družbeno produktivnost, so razlike ogromne. Tako kaže izračun produktivnosti na bazi dohodka padec, medtem ko kaže enak pokazatelj Izračunan na bazi družbenega proizvoda znaten porast za celotno industrijo in rudarstvo. Prav tako pa različni načini izračuna napravijo določeno podjetje grešnika, medtem ko ga na drugi način izračunani taisti pokazatelj kmalu da napravi za vzornega.
Naj bo teh razglabljanj dovolj. Sodbo o igri številk naj si pa sedaj res napravi vsak sam..
+	5.5	— B.3
—	7,3	+ 0,8
+	5,3	+ 21,2
—	8.0	— 6,9 +	2.4	+ 8.0
—	31,3	—25,8
—	1	+8.7
Slično razpravo je mogoče izvršiti tudi za drugi pokazo-valec, to so osebni dohodki. Tudi za prikazovanje teh so različne metode, o katerih realnosti je mogoče diskutirati, vendar o tem, če bo potrebno, se bi oglasil kdaj kasneje.
Menim tudi, da je način polemike, ki je razviden iz v zadnji številki »šaleškega rudarja« objavljenega uvodnika »Na rovaš koga« popolnoma deplasiran. kajti pri tem ne gre za prikrivanje nečesa, temveč za realni prikaz in objektivni pristop k obravnavi določene problematike!
Tone Močilnlk, Velenje
SI i p
P
P P lil
P p
$1 p
IS
II p
II
P
P
P *
P P P
P
P II
II ||
P i P S
P p
P P
II *
P P P
n
II II
vik
P
II II
P
P ||
p
i
i
I®
i m
i
t Sa®
Ijt
II
M gp
i i t i
Naš razgovor z generalnim direktorjem TGO »Gorenje« Velenje, Ivanom Atelškom, na pragu novega leta
SPET NOV, VELIK KORAK V RAZVOJU »GORENJA«
Gospodarski dosežki Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje v letu 1970 • Mnenje o tesnejšem sodelovanju in povezovanju gospodarstva • Kako bo z odpiranjem novih delovnih mest v TGO »Gorenje v letu 1971 • Novoletne želje občana, generalnega direktorja TGO »Gorenje« in poslanca Gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije, Ivana Atelška.
Generalnega direktorja velenjske Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« smo ob prehodu starega 1970. leta v novo leto 1971 zaprosili za razgovor o nekaterih aktualnih vprašanjih. Naši prošnji se je Ivan Atelšek ljubeznivo odzval.
• KAKO OCENJUJETE GOSPODARJENJE V TGO »GORENJE« VELENJE V LETU 1970, KI SE PRAVKAR IZTEKA?
— Z gospodarjenjem in doseženimi uspehi ne smemo in ne moremo biti nikdar zadovoljni, sicer bi praktično končali z napredkom. Zato tudi v tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« z dosežki leta 1970 nismo zadovoljni. Lahko bi bilo namreč še mnogo bolje. Srečevali smo se s številnimi problemi, ki jih nismo povzročali izključno mi, pač pa so nastali tudi zaradi prilik, v katerih živimo in ustvarjamo.
Vendar bi se dotaknil le problemov in nalog, ki so pred nami v TGO »Gorenje«. Marsikaj bo treba še spremeniti. Predvsem moramo še bolj aktivirati celoten kolektiv ter ga informirati o tekočih dogajanjih, o odločitvah in o perspektivi. Vključiti moramo slehernega člana naše delovne organizacije v izvajanje naših perspektivnih nalog.
Nadalje moramo storiti vse za zmanjšanje stroškov v sami tovarni, pa tudi izven nje. Znano je, da so se stroški v TGO »Gorenje« v letu 1970 precej povečali in da je »Gorenje« zaradi dviga cen dobaviteljev izgubilo precejšen del čistega dohodka. Zaradi tega bo treba, drugo namreč ne kaže, nadomestiti to »izgubo« s povečano storilnostjo in racionalnejšim gospodarjenjem v prihodnje, posebej še zdaj v dobi stabilizacije gospodarstva. Ta naloga pa seveda ne velja samo za kolektiv TGO »Gorenje« Velenje, ki bo štel z novim letom 1971 že 6.000 zaposlenih, pač pa tudi za vse druge kolektive, ki so kakor koli vključeni v veliko družino »Gorenja«.
Menim, da moramo v prihodnje še bolj pomagati tudi zaposlenim, predvsem moramo povečati naša vlaganja v krepitev družbenega standarda, da se bodo tako zaposleni, po delu v tovarni, še bolje počutili. To naj bi pripomoglo, da bodo ljudje kar najbolj sproščeni in zadovoljni, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na večjo storilnost in kvaliteto dela. Tako bomo zaposlene tudi razbremenili razmišljanja o tem, kako bodo reševali probleme, ki pa so tudi družbeni problemi oz. skupni problemi. Seveda pa bomo vse to lahko delali v okviru možnosti, kar pa ne zavisi samo od TGO »Gorenje«, pač pa od celotnega gospodarstva Šaleške doline.
V letu 1970 smo namenili precej denarja za investicije za izboljšanje tehnologije. Ravno tako smo dali precej sredstev za nakup stanovanj, odobrili smo več posojil za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš, kot katero koli leto doslej, prispevali smo veliko denarja tudi za razreševanje skupnih, občinskih, problemov, da ne omenjam pri tem posebej in podrobno tudi dokajš-nja sredstva, ki smo jih namenili za štipendiranje in strokovno usposabljanje zaposlenih.
Vsega tega pa ne bi bilo, če proizvajalci ne bi ustvarili sredstev. Pozabiti pa tudi ne smemo, da niso naša korist
samo oziroma edino osebni dohodki, pač pa tudi vse drugo, od sodobne tehnologije do stanovanj. Gledati moramo, da bomo v podjetju zmeraj dobro gospodarili, da bomo ustvarjali tudi denar za krepitev družbenega standarda zaposlenih in s tem tudi dobrin za slehernega zaposlenega v TGO »Gorenje« Velenje.
•	ŠE TO-LF. VPRAŠANJE: PRECEJ GOVORIMO O TESNEJŠEM SODELOVANJU IN POVEZOVANJU GOSPODARSTVA. KAJ MISLITE O TEM?
—	Nobeneqa dvoma ni, da povezovanje gospodarstva za vsako ceno ni rešitev. Uspeh združevanja lahko pričakujemo le takrat, ko se ne združujeta dva, od katerih bi enemu šlo dobro, drugemu pa slabo. Premalo pa mislimo vsi skupaj o napredku, o iskanju in zbiranju novih programov, o opuščanju proizvodnje, ki že dolgo ni več donosna in ki povzroča probleme, itd.
Brez dvoma je eden izmed osnovnih dejavnikov, ki pogojujejo združevanje, tudi dejstvo, da se združujejo tisti, ki tehnološko dopolnjujejo celoten proizvodni program in ki najdejo ekonomsko opravičilo za sodelovanje in povezovanje.
Smatram, da bi morali v Velenju v prihodnje voditi tako politiko, ki bi podpirala razvoj manjših delovnih organizacij, takih, ki bi zaposlovale od 50 do 60 delavcev. Takšni delovni organizaciji naj bi bili tudi Kleparstvo — vodovod Šoštanj in Izdelovalnica gumi-ranega papirja Velenje. Vse kaže, da so tudi zaposleni v teh dveh delovnih organizacijah spoznali, da je hitrejši in kvalitetnejši napredek predpogoj za solidno eksistenco zaposlenih v prihodnje.
•	KAKO BO V LETU 1971 Z ODPIRANJEM NOVIH DELOVNIH MEST V TGO »GORENJE« VELENJE?
—	Pogoji gospodarjenja v letu 1971 ne bodo lahki. Pričakujemo tudi lahko, da se bo vrnilo iz Zvezne republike Nemčije precej slovenskih in jugoslovanskih delavcev, saj se tam že kažejo prvi znaki gospodarske recesije. Res je, da slovenskemu gospodarstvu manjka kvalificirane delovne sile, vprašanje pa je, če bo mogoče vse, ki se bodo vrnili, tudi zaposliti.
V sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja in v pričakovanju novih stabilizacijskih ukrepov smo se v TGO »Gorenje« odločili, da najprej poiščemo znotraj tovarn vse morebitne notranje rezerve delovne sile, šele potem pa bomo začeli sprejemati novo delovno silo.
•	ZA KONEC NAS ZANIMAJO ŠE VAŠE OSEBNE NOVOLETNE ŽELJE, ZELJE GENERALNEGA DIREKTORJA TGO GORENJE IN NOVOLETNE ZELJE POSLANCA GOSPODARSKEGA ZBORA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE?
—	Novoletna želja občana in generalnega direktorja TGO »Gorenje«: Zdi se mi, da je največja želja tudi najteže uresničljiva. Zlasti želim, da bi v TGO »Gorenje« sodelovali vsi kot ena družina, da bi skušali drug drugemu pomagati, kolikor je pač največ mogoče, na tej osnovi pa reševali tudi probleme posameznikov in tovarne.
Želim, da bi strokovnjaki TGO »Gorenje« napravili v prihodnje še več za olajšanje dela naših delavcev, in to predvsem z nadaljnjim izboljševanjem raznih tehnologij, in pa seveda tudi za zmanjšanje stroškov.
Smatram tudi, da moramo biti kar najbolj organizirani, da bomo lahko uresničili vse naloge, ki smo si jih zasta-
Vedno in povsod-»SREČNO«
NA PRAGU NOVEGA LETA SMO SE O DOSEŽKIH, TEŽAVAH IN NAČRTIH POGOVARJALI Z DIREKTORJEM VELENJSKEGA RUDNIKA, LUDVIKOM MALIJEM, DIPL. RUDARSKIM INŽENIRJEM.
vili za leto 1971, ki pa niso niti najmanj lahke. Narediti moramo spet velik korak naprej v našem razvoju in ustvariti več kot 170 milijard starih dinarjev bruto produkta.
Želim, da se v ostvaritev te želje vključijo vsi zaposleni v TGO »Gorenje«, saj bo tako tudi ustvarjalnosti in osebnega zadovoljstva kar največ.
—	Novoletna želja poslanca Gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije: Želim, da bi se uresničila vsa tista hotenja, ki jih imamo v sicer manjšem obsegu v Velenju, tudi v Sloveniji. Našemu gospodarstvu moramo omogočiti nadaljnji kvalitetnejši razvoj. Boriti se moramo povsod tam, kjer ne gre najbolje, pa tudi povsod tam, kjer dobro gospodarijo, in to z namenom, da bi šlo vsem v prihodnje še bolje. Za uresničitev zastavljenih nalog pa moramo pritegniti vse proizvajalce, kajti le najširše angažiranje vseh zagotavlja tudi uspeh pri izvrševanju nalog, pa četudi so še tako zahtevne.
• IN ŠE NOVOLETNO VOŠČILO?
—	Vsem članom kolektiva TGO »Gorenje«, prav tako pa tudi članom njihovih družin, želim veliko zdravja in sreče v novem letu 1971.
Vsem občanom Velenja pa želim dobro počutje in v letu 1971 še tesnejše skupno sodelovanje za dosego zastavljenih nalog.
•	Tovariš direktor, prosimo, povejte kako ste v rudniku lignita Velenje uresničili letošnji delovni načrt?
—	Zelo uspešno, saj smo izvršili osnovno proizvodno nalogo pri izkopu premoga že 5. decembra. Količinsko znaša letno preseganje pri premogu 8 odstotkov, kar pa predstavlja skoraj eno mesečno proizvodnjo več! Zaradi usklajevanja cen premogu v zadnjem četrtletju so tudi finančni rezultati zadovoljivi.
Tudi pri drugih obratih, oziroma dejavnostih smo predvidene naloge za letos uspešno izvršili, razen pri EFE, kjer se je začetna faza rekonstrukcije nekoliko zavlekla zaradi objektivnih težav.
Za dosežene uspehe se moramo, poleg delovne vneme, pridnosti in dobre organizacije dela, zahvaliti tudi temu, da nam je, kljub izredno veliki fluktu-aciji (700 ljudi) uspelo obdržati število delavcev na nujno potrebni višini, v prvi vrsti zaradi za silo še primerne višine osebnih dohodkov zaposlenih.
•	Kakšna so predvidevanja za leto 1971?
—	Na osnovi letošnjih dosežkov in potreb tržišča si postavljamo proizvodne naloge za leto 1971 kar precej visoko: 3,600.000 ton premoga, proizvodnjo gradbenih elementov EFE moramo podvojili, proizvodnjo elektrostrojnega obrata povečati za 40 odstotkov, z novo proizvodnjo iz plastike pa mora pričeti tudi na novo ustanovljeni obrat plastike in zaščitnih sredstev.
Predvidevamo, da bo finančni efekt v prihodnjem letu v primerjavi z letošnjim nominalno za več kot 40 odstotkov večji. Seveda le, če bomo vse postav-
ljene naloge izvrševali in zaključili po postavljenih načrtih in normativih.
•	Kaj boste storili, da bi postavljene naloge v letu 1971 tudi resnično izvršili?
—	1. Še bolj skrbeti za primeren družbeni standard zaposlenih delavcev, za čim boljše medsebojne odnose in delovne pogoje, za čim višje in težkemu rudarskemu življenju primerne in vzpodbudne osebne dohodke, da bomo imeli dovolj delavcev.
2.	Povečati produktivnost za okrog 10 odstotkov z boljšo organizacijo dela, modernizacijo in mehanizacijo tehnologije, pridobivanja premoga in ostalih dejavnosti.
3.	Z nadurnim delom, za katerega smo se prostovoljno odločili — saj bomo morali obratovati 295 dni, ker nam sedanje izvozne kapacitete in stalež delavcev predstavlja zaenkrat nepremagljivo ozko grlo na dejanske potrebe tržišča v letu 1971, doseči predvideno proizvodnjo.
•	In kakšne so vaše osebne želje?
—	Vsem sodelavcem, članom naše velike rudarske družine zahvala za sodelovanje in čestitke za dosežene uspehe v letu 1970.
Ob novem letu vsem iskrene čestitke in najboljše želje, v novem letu pa, za naše nove uspehe vedno in povsod, posebno pa še v jami skozi vse leto resnični »SREČNO«.
Prav tako želim v letu 1971 večje delovne uspehe tudi vsem ostalim delovnim kolektivom v občini in čim tesnejše medsebojno sodelovanje za koristi in nadaljnji razvoj naše lepe doline.
'//"/1 v!'/fJ\ \r/fjl \ t'/f! \' t'/p\\ !'/fJI \l'/fj I. f'/f[\ \ 1 \ t'/fj\ \ /'//v l \ /'//VI \ t'/flI \l'/f l1 \!'/'/1 \ !'/fJ\\l'/'J\ \ f/f
Razgovor z Martinom Primožičem, direktorjem lesne industrije »Lesna« Šoštanj, o gospodarjenju v letu 1970 ter o načrtih v prihodnje
\ r/fj 1 \ P/fl I \ !'/fJ I \ t'/f211 !'/fJ I\/'//7IWV.-V luvr / P )
m P
VŽSš
P P
Sif5
LKS\A HITRO NAPREDUJE
V lesno predelovalni industriji Šaleške doline je prišlo letos do nekaterih pomembnejših premikov. Pred dograditvijo je nova tovarna kosovnega pohištva v industrijski coni v Velenju, z novim letom 1971 pa se bo k šoštanjski Lesni industriji »Lesna« pripojilo podjetje za izdelavo pohištva »STIX« Velenje. Zato smo obiskali direktorja šoštanjske »Lesne«, Martina Primožiča, ter se z njim pomenkovali o gospodarjenju delovne organizacije v letu 1970 ter o načrtih za gospodarjenje v letu 1971 ter nasploh za razvoj delovne organizacije v prihodnje.
Kot je povedal Martin Primožič bo Lesna industrija »Lesna« Šoštanj uspešno končala poslovanje v letu 1970. R.ačunali so, da bodo ustvarili 19,800.000 dinarjev bruto realizacije, dosegli pa jo bodo kar 23,5 milijonov dinarjev. Povečanje realiza-ciie je v glavnem rezultat večje storilnosti, deloma pa tudi večjega števila zaposlenih, kot so računali (število zaposlenih je namreč za 20 nad planom). Na gibanje rea-lizacije pa je ugodno vplivalo tudi tržišče, ne toliko zaradi cen, kot po širokih možnostih za prodajo.
Pomemben delež bo k doseženi realizaciji prispevala Embalažnica, ki bo povečala vrednost proizvodnje od predvidenih 8,500.000 din na okrog 10 milijonov dinarjev. Zaradi velike konjunkture v gradbeništvu bo dala več, kot so računali, tudi mizarska proizvodnja. Druga proizvodnja pa se giblje v okviru planskih predvidevanj. Proizvodnja na žagi je zaradi pomankanja hlodovine omejena, v obratu lesne volno pa omejujejo obseg proizvodnje obstoječe proizvodne zmogljivosti, in to navzlic dejstvu, da obratujejo stroji 24 ur na dan.
Medlem, ko je Lesna industrija »Lesna« Šoštanj prejšnja leta izvozila okrog 2.000 m3 rezanega lesa in s tem iztržila okrog 100.000 dolarjev, bo v letu 1970 izvoz nekoliko manjši, predvsem zaradi neurejenih cen na zunanjih tržiščih. Računajo, da bodo izvozili le okrog 1.300 m3 rezanega lesa v vrednosti 70.000 dolarjev.
Kar zadeva investicijsko dejavnost so v šoštanjski »Lesni« namenili največ razpoložljivega denarja za gradnjo nove tovarne kosovnega •■»ohištva, nekaj več sredstev so vložili tudi v Embalažni-co, zaradi čedalje večjih potreb TGO »Gorenje«, manjše investicije pa so opravili še v mizarstvu. V drugo proizvodnjo pa lelos denarja sko-•">'da niso vlagali, predvsem zaradi omejenih možnosti oskrbe s surovino oz. omejenih proizvodnih zmogljivosti.
In še podatek o gibanju osebnih dohodkov: v prvih devetih mesecih lani so zaposleni v šoštanjski »Lesni« irejeli na mesec 1.090 dinarjev, v razdobju januar—september 1970 pa 1.250 dinarjev.
NAČRT ZA LETO 1971: 70 MILIJONOV DIN REALIZACIJE
Zanimali so nas, kar je na
"^gu Novega leta 1971 povsem razumljivo, tudi načrti
■ gospodarjenje v prihodnjem letu. Direktor Martin Primožič je povedal, da računajo, da bo šoštanjska »Lesna« dosegla prihodnje leto najmanj 70 milijonov din realizacije, in sicer z novo tovarno kosovnega pohištva v Velenju 52 milijonov dinarjev, v drugih obratih pa 18 milijonov dinarjev.
Upoštevati je namreč treba, da v obstoječih obratih :zvodnje dejansko ni mo noče povečati. V Embalažni-ci, na primer, so zmogljivosti polno izkoriščene in kakršno koli nadaljnje povečanje proizvodnje ni uresničljivo. Za žago je surovin vse manj, proizvodnja pa zavisi od razpoložljivih količin hlodovine. V obratu lesne volne so v tem letu obratovali tudi z dvema že odsluženima strojema, prihodnje leto pa naj bi obratoval le en sam stroj.
V letu 1971 bo šoštanjska »Lesna« na novo zaposlila okrog 50 delavcev, skupaj i delavci velenjskega podjetja »STIX« pa se bo število zaposlenih povečalo za 130.
Prejšnji mesec je bil v velenjskem Podjetju za izdelavo pohištva »STIX« referendum, na katerem so se zaposleni odločili za priključitev k »Lesni«. To odločitev pa so potrdili tudi že samoupravni organi obeh delovnih organizacij. Po besedah Martina Primožiča bo »Lesna« prevzela delavce »STIX« za novo proizvodnjo, v prostorih »STIX« pa bo, ko bo stekla redna proizvodnja v novi tovarni kosovnega pohištva, uredila obrat za izdelke po naročilu ter prototipno delavnico. Nekaj prostora pa bodo porabili za skladišče, tako za reprodukcijski material kot za gotove izdelke.
Ker bodo za potrebe nove tovarne kosovnega pohištva nekaj reprodukcijskega materiala morali uvažati, bodo izvoz že v letu 1971 močno povečali. Tako računajo, da bo v letu 1971 šoštanjska »Lesna« izvozila okrog sto tisoč televizijskih kaset za tvrdko »Korting«, računajo pa tudi na prve pošiljke kosovnega pohištva. Predvidevajo tako, da bodo z izvozom iztržili najmanj 5 milijonov dinarjev.
MARCA 1971 ZAČETEK PROIZVODNJE V NOVI HALI
Zapisali smo že, da gradi lesna industrija »Lesna« Šoštanj v industrijski coni v Velenju novo tovarno kosovnega pohištva. V primeru, da ne bo prišlo do zakasnitev dobav manjkajoče opreme (nekaj strojev in toplotne podpostaje za tehnološko paro) je mogoče računati, da bo stekla proizvodnja v novi tovarni marca 1971. Postavitev nove tovarne, z opremo vred, bo veljala okrog 12,500.000 dinarjev.
Še pred dograditvijo tovarne je osrednji problem, kako zagotoviti potrebna obratna sredstva za novo tovarno. Po pogodbi, sklenjeni z banko, je zagotovljeno le 7 milijonov dinarjev posojila za obratna sredstva, ob sedanjih plačilnih pogojih pa bi rabili za novo tovarno kosovnega pohištva blizu 20 milijonov dinarjev obratnih sredstev.
MOŽNOSTI ZA NADALJNJI RAZMAH LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE V ŠALEŠKI
DOLINI Z direktorjem lesne industrije »Lesna« Šoštanj, Martinom Primožičem, smo govorili ludi o možnostih za nadaljnji, še hitrejši razmah lesno predelovalne industrije v Šaleški dolini. Med drugim je povedal, da so v proizvodnem programu nove tovarne »Lesne« v Velenju, za zdaj, največ 3 proizvodni artikli. Seveda pa bodo sproti preučevali tržišče in skušali ugotavljati želje tržišča. Upoštevali pa je treba, da je lesno predelovalna industrija pri nas že dokaj razvita in da so prav v tej gospodarski veji nihanja in preusmerjanja proizvodnje največja. Vprašanje je tudi, kakšen bo položaj na tujih tržiščih. Upoštevaje sedanje stanje bodo širili v prihodnje proizvodne zmogljivosti le, če bodo to narekovale možnosti za prodajo izdelkov na tujih tržiščih.
Kar zadeva proizvodnjo kuhinjskih elementov je Martin Primožič povedal, da kažejo analize, da bi bilo mogoče v letu 1975 prodati v Jugoslaviji za okrog 1 milijardo 200 milijonov dinarjev tovrstnega pohištva, pri tem pa računajo samo pri podjetju »Slovenijales«, da bodo prodali čez pet let za 400 milijonov dinarjev kuhinjskih elementov.
NAČRTI VELENJSKEGA TRGOVSKEGA [PODJETJA »ERA«
Miha Krofi, direktor trgovskega podjetja na veliko in malo »EliA« Velenje. govori o nadaljnjem razvoju podjetja.
V velenjskem Trgovskem podjetju na veliko in malo »ERA« so, kot smo izvedeli med nedavnim obiskom v tej delovni organizaciji, zadovoljni s prometom v letošnjem letu. Računajo, da bodo dosegli 121,5 milijonov din realizacije, in sicer s prodajo na drobno 81,7 milijonov dinarjev, z grosistično dejavnostjo pa 39,8 milijonov dinarjev. V primerjavi z letom 1969 bodo dosegli za 29 % večji promet, pomembnejše pa je, da bodo ustvarili v tem letu za 55 % več denarja za sklade, kot pa so ga bili leto pred tem.
PRIHODNJE LETO 163 MILIJONOV DINARJEV REALIZACIJE
Direktor velenjskega trgovskega podjetja »ERA«, Miha Krofi, je povedal, da računajo v letu 1971 s 15 % povečanjem prometa tako, da bi ustvarili okrog 163 milijonov dinarjev realizacije. Od tega pa bi kmetijski sektor (z novim letom se priključi KZ Šoštanj) ustvaril okrog 8 milijonov din realizacije, in sicer z lastno proizvodnjo in kooperacijo.
Načrtujejo pa tudi, da se bo do leta 1975, prav tako kot v prihodnjem letu, povečeval promet v trgovini za okrog 15 % letno, pri čemer bi leta 1975 trgovsko podjetje na veliko in malo »ERA« Velenje ustvarilo že najmanj 300 milijonov dinarjev prometa,
NOV TRGOVSKO-GOSTINSKI LOKAL V PESJU Miha Krofi je tudi povedal, da bo trgovsko podjetje »ERA« do leta 1975 namenilo za investicije nad 20 milijonov dinarjev. Podrobnejši investicijski in razvojni program prav zdaj oblikujejo, zagotovo pa je že, da bodo v letu 1971 začeli z gradnjo novega trgovsko-gostinskega lokala v Pesju ter z urejanjem poslovalnic v starem Velenju. Računajo pa že v letu 1971 tudi na nekatera druga dela, o tem pa bomo pisali podrobneje, ko bo dokončno izdelan program investicijskih del.
OSNOVNO VODILO V PRIHODNJE -ŠIRJENJE IN SPECIALIZACIJA MALOPRODAJNE MREŽE V VELENJU Trgovsko podjetje na veliko in malo »ERA« Velenje bo tudi v prihodnje dosegalo podoben tempo razvoja, kot ga je doslej, sicer pa bodo v prihodnje namenili pozornost predvsem širjenju in specializaciji maloprodajne mreže v Velenju. »ERA« je morala v zadnjem času spremeniti program nadaljnjega razvoja, po novem pa bo osnovno vodilo nadaljnjega razvoja ustanavljanje več manjših prodajaln, v katerih bodo prodajali kvalitetneiše blago, po katerem je zadnje čase vse več povpraševanja.
Kar pa zadeva prodajo na veliko pa imaio v mislih predvsem okrepitev sodelovanja z industrijskimi delovnimi organizacijami v Šaleški dolini, za kar je še precej možnosti.
Da pa bi zagotovili v prihodnje o-snovno preskrbo prebivalstva tudi v okolici Velenja bo moralo trgovsko podjetje »ERA« še nadalje prelivati ustvarjena sredstva za investicije med rentabilnimi in nerentabilnimi poslovalnicami.
Pri nadaljnjem razvoju kmetijske proizvodnje pa bodo dajali poudarek rentabilnosti letni proizvodnji ter širjenju blagovne proizvodnje pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih — kooperantih.
P P m P
fM «
ifi p
*
P
P p
P
vavč
P P P P P P P (M
iN
P
P
P
P
P sJiirs m
m M 1
1
>Ti
?T3
i . . fS4
'•»I i
P
H
n p
vžsi;
P P P5 P
m
p
«"33
V
■ *' \ t A^-'-'/\ l\ t /--V-'/ \ l V l /^V^./\ l /^V^/\ I \ I \ l\ t \ V/^V^/\ t A-V^/ \ I\ I A-V>/\ t\ l /^v^/Cl \ I I /^-vO/Tl A-^VM l A-vO-zTl /^vi/Cl A-VV/Tl A-V^/TlZ-^^/Tl /^V^/T/	vS^"/v^^V vM^/ iNC4"^"/ i^C^Z^/ L^v4!^7/vSI^/ i^^i^7/ i-^-^IP/v^/vC^/
Dedek Mraz v Šaleški dolini
Spet je leto naokrog in malčki že nestrpno pričakujejo prihod starega ljubega Dedka mraza, da jih razveseli in obdari. Kot že vrsto let doslej je tudi tokrat v drugi polovici decembra v vsej Šaleški dolini razgibano, saj se prireditve za najmlajše kar vrstijo iz dneva v dan.
VELENJE
Glasbena šola in Dom kulture Velenje sta letos poskrbela zo uprizoritev spevoigre »Kresni-ček«. Uprizoritev je podprla temeljna izobraževalna skupnost, •Kresnička« pa si bodo ogledali vsi šolski otroci iz Šaleške doline. Zadnja predstava bo v torek, 29. decembra.
Društvo prijateljev mladine Velenje je poskrbelo za brezplačno predvajanje mladinskega barvnega filma »Moja pesem moja ljubezen«. Ogledali si ga bodo učenci vseh velenjskih in nekaterih okoliških šol ter dijaki gimnazije. Ogled filma je brezplačen.
Sicer pa bo Društvo prijateljev mladine Velenje povabilo pred novim letom vse malčke, ki niso vključeni v organizirano varstvo, na prireditev v vrtec v Velenju, kjer jih bo obiskal in obdaril s sladkarijami Dedek mraz. Tovarišice iz vrtca pa bodo zaigrale malčkom lutkovno igrico. DPM Velenje pa bo istočasno povabilo v vrtec Velenje tudi okrog 20 otrok, ki jih bodo na predlog socialnih delavk obdarili. Nekaj denarja za to so prispevale delovne organizacije, enkaj pa ga je zbralo tudi Društvo prijateljev mladine z organizacijo filmskih predstav.
Središče novoletnih proslav pa bo. kot je že običaj, na šolah v okviru pionirskih organizacij Po razredih in na šolah pripravljajo vesele programe in pionirji kar tekmujejo med seboj, kdo bo pripravil bolj pester spored oziroma kateri razred bo najlepše okrašen. Dedek mraz pa bo obdaril pionirske odrede z darili delovnih kolektivov, ki imajo nad posameznimi odredi patronat. Tudi v vrtcu bodo lepo pričakali Dedka mraza, ki jih bo letos, kot nam je zaupal, obdaril s celotnim Orfovim instrumentarijem. To bo veselo!
ŠOŠTANJ
Tudi v Šoštanju bo središče proslavljanja Dedka mraza po šolah in v vrtcu. Tako se bodo v vrtcu vrstile prireditve skozi ves teden. Vsak dan obišče malčke v vrtcu Babica zima. ki se pogovarja o prihodu Dedka mraza ter o željah otrok. Na obisk pa prihaja tudi Pavliha. Velenjski gimnazijci bodo najmlajšim zaigrali tudi lutkovno igrico -Kljukčev rojstni dan-, ob tej priložnosti pa jih bo obiskal tudi Dedek mraz.
Prosvetni delavci z osnovne šoel Hiba Ročk so naštudirali lutkovno igrico »Mueolin in volk«, s katero bodo razveseljevali, tudi še po novem letu, učence osnovne šole iz Šoštanja in okoliških šol.
Društvo prijateljev mladine pa je poskrbelo tudi za predvajanje pravljičnega barvnega filma -Dedek mraz«.
Društvo prijateljev mladine Šoštanj bo povabilo v vrtec tudi vse predšolske otroke, ki niso vključeni v organizirano varstvo. Med čakanjem na Dedka mraza, ki jim bo prinesel zvrhan koš sladkarij, pa bodo poslušali pravljice in gledali filme. V Šoštanju pa bodo obdarili tudi 20 otrok iz socialno ogroženih družin: denar za to pa bodo prispevale delovne organizacije.
TOPOEŠICA
Malčki in šolarji iz Topolšice so si že ogledali pravljični barvni film -Dedek mraz«-, ki jim ga je posredovalo šoštanjsko DPM. NovoleLno praznovanje pa pripravljala DPM in pionirski odred. Dedek mraz bo obdaril vse predšolske in šolske otroke. Odrasli pripravljajo lutkovno igri-co -Trdo^lavček«, sicer pa bo tudi mladim v Topolšici prinesel Dedek mraz kolektivno darilo, ki ga bodo kupili s sredstvi DPM in delovnih organizacij.
ŠMARTNO IN DRUGOD
Na slovesen način bodo pričakali prihod Dedka mraza tudi mladi v Smartnom ob Paki. kjer jih bodo tudi obdarili, in v vseh okoliških krajih. Učenci osnovnih šol se bodo zbrali na čajankah, pripravljajo pa tudi zabavne večere.
Naj ne bi bilo otroka, ki ga ne bi letos razveselil Dedek mraz.
OBRAČUN DELA VELENJSKE MLADINE
Kako je s politično in samoupravno aktivnostjo mladih?
Prejšnjo sredo je bila v Velenju II. volilna konferenca občinske organizacije Zveze mladine Slovenije, ki se jo je zraven številnih predstavnikov družbenega življenja iz šaleške doline in drugih gostov udeležil tudi kandidat za novega predsednika predsedstva Republiške konference ZMS, Živko Pregelj.
Ena od osnovnih ugotovitev zadnje volilne konference mladih iz Šaleške doline je bila, da še vse premalo izkoriščajo možnosti za vključevanje v aktivno oblikovanje našega nadaljnjega razvoja in samoupravnih odnosov v naši družbi. Vrsta dogodkov, da naštejemo samo zadnje — srednjeročni razvojni načrti, stabilizacijski ukrepi, spremembe v našem političnem in ekonomskem sistemu, odnosi s sosedi itd. — daje obilo možnosti za to. Sicer pa kažejo mladi premalo zanimanja tudi za idejno politično izobraževanje; dodatno idejno politično izobraževanje in usposabljanje bi bilo treba v prihodnje zagotoviti kar največjemu številu mladih, in to v raznih oblikah marksistični krožki, politične šole, klubi OZN, predavanja), pri čemer bodo morali pomagati tudi aktivi mladih komunistov.
Pri sprejemanju mladih v Zvezo komunistov je bil dosežen napredek; lani so sprejeli v ZK 46 novih mladih članov, letos do 1. decembra pa že 65. V prihodnje pa mora postati sprejemanje stalen in dolgoro- Mladi iz čen proces, v katerem morata aktivno sodelovati tako Zveza mladine kot Zveza komunistov, mlade pa bi bilo treba kar najbolj skrbno pripraviti' za sprejem v ZK.
v preteklem razdobju uspelo vsaj nekolilko utrditi vodstva aktivov ZMS.
Predsedstvo Občinske konference ZMS Velenje pa si je prizadevalo, da bi kar najtesneje sodelovalo in bilo povezano z mladinskimi aktivi, s specializiranimi organizacijami ter Republiško konferenco ZMS. Začelo je z rednimi mesečnimi posvetovanji s predsedniki, ki so bila vsakokrat v drugem aktivu ZMS, in to z namenom, da bi se mladi med seboj bolje spoznali ter se seznanili tudi s pogoji za življenje in delo mladih. Sicer Pa je pripravilo predsedstvo OK ZMS Velenje tudi nekaj večjih akcij. Na sejah občinske konference ZMS so govorili o organiziranosti mladih v Šaleški dolini ter o izhodiščih za srednjeročni razvojni načrt, na problemskih konferencah pa so preučevali samoupravljanje na srednjih šolah, naloge in delo kmečke mladine, realizacijo družbenih dogovorov ter delo specializiranih mladinskih organizacij.
PREMALO MLADIH V SAMOUPRAVNIH ORGANIH
V delovnih organizacijah je 9 aktivov Zveze mladine. Ugotavljati je mogoče, da so se mladi doslej premalo vključevali v razreševanje nalog in problemov znotraj delovnih organizacij. V tem so najbolj uspeli mladi iz Rudnika lignita Velenje. V TGO Gorenje so se lotili uvajanja nove organiziranosti mladine, saj računajo, da bo tovarniška konferenca ZMS razdeljena na 8 aktivov ZMS, začeli pa so izdajati tudi glasilo »TELEX«.
Tovarne usnja Šoštanj so pripravljeni delati predvsem v kulturno prosvetnih in športnih društvih. Drugi aktivi ZMS, ki so številčno
majhni, pa sami niso organizirali večjih akcij. Sicer pa so aktivi ZMS iz delovnih organizacij doslej med seboj slabo sodelovali, pa čeprav bi lahko skupaj pripravili razne seminarje, predavanja, razgovore itd.
Mladina iz delovnih organizacij se bo morala aktivno vključiti v razprave o srednjeročnih razvojnih načrtih, bolj pa bo morala opozarjati tudi na probleme mladih proizvajalcev, posebej še v zvezi .s stanovanji, pripravništvom, nagrajevanjem, medsebojnimi odnosi. V delovnih organizacijah v Šaleški dolini pa je, vsaj za zdaj, še občutno premalo novatorjev.
NA ŠOLAH BODO MORALI NAMENITI VEČJO POZORNOST IDEJNO POLITIČNEMU DELU
Srednje in poklicno šolstvo' se je v Šaleški dolini v zadnjih letih hitro razvilo. Dejavnost mladih, ki je na RSC nekoliko boljša kot na gimnaziji, pa je še preveč usmerjena na področje kulture in športa, premalo pa v samoupravljanje in v politično delovanje. Šolska samouprava dijakov še zmeraj ni zadosti razvita, verjetno tudi zategadelj, ker se mnogi ne zavedajo, da izobražujemo mlade za našo samoupravno družbo. V prihodnje bi bilo treba nameniti večjo pokornost raznim oblikam idejno političnega dela, pri čemer bi bilo treba oživiti delo marksističnih krožkov, političnih šol, klubov OZN itd. večjo pozornost pa bo treba nameniti tudi poiklicnemu usmerjanju mladih, saj se nekateri odločajo za poklice, ki jih v Šaleški dolini ne rabijo. Pričakujejo pa tudi večje sodelovanje srednejšolcev v specializiranih mladinskih organizacijah.
PRIZADEVNI MLADINCI NA OSNOVNIH ŠOLAH
Dejavnost mladih na osnovnih šolah je izredno razgibana, tako v okviru številnih krožkov in društev. Pripravili so tudi več prireditev in javnih nastopov, skrbijo za vzdrževa-
DOSEDANJA DEJAVNOST KOMISIJ IN
PREDSEDSTVA OK ZMS VELENJE
Komisijo za druž.beno e-konomske odnose je čakalo več pomembnih nalog. Ugotavlja pa zdaj, da je bilo premalo storjeno za večje vključevanje mladih v samoupravne organe, zlasti zategadelj, ker so ponekod zamudili obdobje evidentiranja kandidatov. Premalo sistematične in poglobljene pa so bile tudi razprave o oblikovanju nove samoupravne zakonodaje. O-snovna naloga mladih v delovnih organizacijah mora postati v prihodnje borba za nadaljnjo krepitev samoupravljanja in samoupravnih odnosov.
Komisija za vzgojo in izobraževanje, žal ugotavlja, da je med mladino malo zanimanje za izobraževanje. Pripravila pa je več seminarjev za vodstva šolskih aktivov ter vodstva aktivov ZMS in občinsko mladinsko vodstvo. Organizirala pa je še mladinsko politično šolo. Ena od prihodnjih nalog komisije pa bo vključitev v prizadevanje vseh dejavnikov iz šaleške doline, da se zmanjša osip v osnovni šoli.
Izobraževanju mladih družbenih delavcev je bila vse doslej namenjena premajhna pozornost. Po mnenju organizacijsko kadrovske komisije pa se v aktivno delo Zveze mladine kaj nerada vključuje mlada inteligenca. Komisiji je
MLADIM SVOJ PROSTOR
NOVOLETNE ŽELJE SEKRETAR- : JA OBČINSKE KONFERENCE X ZVEZE MLADINE, JOŽETA KAN- X DOLEA.	J
Vsako novo leto prinese v naše življenje nekaj novega. Letos pa smo bili priče vrhunskim dosežkom na področju znanosti. In tudi nagel razvoj nekaterih gospodarskih organizacij v naši dolini nas je vse skupaj obogatil.
Ko smo na začetku letošnjega leta sprejemali delovne načrte, smo hoteli v uresničitev teh angažirati čimveč mladih. Želeli smo, da bi imela Zveza mladine svoj vpliv v naši družbi pri vseh oblikah samoupravnega dogovarjanja. Lahko u-gotavljam, da so rezultati naših prizadevan j na nekaterih področjih že vidni. Mladi v aktivih Zveze mladine na vasi, v šolah in nekaterih delovnih organizacijah so dokaj aktivni. Nikakor pa ne smemo biti zadovoljni z množičnostjo, saj prepogostokrat aktivno sodeluje le manjše število mladine. Mnogo več skrbi pa bomo morali posvetiti tudi idejno političnim in samoupravnim oblikam našega dela.
Za drugo leto načrtujemo več akcij. Najprej želimo preko različnih seminarjev nuditi mladini osnovni pogled na dogajanja v naši družbi in v svetu. Poleg teh pa bomo organizirali še mnoge druge že ustanovljene oblike organizaci je Zveze mladine.
Naj na koncu povem še svojo osebno novoletno željo. Želim, da bi v letu 1971 v središču velenjske občine zgradili objekt v katerem bi tudi mladi imeli svoj prostor.
nje spominskih obeležij, vsako leto pa povabijo medse tudi borce NOV. Na nekaterih šolah so pripravili tudi tečaje prve pomoči.
NOVI AKTIVI ZVEZE MLADINE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
V	zadnjem razdobju sta bila ustanovljena dva nova aktiva ZMS v krajevnih skupnostih, in sicer v Zavodnjah in Bev-čah. ponovno pa so oživili delo aktivov v Pes ju, Paki in Ple-šivcu, medtem ko še zmeraj ni aktivov ZMS v Šentilju in Podkraju. Aktivi ZMS v krajevnih skupnostih združujejo šolsko, delavsko in kmečko mladino, zato so interesi za delo različni, težišče pa je bilo na kulturno zabavnem in športnem področju in na organiziranju delovnih akcij, manj pa so storili za izobraževanje mladih.
Predsedstvo OK ZMS Velenje je razpisalo tudi tekmovanje za najboljši mladinski aktiv v krajevni skupnosti. V tekmovanju so se najbolj izkazali mladi iz Gaberk, prizadevni pa so bili tudi aktivi Šmartno ob Paki. Skale, Za-vodnje, Plešivec, Paka in Pes-je.
SODELOVANJE S SOSEDNJIMI ORGANIZACIJAMI ZM IN MEDNARODNO SODELOVANJE MLADIH
O vseh večjih akcijah se je predsedstvo OK ZMS dogovarjalo z vodstvi drugih družbeno političnih organizacij. Zadovoljivo pa še zmeraj ni sodelovanje s sosednjimi občinskimi organizacijami Zvleze mladine. V prihodnje bi bilo treba organizirati več srečanj mladih, lahko pa bi organizirali tudi skupne izobraževalne seminarje in druge akcije.
V	letu 1970 so mladi Velenjčani navezali tudi stike z organizacijo Kreisjugendring iz Esslingena v ZR Nemčiij. Mednarodno sodelovanje mladih bodo Velenjačni še naprej krepili.
DEJAVNOST SPECIALIZIRANIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ
Počitniška zveza je organizirala letovanje za mlade iz Esslingena, za mlade iz Šaleške doline pa so pripravili letovanje ob morju. Med sezono so imeli tudi izposojevalnico šotorov, pripravili pa so tudi več izletov. Kaže pa se potreba. da bi v Velenju v prihodnje namenili večjo pozornost mladinskem turizmu. Ker ni objektov za mladinski turizem, so morali zavrniti številne mlade iz domovine in tujine (ZR Nemčija, V. Britanija, Švedska. Italija), ki so želeli preživeti nekaj dni v Velenju.
Občinska konferenca klubov OZN Velenje združuje zdaj 7 klubov OZN, ki delujejo na srednjih in osnovnih šolah, po eden pa tudi v delovni organizaciji in na vasi. Zdaj si prizadevajo, da bi ustanovili še dva nova kluba OZN. da bi začeli izdajat lastne »Informacije« in da bi v prihodnje še bolj poživili dejavnost. Člani klubov OZN iz Šaleške doline so opravili v zadnjem razdobju precej dela, slovesno so proslavili srebrni jubilej OZN, sodelovali pa so tudi v vseh drugih akcijah, tudi humanitarnih. Najbolj prizadev ni so bili doslej člani kluba OZN z osnovne šole Biba Riiek iz Šoštanja.
IZVOLJENO NOVO OBČINSKO MLADINSKO VODSTVO
Na zadnji, volilni konferenci občinske organizacije Zveze mladine Velenje, na kateri so med drugim tudi poudarili, da bo treba dejavnost mladih bolj razmahniti, da bo mladino tudi bolj čutiti, so izvolili novo vodstvo ZMS Velenje.
Za novega predsednika so izvolili Cirila Grebenška, dosedanjega sekretarja aktiva ZMS RLV. za sekretarja pa znova Jožeta Kandolfa. V predsedstvo pa so bili izvoljeni še Danica Gračner, Toni Gre-gorc, Ivan Hojski, Vlado Plev-nik, Vlado Lorenci, Ivanka Plaskan, Vita Pocajt, Margareta Seher, Bojan Skarja, Rudi Svikart, Boris Sumer. Vlado Videmšek in Janko Zavolov-šek.
Predstavniki mladih iz Šaleške doline so se na konferenci zavzeli za poglobljeno idejno politično delo v prihodnje, za večje vključevanje mladih v samoupravne organe, nadalje za izobraževanje mladine nasploh, za poglobljeno poklicno usmerjanje, za poživitev društvene dejavnosti, pri čemer bi morali zagotoviti tudi prostore za dejavnost mladih, več pa bo treba storiti tudi za izboljšanje notranje organiziranosti Zveze mladine in pa za vključevanje mladih v priprave za splošni ljudski odpor.
VELENJE-novo hokejsko središče v Sloveniji
jezera v Velenju so že vrsto zim služila mladeži za drsanje. Kmalu pa so fantje prinesli na ledeno ploskev še palice in ploščice ter začeli igrati hokej. Čeprav ta dejavnost ni bila organizirana, niti mladi niso imeli potrebne opreme, so se kaj kmalu odločili za prve tekme.
Mladi, ki so drsali na jezeru zraven restavracije, so si nadeli ime Velenja, drugi pa, ki so trenirali na manjšem jezeru v bližini Pesja, pa ime tega kraja. Decembra 1969 pa so se mladi hokejisti iz središča Šaleške doline odločili, da odigrajo na umetnem drsališču v Celju tekmo. Celjski hokejisti so jim, že prvič, ljubeznivo priskočili na pomoč in jim posodili tudi opremo. Uspešnejši so bili taikrat igralci Pesja. 11. januarja 1970, ko je velenjsko jezero zadosti zamrznilo, pa je bila v Velenju povratna tekma, ki se je spet končala z zmago igralcev Pesja. Mlade hokejiste je že v Celju gledalo več starejših ljubiteljev športa iz Velenja in ti so sklenili, da pride v Velenju do ustanovitve hokejskega kluba.
13. januarja 1970 je bil ustanovljen iniciativni . odbor za ustanovitev Hokejskega kluba Velenje. Začasno vodstvo se je Skupaj z igralci odločilo, cla bo pripravilo kar največ tekem, da bi si mladi čimprej nabrali kar največ vrlin hokeja. Tako so hokejisti Velenja ob koncu januarja 1970 odigrali prvo tekmo s pionirskim moštvom Celja in ga premagali. Uspešni so bili nekaj dni pozneje tudi v tekmi s hokejisti Partizan Tržič. Velenjčani pa so se takoj odločili tudi za sodelovanje v tekmovanju za Jugoslovanski pokal, in to z namenom, da si mladi igralci na tekmah z izkušnejšimi in prekaljenimi hokejisti naberejo kar največ veščin, ki so jim bile na začetku najbolj potrebne. saj je bilo volje pri mladih velenjskih hokejistih na pretek.
Februarja 1970 pa je v Velenju prišlo do ustanovitve Hokejskega kluba Velenje. Od takrat naprej si vodstvo kluba prizadeva, skupaj s hokejisti, da bi kar najbolj otipljivo dokazali, da so vsi pogoji za delovanje hokejskega kluba in da se lahko ta športna panoga v prihodnje v večji meri uveljavi tudi v Šaleški dolini. Mladi kažejo za to že od vsega začetka izjemen interes, saj so si sami izdelali ščitnike, sami so si kupili drsalke, čevlje, palice in ploščice in končno so tudi sami, skupaj z odborniki, sprva prispevali denar za vožnje na tekmovanja.
Ob ustanovitvi Hokejskega kluba Velenje si je vodstvo zastavilo predvsem nalogo, da preskrbi potrebno opremo, da naveže kar najbolj pristne stike z drugimi hokejskimi klubi v Sloveniji ter zagotovi hokejistom načrtno vadbo. Prizadevanja so bila usmerjena tudi v usposobitev plošče na kotalkališču tako, da bi bilo mogoče drsanje, s čimer bi ne omogočili samo rednega dela hokejistov in umetnostnih drsalcev, ki se vozijo v Celje, pač pa bi ustvarili možnosti še za rekreativno drsanje ter za kegljanje na ledu.
In kakšno je stanje v decembru 1970, torej še niti ne po letu dni. odkar je bil v Velenju ustanovljen Hokejski klub? Uprava je v tem času uspela zagotoviti najnujnejšo opremo in rekvizite, hokej pa si vse bolj utira pot kot športna panoga v središču Šaleške doline. To se kaže tudi pri
mladih, saj pred mnogimi hišami, £e je le malo ledu, nabijajo gumijasto ploščico in kažejo pravo zanimanje za hokej, sicer pa šteje Hokejski klub Velenje že 30 registriranih članov, od katerih jih je največ iz Rudarskega šolskega centra, pionirjev pa je več kot 20, vendar zanje za zdaj še niso mogli preskrbeti potrebnih rekvizitov.
2e ob ustanovitvi kluba so se velenjski hokejisti odločili, da se bodo vključili v tekmovanje v republiški ligi. To so tudi storili, njihovi tekmeci pa so klubi iz Tržiča, Kranja, Prevoj in Ptuja. Medtem, ko so v pretekli sezoni uspeli odigrati samo G uradnih tekem, pa so letos že štiri. Dvakrat so se, v trening tekmah, srečali z mladinci Celja, dve tekmi pa so odigrali v okviru tekmovanja za jugoslovanski pokal. Srečanje s Tržičem so dobili S 6 : o, s Celjem pa so izgubili z 10:0, kar je kljub porazu uspeh. Lani so tekmo s prvim moštvom Celja izgubili s 35 : 0, letos pa je bil poraz precej manjši, kar kaže veliko voljo in očiten napredek velenjskih hokejistov, po svoje pa je k temu precej pripomogla tudi pomoč Celjanov — možnost za treninge, strokovna pomoč itd.
Velenjski hokejisti trenirajo zdaj v Celju na drsališču v mestnem parku dvakrat na teden, in sicer proti minimalni odškodnini. Celjani jim pomagajo tudi po strokovni plati, dana pa je možnost srečanj z mladinskim moštvom Celja. Pri treningih v Celju so težave, in sicer zaradi dela hokejistov v več izmenah in zaradi prostega drsališča. Velenjčani, na primer, lahko trenirajo ob četrtkih od 21. do 22.30, ob sobotah od 12. do 13.30 (to pride v poštev predvsem za pionirje), ob nedeljah pa od 18. do 19.30.
Največja želja velenjskih hokejistov v sedanjem trenutku je. da bi ob ugodnem vremenu napravili led tudi na velenjskem kotalkališču in uredili še potrebno ograjo, da bi Velenjčani gledali lahko nastope hokejistov doma.
Ko smo se te dni pogovarjali s člani vodstva Hokejskega kluba Velenje, so med drugim poudarili, da bi lahko odigralo drsanje pomembno vlogo tudi v razvoju zimskega turizma. V ta namen bi bilo treba usposobiti tudi velenjsko jezero, saj vsako leto zamrzne. Turistični in gostinski delavci bi morali za oživljanje zimskega turizma pokazati nedvomno več zanimanja. Razmišljati pa bi morali v Velenju tudi o umetnem drsališču, saj le-to ne bi bilo namenjeno zgolj za hokej in pa umetnostno drsanje, pač pa in predvsem tudi za rekreacijo občanov, od najmlajših do najstarejših, če bodo seveda šli na led, ki je včasih res da spolzek . . .
Velenjski hokejisti so vse doslej tako pri delovnih kolektivih kot drugod naleteli na veliko razumevanje. Prav povsod kažejo za razvoj hokeja veliko zanimanje. Hokejska zveza Slovenije pa je nedavno tega organizirala v Velenju razgovor o nadaljnjem razvoju te športne panoge.
KVALITETA IN MNOŽIČNOST
V	dvorani skupščine občine Velenje so se zbrali člani AK Velenje, da na II. občnem zboru podajo obračun svojega dela. predsednik Franc Zgank in tehnični vodja kluba Slavko Hudarina sta prisotne seznanila z uspehi mladega kolektiva, s težavami s katerimi se srečujejo pri svojem delu, Pa tudi s slabostmi, ki bi jih naj bilo v bodoče čim manj.
S skromnimi nagradami so dali priznanje najboljšim tekmovalcem za njihove dosežke. Nagradili pa so tudi najpriza-devnejše atletske delavce A-lojza Ojsterška. Alojza Boleta in Metko Pocajtovo.
V	živahni razpravi so se za-ivzeli za nadaljnjo izgradnjo garderob pri stadionu, ki so neobhodno potrebne za napredek športa v Velenju. Izrazili so željo po profesionalnem trenerju, saj bodo lahko le s sistematičnim in strokovnim delom dosegli množičnost in kvaliteto. Direktor RLV inž.
Ludvik Mali je obljubil prizadevnim atlelom še naprej vso pomoč rudarskega kolektiva. Dr. Alojz PMjavž pa je ocenil atletiko kot najboljšo preventivo za ohranitev zdravja in zagotovil že v mesecu januarju delovanje športie ambulante v zdravstvenem domu Velenje. Predstavniki atletskega društva ICladivar iz Celja so se zavzeli za še tesnejše sodelovanje in obljubili tudi v bodoče vso pomoč, bodisi strokovno ali sodniško.
Predsednik občinske zveze za telesno kulturo prof. Rudi Zevart je izročil atletskemu klubu diplomo kot priznanje za dosežene uspehe in poudaril pomen atletskega športa, ki ima tudi v srednjeročnem razvoju športa v naši občini vidno mesto.
Ob koncu so izvolili še 25-članski upravni odbor, kateremu bo še vnaprej predsedoval Franc Zgank.
športniki ob novem letu — športniki ob novem letu
IVAN KOTNIK, dijak 5. letnika rudarske tehniške KAREL BLAZIC, predsednik telesnovzgojnega društva	FRANC MELANŠEK, inštruktor pri RŠC, član kluba za
šole RSC, član Šaleškega alpinističnega odseka, udeleže-	»Partizan« Šmartno ob Paki.	dviganje uteži pri društvu »Partizan — Rudar« Velenje —
nec letošnje alpinistične odprave na Norveško.	----večkratni državni mladinski prvak in republiški repre-
-----zentant.
RUDI BAJEC, predsednik telesnovzgojnega društva »Partizan« Šoštanj.
ANTON DE COSTA, profesor telesne vzgoje, trener košarkarskega kluba »Elektra« Šoštanj.
IIINKO DERMOL, predsednik rokometnega kluba Velenje.
Rokometu skupna izhodišča
Že v letošnjem letu smo napravili pomembno delo, ko smo združili vso rokometno dejavnost v Velenju. Tako ima klub moško in žensko članstvo, mladinsko ekipo ter pionirski ekipi v sklopu ŠŠl) na obeh osnovnih šolah.
V letu 1971 želim, da se moška ekipa obdrži v sedanjem tekmovanju v Štajerski ligi, da se ženska ekipa
ponovno uvrsti med najboljše ekipe Slovenije, ter da mladinci uspešno nastopajo v odgovarjajočem tekmovanju.
Za razvoj množičnega rokometa bi bilo poLrebno organizirati občinsko tekmovanje ekip ŠŠD. Za kvalitetni razvoj rokometnega športa, pa bi bilo potrebno v občinskem merilu najti skupen jezik.
JOŽE MELANŠEK, poslanec prosvetnokulturnega zbora zbora skupščine SRS, športni delavec, član UO ObZTK Velenje.
Kakšno mesto naj ima v občini telesna kultura
naše razmere In možnosti največ aktivnih pristašev. GLEDE NA TAKO ZASTAVLJENO POLITIKO BOMO LAHKO PRIPRAVLJENI PRIČAKALI PREDVIDENI ZAKON O TELESNI KULTURI.
Prav zato pa je potrebno obenem graditi prepotrebne telesno vzgojne objekte in razvijati pobudo za ustanovitev športne ambulante in tako vsestransko vplivati na politiko razvoja telesne vzgoje v korist in zdravje našega občana.
V republiki načenjamo novo obdobje vrednotenja telesne kulture, zato si osebno želim, da bi splošna družbena skrb naših vodilnih ljudi v občini, našla tudi vnaprej razumevanje in podporo za telesno kulturo. Predvsem pa sem dolžan, izraziti tislo željo, ki mora nujno najti široko pomoč in podporo za uspešno rast ŠOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV KOT NOSILCEV MNOŽIČNE TELESNE VZGOJE, kjer se oblikuje pravilno gledanje na telesno kulturo s trajnimi navadami, kar je pa tudi naš končni smoter v srednjeročnem programu razvoja telesne kulture v občini.
Želja:
na Himalajo
Telovadnica -številka ena
Zame,
naporno leto
Športni objekti skrb nas vseh
»Elektro« spraviti
v prejšnje stanje
Srednjeročni program razvoja telesne kulLure v občini Velenje, ki je bil objavljen tudi v SR, naj bo izhodišče za javno in splošno razpravo o telesni kulturi v naslednjih petih letih. Ob tej razpravi želim, da bi prav vsi občani naše občine sodelovali pri dogovorih o bodoči vlogi telesne kulture kot družbene dejavnosti. Predvsem pa želim, da bi ob teh razpravah razčistili pojme: KAJ POMENI ŠIROKO ZASTAVLJENA TELESNA KULTURA v občini? Da to nI samo šport, niti telovadba. še manj pa luksus, ampak vsakodnevna potreba vseh občanov!
Moja želja je, da bi občinska konferenca SZDL Velenje, čimprej uresničila zahtevo sindikata prosvetnih delavcev Velenje, da razpravljamo o pomenu in namenu telesne kulture na problemski konferenci SZDL.
Predvsem si pa želim, da bi ob široko zastavljenih nalogah — MNOŽIČNOSTI, vzporedno rasel tudi vrhunski šport — KVALITETA, in da bi ob tem ne pozabljali na REKREACIJSKO TELESNO VZGOJO! Da bi tako razvijali tiste panoge in dejavnosti, ki imajo glede na
Želim, da bi šaleški alpinistični odsek še vnaprej tako pestro deloval ter, da bi se še več mladih ljudi vključilo v alpinistično dejavnost, spoznalo lepote gora in plemenitost tega športa.
Moja osebna želja pa je, da bi v prihodnjem letu izvedli čimveč vzponov v domačih in tujih gorah. Obenem izražam željo svojih tovarišev, članov našega odseka, da bi se lahko udeležili ene prihodnjih odprav v gorstvo Himalaje.
V	preteklem obdobju smo vključili v društvo precej mladih, tako da se je poleg nogometa močno razmahnil tudi namizni tenis, ki ima v Šmartnem že tradicijo, smučanje in rekreativno športno dejavnost.
V	prihodnje želimo, da bi se kmalu uresničila dolgoletna želja Šmarčanov, da dobi osnovna šola pre-potrebno telovadnico, ki bi bila velika pridobitev za kraj in še večji razmah telesne kulture.
Pri dodeljevanju sredstev Občinske zveze za telesno kulturo, naj bi upoštevali svojstvene razmere Smartnega, ki nima večjih gospodarskih organizacij, da bi lahko finančno pomagale društvu.
Za uspešnejše delo društva nam primanjkuje strokovnega kadra. Lahko pa v imenu vseh
Šmarčanov izrazim največjo željo, da nogometno moštvo v letu 1971 nadoknadi izgubljeno in ostane v SCNL. Vodstvo kluba si bo nadvse prizadevalo, da sc to tudi uresniči.
Želim, da bi bili v letu 1971 prvi v II. zvezni ligi — zahodna skupina in se uvrstili v I. zvezno ligo.
Moja osebna želja pa je, da dosežem v triatlonu znamko 400 kg na tekmovanju za donavski pokal v Splitu ali pa državnem prvenstvu. Za dosego tega cilja pa bom moral krepko vaditi vsak dan ter dvigniti na enem treningu tudi 20 ton.
V svojem in v imenu o-stalih članov kluba se zahvaljujem za dosedanje razumevanje in pomoč delovnim organizacijam in želim, da bi bih tega deležni tudi v bodoče, saj bodo na-
ši uspehi tudi afirmacija Velenja.
V letu 1971 bi želel, da v društvu povečamo število članstva, bolje opremimo dom z modernim orodjem in rekviziti.
Športni klubi društva delujejo že po ustaljenem programu tekmovanj. Zato bo ena poglavitnih nalog, da pritegnemo v sekcijo splošne vadbe in rekreacije čimveč mladih ljudi, kar je nujno potrebno in v skladu s konceptom splošnega ljudskega odpora. To pa' pogojuje potrebo po strokovnem kadru, brez katerega naših hotenj ne bomo mogli uresničiti. Dejavnost splošne vadbe pa bi morali pokazati tudi navzven, na republiških tekmovanjih partizanskega mnogoboja, gimnastiki, o-rientacijskih pohodih in akademijskih sestavah.
Posebna želja, ki bi jo izrazil je, da bi imeli še vnaprej tolikšno razumevanje od delovnega kolektiva termoelektrarne Šoštanj, kateremu se v
imenu društva zahvaljujem za izdatno dosedanjo pomoč.
Na koncu pa bi izrazil dolgoletno željo vseh društev, da bi v letu 1971 uredili vzdrževanje športnih objektov, bodisi s posebnim skladom ali pa s komunalno službo.
LOJZE OJSTERŠEK, sekretar atletskega kluba Velenje.
KAREL FERLEŽ, član avtomoto društva »Šaleška dolina«, najboljši slovenski rally dirkač.
Moji načrti še niso dokončni
O načrtih in željah v letu 1971 bi težko govoril. Nisem se še povsem odločil, če bom prihodnje leto še tekmoval. Razlogov za to je več. Moje vozilo AMI 8 je po napornih devetih dirkah že »rahlo utrujeno«. Ce bi se hotel enakovredno meriti z mojimi konkurenti, moram v najkrajšem času kupiti nov primeren avto, saj je prva dirka za državno prvenstvo že konec januarja — zimski rally. Poleg tega bi moral rešiti tudi finančno vprašanje, ker me vsaka dirka stane skoraj 2.000 dinarjev.
Tekmovalci drugih republik
imajo preko svojih avtomoto društev pogodbe z raznimi podjetji in meceni, z njihovimi reklamami poslikane avtomobile in s tem zagotovljena sredstva. Ce bo AMD »Šaleška dolina« uspelo skleniti s katerim podjetjem v naši dolini pogodbo za reklamiranje svojih proizvodov, bi mi bilo to v veliko pomoč Pri tekmovanju, za njih pa uspešna reklama. saj dirkamo po vsej Jugoslaviji. v kolikor se to ne bi moglo urediti bom pač prisiljen pristopiti v kakšno drugo društvo iz sosednjih republik, kar pa ne bi rad storil.
Strokovno klubu
Menim, da lahko izrazim željo vseh velenjskih športnikov, predvsem pa atletov, da bi v letu 1971 dogradili garderobe pri stadionu ter uvedli vzdrževanje športnih objektov.
Kot atletski delavec želim, da bi rešili vprašanje strokovnega vodenja kluba, z nastavitvijo profesionalnega trenerja. amaterskim trenerjem pa zagotovili minimalen honorar. V letu 1971 želim, da AK Velenje priredi kvalitetno atletsko tekmovanje.
Želim, da bi reprezentanca Šaleške doline ponovno zmagala na tradicionalnem trobo-ju Koroška — Pomurje — Šaleška dolina in da bi člani upravnega odbora AK Velenje po svojih močeh prispevali za kar najboljše delo kluba v prihodnje.
vodstvo
Moja želja v letu 1971 je posvečena delu KK Elek-tra, ki je že dve leti v krizi zaradi menjave generacije. Mlado moštvo bodo sestavljali perspektivni igralci iz vse doline, jedro pa bodo tvorili mladinci RŠC in gimnazije. Tem se bosta po vrnitvi iz JLA pridružila še Polavšek in Kristan, ki bosta lahko veliko pripomogla, da bo moštvo dobilo čimprej potrebne tekmovalne izkušnje.
Kot član karate kluba »Gorenje« želim nastopiti na državnem prvenstvu in seveda doseči čimboljšo uvrstitev,. Ves preostali prosti čas pa bom tudi v prihodnje posvetil taborništvu, ki je moj hoby že vrsto let. Ta vsebinsko bogata organizacija navaja mladega človeka na kolektivno življenje v pri rodnem okolju, ga dela samostojnega.
nesebičnega, ipredvsem pa socialnega, zato jo kot pedagog še posebno cenim.
ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK,
ekspozitura SoStanj — KokopUov in fotografij ne vračam« — Tink ln kliieji: Cetl* Celje
SLOVENJ GRADEC NOVO SMUČARSKO SREDIŠČE
Občinski
srednjeročni načrt razvoja šolstva in otroškega varstva do leta 1975
Za investicijsko izgradnjo je iz sredstev samoprispevka občanov zagotovljeno približno polovico sreflstev. S temi sredstvi bi zgradili eno osnovno šolo v Velenju in dogradili šole v Šoštanju in Smartnem ob Paki. Ostaja pa odprto vprašanje financiranja izgradnje IV. osnovne šole v Velenju. Sredstva zanjo se bodo morala zbrati iz prispevka delovnih organizacij, če ne bo prej investicijska izgradnja v šolstvu z zakonom drugače rešena.
Za redno dejavnost šol se predvideva porast izdatkov, ki je za ca 200 odstotkov višji od realizacije 1970. Tako planiran porast je v skladu s predvideno rastjo neto dohodka v občini. Ob nespremenjenih delitvenih razmerjih iz naslova prispevkov bi ga bilo moč realizirati.
Z vedno večjim poudarkom na skrbi za preventivno zdravstvo otrok se kaže vse večja potreba po močnejšem vključevanju zdravstveno ogroženih otrok v otimorska letovanja. Zato bo potrebno v naslednjem 5 letnem obdobju zagotoviti finančna sredstva za izgradnjo lastne baze za letovanje otrok ob morju.
Zdravstveno varstvo otrok je sorazmerno dobro organizira-
no. Največjo pomanjkljivost na tem področju predstavlja zobozdravstvo, ki ga bo potrebno razširiti in nuditi zobozdravstveno zaščito vsem šolskim otrokom.
Posebno pozornost jc posvetiti otrokom, ki so pod posebnim družbenim varstvom. Zato je nujno potrebno v petletnem obdobij doseči to, da se bodo vsi kategorizirani otroci vključili v šolanje na posebni o-snovni šoli, da bodo otroci iz nepopolnih družin deležni celodnevnega varstva in da bomo te otroke po končanem obveznem šolanju tudi primerno zaposlovali. s tem namenom je potrebno uvajati socialno delo v šole in delovne organizacije.
Kar največjo skrb bo v prihodnjem obdobju treba posvetiti izgradnji otroških igrišč. Igrišča naj bodo varne in dovolj velike površine, ki jih bomo postopoma opremljali.
Da bi lahko uresničili naloge, ki se postavljajo pred družbeno skupnost pri organiziranju varstva otrok, je treba v obdobju 1971—1975 razširiti materialno bazo za varstvo otrok in zgraditi ter urediti naslednje objekte:
(Dalje prihodnjič)
Prejšnjo soboto sta se v imenu ObZTK Velenje udeležila posveta o koriščenju smučarskih kapacitet v Slovenj Gradcu prof. Rudi Zevart in Jože Melanšek.
Po terenskem ogledu, smučarskih delavcev iz občin Ravne, Slovenj Gradec in Velenje, nove ceste na Rahletov hrib, obeh vlečnic in smučišč, so imeli še posvet o medsebojnem sodelovanju in koriščenju tph kapacitet.
Gostitelji so s pravim posluhom za turizem, rekreacijo in predvsem tekmovalni šport prikazali vse razumevanje za sodelovanje.
Pomembno ob vsem tem je naslednje:
Investitor je Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, ki je s svojim OBRATOM ZA TURIZEM uspelo v dokaj kratkem času in na zelo strokov-
ni višini urediti vlečnici in smučišča Sposobni in vztrajni delavci tega podjetja ing. Du-ašn Dretnik in ing. Janez Koželj so nam povedali, da sta vlečnici stali 115 milj. starih dinarjev, da bo pa celotna investicija velajla brez ceste ca. 150 milj. starih dinarjev. Prav tu se je pokazalo to, kar se ob gradnji tako pomembnih objektov pozablja, da je vlečnica samo eden izmed elementov in pogojev za razvijanje smučarskega športa: da je ureditev prog in njih varnost pravzaprav osnovni pogoj za uresničevanje velike zamisli. In to so v Slovenj Gradcu u-speli.
Manjša vlečnica je dolga 270 m in ima 32 m višinske razlike, namenjena predvsem začetnikom in rekreacijskemu smučanju. Večja pa ima dolžino 780 m in 272 m višinske razlike
in ima kapaciteto 1030 smučarjev na uro. Tako obe skupaj zmoreta ca. 1500 smučarjev na uro. Večja vlečnica je namenjena predvsem bolj zahtevnim smučarjem in pa tekmovalcem, da je pa zaradi obširnega terena tudi velike možnosti za rekreacijsko smučanje. Tako smo dobili ob cesti Slovenj Gradec—Dravograd pomembno zimsko športno središče, saj je spodnja postaja oddalejna samo 100 m od glavne ceste, kar bo omogočalo tudi našim delovnim ljudem možnost za koriščenje teh kapacitet.
Saj cene so zelo ugodne: vožnja na daljši vlečnici bo veljala 2,00 din. na krajši pa 1,00 din: da imajo otroci do 10 let 50 % popust: smučarji tekmovalci med tednom 20 % popust: organizirane skupine tekmovalcev ali pa šolske
mladine nad 10 otrok pa dnevno karto 10,00 din, poldnevno 5,00 din.
Povedati je potrebno, da smo tako v neposredni bližini Velenje dobili tako ugodne smučarske proge, da bo to pripomoglo tudi pri razvoju tekmovalnega športa v naši dolini. Slalomišče je dolgo 500 m in ima višinsko razliko 170 m; veleslalom proga pa lahko ima dolžino 1500—1800 m in 280 m višinske razlike. Zato ni čudno, če bo že v letošnji zimski sezoni Slovenj Gradec gostitelj številnih tekmovanj.
Koncem meseca bodo naprave dane svojemu namenu, čakajo pa še samo snega. Tako široka akcija pa je uspela prav zaradi splošnega razumevanja vseh faktorjev v občini. Predvsem pa ob vsestranski podpori vseh delavcev GG Slovenj Gradec. Saj smo videli, da je na dan ogleda celo ing. Karli Hauser (navdušen alpinist) barval nosilne stebre, da je 7 strokovnjakov odšlo na Vogel na seminar, da je GG s svojim gradbenim obratom angažiral vso mehanizacijo in tako v izredno kratkem času uspel u-rediti smučišče. Glavna pobudnika za to veliko in pomembno odločitev inženerja Dretnik in Koželj sta nam zatrjevala. da so jim prav vsi faktorji pomagali, da je celo občinska skupščina prevzela jamstvo nad eventuelnimi izgubami pri vlečnici, ker se na občini točno zavedajo, da ob razvoju smučanja, raste tudi turizem, gostinstvo, trgovina, kar pa vse vrača določen odstotek prometnega davka nazaj v občinski proračun.
SODELOVANJE MED OBČINO SLOVENJ GRADEC IN VELENJE JE TAKO OB NOVEM LETU NAŠLO TUDI STIČNE TOČKE, SODELOVANJE IN PODPORO TUDI NA ŠPORTNEM PODROČJU. KAR PA VSE OMOGOČA KREPITEV IN POTRJEVANJE SODELOVANJA NA OBČINSKEM VRHU. SMUČARJEM NASE OBČINE PA ODPIRA NOVE MOŽNOSTI SODELOVANJA IN POZNANSTEV.
ZATO ŽELIMO VSEM PRIZADEVNIM SMUČARSKIM DELAVCEM SLOVENJ GRADCA MNOGO USPEHOV, ŠPORTNE SREČE IN SE TESNEJŠEGA SODELOVANJA V LETU 1971.
Srečanje u pokoj eneev v usnjar iti
Pred dnevom republike je sindikalna podružnica tovarne usnja šoštanj povabila njihove upokojence na srečanje. Prišlo je blizu 170 upokojencev, ki so si ogledali novi kromov oddelek in v prijetnem kramljanju obujali spomine. Mod njimi so bili tudi veterani — 84-Ietna NEZKA LEDINEK, 81-letni JOŽE TOTER, 80-letna LOVRO
KUMER in FRANC MELANŠEK
.............................................................................................................................................Illlllllllllllllll! 111 »IIII1H11III111111M MIH 111 ■• 1111111111111E11 r M11111 f 1111111111 f I; I f I ■ i 111MI................NINI.......11« IM H H i 111IIIHI r 11 HI 11M lil 1111111111M I« 11111111 H( I f
Srečanje z Rožankovo mamo
Objavljamo nadaljevanje zgodbe, ki jo je pripovedoval Žarko Kotnik, bivši upravitelj, pionirjem ob slovesnem sprejemu »Kurirčkovc pošte« v Smartnem ob Paki.
Drugo jutro pride k nam trem in jokaje pove, kaj in kako je bilo. nas pa napoti v svoje, že prej pripravljeno skrivališče, ki je bilo pod skalami v majhni globeli težko vidno. Bila je majhna, iz desk zgrajena koliba. Imela je pravi vhod, na drugi strani pa odprtino v velikosti malega okna, pač toliko, da je človek lahko skočil skozi njo. Pod kolibo je bila strmina, nad njo pa same skale. Najlažje se je prišlo do skrivališča od zahodne strani, malo težje z vzhodne.
Ko pridemo v skrivališče, ki je bilo bolj temačno, vidimo nekaj odraslih in otrok. Ko pa se bolj razgledani, vidim da so to Rožankova mama, njeni vnukinji, sin Maks z ženo in dveletnim sinčkom. Ko me Rožankova mama spozna, ne more verjeti, da sem to jaz. Šele pozneje se ji razveže jezik. Bila je vesela, da sva se srečala, čeravno na tej Težki poti. Rad bi jo vprašal po novicah iz naših krajev, toda ko sem jo videl vso v črnem sem takoj zasluttil, da se je moralo pri Rožanko-vih zgoditi nekaj hudega, strašnega. V dneh, preden smo morali zbežati pred Nemci iz tega skrivališča, mi je pripovedovala o vsem, kar je Rožankove doletelo. Vsega še takrat sama ni vedela. Pripovedovala pa mi je tudi o dru-
gih dogodkih v Mežiški dolini. Čudil sem se, kje je jemala moč, da je vse to vzdržala. Ganljivo je bilo, kako so bili vsi njeni navezani nanjo, posebno Juli-jana ter Marjanca, njeni vnukinji (stari 7 in 9 let). Očeta teh dveh sem poznal. saj sva bila dobra znanca, ko je bil še v Na-zarjih in Lučah logar. Zal ga je na službenem pohodu ustrelil neki divji lovec v planinah nad Lu-čami. Ravno tisti čas sem bil šolski upravitelj v Kot-ljah. Pokopali so ga tu, Zato sem se udeležil tudi njegovega pogreba. Kakšna žalost za Rožankove, posebno za njegovo ženo in male otročičke, saj je bil Krištof človek, da malo takih.
Ko sem opazoval v skrivališču deklici in malega fantka, sem takoj vedel, koliko strahu in tegob so prestali. Bili so mirni in stalno okrog stare mame, kot bi se ob njej greli. Dnevi so minevali, in to dnevi sivine, mraza ter skrbi. Na srečo je bil gospodar tako dober, da nam je prinašal prepotrebno hrano. Otrokom je še posebno privoščil priboljšek. Sreča pa je bila, da je tovariš Marovt poznal vse gospodarje teh hribovskih kmetij, jih večkrat s svojim svakom Praprotnikom obiskoval ter tako priskrbel dodattno hrano. Rožan-kov fantiček je nekega tor-
ka ponoči sanjal in v spanju govoril. Naenkrat precej glasno in jasno govori: »V petek pa pridejo, pridejo . . .« Zjutraj navsezgodaj me vpraša Rožankova mama, če sem ponoči kaj slišal". Potrdim ji, da sem sli-bel dodatno hrano. Rožan-ti trije drugi to potrdijo. Mama je trdila, da to nekaj pomeni, toda kaj? . . .
Medtem so prišli v naše skrivališče še trije tovariši. Tovariš. Sem iz Ljubljane. tovariš po imenu Kocjan in neki mlad partizan, doma iz Št. Danijela nad Prevaljami. Zelo nervozen je bil Kocjan, tako da je s svojim obnašanjem slabo vplival na druge. Pri delitvi hrane nanj nismo pozabili. toda kako smo bili razočarani, ko je eden od naših skrivoma pogledal v njegov nahrbtnik, se prijel za glavo in ni mogel verjeti, da je to mogoče. Ves nabit nahrbtnik je bil poln hrane: potica, svinjsko m&o. sir in še druge dobrote so bile v njem, toda vse plesnivo in najbrž že pokvarjeno. Izgledalo ie. da je šele v tej hajki bežal pred Nemci in prišel v partizane. Zaradi hrane smo mu zamerili, posebno še zavoljo otrok, ki bi bili tega res potrebni. Čutil je, neka ni v redu. zato ga je nekega jutra zmanjkalo. Zvedeli pa smo pozneje, da je kmalu po vojni umrl.
Meni pa sanje Rožanko-vega mlajšega niso dale miru. Vsako jutro sem se podal na opazovanje, če se ne bodo od kod prikazali Nemci, tisti petek pa sem se podal še prej na prežo. In prav je bilo tako. Nisem dolgo čakal, ko zagle-
dam četo Nemcev, ki se je premikala proti našemu skrivališču. Hitro skočim v skrivališče in obvestim o tem vse, ki so bili tedaj v njem. Povem jim, od kod prihajajo Nemci. Mislil sem, da bo nastal preplah in zmešnjava, a do tega ni prišlo. Pomagal sem deklicama in stari mami skozi odprtino in jim pokazal smer, kamor naj bežijo. Maksova žena pograbi fantiča pod levo roko in zbeži proti skalam ko srna. V eni roki je držala sinčka, z drugo pa se je oprijemala poledenelih skal in v hipu mi je izginila izpred o-či. Tu sem videl kaj premore prava materina ljubezen. Globoko me je pretreslo. Maks in ena od deklic sta se pognala za njo, toda malo nižje pod skalami. Ker sem imel nahrbt-nikv skrivališču ter v njem tobak in druge drobnarije, sem skočil ponj in stekel v smer, kamor so bežali Rožankova mama, ena od vnukinj, tovariš Sem in partizan s Koroškega. Toda sredi poti je bil plot, kakršne imajo pogosto kmetje v višinskih legali. Na njem se je mami zataknilo, da ni mogla ne naprej ne nazaj. Na srečo sem bil zadnji in ji pomagal, da je lahko krenila naprej. Toda pomislite: v črnih nogavicah, brez čevljev, katere je pozabila v skrivališču in to v mrazu, snegu in ledu. Ko grem za njo, vidim, da je partizanu zdrsnilo in se je zakotalil po skalovju kakih deset metrov navzdol. Imel je srečo, da se ni ubil. Precej pa je imel razbit nos. čelo in eno roko. Bil je ves krvav. Takrat se je rešil. Videl ga nisem od tiste dobe več. Upam, da je srečno prispel v svoj Št. Danijel, o katerem je vedel toliko povedati.
Ko pridem do hudournika, vidim, kako sedi mama na kamnu, nje pa se oklepa ena od vnukinj in milo joče. Danes se ne spominjam več, katera je to bila. Mama mi pove, <Ja nikamor več ne more, ker ji je odpovedalo srce. Ko ji zagotovim, da ji bom pomagal, to odkloni in me prosi, da rešim sebe. Hotel sem vsaj vzeti dekleta s seboj, toda ta to odkloni, češ, da ne zapusti babice in da bosta, če bo treba skupaj umrli. Nobeno prigovarjanje ni pomagalo. Nekaj časa sem ostal pri njiju. Na srečo so Nemci odšli tik pod našim skrivališčem in ga menda niso o-pazili, pač pa so jo mahnili proti zahodu. Tam so se v skalah zadrževali neki ljudje. Nemci so jih opazili in streljali za njimi. Dobro je bilo, da so bežali ti ljudje v nasprotno smer od naše Nemci so jih zasledovali in to je bila naša sreča v nesreči. Pozneje sem izvedel, da niso nobenega ustrelili, pa tudi ujeli ne.
Rožankov sin je prišel iskat mater in deklico. Še isti dan so se Rožankovi pomaknili visoko v planine. Kar so imeli v skrivališču, so vzeli s seboj. Toda tam, kamor so prišli, je bilo snega nad metter. V zapuščeni drvarski bajti so prebivali nekaj tednov v najhujšem mrazu. Da bi ne bilo sledu, si niso upali nikamor, podnevi pa si tudi niso upali kuriti, le ponoči so toliko zakurili, da so si skuhali nekaj krompirjev. Vsak je dobil le po dva, ker ničesar drugega več niso imeli. Sele na pomlad so prišli na boljše.
Ko sem po osvoboditvi Rožankovo mamo obiskal, me je sprejela, kot bi bil
njen sin. Zal se pozneje nisva več videla. Sedaj počiva med svojimi na ho-tuljskem pokopališču.
Kaj je ta mama takrat pretrpela, se ne da povedati. Pred vojno so imeli pač lepo življenje, ko so bili še vsi skupaj. Bivali so pod Uršljo goro, nekaj sto metrov nad Rimskim vrelcem pri Kotljah. Starši so vse svoje otroke vzgojili v strogo narodnem — slovenskem duhu, zato ni čudno, da so le-ti po prihodu Nemcev vsi aktivno delovali za našo stvar. Zal je prišlo vmes izdajstvo. Prve tri sinove Franca. Zorka in Maksa so aretirali leta 1943 in jih odpeljali na Ravne. Sredi poti sta Zorko in Maks pobegnila. Maks je u-šel v partizane, Zorko pa je bil zadet in je drugi dan v Celovcu v bolnici umrl. Frane pa je umrl v taborišču. Brata Anza in Žepa so aretirali junija 1944 na domu. Anza so ubili na podstrešju. Žepa pa so križali na Rimskem vrelcu z glavo navzdol. Umiral je v strašnih mukaji od večera do drugega jutra . . . Maks je umrl po svobodi in tako je Rožankova mama izgubila pet sinov.
Zakaj sem vam povedal vse to? Pač zato, da se mi starejši in vi mladi s hvaležnostjo spominjamo vseh onih. ki so darovali svoja življenja za našo svobodo, povedal pa tudi predvsem zato, da bi vsi ti padli borci po vsej naši lepi Jugoslaviji bili za vzgled in vzor našim mladim, kako se je treba nesebično boriti za naše slovenstvo, za naše jugoslovanstvo, za svobodo in bratstvo, pa to svobodo znati tudi čuvati in ljubiti. Svoboda je samo ena. To čuvajmo.
77111 ■ 1111111111..............................................................minulimi...................................................iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii ........................................................................................................................
rp v * v v	1 1
rezisce dela:
boljše gospodarjenje
Zadnjo nedeljo, 20. decembra, je bil v dvorani zbor sindikalnevdmgmdlm občinske skupščine občni zbor sindikalne organizacije Rudnika lignita Velenje. Med gosti sta bila na občnem zboru tudi podpredsednik Republiškega sveta ZSS, Jože Globačnik, in predsednik velenjske občinske skupščine, Nestl Zgank, ki je 37 članom delovne skupnosti Rudnika lignita Velenje izročil odlikovanja predsednika republike Tita. Med udeleženci občnega zbora pa so bili še predstavniki sindikalnih organizacij Rudarskega šolskega centra Velenje, Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje in Termoelektrarne Šoštanj.
Na občnem zboru je predsednik sindikalne organizacije velenjskih rudarjev, Rudi Kortnik, podrobneje ocenil in razčlenil dejavnost v preteklem razdobju in naloge, s katerimi se bodo morali spoprijeti velenjski rudarji v prihodnje.
Poudarjeno je bilo, da je bilo težišče dela sindikalne organizacije velenjskih rudarjev pri izboljševanju gospodarskega položaja delovne organizacije in s tem v zvezi tudi izboljševanje materialnega položaja delavcev. Govoril pa je tudi o nalogah, ki izhajajo iz zaključkov II. konference slovenskih sindikatov, I. seje konference Zveze komunistov Jugoslavije ter stabilizacijskega programa. Ena glavnih tem zadnjega razdobja je ekonomska problematika; v te razprave se aktivno vključujejo tudi velenjski rudarji in njihova sindikalna organizacija.
Rudi Kortnik je v poročilu podrobneje obravnaval, med drugim, tudi premogovništvo v svetu in v Jugoslaviji ter trenutni položaj Rudnika lignita Velenje, nadalje osnovne delovne načrte za prihodnje leto, ko bodo velenjski rudarji nakopali 3,600.000 ton premoga, in predvidevanja za
delo v razdobju 1971—1975, ko se naj bi proizvodnja povečala v velenjskem rudniku na 4,5 milijona ton. Ko je govoril o razvoju in u-trjevanju samoupravljanja je naglasil, da se je sindikalna organizacija velenjskih rudarjev aktivno vključila v oblikovanje novega samoupravnega sistema in odnosov. Po mnenju rudniškega odbora sindikata omogoča nova samoupravna struktura in na novo opredeljeni odnosi razvitje velikega bogastva oblik, v katere se vključujejo vsi zaposleni po svojih hotenjih in interesih, in to z namenom, da prispevajo svoj delež za hitrejši razvoj delovne skupnosti Rudnika lignita Velenje. Rudi Kortnik pa se je dotaknil še zaposlovanja in kadrovske politike, izobraževanja, skrbi za zaposlene in za invalide ter podrobnejše ocene dela sindikalnih organizacij v okviru velenjskega rudnika.
Predstavniki skoraj 3.500
PRORAČUNSKI DOHODKI V SKLADU S PLANOM
Čeprav smo že v zadnjem mesecu leta 1970, pa bo vseeno zanimivo pregledati gibanje proračunskih dohodkov in izdatkov ter dohodkov in izdatkov za vzgojo in izobraževanje, in to za razdobje januar-septem-ber. Nekaj podakov o tem smo povzeli iz poročila, ki je bilo poslano odbornikom občinske skupščine za sejo, ki je bila zadnji torek, 8. decembra.
Do konca septembra je bilo v velenjskem proračunu zbrano 12,143.852 dinarjev, ali 80 % za letošnje leto predvidenih dohodkov. S prispevki so zbrali 3,386.683 din (75%), z davki 3,283.567 dinarjev (68 %), s taksami 500.909 din (90 %), dohodkov po posebnih predpisih — prispevka za uporabo mestnega zemljišča je bilo 4,984.339 din (89 %), dohodkov organov 140.231 din (96 %), namenskih dopolnilnih sredstev za priznavalnine borcem 64.120 din ter prenesenih sredstev iz prejšnjih let 584.003 din. V proračunu Temeljne izobraževalne skupnosti Velenje pa se je v prvih devetih mesecih »steklo« 8,029.043 dinarjev, in sicer na račun prispevkov 6,344,635 din (75 %), z davki 470.047 din (72%), prenesenih sredstev iz prejšnjih let pa je bilo 1,214.361 din.
Izdatkov občinskega proračuna je bilo do konca septembra 12,172.568 din, oziroma 76 % vseh za letos predvidenih izdatkov. Proračun temeljne izobraževalne skupnosti pa je imel 7,635.366 din izdatkov oz. 70 % vseh za letos predvidenih izdatkov. Občinski proračun pa je imel v omenjenem obdobju naslednje izdatke: izobraževanje in vzgoja 340.650 din (%49 % vseh za letos pred-
videnih izdatkov), kultura in prosveta 232.986 din (76 %), socialno skrbstvo 774.240 din (64%), zdravstveno varstvo 68.783 din (37 %,), komunalna dejavnost 194.219 din (51 %), delo državnih organov 2,751.970 din (76%), narodna obramba 73.040 din (25 %), delo krajevnih skupnosti 244.000 din (87 %,), izločena sredstva v komunalni sklad — prispevek za uporabo mestnega zemljišča 4,984.339 din (89 %), dejavnost družbeno političnih	organizacij
791.797 din (75%), negospodarske	investicije 1,077.339 din (71 %), gospodarske investicije 18.006 din (58%), in 307.745 din (47%), proračunske obveznosti 49.437 din (98%), rezervni sklad 73.443 din (70 %), proračunske rezerve 94.569 din (89%) ter 86.005 din viška nad planiranimi
proračunski dohodki so bili realno predvideni
Na začetku leta, ob sprejemanju planov, so bili proračunski dohodki planirani dokaj visoko, posebej še kar zadeva prispevke iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Ugotavljati pa je mogoče, da je bila realizacija proračunskih dohodkov takšna, kot je bila predvidena s planom. Se pravi, da so bili proračunski dohodki planirani dokaj realno (pa čeprav visoko).
Nekateri proračunski dohodki v prvih petih mesecih res da še niso bili doseženi v predvideni višini (prispevki iz kmetijstva, prispevki od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti ter prometni davek od storitev), vendar je mo-
goče pričakovati, da bodo ti dohodki pritekali zdaj precej hitreje.
Tudi dohodki, namenjeni za temeljno izobraževalno skupnost, so pritekali tako, kot je bilo predvideno, in pri financiranju te dejavnosti ni bilo težav.
Proračun je do konca septembra lahko nemoteno izplačeval sredstva posameznim koristnikom, in to skladno s planom. Težave
8P0RT
velenjskih rudarjev so se v razpravi na zadnjem občnem zboru sindikalne organizacije dotaknili vrste vprašanj v zvezi s položajem rudarjev, zboljševa-njem družbenega standarda in med drugim tudi nujnosti, da naša skupnost v prihodnje stimulira rudarstvo in rudarje.
Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo sindikalne organizacije Rudnika lignita Velenje, delegate za občni zbor občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje ter vodstvo blagajne vzajemne pomoči. V sklepih pa so posebej naglasili, da bo delo sindikalne organizacije Rudnika lignita Velenje v prihodnje usmerejno zlasti v razreševanje vseh aktualnih vprašanj družbeno-eko-nomskega razvoja rudnika in širše družbene skupnosti. Sindikalna organizacija si bo tudi v zaostrenih pogojih gospodarjenja prizadevala za stopnjevanje gospodarske rasti Rudnika lignita Velenje, s čimer bo zagotovljena tudi materialna osnova za nadaljni razvoj, ter za zadovoljevanje potreb posameznikov in skupnih potreb.
Podrobneje bomo o zadnjem delovnem dogovoru predstavnikov velenjskih rudarjev na občnem zboru sindikalne organizacije poročali prihodnjič.
pa se porajajo zadnje tedne, posebej še tam, kjer so za letos določen in odobren denar že porabili. V tem letu pač ne bo mogoče nekaterih nepredvidenih ali premalo predvidenih potreb kriti z rebalansom občinskega proračuna, saj ni več mogoče povečevati proračunsko potrošnjo (kot je je bil to slučaj prejšnja leta). Ves denar, ki bo letos zbran nad planom, je treba nakazati na poseben račun, ki je začasno blokiran. Računati je mogoče, da bo letos zbrano v proračunu okrog 500.000 dinarjev več, kot so računali. Tega denarja pa ne bo mogoče koristiti, vsaj ne v letu 1970.
SPORI
V organizaciji SSD osnovne šole Biba Rtiek je bilo v domu Partizana v Šoštanju prvenstvo osnovnih šol v košarki. Nastopilo je 10 ekip učencev in učenk vseh petih osnovnih šol.
Tekmovanje je pokazalo o-pazen napredek košairke, kar še posebej velja za SSD osnovne šole Jože Leton.ia-Kmet iz Šmartnega ob Paki. V obeh konkurencah so zmagali učenci osnovne šole Biba Riick iz Šoštanja.
V VODSTVU RAVENČANI
V	okviru medobčinske strelske lige, v kateri nastopajo reprezentance Raven na Koroškem, Slovenj Gradca in Velenja so se med seboj srečali že drugič.
V	prvem kolu so bili naj-uspenšejši Ravenčani s 1672 krogi pred Velenjčani s 1653 in Slovenjgradčani s 1647 krogi.
V	drugem kolu pa so dosegli Ravenčani 1666 krogov, drugi
IHonirji za občinsko prvenstvo
Vrstni red:
—	učenci:
1.	Biba Riick Šoštanj
2.	Miha Pintar-Toledo Velenje
3.	Jože I.etonja-Kmet Šmartno ob Paki
4.	Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj
5.	Gustav Šilih Velenje
—	učenke:
1.	Biba Riick Šoštanj
2.	Karel Destovnik Kajuh Šoštanj
3.	Gustav Šilih Velenje
4.	Miha Pintar-Toledo Velenje
5.	Jože Letonja-Kmet Šoštanj
SPOZNANJA, VOŠČILO IN ŽELJE PREDSEDNIKA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA - TEODORJA JELENA, DIPL. IUR. -PRED NOVIM LETOM
Še naprej bitka za večji standard delavcev
Ko praznujemo, na trenutke zanemarimo globlja razmišljanja o vsem, kar je danes, kar se dogaja v družini, v naši tovarni, mestu, občini in družbi. Morda je za praznično razpoloženje to celo dobro, toda resničnosti življenja kljub vsemu lahko pobegnemo le za kratek čas. Tega se zavedamo in zato je v nas prisotno razmišljanje o bližnjih in daljnjih ciljih, ki smo jih stkali v družinskem krogu, na seji delavskega sveta ali pa zapisali v sklepih.
Delavci ne maramo togega, birokratskega gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Pri tem hočemo imeti tudi sami besedo. Ta nam je sicer dana, vendar ni težko ugotoviti, da je samoupravljanje marsikdaj in marsikje le na papirju. Včasih se nam zdi, da imamo še strukture, ki niso še, oziroma več dorasle vsemu temu razvoju, vsemu, kar bi lahko imeli in kot bi morali delati, skratka niso dorasle času, v katerem živimo. Toda, če se ne bomo borili in trudili, da bi se približevali temu, kar si želimo, bo življenje pomenilo le životarjenje in nečastno upogibanje hrbta. Takšno je tudi najpomembnejše spoznanje iz preteklega leta.
Nekateri so nam očitali, da filozofiramo o osvoboditvi človeka, obenem ko razpravljamo o minimalnem osebnem dohodku, potrebnem za življenje, o socialni varnosti, solidarnosti in zadovoljevanju osnovnih potreb v izobraževanju ter zdravstvu, torej o vsem, kar je v osnovi odraz naše materialne moči. Kljub dvomom in
so bili Slovenjgradčani s 1634 in Velenjčani s 1596 krogi.
Med posamezniki pa je po dveh kolih vrstni red naslednji:
1.	Anton špegel (R) 706 krogov
2.	Marjan Motvoz (SG) 684 krogov
3.	Samo Horvat (SG) 668 krogov
4.	Franjo Zuoko (V) 665 krogov
5.	Hinko Bola (V) 662 krogov
različnim razmišljan jem pa ostaja prevladujoče prepričanje, da smo navzlic zavestnim odporom in objektivnim težavam v preteklem letu veliko napravili. Res pa je, da je začeta akcija kaj lahko le filozofija, nekaj abstraktnega, če ni obenem povezana s spoznavanjem in razreševanjem vseh tistih vprašanj, ki zadevajo u-rejanje medsebojnih odnosov, oziroma tudi družbeno - gospodarskih tistih, ki so na videz obrobni in ki zadevajo človekov ponos ter dostojanstvo.
Primarno bomo vodili še naprej bitko za nadaljnji porast materialnega standarda zaposlenih, razvoj samoupravljanja, za učvrstitev poštenih medsebojnih odnosov, zlasti pa za akti-vizacijo osnovnih organizacij sindikata. Nihče nam ne more očitati, da smo v minulem letu fra-zarili oziroma našo aktivnost zasnovali na i-maginarnih željah in akcijah. Vse kar nam je narekovalo članstvo je bilo za nas obveznost in tako mora biti tudi v bodoče.
Pravijo, naj delavci pokažemo na napake in krivice, ki se dogajajo. Marsikdaj je to težko in marsikdo se boji, da bo izgubil službo, če bo kritiziral ali pa da bo prestavljen na slabše delovno mesto. Takšna je realnost in nima smisla zapirati oči pred njo. Toda, kdo ima pravico, da izžene delavca iz podjetja, če pove resnico? Res, da je resnica kruta, toda tudi napake so krute in škodijo. Zato je prav in želim, da nismo tiho in da se ne bojimo pokazati na napake in jih tudi odpravljati.
Upam in želim, da ni predaleč čas, ko bo veljala nenapisana moralna norma, da je največja žalitev človekovega odnosa in dostojanstva odrekanje njegove pravice do samoupravljanja, pa naj bi se skrivala le za zunanjo demokratsko fasado ali pa bolj ali manj prikritim monopolom birokratske in tehnokratske moči posameznika ali skupine.
Na koncu mi dovolite, da zaželim vsem delovnim ljudem občine Velenje srečno, uspešno in zdravja polno novo leto 1971.
spremenjena
določila
statuta
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem je upoštevala številne pripombe in predloge k osnutku statuta, povedane v široki javni razpravi.
Poročali smo, da je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem na zadnji seji sprejela statut skupnosti. Le-ta je bil dalj časa v javni razpravi, zavarovanci, sindikalne organizacije, organi občinskih skupščin in drugi so imeli k osnutku statuta vrsto pripomb in spreminjevalnih predlogov. Večino so jih tudi osvojili.
Predvsem velja omeniti, da je bilo spremenjeno določilo iz osnutka statuta o nadomestilu osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela. Prej je bilo določeno, da pripada nadomestilo, med drugim, le za nego obolelega otroka, starega do treh let. Po sklepu skupščine gre nadomestilo za zadržanost od dela zaradi o-bolelega ožjega družinskega člana (kot je bilo v veljavi že doslej)!
Gostinsko podjetje KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ
želi vsem svojim obiskovalcem SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1971
Družbeno politično izobraževanje komunistov
Ko smo pregledovali program družbeno-političnega izobraževanja članov Zveze komunistov iz šaleške doline smo lahko ugotovili, da so se tako v okviru komiteja občinske konference ZKS kot ustreznih komisij odločili, da v novi sezoni izobraževanje komunistov močno okrepijo.
Nadomestilo pripada po novem tudi učencem v gospodarstvu in učencem poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu, in sicer od prvega dne začasne nezmožnosti za delo v višini 100 % od poprečne mesečne nagrade v preteklem koledarskem letu.
Odpravljena je čakalna dobra za uveljavitev pravice do nadomestila osebnega dohodka.
Pravice zavarovancev samostojnih poklicnih dejavnosti so zdaj, kar zadeva nadomestilo osebnega dohodka, enaka kot pravice drugih zavarovancev. S tem jim je priznano nadomestilo v breme skupnosti od 31. dne začasne zadržanosti z dela.
Potne stroške bodo povrnili za prevoze nad 15 kilometrov. V primeru, če mora zavarovana oseba na mesec več kot dvakrat k zdravniku oziroma v zdravstveni zavod za isto bolezen, pa ji bodo povrnili stroške za nadaljnje prevoze ne glede na določeno razdaljo.
Zoper odločbo I. stopnje o pravicah zdravstvenega zavarovanja bo mogoča pritožba na organ II. stopnje, najpozneje v 15 dneh (in ne v 30 dneh, kot je bilo prvotno predlagano).
V prihodnje bo namenil komite CK ZKS Velenje večjo pozornost občasni obliki dela, ki se je že doslej močno uveljavila, in to organizaciji enodnevnih seminarjev za vodstva organizacij, aktivov in oddelkov ZK. V kratkem bodo spet pripravili tak enodnevni seminar, na katerem bodo govorili o trenutno najaktualnejših nalogah organizacij in članov ZK iz Šaleške doline.
Okrepili bodo nadalje tudi občasno informiranje in izobraževanje članov Zveze komunistov. Pri tem bodo namenili posebno pozornost izobraževanju in u-sposabljanju članov Zveze
Novi
direktor v gumirnici
V Industriji gumira-nega papirja Velenje so zaradi reelekcije razpisali mesto direktorja delovne organizacije. Na razpis sta se prijavila dva kandidata, med njimi tudi dosedanji direktor Slavko Lah, vendar so izbrali za novega direktorja inž. Janeza Na-vodnika, zaposlenega v TGO Gorenje Velenje.
komunistov v delovnih organizacijah, kjer jih čakajo dokaj zahtevne naloge v zvezi z izvajanjem stališč I. seje konference Zveze komunistov Jugoslavije in stabilizacijskih ukrepov. Zraven tega bodo na sestankih organizacij ZK govorili še
o interni zakonodaji v delovnih organizacijah, o samoupravljanju ter še o drugih aktualnih vprašanjih.
V novi sezoni bo velenjska delavska univerza pripravila I. in II. stopnjo večerne politične šole. V II. stopnjo šole bodo vključili
zlasti vodstveni kader organizacij, oddelkov in aktivov ZK. Za novosprejete člane ZK bodo pripravili tudi več seminarjev in predavanj, in sicer posebej za komuniste iz delovnih organizacij ter za mlade komuniste iz srednjih in poklicnih šol.
Komite OK ZKS Velenje je za sekretarje organizacij ZK naročil tudi aktualno marksistično literaturo, posebno pozornost pa bo namenil samoizobraževanju vodstvenih kadrov v Zvezi komunistov ter še nekaterim drugim oblikam izobraževanja in usposabljanja, predvsem z namenom, da bi bilo delo Zveze komunistov v Šaleški dolini v prihodnje še bolj razgibano in učinkovito.
Odlikovanja predsednika republike
Predsednik velenjske občine Nestl Žgank je na razširjeni seji sveta rudarskega šolskega ccntra Velenje izročil odlikovanja 15 članom te delovne skupnosti s katerimi jih jc odlikoval za njihovo delo in prizadevnost predsednik republike Josip Broz Tito. Z redom dela s srebrnim vencem so bili odlikovani Vlado Ilolenešek, Jože Kuder, Franc Kukavica, Jožica Mavec, Franc Novak in Andrej Taušič. Z medaljo zaslug za narod Božidar Golob, medaljo dela pa so dobili Leopold Krevselj, Jože Kričej, Anton Krištof, Franc Melanšek, Emil Pečnik, Franc Pivko, Ivan Salobir in Roman Zager.
BORUT KO RUN		
v španijo, mar	oko i\ ši;	D L J £ • • •
(Nadaljevanje)
Granada leži v plodni dolini reke Genil ob vznožju preko tri tisoč metrov visoke Sierre Ne-vade. To je bilo zadnje zatočišče Mavrov v Španiji in njihov emir je vladal v Alhambri, trdnjavi, ki kraljuje nad mestom. Od zunaj kaže Alhambra le gole rdečkaste zidove. Če pa stopiš skozi trdnjavska vrata lahko občuduješ vrhunce mavrske stavbene umetnosti. Ker je muslimanom prepovedano upodabljanje človeka, je tu vsaka ped zidu okrašena z bogatimi orna-menti. Tudi elegantni oboki in vitki stebriči, ki bolj lebdijo v zraku kot pa nosijo zidovje so vsi izrezljani. Skoraj ni dvorane brez bazena z zlatimi ribicami ali vodometom.
Potnik, navajen suše in sončne pripeke, ki je prišel v vrtove Alham-bre in se opajal ob žu-borenju številnih skritih potočkov, napeljanih iz Sierre Nevade, je tu res videl »podobo raja«.
V Granadi sem ostal ves dan. Naslednje do-
poldne sem že potoval čez hribovje Sierra Ne-vada k mor ju in bil zvečer že v Malagi. Spal sem v gostem trstičju zunaj mesta, vendar so me okrog polnoči mravlje in komarji prisilili, da sem se odpravil naprej. Po nekaj kilometrih hoje sem zagledal ob cesti na pol zgrajeno bencinsko črpalko. Tukaj sem se odločil, da bom prebil ostanek noči. Ko sem si pripravljal ležišče, pa me je kar neprijetno presenetil moški glas, ki je za-rohnel nad menoj iz sosednjega prostora. Bil je eden delavcev, ki je tudi spal kar na svojem delovnem mestu, ne da bi mu bilo treba iti domov. Slišal je šum in zato je prišel pogledat, kaj se tod dogaja. Hitro sva se sporazumela in spoprijateljila. Na koncu sem prišel še do dolgo iskane vode, da sem si potešil žejo. Tudi zaspal sem hitro, čeprav betonska tla niso bila ravno mehka.
Svoj zadnji dan v Španiji sem preživel ob obali Andaluzije, kjer sem potoval proti Gi-
braltarju. V majhnem letoviškem kraju, imena se ne spominjam več, me je v »fička« vzel mlad moški. Vesel, ker se je prvi del poti bližal koncu, sem opazoval pokrajino okoli ceste. Podobna je bila obali severno od Barcelone, le da mnogo bolj suha. Tudi tu so moderni hoteli kar rasli kot gobe po dežju, samo s to razliko, da ga je bolj malo.
Ko sva se tako vozila, se je šofer moral očitno nekam zagledali, zakaj naenkrat sem z grozo o-pazil, kako drviva proti kolesarju, ki je vozil po svoji desni, v isti smeri kot midva. V naslednjem trenutku ga je avto z blatnikom zadel in zbil v obcestni jarek. Več nisem videl, kajti voznik je pritisnil na plin in z vso hitrostjo odpeljal naprej. Po ovinkasti obalni cesti, ki je s svojim vijuganjem sledila vsem zalivom in zalivčkom, je vozil tako hitro, da mi je kar sapa pohajala. Videl sem le nevarne krivine, na eni strani omejene z morjem, na drugi s skalo,
kako se približujejo, kako jih komaj za centimeter zvoziva, in kako se približujejo zopet novi in novi ovinki. Povrhu vsega pa se je šofer še obračal, saj je prometno policijo že čutil za vratom in pri tem preklinjal, da ga je še cviljenje gum komaj preglasilo. Končno je zapeljal s ceste na nek kolovoz in tu sva avto pustila svoji usodi in oba kot (stoparja nadaljevala pot. Kdaj in kako se je vrnil po avto, ne vem, ker sem bil že čez kako uro zatem v Algerirasu, kjer sem se vkrcal na ladjo in zapustil Španijo in Evropo.
Evropo sem zapuščal že drugič, samo v povsem drugi smeri. Prvič je bilo leto dni prej, ko sem v Carigradu zapuščal naš stari kontinent v smeri Azije. Sedaj je bila na vrsti Afrika.
Ko so me krog in krog obdajali samo še modri valovi Sredozemskega morja, sem na vse skupaj že pozabil. Zdaj, skoraj na najjužnejšemu rtu Evrope, so se dvigale znane silhuete Gibraltarja, spredaj pa so se v megleni daljavi skrivale površine Afrike. Kakor povsod sem si tudi na tej ladji kar kmalu dobil družbo. Tako je približno enourna vož-
nja hitro minila. Prvič v življenju sem tako stopal na afriška tla! Zdelo se mi je, da bi moral biti vzhičen, saj v Afriko se ne pride vsak dan, a nič takega nisem občutil. Za pristaniščem se je dvigalo mesto na las podobno onim na drugi strani ožine. Sicer pa sem tudi še vedno bil v Španiji, saj je Ceuta, tako se mesto imenuje, španska posest.
Prava Afrika me je čakala na oni strani meje, v Maroku. Mejo prekoračiti za mnoge ni bilo lahko, saj sem videl mnoge dolgolase ali bradate avtoštoparje, ki jim verjetno ni uspelo priti v Maroko. S povešenimi glavami so stali pred carinarnico in čakali, da se bodo stroga uradniška srca omehčala. Ker hodim še kar redno k frizerju in ker se na tej poti tudi z brado nisem okrasil, mi cariniki niso delali težav, vendar ni dosti manjkalo pa bi se sam prostovoljno vrnil. Slika, ki se je nudila mojim očem za avtošto-parja, ki največkrat sam potuje po svetu, ni bila preveč prijetna. V prvi vasi za mejo sem imel namreč prvič priliko videti Marokance. Večinoma so oblečeni v nekakšne vrečam podobne halje, segajoče do tal in skozi katere molijo
na prosto le glava in roke. Za barvo bi bila najboljša oznaka »temno«, kajti s pranjem oblačil ti ljudje verjetno ne izgubljajo mnogo časa. Tudi ženske nosijo dolge črne ali sive obleke in so skoraj vse še zakrite. Pogledi, s katerimi so me vaščani spremljali, so obetali vse prej kot kaj dobrega, da sem se pričel kar za svojo kožo bati. Ta vtis mi je podkrepilo še doživetje, malo preden sem prišel v vas. Takrat smo bili trije. Poleg sta bila še študent iz Miinchna in njegovo dekle iz Škotske. Sam ne vem od kod so se vzeli trije Maro-kanci in se nam pridružili. Njihovi divji, neobriti obrazi mi niso vzbujali ravno zaupanja. Posebno eden izmed njih, ki je bil verjetno pod vplivom mamil, je bil videti nevaren. Oči so se mu vročično svetile in ves čas nam je z gibi ponazarjal, kako si je treba v žilo vbrizgati mamilo. Ko smo se po dolgi hoji ustavili, je nemški študent skočil po vodo k skupini hiš nekaj sto metrov stran od ceste. Med tem časom si je eden naših spremljevalcev pričel o-gledovati nek majhen tranzistor, ki je bil last
(Nadaljevanje sledi)
Storimo vse, da bo velenjska knjižnica boljše ogledalo naše kulture in želje po izobraževanju
Lepo število bralcev in obiskovalcev velenjske knjižnice se z majhnim kolektivom sprašuje, kako se naj predstavimo širši javnosti, da ne bi zvenelo jokajoče, da ne bi bilo občutka očitka, še najmanj pa nepotrebnosti.
Začetek naše knjižnice sega v prva povojna leta, ko je skrben in neumorni prosvetni delavec Franc Mlinšek začel v Velenju in okolici zbirati prve zvezke slovenskih knjig. Vsaka slovenska knjiga je pomenila bogastvo in uspeh za formiranje kulturnega zavoda. Pred desetimi leti je bila knjižnica pod okriljem delavske univerze, zato je v novi stavbi dobila tudi knjižnica svoj prostor. To je bil lep napredek in za takratne razmere ponos kraja.
Tudi danes se vam predstavljamo iz istega prostora in skorajda z istim obsegom knjižnega fonda. Razumljivo je, da je precej knjig dotrajanih, ki niso več za izposojo, poleg tega pa je skoraj tretjina neprimernih del. S tem se knjižni fond od 13.000 knjig zmanjša na 8.500.
Tako stanje je odraz dosedanje skrbi in razumevanja, da je knjižnica kulturna potreba. Za potrebe knjižnic v občini je vedno zmanjkalo sredstev. To so bili razlogi, da sta bili obe knjižnici — velenjska in šoštanjska — kadrovsko zelo slabo zasedeni in da za nakup knjig ni bilo nikoli sredstev. Samo nekaj podatkov dovolj zgovorno ilu-
strira, kako smo skrbeli za knjižnico kot kulturno izobraževalni zavod.
Nakup knjig je bil v preteklih štirih letih naslednji:
—	leta 1966 je bilo kupljenih knjig za velenjsko knjižnico 474, za šoštanjsko 390;
—	leta 1967 je bilo kupljenih knjig za velenjsko knjižnico 375, za šoštanjsko 144;
—	leta 1969 je bilo kupljenih knjig za velenjsko knjinžico 138, za šoštanjsRo 110;
do mesto Velenje dobi moderno ljudsko knjižnico.
Rezultati letošnjih družbenih prizadevanj se že poznajo. Knjižnici Velenje — enotnemu zavodu velenjske in šoštanjske knjižnice — je bilo dodeljenih več sredstev za normalno poslovanje. Letos je kupljenih trikrat več knjig kot v preteklem letu. Naj povemo, da bi naša knjižnica letno morala
kupiti okrog 2.000 knjig. Tega seveda brez širše pomoči nismo sposobni, zato pričakujemo pomoč večjih delovnih organizacij. Za pomoč smo prosili tovarno gospodinjske opreme Gorenje, rudnik lignita in termoelektrarno Šoštanj. Te delovne organizacije smo seznanili s težkimi problemi, zato pričakujemo, da bodo razumeli potrebe me-
sta Velenja in Šoštanja in pomagali pri nakupu knjig. Za pomoč pa bomo zaprosili tudi druge delovne organizacije in prepričani smo, da so v samoupravnih organih ljubitelji knjig, ljudje, ki se zavedajo, da je knjiga potreben in koristen izobraževalni pripomoček in da delovnemu človeku nudi tudi razvedrilo.
V knjižnici so bile letos izvedene nekatere kadrovske spremembe in dopolnitve. To je tudi osnova, da bomo sposobni razvijati knjižničarstvo v smeri, ki jo želimo in v obsegu, ki nam je potreben.
— leta 1969 je bilo kupljenih knjig za velenjsko knjižnico 194, za šoštanjsko 131.
To so zaskrbljujoči podatki in razumljivo je, da je tako stanje dalo povod za širšo javno obravnavo in kritiko velenjskih razmer v odnosu do knjižnic.
V začetku letošnjega leta je svet za kulturo in prosveto skupščine občine Velenje obravnaval položaj in stanje knjižničarstva v občini.
Imenovan je bil posebni odbor knjižnice — Ivan Atelšek, Nestl Zgank, ing. Ludvik Mali, ing. Ciril Mi-slej, Franjo Arlič in Lado Zakošek. Sprejeti so bili sklepi, da je potrebno izboljšati odnos do knjižnic, da je potrebno rešiti kadrovska vprašanja, dodeliti več sredstev za nakup knjig in začeti pripravo, da mla-
Komisija za kadre pri delavskemu svetu
Gostinskega podjetja »Paka« Velenje
razpisuje
po 114. členu statuta vodilno delovno mesto
vodja finančne službe (reelekcija)
Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti
še:
visokošolsko ali srednjo izobrazbo z ustrezno prakso na vodilnem mestu v računovodstvu, najmanj 5 let.
Kandidat mora k prijavi priložiti dokazila o zahtevanih pogojih.
Rok za prijavo je 10 dni od dneva objave.
Trgovsko podjetje ZARJA Šoštanj
bo na licitaciji dne 29. dec. 1970
prodalo
9 dostavno vozilo znamke Citroen 2 CV, leto izdelave 1965, nevozno. Izklicna ccna 3.000 dinarjev,
9 motorno trikolico Kurir, nevozna. Izklicna ccna 1.000 dinarjev.
Licitacija za družbeni sektor bo ob 7. uri na upravi podjetja, od 8. ure dalje pa lahko na licitaciji sodelujejo tudi zasebniki.
Restavracija
KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ
prireja
SILVESTROVANJE
Bogat silvestrov menu in rezervacija 50 dinarjev. Za ples in razvedrilo bo igral »Original obmejni Ouartet« Marjana Valentija s pevko Jo-žico. Ansambel bo igral tudi 1. in 2. januarja 1971. Rezervacije so že v prodaji, število je o-mejeno, zato si jih pravočasno priskrbite.
is
IW
m
tm
srn #
stfe Vh
%m
sm
Sife
šMn
m
M
sm 'M)
m
=m
It It
SVA
sm
Ko se zahvaljujemo za obisk v naših prodajalnah v letu 1970 in voščimo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1971
OBVEŠČAMO
cenjene potrošnike, da smo pripravili v času od 20. do 30. decembra
TRADICIONALNI NOVOLETNI POPUST
•	gospodinjskih aparatov GORENJE
•	pohištva
•	konfekcije in
•	nekaterih živil
velenje
trgovsko podjetje na veliko in malo
Novoletno nakupovanje nudimo v poslovnih enotah: GORENJE, Koroška 51; SODOBNA OPREMA, šaleška 20; NAMA, Kidričeva 16; CENTER, Šaleška 14 in v živilskih prodajalnah
i
m
i mz
m m
md
i i s.-®
is m
im
iM IfM
■iM M) Iris
žfM
It
m
M
/a l/J/A * \ /J/A I 'J/A >.\lJlA<\ iJIa v 1t J!S.\tJi A \ 1t Ji A11 lJtA\\tJiA \ 1 tJtA \ lI Ji A \ I t Ji A \ I <JU \ I lJiA\\lJi.
KOVA
IMENOVANJA
Na predlog komisije za volitve in imenovanja je Skupščina občine Velenje na zadnji seji imenovala:
—	za ravnatelja Gimnazije Velenje ponovno prof. Bojana Glavača,
—	za ravnatelja osnovne šole Biba Ročk
Matjaža Natka, strokovnega učitelja telesne vzgoje, in
—	komisijo za izvedbo popisa prebivalstva in stanovanj v letu 1971.
Komisiji predseduje' Drago Tratnik, tajnik je Hermina Klančnik, člani pa Jože Tekavec, Martin Tovornik, Jože Vcber, Miloš Volk in Franjo Karažinec.
Ker po ugotovitvah komisije za volitve in imenovanja dosedanji razponi osebnih dohodkov izvoljenih funkcionarjev in drugih oseb niso bili v skladu z zahtevnostjo in odgovornostjo dela, je predlagala nove količnike za določitev osebnega dohodka. Predlog komisije je občinska skupščina sprejela in tako bo od 1. julija 1970 naprej prejemal predsednik občinske skupščine osebni dohodek v višini 3,2-krat-nega povprečnega osebnega dohodka v občini, podpredsednik občinske skupščine 2,9-kratni povprečni osebni dohodek, tajnik občinske skupščine pa 2,8-kratni povprečni osebni dohodek zaposlenih v občini Velenje.
Novi člani ZKS
9. decembra je bila v Velenju seja konference Zveze komunistov Rudnika lignita Velenje. Na seji so podprli stališča in sklepe I. seje Konference Zveze komunistov Jugoslavije ter osnovna izhodišča stabilizacijskih ukrepov, govorili pa so še o nalogah, ki čakajo velenjske rudarje ■— komuniste pri konkretnem uveljavljanju in izvajanju sprejetih stališč in stabilizacijskih ukrepov.
Na seji so podrobno govorili tudi o nalogah velenjskih rudarjev za dosego zastavljenih proizvodnih nalog za prihodnje leto, ko nadalje povečujejo proizvodnjo. Razpravljali pa so še o osnovnih izhodiščih srednjeročnega razvojnega načrta Rudnika lignita Velenje do leta 1975, ko bodo nakopali pri istem številu zaposlenih predvidoma že 4,5 milijone ton lignita. Poudarjeno je bilo, da bo mogoče doseči to povečano proizvodnjo predvsem na račun večje produktivnosti kot rezultata uvajanja nove mehanizacije in izboljševanja proizvodnih procesov.
Konferenca je na zadnji seji sprejela tudi poslovnik za delo organizacije ZK na Rudniku lignita Velenje, v vrste Zveze komunistov pa so na slovesen način sprejeli 9 novih članov.
Zvestim bralcem in poslovnim prijateljem želimo srečno in zadovoljno novo leto 1971
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Šaleški rudar
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA

VODORAVNO: 1. tarifa za u-porabljeno vodo; 9. dirjanje, ježa skokoma; 20. starodaven narod ob Črnem morju; 2. kva-sine; 23. dva različna soglas-nika; 24. fiz. enota za težo; 25. skrajšano žensko ime; 26. češki pevec zabavne glasbe; 28. mezopotamski (bog lova) bajeslovni lovec; 30. del kolesa; 3(ia. kemični element dušik; 31. rimski bog trgovcev, tudi znan kartograf; 33. prva črka v abecedi; 34. prevrat, udarec; 36. veznik. 38. nova politika; 39. italijanski (okr.); 42. z rimskimi številkami 50; 44. mesto v Srbiji (elektro industrija);
46. skrajšano žensko ime; 47. strupen bojni plin; 50. truma ptic v letu, krdelo; 52. slovenski tednik; 53. čevljarsko o-rodje; 55. nauk o boleznih mo-kril; 57. jugoslovanski šahovski velemojster; 59. videz, zunanjost; 61. pojem iz matematike; 63 jarem, star slovenski veznik; 64. z rimsko številko 1000; 65. starogrško pleme; 66. znak za kisik; 67. tveganje, nevarnost; 69. reševalna služba; 70. avtomobilska oznaka za Beograd; 72. vrsta japonske igre; 73. kraj pri Ljubljani; 74. avtomobilska oznaka za Avstrijo; 75. star naziv za kme-
Delovnim ljudem šaleške doline, delovnim in drugim organizacijam ter vsem občanom - želijo srečno in uspešno 1971. leto
•	Skupščina občine Velenje
•	Občinska konferenca SZDL
•	Komite občinske konference ZKS
•	Občinski sindikalni svet
•	Občinska zveza združenja borcev NOV
•	Občinska konferenca ZMS
tovalca, orač; 77. grška črka; 78. prebivalci Italije; 80. nahranjen, nelačen; 82. življenje (angl), tudi ameriška ilustrirana revija; 83. operni spev; 85. vzklik; 86. sredstvo za narkozo; 88. umetnjakarski izdelek; 89. ime ameriške filmske igralke Turner; 90. hrvaška reka; 91. enoglasna cerkvena petja; 93. soglasnik; 94. znak za ogljik; 95. z rimskimi številkami 500; 96. rimska boginja jeze; 97. ime filmske igralke Mirando; 98. italijanska reka; 99. pakrog, nepravi krog; 102. fiz. enota za upor. tudi znamka italijanskih kamionov; 104. vrsta transportnega vozila; 108. osebni zaimek; 109. mejaš, sosed; no. angleško svetlo pivo; 111. holmi. hribi; 112. enako, prav tako; 114. prežvekovanje; llfi. veznik; 117. zven. glas; 118. živec; 119. avtomobilska oznaka za Španijo; 120. približno (lat., fonetično). 121. veznik; 122. nelepo, nečedno, 123. znak Za litij; 125. oznaka utežne enote; 126. naša ožja domovina; 133. znak za ničlo; 134. italijanski spolnik; 135. zdravilo proti kožnemu vnetju; 139. enotnost, edinost; 140. znak za žveplo; 141. tanjša deska, prekla; 143. senčnica; 114. skrajšano moško ime (Aleksander); 146. tuje žensko ime; 149. vrsta pesmi, pesniška oblika; 150. kraj na Notranjskem; 152. pre-učevalec politike; I55. vojaški odsek.
NAVPIČNO: 2. oklop. pancer; 3. že umrli francoski modni kreator; 4. arabski žrebec; 5. oslovsko se oglašati; 6. rimska številka 1; 7. nočni ptič; 8. nauk o človeku, človekoslovje; 9. italijansko žensko ime (Lo-lobrigida), 10. znamka avtomobilov; 11. reka v Srbiji; 12. izdajstvo, prevara; 15. polglas-
I NAGRADE ZA ZVESTE BRALCE
Bližajo se novoletni prazniki, v našem uredništvu pa nismo pozabili na razvedrilo. Pripravili smo križanko in tudi denarne nagrade.
Nagrade za trud in razvedrilo bomo izmed pravilno rešenih križank takole razdelili:
1.	nagrada —
2.	nagrada —
3.	nagrada —
4.	nagrada —
5.	nagrada

100 din 70 din 60 din 50 din 30 din
6. do 10. nagrada — 15 din.
Reševalce prosimo, da upoštevajo že znana pravila: izrezana križanka je obenem kupon za udeležbo pri žrebanju. Rešitve pošljite do sobote, 9. januarja 1971, na naslov: Šaleški rudar, Velenje, p. p. 89.
V kot kuverte pripišite: »nagradna križanka«. Na belem robu križanke mora biti napisano ime in priimek ter vaš točen naslov.
Vso srečo in prisrčen pozdrav!
Uredništvo Šaleškega rudarja
nik; 16. ognjenik na Filipinih; menjavati blago za denar; 14. znak za kisik; '3. vnovčevati, 17. človek z velikim nosom; 18. jugoslovanski narodi; 22. rimska številka 100; 27. gora v Švici; 29. alkoholna pijača; 32. nauk o reji psov. pasjereja; 35. slovansko moško ime; 37. kamnopisci; 41. postava, trup; 42. zveza; 46. vodna rastlina; 48. vrsta irobila; 51. vzklik; 51. predlog; 55. okončine; 56. češko moško ime; 58. oziralni zaimek; G0. edinica; 62. skrivnosten (tujka); 68. kalorija (okr.); 71. hrib; 73. madžarsko žensko ime; 76. lesena ali kamnita figura nekega polinezijskega božanstva; 79. samoglasnik; 81. ime japonskega državnika; 84. prebivalec azijske države; 87. praska, vdolbinica; 90. časovna enota; 92. zdravnik za bolezni grla; 96. bister, uren; 98. atestacija, izpričanje; 100. kralj živali; 101. maličiti; 102. bikoborski vzklik; 103. o-sebni zaimek; 104. ribničarski izraz; 105. ilustrirani tednik; 106. okrajšava za italijansko denarno enoto; 107. naelektren delec; Ho. junak izpred Troje; 113. vrsta orla; 115. nogometni klub; 116. moško ime; 121. hobotnica; 124. jezavost;
127.	kratica za znano mamilo;
128.	enak, raven (tujka); 129. ljubkovalno žensko ime; 131. oznaka za jug ; 132. igralna karta; 136. takšen; 137. konica, trn; 138. industrijska rastlina; 142. nemški predlog; 145. predlog; 147. latinski veznik (in); 118. kazalni zaimek; 149. sol (srbohrvatsko).
Ce boste križanko pravilno rešili, boste prebrali v prvem in zadnjem stolpcu od zgoraj navzdol novoletno voščilo našega uredništva.

Veselo v novo leto
Bliža se Novo leto. Številni občani bodo prihod novega, 1971. leta, pričakali doma v krogu družine, prijateljev in znancev ter ob poslušanju radijskega in gledanju televizijskega programa. Nas pa je tokrat bolj zanimalo, kako so se pripravila gostinska podjetja za Novo leto. Po podatkih, ki smo jih zbrali zadnji torek, sklepamo, da bo povsod veselo. Tistim pa, ki si doslej še niso rezervirali prostora za silvestrovanje, pa moramo povedati, da so skorajda povsod že prepozni.
Gostinsko podjetje -PAKA« pripravlja silvestrovanje v hotelu ter v restavraciji »Jezero«. Silvestrski menu v »Paki« je veljal 100 dinarjev, vendar so vsi prostori že zasedeni. Ob zvokih dveh glasbenih ansamblov, ob čudovitem silvestrskem menuju ter v vedrem razpoloženju bo tam pričakalo novo leto 1971 okrog 400 gostov, med njimi več Avstrijcev in Italijanov, med domačimi pa jih bo največ iz Zagreba, Ljubljane, Maribora, Celja, Žalca, Slovenj Gradca in Raven na Koroškem. Seveda pa med njimi ne bodo manjkali tudi prebivalci Šaleške doline. V restavraciji -Jezero« bo na silvestrski večer skoraj 150 gostov, prostori so vsi zasedeni, za rezervacijo in menu je bilo treba odšteti 70 dinarjev, za ples in dobro voljo pa bo tam skrbel ansambel iz Va-raždina.
220 Velenjčanov, predvsem članov delovnega kolektiva Rudnika lignita, se bo od starega 1970. leta poslovilo v DELAVSKEM KLUBU. Prostori so že vsi razprodani, silvestrski menu pa je veljal 70 dinarjev. Za vedro razpoloženje bo, kot je že v navadi, skrbel ansambel »Ritem« iz Šoštanja.
SOSTANJCANI in drugi bodo lahko pričakali novo leto 1971 v restavraciji »Kaj uho v dom«. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel »Marjana Valentija« s pevko. Sprejeli bodo nad 100 ljudi, rezervacija s silvestrskim menujem pa velja 50 dinarjev. V restavraciji »Kajuhov dom« jc še dovolj prostora. Silvestrovanje bo tudi v domu TVD Partizan Šoštanj, kjer bo igral ansambel »Fantje treh dolin«. Predprodaja in rezervacija vstopnic, ki so po 25 dinarjev, pa je v poslovalnici Cankarjeve založbe.
Silvestrovanja pripravljajo tudi v domu TVD Partizan v Smartnem ter v vseh društvenih domovih v okoliških krajih, v planinskih in turističnih postojankah, veselo pa bo tudi v gostiščih širom po Šaleški dolini.
Po že ustaljeni navadi pa bo precej prebivalcev Šaleške doline pričakalo novo leto 1971 izven domačega kraja, mnogi tudi na silvestrovanjih v tujini.

PREKLICI
9 Veljavnost plačilnega kartončka RLV, št. 234, pre-klicuje Roman Goršek iz Velenja, Tomšičeva 22.
# Trgovsko podjetje »ERA« Velenje — poslovna
enota Tržnica, izjavlja, da tovariš Avgust Vrabič iz Velenja, Šlandrova ulica 39 ob kontrolnem pregledu 9. avgusta 1970 ni imel pri sebi blaga, ki bi si ga brez plačila prisvojil. PRODAM
0 Pralni stroj Castor u-godno prodam. Naslov v uredništvu.
ZAHVALA Ob težki izgubi sina in brata
ANTONA ŽERDONERJA
se iskreno zahvaljujemo kolektivu ERE za pomoč, sodelavcem brata Staneta za venec, pevskemu zboru za zapete žalostinke ter govorniku za poslovilne besede.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom za vence in cvetje ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mama in brata Ivo in Stane