List 44.
Kako se dado senožeti zboljšati s prav
majhnimi stroški?
Vode napeljavati na travnike, ki niso močvirni, in njihovo rodovitnost z vodo povzdigniti, ni povsod mogoče. Zato je treba skrbeti po drugi poti za gnoj; vsaj umni gospodar ve, da vsaka travica potrebuje živeža, zemlja ga pa ji ne more neprenehoma dajati toliko, kolikor ga potrebuje rastlina.
Gnoj je različen:
Hlevski gnoj sploh ne ugaja gospodarjem, da bi travnike ž njim gnojili, ker bil bi predrag. Gnojnica, s katero se dado jeseni ali spomladi, pa tudi po zimi po snegu travniki gnojiti, — obležano blato iz luž in
346
lokev, — navadni pepel ob vlažnogorkem vremenu čez travnike raztrošen, po katerem posebno rade deteljice rastejo, — krompirjevec (krompirjevo perje), — mavec (gips), — apno in pepel od premoga, ki posebno kislim senožetim dobro tekne: to vse je dobra gnojnina travnikom.
Najboljši gnoj med >semi, ter najcenejši je pa mešani gnoj (kompost).
Kaj pa je mešani gnoj? — Beseda že pravi, kaj je, da je namreč ^mes iz različnih zemeljnih, rastlinskih in živalskih tvari, kot so vsake vrste smeti, gnoj iz stranišč, kurjak, pepel, krompirjevec, poljski plevel, mah, blato iz jarkov, luž in lokev, apno, lapor, sipa, cestno blato, drevesno listje, kaka crkla mačka, crkel pes itd. — vse te reči skupaj zmešane in dobro obrav-nane dajo dober mešan gioj.
Kako pa naj se naredi tako gnojišče?
Gospodar naj naredi iz imenovanih stvari kup na štiri vogle, 1 do 1 T/.2 metra visok, tako da med posa-mesne lege enega ali druzega imenovanih gnojev zvr-stoma položi nekoliko slamnatega gnoja, in ta kup pridno z gnojnico poliva. Tako napravljeni kup pa se ne sme nikoli trdo vkupaj stlačiti, sicer gnojnica pri polivanji ne pride skozi in skozi, in ravno zato, da je kup zmerom rahel in pa zato, da se lazlične tvariue enakomerno skupaj mešajo in potem hitreje razpadajo in prstenijo, mora se kup čez poletje dvakrat ali trikrat premetati, to je, dva taka kupa se morata eden poleg druzega napraviti. Nihče naj se ne straši tega dela; ako danes en del kupa premeče, jutri zopet enega in tako naprej, potem je to delo kmalu opravljeno. Vsaj se tudi gore prestavijo s trdno voljo in pridnostjo!
Kdor celo leto nabira gradiva za tak gnojni kup — in pri vsaki kmetiji je tacega gradiva kolikor toliko — naklada ga zmerom spomladi na kup tako, kakor smo rekli, poleti pa z gnojnico poliva in pre-metuje: imel bode zmerom dva kompostna kupa; starejši kup se potem po zimi zvozi na travnike, zloži na majhne kupe, in kedar pripusti vreme, razmeče po travniku in pa s pripravno brano (trnasto) enakomerno razdeli.
Če gospodar tako ravna, to more vsako leto en del svojiu travnikov pognojiti in to z dobrim gnojem, katerega si je skoraj zastonj napravil.
Moč mešanega gnoja trpi več let, in ta njegova moč se k*že posebno v tem, da izgine mah in veliko druzega plevela s travnikov, začne dobra trava rasti in pri tleh posebno gosta in krepka.
Kdor je le enkrat poskusil tako napravljati mešani gnoj, gotovo se bode prepričal o neprecenljivi njegovi moči, in dokler bode kmetoval, imel bo zmerom po dva taka gnojna kupa, o katerih sme po pravici reči, da sta veliko bogastvo njegovo.
Kdor ima mešan gnoj, temu tudi ob suhih letinah ne bode lahko zmanjkalo klaje. Kdor pa je previden s klajo, more si več živine rediti pa jo tudi dobro krmiti.
Kdor pa svojo živino bolje krmi, ta tudi ob enem skrbi za to, da mu dobro rejena živina daje boljši gnoj, in to je potem polju gospodarjevemu na korist.
Gospodar, ki dobro obdeluje travnike, sme se za vzgled postaviti svojim sosedom po znanem pregovoru: »Eden največih dobrotnikov človeštva je tak gospodar, ki je naredil, da tam, kjer je poprej le ena trava rasla, rasteta zdaj dve.*