Slovenska Država
1	CHICAGO, ILL., 20, NOVEMBRA, 1951
Amerika za samoodločbo narodov
Iz preurejenega najstarejšega slovaškega lista v Ameriki, "SLOVAK V AMERIKE", z dne 3. oktora t. 1., povzemamo sledečo izmenjavo pisem med ameriškim slovaškim duhovnikom Rev. Florijanom Bil-ly, O.F.M., in ameriškim State Departmen-tom (zunanjim ministrstvom) v Washing-tonu, ki ju zaradi izredne pomembnosti v prevodu ponatiskujemo:
Vprašanje Rev. Billy-ja državnemu tajniku, g. Dean Achesonu, z dne 26. julija t. 1.:
"Ali je naša ameriška vlada, danes vezana na politiko zajamčenja bodočega obstoja Češkoslovaške tako, da bi bila pripravljena podvzeti pozitivne in učinkovite ukrepe, ki bi preprečili Slovakom, da bi si ustanovili svojo lastno državo, ako bi se zanjo odločili?"
Odgovor State Departmenta, ki ga je v zastopstvu tajnika Dean Achesona podpisal James Bonbright, poslevodeči pomožni tajnik, z dne 16. avgusta t. 1.:
"Zedinjene države niso nikoli nasprotovale težnji kateregakoli evropskego naroda, da bi si po lastnem izboru določil državo ali obliko politične organizacije, v kateri želi živeti. Nasprotno, vse od uprave predsednika Wilsona dalje je bila samoodločba osnovno načelo ameriške politike v Evropi. In ameriška vlada ni odstopila od tega načela v primeru Slovakov. Odkar je bila ustanovljena češkoslovaška republika, leta 1918, si je ameriška vlada prizadevala, da bi se izognila vsakemu činu, ki bi se mogel tolmačiti kot vposeganje v zadeve, ki se tičejo Čehov in Slovakov, ali ki bi mogel služiti kot opora enim proti drugim. Kar se tiče bodočnosti, je ameriška vlada dosledno mnenja, naj ljudstvo prizadetega ozemlja samo odloči, v svobodnih okoliščinah, njih lastno ustavno obliko in razvoj. Dokler teh okoliščin ni, pa ni mogoč jasen izraz želja prizadetega ljudstva.
"Ameriška vlada ni dala nobene izjave ali podvzela kak korak, ki bi označevala, da bi naša vlada nasprotovala nastanku slovaške države, ako bi slednja predstavljala nedvomno voljo slovaškega naroda, izraženo na urejeni način v svobodnih okoliščinah."
Kolikor je nam znano je gornja izjava zastopnika ameriške vlade prvi nedvoumni izraz uradnega ameriškega stališča glede teženj tistih evropskih narodov, ki se poleg skupne borbe vseh zasužnjenih dežel za osvoboditev izpod Sovjetov morajo še boriti za mednarodno priznanje njih na-
ravne pravice do lastne države in domače vlade. In ta uradna ameriška izjava ni le jasna, temveč ima še dve drugi bistveni značilnosti. Čeprav aplicirana na slovaški primer, izjava izraža splošno načelo "ameriške politike v Evropi", ki velja enako za vse prizadete evropske narode. Drugič, v izjavi izraženo uradno ameriško stališče je pošteno, demokratično in stvarno. Nobeden narod ne more od Amerike zase zahtevati kakega posebnega privilegija. Vsa zapadna Evropa kot celota zavisi od Amerike glede obrambe pred Sovjeti. Vsa srednje-vzhodna Evropa zavisi od Amerike glede skupne osvoboditve od Sovjetov. Sedaj pa tudi vemo, da tisti narodi, ki še niso imeli zgodovinske priložnosti za narodno samoodločbo v resnično svobodnih okoliščinah in na urejeni način, smejo na to priložnost upati. Amerika jim te priložnosti ne bo ovirala.
In tu se odpre kritično in najbolj važno vprašanje: Kdo pa bo zajamčil označene svobodne okoliščine in urejeni način, v katerih naj naravna pravica do narodne samoodločbe dobi stvarno priložnost, da se uveljavi? Nagli vojaški in politični prevrati so redkokedaj taka priložnost, in nikdar niso za tiste narode, ki v taki zgodovinski uri niso temeljito pripravljeni. Slovenci smo to bridko izkusili in drago plačali ob obeh velikih zadnjih evropskih političnih prevratih.
Bilo bi koristno, ako bi se na osnovi prednje ameriške izjave sedaj kdo obrnil na State Department z nekako tem-le dodatnim vprašanjem: "Ali misli Amerika kaj stvarnega podvzeti, da bo ura osvoboditve narodov za železno zaveso, kadar bo po zaslugi ameriške svetovne politike za mednarodni mir v svobodi in pravičnosti napočila zares tudi dejanska priložnost za samoodločbo prizadetih narodov v svobodnih okoliščinah in na urejeni način?"
Ker si osvoboditve izpod Sovjetov brez Amerike ni mogoče zamisliti, se zdi naravno, da bo Amerika imela ne le pravico in možnost, temveč tudi neko moralno dolžnost na tem, da bodo komunizma o-svobojeni narodi takrat imeli tudi priložnost za svojo samoodločbo v takih okoliščinah svobode in urejenosti kot jih modro omenja gornja ameriška izjava.
Toda, naj bo ameriški odgovor na tako potrebno dodatno vprašanje takšen ali drugačen, eno je gotovo: Sadov samoodločbe bodo deležni samo tisti narodi, ki bodo nanje miselno, čuvstveno i organizacijsko pripravljeni. In te priprave ne more nihče zanje izvršiti, tudi Amerika ne. To je njihova lastna dolžnost. V našem primeru in v današnjih okoliščinah pade ta dolžnost na svdbodne Slovence v emigraciji. Zato smo podvzeli, organizirali in razširili slovensko državno akcijo. In zato hočemo na jasni programatični osnovi samo-
odločbe doseči pošteni in uspešni sporazum med vsemi svobodnimi Slovenci, ki so voljni politično delati za svoj zasužnjeni narod doma.
Vse to je jasno in — v luči omenjene ameriške izjave — tudi zelo stvarno. A kaj je "samoodločba"? Je to le neko posebno ljudsko glasovanje med različnimi državno-pripadnostnimi možnostmi? Ne. Samoodločba je enkratna zgodovinsko dana in uporabljena možnost, da prizadeti narod izpove in uresniči naravno težnjo vsakega razvitega naroda po lastni oblasti v lastnih zadevah. Samoodločba ni izbira med kako SHS kombinacijo ali balkansko unijo ali srednjeevropsko zvezo. Samoodločba je izbira med lastno narodno državo ali nadaljevanjem politične podrejenosti zunanjim oblastvenim središčem. Kmetijsko zadružništvo, ki je nam Slovencem toliko pomenilo in baš v zadnjih letih pred zadnjo vojno toliko obetalo, služi kot dobra pojasnilna primera. Pristna kmetijska zadruga ni lepše ime za komunistični agrarni kolektiv kot je to njena usoda danes pod Sovjeti in Titom. Kmetje-zadružniki ostanejo samostojni lastniki in posestniki svojih kmetij. V zadrugo se povežejo z namenom dogovornega skupnega dosezanja tistih proizvajalnih in trgovinskih poslov, ki jih morejo skupno lažje in boljše izvrševati kot vsak zase. Nekako tako je na političnem področju. Kombinacije narodov so smiselne in uspešne le, ako so v bistvu podobne pristnim zadrugam. Narodi morajo ostati gospodarji lastne zemlje. V zveze se družijo v svrho skupnega izvrševanja tistih nalog ki jih morejo skupno lažje in uspešnejše izvrševati.
Večnarodna država v smislu Čehoslo-vaške ali Jugoslavije je podoba komunistične perverzije zadružništva. In samoodločba je edini mirni in demokratični način, da se tej svoječasni prenagljeni pomoti, in sedanji zlorabi, napravi potrebni konec. Z izvršeno samoodločbo prizadetih narodov bo šele ostvarjen pogoj za sporazumni nastanek pristne in potrebne skupne politične "zadruge" narodov srednje-vzhodne Evrope za namen lažjega in boljšega dosezanja tsitih potreb, ki bodo vsem tem narodom skupne zaradi njihovega bivanja na prostoru, v katerega bosta vedno silili Nemčija (in deloma Italija) ter 'Rusija, dokler bosta veliki evropski sili, kar brez dvoma bosta ostali — kakor nam to zgovorno izpričuje nagli povratek Nemčije komaj par let po hitlerjanskih strahotah.
Zato se moramo sedaj resno pripravljati na slovensko samoodločbo, da je ne bomo zopet zamudili kot smo jo leta 1918 in 1945.
—t.
Iz slovenske Koroške
Preganjanje slovenskega učitelja
Še ni pozabljen napad nemških nestrp-nežev na duhovnika in organizatorja slovenske pesmi na Koroškem, Silvina Mihe-liča in njegovega spremljevalca, ki je odmeval tudi po francoskem in angleškem radiu, ko se je zgodila Slovencem na Koroškem že nova krivica.
V št. Lenartu pri Sedmih Studencih je služboval idealen slovenski učitelj Ar-min Kurbus. Držal se je vestno predpisov zakona o dvojezičnih šolah ter vzgledno vršil vzgojiteljsko dolžnost. Mladina ga je vzljubila, kakor doslej nobenega učitelja pred njim. S slovensko pesmijo jo je vzgajal, njegov šolski pevski zbor je bil poznan po vsej Koroški. Peli so njegovi o-troci v radiu v Celovcu, peli tudi drugod po Koroškem. Letos, avgusta so s pesmijo pohiteli v Gorico in Trst in želi najlepši uspeh. Za vestno vzgojiteljsko delo, za kulturno udejstvovanje v prid Slovencev je bil — kaznovan s premestitvijo v Kne-žo.
Nemški listi se zgražajo nad kulturnim udejsivovanjem slovenskega učitelja. Slovenska pesem, katero je gojil učitelj Ar-min Kurbus med mladino in tako blažil mlada srca, je smatrana od nemških za-grizencev kot protidržavno delo. Nihče pa se ne zgraža nad uvajanjem hitlerjanstva v raznih oblikah od strani nemškega učitelj stva, med katerimi so mnogi taki, ki so imeli pod Hitlerjem glavno besedo ter so bili aktivni pri rodomoru slovenstva na Koroškem.
Naj tudi ta novi avstrijski zločin proti koroškim Slovencem glasno odmeva po vsem kulturnem svetu!
V smeri narodnih držav in srednjeevropske federacije
Znani hrvaški ex-komunist, publicist Ciliga, je v italijanščini objavil knjigo "Senca Moskve na Balkanu". V knjigi obravnava tudi preteklost, sedanjost in bodočnost hrvaške politike in v tej zvezi navaja neko Mačekovo izjavo iz leta 1945, ko je slednji očividno še upal, da bodo zavezniki takrat preprečili ali vsaj zvode-neli Titovo komunistično diktaturo. Po Ci-ligi je Dr. Maček izjavil: "Mi Hrvati hočemo hrvaško državo, ki se more vključiti v kako podonavsko ali pa jugoslovansko federacijo — kot bo to odgovarjalo mnenju zaveznikov . . ."
"Croatia Press", ki je bila objavila obširni izvleček iz Ciligove knjige, prinaša dne 18. septembra sledeče pojasnilo Dr. Mačka: "V svojem prvem interview-u, ki sem ga bil dal New York Times-u junija 1945, sem naglasil nekako tako-le: 'Mi Hrvati zahtevamo svojo državo, pa naj ta potem vstopi v jugoslovansko ali katerokoli drugo zvezo'. Ali sem v razgovorih s Ciligom omenil podonavsko federacijo ali konfederacijo, tega se danes ne morem spomniti. Toda gotovo je, da nisem omenil
nikake monarhije." (Oboje podčrtal Dr. Maček).
Prvi podčrtani povdarek je načelne važnosti, ker nedvoumno postavlja hrvatsko državo kot nespremenljivi cilj, več-držav-ne kombinacije pa kot spremenljivo sredstvo'
Da je to sredstvo zelo spremenljivo, je Dr. Maček dokazal zadnjo spomlad, ko se je na ustanovnem sestanku Srednje-vzhodno evropskega odbora v Washing-tonu izjavil, v imenu hrvatskega naroda, za skupno srednje-evropsko zvezo narodnih držav.
(Nadaljevanje na 3. str.)
TABOR 1951
Slovenska državna misel je zagorela v srcih mladih ljudi. Vžgala je val navdušenja po vsem svetu, kjer žive Slovenci. Vidi se, da je ideja zdrava, prava, živa močna in druži vse zavedne Slovence. To navdušenje pride do izraza enkrat nekje v Ameriki, drugič na drugem koncu sveta.
Pred kratkim so izdali v Trstu in Celovcu Tabor — zbornik umetnosti in razprav. Zbornik ima dva dela; prvi je posvečen razpravam, drugi literaturi. Od časa do časa naletiš na sliko, ki prikazuje slovensko dejavnost ob obrobjih naše zemlje ali dela znanega akademskega kiparja, profesorja Franceta Goršeta in umetnika Vilka Čekute.
Uvodna razprava Nova pota analizira današnje poliitčne struje pri Slovencih in poda zgodovinske majnike slovenskega državnega gibanja. Zelo je zanimiv prispevek Slovenski položaj 1951, ali rekli bi zakaj je slovenska mladina in slovenski človek razočaran nad sedanjim vodstvenim slojem, nad dosedanjo politično usodo, nad slovanstvom in nad zahodom. Peter Klepec temeljito obračuna s svojimi nasprotniki, ne z izruvanim drevesom, temveč s peresom. Ko boš prebral razpravo, se boš gotovo strinjal z menoj. Polde Vogrinec je povdaril v svojem delu Vloga krščanstva v slovenski zgodovini, da je le krščanstvo vedno reševalo našega človeka in ga ohranjalo v sklopu zapadnega sveta. Znani slovenski pisatelj in javni delavec Mirko Javornik je napisal program slovenskemu inteligentu v razpravi Današnje poslanstvo slovenskega razumnika. Tudi če se ne bi podpisal, bi spoznali njegov bistri duh in lepo tekočo besedo. Tržaški problem in svetovna javnost je napisal mladi dr. France Koren. V zgoščeni obliki nam je podal problematiko tržaškega vprašanja. Priznani tržaški slov-ničar in gimnazijski ravnatelj Martin Jev-nikar je napisal dve razpravi, Ob slovenskem pravopisu in Slovenske šolske knjige v Trstu, pesnik, profesor Vinko Beličič pa Slovensko leposlovje ob zatonu stare dobe in Lirika v povojni Sloveniji. Naše kulturno življenje ob robeh Slovenije sta obdelala marljiva javna delavca profesor Jože Petelin, ki deluje na Tržaškem, je je opisal delovanje ob zahodni meji, profesor dr. Valentin Inzko, ki deluje na Koroškem, pa severno mejo. Naj omenim še tri razprave, ki pa niso nič manj važne:
Socializem na razpotju (M. P.), Misli in problemi ob Kocbekovi "Tovarišiji" (S.M. K.) in Družba sv. Mohorja (Anton Ivanov). S tem se konča prvi del zbornika.
V drugem delu nastopata pesnika Vinko Beličič in Stanko Janežič, ki sta nam že poznana po svojih pesniških zbirkah. Užival boš tudi ob pesmih Milke Harima-nove, Rafka Vodeba in Kosa Vladimira. Profesor dr. Metod Turnšek, pisatelj Države med gorami je prispeval Pot za Dravo in jo posvetil svoji in vsem drugim slovenskim materam. Mladi župnik na Re-pentabru Avgust žele je prispeval Legen-gendo o teranu. Robert grof Barbo je priobčil odlomek Sava in zemlje ob njej in še neobjavljene knjige Troje božjih vrat. Na koncu omenim še prozo Vinka Beličiča Botrčku v slovo. Pesnik nam v zgoščeni obliki poda srce trgajoči prizor, ko brezdomec, begunec zapušča še zadnji košček slovenske domovine. Nad morjem se dviga v večernem mraku tiha tržaška vasica s temnimi bori v ozadju. Tam jemlje bo-trček slovo.
Ko prebereš zbornik, boš priznal: mnogo je kritike o starem, prav da je, mnogo pa je tudi načrtov za prihodnjost in ta je pred nami. To je glas mlade slovenske inteligence, ki zre pogumno napakam preteklosti v oči in dela za bodočnost svojega naroda. Zato zre danes slovenska mladina doma in po svetu z zaupanjem v to inteligenco in veruje, da "ni več daleč čas, ko jih bo poleg ideje združila še zunanja vez, da bodo iz pionirjev lastnega življenja postali krmarji narodne usode". (Tabor, Peter Klepec).
B. Novak
Slovenski narodni praznik v Chicagu
Društvo Slovencev ustanovljeno
Slovenski narodni praznik 29. oktober
ni šel mimo nas brez sledu. Podpisniki Slovenske Izjave in drugi naši prijatelji so se v lepem številu zbrali k proslavi tega praznika, ki se je vršila v dvorani pod cerkvijo sv. Štefana v Chicagu.
Proslavo je otvoril urednik "SD" Mirko Geratič s kratkim pozdravnim govorom. Sledija je deklamacija Štefke Tašner: S. Gregoričič: Naš narodni dom. Slavnostni govor je imel prof. Bogdan Novak. Govornik je žel za svoje izvajanja iskreno odobravanje.
Proslavo sta počastila s svojim obiskom tudi oče ameriških Slovencev, p. Kazimir Zakrajšek ter p. Kalist Langerholz iz Leni onta. Oba sta spregovorila tople in vzpodbudne besede, ki so globoko odjeknile pri navzočih.
Ob tej priliki se je izvršil tudi ustanovni občni zbor Društva Slovencev v Chicagu. Urednik "SD" Mirko Geratič je kratko povdaril potrebo društva in prečital pravila. Namen društva je sledeči:
Spoznavati članstvo z kulturnimi, političnimi, socialnimi in gospodarskimi usta-
(Nadaljevanje na 3. str.)
SLOVENSKI NARODNI PRAZNIK V CHICAGU
(Nadaljevanje s 2. str.) novami Združenih držav Severne Amerike ter gojili lojalnost do Amerike in njenih institucij. — Spoznavali ameriško in svetovno javnost s slovenskimi narodno-političnimi problemi, kulturo in gospodarstvom. — Pomagati stari domovini Sloveniji v njenih ležnjah za dosego politične svobode in narodnega zedinjenja vseh slovenskih pokrajin v lastni državi. — šči-niti narodne in kulturne pravice Slovencev vsepovsodi, kjer so te kršene, predvsem na Koroškem, Goriškem, Beneški Sloveniji in Tržaškem. — Organizirati socialno pomoč najpotrebnejšim Slovencem v starem kraju in drugod. — Pomagati slovenskemu gospodarstvu do obnove. — Boriti se proti idejam komunizma ter vsakega totalitarizma in širiti načela prave krščanske demokracije v smislu svobodnega Zapa-da. — Gojiti prijateljsko družabnost.
Izvoljen je bil naslednji odbor: Predsednik prof. Bogdan Novak, podpredsednica Mrs. Vera Gregorič, tajnik Mirko Geraiič, tajnikov namestnik Ludvik Jelene, blagajnik: Lojze Gregorič, namestnica:, Anica Tašner. V nadzorni odbor: Jakob Turšič, Frank Matkovič in Frank Mariinčič.
Navzoči so sklenili iti na delo s podvojenimi močmi za utrditev slovenske državne ideje. Za sklad "Slovenske Države" so udeleženci zbrali $30.00.
S pesmijo "Hej Slovenci" se je lepo zborovanje zaključilo. Sklepom, ki so bili storjeni, daj Bog svoj blagoslov!
Poslanica pro!. Zveiine ameriškim Slovencem
Ob pričetku celournih oddaj slovenskega radia v Chicagu, v sobotu 27. oktobra, sta bila dr. John A. Zvetina in Mrs. Clay-ton Ulett častna gosta slovenskega programa. Mrs. Ulett je v zastopstvu chicaš-kega društva Združenih narodov govorila o ideji in delu Organizacije Združenih Narodov. Po pozdravu dr. Leskovarja, direktorja oddaje, je Profesor prava na Lojolski univerzi in priznani ameriški strokovnjak za južno-evropska vprašanja, dr. Zvetina, najprej čestital začetnikoma slovenskih oddaj v Chicagu, dr. Leskovarju in g. Novaku, ki sta "z vztrajnostjo in trdoživostjo slovenskih hribovcev premagala začetne 0-vire, da danes proslavljajo razširitev oddaj". Povdaril je važnost teh oddaj, "da bo ameriška javnost spoznala pesmi, zgodovino in tradicijo slovenskega naroda".
Izrazil je željo, "da ohranita osnovna načela, katera so v vaju vsejali vaši dobri starši, učitelji in duhovni vodniki Slovenije in da sedaj skleneta neprelomljivo lojalnost Združenim Državam".
Omenil je tudi svoj nedavni obisk v prelepi Sloveniji: "Gozdnati hribi, s snegom obložene planine, zelene doline in bistri potočki, so v meni pustili tako izred-
no sliko, da ne bo nikoli izbrisana iz mojega spomina."
Svoj govor je zaključil: "Vi proslavljate celourni slovenski radijski program ob priliki obletnice Združenih Narodov. Mrs. Clayton Ulett je pravkar povdarila njeno no važnost ... Ta organizacija in bodoč-prav posebno važna za obstoj in bodočnost malih narodov, kateri so skozi vso zgodovino v borbi za svojo ohranitev. Kakor je zapisal slovenski pesnik Gregorčič: "Žive naj vsi narodi, ki žive po zemlji tod, da bi enkrat dočakali dan, ko si bodo vsi narodi med seboj sosedje, a ne sovražniki".
Izvirno angleško besedilo govora prof. Zvetina je bilo objavljeno v november-ski številki revije "Novi Svet". .
V SMERI NARODNIH DRŽAV . ..
(Nadaljevanje s 2. str.)
Ista "Croatia Press" objavlja tudi: "Ob priliki proslave dneva bratov Radičev v Chicagu so organizacije H.S.S. v U.S.A. poslale brzojavko ... g. Jacksonu, predsedniku Nacionalnega odbora za svobodno Evropo, v kateri zahtevajo, naj se v okviru tega ameriškega odbora čimprej osnuje Hrvaški odbor pod vodstvom Dr. Mačeka . . . Vodstvo te ameriške ustanove je prvotno imelo namen, da se ustanovi Jugoslovanski odbor, a do tega ni prišlo."
Gornja izjava in vest sta značilni, posebno še v zvezi z na drugem mestu objavljeno izjavo State Departmenta o slovaškem vprašanju. Kot krona temu razveseljivemu razvoju k razčiščenju osnovnih političnih vprašanj Srednje Evrope po njenem osvobojenju pa je prišla naslednja izjava predsednika National Committee for a Free Europe, Mr. Jacksona, ob priliki znanega in znamenitega letnega Foruma "New York Herald Tribune" v New Yorku, dne 28. oktobra. Ob tej priliki je Mr. Jackson, govoreč o "Federalizmu kot osnovni ideji, na kateri združiti žrtve Železne zavese", izjavil med drugim: "(Rešilna) zamisel je federalizam, ki omogoča ohranitev zadostne narodne suverenosti, ki je potrebna, da se zadosti skoraj bistvenim zahtevam domovinstva, obenem pa pripušča gospodarsko in socialno srečo, ki je neizbežni sad neobremenjene povezanosti hrane, surovin, tvornic in trgov, in ki, končno, ostvari ozemlje zadostne obsežnosti, zadostnega števila in zadostnih sredstev — ki bodo dali misliti morebitnim bodočim imperialističnim zavojevalcem . . . (Ta zamisel) omogoča mirno in smotreno rešitev . . . narodnih teženj po samostojnosti . . . medsebojnih mejnih sporov ... in vprašanja miru za celo (srednjeevropsko) ozemlje".
Označeni razvoj potrjuje pravilnost linije in dela našega Akcijskega odbora in pa daljnovidnost zasnove pokojnega profesorja Ehrlicha o svobodni srednje-evropski zvezi narodnih držav, s katero tako vztrajno seznanja zapadni svet predsednik profesor Žebot s svojimi spomenicami, članki v New York Times-u in z delom v Srednjeevropskem zveznem klubu.
Iz Chicaga in okolice
V službo strica Sama. K vojakom je 25. oktobra odšel Tone Velbl. Bomo ga pogrešali, saj je bil vedno vnet za vsako dobro stvar! Da bi se zdrav vrnil, mu želi uredništvo "Slovenske Države"!
Koledar Ave Maria za 1. 1952. Izdajatelje moramo pohvaliti ker so se v resnici potrudili z vsebino in zunanjo opremo. Koledar vsem rojakom najtopleje priporočamo!
Slovensko miklavževanje bo letos priredila podružnica Lige. Sv. Miklavž bo obiskal otroke verjetno kar na domu, od-rastli pa bodo počastili sv. Miklavža v cerkveni dvorani.
Zlata poroka v Argo. Kdo ne pozna krepki slovenski korenini v Argo — očeta in mamo Jalovec? Prav mladeniško čila sta 14. oktobra stopila pred oltar in si ponovila obljubo zvestobe, katero sta tako zvesto držala skozi petdeset let. Zlatopo-ročni obred je opravil p. gvardijan Alojzij iz Lemonta, pevski zbor je pa vodil p. Vendelin. Popoldne sta se zlatoporočenca z gosti vred pripeljala k Mariji Pomagaj na ameriške Brezje, da se ji tu zahvalita za zlati jubilej. Zlatoporočencemr,, ki sta vedno odprtih rok in dobrega srca, k jubileju iskreno častita tudi list "Slovenska Država", saj šteje Mrs. Jalovec med svoje dobrotnike. Bog Vaju ohrani v polnem zdravju do demantne poroke in še čez!
Vinska trgatev v okolici Sv. Štefana. Pravijo, da je uspela, ker so naprešali mnogo žlahtne kapljice, ki bo prišla prav za godovanja in rojstne dneve.
Rev. Jože Kapus — se je ponesrečil
Huda nesreča je zadela župnika Jožeta Kapusa. Pri povratku iz Milwaukee, kjer je bil na obisku, se je z avtom težko ponesrečil, nedaleč od E1 Dorado. Ima zlomljenih več reber, težke poškodbe na glavi, zlasti pa pljučih. Leži v kat. bolnici v Wi-chitu. Velikemu prijatelju našega lista želimo skorajšnjega okrevanja. Priporočamo ga v molitev!
POPRAVEK
Pozoren čitatelj prejšnje (oktoberske) številke S. D. je verjetno znal sam popraviti tiskarsko pogreško, ki je neprijetno spačila P. s. Dr. Žebotovega članka "Zmagala pa bo resnica". Potrebno je, da čitatelj prenese celotno točko 3. (do konca odstavka zaključenom z ". . . ameriškega političnega življenja".) za točko 2.
Poleg tega naj čitatelji spremenijo spa-čeno besedo ". . . nedolžni demokratični kritiki . . .", v točki 3. P. s., v pravilno se glasečo ". . . dolžni demokratični kritiki..."
V prihodnji številki bomo objavili še nekaj zanimivih mest iz Jacksonovega govora, posebno ona, kjer prepričevalno slika, kako je nesmiselno misliti na kak povra-tek v zgrešene predvojne oblike in razmere v srednji Evropi.
U-k
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja vsakega 20. v mesecu. Naslov uredništva in uprave: "SLOVENSKA DRŽAVA", 2217 So. California Ave., Chicago 8, HL Za konzorcij : Mirko Geratič, Editor Naročnina letno: Za USA $1.20, za Canado $1.50, Argentino 18 pesov, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 15 Šil., Avstralijo 1 avstr. funt. Italija in Trst (F.T.T.) 600 Lir, Francija 400 frc.
IZ UPRAVE LISTA:
V Tiskovni sklad "SD" so prispevali:
Prijatelji "SD" v N. Y. $8.50, J. F., Kan-sas, $7, L. Z. $10, J. Rozman, Canada $5, I. B., Colo. $10, Neimenovana iz Canade $3.10, K. M. $2.60, po $2: J. T/, J. Kos, Milwaukee, Joe J., Cleveland, V. Kmetič. Clev.; Antonija Oratsh $3, Fr. Osredkar, Canada, $3.50; po 80c: B. P., R. U., J. Do-brantz, Wis.; po 60c: L. J., F. M.; po $1: B. Novak, Chicago, člani Društva Slovencev v Chicagu: $30. Vsem iskrena hvala! Prijatelji našega gibanja, posnemajte!
Kmalu bo konec leta! Prosimo, poravnajte naročnino v znesku $1.20. V Canadi pa $1.50. Že danes sporočamo, da bo naročnina v letu 1952 — višja! Vse za list "Slovenska Država", vse moči za poglobitev in razširitev slovenske državne ideje!	Urednik
IZŠLA JE
"BARAGOVA PRATIKA"
za prestopno leto 1952.
z zelo pestro vsebino. Zanimiva je zlasti črtica "Debata" med Andrejem Prelesni-kom (novim slov. Amerikancem) in partizansko opredeljenim Antonom Mrazni-kom.
Zanimive so vse druge informacije, zlasti o vladi Združenih držav, o vseh dosedanjih predsednikih Z.D., kar bo zelo dobro služilo vsakemu pri izpitih za dobavo ameriškega državljanstva. Zanimiva in poučna je tudi vsa ostala vsebina Pratike.
Naročite jo, dokler zaloga ne poide!
Stane s poštnino $1.00 ve, ki so bile vsebovane v takratnem kar je poslati v Money odru, čeku ali go-tovni na:
BARAGOVA PRATIKA 6519 - Wesi 34th Street,	Berwyn, 111.
SLOVENSKA IZJAVA — KATERO PODPIŠEŠ, JE TUDI DOKAZ, DA JE V TEBI ŽIVA SLOVENSKA ZAVEST. Ce še je nisi podpisal, piši po njo na uredništvo "SLOVENSKE DRŽAVE". Ne odnehajmo z delom za uresničenje naših ciljev. Postoterimo svoje napore za Slovensko državo!
t?-
CENE ZNIŽANE - BLAGO ISTO! - Božič je pred vraii!
Pošljite takoj naročila da Vašim dragim izročimo vaše darove pravočasno! — Ne čakajte! Oni Vašo pomoč potrebujejo in jo pričakujejo!
DVAKRAT DNEVNO^Oš^
pošiljamo z zračno pošto — "Air Mail" — Vaša naročila v Trst, kjer se nahaja naše veliko skladišče prvorazredne, sveže moke, Ameriškega in Kanadskega blaga.
Paketi se dostavljajo v stari domovini v teku 18 DNI. Jamčimo za vsako pošiljko, za delno ali celotno izgubo.
Pošiljajte darove Vašim dragim v domovino preko te najmočnejše in najsigurnejše agencije. Pri nas boste dobili po NIZKIH CENAH NAJBOLJŠE BLAGO.
Najfinejša canadska OOO
Bela MOKA
v dvojni vreči 100 Lbs. do zadnje postaje
Paket št. 6 - $13.95
10 Lbs. riža — Rice 10 Lbs. kave — Coffee 10 Lbs. sladkorja — Sugar 10 Lbs. Špageti - Spaghetti
NAŠI "SPECIJALNI" PAKETI
V močnih dvojnih vrečah ali v lesenih zabojih. 50 Lbs. najboljše BELE MOKE....$ 6.45 100 LIbs. sveže Koruzne Moke......$10.20
40 Lbs. fižola (pisanega) Beans $ 9.45 25 Lbs. fižola (pisanega) Beans $ 5.50
100 Lbs. riža — Rice ....................$17.75
50 Lbs. riža — Rice ....................$10.00
100 Lbs. sladkorja — Sugar ........$17.50
50 Lbs. sladkorja — Sugar ........$10.45
50 Lbs. špagetov — Spaghetti ....$10.50 25 Lbs. špagetov — Spaghetti ....$ 6.50
25 Lbs. grisa — Farina ..............$ 6.25
10 Lbs. Bakalara — Stock fish....$ 6.75 20 Lbs. Bakalara — Stock fish....$13.65 10 Lbs. mila za pranje (Laundry) $4.50 40 Lbs. mila za pranje, Laundry $15.75
37 Lbs. svinjske masti (Lard)......$12.50
30 Lbs. zelene kave (Gr. Coffee) $26.90 50 Lbs. zelene kave — Coffee....$44.50
25 Lbs. ječmena — Barley..........$ 6.00
Slanina sušena ................................$ 0.75
25 Lbs. leče — Lentil ..................$ 7.75
Olje oljčno, 5 litrov ........................$ 9.45
Cikorija (Frank) 5 Lbs...................$3.75
10 Lbs...................$ 6.90
Čokolada, 5 Lbs...............................$ 6.50
Kakao — Cocao, 5 Lbs.................$ 5.50
Paket št. 15 $10.50
10 Lbs. kave — Coffee 7 Lbs. sladkorja — sugar 1 Lb. Cikorije — Chickory
Paket št. 9.......$9.75
2 Lbs. kave — Coffee 2 lbs. sladkorja — Sugar
2	Lbs. riža — Rice 1 Lb. masti — Lard
1	Lb. olje — Oil
2	Lbs. griža — Farina 400 gramov marmelade
Paket št. 4 $15.00
10 Lbs. masti — Lard 10 Lbs. sladkorja — Sugar 5 Lbs. Špageti - Spaghetti 5 Lbs. kave — Coffee 5 Lbs. ječmena — Barley 5 Lbs. mila (Laundry)
ZDRAVILA ~~
Vsa zdravila pošiljamo po zračni pošti ter jamčimo dostavo v domovini tekom 8 dni
Streptomycin:
10 gramov $7.40, 20 gr. $14.90
40 gr............. 529.50
RUTIN: 500 tablet .... $8.00 PENICILIA (V olju) In oil
3	miljone edinic ..............$6.45
P.A.S.: 250 tablet ..........$8.95
500 tablet ........................$15.25
1000 tablet......................$29.25
Pišite po cenik drugih zdravil Za večje količine popust.------
Vaša pisma, čeke ali Money Order pošljite priporočeno na
Paket št. 20..............................$15.50
25 Lbs. Bela moka 10 Lbs. kave — Coffee 10 Lbs. sladkorja — sugar 10 Lbs. riža — rice
PIŠITE PO VELIKI CENIK!
USA EXPRESS CO.
720 - lOth Ave. Tel.: PLaza 7-6459 New York 19, N. Y., U.S.A.