Izhaja razen nedelj in praznikov
===== vsak dan opoldne. =====
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., =—— Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije ==' za list so poštnine proste. =
Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7'50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Štev. 123.
V Ljubljani, petek dne 7. decembra 1917.
Leto I.
Mirovni shodi.
Jugoslovanska soc. dem. stranka sklicuje mirovne shode v soboto dne 8. in v nedeljo dne 9. t. m., in sicer:
V soboto dne 8. t. m. rv Vodmatu (pri Ljubljani) v gostilni g. Podobnika.
(Poroča sodrug Kristan)
V nedeljo dne 9. t. m. _ na Glincah (pri Ljubljani) v gostilni »Amerika« ob 3. popo-ludne. — (Poroča sodrug Kristan.)
V nedeljo dne 9. t. m. ob 10. dopoldne v Spodnji Idriji in ob 6. zvečer v Logatcu.
(Poroča sodrug Pttejan.)
Državni zbor.
Dunaj, 5. decembra.
V poslanski zbornici se je danes nadelje-vala debata o nagodbenih predlogah. Prvi govornik poslanec T nšar je izjavil, da v češkem narodu ni nobene stranke, ki bi ne želela češke države in sicer v zvezi s slovaškim Plemenom. Nasproti včerajšnji izjavi grofa Ti-sze v ogrski delegaciji je poslanec Tušar izjavil- Čehi se z grožnjami ne puste strahovati. Uiti hočejo, kakor je izjavil cesar v svojem prestolnem govoru, »gospodje v lastni hiši«. (Pritrjevanje v klopeh čeških socialnih demokratov). 1
Finančni minister baron Wimmer je 'uzpravljai uvodoma o razmerah avstro-ogr-ske banke ter o podiajšanju privilegija te ban-
Lr s,e dotaknil potem pritožb glede neugodne denarne veljave. Pes je sicer — je izjavil •minister — da je naša denarna veljava v primeri z ono v nevtralnih državah neugodja; to- pa izvira predvsem iz naše plačilne bilance. Mi uvažamo iz nevtralnih držav mno-go blaga, izvažamo pa le malo. To> je vzrok znatnemu disažiju. Da se je valuta poslabšala, je kriva pač v prvi vrsti okolnost, da davčni dohodki, vojna posojila in predujmi niso zadostovali v pokritje ogromnih stroškov. Kriva da je nekoliko tudi zbornica sama, ki je dovoljevala milijarde izdatkov, proti katerim je minister imel pomisleke.
Za poslancem LukaszeviczeirL je govoril 'ministrska predsednik dr. vitez Seidler, ki se je bavit najpreje s Friedmannovim predlogom glede uvoza živine in mesa iz inozemstva ter potem razpravljal o provizorični pogodbi z Ogrsko. Če bi se bistveni deli iz pogodbe izpustili, bi se morala pričeta pogajanja z Ogrsko; s tem pa bi proivizorij lahko- postal iluzoričen. Morebitne pomanjkljivosti provizorične pogodbe se bodo po vojni dale odstraniti. Ministrski predsednik je končno izjavil, <Ja ne smatra za umestno odgovarjati1 na interpelacijo poslancev Staneka in dr. Korošca gle-re pomanjkljivosti ruske cirkularne note, ker •le bila v delegacijah vložena istotako se glaseča interpelacija.
Ko so govorili še poslanci Stapinski, Ku-janda, Goli, Conci, Pacher, Hraban, dr. Hei-‘Uiger in Tobolka, se je prešlo h glasovanju o Provizoričnem podaljšanju nagodbe z Ogrsko, zbornica je s pičlo večino 23 glasov odobrila \ se tri vladne predloge. Večino s 188 glasovi ?.	nemško-nacionalne	stranke,	krščan-
f !	d.u'najska	napredna	stranka, Po-
ljaki m bukovinski Ukrajinci. Proti predlogom so glasovali Jugoisiovani, Čehi in socalni demokrati. Ukrajinci \z Galicije so pred glasovanjem zapustili dvorano.
Kedaj bo prihodnja plenarna seja, še ni določeno; najbrze pa bo dne 18. decembra. Če «e v kvotni deputaciji ne doseže sporazum, bo Kvoto za obe državni polovici določil cesar sam.
LISTEK.
  l
DR. H. TUMA:	7*7
Jugoslovanska deklaracija.
Dne 1. decembra 1870., ob priliki občnega . °ra Matice slovenske, postavil se je ljubljanski jugoslovanski program na sestanku slovenskih, nrvatskih in srbskih politikov. Ta poudarja edin-
Jeznih Slovanov, „ki se kaže v narodnem ču-51.„ Jezdj.u- Slovenci, Hrvati in Srbi habsbur-m mo+cr”'|je bodejo združiti vse svoje moralne
delovanjem	v	dose£° jedinstva. S svojim
oetovanjem hoeej0 pomagati tudi bratom onstran
2e,f	T	ene narodnosti.” Ta program
e važen . ker je vprvič jasno in odločno zapustil državnopravno stališče ter segel preko državnih mej. Za jugoslovansko idejo ogrevala s* je vse jugoslovanska omladina.
Pruske zmage in zjcdJnjenje Italije in Nem-‘je dal je čutiti avstrijskim Slovanom vso njih Sjbkost. Od te dofcc naprej prevladuje nad jugoslovansko vseslovanska ideja s pogledom na pomoč mogočne Rusije. Kakor je nemški narod Pnšel do jedinstva potem zmage orožja militaristične Pruske, kakor se je uresničila zjedinjena ‘talija po zmagi Piemonta, tako so pričakovali rešitve avstrijskih narodnostij od pomoči velike ruske države. Po eni strani je strah pred germanizacijo zbegal Slovence, da so se zatekali Čez
NAPHEJ, St 123, 7. decembra 1917.
Ekspoze vojnega ministra.
V	brambnem odseku ogrske delegacije je podal v sredo vojni minister Stoger-Stei-n e r svoj ekspoze. Spominjal se je najprej padlih junakov in poslal pozdrav armadi na bojišču. Minister je povedal, da smo bili mi v začetku vojne daleč za Srbijo in Rusijo glede vojnega orožja. Pri velikem številu naborov, pregledovanj in izmenjav so se gotovo zgodile večkrat nepravilnosti. Skupno število onih, ki so oproščeni vojaške službe, znaša danes okroglo poldrag milijon. Ko smo pričeli vojno, je bilo razmerje aktivnih napram rezervnim častnikom 2 proti 3, danes je 1 proti 4, ker se je potrojilo število rezervnih častnikov. Minister govori potem o odredbah za boj proti mnogim kužhim. in nalezljivim boleznim, ki so se pojavile pri nas ob začetku vojne. Danes, v četrtean vojnem letu, smo skoraj že popolnoma zatrli te bolezni. Število ozdravljenih narašča od leta do leta. Vojna uprava skrbi danes 'za približno 45.000 tuberkuloznih. število invalidnega moštva znaša danes približno 200.000 mož.. Od teh je le neznaten del popolnoma nesposoben za vsako pridobivanje; k temu delu spadajo tudi slepci. Od vseh ranjencev se porabi lahko 85 odstotkov za vojaško službo, 10 odstotkov za normalno pridobivanje in le 5 odstotkov je invalidnih. Minister govori o odredbah za vojne ujetnike. Vojnih ujetnikov je: 10.000 častnikov in 1'L rniljonov mož.
Od začetka letošnjega leta je nastopila težka kriza v aprovizaciji armade. Krizo smo premagali s pomočjo pruske vojne uprave. Preden je pa prišlo do tega, da spravimo letošnjo žetev, je zoipet grozila aprovizacijska kriza za armado. Ogrska vlada je pomagala,, da se je premagala ta kriza. Minister se spominja nato velikanskega dela municijskih obratov. Ob začetku vojne je bilo 50 takih obratov, danes jih je 600 in če vštejemo še pod-obrate jih je 2500. Da se razvije demobilizacija, zato bo potrebno precej časa. Pri demobilizaciji bo vodilno načelo: Obnovitev narodnega gospodarstva na vsej črti, povišanje produkcije in vsega gospodarskega življenja obeh držav.
Da' se izboljša materielni položaj gažistov in moštva, da se nanovo urade prejemki' vdov in sirot, zato se že izdelujejo primerne odredbe. S sodelovanjem cbeh ljudskih zastopov se bodo te odredbe izvršile. Potem govori minister
o	naši mirovni naklonjenosti. Nespravljivost naših sovražnikov nas sili, da vodimo boj za naš obstoj dalje. Cilj dosežemo, če do takrat vzdržimo. Gre za biti ali nebiti. Tudi če pride mir že jutri, ne bo še konec pomanjkanja, ker bomo še vedno navezani sami nase, ker bomo morali rešiti vprašanje prehrane in bomo morali iznova zgraditi vse naše gospodarsko, življenje.
&
Ekspoze vojnega ministra so sprejeli de-legatje z živahnim odobravanjem. Delegat Oh or in zahteva od vojnega ministra pojasnil z ozirom ria izvajanja posl. Jerzabeka v. avstrijski poslanski zbornici. Vojni minister naj pove, v kakšnih odstotkih je sestavljena armada iz Avstrijcev in Ggrov, koliko Avstrijcev in Ognov je padlo v vojni*, koliko je bilo ranjenih in ujetih. Vojni minister izjavi, da bo na to vprašanje odgovoril pozneje. Toliko pa leliko pove, da je število ogrskih vojakov relativno Višje nego avstrijskih. Vzrok je pa ta, da je ogrsko in hrvaško prebivalstvo telesno čvrstejše od avstrijskega. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo 17. decembra ob 4. popoldne.
mejo, po drugi strani pa so realni politiki svarili: „ni Rus, ni Srb neče spasiti Hrvatske, ako mi sami ne" (Vojnovič). Prevladala je, kakor pravi dr. Prijatelj, vse »občna vzajemniška zamamlje-nost", katero so izkoristili nemški nacijor.alci ter zastrašili habsburško dinastijo pred nevarnim panslavističnim gibanjem, če tudi so trezni nemški politiki so dobro vedeli, da je vse slogaštvo in hrvatomanija le dokaz slovenske politične ob-nemoglosti. Slovensko politiko je takrat objemal duh razdvojenosti, osebnih bojev in nejasnosti, ker slovensko ljudstvo .splošno ni bilo zrelo za konstitucijonelno politično življenje in med Slovenci niti ni bilo otvorjenih še aktivnih, politična strank. Imamo izjave posameznih politikov, kakor ono dr. Gregorčevo od 13. maja 1887 v državnem zboru: »Avstrija naj gre do Soluna, ustvari naj jugoslovansko upravno skupino, ki naj stre dualizem in obrazda Madjare." Jugoslovanska ideja je šla po skionu navzdol.
Dne 2. oktobra 1890 sklenila se je na shodu slovenskih in istrsko - hrvatskih poslancev resolucija, ki je skromno zahtevala slovenske uradnike, pravniško akademijo in nadsodišče. Slovenski Narod je takrat naidašal, da gre pred vsein za uresničenje narodne ravnopravnosti in za upravno skupino, šele potem ne bo ovire za združenje s Hrvati. Vso nesposobnost resnega mišljenja pa kaže trditev nastopajočega voditelja slovenskega naprednjaštva dr. Tavčerja v Zagrebu: »Zemlja naša je, če smo pravični zgodovini ter pokorni historičnemu upravu, samo kos zemlje Hrvatske."
Politični pregled.
= Poslanci v hrvatskem saboru. (Srbi in Hrvati), ki so za jugoslovansko deklaracijo, so sklenili naslednjo izjavo, ki je v zmislu njih politike popolnoma logična in spričo položaja primerna: Na mirovno ponudbo današnje ruske vlade od 28. novembra 1917, ki se obrača na vse vlade, razrede in stranke vojujočih se držav z vprašanjem je-li so pripravljeni takoj vstopiti v pogajanja za premirje in mir, izjavljamo podpisani poslanci na hrvatskem saboru, da smo pripravljeni, pozdraviti vsak korak, ki bi vedel k trajnemu miru narodov. Ob tej priliki pa smatramo za svojo dolžnost, da izjavimo stremljenje vsega našega naroda, ki odločno zahteva, da bodi mir pravi demokratski mir, kateri bo zajamčil jedinstvenemu narodu Hrvatov, Slovencev in Srbov popolno svobodo državnega kulturnega ter gospodarskega življenja in razvoja. — V Zagrebu, 3. decembra 1917. — Akačič, Budisavijevič, Došen, pl. Hrvoj, Kempf, Kovačevič, Kuirin, Majer, Pavelič, Peršič, Petričič, Vale-rijan Pribičevič
= Odgoditev nemškega državnega zbora. »Vorwarts« poroča: Državni zbor so odgodili kljub odločnemu ugovarjanju socialnodemo-kratične frakcije in neodvisnih. Razlogi ugovora so izredno umljivi. Med tem ko se odloča na izhodu o miru, mora ostati državni zbor skupaj! Doseglo se je pa le to, da je predsednik izjavil, da odgoditev ne bo trajala dolgo, in da bodo eventualno k prihodnjemu zasedanju povabili brzojavno. Poostrili1 so socialni demokratje svoj ugovor zaradi nekih dogodkov v gospodarski komisiji glede Litavcev, ki so pa za sedaj še zaupni. Šlo je za dejstvo, ki ga je sporočil Cohn (neoidv. soc.) in ga potrdil Erzberger, ki je dalo povod, da je Scheide-mann pripomnil, da je kraj za politiko Viljemova cesta ne pa glavni stan. Med tem se bodo, upamo vsaj, že pričela mirovna pogajanja z Rusijo, i-n tedaj se bo kmalu pokazalo, da se z boljševiško vlado nc da pogajati po metodah tajne diplomacije.
= Bivši ruski ministri obtoženi. Sovjet ruskih komisarjev je sklenil, izpustiti na predlog revolucionarnega komiteja aretirane člane provizorične vlade, kakor hitro bo ofcvorjen ustavodajni zbor. Preiskovalni odsek revolucijskega komiteja je .sklenil, ustaviti preiskavo proti nekaterim bivšim ministrom ter obtožiti samo tri, namreč mornariškega ministra Verderjev-skega, ker je samovoljno zapustil svoje mesto, zunanjega ministra Tereščenka, ker je v škodo Rusije sklepal diplomatične tajne pogodbe, in ministra za javno skrb Kiškina, ker je organiziral proti boljševiški vladi oborožen upor.
— Rusija in ententa. Izvajanja francoskega časopisja o ruskem položaju so pesimistična, a mirna. Pišejo, da je treba vse storiti za rešitev Rusije, a obenem se pripraviti na najhujše, namreč na nadaljevanje vojne, tudi če bi Rusija ne mogla dati nobene podpore več.
— Trockij je odpustil iz službe 160 ruskih diplomatičnih in konsularnih uradnikov, ki niso hoteli priznati vlade boljševikov.
= Poslaniki entente zapustili Petrograd. »Stockholm Tidningen« poroča iz Petrograda: Poslaniki entente, ki zaenkrat še ne prekinejo popolnoma diplomat ionih ednošajev z Rusijo, so v znak protesta 'odpotovali v Stockholm ter prepustili poslaništva oskrbi svojih uradnikov. Trockemu se vkljub ponovnim poskusom ni posrečilo, stopiti v stik z zastopniki entente.
— Konferenca aliirancev. Ministrski predsednik Clemenceau je imel ob sklepu konference aliirancev govor, v katerem se je spominjal nekdanjega sovraštva med Anglijo in Francijo. Danes pa se zavedata oba naroda svojega solidarnega prijateljskega dela. Vsi
oni narodi so veliki, ki se bore za en in isti ideal za pravičnost in svobodo. V kratkem bodo sijajno poplačani. Če smem verjeti glasovom časopisja, tedaj se je dvignil onostran strelskih jarkov važen glas, norčujoč se iz naše konference. Ali nobenega vzroka ni za zasmeh. Naši sovražniki nas ne morejo razumeti; ker jim je vse le brutalna sila. Vsi smo šli v boj, ker nam ga je zapovedovala človeška vest. Hočemo, da se uresničijo pravica, pravičnost in svoboda. Tudi če onostran Rena ne razumejo, da pričakuje svet našo zrnago. Vsi narodi, katerih zastopniki so tukaj, so edini v volji, da pribore triumf največje stvari. Delamo s silo orožja, da pridobimo pravico za mir. — O uspehu konference aliirancev je poročal minister za zunanje zadeve Piclion ministrskemu svetu. Konferenca je dosegla, da se zagotovi enotnost gospodarskega, financielnega in vojaškega delovanja. Generalni štab aliirancev uresniči enotnost vojaškega delovanja zaveznikov.
~ Amerika in centralne države. V ameriškem senatu je bila podana predloga, ki izreka, da obstoji vojno stanje med Ameriko in med Avstrijsko-Ognsko, Bolgarijo in Turčijo. Predloga je bila izročena brez debate odseku za zunanje zadeve.
Dnevne beležke.
— Izkred pritožbene komjsiie IU. v Ljubljani. 22. novembra se je sklenila pred to pritožbeno komisijo sledeča poravnava med vodstvom rudnika v Labinju in med labinskimi rudarji: Družba dovoli povišanje draginjske doklade, ki je znašala doslej 20 odstotkov in sicer po sledečem načinu: Samski delavci dobe 45 odstotno povišanje, poročeni delavci * z ne več 'kakor 3 otroci 50 odstotno in oženjeni delavci z več kakor 3 otroci 55 odstotno povišanje draginjskih doklad. Kopačem, ki imajo šihtno mezdo, se prizna premija in sicer: Pri zaslužku cd K 3:75 do K 4:— 5 odstotna, pri zaslužku od K 4:— do K 4:50 10 odstotna, pri zaslužku od K 4:50 do K 5:— 15 odstotna in pri zaslužku nad K 5:— 20 odstotna premija. Dosedanja mezdna doklada za vsak šiht v. znesku 40 odstotkov in sicer vojna doklada po K 1:—, 50 vinarjev in 25 vinarjev ostane ne-iz preme nje na. Nove draginjske doklade veljajo od 18. novembra dtlje.
— Čisto imetje ljubljanske občine je znašalo dne 30. junija 1916. K 171.901.89. Aktiva K 9,714.659.07, pasiva K 9,542.757.18.
Tisti, ki je v sredo izgubil krušne karte, naj se zglasi pri gospej Kordiš, Cojzova cesta 9, pritličje na levo.
—	Božični dopusti za vojake v zaledju. Vojaška uprava je odredila, da se dajo vojakom v zaledju tridnevni božični dopusti. Dopusti pričnejo 10. decembra in se končajo 3. januarja. V prvi vrsti imajo pravico do dopustov oni, ki so bili že na bojišču, v drogi vrsti ranjeni in bolani, v kolikor smejo brez škode domov, v tretji vrsti oni, ki že dolgo ni$o bili doma. Posebno je upoštevati tudi trgovce in obrtnike.
— Jugoslovanski akademiki nam pošiljajo sledečo izjavo:	Jugoslovanski akademiki pozdravljamo majniško deklaracijo, prisegamo na to najsvetejšo narodno zahtevo — poslednjo voljo največjega Jugoslovana dr. Janeza Evangelista Kreka in se klanjamo globoko potrti nad preranim grobom, spominu nesmrtnega genija. Vemo, da je le nesloga naš pogin; vemo, da sejejo sovražniki z zlobnim namenom v naše vrste razdor; kličemo k združenju, k ^skupnemu delu ves naš narod. Neomajna je naša vera v moč narodne ideje in v nezlomljivo silo narodove volje, neomajna vera v moč naše mladosti. Nočemo suženjstva, ker je človeštva nevredno, hočemo se otresti člo-
Nastopajoči klerikalizem po Slovenskem in boj istega z liberalno stranko preprečil jo od 1. 1890 naprej vsako resno obravnavanje in aktivni nastop za jugoslovansko idejo. Sestanki in izjave slovenskih politikov doma, na shodih in v državnem zboru niso bili nič druzega, nego negotovo izražene želje, na katere se ni bilo ozirati ne od vlade ne od drugih činiteljev avstro-ogrske države.
Svetovna vojna zalotila je slovensko narodno radikalno stranko v vsej pobitosti vsled polne zmage klerikalizma, lastnega gospodarskega razsula in klavernega konca preporodnega gibanja. Slovenska ljudska stranka z dr. Šušteršičem nastopila je pot krvavega avstrijskega patrijotizma in priviligirane dinastičnosti. Ljubljana je razobesila svoje zastave, ob zvokih šumnih koračnic pozdravljala je po syojih prvih zastopnikih odhajajoči polk.
Grobno mrtvilo zavladalo je nato v središču Slovenije. Sttirgkhov sistem in vojno-nadzarovalni urad vršil je nemoteno in točno svojo nalogo.
Slovenski deželni in državni poslanci izginili so s pozorišča, enako češki. Kdo bi se pač upal klicati po parlamentu, katerega so nacionalistične stranke, posebno Čehi, desetletja ubivali, kdo zahtevati svobodnega razpravljanja o notranji in vnanji politiki, kdo drznil bi terjati »Novo Avstrijo" ali mar takniti se jugoslovanskega vprašanja? Izkazovana lojalnost pečatila je besednikom slovenskega ljudstva usta, ljubljanska gospoda je gostoljubno sprejemala junake, ki so prihajali varno v zaledje.
Smrt Stiirgkhova, nastop mladega cesarja, prememba smeri vnanje politike po grofu Czer-ninu odprlo je duri parlamenta — in ne volja ljudstva, ne delo njegovih poslancev. Polni negotovosti, kako stališče zavzemati glede vnanje in notranje politike vladalo je slovenske, hrvatske in češke poslance, ko so stopili čez prag parlamenta. Značilno je, da ob prvem zborovanju ni iz vseh strank vzkipelo takoj ogorčenje nad triletnim nasilstvom in glasna zahteva po osvoboditvi avstrijskega ljudstva od absolutizma. Niti nacijonalne, in žal, tudi ne socijaldemokratične stranke se niso združile za enoten nastop, pri oni zahtevi, ki je predpogoj vsakemu političnemu dejanju in nehanju, samoodločevanja ljudstva v svobodni državi. Posamezne parlamentarne stranke so polagoma prihajale vsaka do svojega po-seonega stališča. Vplivi in migljeji od zgoraj, dogodki od vzunaj so šele ljudske zastopnike zdramile. Radi tega je pobožna laž, da je jugoslovanska deklaracija, spontano in po volji enotnega naroda prikipela na dan. Dr. Prijatelj (Omlad.) je bil docela prav ugotovil: »Še danes nimamo jasnega pojma a tem, kaj se imenuje ideja slovenskega naroda." Radi tega moramo brez ovinkov priznavati, da je jugoslovanska deklaracija nastala pod vplivom svetovnih dogodkov in da Šele deklaracija hoče dati enotno politično idejo slovenskem in hrvatskem narodu v Avstriji.
(Dalje prih.)
kem dvorišču »Delavskega doma« je nad vse pričakovanje uspel. Mrzla sapa, ki je ostro pihala, ni ovirala trboveljskega proletariata in že ob 2. popoldne se je pričela množica zbirati na dvorišču. Udeležba je bila ogromna. Pod predsedstvom sodruga F. Rinalda je so-drug Sitter govoril o neznosnem trpljenju, katero je povzročila vojna, o miljenih človeških žrtev ter o prelivanju krvi, o uničevanju sveta in o ruski revoluciji, ki nam bo prinesla končni mir. Vojskovodje so skušali doseči mir z orožjem. Zamanj! Državniki sovražnih držav so hoteli z lakoto izsiliti mir. Zamanj! Papež je v imenu krščanstva vsega sveta posredoval za mir. Zamanj! Prijela je močna roka ruskega proletariata v usodo vsega sveta in nam ponuja premirje in mirovne razprave, nam ponuja mir brez pridobitev ozemlja in brez plačevanja odškodnin. Česar mogotci niso dosegli, to nam nudi sedaj ruska proletarska moč. Izvajanjem sodruga Sitterja, ki je med drugim tudi govoril o demokratizaciji itd., je sledilo burno odobravanje. Resolucija se je z navdušenjem sprejela in s klicem: Proč z vojno! Mir brez aneksij in brez korltribucij 1 se je veliki mirovni shod zaključil.
— Hrastnik. Mirovni shod, ki je bil tukaj
2.	decembra, je bil ogromno obiskan. Vsi prostori prenapolnjeni. Takega obiska Hrastnik še ne pomni. Veliko jih je moralo oditi domov, ker ni bilo prostora. Na shodu je bilo okolo
1000	oseb. Predsedoval je sodrug Kamplet. Poročal je sodrug Malovrh.. Navzoči so glasno izrazili željo po miru. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Vidi se, da bo delavstvo zapostavilo vse moči, da se sklene čimiprej mir. Shod je pozdravljal brate v Rusiji in izrazil željo, da bi se zopet oživela internacionala.
— Vabilo na deželno konferenco jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu cime 16. decembra ob 9Ve. predpoldne v »Delavskem domu« v zeleni dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Aprovizacija. 3. Volitev delegatov za strankini zbor v Ljubljani. 4. Predlogi. Vabijo se na shod vsi pristaši stranke, kdor vabila ne bi prejel, ga prejme na dan konference.
nemško fronto. Izgube sovražnika so zelo velike. Ujeli smo nad 9.000 Angležev ter uplenili 148 topov in 716 strojnih pušk. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Pri Ailette, v posameznih odsekih Chainipagne in na vzhodnem bregu Moze močan artiljerijski ogenj. V uspešnem sunku severno od Juvincourt smo vjeli večje število Francozov. Včeraj smo sestrelili 18 sovražnih letal. Naši letalci so bombardirali pristaniške naprave v Calais, nadalje London, Gherness, Gravesend, Chatham, Dover in Margate. Na mnogih mestih so nastali veliki požari. — 11 a 1 i j a n s k a f r o n t a: Dne 4. decembra pričeta ofenziva armadne skupine Ccnrad pl. Hdtzendorf v ozemlju Sedmih občin je imela velik uspeh. Avstroogrske čete so v-zele z naskokom močne italijanske pozicije v gorovju Meletta ter so jih obdržali proti ponovnim protisunkom sovražnika. Nemška arti-ljerija je uspešno sodelovala. Dosedaj smo ujeli 11.000 Italijanov ter viplemili 60 topov. — Na macedonski fronti nič posebnega. — Lu-dendorff.
veštvo ponižujočega jarma in zahtevamo za svoj narod suverene svobode, suverene enakopravnosti! Brez strahu so naša srca. Minuli so časi, ko smo trepetali za bodočnost svojega naroda; zadnjo senco bojazni je pregnal narod sam, 'ki se je zjedinil v eni misli, v oni želji, v eni volji! Vztrajajte vsi dobri in plemeniti, ostanite zvesti vzvišeni ideji in neomajni v sveti borbi, voditelji in glasniki naši! Stoj, narod od Mure do zadnje čeri južne Adrije, neustrašen v boju za svojo zemljo in svojo pravdo z zasluženim zaničevanjem in prekletstvom za vsakogar, ki Te izdaja, ki Ti v Tvojem imenu zločinsko krade zadnji žarek upanja v svobodno solnce! Našega naroda ni uničilo ne sovraštvo ne nasilje, ko si ni bil v svesti svojega kulturnega zvanja in svojih pravic. Kje je sila, ki ga ukloni, odkar so naši voditelji razvili prapor majniške deklaraoje in zahtevali, da mora bratska kri k bratski krvi, bratska zemlja k bratski zemlji! Domovina mati! Čuj prisego našo: Za pravdo naše zemlje, za svobodne grobove dedov naših ,za svobodne vode in svobodno morje, za svobodne gore in polje pod njimi, za svobodno solnce naše — polagamo na vzvišeni oltar svojega naroda ves svoj up in vso svojo mladost in vse svoje delo, svoje besede zadnji glas, zadnji utrip svojega srca, zadnji svoj dih. Ni trpljenja, ki nas ukloni, ni preganjanja, ki nas omaja, ni žrtve, ki nam iztrga iz srca zahtevo, izpovedano v majniški deklaraciji! Verujemo z vsem žarom svoje duše v bodočnost našo, verujemo v svobodo našo, verujemo v moč pravične Jugoslovanske ideje in živimo in umremo za naš veliki cilj! — Na Dunaju, dne 2. grudna 1917. — (Sledi čez sto podpisov).
— Mirovni shod v Idriji. Javen shod z dnevnim redom: »Delavstvo in mir« je v Idriji nadvse lepo uspel. Že ob 9. dopoldne je bila obširna dvorana pri »Črnem orlu« natlačeno polna. Po prihodu zastopnika okrajne politične oblasti je otvoril shod in mu predsedoval sodrug Bajt. Poročal je v nadenournem govoru sodrug Štraus. Navzoči so mirno in pazljivo sledili govorniku ter glasno pritrjevali. Nato se je sprejela resolucija. Shod se je zaključil s soglasnim klicem: Živel mir! Živela narodna enakopravnost!
— Občno konsnmno društvo v Idriji opozarja vnovič vse one svoje člane, ki nimajo še polnih deležev, da iste do konca tekočega lefa vplačajo, ker bodo sicer ob novem letu izključeni iz društva. Enako bodo predloženi v izključitev tudi tisti člani, kateri na račun svojega dolga že tri mesece niso nič plačal.
— Zagorje ob Savi. V torek, dne 4. t. m. se je vršila seja občinskega odbora. Navzočih je bilo 18 odbornikov. Na seji se je odobril proračun za leto 1918. Občinske doklade bodo znašale 90 odstotkov. Celotni proračun, izdatki kot dohodki znašajo okroglo 38.000 kron. Šolske potrebščine nad 11.000 kron. Nadalje je bilo sprejetih pet oseb v občinsko zvezo. Pogorelcem na Koroški Beli se je dovolilo 150 kron podpore. Razen tega dobe trije občinski siromaki‘6 do 10 kron podpore mesečno. Na seji je župan predlagal, da naj se občinski odbor pridruži majski deklaraciji ter izreče Jugoslovanskemu klubu zahvalo. Socialno demokratični odborniki so podali izjavo po sodrugu Cobalu, da se glasovanja za ta predlog vzdr-že, kar utemeljujejo tako-le: Socialno demokratična stranka se je že leta 1909. na svoji tivolski konferenci v Ljubljani izjavila v obliki resolucije za jugoslovansko ujedinjenje na širši podlagi kot je majska deklaracija. V oni resoluciji socialistične konference je mlnogo širši gospodarski in kulturni program, raditega ne glasujejo za tesnejšo deklaracijo, pač pa tudi ne proti, in so zahtevali, da se izjava zabeleži v zapisniku. Nadalje je sklenil občinski odbor na predlog socialistov, da bo podpiral vsako mirovno akcijo, oziroma se ji pridružil, da se doseže svetovni mir. Nato so bila na razpravi še nekatera aprovizačna vprašanja.
— Tatvine na južni železnici. Tatvine na južni železnici postajajo že tako splošne, da si komaj še kedo upa kaj poslati, bodisi po železnici, bodisi po pošti. Krade se kar na debelo, živila po tisoče kilogramov, tobak za tisoče kron vrednosti in poštne vrednote mnogo tisoč kron zginjajo z neverjetno spretnostjo. Drznost tatov je breizpriimerna in so številni slučaji,, ki kažejo, da je bilo udeleženih po več oseb. Zadnje dni je izginilo iz poštnega vagona na progi pri belem dnevu kar več ducatov vrednostnih paketov in vrednostnih pisem, ne da bi se danes vedelo za storilce. Skoda je ogromna. Mislijo, da je oropal poštno ambulanco vojak-stražnik, ki je od takrat izginil brez sledu. Mogel pa ni biti sam, kajti ukradeno je v množini celega tovora. Na izmikalnem kolodvoru na Teznem pri Mariboru pa so ukradli zopet iz nekega vagona kadiva za 3100 K. Kar se je pokradlo od pričetkom avgusta do danes na progi južne železnice v naših krajih, gre že v milijone.
— Trbovlje. Mirovni kbod, ki je bil v nedeljo 2. decembra pod milim nebom na veli-
Aprovizacija.
Krompir za I. okraj dobe stranke v petek, 7. in v ponedeljek, 10. t. m. iz skladišča na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: v petek, dne 7. t. m. od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 100, od 9. do 10. štev. 101 do 200, od 10. do 11. št. 201 do 300, od 2. do 3. popoldne štev. 301 do 400, od 3. do 4. štev. 401 do 500, od 4. do 5. št. 501 do 600. V pondeljek, dne 10. t. m. od 8. do 9. dopoldne štev. 601 do 700, od 9. do 10. št. 701 do 800, od 10. do 11. štev. 801 do 900, od 2. do
3.	popoldne štev. 901 do 1000, od 3. do 4. štev.
1001	do 1100. Vsaka oseba dobi 10 kg krompirja op 30 vin.
Prekajeno meso na rumene izkaznice B dobe stranke v ponedeljek, 10. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: Od 1. do pol 2. št. 1 do 200, od pol 2. do 2. št. 201 do 400, od 2. do pol 3. št. 401 do 600, od pol 3. do 3. št. 601 do 800, od 3., do pol 4. št. 801 do 1000, od pol 4. do 4. št. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. št. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. št. 1401 do 1600, od 6. do pol 6. št. 1601 do konca. — 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb
1	in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. — Kilogram stane 4 K.
Člani vojne zveze, to so člani konzumov in delavci tovarn, se opozarjajo, da oddajo svoje karte za kruh in moko v onem. konzumni oziroma oddajališču kruha in moke, kjer so se vpisali kot člani vojne zveze. Karte je treba oddati v petek, da zanrore aprovizacija na podlagi oddanih kart nakaz ti kruh dotič-nemu oddajališču kruha.
Na krušne izkaznice štev. 38 se dobi kruli v vojni prodajalni g. Podboj, Sv. Petra cesta.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip p e t e j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani,
Zahvala.
Zahvaljujemo se vsem onim, ki so se udeležili pogreba našega očeta oz. soproga
FRANCA PRETNERJA
drž. železničarja.
Posebno iskrena zahvala bodi izrečena tovarišem železničarjem, ki so se udeležili pogreba in s svojimi darovi, pokazali res pravo prijatelstvo do pokojnika.
V7 Škofji Loki, 5 deo. 1917.
Žalujoči ostali.
10 dni bo počivalo orožje.
Dunaj, 6. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Vzhodno bo-j Jšče: Med Rusijo in zavezniki je bil sklenjen desetdnevni počitek orožja. Za vse ruske fronte prične počitek 7. decembra ob dvanajstih opoldne. Pogajanja za premirje se nadaljujejo. — Italijansko bojišče: Sovražnik je doživel na visoki planoti Sedmih občin težak poraz. 4. decembra zjutraj so pričele čete feldmaršala Conrada von Hotzendorfa, po mogočni artilje-r.ijski pripravi, s sodelovanjem nemških baterij, z napadom proti gorskim postojankam ozemlja Mclette. Močno izgrajene obrambne naprave so podpirale vztrajno obrambo. Visok sneg in hod mraz sta ovirala napredovanje, a naše skrbno izdelane priprave za napad in.hrabrost naših napadalcev, sestavljenih iz vseh delov Avstrije in Ogrske, so premagale vsak proti-učLnek. Predvčerajšnjem zjutraj smo vzeli najprej Monte Badelecche in Mcnte Tondarccar, opoldne je stal polk cesarskih strelcev št. 3 na Monte Mlela, proti večeru je bil zlomljen italijanski odpor na Meletti vsled našega obsežnega napada. Od Valsta.gne prodirajoča ojačanja nasprotnikova so obstreljevalenaše baterije vzhodno od Brente v boku. Včeraj zjutraj je izgubil sovražnik po ljutih h""h Monte Zorno in postojanko pri Fozi. Ob dveh popoldne se je udala hrabra italijanska posadka, ki je bila skozi 24 ur popolnoma obkoljena, na Monte Ca-stelgomberto. Vse ozemlje severno od soteske Frenzela je v naših rokah. Italijani so imeli velike krvave izgube; dobili smo 11.000 ujetnikov in čez 60 topov. Naše izgube so majhne spričo našega spretnega vojevanja. Pri Zensonu, kjer smo že več tednov na zapahnem bregu Piave, se je zmagovito upiral pehotni polk št. 73 večurnemu napadu. — Sef generalnega štaba.
Berlin, 6. decembra. \Voltfov urad poroča iz glavnega stana: Armadna skupina kraljeviča R.uprechta Bavarskega:	Na Flander-
skem bojišču je postalo artiljerijsko delovanje znatno živahnejše. Južno in južnozapadno od Moeuvres so naše čete naskočile angleške jarke ter prodrle še čez cesto, ki vodi od Bapau-me v Cambrai. Pod pritiskam naših oddelkov je sovražnik izpraznil svoje sprednje pozicije med Moeuvres in Marco,ing§m ter se umaknil na bližnje višine. V ojstrem zasledovanju smo vzeli vasi Graincourt, Anneux in Novolles ter gojzdne višine severno od Marcoinga. V širini 16 kilometrov smo napredovali za 4 kilometre v sovražnikovem ozemlju. Pri umikanju je sovražnik, v kolikor mu je to čas dopuščal, opustošil vasi ter jih zažgal ali razstrelil. Ruševine teh vasij in opus točeno mesto Cambrai, ki je sedaj daleč od fronte, so sledovi, katere je zapustil Anglež na onem kosu francoske zemlje, kjer je za vsako ceno hotel prodreti
Agitirajte za „Maprej“! Posl Raj te ga vojakom!
deželnem
iedališču
iiEmsssraBmsraisgsBaei
——. Veliki Weganeriesf HSm s sssss Kmetič v deveti deželi.
Igra v slikah z verzi v štirih oddelkih. ,— Ses’avil Pavel W e g e n e r. Pavel VVegener v giavni vlogi. Dejanje se vrši za časa Hansa Sachsa.
Veseloigra Mož brez glave. Veseloigra
UST Prve predstave vsak dan tudi za mladino.
ob L, pol 6., 7. in pol 9. zvečer
lillicljcll IU. | == Torek 11. decembra
tanita: i posebne predstave Večer Hede Vemon
BflBflBBBBnnBBBBSnBBBBBBBaBaBCB&BBB
Kupimo
stara stojala šivalnih strojev, oziroma kompletne stroje. - Ponudbe
\	/	^JJ
prosimo poslati na
Ivan Jax & sin, Ljubljana.
SPREJEMA: Vloge m knjižice in jih obrestuje po čistih 4°io. Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE IN PRODAJA : Devize, valute, vredn. papirje, itd. in srečke c. kr. razr. loterije. ESKONTlRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: ua blago, ležeče v javnih skladiščih.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
ADRANSKA BANKA
PODRUŽNICA LJUBLJANA.
Delniška glavnica: K 12,000.000. Rezerve: nad K 1,000.000. -=-■	=r-=	CENTRALA:	T	K	ST.	Tr,s!z^=.T:;r.vjr^':
Podružnice: Dubrovnik,Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija,Spljet,Šibenik,Zader,
Brzojavni naslov : JADRANSKA. Telefon št. 257,
Stran 2.____________________________________________          NAPREJ.____	 Stev.	123.