TIM kazalo SPRETNE ROKE Igrice z žago. Škarje, papir, spretne roke in domiselnost Vžigalice, ki se same od sebe premikajo Pomorske bitke (tretje nadaljevanje) Izdelajmo iz pločevine. 97 102 105 105 108 MODELARJI Feničanska ladja iz leta 700 pred našim štetjem Čoln, ki ga bomo izdelali iz kartona 111 115 V današnji številki objav¬ ljamo dva zanimiva pri¬ spevka, ki ju bodo z ve- FIZIKI seljem prebrali predvsem črpalka 112 najmlajši bralci naše re¬ vije. Zlasti članek o izre¬ zovanju iz papirja (slika BIOLOGI zgoraj) je prijetno in za¬ nimivo napisan. Sušenje in strojenje kunčjih kožic. 125 SLIKA NA PRVI STRANI OVITKA: Iz papirja lahko izrežemo prav imenitne okrasne prtičke TIMOVA PANORAMA Začetki črne umetnosti: Johannes Gutenberg 127 Letnik V november 1966 Izdajatelj Založniški zavod »Življenje in tehnika« — Revijo urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Dušan Kralj — Odgovorni urednik Drago Mehora — TIM izhaja desetkrat letno — Letna naročnina 12 N dinarjev (1200 starih di¬ narjev) — Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6 (poštni predal 541 — X) — Tekoči račun 505-3-177 — Tisk ČP »Delo«, obrat Blasnikova tiskarna Poštnina plačana v gotovini. spretne roke igrice z žago ali kaj bomo izdelali našim najmlajšim bratcem in sestricam 97 Marsikatero igračko, ki jo si¬ cer za drag denar kupimo v tr¬ govini, lahko izdelamo tudi sa¬ mi. Zlasti imenitno pri tem delu je to, da lahko oblikujemo po¬ samezne izdelke po lastni zami¬ sli. Posebno lepe igrače lahko izdelamo že z navadno žago. Poskusimo izdelati igrače za naše najmlajše sestrice in brat¬ ce, ki imajo svoj poseben svet, sestavljen iz enostavnih podob in predstav. Učeno bi temu rekli, da jih navdušujejo čiste oblike, enostavno oblikovani predmeti, ki jih ni treba niti pobarvati. Takšne igrače ni težko izdelati, saj jh ni treba oblikovati v po¬ drobnosti, pa tudi naturalistično jih ni treba obarvati. Prav radi se igrajo majhni otroci tudi z igračkami, ki so oblikovane kot karikature bitij, kakršne pred¬ stavljajo. Takšne podobe so zelo primerne za vzgojo otrokove predstave, saj kljub preobliko¬ vanim osnovnim potezam naka¬ žejo glavne značilnosti živali ali predmeta. Igračke, o katerih govori pri¬ čujoči sestavek, »govore« zlasti z zunanjim obrisom, podobo, kakršno dajejo senčne slike. Za¬ to izdelamo po prvi risbi, ki predstavlja žival, ki jo želimo iz¬ delati, še eno podobo. Slednjo izrežemo iz papirja in jo še do¬ datno obrežemo, tako da bomo dobili zares enostaven, vendar še vedno karakterističen obris živali. Pri prenašanju podobe ži¬ vali na desko, iz katere bomo izrezljali igračko, moramo mi¬ sliti tudi na vse tiste dele te¬ lesa, ki jih otrok pri igri slej- koprej odlomi. Zato jih izdela¬ mo nekoliko močneje kot so v naravi. To so zlasti noge, rep, ušesa. Najbolje storimo, če zdru¬ žimo številne detajle posamez¬ nih delov telesa v kompaktno podobo, ki bo obdržala glavne značilnosti predloge. Ker bomo izdelali naše igrač¬ ke tako, da bodo res lepe, mo¬ ramo vzeti debelejše deske. Po možnosti naj bodo iz lipovega lesa. Igračke, ki jih vidite na fotografijah, so izrezljane iz pri¬ bližno tri centimetre debele deske. Primer za izdelavo: konjiče|( Tako kot za vse ostale figu¬ rice, izdelamo tudi za konjička najprej obris. Da bi bila igračka res trdna, združimo obe spred¬ nji in zadnji nogi v trdno, eno¬ tno »stojalo«. Pri žaganju mo¬ ramo paziti, da potekajo vse krivine zares po označeni liniji in seveda zlasti na to, da bo oblika konjička, ki ga bomo izdelovali, zares podobna pra¬ vemu. Pri žaganju moramo paziti se¬ veda tudi na to, da držimo žago pravilno, in da je deska pravilno vpeta. Žagati moramo navpično na desko, nikar ne poševno, to pa zlasti zato, ker je les debel in zahteva izžagovanje oblin pre¬ cej napora. Žagamo v smeri na¬ prej, nikdar nazaj proti sebi. Desko obračamo na podlagi ta¬ ko, da imamo za žago vedno najboljšo smer. Predvsem moramo paziti na primerno višino podloge, na ka¬ teri bomo rezljali. Ponavadi je miza previsoka, stol prenizek, ali pa sploh oboje ne ustreza. Ko je konjiček izžagan, ga v smeri letnic lepo obrusimo. Na¬ to prebarvamo površino z brez¬ barvnim lakom in jo spoliramo. Konjička lahko spremenimo tudi v zebro. V tem primeru ga obarvamo s progami Na podoben način okrasimo tudi žirafe, ka¬ mele, nosoroge, leve in vse ostale živali. Pri izdelovanju slona izre¬ žemo telo iz debele .deske, vse pritikline, to je ušesa in okle pa iz tanjše. Te dele potem nale¬ pimo na telo. Repi vseh živali naj bodo iz primerne vrvice, ki jo vlepimo v pripravljeno luk¬ njico. Če zgladimo ostre robove po¬ sameznih teles, bomo tako izde¬ lali še lepša, zaobljena telesa. Pri tem delu pa moramo biti že nekoliko bolj izurjeni. Načrt, na katerem so narisa¬ ne živali, povečamo tako, da meri vsak kvadrat po tri centi¬ metre. Nato je postopek tak, kot smo ga že prebrali v sestav¬ ku : oblike prenesemo na kar¬ ton, jih še dodatno popravimo, karton izrežemo in ob njem za¬ rišemo podobo živali na desko. Želimo vam mnogo sreče pri delu I a — Najprej narišemo podobo živali na papir. b — Po izrisani podobi izreže¬ mo žival iz kartona in jo še dodatno oblikujemo, c — Podobo živali prenesemo na desko. d — Izžagamo žival po črtah na deski. e — Širše površine telesa obru¬ simo na steklenem papirju tako kot kaže slika. Brush mo v smeri letnic v lesu. Vse manjše površine obru¬ simo z manjšim koščkom brusnega papirja, f — Prebarvamo konjička z brezbarvnim lakom, še prej pa ga lahko prebar¬ vamo z barvo za les. g — Z svedrom izvrtamo luk¬ njice za grivo in rep. h — Prilepimo v luknjice posa¬ mezne kose vrvice i — in jih pustimo, da se po- suše. k — Podoba konjička z vleplje- nimi vrvicami. I — Razmršimo vrvice v koša¬ to grivo. m — Sedaj je konjiček že lepši na pogled. n — Konjičku obstrižemo grivo. o — Končna podoba izdelka. 98 99 100 101 Če hočemo izrezljati plastičnega konjička, se moramo ravnati po teh pravilih : p — Ko smo izrezljali obris ko¬ njička, ga ponovno ozna¬ čimo do tam, do koder bodo segale obline. q — Z lesno pilo ga previdno obrusimo. Pri tem delu je bolje, da konjička ne dr¬ žimo prosto v roki, tem¬ več ga trdno vpnemo! r — Pri ravnanju s pilo bodi¬ mo nadvse previdni, s — Oblikujemo tudi z drob¬ nejšo pilo, zlasti vse než¬ nejše krivine. t — Obrusimo konjička s ste¬ klenim papirjem, u — Delovna faza »2«. Tako iz- gleda obdelano telo ko¬ njička. Če želimo še bolj oblo in plastično podobo, ravnajmo po navodilih v točkah v do x: v — Robove posnamemo še bolj globoko, tako da je zaobljeno vse telo w — Glej noge spodaj: nekoli¬ ko so razcepljene, tako da je konjiček še bolj ime¬ nitno izdelan. Končno po¬ dobo in gladko površino dosežemo spet s steklenim papirjem. x — Delovna faza »3«, popol¬ noma obdelana podoba ko¬ njička. Tudi takšnega ko¬ njička prebarvamo z bar¬ vo za les, ga prelakiramo z brezbarvnim lakom in mu dodamo še košato grivo in junaški rep. Delo je kon¬ čano in tako lahko pri¬ čnemo z rezljanjem na¬ slednje živali I škarje — papir — spretne roke in domiselnost Iz papirja lahko izdelamo marsikaj, pravzaprav mnoge stvari. Ni naš namen, da našte¬ jemo vse, kar se iz papirja da oblikovati. Ustavili se bomo pri najbolj preprostih izdelkih, ki jih lah¬ ko napravimo brez večjih te¬ žav. Potrebujemo le škarje in papir ter nekaj smisla in domi¬ selnosti za oblikovanje. Na sli¬ kah smo pokazali nekaj prime¬ rov izrezovanja iz papirja. Kaj takšnega ste morda že kdaj de- 102 103 lali. Naši prtički iz papirja so res le primeri izmed mnogih možnosti oblikovanja, oziroma izrezovanja papirja. Tudi glede oblike smo pokazali samo eno možnost, saj je takšne prtičke mogoče izrezati tudi v obliki kvadrata, trikotnika ali mnogo- kotnika. Če opozorimo še na to, da lahko uporabimo papir raz¬ ličnih barv smo predstavo o možnostih oblikovanja in izrezo¬ vanja že precej zaokrožili. Osta¬ ne nam še, da na kratko opiše¬ mo orodje in papir, ki ga upo¬ rabljamo ter o načinu dela. Orodje. Že v naslovu smo povedali, da od orodja rabimo le škarje. Toda Škarij je mnogo vrst. Za izrezovanje lahko upo¬ rabimo največkrat kar navadne škarje, ki jih ima vsako gospo¬ dinjstvo. Za lažje in boljše delo pa je dobro imeti dvoje Škarij. Za prirezovanje večjih kosov pa¬ pirja so primernejše škarje z daljšimi rezili. Za izrezovanje manjših izrezov pa so dosti bolj pripravne škarje s kratkimi re¬ zili. Rezila Škarij morajo biti ostra, sicer izrezi ne bodo lepi, ravni in gladki. Papir. Za izrezovanje prtič¬ kov iz papirja lahko uporabimo le tanjši papir, kot je na primer strojepisni. Primeren je tudi barvast papir, ki ga uporablja¬ mo za nalepljenke. Delo. Najprej prirežemo kos papirja v obliki kvadrata. Papir nato prepognemo na polovico, tega zopet na polovico in to z istim papirjem napravimo še dvakrat. Tako dobimo večkrat prepognjen papir v obliki klina¬ stega izseka. Pri zgibanju papir¬ ja je treba paziti, da se robovi papirja pri zgibanju popolnoma ujemajo. Zamisel lahko kar na¬ rišete na zganjen papir in iz- strižete izreze. Pri tem je tre- uba zganjen papir s prsti trdno oprijeti, da se pri izrezovanju ne bi premikali zgibi. Po konča¬ nem izrezovanju papir razgrne¬ mo in vložimo v knjigo, da se poravna. Prtiček je tako gotov. 104 vžigalice, ki se same od sebe premikajo Za ta zabavni eksperiment po¬ trebujete le malo dobre volje, dve vžigalici in navaden kuhinj¬ ski nož. Tisti, ki si hočejo izde¬ lati možička, ki »sam hodi«, pa še košček papirja in škarjice. To je vse. Zdaj pa na delo! Vzemite dve vžigalici. Eno od njih zarežite v obliki črke V, drugo pa ošilite tako, kot vidite na sliki. Obe vžigalici staknite v obliko črke V in ju postavite na rezilo noža. Ako držite nož mirno in vodoravno nad mizo, ne da bi se z roko dotikali mize, se bosta začeli vžigalici sami od sebe počasi premikati proti ko¬ nici noža. (Morda vam eksperi¬ ment takoj prvič ne bo uspel pa poskusite večkrat in boste videli, da bo šlo.) Še lepše bo, ako si izdelate možička, ki bo korakal po mizi jahajoč na ostrini noža. Iz tan¬ kega papirja izrežite 3 do 4 cm visoko figurico možička in jo zataknite med obe vžigalici. Ako ne bi hotel stati, ga lahko zale¬ pite s prav majhno kapljico bolj suhega lepila. Da bosta vžigalici bolj podobni nogam, ju v sredi¬ ni malo nalomite. Tako bo imel možiček kolena. Če se bo poizkus posrečil, boste gotovo želi mnogo obču¬ dovanja med gledalci. Če pa jih boste vprašali, zakaj možiček hodi, vam skoro gotovo ne bodo vedeli odgovoriti. Naj vam razo¬ denemo skrivnost: Iztegnjena roka, s katero držite nož, zaradi utripanja krvnih žil lahno podr¬ htava. Ta neznatna in nevidna vibracija, ki se z roke prenaša na nož, zadostuje, da spravi vžigalici v gibanje. To je vsa skrivnost. V. I. pomorske bitke nadaljevanje V prejšnjih nadaljevanjih smo obdelali gradnjo korita ter nad¬ gradnje v grobem, izdelavo dim¬ nikov in ventilatorjev. Danes bomo opisali izdelavo najvažnejših delov opreme voj¬ nih ladij. Ti deli so na naših drobnih modelih zelo majhni, a so važni in jih moramo kar se da pazljivo izdelati. Topovi so bili že v prejšnjih stoletjih in so še danes bistvena značilnost vojnih ladij. Topovi so lahko v zaprtih ali odprtih kupolah, lahko imajo samo ščit ali pa so le na podstavku. Za ve¬ like topove vzamemo debelejše bucike, ki jih odščipnemo na primerno velikost. Odščipnjene konce odpilimo v pravem kotu in ne kot na sliki 16. Konce cevi obarvamo s črnim lakom, da bodo bolj podobni topovskim cevem (slika 2). Pri topovih katerih prehod iz kupole je za¬ ščiten (slika 3), napravimo za¬ ščito iz kapljice lepila, pri ne¬ zaščitenih topovih, kjer je odprtina odprta, pa to označimo s črno barvo (slika 4). Barvo nanesemo s peresom. Na sliki 5 vidite podobo kupole s topovi večjega kalibra. Spodnji del ku¬ pole, kjer se vrti, izdelamo iz tankega furnirja. Pri manjših topovih je zadnji del kupole obi¬ čajno odprt (slika 6). Cev po¬ tisnemo v kupolo tako, da del cevi oziroma bucike gleda iz kupole in ponazarja top. To pre- 105 barvamo črno. Dobro je, da zadnji del cevi namažemo s kap¬ ljico lepila, ki ta del odebeli in ponazori polnilni mehanizem to¬ pa. Za topove, ki so tako majh¬ ni, da jih praktično ni mogoče izdelati, pa izdelamo le podsta¬ vek ali le vse večje dele topa. Torpedne cevi izdelamo iz bak¬ rene žice primerne debeline, ki jo prilepimo na podlogo iz kar¬ tona, ki služi za podstavek. Šte¬ vilo cevi določa načrt ladje! Merilce ognja in radarske pod¬ stavke izdelamo iz plutovine, ki ne poči, če vanjo zabodemo bu¬ ciko. Merilec ognja na sliki 7 je tako izdelan. Merilni daljnogled predstavlja košček tanke žice. Jambore izdelamo iz bakrene žice. Nikoli jih ne smemo izde¬ lati iz enega kosa, saj so sestav¬ ljeni in jih moramo tudi mi se¬ staviti, oziroma sespajkati. Jam¬ bore enostavno zabodemo v podlogo (slika 8). Opazovalnice na jamborih iz¬ delamo iz kartona in papirja in jih prilepimo k jamborom. Čolne izdelamo iz primerno oblikovane letvice, ki jo odreže¬ mo na enako dolge koščke. Te koščke nato obdelamo. Čolne prebarvamo takoj. S črnimi tra¬ kovi ponazorimo sedeže, z belo barvo pa s platnom zaščitene dele čolna (slika 9). Dvigala za čolne izdelamo iz bakrene žice in jih prilepimo z majhno kapljico lepila (slika 10). Velika dvigala izdelamo iz lesa, ki ga oblikujemo po sliki 11. S črno barvo-in s peresom označimo rešetkasto gradnjo dvi¬ gala. Na sliki 12 je enostavno dvigalo z lažjih ladij. Ventilatorje izdelamo iz piute in odprtine črno obarvamo (sli¬ ka 13). S tem smo zaključili opis gradnje. V nadaljevanjih bomo objavljali po več skic ladij. angleška bojna ladja queen elisabeth Bojne ladje so bile v obeh svetovnih vojnah najmočnejše pomorsko orožje vojskujočih se sil. To so bili kolosi, ki so pred¬ stavljali višek ladijske tehnike in oborožitve. S svojimi topovi so lahko streljale na velike da¬ ljave. Velike bojne ladje v novejšem času ne pomenijo več toliko kot nekoč. Pri sodobnem letal¬ stvu in pri modernem orožju se bolje obnesejo manjše in hitre ladje z močno oborožitvijo. Na skici vidite angleško boj¬ no ladjo »Queen Elizabeth«, ki je preživela dve svetovni vojni. Izdelana je bila leta 1914 v sta¬ ro železo pa je odšla leta 1948. 106 107 Podatki: Teža : ca. 60.000 ton Motorji: 75.000 KM, 4 vijaki Hitrost: 25 vozlov Oborožitev: 8 topov kalibra 380 mm 12 topov kalibra 158 mm 2 topa kalibra 75 mm 4 torpedne cevi s premerom 526 mm Oklep: boki 325 mm, kupola 275 mm Posadka: 955—1016 mož Dolžina : 21 8 m Izdelava makete: Najprej izdelamo korito in osnovne dele nadgradnje, most, dimnike in podstavke topov. Vse to obarvamo. Posebej izdelamo drobne dele, ki jih obarvamo in prilepimo na maketo. Korito in nadgradnjo obarvamo svetlo si- vomodro, vodno linijo črno, ko¬ vinski krov kakor je označeno. Čolni brez pogona so enake bar¬ ve kot korito, parni čolni pa imajo črno korito ter rjave ka¬ bine in dimnike. P. Burkeljc izdelajmo iz pločevine obešalna kljuka Obešalna kljuka je zelo eno¬ staven izdelek in zato najpri¬ mernejši za začetek, ali za tiste, ki s pločevino še niso imeli opravka. Vzemite kos jeklene, bakrene ali aluminijaste ploče¬ vine debeline 1 do 1,5 mm. Alu¬ minijasta pločevina je večinoma bolj krhka in se rada lomi, če se upogiba v preostrem kotu. Pločevino izžagajte z rezljačo, v katero vpnite posebno žagico za kovino. Nato upognite posa¬ mezne dele tako, kot kaže slika. Tako izdelane obešalne kljuke so lahko različnih velikosti. Za manjše boste uporabili tanjšo, za večje pa debelejšo pločevino, pač ustrezno namenu, za katere¬ ga boste posamezne kljuke upo¬ rabljali. V šoli bodo takšne kljuke primerne za obešanje slik na tablo ali na stenske letve. stojalo za sliko Tudi ta izdelek je zelo eno¬ staven in velja zanj v celoti isti postopek kot za prejšnjega. Razlika je le v tem, da ima to stojalo bolj okrasni pomen, zato morate posvetiti več pozornosti površinski obdelavi. Pred kriv¬ ljenjem zgladite vse robove s pi¬ lo, nazadnje pa stojalo še laki¬ rajte, da bo kovina ohranila na¬ ravno barvo in sijaj. Stojalo lahko prelakirate s črnim lakom brez sijaja, pa bo podobno krop- skim kovanim izdelkom. kozorog Kozoroga izdelate na isti na¬ čin kot prejšnja dva predmeta, vendar je še nekoliko zahtevnej¬ ši glede krivljenja posameznih delov. Zunanja podoba izdelka je odvisna od vaše spretnosti, li¬ kovnega občutka in okusa. Ko¬ zorog naj bo kot okrasek tudi skrbno površinsko obdelan. Lep bo iz bakrene pločevine, še mno- 108 go lepši pa bo, če ga prepleska¬ te z kroparskim lakom — torej čisto črn. Črna barva je nevtral¬ na in se zato lepo ujema z vsa¬ kim okoljem. Če bo stal nekje na polici ali v vitrini, ga posta¬ vite na prtiček z narodnimi ve¬ zeninami, čipkami ali na kako drugo lepo podlago. priprava, s katero bomo rezali pravilne kose kruha Vaša mama vam bo hvaležna za tak kuhinjski pripomoček. Verjetno je večkrat v zadregi, kadar je treba narezati kruh na enakomerne rezine, zlasti kadar gre za pripravo obloženih kruh¬ kov ali podobne namene. Za ta izdelek je treba upora¬ biti močnejšo, najmanj 2 mm debelo pločevino, ki naj bo bolj¬ še kvalitete, pocinkana ali kro- mirana tako, da ne bo podvrže¬ na oksidiranju in da jo bo mo¬ goče lepo vzdrževati. Če boste uporabili navadno pločevino, jo je treba dobro polirati ali kro- mati. Če bo dopuščal čas in pro¬ stor, bomo nekoč pozneje take načine površinske obdelave plo¬ čevine oziroma kovin, posebej opisali. Pri izdelavi upoštevajte v ce¬ loti načrt. Seveda lahko izdelate glede na potrebe pripravo ne¬ koliko večjo ali pa manjšo. Iz¬ delano pripravo privijte z lese¬ nimi vijaki na primerno leseno desko, ki naj bo tudi lakirana ali politirana. Ml — RA prirejeno po »Jeux et loisirs de la jeunesse« 109 odpirač za pločevinaste ročke V pločevinastih ročkah hrani¬ mo razna maziva, lake, barve in drugo. Mnogokrat se nam zgodi, da se pokrov zasuši na ročko in ga ne moremo odviti. Z nepri¬ mernim orodjem lahko poško¬ dujemo pokrovček, zato si nare¬ dimo kaj preprosto napravo za odpiranje, ki nam bo dobro slu¬ žila tudi kot ključ za odvijanje večjih matic. Za izdelavo odpi¬ rača rabimo kos trdega lesa (je¬ sen, hrast, bukev) dimenzij 3 X 4 X 40 cm, dva močnejša lesna vijaka in 15 do 20 cm dolg kos tanjše verige ali enako dolg kos verige od kolesa. Na¬ čin izdelave in podoba odpirača pa tudi uporaba je razvidna iz GLAVO VIJAKA 110 modelarji feničanska ladja iz leta 700 pred našim štetjem Objavljamo načrt za maketo feničanske ladje, kakršne so 700 let pred našim štetjem plule ob obalah Sredozemskega morja in branile interese svojih lastni¬ kov. Takšna ladja je imela dvo¬ je vrst vesel, zaščiteno gornjo palubo za vojščake in dolg bojni kljun, s katerim te je zapičila v sovražno ladjo in jo potopila. Prav gotovo bo lepo izdelana ladja lepo darilo ali okras sobe. Izdelava ni komplicirana, le de¬ lati je treba počasi in natančno. Za izdelavo potrebujemo sle¬ deč material: 300 X 60 X 30 mm velik kos lipovine ali topolovine, 4 kose 20 X 20 X 20 mm lipovine, 1,2 milim, debel lipov luščen furnir, letvice 2X2 mm in 3 X 3 mm, nekaj tanke vrvice, celonsko le¬ pilo in lak. Orodje: rezljača, žaga za les, okroglo dleto, kladivo, vrtalni stroj s svedri, oster nož, rašpa, pila, raskavec. Načrt je narisan preko 3 stra¬ ni in ga morate zlepiti na ozna¬ čenem mestu. Narisan je v me¬ rilu 1 : 1. Izdelava: Najprej izdelamo srednji del korita 1. Na kos lipovine ali to¬ polovine prerišemo obliko trupa in ga izžagamo. Nato prerišemo še tloris in korito izdelamo. Prereza A in B nam kažeta obli¬ ko korita 1. Ko je obdelano ko¬ rito gotovo, izdolbemo še sred¬ nji del po črtkastih črtah. Sedaj izdelamo vse štiri krivine 2 stranskih delov korita in rebra 3 iz vezanega lesa. Rebra in krivine prilepimo h koritu. Srednji del rebra bomo kasneje odstranili. Sedaj odrežemo kos furnirja za srednji del krivine 4 in ga prile¬ pimo k trupu in na rebra. Ko je lepilo suho, prilepimo ograjo 5 h koritu 1. Vzdolž ograje prilepimo pokončne letvice 2X2X6 mm, ki služijo za nosilce gornje pa¬ lube. Sedaj vlepimo vse klopi 7. Klopi izdelamo iz koščkov fur¬ nirja. Posebej izdelamo iz fur¬ nirja dno zgornje palube 8. K dnu prilepimo ograjo 9, ki jo moramo spredaj zakriviti. Tako izdelano ograjo prilepimo med letvice 2X2 mm. Iz furnirja izdelamo še ščite 14, ki jih pri¬ lepimo na ograjo. Ograjo ojači- 111 spodnja paluba zgorn/a paluba 116 117 118 n. 120 dno čolna 1. Paziti moramo, da ne bi pri prerisavanju premak¬ nili načrta, sicer bo dno napač¬ no. Najbolje bo, ako list in na¬ črt prilepimo na ogliščih k pod¬ logi s »Selotejpom«. Vse črte vlečemo z ravnilom in krivulj- nikom. Pri krivih črtah moramo biti natančni in poiskati na kri- vuljniku enako oblikovano kri¬ vuljo kot je na načrtu. Ni nuj¬ no, da povlečemo ob krivuljni- ku celo krivo črto, lahko jo iz¬ vlečemo le polovico, nato pa prestavimo krivuljnik naprej, dokler se krivulja lepo ne uje¬ ma s črto na načrtu. Ko je dno izrisano, ga s škarjami, ki naj bodo ostre, izrežemo. Tu¬ di tu moramo rezati točno po črti. Izrežemo ob močnejši skle¬ njeni črti z zunanje strani načr¬ ta. Sedaj zavihamo navzgor vse jezičke, ki bodo služili za pri le¬ pi tev stranic čolna 7. Jezičke za¬ vihamo tik ob črtkasti črti. Po¬ magamo si z ravnilom, ki ga po¬ ložimo ob črtkasto črto in ob njegovem robu jezičke zapogne¬ mo. Po sredini dna čolna 1, dno rahlo zapognemo, da bodo rebra sedla lepo na svoje mesto. Sedaj odrežemo del 2, ki služi za veza¬ vo prednjega dela dna. Del 2 prilepimo ob črtkastih črtah, ki označujejo njegovo lego. Paziti moramo, da se robova dna le¬ po stikata, da ni špranje. (Ski¬ ca I.) Sedaj izrežemo na isti na¬ čin še vsa rebra 3—6, ki smo jih prerisali na preostali del ri¬ salnega lista. Eno rebro pa pre¬ rišemo v kotu drugega lista. Tu¬ di tu zavihamo jezičke za 90°. Prilepimo vsa rebra na mesta, ki so označena na načrtu, tako da so obrnjena z robovi proti kljunu čolna. Posebno skrbno prilepimo zadnje rebro 6, ki bo služilo za zrcalo in za pritrdi¬ tev motorja. (Skica II.) Sledi izdelava obeh stranic 7. Najprej preganemo list po dia¬ gonali in na vsako polovico pre¬ rišemo po eno stranico. To je potrebno zato, ker je sicer list prekratek. Stranici sta torej na¬ risani v podobni legi kot na na¬ črtu. Zapognemo vse jezičke vendar tako, da bodo obrnjeni na obeh stranicah navznoter, ko bosta stranici prilepljeni k dnu in k rebrom. Stranici prilepimo k rebrom in k dnu tako, da pri¬ dejo s številkami in črtkano označenimi mesti na dele istih številk, pri čemer je ožji del stranice na kljunu. Jezički stra¬ nic služijo za prilepljenje palu¬ be 9. Spredaj zlepimo obe stra¬ nici z vezavo 8. Tako izdelan čoln znotraj dvakrat prelakira- mo z nitrolakom. (Skica III.) Sledi še izdelava palube 9, ki ima dva dela. Po sredini jo zle¬ pimo z vezavo 10. Prilepimo še ojačenje 11, ki smo ga izrezali iz trde bele lepenke. Prilepimo ga k zrcalu na notranjo stran čolna. Iz kartona izrežemo še vetrobran 12 in ga prilepimo na označeno mesto. Ves čoln sedaj dobro prelaki- ramo z nitrolakom. Zlasti ne smemo štediti laka na mestih, kjer je čoln zlepljen. Lakiramo trikrat. Tudi zrcalo moramo te¬ meljito prelakirati. Čoln je gotov. Lahko ga že spuščate po vodi. Če pa imate motor »Baby«, ga boste pritrdi¬ li na krmo. Kupimo dve okrogli bateriji in ju zaporedno zveže¬ mo, da dobimo 3 V napetosti. (Glej skico V.) Žico prispajka- mo na baterije. En konec zveže¬ mo direktno z motorjem. Žico potegnemo skozi luknjico v reb¬ ru 5. Baterije položimo v pro¬ stor med rebroma 4 in 5 ter jih s »Selotejpom« malo prilepimo k dnu, točno na sredi, da se ne bodo premikale. Na preostali del žice od motorja, ki smo jo tudi porinili skozi luknjico v rebru 5, prispajkamo košček va¬ rilne žice 2X8 mm. Na žico, ki je še prosta pri bateriji, pa pri¬ spajkamo košček bakrene plo¬ čevine, ki smo jo oblikovali kot kaže skica VI. Pred vožnjo je treba oba dela stakniti in mo¬ tor deluje. Z obračanjem motorja lahko model kroži. Za tekmovanje mo¬ ramo motor naravnati tako, da bo čoln vozil naravnost. Motor »Delfin« ni primeren za ta čoln! Veliko zabave pri delu in pri modeldrji material, ki ga potrebujete za izdelavo vseh vrst modelov, dobite v trgovini »MLADI TEHNIK« LJUBLJANA, Stari trg 5 121 fiziki črpalka. zato mora biti prostor, v kate¬ rega vložimo cev, širok vsaj 30 mm, sicer cevi ne moremo stisniti in črpalka ne bo delo¬ vala. Za izdelavo črpalke rabimo: 1. smrekovo desko 200 X 200 X 30 mm •—• 1 kos, 2. vezano ploščo 200 X 200 X 6 mm — 2 kosa, 3. smrekovo desko 280 X 80 X 20 mm — 1 kos, 4. gumijasto ali polietilensko cev 2 m dolgo in 18 mm debelo, 5. kos trdega lesa 60 X 20 X 21 mm — 1 kos, 6. železno pločevino 130 X 20 X 2 mm —- 2 kosa, 7. kolo iz trdega lesa šir. 19 mm, prem. 40 mm — 2 kosa, 8. železno palico za ročico debeline 6 mm, in dolži¬ ne 180 mm — 1 kos, 9. podložko — notranji premer 6 mm — 2 kosa, 10. podložko —- notranji premer 3 mm —• 4 kose, 11. vijake M 4 z matico, dolge 45 mm — 4 kose, 12. vijake M 3 z matico, dolge 30 mm — 2 kosa, 13. lesna vijaka, dolga 50 mm — 2 kosa, Objavljamo načrt enostavne črpalke za pretakanje vode in drugih tekočin iz nižje ležečih posod v višje ležeče. Primerna je zlasti za prečrpavanje gostih tekočin. Črpalka deluje na prin¬ cipu iztiskavanja tekočine iz gu¬ mijaste ali plastične cevi. Zunanjo podobo črpalke vidi¬ mo na skici 1. Postavljena je na desko in nanjo trdno privita z dvema večjima lesnima vijako¬ ma. Krajša ali daljša primerno debela gumijasta ali polietilen¬ ska cev naj bo v črpalko vlože¬ na, tako da pride sredina cevi v črpalko. Črpalka črpa in tlači tekočino v obe smeri enako. Po katerem koncu cevi bo črpala, je odvisno samo od smeri vrte¬ nja ročice. Prav zaradi tega je ta črpalka vsestransko uporab¬ na. Princip delovanja črpalke vidimo na skici 2. Preden se lotimo izdelave, po- iščimo primerno gumijasto ali polietilensko cev. Premer cevi naj ne bo večji od 20 mm, lah¬ ko pa je manjši. Najbolje pa bo, če bo debelina cevi ustrezala načrtu. Od debeline cevi so od¬ visne mere notranjih delov čr¬ palke. Ta odvisnost je v slede¬ čem: cev s premerom 18 mm je stisnjena široka 28,3 mm (jzr), 122 14. medeninasto cevko, not. prem. 3 mm, dolgo 19 mm — 2 kosa. Vsi sestavni deli črpalke mo¬ rajo biti točno izdelani. Del 1 mora imeti gladko in pra¬ vokotno izžagan osrednji krožni prostor, ki ga še zgladimo s ste- klencem. Odprtini, za cev lahko izvrtamo ali pa izžagamo. Dela št. 2 zapirata krožni prostor, obenem pa slpžita kot ležaja za ročico. Te tri dele spojimo s šti¬ rimi vijaki M 4 in maticami. Z dvema lesnima vijakoma vse skupaj privijemo na podstavek (del št. 3) tako, da sta odprti¬ ni za cev zgoraj. Obe kolesi — valja iz trdega lesa — najlepše naredimo na stružnici. Če ju iz¬ delujemo ročno, ju naredimo nekoliko večja, izvrtamo, privi¬ jemo v izvrtino vijak in vpnemo v vrtalni stroj ter s steklencem obrusimo do mere. Oba pločevinasta dela obdela¬ mo do mere. En del zarišemo in zatočkamo, nato spnemo oba dela z ročnim primežem in vr¬ tamo oba hkrati. Izmeriti mo¬ ramo debelino stene gumijaste cevi in to upoštevati pri raz¬ mahu obeh koles — valjev, ki cev stiskata. Največja mera vr¬ tečega se dela črpalke mora biti za štiri debeline stene cevi manj¬ ša od premera krožnega prosto¬ ra ohišja črpalke. V našem pri¬ meru je načrt narisan za debe¬ lino stene cevi, ki znaša 2 mm. V ležaj koles vstavimo mede¬ no cevko, da zmanjšamo trenje. Cevko vzamemo iz izrabljenega kemičnega svinčnika. S podlož- kami razmaknemo gibljive dele, da pri gibanju ne zadevajo ob stene. Ročico (del št. 8) naredimo iz železne palice, ki jo ukrivimo po načrtu v primežu. Ročica mora biti v vrtljivem delu trdno v peta, zato izvrtamo skozi os ročice luknjo s premerom 2 mm. Enako luknjo izvrtamo tudi sko¬ zi del 7. Pri sestavljanju vrtljivega de¬ la črpalke najprej vstavimo oba vijaka v spodnjo oporo iz plo¬ čevine, nanju nataknemo po eno manjšo podložko, leseno kolo z vloženo medeno cevko, zopet podložko in nato še zgornjo opo¬ ro iz pločevine. Nazadnje privi¬ jemo še obe matici. Nato vsta¬ vimo leseno prizmo v sredino med obe pločevinasti opori, na¬ taknemo na ročico in pritrdi¬ mo prizmo na pločevinasti opori z dvema vijakoma in maticama ali pa zakovičimo z dvema kovi¬ cama, ki ju naredimo iz dveh primernih žebljev. Debelina žeb¬ ljev mora biti enaka premeru luknje. Gibljivi del črpalke je s tem gotov. Sestavljanje črpalke Najprej odvijemo vse štiri ma¬ tice na ohišju črpalke in od¬ stranimo kvadratno ploščo. Sko¬ zi izvrtino v drugi kvadratni plošči vstavimo os ročice, na¬ taknemo nanjo eno večjo pod¬ ložko in vrtljivi del črpalke. Da bomo vrtljivi del črpalke lahko vstavili, moramo cev dobro pri¬ tisniti ob steno krožnega pro¬ stora. Nato nataknemo še dru¬ go podložko in z 2 mm debelim žebljem utrdimo vrtljivi del čr¬ palke na os ročice. Na os na¬ taknemo še drugo kvadratno ploščo, privijemo matice in čr¬ palka je gotova. 123 skica 3 Skica 4 - r7= POZOR, skica 5 je objavljena na predzadnji strani ovitka to 124 Za preizkus delovanja nalije¬ mo vode v oba dela cevi, ki ju v ta namen dvignemo. En del nato zamašimo s prstom in ga poto¬ pimo v nižje ležečo posodo z vodo, drugi del pa damo v dru¬ go višje ležečo posodo. Z vrte¬ njem ročice vrtimo valja v vrt¬ ljivem delu rotorja, ki iztiskava- ta tekočino iz črpalke, obenem pa jo na drugem koncu zopet črpata. Črpalka bo lahko mnogo koristila pri pretakanju raznih tekočin iz takih posod oziroma na takih mestih, kjer tega ne moremo narediti z navadno na¬ tego. Kot naprava za zanimiv fizikalni poskus pa vam bo ko¬ ristno služila tudi pri fizikalnih vajah. Poskusite še sami ugoto¬ viti, kje vse bi tako črpalko lah¬ ko s pridom uporabili. Teodor Kreuzer biologi sušenje in strojenje kunčjih kožic (V zvezi s prispevkom v 6. številki lanskega letnika TIM-a »KUNČNICA« ). Najbolj iskan in cenjen je zimski kunčji kožuh, ki ima go¬ sto podlanko in sijajno vrhnjo dlako. Za tak kožuh pa moramo skrbeti že pri reji kuncev. Na gostoto dlake in kakovost ko¬ žuha vplivata zlasti krma, ki jo kuncem pokladamo in okolje, kjer stoji kunčnica. Vemo, da podkožna maščoba varuje telo pred mrazom, zato zamaščeni kunci nimajo gostega kožuha. Jesenska zgostitev kožuha je na¬ ravni pojav; organizem se pač pripravlja na hladnejše dni. Za¬ to kuncem ne škoduje še tako hud mraz v zavetju, le nepre¬ stanega vetra ali celo prepiha ne prenašajo. Na kakovost krzna bi neugodno vplivalo tudi zama¬ kanje dežja ali seča, če so kunč¬ ji kotci narejeni v nadstropjih in če pronicanja seča nismo pre¬ prečili s pločevinasto oblogo pod podom vsakega kotca. Pod v kunčnici mora biti narejen iz lat, razmaknjenih 1,5 do 2 cm vsaksebi, da padajo iztrebki in ostanki hrane skozenj. S tem dosežemo, da je kožuh tudi na trebuhu čist in zdrav. Zgostitev kožuha pospešimo lahko tudi sami tako, da jeseni, ko se kunci - golijo in dobivajo zimsko dlako, krtačimo z žima- sto krtačo vsakega izmed njih proti dlaki. Mrtva dlaka pri tem izpade, krvni obtok v kunčji ko¬ ži se pa pospeši in novi gosti kožuh hitreje raste. Krtačenje ponavljamo vsakih pet dni. Pri dobri vzreji in skrbni negi imajo kunci lepe kožuhe, ki so kot nalašč za nadaljnjo prede¬ lavo. Zelo napak bi bilo, da bi tak kožuh onesnažili ali poško¬ dovali pri slačenju kože z mrtvega kunca. Sušenje kožic Napak ravna tisti, ki odrto kožo natlači s slamo (papir je še slabši) in jo obesi sušit. Ker je slama prožna, se koža pri su¬ šenju guba, krči in ob robovih viha. V gubah in zavojih pa dlaka izpada. Najbolje je, če ko? žo po trebuhu prerežemo in jo razpnemo na leseno podlago z dlako navznoter. (Skica.) Tik ob robu jo na nekaj mestih pribijemo s tankimi a dolgimi žeblji. Ob previdnem napenja¬ nju na vse strani zabijemo še manjkajoče žeblje, tako da ne nastanejo gube. Robovi ne sme¬ jo biti zavihani. Popolnoma raz¬ peto kožo nato privzdignemo od podlage (deske), da pod dla¬ ko lahko kroži zrak. Če smo uporabili dovolj dolge žeblje, lahko kožo privzdignemo za 2 do 3 centimetre, kar zadostuje za dobro kroženje zraka in uspešno sušenje kože. Kožo lahko napnemo tudi na špira- lasto zvito močnejšo jekleno ži¬ co. Žica drži kožo vedno napeto, zrak ima pa dostop do dlake. Tako napete kože seveda ni po¬ trebno prerezati po trebuhu. (Skica.) Tako ali drugače razpete kože obesimo na zračen, vetroven in senčen prostor. Na soncu ali ce¬ lo pri peči ne smemo kožic ni¬ koli sušiti. Strojenje kožic Suhe, surove kunčje kožice vložimo v korito, škaf ali kako drugo posodo z mlačno vodo, kjer jih pustimo štiri dni. Pe¬ tega dne jih odcedimo na zrač¬ nem mestu, kjer ni prahu. Od¬ cejene polagamo na mizico z dlako navzdol. Z grobo in ovla- ženo krpo nato drgnemo od re¬ pa proti glavi tako dolgo, da od¬ stranimo belo kožno opno. Kože brez opna vložimo ponovno v posodo z mešanico vode in otro¬ bov. Mešanica naj bo mlačna in v razmerju 1:1 ali 1 liter vo¬ de : 1 kilogram otrobov. V taki mešanici pustimo kožice zopet tri dni, ko jih dobro očistimo otrobov. Nova raztopina, v ka¬ tero bomo dali kožice za nadalj¬ njih 7 do 10 dni, naj bo sestav¬ ljena iz 1 litra vode, 2 žlici ga¬ luna in 1 žlice kuhinjske soli. 125 S} cm Voda naj bo vroča, da se do¬ datka hi-treje topita. Na kožice pa smemo vliti že shlajeno raz¬ topino. Če je kožic veliko, nare¬ dimo večjo količino opisane raz¬ topine, le razmerje naj ostane isto. V zimskem času bodo ko¬ žice V tej raztopini dalj, poleti pa manj časa. V obeh primerih pa kožice v raztopini vsak dan obrnemo. Po preteku 7 oziroma 10 dni kožice zopet odcedimo na zračnem mestu, kamor ne bodo zašli ptiči ali celo podga¬ ne, ki bi kožice preglodale. Ni¬ kar se nam naj tako ne mudi, da bi kožice stiskali ali celo ože- mali. Povsem suhe kožice pre¬ mažemo na mesni strani z jajč¬ nim rumenjakom, ki smo mu primešali nekoliko glicerina. Po¬ čakamo kako uro, da se zmes dobro vpije in damo kožice po¬ novno sušit. Posušene kožice še enkrat ovlažimo s čisto vodo ter počakamo, da postanejo voljne. Mesno stran zgladimo sedaj z belim smirkovim papirjem in povlečemo čez rob lesenega in čistega predmeta (mize, stola), da se še nekoliko zmehčajo. Vsa dosedanja skrb je veljala koži. Kaj pa dlaka? Da bo ostala sijajna, posuje¬ mo kožuh z drobnim suhim pe¬ skom, ki ga kar z rokami vtre- mo v krzno. Pesek pobere z dla¬ ke vso maščobo! Morebitne mastne madeže na krznu odstra¬ nimo z mešanico magnezije in bencina, če je kožuh bel. Kožuhe drugih barv pa z mešanico pše¬ ničnih otrobov in bencina. Po tem čiščenju kožice dobro skr¬ tačimo, da odstranimo otrobe. Bencin je hlapljiv in lahko vnet¬ ljiv, zato delajmo to zunaj, da¬ leč vstran od odprtega ognja. Krzno bo gosto in trpežno, če smo strojili le take zimske kožice, pri katerih je golitev dla¬ ke povsem končana, sicer bo dlaka vedno po malem izpadala. Da je golitev končana, spozna¬ mo po beli barvi mesnate stra¬ ni kože. Seveda tudi ostalih, re¬ cimo poletnih kožic, ne bomo 126 vrgli na smetišče. Res jih klobu- čarska industrija kupuje nekaj ceneje od prej opisanih, vendar so prav dobre recimo za stro¬ jenje v usnje. Kunčje usnje je zelo voljno in mehko, saj so iz njega gornji deli ženskih čevljev, ženske rokavice in drugo. Kožic navadno ne barvamo, zato za strojenje zbiramo enake po barvnem odtenku in naj lepše po vrhnjem sijaju dlake. Kožu¬ he najlepšega sijaja nam dajo kunci činčila, srebrci in belgij¬ ski orjaki in vsi beli kunci. Lep kožuh ima seveda tudi ovnač ali dunajčan, vendar barva kožuha pri le-teh tako variira, da bo¬ mo težko zbrali več enakih. Kožice lahko seveda že surove in posušene prodamo klobučar- ski industriji, ki jih prav dobro plačuje. Še več zadovoljstva pa bomo imeli, če jih strojimo na opisan način in naredimo mlaj¬ šemu bratu topel kožuh ali se¬ stri krznen plašč. Janez Gyorek timova panorama začetki črne umetnosti johannes gutenberg Dandanes je vse človeško zna¬ nje vsakomur dosegljivo v brez¬ številnih knjigah in časopisih. Šele tisk je široko odprl vrata do znanja in izobrazbe in prav gotovo je izum tiska skupaj z iznajdbo papirja največja kul¬ turna pridobitev v vsej zgodovi¬ ni človeštva. Nekoč pa ni bilo tako. Še v srednjem veku so poznali le ro¬ kopisne knjige, ki so jih meni¬ hi v samostanih potrpežljivo prepisovali. Te knjige so bile skoraj vse unikati, tj. v enem izvodu. Bile so zelo redke in tu¬ di zelo drage. Pa tudi malo se jih je ohranilo do današnjih dni, saj se je v teku stoletij mnogo knjig izgubilo ali pa so propadle zaradi mnogih vonj, požarov, potresov in raznih dru¬ gih nesreč. Gutenberga po pravici sma¬ tramo za začetnika nove dobe — dobe tiska, ki je preobrazil svet, čeprav je res, da so prvi začetki tiskarstva mnogo starej¬ ši. Že v starem veku so tiskali s pomočjo lesenih ali glinastih ploščic. Baje so poznali to umet¬ nost že stari Asirci več sto let pred našim štetjem, vendar se to ne da dokazati. Zanesljivo pa vemo, da so tiskali stari Kitajci, ki so izumili tudi papir, že v zadnjih stoletjih pr. n. š. sicer ne s premakljivimi črkami, pač pa z lesenimi ploščami, v katere so bile vrezane posamezne stra¬ ni knjige. Na Kitajskem, se je pred tisoč in več leti razvila bo¬ gata književnost. Tiskali so ver¬ ske knjige, znanstvene in filozof¬ ske razprave, pesniška dela, šlo- varje'in slovnice pozneje pa celo drame in romane. Tisk s pre¬ makljivimi črkami so uporab¬ ljali njihovi sosedje Korejci. Tudi v dokumentih kretskega vladarja Discura iz Phaista je mogoče zaslediti tisk z lesenimi znaki in z barvo. Srednjeveški zlatarji so izdelovali pečatnike, s katerimi je bilo mogoče tiska¬ ti na papir. Leta 1408 so v Braunschweigu na Nemškem uporabljali v matrice vlite črke. Na Koreji so okoli leta 1400 po n. š. vlivali na deset tisoče raz¬ ličnih znakov za tiskanje knjig. V Evropi so že pred Gutenber- gom tiskali razne podobe irf igralne karte tako, da so podo¬ be vrezali na lesene plošče, ki so jih premazali z barvo in na¬ nje pritiskali liste papirja (sti¬ skalnice namreč še niso uporab¬ ljali). Johannes Gutenberg je izumitelj sodobne tiskarske tehnike, to je tiska s premaklji¬ vimi kovinskimi črkami. Ta teh¬ nika se je tekom časa izpopol¬ njevala, v svojem bistvu pa se vse do najnovejših časov ni iz- premenila. Gutenberg izvira iz patricij¬ ske rodbine. Njegov oče je bil zakladnik mesta Mainza ob Re¬ nu. Mlada leta je preživljal v obdobju polnem socialnih na¬ sprotij, razrednega sovraštva in pogostnih nemirov in spopadov. V takratnih šolah razen latinšči¬ ne in teologije ni mogel dobiti skoraj nikakega drugega znanja. Vsako učno knjigo so morali ta¬ krat prepisati na roko. Že kot deček je razmišljal o tem, kako bi bilo mogoče razmnoževati knjige s pomočjo plošč, v katere bi bile vrezane posamezne stra¬ ni. Verjetno je prav to v njem vzbudilo željo, da bi se izučil za lesorezca. Ta poklic se je zdel njegovemu očetu premalo ugle¬ den, zato je poslal sina v uk v mestno kovnico denarja. Poka¬ zalo se je, da ta odločitev ni bila slaba. V kovnici se je mla¬ di Johann izuril v modeliranju, graviranju, vlivanju, stiskanju in kovanju srebra in zlata. To znanje mu je pozneje zelo kori¬ stilo. Videl je, da so odlitki ko¬ vinskih matric mnogo boljši od lesenih in spoznal, da bi bilo mogoče tiskati knjige s kovin¬ skimi črkami, ki bi jih povezo¬ val v besede in stavke. Največ¬ jo težavo je videl v tem, kako izdelati iz kovine črke, ki bi 127 bile uporabne tudi za droban tisk, kakršen je potreben za ti¬ skanje knjig. Posvetilo se mu je, ko je nekoč videl zlatarja, ki je ulil drobno zlato broško v kalup iz mokrega peska. Johann je za¬ pustil kovnico in šel v uk k zlatarju. Tu je ostal več let in postal strokovnjak za izdelova¬ nje nakita in za brušenje dra¬ guljev. V tistem času je mnogo razmišljal in eksperimentiral. Zaradi izpremenjenih političnih razmer je moral bežati v 160 km oddaljeno mesto Strass- burg, kjer je spet pri nekem zla¬ tarju nadaljeval svoje delo. Vsak večer je rezljal v les in ulival različne kovine, dokler ni toliko izpopolnil svojega načina izdelovanja črk, da je že lahko mislil na tiskanje knjig. Ko se je vrnil v Mainz, se je povezal s premožnim zlatarjem F u s t o m , ki mu je s svojim denarjem pomagal ustanoviti tiskarno. Prva knjiga, ki sta jo natisnila in ki je hkrati prva tiskana knjiga v Evropi, je bila Latinska gramatika. Knjižica jd imela samo 28 strani, a je v kratkem času doživela 15 pona^ tisov, kar priča o tem, kako kr¬ vavo je Evropa potrebovala tisk. Ohrabrena s tem uspehom sta se Gutenberg in njegov družab¬ nik lotila kar neverjetno velike naloge,, namreč tiskanja celotne Biblije (Svetega pisma) — knji¬ ge, ki bo obsegala okoli 1000 strani velikega formata in ki bo imela še veliko število podob. Za takšno knjigo je bilo potreb¬ nih neznansko veliko število črk. Gutenberg je v začetku iz¬ deloval črke na ta način, da je črke najprej izrezljal iz lesa, na¬ to je s pomočjo peščenih kalu¬ pov naredil odlitke črk v mede¬ nini, nazadnje pa je medenina¬ ste črke z batom vtisnil v svin¬ čene plošče. Tako je dobil svin¬ čene matrice, v katere je lahko ulil poljubno število črk. Pozne¬ je črk ni več izrezoval iz lesa, ampak jih je jedkal v mehko železo in utrjeval v vodi. Za ma¬ trice je uporabljal bakrene plo¬ šče, ki so se izkazale za trdneje še in trajnejše od svinčenih. Pri tisanju Biblije je bilo tre¬ ba rešiti še vrsto tehničnih pro¬ blemov, kar je zahtevalo dosti časa. Fust je izgubil potrpljenje (najbrž si je hotel tudi prilasti¬ ti tiskarno) in je lepega dne spodil Gutenberga iz tiskarne, hkrati pa vložil tožbo za izpla¬ čilo denarja, ki ga je vložil v podjetje. Sodišče je razsodilo, da je Fust lastnik tiskarne z vso opremo in da ima tudi pravico izkoriščati vse Gutenbergove iz¬ najdbe. Fust je potem z Guten- bergovimi postopki in z njego¬ vimi delavci Biblijo tudi res dotiskal. Gutenberg je ostal brez tiskar¬ ne in brez denarja. Človek bi mislil, da ga bo takšna nesreča strla —- pa ga ni. Poiskal je drugega družabnika in ustanovil novo tiskarno. V njej je vnovič natisnil Biblijo, ki je bila celo lepše fiskana kot Fustova. Črke so bile izredno lepe in tiskar¬ ska barva še do danes ni oble¬ dela. Nova Biblija je bila pravo »remek delo« tiskarske tehnike. Izšla je okoli leta 1455 v nekaj nad 200 izvodih. Danes je ohra¬ njenih v svetu še okoli 30 izvo¬ dov, ki so seveda neprecenljive vrednosti. Tisk se je paglo razširil po Evropi in po vsem civiliziranem svetu. Slabih 100 let pozneje (1551) smo tudi Slovenci dobi¬ li prvo tiskano knjigo v sloven¬ skem jeziku — Trubarjev Kate- 128 K članku o črpalki., stran 124 Skica 5. kizem, leta 1575 pa je bila v Ljubljani prva tiskarna. Pred nekaj leti so v Mainzu odprli novi Gutenbergov muzej in sicer v moderni zgradbi, pri¬ slonjeni ob staro meščansko hi¬ šo, v kateri je nekoč ustvarjal veliki mojster. V tem muzeju lahko obiskovalec vidi vse vrste tiska, knjig, pisav in ilustracij vseh časov in ljudstev. Tu je sa¬ mostanska pisarniška celica iz srednjega veka, star mlin za pa¬ pir in seveda celotna Gutenber- gova tiskarna v zvesti in natanč¬ ni rekonstrukciji. Največja dra¬ gocenost muzeja pa je Guten- bergova Biblija in razni drugi Prihodnjič pa vas bomo se- predmeti iz prvih časov tiskar- znanili s sodobno tiskarsko teh- stva. niko. p /y\ timov mali oglas Prodam kompletni elek¬ trični vlak 9 V in ločeno električno (dizel) loko¬ motivo. Prodam tudi dizel motorček »Aero« 2,5 ccm z eliso in 1 dl etra. Mo¬ torček tudi zamenjam za transistorski ojačevalec 500 W. Kirn Jožko, Golnik 44, Gorenjsko Iščem prijatelja, ki se ukvarja z radiotehniko. Star sem 14 let. Na voljo imam nekaj radijskega materiala. Kraševec Janez, Piran, Rozmanova 32 Izšla knjiga Tehniški pouk razred šole za osnovne Knjigo lahko dobite v vseh knjigarnah Cena knjige 5 N din