Anton Lenich, 609 Jones St. Eveleth, Minn marc 1 P Albin » 2 S BI. Karol 3 N 4. Postna 4 P Kazimir 5 T Felicita n 6 S Fridolin 35 7 Č Tomaž, akv. 8 Jan.od Boga 35® 9 S Frančiška 10 N Tiha nedelja 11 P Koleta ŠTEV. (NO.) 46 Anglija v živo zadela Italijo s propovedjo uvoza premoga iz Nemčije. — Italija zagrozila, da bo razveljavila sporazum z Anglijo. — Dve italijanski ladji že prijeti. — Možno je, da se Italija posluži bojnih ladij. ŠVICA OBOROŽUJE MEJO Bern, Švica. —..Vrhovno vojaško poveljstvo je izdalo zadnji ponedeljek poziv, da se ima takoj priglasiti pod orožje 60,000 vojakov obmejne straže, kar je bilo tri dni pred nameravano p.onovho mobilizacijo narodnih obrambnih čet. Povod za ta izredni korak so dala poročila, da''Nemčija pošilja nove čete v postojanke ob švicarrilu meji, in sicer od Rena do jezera Constance. VOZIL SE SKOZI FRONTO Iz Jugoslavije Zaradi posestva so se udarili tam pri Slovenskih Konjicah in je eden za posledicami udarcev podlegel. — Ostreš je se je zrušilo na starega posestnika. — Smrtna kosa in drugo. Sumner Welles obišče Pariz in London. — Iz Berlina se vozil sredi med Siegfriedovc in Maginotovo linijo. GOVORICE 0 PREMIRJU, i Rufi bi utegnili biti priprav- , Ijeni k miru. London, Anglija. — Govo- ( rice, da se.od neke strani snuje posredovanje za premirje med Rusijo in Finsko, se še vedno vzdržujejo na površju; enako pa se še vedno ne ve, kdo naj bi bil ta pomirjevalne. Mnenje se izraža, da so spravili te govorice v svet Rusi sami, skušajoč ugotoviti,kak odmev bodo našle na Finskem. Kakor se trdi, bi bila Rusija premirju naklonjena, češ, da je itak po večini dosega, kar je sprva zahtevala od Finske, namreč ozemlje pred Leningradom ter kos ozemlja na skrajnem severu ob morju, predvsem pa', da je prodrla mogočno Mannerheimovo linijo, ki ji je bila zgrajena' tik pred nosom. -o—— TUJEZEMCI V FRANCOSKI ARMADI Pariz, Fj'ancij«.— Kakor -še je objavilo, se je doslej skup-1 no 30,000 tujezemcev prostovoljno priglasilo za vstop v francosko armado. Ti tuje-zemci zastopajo 55 različnih narodov. V to pa niso vštete legije Cehov in Poljakov. -o- SENATOR PRIPOROČA RAZDELITEV ZLATA l Washington, D. C. — Senator Thomas iz Okla. je v ponedeljek priporočal neki načrt, po katerem se naj bi postavilo zlato, ki točasno leži zakopano v raznih vladnih zakladnicah, v svetovno cir-1 kulacijo. Točasno je v Zed. državah nagrorr adenega zlata za 18 miljard dolarjev, do-čim ga nima celi ostali svet niti za 10 miljard. Vsled te neenakomerne razdelitve gro-1 zi nevarnost, d,a bo izpodko-pan temelj denarnega sistema v več državah, česar posledice bi tudi Amerika občutila. Po senator j evem načrtu bi se i _' SRDITA RITKA NA FINSKEM Lausanne, Švica. — Ameriški mirovni odposlanec Welles je po obisku v Berlinu prispel j semkaj z vlakom v ponedeljek ' ter si je vzel tukaj dva dni r/ oddiha. To sredo zvečer je na- r to nadaljeval svoje potovanje, i: in sicer proti Parizu. ž V nemških krogih se je iz- r ražala možnost, da se utegne \ po končanem obisku v Pari- ( ju in Londonu vrniti Welles še r enkrat v Berlin; vendar pa je 1: skrajno neverjetno, da bi pri- t šlo do tega. Kakor je točasno t v načrtu, namerava ostati v j Parizu tri dni, na kar poleti r z aeroplanom v nedeljo v <: London, kjer bo tudi ostal tri 1 dni. Nato pa bo njegova pot t nazaj v Pariz in od tam v s Rim, kjer bo imel ponovni i i azgovor z Mussolinijem, pre- t dno se bo 18. marca vkrcal na 1 I ladjo za povratek v Ameriko, j Iz Berlina semkaj je imel ^ Welles zanimivo vožnjo. Vlak ga je namreč peljal skozi nemško Siegfriedovo linijo in ( nato ob Renu v sredi med ' nemško in francosko, Maginotovo, obrambno črto. Tako si je lahko osebno ogledal vojno, ki pa v tem odseku poteka docela mirno. --o--- TEŽAVE V MEHIŠKI OLJNI INDUSTRIJI Mexico City, Mehika. — S ' svojim programom za reorga-• nizacijo oljne industrije je za-1 del predsednik Cardenas na > močen odpor pri delavskih " unijah, ki se upirajo zlasti na-" črtu za znižanje plač in od-" pustu tisočerih delavcev. Kakor pa se ugotavlja, je pred-= sednik odločen, da bo izpeljal i svoj namen, četudi bi moral i proglasiti nad delavstvom te . I industrije vojno stanje. Rusi napadajo strategieno točko. —o— i Helsinki, Finska. — Med ! tem, ko na za padu i strani ka-relijske ožine nadaljujejo z zoževanjem kroga okoli utrje- : nega mesta Viborg, so pa Ru- ; si te dni koncentrirali svoje napade na vas Ayrapaa, ki leži bolj v sredi te ožine Ta vas sama na sebi je nekaj neznatnega, toda strategično je velike važnosti, zato jo Finci tudi z vso trdovratnosi.jo branijo. Z zavzetjem te točke bi namreč dobili Rusi kontrolo nad celim vzhodnim delom Man-nerheimove linije, kateri doslej z napadi od spredaj niso mogli do živega. — Pri Vibor-igu so dosegli Rusi nove uspehe, ko so, kakor poroča vest iz Moskve, prekoračili po ledu zaliv in zavzeli obrežno mesto Vilajoki, ki leži zapad-no od Viborga. NA FINSKO UVAŽAJO KOČE IZ HLODOV Moskva, Rusija. — V zasedeno finsko ozemlje uvaža sovjetska armada,' kakor se poroča, na tisoče koč iz hlodov, kar se smatra za znamenje, da pričakujejo skorajšnji konec vojne. Baje sp bodo te koče porabile za nadomestilo za hiše, ki so jih Finci pred umikom zažgali, zlasti za civilno prebivalstvo, ki se bo po vojni vrnilo v svoje domove. --o--- N AZIJSKA RAZLAGA GLEDE POLJSKE Berlin, Nemčija. — S po-, novnim povdarkom, da razna poročila o zatiranju katoli-j čanstva na Poljskem ne odgovarjajo resnici, je nemška ča-j sopisna agencija zadnji ponedeljek vendarle objavila, da j se je bogoslužje v bivši provinci Poznanj postavilo pod 3 nazijsko kontrolo. Tamkaj se ; smejo cerkvena opravila izvrševati le ob določenih urah, da je nazijskim oblastem o-mogočeno, da jim prisostvujejo. Vzrok za to, pravi nazijsko poročilo, je v tem, "ker poljski duhovniki izrabljajo bogoslužje v izrazito politične Jsvrhe.". Dalje navajajo naziji, da je škof Splett v škofiji Kulm sam zanikai resničnost vesti, da bi bili duhovniki po-, slani v koncentracijska taborišča. -o- NAROČNIKI,-ki obnove v tej kampanji celoletno naročnino, dobe brezplačno krasen zgo« dovinski zemljevid z 32. strani. / da jih bodo varovale pred An-i gleži. V tem slučaju pa zna priti do oboroženega spopada, - kar bi privedlo do vojne. Si-5 tuacija je torej v resnici , skrajno resna. KRIZEMJSVETA — Belgrad, Jugoslavija. — Oblasti v hrvaški prestolici, Zagrebu, so prepovedale nadaljnje izdajanje :l dveh separatističnih listov, katerih uredniki so bili aretirani zadnji teden- Eden teh listov je Hrvatski narod. — Tokio, Japonska. — Zunanji podminister^ Tani je v ponedeljek predložil angleškemu poslaniku zahtevo, da Anglija izpusti in vrne Japonski 12 Nemcev,' kaiere je 20. januarja odvedla nekoga ja-ptrns-kega 'f&tOiikfi!' c-kur/iio jih je prijel;' 21, od' katerih jih je 9 že izpustila.' — Santiago, čile. — Tukajšnje mesto je bilo zadnji ponedeljek brez časopisja. Delavstvo pri listih je namreč zastavkalo, kar se je letos že drugič pripetilo. Vlada je pričela posredovati, da doseže sporazum med lastniki listov in uslužbenci. FRANCIJA ZATIRA KOMUNIZEM Pariz, Francija. — Policijsko ravnateljstvo je v ponedeljek objavilo, da je bilo aretiranih 29 oseb, obdolženih, da so vodile tajno komunistično popagando. Kakor se navaja, so skrivaj tiskali razne pam-flete in letake ter jih razme-tavali po mestu in vtihotaplja-li v tovarne. i - ' " - imelo to preprečiti s tem, da . bi se prej dali zlati krediti ; raznim tujezemskim državam. ter ga zdrobilo in pokopalo pod ruševinami. Bil je takoj mrtev. Zapustil je ženo, in kopico nepreskrbljenih otrok. -o- Osemdeseto godoyanje V Grajski vasi pri Gomil-skem je posestnica Neža Lončar, po domače Hacetova mama, letos osemdesetič slavila svoje godovanje, ki je zaradi svoje vernosti, vestnosti in pristni slovenski gostoljubnosti ter po svojem vzornem gospodarstvu znana po vsej Savinjsko dolini. Njeno dobrotlji-vost poznajo vsi, tudi daljni siromaki in reveži. Mož ji je jtmrl že pred 40. leti. -o- Smrtna kosa Na Vihrah blizu Leskove a pri Krškem je umrl dober ka-. toliški mož in priden gospodar Lopatic. — Na Jesenicah je umrl Jože Volčini, eden najvidnejših športnih pionirjev v gorenjskem kotu star 32 let. — V Šenčurju pri Kranju je umrla Alojzija Potočnik, kuharica stara 71 let. - V Ljubljani je umrla, Mara Vadnal, rojena Stojkovič. -o-- Požari Letos so bili v ptujskem okraju že štirje požari, ki so uničili gospodarska poslopja, razno gospodarsko orodje, seno, slamo in slično. Gorelo je pri Katarini Satler v Straj-ni, občina Podlehnik, pri po-sestnici Mariji Cu& v Sakuša-ku, občina Sv. J^ovrenc v Slovenskih goricah, pri posestniku Ivanu Pišku z Janškega vrha, občina Ptujska gora in pri Petru Marinu v Hranjigovcih, občina Sv. Tomaž pri Ormožu. Skupna škoda znaša okolu 50.000 dinarjev, zavarovalnina pa le 21.000 dinarjev. -o- Nesrečen slučaj V Karlovcu je po nesrečnem slučaju izgubila svoje življenje 23 letna zasebna uradnica Neven'..u Madjare-vič. Zjutraj je začutila v glavi bolečine, pa si jih je hotela pregnati z zdravili. Pomotoma je pa namesto zdravilu vzela strup v prašku. Dasi sc jo odpeljali takoj v bolnico ■ ji niso mogli pomagati, ker j* 7 že med potjo v strašnih mu - kah izdihnila. ' , ---o--- i Pesnica dobi šolo Banska uprava v Lj ubij an j je nedavno obvestila zavedni i Pesničane, da je že dovoljei i kredit za zgradnjo nove Šok i v Pesnici. Gradbena dela si - bodo pričela to pomlad. Novj - šola v Pesnici bo velikega po 3 mena tako za nacionalno, ka j kor tudi prosvetno vzgoji - mladine, ki je morala d ose d a 3 poslčati šole v Mariboru, Št e Ulju, Jarenini in Spodnji Kun e 1 goti. POTUJE PO EVROPI V SVRHO MIRU AMERIKANSKI SLOVENEC SLOVENSKI PRVI SLDYENSKI OST S3 AMERIKI LIST V Pote U vere In rnrod - M navito tn renito - p3 boja do tmg$1 ^kžava ™ slasilo slov. katoe. delavstva v ameriki in uradno glasilo dbužbe sv. družine v xolietu; s. p. družbe sv. mohorjs k AMERIŠKIH. chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah. __ , '(Ofjicial Organ of four Slovenian Organizations I ............................ CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 7. MARCA — THURSDAY, MARCH 7, 1940 ^ ___-^ETNIK (V°L> XU*- Italija prikrito grozi Anil - Welles na potovanju v Pariz Pariz, Francija. — Odločni nastop Anglije proti prevažanju nemškega premoga pc morju v Italijo, o čemer je bilo poročano včeraj, je spravil odnošaje med obema državama v tako napet položaj, kakoršen ni vladal med njima že od časa, ko so se med abe-sinsko vojno sklepale v Ligi narodov sankcije proti Italiji. Res je sicer, da je Italija tudi Pozneje večkrat potom časopisja in govornikov strahovito rohnela proti Angliji, toda to je bila bolj ali manj brezpomembna vojna z besedami. S korakom, ki ga je zdaj napravila Anglija, pa je Italija tako živo prizadeta, da bo v obupu podvzela kaj, kar utegne privesti do konflikta med njo in zapadnima državama. Kakor že poročano, je Anglija ukrenila, da s 1. marcem ; prepreči izvoz premoga iz g Nemčije. Ta premog je šel do-• slej preko Nizozemske in od Uiiit z ladjanii okrog Španije v Italijo. Da se razume stiska, v katero bo zašla Italija, ako se ta uvoz ukine, se mora vzeti v poštev, da je Italija uvozila lani 11 milijonov ton premoga in 60 odstotkov te količine ga je dobila iz Nemčije. Res je sicer, da ima Italija z Nemčijo skupno mejo in lahko dobiva premog od tam tudi po železnici ter, ako treba, tudi preko Švice, vendar je v obeh državah tako pomanjkanje železniških vozov, da bi se niti. zdaleka ne mogla kriti potreba. Tudi doslej se je večina premoga prevažala pc morju. Vsled angleške prepovedi je italijanska industrija v nevarnosti, da bo morah ukiniti obrat, in tudi privatniki bodo prizadeti. N,i čudno torej, da je bih italijanska nota, s katero si je v Angliji protestiralo, iz redno ostra,' in iz nje se čut prikrita grožnja, da bo Itali ja razveljavila sporazum, k se je lani aprila sklenil z An glijo, s katerim se je me< obema državama uredil pole žaj v Sredozemlju. A ne sam to, marveč Italija je v svo;, noti direktno napadla in obsodila tudi celokupno kontrolo, ki jo izvaja Anglija nad pošiljkami po morju, ter jo obdolžila nezakonitosti. Malo je verjetno,, rta bi An-gbja bila pri volji kaj populiti, kajti s tem bi postavila v nevarnost ves svoj kontrolni in blokadni sistem. Ako bi namreč popustila napram Italiji, bi se upravičeno priglasile tudi diui»e nevtralne države, ki podobno trpe pod angleško blokado; ako bi pa še njim ne ugodila, bi jo te lahko obdolžite, da je pristranska, ter bi Jih to spravilo na stran Nemčije. Da je Anglija odločena, izvesti svoj naklep, se razvidi 12 tega, ker je ta torek že pri-J°la dve italijanski ladji, ki ste vozili premog. Možnost obstoja, da bo po Rlala Italija svoje bojne ladji v spremstvo tovornim ladjam Ameriški državni podtajnik. Sumner Welles (v sredl), ki točasno potuje po Evropi, da zbdre podatke na podlagi katerih bi mos;el predsednik Roosevel* posredovati za mir. Slika ga kaže,ko je prispel v Neapel. Na levi je ameriški poslanik za Itali)0' Phillips, na desni pa M. C. Taylor, ki ga je Roosevelt poslal k papežu v svrho delovmja za Prepir zaradi posestva Ljubljana, koncem januarja. — V mali vasici Gabrovlje pri Slov. Konjicah je prišle zaradi zemlje do uboja. Ma rija Cebular je imela namen izročiti svoje posestvo sinu Jožefu, ki pa ne prebiva pri njej marveč v Zagrebu. To ni bilo po volji njenemu sinu Francu Cebularju. Ta se .je zavzemal za to, da' bi posestvo dobil drugi brat Karol, ki prebiva in dela doma. Zaradi teh navskrižnih želj in teženj je pri večerji prišlo med njimi do prepira, v teku katerega se je Franc Cebular, ki je bil pijan, silno razburil. Za- 1 čel je po sobi metati kuhinjsko posodo in kozarce. Nato pa se je spravil nad svojo mater Marijo in sestro Alojzijo, ki ,je poročena u Mihaelom > Adamičem, in ju začel prete- , pati. Oba zakonca Adamiča sta mu ušla in hitela klicat sosede na pomoč. Toda nihče ni ponoči hotel vstati. Tako sta se sama vrnila. Franca Ce-bularja sta našla v kuhinji, kjer .je naprej razbijal posodo. Ko se je ravno lotil Adamičeve posode, ga je ta pozval, naj vendar da mir. Toda Cebular se za to ni zmenil, marveč je začel tepsti svojo sestro Alojzijo, Adamičevo ženo. Mihael Adamič ga je , miril dalje, vendar brez uspe-' ha. Cebular je celo zgrabil za kuhinjski nož in hotel z njim t nad oba Adamiča. Toda Mi-1 haelu Adamiču se je posrečilo, da mu ga je izbil iz rok. Zdaj sta se oba spoprijela. Mati Marija in žena Alojzija sta priskočili na pomoč in ta-j ko so se si ruvali po kuhinji, , dokler niso vsi štirje padli po tleh. Takrat pa je Mihael Adamič zgrabil za železen lonec in začel tolči po glavi Ce-bularjevi. Tako se je pretep končal. Franc Cebular je nato . odšel in hodil še ves teden okrog. Proti koncu tedna se mu je pa začelo blesti in je osmi dan umrl za posledicami teh udarcev, zaradi katerih je dobil vnetje možganske mre ne. Orožniki so Adamiča aretirali. ..-0- Pod zrušenim ostrešjem Maribor, 7. febr. — Pri posestniku Josipu Senekoviču v Trsteniku v Slovenskih goricah je od teže snega, ki se je nakopičil na ostrešju velikega gospodarskega poslopja, pričelo pokati ostrešje. Zato se je podal v soboto popoldne gospodar s svojim hlapcem ponovno pod ostrešje, da bi ga podprl na najnevarnejših mestih. Ko sta gospodar in hlapec podpirala tramovje, se je nenadno zrušilo. Medtem ko je mlademu hlapcu uspelo rešiti se s skokom v pritličje je posestnika Senekoviča, ki je vojni invalid, zajelo tramovje ameiikanski Slovenec Četrtek, 7. marca 1940 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene Ust v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891 Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Bilanca kaže, da se razmerje vojaških sil od jeseni 1939 stalno nagiba v korist zavezriških držav. To je dejstvo, ki se ga dobro zaveda tudi Nemčija in zaradi katerega se bo ob prvi ugodnejši priliki najbrž res odločila za silovite j ši napad na svoje sovražnice. Zaradi tega se angleškim vojaškim strokovnjakom zde zelo verjetne vesti o spomladni nemški ofenzivi na Zahodu. Torej ne bo več dolgo, pa se bomo lahko prepričali, kako točno znajo ti angleški izvedenci računati. Dogodki AmtrM Sv. misijon v Waukeganu Waukegan, 111. — Prihodnji teden od 10. marca do 17. marca se bo vršil v naši župniji Matere Božje sv. misijon. Vodil ga bo misijonar č. g. p. Aleksander Urankar iz Le-monta. Dnevni red misijona bo oznanjen ob začetku misijona. Opozorite na ta važen dogodek v naši naselbini vse svoje prijatelje in znance. — Poročevalec. _ V**"* Naročnina: Subscription: Za celo leto_____________________________,.$5.00 For one year _____________________________$5.00 Za pol leta ------------------------------2.50 For half a year _____________________________2.50 Za četrt leta ..............................1.50 For three months __________________________ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto -------------------------------$6.00 For one year _____________________________$6.00 Za pol leta _____________________________ 3.00 For half a year ____________________________ 3.00 Za četrt leta .............................. 1.75 For three months ____________________ 1.75 Posamezna številka........................ 3.c Single copy________._____________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo »saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. O KAMPANJI AMER. SLOVENCA IN DRUGO IZ PITTSBURGHA Pittsburgh, Pa. Dolgo je že, odkar se nisem oglasila v tem listu, ker sem pač kot po navadi mislila, da bo novice ta ali oni popisal, pa se ni zgodilo. Enkrat sem videla v dopisu od Rl. Rev. J. J. Omana, da se je treba za pisanje pripraviti. Res je tako. Ce bi meni dali v roke I metlo in krtačo, bi bilo kaj hitro delo opravljeno. Novic pa se je nabralo za cel koš, pa jih ne morem vse danes, popisati, le največje in najvažnejše bom zbrala. — Znano vam je, da je sedaj kampanja za Amer. Slovenec in polovico kampanjskega časa bo skoro potekla. Zato tiste, ki ste naročeni na list in kateri ga še nimate, vas bom prihodnji teden obiskala. Pomagajte mi, da predamo glase tja, kjer bo zmaga. Torej prosim ! Da imamo vsaj malo razvedrila v sedanjem postnem času, so nam žene in matere preskrbele lepo prireditev, ki se je kaj lepo podala v sv. postnem času. Imeli bomo namreč premikajoče slike sledeče vsebine: 1) "Passioii of our Lord." 2) The Shepherd of the seven Hills." 3) Coronation of Pope Pius XII." — Predstava se bo vršila v Slovene Hall dne 10. marca ob 7:30 zvečer. Dobiček predstave bo za cerkev Sv. Marije na 57th Street v Pittšburghu. Vstopnina za odrastle 35c, za otroke 10c. Kateri so že te slike gledali, . so [plačali 75c do $1.00 in pravijo da je bilo lepo. Nobenemu torej ne bo žal, če se bo teh predstav udeležil. Drugo dobro je to, ker je čisti dobiček namenjen za naše slovensko cerkev. Zato ste vsi prav prijazno vabljeni. — Govori se, da že pridno ti-kete kupuje.o, pa ;>e samo naši ljudje, tudi od drugih narodnosti. Posezimo vsi po vstopnicah in dajmo tako veselje našim ženam, ki so se za stvar zavzele, da bo dvorana polna. Vstopnice lahko dobite pri odbornicah Mrs. Mary Gorup in Mrs. Anna Garašič, ali pa v župnišču pri Rev. Ke-be. — Torej nasvidenje v nedeljo 10. marca na 57th Str. — Pozdrav vsem! — Pričakujemo velike udeležbe, in veliko novih naročnikov za Amer, Slovenca. Mary Čadonič Mrs. Vavpctič operirana Chicago, 111. — Mrs. Mary Vavpotič, st. je bila zadnjo soboto operirana v bolnišnici sv. Antona. Operacijo je srečno prestala in se ji stanje že boljša. Želimo ji skorajšnega okrevanja in povratka k družini ! Razmerje sil med Nemci in zavezniki Mrs. Korenchan morala tudi na operacijo Chicago, 111. — Mrs. Lovrenc Korenchan se jo morala te dni podati na operacijo v bolnišnico Sv. Antona. Tudi ona je operacijo srečno prestala in se ji stanje že boljša. Želimo ji čimprejšnjega okrevanja in povratka k družini! Slovenci in politika v Jolietu Joliet, 111. — V kolikor do-sedaj znano, so se priglasili v Will okraju sledeči Slovenci za strankine odbornike in sicer v sledečih okrožjih: Na republikanski listi:V 7. okrožju Mr. Lepold Vesel; v 8. okr. Mr. Joseph Rakar; v 29. okr. Mr. Frank J. Gospodarich in v 47. okrožju Mr. Paul L. Lu-kanič. — Na _ demokratski listi pa so se prijavili sledeči rojaki: V T. okrožju Mr. Jos. Videtič; v 5. okr. Mr. Stanley Zobel; v 6. okr. Mr. Frank Govednik; v 9. okr. Mr. F. Sti-glič; v, 11. okr. Mr. Fr. Tu-šek; v 14. okr. Mr. Charles Nemanich; v 26. okr. Mr. Jožef Levstik; v Lockportu v 6. okr. pa Mr. Jakob Tušek. — Vsem obilo sreče. SLOVENCEM V CANONS-BURGU, STRABANE IN OKOLICI Strabane, Pa. Naznan,ilo vsem Slovencem v Strabane, Canonsburgu in okolici, zlasti .članom in članicam društev št. 153. in 194, KSKJ. — Na prošnjo omenjenih društev se jo zopet odzval naš priljubljeni g. kanonik Rt. Rev. J. J. Oman iz Cleve-landa, O., da nas zopet ta velikonočni čas obišče in sicer bo prišel v soboto 9. marca tukaj pri fari sv. Patrika. Spo-vedoval bo kot omenjeno v soboto 9. marca popoldne in zvečer. Drugi dan v nedeljo bo tudi slovenska pridiga pri sv. maši ob 7 uri. — Ta sv. maša bo darovana za vse žive in mrtve člane in članice obeh zgoraj omenjenih društev, katerih člani in članice se bodo zbrali pred sv. mašo v cerkveni dvorani, odkoder skupno odkorakajo v cerkev k sv. maši in sv. obhajilu. Za nadaljno pojasnilo pazite na cerkveno naznanilo. Frances Mohorič, tajnica dr. št. 194. -o- V SPOMIN UMRLEMU ROJAKU " ChJeago, III. Naj mi bo dovoljeno napisati nekaj vrstic v spomin mojemu bratrancu Josephu Fab-janu, ki je nedavno umrl v Puebli, kot je bilo v tem listu že sporočano. Pokojni, ki je v Puebli vodil cvetličarno, je bil doma iz Prevalja, fara Ilinje, po domače Blatnikov. V starem kraju smo si bili kot ena družina in smo se večkrat videli na dan, saj smo stanovali drug poleg drugega. On je bil v domovini, predno je odšel v Ameriko, cerkveni oskrbnik ali mežnar. S početka so to opravljali njegovi bratje, ki so pa drug za drugim odšli v Ameriko. Za njimi je on prevzel to službo, četudi je bil star šele 12 let. Obenem je pomagal materi na posestvu. Ce je bilo treba ponoči iti z g. duhovnikom k bolniku, je vselej radovoljno vstal. Ob nedeljah je že ob štirih zjutraj šel zvonit dan in kadar je bilo treba pritrkavati, mu je šla pomagat njegova mati, ozir. moja teta ter sta prav lepo pritrkavala, Vsa vas ga je imela rada in tudi hinjski g. župnik in g. kaplan sta ga ljubila. V stari domovini je veliko delal in trpel, v Ameriki pa tudi. Pa tudi iz Amerike Naša zastopnica bolna McKinley, Minn. — Gospa Mary Heglar, ki je zastopnica Amer. Slovenca, se že delj časa nahaja na bolniški postelji. Boleha na sladkorni bolezni. — Na McKinley smo imeli 5. marca otvoritev novega mestnega doma, katerega so zgradili WPA delavci. — Članice (tukajšnje ^podružnice SŽZ so imele za to priliko v oskrbi banket. METULJI SO POŽREŠNE ŽIVALI Pariz, Francija. — Ako rečeš komu, da poje toliko kakor kak metulj, ni to v resnici nikak poklon, marveč velika žalivka. Neki profesor tukajšnje akd.emije znanosti, ki posveča svoje življenje takim "važnim" študijam/je namreč zadnji ponedeljek objavil, da so po njegovih ugotovitvah metulji izredno požrešne živali; metulj poje na dan hrane, ki tehta end tretjino njegove telesne teže. , Rojenice na Willardu Willard, Wis. — Tukaj so se zopet ponudile dobre vile rojenice in se ustavile pri družini Mr. in Mrs. Tone Trun-kel, ml. ter jim podarile v spomin1 zalega fantka. Srečna mati je hčer Mr. Frank Pe-rovšeka, navdušenega zastopnika raznih katoliških listov. '— Naše častitke. TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs i«!«J's: ««?WW3 K« UNITED FEATURE SYNDICATE, Inc. V tenii ko so pritekli številni stražniki in je M Upor Tttrzana iu njegovih prijateljev zadušen, se je poveljnik iMungo, ki ni bil padel pregloboko, vrnil na obzidje in si drgnil roko. Tudi Athea, ki je slišala a uporu jetnikov, je bila prišla na ob:idje, ija vidi, kaj je na stvari. Tarzan in njegovi prijatelji so bili po kratkem boju kaj kmalu premagani — .vsi, razun Paul D'Arnota in Ra-thorianca Ukah, ki sta na skrivnosten način naenkrat izginila. Perry O'Rour-ke je začel za njima klicati, toda Tarzan mu je dopovedal, naj ne kliče za njima, ker sc bota oglasila. Z Atlieo je bil tudi premeteni Kitajec Dr. Wong, ki si je pridobil njeno naklonjenost. Kraljica je kmalu opazila, Cleveland jadra to pot na prvem mestu - J°liet in La Salle prikorakala skupaj na fronto. — V Milwaukee delajo te dni nove bombe. — Ce bodo magne-tične ali kakega izuma ne vemo, vemo pa, da bodo silno učinkovale in marsikoga presenetile. — V Colorado kujejo nove načrte. — Kaj je s Pennsylvanijo? Ali si tam ne upajo postaviti kandidata ? — Minnesota obeta nove bombe. — Chicaga mobilizira. Naš pogumni zastopnik MR. ANTON ŠTRUKEL prihaja da-nes na fronto. Več tednov je bil bolan in še zdaj ni popolnoma av- Pa pravi: Vojska za razširjenje A. S. ne sme miniti brez faene. Tu vam pošiljam prvo bombo, ko se podajam na vojsko, slede. Tako se govori. Takoj ga je mogočno podprl z le-Pjtt številom glasov MR. JOHN KRAMARIČ iz Jolieta, ki pravi: r- Štrukel je nam v vsaki kampanji pomagal in nas zalagal z ^uničijo. Letos mu moramo to vrniti. Mnogi se bodo naročili A. S. pri nas že samo radi imena Mr. Štrukla. — Tako torej v a Salle in v Jolietu. Kaj pa pri vas po drugih naselbinah? Ali 111 nič korajže? Come on fantje na vojsko za katoliškj tisk! Posebno priporočamo vsem agitatorjem da te dni posvetijo sv°j čas za pridobivanje novih naročnikov. Ti so, ki vas bodo Vlgnili visoko po lestvi kandidatov. Ni dvoma, da bo že v prvi °oi kampanje, kateri izmed kandidatov dosegel število 1 milijon? s«un trudom lahko pridobiti kakih 25 do 30 novih naročnin in K«or bo izmed sedanjih kandidatov dobil to, ga bo to dvignilo nad ^''ijon. Časa ima vsak na razpolago še dovolj. Samo vsak to Postalo uro, ki jo vam nudi sedanja kampanja, vsak pridno iz-rabi! Povabite tudi svoje prijatelje in znance na delo, da vam podajo izvojevati bitko v tej kampanji. Poglejmo, kako je potekala vojska te zadnje dni na naših fr°ntah: . MRS. ROSE DEŽELAN, v Milwaukee, Wis. je poslala sama fa novih "i Kljub vojni nadaljujejo naziji s svojimi gradbenimi načrti. Gornja slika kaže načrt za dvorano, ki je v delu v mestu Nuremberg in, ki bo največja na svetu. V njej bo namreč prostora za 80,000 oseb. sov. i in 10 starih naročnin, ksjr da 129,250 NADALJNIH GLA- v MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111. je prejel od Mrs. Lovrenc , Grbek, iz Whitinga, Ind. 5500 gl.; sam pa je dobil te dni 1 novo 18 starih naročnin, kar mu da 76,500 gl.; skupaj mu do da °2,000 NADALJNIH GLASOV. Mrs. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo, je dobila te dni ; Mr. Michaela Kapscha, iz Colo. Springs, Colo. 8 starih naroč-1"n'kar da 17,500 gl.; Mrs. A. Stefanich, Cherry vale, Kans. 2500 !'•> Mrs. Antonia Vidmar, Cleveland, Ohio 2500 gl.; Mrs. Anton jpinka, Eveleth, Minn. 2500 gl.; Mr. John Intihar, Springfield, 2500 gl.; Mr. Anton Anžlovar, Brooklyn, NY.1 nov in 2 stara, a1 da 30,000 gl; Mrs. Martin Težak, Crested Butte, Colo. 7500 skupaj ji to da 65,000 NADALJNIH GLASOV. Oh. RT. REV. JOHN J. OMAN, kanonik in župnik v Clevelandu, ''o, je dobil te dni od: Mr.,Ste\;e Potočnik, Detroit, Mich. 8750 p. Miss Mary Klun, Leadvi'lle, Colo. 1 novo in 2 stare, kar da >250 gl.; Mr. Anton Tomšič, Strabane, Pa. 7 starih, kar da p?50 gl.; Mr. Jos. L. Bahorieh, Pittsburgh, Pa. 4 stare kar da :°'000 gl.; Mr. John Prišel, Cleveland, Ohio, 1 novo in 29 starih, ^ da 81,250 gl.; Mrs. M.'Usnick, Morgan, Pa. 8500 gl.; Mr. ?rank Smole, Barberton, Ohio, 8750 gl.; Mr. Joseph Bregar, Stan-Jard, 111. 3125 gl.; Mr. Andrew Košir, Waukegan, 111. 14,000^gl.; j*5*« Anton Krašovec, Manistique, Mich. 5000 gl.; Mrs. Mary 0i%k, Ely, Minn. 2500 gl.; Mrs. Mary Slabodpik, Ely, Minn. 1250 Mr. Frank Krainz, Pittsville, Wis. 2500 gl.; Mr. Frank Gor-Jlk> Ont. Canada, 3000 gl.; skupaj mu to da 177,625 NADALJNIH QUsov. REV. FRANCIS SCHWEIGEIt, Gilbert, Minn, je dobil te dni 0(1: Mr. Frank Lauricha, Chisholm, Minn. 1 novo in 19 starih na-^nin, kar da 48,759 gl.; Mr. Jos. J. Peshell, Ely, Minn. 8750 gl.; rs. Mary Anzelc, Cleveland, Ohio, 1 nova naročnina 25,000 gl.; rs- Katarina KocheVar, Greaney, Minn. 7250 gl. skupaj mu to 90,000 NADALJNIH GLASOV. MR. ANTON ŠTRUKEL, La Salle, Illinois, je poslal sam 1 n°vo in 7 starih naročnin, kar mu da 24,550 gl.; Mr. John Kra-^ich, Joliet, 111. 58 starih naročnin, kar mu da 121,750 gl.; sku-mu to da 145,300 GLASOV. Kandidatje se nahajajo v sledečih policijah: RT. REV. J. J. OMAN, kanonik, Cleveland, 0.............369,125 glasov MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111.................................345,250 " Mrs. ROSE DEŽELAN, Milwaukee, Wis.....................283,250 " Mrs. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo.............274,375 " REV. FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn.............151,875 " MR. ANTON ŠTRUKEL, La Salle, 111.........................143,300 " REV. M. PIRNAT, BUTTE, Montana........................... 52,500 " MR. KONŠT. PODLESNIK, Kemmerer, Wyo............. 25,000 " novo POZOR! — Ponovno opozarjamo vse tiste, ki so se bodisi na ' naročili tekom letošnje kampanje in one zastopnike, ki so po-h obnovitvene naročnine, pa niso doslej še javili, komu oz. ka-pemu kandidatu želijo nakloniti svoje glasove. Teh zastopniki Je okrog trideset. Njihovi glasovi znašajo nad 450,000 glasov. 'Gp0 število, s katerimi premnogi lahko pomagate enemu ali dru-^niu kandidatu. Kdor želi kateremukoli izmed kandidatov na-^°niti svoje glasove, naj to gotovo stori DO 15. MARCA, ker po . - marcu bodo vsi glasovi kreditirani po novem določilu, ki bo . wat nižji v številu glasov za vsak vplačan dolar. Sporočite ^ avništvu na navadni dopisnici komu želite dati svoje glasove, s Pa omenite pri svoji prihodnji pošiljatvi, ampak pazite, da to 0rite PRED 15. MARCEM! določilu za prvo dobo kampanje to je do dneva 15. marca Vs i*' Ste^e vsuk dolar plačan za nove naročnine 5000 GLASOV, % U0lUr vl3lučan za stare »aročnine 500 GLASOV. — Po 15. Ho l°U t'° l-'5- 1940 I39, štel vsak dolar vplačan za naročnine le 1000 GLASOV in za stare naročnine le 100 — Zato požurite se zdaj vsi v prvi dobi kampanje in to 'zL 1 Za nove naročnine, da si s tem sezidate visok obramben zid v °tovilo za zmago vašega kandidata. Bijvo dobo kampanje morajo nositi vse pošiljatve datum SLAVNE SLIKE ŠPANSKEGA SLIKARJA Akademija lepih umetnosti v Madridu je izdala potrebna navodila, da se ohrani ena od najbolj dragocenih cerkvenih umetnin Španije. To so slavne freske Goye v kupoli cerkve sv. Antona v Floridi. Freske so zdaj močno poškodovane, ker se desetletja dolgo ni nihče brigal zanje in ker so utrpele hudo škodo v bivši državljanski vojni. S pomočjo najnovejših tehniških sredstev bodo te freske iz še ohranjenih ostankov tako obnovili, da bodo videti take, kakor jih je naslikal Goya. -o——— > . .......... ŽALOSTNA SLIKA S POLJSKEGA Politični dopisnik "M a n-chester Guardian" pravi, da je duh poljskega naroda nezlomljiv in da se Poljski še vedno krepko upirajo. Nemški vojaki kakor tudi častniki si baje ne upajo sami ven. Še po dnevi, da ne bi zašli v nastavljeno past. Izgube redne nemške vojske in S. S. oddelkov so še vedno velike. V nekaterih pokrajinah so še vedno krvavi boji. Poljske čete uspešno napadajo nemške oddelke. Uporniki pobirajo trupla ubitih Nemcev in jih skrivajo. V Karpatih, pravi dopisnik, se Poljaki bijejo v četniški vojni. Po poročilih tega dopisnika je uboštvo in stiska zelo velika. Pod razvalinami Varšave da leži še mnogo trupel. Občutno je pomanjkanje pitne vode. Stoječa voda razširja strašen smrad, ker odtočni kanali še vedno niso očiščeni. Pomanjkanje najpotrebnejših stvari je veliko, ker je bila žetev v pokrajinah, kjer je divjala vojna, večinoma uničena. Dopisnik poudarja, da pokrajine, ki so jih. zavzeli Rusi, niso tako opustošene po vojni. Veliko Poljakov je bilo odpeljanih v Rusijo in "bla-govest" političnih napetežev je vsak dan hujša. Ukrajinski narodni voditelji so bili ustreljeni ali pa so jih Rusi odpeljali s seboj. Ni težko uganiti, kakšna je bila njihova usoda. Rusi so postrelili tudi mnogo poljskih komunistov, zlasti v Vini, čeprav so' ti težko čakali, kdaj bo prišel "Rdeči zveličar," da jih popelje v svoj "raj." Pečata .z dnem 15. MARCA 1910. Vse pošiljatve, ki bodo ločji G ?oznejši poštni datum, se bodo kreditirali že po novem do-l?etk glasov, ki bo v veljavi za drugo dobo kampanje, to je y0 nižji od sedanje. Zato pazite vsi, da od pošljete na Upra-K av°časno svoje pošiljatve. ske ter je na dogodek skoraj pozabil. Ko pa se je pozneje zopet vrnil v isti kraj, ga je čakalo nemalo presenečenje: Eden organov tamkajšnjih oblasti mu je namreč z uradnim obrazom predložil račun v znesku $1.59 "za stanovanje in hrano ene rešene duše, za katero je odgovoren pilot Vaughn." Noben ugovor ni pomagal. Kitajska oblast mu je razložila, da je deklica uradno zapustila to življenje, toda on, da se je odločil, da jo privede nazaj, in. zato je deklica pod njegovo oskrbo, dokler se ne bo omožila, Taki so kitajski predpisi. Todaj je Vaughnu postalo jasn.;, zakaj se ni noben okoli stoječih Kitajcev zganil o'b času,' ko je deklica padla v vodo, da bi jo šel rešit. Vaughn je plačal omenjeni račun, in od, tedaj naprej dobiva podobne račune po pošti semkaj v Ameriko. In te račune "za vzdrževanje ene rešene duše" tudi še vedno plačuje. Ravno te dni je zopet dobi enega. svita ne spremljajo nobeni drugi pojavi in šumi. Znani italijanski seizmolog Bendan-d,i poroča, da se je čudni svit pokazal prvič v jutru 14. januarja. Po njegovem mnenju gre bržkone za učinek zemeljsko električnih tokov, ki se pogostoma pojavljajo v dobi potresov. -o- S STRELI BUDE PTICE Zadnji hudi mrazovi so imeli za posledico, da je na Danskem mnogo jabudov zamrznilo v ledu. Po vsem videzu jih je mraz presenetil v spanju in se potem izleda niso mogli rešiti. Takšjne stvari opazujejo v .ostalem vsako leto na številnih kodanjskih je-zeih. Ker je osvoboditev pri-mrznjenih rac in labudov v teh jezerih pogostoma nevarna in za ptice združena s trpljenjem, so sedaj začeli prakticirati novo metodo. Ko nastopa v nočeh nenaden mraz, pričnejo streljati s puškami da se vodne ptice prestrašijo in dvignejo iz vode. "POTRESNI ŽARKI" Nekaj časa sem opazujejo v Faenzi v Italiji nenavadne naravne pojave, zaradi katerih si učenjaki zaman belijo glave. Nekoliko ur pred sončnim vzhodom se zasveti nebo mahoma v neobičajnem soju, potem pa svetloba izgine in nebo je temno kakor prej. Tega KITAJCI IMAJO SVOJE-VRSTNE OBIČAJE New York, N. Y. — Pred skoraj štirimi leti je neki ameriški pilot, po imenu C. S. Vaughn, rešil neko kitajsko deklico, ko je bila ta v nevarnosti, da utone v Jangce reki. Mož je pozneje odšel s Kitaj- DENARNE POŠILJATVE se še dostavljajo v Jugoslavijo in Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za stari kraj, da pošiljajo v takih svotah, kakor tu navedene, namreč v ravnih svotah po sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radi praktičnosti izplačil. Kdor želi poslati pošiljatev potom kabla (brzojavu), lahko stori po znižani ceni za $1.00, kar je treba namreč dodati k cenam za I gotove svote dinarjev. (Ta zniža-' na cena za kabeliranje velja le I za Jugoslavijo.) ' Naše cene so zdaj: l JUGOSLOVANSKI • ' DINARJI: ! Za $ 2.40.................. 100 Din . ' Za $ 4.60.................. 200 Din ! Za $ 6.70................. 300 Din » Za $ 8.80............. 400 Din i Za $10.50................ 500 Din J Za $20.5.0.................J 000 Din j Za $40.00...,..............2000 Din | ITALIJANSKE > LIRE: [ Za $ 3.05................ 50 Lir > Za $ 5.90..... 100 Lir ! Za $ 11.S)............... 200 Lir > Za $ 17.03.... 300 Lir ! Za $ 28.0C................ 50P Lir ' ! — ' i Nakazovati pošiljatve, 0a bi se J ( izplačale v ameriških dolarjih ] > zdaj ni mogoče. < ! Vse pošiljrtve naslovite na: | i JOHN JERICH * 1849 West Cermak Koad. CHICAGO, ILt- ! P. Kazimir Zakrajšek: PO DVANAJSTIH LETIH (Spomini iz mojega obiska Amerike.) (Dalje) Prišli smo tu doma v popolnoma novo dobo in nove zdrave demokratske razmere. Zato je nujno potrebno, da tudi ameriški Jugoslovani, tudi Slovenci, preusmerijo svoje mišljenje do Jugoslavije, svoje razmerje do stare domovine, da začno med med seboj tudi delovanje, primerno tej spremembi. Jugoslavija od danes ni nikakor več Jugoslavija od včeraj. To lahko vidijo jasno tudi pri nastopanju njenih zastopnikov. Res, tudi danes še ni vse, kakor bi moralo biti. Vendar začetek je storjen, možnosti so dane, in veliko bomo dosegli tudi za Ameriko, samo ako bodo ameriški Slovenci hoteli izrabiti lepe prilike, ki se jim nudijo. Zavedati se morajo tudi tega, da jim na krožniku nihče ničesar ne bo prinesel, da se morajo za svoje pravice boriti tako, kakor- se morajo prav enako boriti tudi v novi domovini. Le delo, energično delo, le žrtve donašajo uspehe. Izseljenska zbornica in Družba sv. Rafaela sta pa vezi, ki bosta zvezali ameriško Slovenijo in Jugoslavijo zopet v eno narodno skupnost. Zato sem vabil vse ameriške jednote in vsa posamezna društva, naj so kakršna koli, da pristopijo kot člani v Izseljensko zbornico, ki je samo naš skupni izseljenski parlament, kjer se bomo razgovarjali o naših skupnih težnjah in potrebah, kjer bomo pa tudi iskali načina in sredstev, da si medsebojno pomagamo. Danes so drugi časi, kakor so bili včeraj, popolnoma drugi so, zato moramo biti tudi mi drugi, če hočemo samim sebi dobro. Narod doma še nujno potrebuje svojih izseljencev, pa tudi izseljenci danes še potrebujejo domovino. Danes som še ena kri, ena skupnost. Skupaj moramo držati, skupaj delati, da se bomo skupno ohranili: le bodite dobri Amerikan-ci, le bodite lojalni svoji nevesti USA, to doma samo želimo. Toda še živi tu doma vaša stara ljubljena in ljubeča mati, ki ima pravico od vas zahtevati vaše ljubezni, vaše pomoči, do katere Zopet je tukaj! j Ugodna prilika enkrat na leto za samoobratujoči plinski vodni grelec PONUDBA za dokaz varčevanja na 90 dni Dokažite samim sebi, da lahlco zmorete čudovito udobnost vroče vode vedno na Čepu. * Na tisoče in tisoče družin se je poslužilo prednosti te senza-cijonelnfe dokazilne ponudbe lanskega leta. Samim sebi so dokazali, da lahko zmorejo udobnost in pripravnost vroče vode vedno na čepu. Da omogočimo drugim tisočerim, da ugotove, kako malo stane, ako imajo vročo vodo VEDNO na čepu, ponavljamo zdaj to ponudbo! Vzemite si tri mesece časa, da dokažete samim sebi, da ni primerno biti brez samoobratujoče-ga plinskega vodnega grelca ... Samoobratujoči plinski vodni grelec vam daje stalno vročo vodo po presenetljivo nizki ceni. V resnici, vzeto galon za galon, vroča voda ne stane na ta moderni način nič več, kakor s starinskim grelcem, ki ga morate oskrbovati na roko. Samoobratujoči plinski vodni grelec drži vodo vročo natančno pri tisti temperaturi, ki jo želite, sploh brez vsake vaše pozornosti. Nič drugega vam ni storiti, kakor obrniti čep — vaša vroča voda je vedno v njem, podnevi in ponoči, za posodje, kooeli, čiščenje in pranje. Sto in eno gospodinjsko delo se bo opravilo lažje in hitrejše, kadar imate obilico vroče vode, vedno ČAKAJOČE NA VAS! Preizkusite sami. Sprejmite to ponudbo za 90 dnevni dokaz varčevanja! Pomnite, vi boste edini razsojeva-lec pri tej preizkušnji v vašem lastnem domu! Ta ponudba velja samo za omejeni čas OBIŠČITE SVOJEGA PLUMBERSKEGA TRGOVCA TAKOJ ali pokličite Wabash 6000 imate vi, njena srčna kri, še dolžnosti, ki vam morajo biti svete, če si nočete priklicati nase in na svoje otroke proklet-stvo 4. božje zapovedi. Ko se sin oženi, niso prenehale njegove dolžnosti do matere. Navduševal sem svoje rojake za slovenski izseljenski muzej, ki smo ga ustanovili v Ljubljani. Hrvatje imajo že zelo lepo urejenega v Zagrebu. Naš je še zelo reven, ker je tudi slovenska narodna zavest in slovenski narodni ponos manjši. V tem muzeju naj bi se shranilo vse, karkoli bi lahko pokazalo ono veliko delo, katero so slovenski izseljenci izvršili po raznih državah sveta, zlasti v USA. Pijonirsko kulturno, gospodarsko, politično in versko delo, katero so ameriški Slovenci izvršili v Ameriki, je zelo veliko od Barage, ki je pokladal temelje razvoju držav Michigan, Minnesote in Wisconsin, od Pir-ca, ki je s slovenskim sadnim drevjem iz Slovenije naredil državo Michigan to, kar je danes, od Msgr. Buha, ki je polagal te* melje napredku severne Minnesote, od Jagra, ki je polagal temelje ameriškemu čebelarstvu do zadnje delavske roke slovenskega ameriškega delavca, ki je plodil s svojimi žulji, s svojim znojem, pa često tudi s svojim trpljenjem dostikrat celo s svojo krvjo, ameriško gospodarstvo in blagostanje. Res mu je Amerika dala za to košček boljšega kruha, kakor bi mu ga mogla dati mati domovina, res, da je vse to delal zato, da je preživel sebe in svojo družino. Toda v prvi vrsti je pa vse to šlo samo za njegovo domovino, za Ameriko, ki ima prvo in največjo korist od vsega tega. Slovenske cerkve; slovenske farne šole, slovenski narodni domovi, slovenske trgovine, slovenske hiše, slovenske tiskarne, slovenske jednote in društva, vse to je res v prvi vrsti zato, da je ameriški Slovenec samega sebe oskrbel. Toda navsezadnje je pa vse to šlo le za napredek in razvoj najmogočnejše države na svetu, za USA. S slovenskim napredkom je napredovala država USA. Je to sicer le majhen del celotnega njenega napredka, vendar brez tega slovenskega dela, bi njen napredek ne bil celoten, ne bil popolen, bi bil pomanjkljiv. Da vse to delo ni slovensko, dokazuje dejstvo, da bo vse to ostalo v Ameriki. Vi, ameriški Slovenci, boste polegli v grobove, boste izginili. V vaših cerkvah, šolah, narodnih domovih, pri vaših je-dnotah, in njihovih lepih domovih, po vaših tiskarnah bo izginil lepi slovenski jezik. Toda vse to bo ostalo v Ameriki, tam bo ostalo premoženje in vse bo ostalo tam, tega ne moremo prenesti sem v Slovehijo. Vanje se bo pa vselil — Amerikanec, ameriško-angleški jezik, vse bo postalo last novega ameriškega naroda, ki pa šele irastaja. Ali ni zato sveta dolžnost van vseh ameriških slovenskih izseljencev, da tu v vaši domovini shranite dokaze, da ste vse to naredili vi, da je vse to naredil in dosegel in sezidal mali, da, skoraj najmanjši narod v Evropi ? (Dalje prih.) Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" I'ininiiiwn MODERN COOKERY . , CONSTANT HOT WATER . . SIIENT REFRIGERATION . . OAS HEATING the. peoples gas light and coke company ■ J • ' " M ft A V Ht" 6 O 0' O' . .....' , . I Pregleduje oči in predpisuje ocal» 23 LET IZKUŠNJE Oa.JBHNJ.SMEW OPTOMETRIST 1831 So. Ashland Avwm« „ lei. Canal 0523 1 Uradne ure: Tsak dan od 9. 1 zjutraj do 8:30 zvečer. "■■iiiwiiiwiiwiiTi— Četrtek, 7. marca 19-10 Četrtek, 7. marca 1940 Stran « AMERIKANSKI SLOVENEC KDO VLADA RUSIJO? J. M. Trunk Spisal Jos. Jurčič "To tako na ušesa bije kakor kak po-klon." "Pusti šalo z nemar, pomeniva se kaj resnobnega. — Z Marijanom sem govoril. Vprašal me je, zakaj se ga tako ogib-ljem in —" "To te tudi jaz vprašam, dasiravno vem, kaj mi boš odgovoril. Sicer pa sva se že o tej reči, menim, zadosti zmenila, zato nikar ne govoriva o njem. Imam te za prepametnega, da bi si zavoljo njega glavo belil. Kar sem ti že dostikrat pravila, to ti potrjujem še zdaj, naj ti bo dovolj. Mislim, da si me dovolj spoznal, ali vsaj želim, da bi me bil, da mi priznavaš toliko trdne volje, kolikor mi jo bo v najinih okolnostih potreba." "Da, predraga Manica! Spoznal sem te, vem, da tvojega srca jaz še vreden nisem," ■— reče Lovre in živeje stisne njeno roko. "V svoji lastni pravdi človek ni pravičen sodnik. Zato le meni prepusti razso-jo, ali si vreden ali nisi. Kaj meniš, da jaz sebe in svoje srce tako malo čislam in cenim, da bi ga bila dala človeku, ki ga ne bi bil vreden? Tebi sem ga dala. Želela bi ti boljše deklice kakor sem jaz, ravno ker vem, da je zaslužiš." "Druge bi mi želela? Za tako željo se ti ne bom nič dobro zahvalil. Ce je še kje blažje bitje od tebe, bilo bi zame prebla-go, ne mogel bi ga razumeti in ravno zato ne ljubiti. Ce mi hočeš dobro, želi mi samo sebe, druge ne maram, tudi ne, ko bi mi jo ti izbrala in zatrdila, da je boljša ko ti." "Ne, tako do idealne ljubezni se ne moremo povzdigniti," reče smehljaje se Manica. "Ne vem, ali si me napak razumel, ali sem jaz napačno govorila, hotela sem samo reči, da si želim boljših lastnosti, da bi te bila še bolj vredna." "Ali kaj, če te ravno jaz nesrečno storim, če —" "Tega ne smeš!" seže mu smejaje se Manica v besedo. — "Kaj ti na misel pride! In še ne bojiš se kaj enakega naravnost iz oči v oči povedati! Še dve taki, pa bi se bilo bati, da vere nate ne izgubim." "Nikar me ne razumej ravno narobe, ali mi vsaj prizanašaj s svojo nagajivost-jo tako dolgo, da izgovorim. Jaz sem dejal: kako se me boš potlej spominjala, ke-dar boš videla, da sem jaz kriv, da si morda nesrečna, kedar ti morda jaz ne bom mogel pomagati in sama ne, kedar ti bodo starši očitali, da si se tako spozabila in si govorila s človekom, ki —" "Naj bo dovolj tega tvojega črnogledega naštevanja. Odgovorim ti le to, da jaz ne bom nikdar nesrečna. Tudi ko bi se res zgodilo, da bi oče ne dovolil, tudi če tebe ne bom imela, ne bom nesrečna — razumej me prav — zakaj spomin na tebe mi bo potem tako drag, kakor si mi ti zdaj. Starši moji mi res lahko kaj dovolijo ali ne dovolijo, siliti me pa ne morejo v nobeno reč in me ne bodo. Sicer pa ti mojega očeta še malo poznaš, če si vedno najhujše reči o njem domišljaš. Jaz mislim, da bi boljšega očeta ne mogla imeti. (Dalje prih.) ——o-- OBNOVITE svojo naročnino tekom te kampanje, da tako glasujete za enega ali druge« ga kandidata! Moderna ktrična napeljava Pa so Moskoviči pozvali na razgovor Fince. Kako je bilo« nihče prav ne ve, menda Finci tudi stopicali, dokler i'1 nekaj zapihalo iz Anglije, i" Stalin je prijel za puško. Well, tu se pričenja preobrat; Sami veste, ker čitate. Fine' mažejo, Rusom že rezerv pw* manjkuje, klaverno gre Ru' som ali Stalinu. Poglejte, kako se izpreminja vreme. Rumunci so postali silni ju' naki, da bodo branili Besara-bijo do zadnjega moža, Ma-žari držijo za rep prav ves (mažarski globus), v Jugosla' viji niti ne šepatajo več, Tuiv ki se spominjajo nekdanje slave, Anglež in Francoz sta od-poklicala na dopust (še ni vS® jasno) poslanika, na Finsko drvi ves svet, v Siriji zbiraj0 miljone in govorijo o — vrel' ■■ cih olja v Batumu, govorijo tudi, kako bodo Ruse stisnil' v kleščah (Finska-Turčija)' baltiške držaVice nekaj ropotajo, Hitler se grize v ustnici in Bolgari so začeli omahovati. Neki glasovi pravijo, da je fajt na zapadu le za naivne-ker za kulisami se Anglež i" Nemec že glihata, kaj bo dobil od razkosane Rusije ta i'1 kaj oni. Tudi "komunist" Roosevelt z res komunistično ženo vred bo pretrgal vezi s komunistično Rusijo, d a? i se prej j ■ teh vezi ni niti bal, niti sramo-1 val. In vse to — Finska stri. Well, vsi bodo pridobili, ak° gre tako naprej, kakor so pričeli Finci, Pridobili bodo Angleži, Francozi, Nemci, Baltcii Mažari, Turki. . . Slovani Pa še tiho ne bodo mogli biti, ker so še za1 šutenje preneumni. -o- PROBLEM PRISELJENCA Poročila se je 1. 1921. mož pa je postal državljan 1. 1926 VPRAŠANJE: Rada bi vedela, da-li po Vašem mnenju jaZ sem ameriška državljanka-Prišla sem v Združene Države 1. 1919 in poročila sem se 1. 1921. Moj mož je postal ameriški državljan 1. 1926. ODGOVOR: Res je, pred dnem 22. septembra 1922 je inozemka postala avtomatično ameriška državljanka, ako se je poročila 2 ameriškim državljanom. Ko ste se pa Vi poročila, Vaš moz ni bil ameriški državljan. KP je postal, je bil že v veljak novi« zakon in poroka ni imela več nikakega vpliva. Vi ste še vedno inozemka. Lahko pa takoj vložite prošnjo drugi papir (ni Vam treba P1'" vega) in morate dokazati !e triletno bivanje v tej deželi--o- POZOR! Ko pošiljate naročnino za 1 i s t ne pozabitc omeniti, komu naj se kredit1' rajo vaši glasovi. m oprema Privoščite si pravilno razsvetljavo in dovolj iztokov za opremo. Oprema za jedilnico kot naslikano samo $6.95 23T Nizka cena... lahki obroki * Modernizirajte svoj dom za boljše življenje. Instalirajte pripravno napeljavo in iztoke za uporabo več električne udobnosti. Nadomestite staro opremo z novo opremo v svrho večje lepote in boljše razsvetljave. Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobit« nas podnevi in pon®£l< Imamo tudi Tsakovrstno pohištvo po smernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. TaUfen: 85 — Re«. 40W-W brezplačen pregled razsvetljave v domu Na prošnjo bo eden naših svetovalcev za razsvetljavo v domovih pregledal razsvetljavo v vašem domu. Samo telefonirajte RANdolph 1200, Local 2567. ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali ■e pa zglasite pri: *zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue cleveland ohio ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. 1849 West Cermak" Road, CHICAGO, ILLINOIS Deseti brat i IZVIREN ROMAN Deseto poglavje. * T } Bodo te ljudje srečavali i Pa te bodo popraševali: Kod si hodil, kje si bil? Kje si čevljičke rosil? ' Narodna pesem. Med takim premišljevanjem je prišel Lovre blizu grada.Namesto naravnost domu, ubere stransko pot navkreber čez se-nožet proti zaraslemu hribu, na katerem so stali škrbasti ostanki stare razvaline. Vedel je tam za klopco pod starim orehom sredi brinja, od katerega je imel človek lep razgled daleč po vzhodno-severni strani čez polja in loge tjakaj do daljnega porobja sneženih gora. Tam pod orehom je bil njegov najljubši sedež, tam se je v lepih pomladanskih dnevih učil, tam je dostikrat ž njo v pogovoru sedeval, tam je nekatero uro — mislil, veliko mislil. Po senožeti je že jela trava odganjati in zeleneti; trobentice in zvončki v obleki nedolžnosti so tu in tam pripičili iz^ mehkih tal; tam v zabrežju, v osoji, ležal je še zadnji sneg pol komolca na debelo. "Ve lepe prilike upa polne, vesele in neskrbno srečne mladosti," — mislil je Kvas, — "v vsi stvarnikovi krasoti ste razcvetele in slana ene noči vas lahko oveneli, vam lepoto in življenje obenem pogoltne. Tako je tudi z menoj!" Ko pride vrh hriba in se zavije okoli prvega grmičja, zagleda svoj oreh in svojo klopco in na klopci — noga mu nehote zastane, prijetna čut mu vse ude spreleti, oko se zbistri in lice zardi od veselja — na klopci vidi Manico sedeti s knjižico v rokah. Tiho po prstih se ji od zadaj približa in na lahko položi rokfi w njeno ramo. Deklica se zgane, obrne in ljubo oko se sreča z očesom. "Ti porednež, ali ne moreš drugače priti? Ali me moraš tako ustrašiti?" kregala ga je deklica, pa mehki ljubeznivi glas in smehljaj je pričal, da so te besede vse pred kakor nevolja. "Samo zato sem te ustrašil, da bi bila malo huda, ker vem, da ti to prav dobro pristoji," odgovori Lovre, usede se zraven nje in jo prime za roko. "Čudna navada je to, svojo ljubezen skazovati! — Zdaj mi pa najprvo povedi, kje si bil, potlej te bom šele dalje karala. — Stoj, popred še poglej, kje je Balček, z menoj je gori prišel in doli po rebri leta." Lovre pogleda za dečkom in vidi, da daleč doli v dolini sedi in nekaj veže. Usede se zopet k njej in pravi: "V vasi sem bil na ženitovanju. Zdaj pa povedi kar ti je na srcu; oštej me, kolikor hočeš, zakaj če ma(kregaš, imam te najrajši, menda zato, ker vidim, da me ne znaš in ne moreš." "Ce je pa tako, riaj ti prizanesem, dasiravno nisem bila nič kaj vesela, ker te nisem dobila tukaj, kjer si sicer vedno, kedar te doma ni. Prizanašam ti to malomarnost tolikanj —" "Nikar me ne žali, Manica —" prosi Lovre. "Daj mi besedo izgovoriti! Pravim tolikanj rajša, ker vem, da si bil ta čas med srečnimi ljudmi — srečen in vesel." "Ne, nisem bil in zato sem šel sem. Tukaj sem šele srečen, da tebe vidim." Rusi so Slovani. Ali Slovani i \ladajo Rusijo? Na to podaja i zmimiv odgovor irski duhovnik Rev. Denis Fahey, profesor mo-dioslovja in zgodovine na kolegiju v Dublinu. On navaja iz knjige "Zadnji dnevi Romanof-fov", ki je bila izdana leta 1920. da se je tedaj nahajalo po poročilu sovjetskega tiska samega v vodstvu bolj še viške države 556 važnih funkcijonarjev, ki so bili po narodnosih to-le: 17 Rusov, .2 Ukrajinca, 11 Armencev, 35 Letov, 15 Nemcev, 1 Madžar, 10 . Gregorjancev, 3 Poljaki, 3 Finci, 1 Ceh, 1 Karajmec in 457 Zidov. V vrhovnem izvrševalnem komunističnem svetu je sedelo leta 1918. 12 članov, ki so bili: Bron-stein (Trocki), Apfelbaum (Zi-novijev), Lourie (Larine), Ou-ritski, Volodarski, Rosenfeldt (Kemenev), Smidovič, Sverdlov (Yankel), Nakhamkes (Ste-klov). V tem zboru je bilo 9 Židov ravnokar omenjenih in 3 sledeči Rusi Ulijanov (Lenine), Krylenko in Lunačarski. Tudi vsi ostali odbori so bili vedno od 75 do 90 % v rokah židovske večine. Vrhovni svet ljudskih komisarjev je obstajal leta 1919 iz teh le osebnosti, ki so vladali v ministerskih uradih Sovjetske Rusije: Načelnik Uljanov (Lenine), rodom Rus, poročen pa z judinjo. Zunanje ministrstvo je vodil Čičerin, rodom Rus. Urad za razne narodnosti je vodil Džjugašvili (Stalin) rodom Ge-orgijanec. Poljedelstvo Protian, rodom Armenec. Gospodarski urad Larine, žid. Urad za kontrolo prehrane Schlichter, žid. Urad za vojsko in mornarico Brosten (Trocki), žid, urad državne kontrole Lender, žid. U-rad za državna ozemlja Kauff-man, žid, javna dela V. Schmidt, žid. Urad za socialno oskrbo Li-lina Knigissen, Židinja. Urad za javne zadeve Lunačarski, Rus Urad za verstva Spitzberg, žid. Notranje zadeve Apfelbaum (Zinoviev), žid. Zdravstvo An-velt, žid. Finance Gouwkowski žid. Tisk Volodarski, žid. Urad za volitve Ouritski, žid. Pravosodje Steinberg, žid. Urad za begunce Fenigstein, žid, kateremu sta pomagala še dva Žida Sa-vič in Zaslovski. — Torej 22 članov, ali ministrov, med katerimi so se nahajali 3 Rusi, ki so bili pa kakor pravi poročilo poroče-Ini z Židinjami, in tako navezani na židovstvo več ali manj. 1 Gre-gorijanec, 1 Armenec in 17 Židov. In tako gre vse skozi. Kdo vlada Rusijo? Odgovor je na dlani. Žalostna majka Slovanom, dokler jih bodo vodili le izraelski krivonosci. To da tudi jasen odgovor, zakaj v Moskvi ni bilo zadnjih dvajset let nobenega slovanskega duha. ■-o- Vaš sosed mogoče še ni naročen na "Am. Slovenec;" zakaj ne stopite k njemu, da ga pridobite za naročnika tega lista? Simpatija. Kamor se nagne, tam je vse lepo in zanimivo. Neki Orešnik se je vrnil iz Helsinkija, je oženjen, ima tri otroke. Vojska. Prej sem či-tal, da je žena Rusinja, zdaj, da je Finska, le malo rusko govori. Nič na tem. Finci so kerlci in simpatije vsega sveta so na njih strani. Orešniko-va Finska je kakor rajska pti-čica. .in otroci kakor angelčki. Prav in lepo. Kaj, ko bi bila — Rusinja? Ali bi ne bilo vse le kosmato?? Morda so Rusi kosmati, simpatij nimajo, in bodo sami tega krivi, ako so krivi, in Slovan do Slovana še nikoli ni imel simpatij, na druge pa gleda z odprtimi ustmi. * Ako Angleži n. pr. poročajo, da so sestrelili pet nem ških zrakoplovov, Nemci pa pravijo, da so samo enega ali dva. . .je to pač še umevno, ker so Angleži le obstrelili kak zrakoplov, ne sestrelili in se je še rešil, česar pa Anglež ni mogel videti. Ampak malo le prime človeka, če poroča Moskva: "... zavzeli smo 13 utrnili, postojank," Helsinki pa: ". . .niti ene postojanke nismo izgubili.' Vojska ni špas, pa je le tudi nekaj špasa. « Še malo špasa. Glasi se: '.Great army arrives in Palestine." Avstralci in Zelandci so prišli, ladij je, kamor oko seže. Potem pa se glasi, da jih je bilo 20 tisoč, jutri dan j 30 tisoč. . .in potem gre do , pol miljona in rastejo miljoni j kakor gobe v jeseni. Spas. * Tudi v politiki je vreme do- : stikrat — aprilovo, ki se iz- premeni po večkrat na dan. Ko Rusija še ni prijela za puško, in so pisali da ima 3 miljone vojakov pod orožjem, lahko pa postavi do 18 nriljo-nov( mož, so poromali v Moskvo Angleži in Francozi, in poromal je tudi sam Hitler. Hitleru je uspelo. Moskoviči so zasedli vzhodno Poljsko, dasi so bili šest dni prepozni, in vsi pijani in se je-izrazil nemški oficir:' "I have never seen such a muddle as that Russian army in Poland. . ." Ampak Adolf je vzel Rusinjo, in Nemci jo morajo požreti, naj bo pijana- ali umazana. . Potem so šli Moskoviči v baltiške d!ržavice. Vse je šlo gladko, nihče ni niti okreknil, dasi so ležali Rusi v jarkih pijani. Hitler je moral ugrizniti, drugi so samole zijali. Ru-muncem so se tresle hlače, Mažarom šklepetali zobje.. Turki so v svojih širokih hlačah stopicali sem in tja, Bolgari so postali korajžni in se spomnili zopet ruskih bratov (?), in v Jugoslaviji so na tihem zahtevali, da bi bil čas, ko bi zopet poromali v Moskvo. Vse je bilo kakor pana-no. Commonwealth Edison Company