rini.
V Ljubljani, dne 2. avgusta 1934.
Štev. 3.
)34
Letnik LXXV. (šoL leto 1934./35.)
Učiteljski tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. I/. V. — sekcije ssa dravsko banovino v Ljubljani
«——.	v	T)v*AC	■	UredniStvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
== J^mGSGCUO JJmIM. Uyll MrKIM&isCJLtM« =z 60Dln za Inozemstvo 80 Dim Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.153. Telefon3112
Politika!
Prvi učiteljski pevovodski tečaj
Politika je šolstvo rodila in razvila, politika ga je usmerjala in brezdvomno je, da ga bo tudi v bodoče vzdrževala po svojih načelih. Tako je bilo in tako bo.
Naravno je, da je pri političnem valovanju predvsem prizadeto tudi učiteljstvo kot nekak sestavni del šolstva, če ne to, pa vsaj kot ustroj, ki je večkrat primoran voditi težnje časovnih gospodarjev. Ne moremo trditi, da bi to ne bilo vsaj v obče v skladu z interesi narodnega razvoja.
Le poglejmo skozi zadnje okno zgodovine — v odprto poljano naše preteklosti.
Kdo je pokopal pokojno Avstrijo? Ona sama, ki je izsilila orožje v roke svojim smrtnim sovražnikom. In to orožje je bila — šola.
Medtem, ko so se avstrijski narodi, prav za prav dežele — prerekale z državno vlado, kdo da naj šolstvo vzdržuje, so previdni Čehi segli po nudenih pravicah in so z njimi polagoma ustvarjali temelje svoji osvobodilni politiki. Hoteli so v ta namen svobodno učiteljstvo, od države neodvisno, služeče narodnim interesom, tedanji politiki čeških dežel. In ta politika je omogočila razpad in propast Avstrije.
Kaj pa mi Slovenci? Politika je razcepila naš mali narod v dva glavna tabora z malimi priveski, ki so se obešali na vrat zdaj temu, zdaj onemu, po dnevnih potrebah. Da se je razporedilo tudi učiteljstvo, ni prav nič čudno, saj se niti duhovščina ni mogla takoj prilagoditi novim političnim razmeram, celo po vojni ne, ko se je razsula sila naših predvojnih gospodarjev, danes politično ohromelih. Zgodovini smo zapustili boj za krušni § 55. avstrij. drž. zakona, Cankarjeve Hlapce in spomin na kranjske 25% politične dokla-de. Dejanja govore, tiskana so, nihče jih ne zabriše.
Srečnejša je bila Štajerska, — naš eldo-rado — kjer se je učiteljstvo vsaj v materialnem oziru grelo na pridobitvah dež. Lehrer-buinda, dočim je moralo v obmejnih krajih prenašati težko breme nacionalnih borb z ondotnimi nemškutarji, ali pa se umakniti v šole CMD, naše naj plemenitejše narodne ustanove, ki se pa naposled tudi ona sama ni mogla izogniti slov. političnim nesoglasjem.
Primorsko učiteljstvo je bilo gmotno na najslabši stopnji. Težave življenja pa je kljub temu prenašalo najlažje, ker narod ni bil še razcepljen v kulturnem oziru, pač pa je kot enotna falanga inteligence in preprostega ljudstva ustvarjal nepremagljivi branik obmorskega podeželja, svojega obstoja, kljub silnemu pritisku protežiranih Lahov in avstrijske uprave.
Letno se je učiteljstvo sestajalo na zborovanjih »Zveze slovenskega učitelj stva«, na edinem parlamentu vseslovenskega značaja. Ker je bilo vodstvo večinoma na Kranjskem, je naravno, prevladovala tudi kranjska politika. To politiko pa je vsak učitelj po svoje tolmačil ko najprimernejšo in je deloval na vseh poljih gospodarskega in kulturnega značaja.
Dočim se je del učiteljstva oprijel vladajoče stranke, se je drugi boril proti zlorabi zakonskih predpisov in neznosnemu nasilju, materialnemu in duhovnemu.
S politiko smo se tedaj prerili do Jugoslavije. Narodni sveti so prevzeli vlado. Šola je tedaj preokrenila na pota, ki jih je do tedaj le previdno označevala. Iz prvih dni navdušenja je politika polagoma prešla na predvojne poljane. Ljudstvo je vzklikalo zdaj temu zdaj onemu, kakršen je pač bil položaj. In v ta metež je morala tudi šola. Ne dolgo. Ustvarili smo znosne razmere, da ne bi propadla morala učiteljstva in da ne bi bili ogroženi moralni temelji vzgojnega svetišča, narodne šole. Da smo imeli prav, nam svedoči januarski manifest, ki je s stvarnimi dokazi zdrobil politične stranke in ustanovil novo grupacijo, v kateri bi se lahko udejstvo-val sleherni dosedanji politik, samo da bi bil resnično zdravih načel.
V državi je zavladal blagodejni mir. Mir, ki smo ga bili tako potrebni. Z dušo in srcem smo se oprijeli dela, drug ob drugem, ki smo si bili doslej tako tuji. Narod in njegove potrebe so nam vsem lebdele pred očmi. Ne dolgo. Prišle so volitve. Učiteljstvu je bilo izrečeno priznanje. Tam pohvala, doma nova razcepljenost. Plemenito nacionalno stremljenje je bilo kronamo z novo sovražnostjo. O vzrokih in posledicah mi ni treba razglabljati.
Tudi v naše vrste so padle medle sence. Dvigali so se ljudje, ki so bili ekstremnejših nazorov, delavci j ni, teoretiki poleg praktikov. Branili smo jih, omadeževani smo bili, ker smo se držali stanovskih načel.
obče državno obeležje. Učiteljstvo je bilo na delu v komisijah in na frontah — v svesti si, da koristi s tem ugledu države..
Učitelj — idealist je moral doživeti, da so mu ljudje, ki je živel z njimi doslej v prijateljskih odnošajih, ponoči demonstrirali, (kako, ne izrečem). Dočakati je moral, da so iste ljudi zbrali v novo fronto in ubili ali ubijajo njegovo delo, pred njegovimi očmi, v njegovo nečast.
lin. sedaj še pogled v našo organizacijo! Potom vodstva je bila učiteljstvu ob volitvah prijavljena zahvala — od nje dobivamo navodila za ustanavljanje raznih združb, ki jih priporočajo posamne grupacije, v tečajih se križajo nazori — ob strani molče ljudje, ki se po svojem prepričanju ne morejo izpostavljati. Po kongresu napadajo vodstvo, ker se je zavzelo za svojega predsednika, neoporečnega nacionalista, ob letu ga hvalijo, ker se je pridružilo opoziciji, ne da bi bili dokazani pogreški izpred kongresa, — istočasno pa zahtevajo, da učiteljstvo ne sme povzročati nesoglasja med ljudstvom in da v organizacijo me smemo vnašati politike. Kje je logika?
Učiteljstvo, ki pozna razmere v JUU, ne more verjeti, da bi ne bile v ozadju nesoglasij politične smernice, ki se jim bo nacionalno učiteljstvo slej ko prej zoperstavilo.
Naša organizacija je stanovska. Politike pa ne bi vlačili vanjo, če bi jo vodili po načelih grupacij, katerim sami politično pripadajo, kaj ne?
Bodimo vendar dosledni!
V organizaciji mora prevladati strpnost, ne samo navidezna, brez vsakršne osebne mržnje, v vsakem slučaju. Da bi sedaj tako bilo, ne moremo trditi. Sedanje vodstvo se sicer trudi, da vzdržuje ravnotežje, to so nam pokazali lanski počitniški tečaji. Vživi naj se le v težke razmere podeželskega učiteljstva, ki ga mečejo z brega v breg, dokler me pade v sredino. Lažje je meščanom, lažje pridigo-vati, težje živeti.
Politika res ne spada v organizacijo, ker se stranke cepijo, krhajo načela in goje osebne sovražnosti.
Ni pa s tem rečeno, da bi politiki (brez razlike) ne smeli prisostvovati organizačnim razpravam, ki so po večjem stanovsko-prav-nega, gospodarskega in obče šolskega značaja. S svojim samostojnim in opravičenim nastopom bi lažje realizirali svoje zahteve, kakor pa s papirnatimi resolucijami.
Najumestnejši je pa sklep, da učiteljstvo direktno poseza v javne korporacije. Mož na mestu, uspeh gotov. Doslej smo imeli le enega. ki je tudi kot politik — deželni poslanec, v besedi in dejanju ostal učitelj. Dejanja govore —■ o Ganglu.
Lahko je — kot učitelj biti politik, težje — kot politik ostati učitelj, še težje — kot politik nasprotovati politiki, nevredno pa človeka, poznati politiko, kadar jo -rabi v zasebne svrhe. In teh — ni mnogo.
Josip Lapajne
V	dneh 14., 15., 16., 17. in 18. julija se je vršil prvi pevovodski tečaj, ki ga je organiziral artistični odbor Učiteljskega pevskega zbora JUU. Dolgo se je s takim tečajem odlašalo radi pomanjkanja finančnih sredstev, ki so potrebna za tak tečaj. Ob priliki dnevov mladinske glasbe pa smo prišli do denarnih sredstev, ki so nam omogočila organiziranje tečaja.
Ko se je na sestanku pevovodij mladinskih pevskih zborov 3. junija sklenilo organizirati tečaj, je artistični odbor UPZ prevzel to delo. Podroben načrt je sestavil gosp. prof. E. Adamič, kateremu se tem potom iskreno zahvaljujemo. Težje je bilo najti predavatelje, ki se v 'tem času ločijo od svojih učilnic ter gredo na počitnice.
Na oglas v »Učit. tovarišu« se je do 1. julija javilo 24 udeležencev. Do tečaja samega je to število naraslo na 54. Skoro vsi udeleženci so v svojih prijavah poročali, da vodijo mladinske in druge zbore. Kdor ni imel v mestu svojcev, je našel udobno bivališče v Akademskem kolegiju. Ravnateljstvu Akad. kolegija se za gostoljubnost najvljudneje zahvaljujemo.
Tečaj je otvoril v imenu sekcije JUU 14. julija ob 8. uri itov. Milan Pertot, nakar so se vrstila predavanja do 13. ure. Taka razvrstitev teoretičnih predavanj je bila vsak dan.
V	nedeljo so se udeleženci udeležili koncerta mladinskega zbora v Št. Vidu, ki ga vodi tov. Jovan in ga kritiki prištevajo med najboljše mladinske pevske zbore. Po koncertu je gosp. prof. M. Tome zaigral nekaj skladb na orgle teT tako praktično dopolnil svoje predavanje.
Zadnji dan tečaja so si tečajniki ogledali oder APZ ter še je tudi tu tečaj zaključil. Več udeležencev se mi moglo ločiti od priljubljenih predavateljev, posebno od gosp.
Fr. Marolta, ki je moral ponovno odgovarjati na številna vprašanja.
Univerzi kralja Aleksandra I. se za predavalnico zahvaljujemo.
Organizatorji tečaja so si zamislili tečaj kot propagandno teoretski, ki je dosegel svoj namen. Tako so nam zatrjevali tudi udeleženci sami. Prišli smo tudi do zaključka, da bo moral biti prihodnji tečaj daljši. Preden pa organiziramo prihodnji tečaj, se moramo obojestransko pripraviti. Udeleženci prihodnjega tečaja naj tekom leta proučijo katerokoli teoretsko knjigo o glasbi. (M. Bajukova: Pevska vadnica, P. Kozina: Pevska šola i. dr.) Ko bodo vsi pojmi jasni, bodo predavatelji bodočega tečaja to znanje poglabljali.
Učiteljski pevski zbor bo skupno s predavatelji na bodočem tečaju določil tvarino, ki se bo praktično obravnavala, vsak bo imel dosti časa za pripravo.
Še eno prošnjo imamo do udeležencev tečaja. Sporočite nam v začetku šolskega leta svoje misli o tečaju. Dobrodošli nam bodo razni nasveti, vprašanja i. dr.
Na tečaju so predavali naslednji gg.: prof. Angela Trostova: a) pevski organi; b) nastavek in zastavek; c) pevske metode; — prof. Adolf Grobming: O fonetiki; — prof. M. Tome: a) homofonski in polifonski stavek; b) glasbeno oblikoslovje; — prof. V. Ukmar: a) zgodovinske črtice glasbe; b) glasbena estetika; — višji kontrolor M. Ro-žanc: Sredstva za ponazorovanje glasbenega pouka; — prof. Fr. Marolt: a) o dirigiranju; b) praktične vaje.
Vsem gospodom predavateljem in gospej predavateljici se za njihovo veliko naklonjenost in delo iskreno zahvaljujemo. Istotako izrekamo najvljudnejšo zahvalo Glasb. Matici, ki nam je irade volje odstopila predavalnico.
Potek IV. banovinske skupščine JUU sekcije za dravsko banovino v Ljubljani
(Nadaljevanje.)
SKLEPI ODSEKA ZA GOSPODARSKE IN SOCIALNE USTANOVE.
1.	»Učiteljska tiskarna«: a) Ugotavljamo, da je občni zbor »Učit. tiskarne« v maju 1934. upošteval dolgoletne želje učiteljske organizacije ter izbral upravni in nadzorni odbor po njenih željah.
b) »Učiteljska tiskarna« je visoko aktivno podjetje. Z lastnim obratnim kapitalom bi bile vse ovire odstranjene. Zato poziva odsek vse učiteljstvo k pristopu, ker je sedanje stanje 200 zadružnikov v primeri s 4000 člani nesorazmerno. Delež znaša Din 250.— in vpisnina Din 10.— plačljivo v teku enega leta v obrokih, ki se pa obrestujejo po 6%. Prosimo zlasti sedanje zadružnike in ostale člane udruženja po srezih, da nabirajo nove priglašence. Ugled in napredek organizacije zadnjih 30 let je in bo tesno spojen z »Učiteljsko tiskarno«.
2.	Naši domovi: a) Učiteljski dom v Mariboru: V razmeroma kratkem času je vres-ničil zamisel in prišel do lastnega krova. V teku dvoletnega smotrenega poslovanja pen-zionata si je pridobil tudi v izvenučiteljskih krogih dober sloves. Ker je dom danes za dijake že pretesen, poleg tega bo treba pristopiti tudi k rešitvi vprašanja takega doma za učiteljske hčere, ki so zaščite še bolj potrebne. priporočamo pristop k zadrugi in nakup blaga iz založbe Učiteljskega doma v Mariboru.
z/gradbo Učiteljskega konvikta, kakor tudi sedanjega Učiteljskega doma prizadevali realizirati namen, ki ga je postavil ustanovni občni zbor že pred 40. leti t. j. zgraditi za učiteljske otroke primeren dom v Ljubljani. Tega smotra odbori niso mogli kljub svojemu prizadevanju doseči, ker je bil denar naložen v drugih naših podjetjih, ki bi sicer prišla v težak gospodarski položaj. Upravni odbor se resno pogaja za nakup poslopja, ki ga smatra primernim za ta mamen.
c)	Obmorski učiteljski dom v Omišlju: Za oddih in poletno okrepčilo bo nudilo novo društvo učiteljstvu dravske banovine prijetno bivanje v Omišlju. S članskimi prispevki v znesku Din 2500.— plačljivo v 25 mesečnih obrokih, bo učiteljstvo v doglednem času zgradilo z lastnim denarjem obmorski dom v Omišlju. Deleži se bodo obrestovali.
d)	Učiteljski dom v Rogaški Slatini: Bolnim članom, kakor tudi nečlanom mudi vso oskrbo Učiteljski dom v Rogaški Slatini.
e)	Dom učiteljic v Ljubljani: Namen doma je nuditi upokojenim učiteljicam stalno, ostalim pa za čas bivanja v Ljubljani začasno bivališče.
Odsek priporoča in poziva članstvo sekcije dravske banovine, da se v čim večjem številu vpiše med članstvo gornjih ustanov ter porabi vsako priliko za materijalno podpiranje.
3. Učiteljska gospodarska poslovalnica je bila ustanovljena z namenom: a) da zbira vsa naročila učiteljstva in šol in jih oddaja tvrd-kam v izvršitev proti gotovi proviziji. Ta
dohodek pride v prid učiteljskim domovom in organizaciji. Zaradi razvoja gospodarskih in trgovskih prilik v zadnjih par letih pa je njeno poslovanje zelo omejeno. Učiteljstvu priporočamo, da se je še nadalje poslužuje, ker je njen obstoj za naše ustanove izredne važnosti.
4.	Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani in Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju sta edina učiteljska denarna zavoda in nudita učiteljstvu po svoji možnosti pomoč.
5.	Učiteljska samopomoč v Ljubljani je splošno znana učiteljska zadruga, ki ima 2570 članov. Zadruga zbira podporni sklad, iz katerega se od 1. julija 1934. podelujejo bolnim in v denarni zadregi nahajaj očim se članom denarne podpore kot brezobrestna posojila. Zadruga je ustanovila starostni podporni sklad, ki se bodo iz njega krili članski prispevki za najstarejše zadružne člane. Svojci prejmejo ob smrti članovi posmrtnino, ki znaša danes okroglo Din 12.700.—. Učiteljska samopomoč je izplačala do danes na posmrtni-nah okroglo Din 2,700.000.—. Novi prigla-šenci se oglašajte pri zadružnih poverjenikih po srezih, ali pa naravnost pri Učiteljski samopomoči v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
6.	Učiteljska samopomoč za učiteljske otroke zasleduje iste cilje, kakor Učiteljska samopomoč in zavaruje otroke v starosti od 3. do 10. leta. V primeru smrti ali polnoletnosti izplača desetkratni znesek, kolikor ima tisti čas članov. Sedaj ima 250 članov.
7.	Bolniško zavarovanje: Bolezen kaj pogosto nastopa v učiteljskih družinah. Učiteljstvo dravske banovine pa nima do sedaj ni-kake ustanove ali podporne zadruge, ki bi mu po možnosti olajšala težko stanje. Zadruga Učit. samopomoč ima podporni sklad z manjšim kapitalom, iz katerega podeluje bolnim članom denarne podpore kot brez-

žive sile in dragocene zmožnosti, ki se najlažje razvijajo, krepijo in pospešujejo z delom, je več vredno nego samo kopičenje znanja. Šola mora vzbujati v otroku veselje do dela ter uriti v njem produktivne sile. Nuditi mora vsestransko možnost in mnogo prilike, da se notranje otroško življenje preliva v udejstvovanja, izražanje in oblikovanje, da se s tem op loj a in obogati.
II.
Koliko je učiteljstvu dana možnost, poglobiti se v najnovejši projekt učnega načrta, je treba ugotoviti sledeče:
1.	Novi učni načrt še ne zadošča v polni meri zahtevam sodobne pedagogike in didaktike in tudi ne zakonu o narodnih šolah. Vzgojna naloga ni v pravem razmerju do učnega smotra. Ideja delovne šole še ni v njem dovolj trdno zasidrana. Zahtevati se morajo čim tesnejši stiki med šolo in življenjem, da se s tem zadosti načelu življenjske bližine pri pouku.
Tako še učni načrt ne pomeni uresničenja pedagoških nazorov, ki jih zastopa učiteljstvo dravske banovine. Treba je, da učni načrt upošteva vsa sodobna stremljenja in upravičene zahteve moderne pedagogike in da poleg didaktičnih nalog jasno izraža tudi vzgojno nalogo narodne šole. Učiteljstvo tudi želi, da mu splošni del učnega načrta zajamči potrebno svobodo za njega izvajanje v šolski praksi.
2.	Ako pa se naj dobre ideje, ki naj jih vsebuje novi učni načrt, tudi popolnoma uresničijo, so za to potrebne predpostavke, ki še danes manjkajo naši šoli.
Zahtevati se mora, da se reformira učiteljska izobrazba:
da se učinkovito pospešujejo vsa stremljenja učiteljstva po nadaljnji izobrazbi;
da se učiteljstvu popolnoma osigura njegov materijalni položaj;
da se zniža število učencev na največ 40 v razredu;
da se primerno izgradijo niže organizirane šole;
da se ustanavljajo poizkusni razredi in poizkusne šole in da se uvede princip »odprtih vrat«;
da se povsod preskrbijo času primerni šolski prostori, telovadnice in igrišča;
da se šole primerno opremijo z učili in učnimi pripomočki;
da se posveti primerna pozornost zdravstveni in socialni zaščiti učencev.
III.
Pri končni stilizaciji novega učnega načrta naj bi se upoštevale naslednje splošne želje in zahteve učiteljstva:
1.	V splošnem delu učitelju dana svoboda za njegovo delovanje se ne sme z nika-kimi birokratičnimi ukrepi katerekoli vrste okrniti.
2.	Enako svobodo bi moral učni načrt za-jamčiti učitelju tudi v snovnem pogledu.
3.	Vsako ozkogrudno izvajanje učnega načrta se mora že glede na često pomanjkljive predpostavke smatrati kot nemogoče.
4.	Snovni učni načrt naj vsebuje le v bistvu vse ono, kar bi bilo glede na krajevne razmere upoštevati in dalje izgraditi.
5.	Event. protislovja med splošnim delom našega učnega načrta in med snovnim načrtom je treba odpraviti.
6.	V snovnem načrtu ne sme biti izmera glede obravnave posameznih učnih predmetov preveč neenakomerna. Vsem predmetom naj se posveča potrebna pozornost.
7.	Za posamezne učne predmete previsoko postavljene smotre je treba primerno izpremeniti.
8.	Zahtevati se mora daleč segajoča prožnost in gibljivost urnika v nasprotju z njegovo dosedanjo otrplo obliko.
9.	Priložnostni pouk je treba bolj poudariti, da pouk lahko zadošča načelu življenjske bližine.
10.	V interesu pouka prevzame učiteljstvo odgovornost za učne izprehode in telovadne izlete, ki jih predvideva učni načrt. Zahteva pa tudi, da se mu pri njih izvajanju zagotovi potrebna zakonita zaščita. Predpostavka pa je tudi tukaj, da se primerno zniža število učencev.
11.	Pri končni redakciji učnih načrtov naj se upoštevajo rezultati dvoletne preizkušnje za posamezne predmete in se njih besedilo temu primerno prestilizira.
IV.
Velika večina našega naroda gre skozi niže organizirano šolo. Ze samo iz tega dejstva sledi njen velik pomen. Ta šola je često edina pot, ki našega človeka približa sodobni kulturi. Ali prav niže organizirani šoli nedo-staja večinoma predpogojev za njen razvoj v duhu novodobnih pedagoških zahtev. Iz tega razloga se mora zahtevati, da se tej šoli dajo v zvišani meri potrebna sredstva na razpolago.
Izmera učne snovi za niže organizirano šolo ne sme biti previsoka. Pogrešno bi bilo, ako bi se učna snov za više organizirane šole kratkomalo prenesla na niže organizirane šole, za te vrste šol je treba temveč posebnih učnih načrtov.
Preobilica učne snovi ne dopušča prave poglobitve in ne daje prostora za tako potrebne formalne vaje, kar pa je bistveno, da si učenci pridobe tudi neko mero pozitivnega ali eksaktnega znanja.
Zato je potrebno, da se učna snov primerno izbere in omeji. V svrho lažjega individualizirala mora biti dopustno, da se pouk na teh stopnjah lahko tako uredi, da se učenci porazdele oziroma združijo razen po starosti tudi po enakem zanimanju in enakih sposobnostih v skupine.
Dalje mora biti dana možnost, da se posamezni do sedaj -premalo gibljivi oddelki lahko združijo, kadarkoli se to zdi učitelju potrebno.
Priporočljivo bi bilo, da se vrši pouk elementarnih učencev v nerazdeljeni enorazred-nici v prvih treh mesecih poldnevno.
Da bo pouk v oddelkih v splošnem bolj plodovit, so potrebne primerne delovne knjige za stvarni pouk, kakor tudi zemljevidi in drugi učni pripomočki.
V enorazrednici ne sme biti število učencev večje nego 30.
Načelno se mora zahtevati, da se vse-aarodne šole organizirajo tako, da se bodo učenci 1. šolskega leta vedno lahko poučevali neposredno.
V.
Naše zastopnike v Glavnem prosvetnem svetu, ki uživajo popolno zaupanje vsega organiziranega učiteljstva v dravski banovini, naprošamo, da na primeren način tolmačijo te naše želje, da se primerno zavzemajo za naše upravičene zahteve in da skušajo doseči, da se te zahteve, ako ne v polnem obsegu, vsaj po možnosti uveljavijo. Obenem se jim zahvaljujemo za njih vneto dosedanje sodelovanje pri pretresanju projekta novih učnih načrtov, ki je ne samo zelo naporno, ampak tudi zelo odgovorno delo.
O šolskih oddajah v letošnjem letu
Na Vidov dan, 28. junija je zaključil naš šolski radio tretje leto svojih rednih oddaj.
Pri tej priliki podam kratko poročilo o letošnjem delovanju in navedem nekaj smernic za bodoče leto.
Letos smo imeli v šolskem radiu 69 prireditev, lansko leto 71 in predlanskim 61. Porazdeljene so bile letošnje oddaje takole: akademij in proslav je bilo 9, literarnih oddaj 13, od teh 11 slovenskih in 2 hrvatski, zemljepisnih in potopisnih 17, zgodovinski 2, pokrajinska oddaja je bila 1, prirodopisnih je bilo 6, tehničnih 4, vzgojnih 9, higienskih 4, športni oddaji sta bili 2, dalje smo slišali 1 glasbeno predavanje in 1 nastop lutkarjev.
Iz tega pregleda sledi, da je naš odbor upošteval vse panoge in predmete, ki so primerni za oddajanje po radiu. Pregled pa tudi kaže, da je bilo premalo oddaj za učence in učenke prvih dveh razredov narodnih šol, četudi je dvorazrednih šol največ v naši banovini. Tem otrokom so bile namenjene pravljice in pripovedke, ki smo jih oddajali trikrat ter igra z lutkami, ki smo jo na novo uvedli.
Tudi glasbenih predavanj in petja je bilo očividno premalo.
Na novo je bila uvedena tudi pokrajinska oddaja, ki jo je preskrbela mladina osnovne šole iz Trebnjega. V besedi, pesmi in igranju na harmoniko so otroci v domačem narečju podali zaokroženo sliko Trebnjega in njegove okolice.
Vem, da je naše učiteljstvo proti koncu šolskega leta zelo obremenjeno in ni moglo pripravljati svojih učencev za pokrajinske oddaje, zato gre gosp. učitelju Marjanu Tra-tarju in učiteljici gospe Vidi Dereanijevi. ki sta vodila prvo našo pokrajinsko oddajo, tem večja zahvala.
Na novo smo uvedli tudi predavanja o naših manjšinah izven državnih mej, o pri-
morskih, koroških in ameriških Slovencih, ki so del našega telesa in se jih moramo večkrat spominjati. Tem laže bodo prenašali svojo usodo, če bodo prepričani, da jih nismo pozabili.
Da smo poživili naše oddaje, jih pričenjamo in končujemo sedaj vedno z glasbeno točko ali domačim petjem; oddaje same pa smo skrajšali na največ 30 minut, da se otroci s poslušanjem ne utrudijo. Vsako redno oddajo zaključujejo zanimive vesti iz domačih in tujih krajev.
Posrečilo se nam je, da smo tudi v tekočem letu razširili krog naših prvovrstnih predavateljev. Upamo, da nam bodo vsi ostali zvesti tudi v prihodnjem šolskem letu.
V naši banovini ima sedaj 83 šol lastne radijske aparate, 183 šol uporablja zasebne aparate in 226 šolam daje učiteljstvo svoje aparate na razpolago.
Po tej statistiki, ki jo je sestavil prosvetni oddelek kr. banske uprave, posluša oddaje šolskega radia le ena tretjina vseh šol v naši banovini, ostali dve tretjini pa nimata za sedaj nobene koristi od naših oddaj. Vendar pa je radio po naših šolah že tako razširjen, da naš šolski radio ne sme prenehati s svojim delovanjem.
Toliko o letošnjih oddajah!
Za bodoče šol. leto navajam nekaj smernic.
Število oddaj za naše najmlajše poslu-šavce bo treba na vsak način povečati. Večkrat bomo oddajali pripovedke in pravljice, ki jih tudi odrasli radi poslušajo. Le spomnimo se, kako zadovoljno so poslušali naši ljudje nepozabnega Milčinskega v prvih letih. ko se je oglasila naša kukavica. Kakor sem cul iz pogovorov, je bila lutkovna igra »Martin Krpan« našim malčkom zelo všeč ift so prosili, da se igra ponovi. V prihodnjem šolskem letu nameravamo oddajati več lutkovnih iger, saj imamo dovolj prvovrstnih
obrestna posojila. Vse to je premalo, pre-neznatno za 3600 organiziranega učiteljstva in za 2- do trikratno tako število družinskih članov. Bolniško zavarovanje za učiteljstvo naše banovine je nujno potrebno. Izvesti se da le na ta način, če se prijavi za vstop obvezno vse učiteljstvo naše banovine, ki bi solidarno s svojimi rednimi mesečnimi prispevki krilo vse potrebne izdatke za zdravniško oskrbo bolnih članov in njih družin. Odsek za gospodarske in socialne ustanove nujno prosi, da vsa sreska društva že na jesenskih zborovanjih pretresajo načrt tovariša Slokana o bolniškem zavarovanju (priobčen v »Učit. tov.« štev. 44 od 21. jun. 1934.), se izrečejo za obvezno zavarovanje vseh članov in to pismeno sporoče sekciji JUU v Ljubljani. Stalni odsek, ki se s tem vprašanjem bavi, bo na podlagi izjav sreskih društev napravil podroben načrt za članske prispevke in ga objavil v »Učit. tovarišu«. Ta odsek bo iskal tudi zvezo z ministrom za socialno politiko.
8.	Učiteljski gospodarski dan. Iz podanega poročila je razvidno, da ima naše učiteljstvo razmeroma mnogo gospodarskih in socialnih ustanov, ki se pa po večini ne razvijajo tako, kakor bi bilo to potrebno. Za glavni vzrok smatramo premajhno stanovsko zavest o pomenu in važnosti teh ustanov, na drugi strani pa premajhno medsebojno povezanost teh ustanov. Zato predlagamo skupščini. da izvede po vseh sreskih učit. društvih v januarju ali februarju učiteljski stanovski gospodarski dan, da bo članstvo temeljito poučeno o njihovem pomenu in važnosti. Sekcijo pozivamo, da zopet oživi gospodarski svet, ki naj pripravlja pot, da bodo postale vse naše gospodarske, in socialne ustanove splošne in organizačne pod skupnim vodstvom organizacije.
9.	Odsek je odstopil predlog laškega društva glede vpliva brezposelnosti na mladino in predlog mariborskega učit. društva o ustanovitvi fonda, iz katerega bi črpali upokojeni učitelji, dokler se jim me nakaže pokojnina, odseku za resolucije.
SKLEPI ODSEKA ZA UČNE NAČRTE.
Reforma naše šole.
(Smernice za izdelavo učnih načrtov za osnovno in višjo narodno šolo.)
I.
1.	Poleg temeljite znanstvene in metodične učiteljske izobrazbe, poleg izdatnega pospeševanja vseh stremljenj učiteljstva po nadaljnji izobrazbi in poleg sodobne opreme šol z učili in učnimi pripomočki je učni načrt bistveno sestavni del in važen predpogoj za razvoj našega narodnega šolstva.
2.	Kakor so šoli potrebni zakoni, tako se mora ves šolski pouk organizirati po določnih načelih in zato je treba učnih načrtov. Ce je umestno, da šolski zakoni predpisujejo le to, kar je za zdrav razvoj šolstva potrebno, sme temu primerno učni načrt predpisati samo to, kar je neobhodno potrebno. Zato mora biti le okvir v velikih obrisih in v čimbolj zgoščeni obliki fiksira učne smotre, učne naloge in splošna vzgojna in učna načela za posamezne šolske kategorije.
Učni načrt ne sme učitelja utesnjevati ali celo ovirati v samostojnem mišljenju, iskanju in udejstvovanju, ampak mora to celo od njega zahtevati in pri njem predpostavljati. Učni načrt mora zajamčiti svobodo kretanja učiteljske osebnosti v mejah zakona.
3.	Današnja doba zahteva kategorično, da se pouk podredi vzgoji.
4.	Težišče učnega načrta ne sme biti samo v snovi upoštevati je treba namreč tudi telesno in duševno zrelost otroka. Vzbujati
0 našem šolstvu
Zveza društev »Šola in dom« čuti potrebo, da poda nekaj načelnih misli o našem šolstvu ob koncu šolskega leta.
Počitnice imamo. Dijaki so se razkropili širom domovine in starši se oddahnejo, ako so otroci šolsko leto srečno dovršili. Ako otrok ni izdelal irazreda, malo pozabavljajo na učitelje ali profesorje in se tolažijo, da bo morda prihodnje leto boljše. Učitelji in profesorji hvalijo ali pa tožijo, da so dijaki slabi in da se ne zanimajo za šolo. Najbrž je že od nekdaj tako, da starši in učenci iščejo krivde za neuspehe na učitelju, učitelji, oziroma profesorji pa na učencih. Vsak bo imel nekaj prav in zato bo najbrž resnica nekje v sredi; toda pri delu v šoli sodelujejo tudi drugi važni činitelji, ki so včasih močnejši kot učitelji in učenci, ki lahko tudi najboljšemu učitelju in skrbnim učencem skoro onemogočijo napredek pri pouku.
Učenci so nam po svojih zmožnostih in nagnenjih nekaj danega, s čimer moramo računati in kar naj šola šele oblikuje. Tudi učitelji in profesorji so po svojem značaju in sposobnostih že dovršene osebnosti tako, da se skoro ne dajo v osnovi izpremeniti.
Vsako leto objavijo dnevni listi tabele o številu razredov in učencev ter ocene v vedenju in napredku. Ni naš namen podati tukaj števila učencev, učiteljev in šol, tudi ne številčnega razmerja učencev, ki so zdelali razrede odlično, prav dobro, dobro, ki imajo popravni izpit ali ki so celo padli.
Iz poročil, ki jih imamo o delu v šoli med letom in ob sklepu leta bi lahko ugotovili nekatere vnanje in notranje vzroke neuspehov v naših šolah.
II.
stvovanja, da je tudi naše šolstvo hudo prizadeto po njej.
Predvsem nam manjka v vseh krajih in pri vseh vrstah šol zadostnih in primernih prostorov. To je prav tako v kmečkih občinah kakor v mestih, da sta večkrat po dva razreda v enem prostoru ali pa je v razredih, kjer je prostora in kjer bi smelo biti 30 do 40 učencev sedaj 60 do 70 in celo 90 učencev. Tudi na srednjih šolah v Mariboru in Ljubljani ni boljše, vse so prenapolnjene. Poleg tega so tudi stavbe po večini starejše ter po svoji notranji ureditvi prostorov, razsvetljavi, zdravstvenih napravah, zračenju in drugih ozirih ne ustrezajo današnjim vzgojnim, učnim in higijenskim zahtevam.
Pred vojno so gradili šole za tedanje prilike ali še teh malo. Meščanskih šol skoraj nismo imeli, zato so te danes najbolj zapostavljene in se morajo stiskati po večini z osnovnimi v istih prostorih, ker jih še mnogo nima lastnih stavb.
Srednje šole v Ljubljani in Mariboru so prenapolnjene, ker šole s 1200 do 1300 učenci ne morejo vršiti pravega vzgojnega dela, ker je radi prevelikega števila učencev, razredov in profesorjev pretrgan stik med učenci in profesorji, med profesorji samimi ter med profesorji in direktorjem, ki naj bi duhovno vodil ves zavod. To niso več šole, ki bi duhovno vodile mladino in bi profesorji, kot osebnosti vplivali nanjo, ker ne pridejo v ožji stik z njo, temveč šolske tovarne, kjer se izdeluje blago na debelo.
Pri tem seveda ne more biti pravih učnih, še manj pa vzgojnih uspehov. Ne sme nas varati samo boljši učni uspeh, ki ga kažejo letni izkazi večjih zavodov v primeri z manjšimi, ker to še ne kaže vzgojnih uspehov.
Na zavodih z velikim številom učencev v razredih ima važno ulogo slučaj, ker učenci pridejo ocenjevanju samo dvakrat ali trikrat na vrsto v semestru.
Jezikovni pouk v takih razredih je skoro nemogoč posebno v tujih jezikih.
Čeprav je kriza v gospodarstvu, je vendar skrajni čas, da se zgrade potrebne šole, ker boljše izobražen naraščaj bo lažje premagal tudi gospodarske težave.
(Dalje prihodnjič.)
Poglavje o ovaduštvu
(Konec.)
Ovaduha je postaviti v isto vrsto kakor perverzneža ali histerika ali epileptika. Kakor vsak človek v družbi ni perverznež ali histerik ali epileptik, tako tudi ni vsakdo ovaduh. Kakor pa družba ni brez teh tipov, tudi ni brez ovaduha. Zanimivo je opazovati, da množica podzavestno takoj spozna v svoji sredini garjevo ovco. Najsi je katerakoli družba kjerkoli, kjer teče govor od dnevnih dogodkih, beseda in življenje zastane, ko stopi v sredino določen tip. Ljudje se spo-gledajo in drug drugega razumejo. In kamorkoli stopi ovaduh, povsod ga spremlja zaznamovanje kakor težka senca. Poznajo ga v domači družini, v domači vasi, okolišu, v službi, v uradu in drugod. In naj se premakne v Ameriko, še tam zvedo, da je prišel k njim.
Zdaj pa poglejmo drug drugemu v oči: ali* bi lahko postal kdo od nas človek z zgoraj opisanimi lastnostmi? Mislim, da ne, četudi bi hotel. Ce nimaš za to usmerjene du-ševnosti, je vsak trud zaman. Kajti pri zdravem telesu — zdrav duh v zdravem telesu, da se spomnim Grkov — je duša regulator dobrega in slabega. Razmišljajoč o tem zdrava duša spozna, da je ovaduštvo od vseh slabih del človeškega življenja eno najslabših ter ga prikaže naravnost kot največjo podlost. Za naš zdrav razum in srce — če ne pogledamo za duševni zastor ovaduhov — je ovaduštvo podlost. Po razumu ga smatramo abnormalnim po srcu pa nemoralnim.
IV.
Ovaduštvo je duševna bolezen. Duše se včasih dajo zdraviti. To je delo vzgoje. Grešimo, če mislimo, da je le izobrazba glavni činitelj življenja. Ne. izobrazba je končno le pripomoček vzgoji. Ker je ovaduštvo pojav, ki ga lahko opazujemo pri človeku že v naj-rani mladosti, nam je že tam, pri korenini, zasaditi sekiro. Drugače se razpase. Živimo v izrednih časih neposrednih povojnih let, ki so hudo prikladna najrazličnejšim abnormalnostim poedinih bolnih tipov. Poglejmo okrog sebe! Razni Maliji sekarmnože! Dasemnože tudi ovaduhi, ni treba posebej omenjati. Kakor srditi brenči j i obletavajo človeka, da ga čim prej zakopljejo. Je to sicer posledica vojne, neka živčna razrvanost. ki je nekater-nike še posebno udarila. Tej živčni razrvano-sti je treba napovedati vojno!
Mislim, da me razumete. V podeželju kar kipi. Na deželi je brez števila mogotcev, ki si domišljajo, da morajo vladati. V svoj voz vprezajo učiteljstvo. Zdi se, da smo stan. ki ni od države postavljen za to, da s svojimi skromnini močmi pomaga državi graditi nove temelje našega državnega življenja, kakor ga je Nj. Vel. kralj Aleksander I. v neštetih primerih nakazal baš učiteljstvu. Kje je krivda? Morebiti v naši premali zavednosti, ali v naši inteligenčni nemoči ali kjer že bodi. To na vse zadnje ne spada v ta referat. Dejstvo pa je, da ovaduštvo pri nas na podeželju še posebno cvete in ovira razvoj pozitivnega šolskega in^ izvenšolskega udejstvovanja učiteljstva. Ruši mir, ki je dandanes pionirjem nove Jugoslavije, kakršno je zamislil naš najvišji učitelj in narodni vladar, tako nujno potreben.
Spoznavši ovaduštvo le z negativne plati, vidimo, da je važen problem vzgoje, ki ga ni zanemarjati. Resnica je. in ostane resnica: ovaduh ne more biti dober državljan! Naša naloga pa je, vzgojiti dobrega človeka in s tem dobrega državljana.
lutkovnih odrov, ki jih s tem prosim, da naj pripravijo primerne igrice za šolski radio.
Pripoiročam učiteljstvu, naj se odloči za pokrajinske oddaje, ki jih naj bo v prihodnjem šolskem letu prav veliko, čim več tem bolje. V teh oddajah bomo spoznali bližnje in daljne kraje svoje lepe domovine in širili svoje obzorje. Za kraji ožje domovine pa mora priti na vrsto tudi opis ostalih pokrajin naše obširne, lepe in bogate države. S pokrajinskimi oddajami bomo gojili nacionalni čut in dvignili drž. samozavest. Ponavljamo, da so pokrajinske oddaje mogoče iz vsakega kraja, ki je priključen na telefonsko omrežje.
V jeseni nameravamo uvesti sistematična glasbena predavanja in si želimo prav obilo petja. V začetku junija so nastopili v Lgubljani naši mladinski zbori in pokazali svojo ubranost in izurjenost. Poznali smo le »Trboveljske slavčke«, zato nas je nastop 19 izšolanih mladinskih zborov kar presenetil; kaj takega nismo pričakovali. In kdo je v teh zborih? Sami naši šolarji, sami učenci naših šol! Ali je torej opravičljivo, da pogrešamo v oddajah šolskega radia svojih lepib pesmi, svojega lepega petja? To se mora izpreme-niti! Zato vabim mladinske zbore iz vse naše banovine, da nastopijo v šolskem radiu in nam zapojejo, kakor smo jih slišali zadnjič v Ljubljani. Naš odbor pričakuje, da bodo naši mladinski zbori v šolskem radiu tekmovali med seboj in vzbudili še več enakih zborov. Lepa pesem vpliva na srce in pospešuje srčno kulturo, zato jo moramo gojiti vedno in povsod.
Radijskega aparata ne potrebujejo samo šolski otroci, ampak tudi šoli odrasla mladina ter kmečko, delavsko in meščansko ljudstvo. Predavanja po radiu so vzgojne, izobraževalne ali gospodarske vsebine in prinašajo vsakemu poslušavcu nekaj. V tedenskem programu naše oddajne postaje najdemo stalna predavanja, ki jih sestavlja naš odbor, kmetijski oddelek kr. banske uprave, zveza gospodinj. sokolstvo, zdravniki, higienski zavod in drugi.
Ali ni škoda, da ni v vsaki vasi vsaj en aparat, ki je dostopen vsem?
Šoli, kjer se ljudje najlažje zbirajo, je izrecno prepovedano, da bi si na novo nabavila radijski aparat. Ni ji pa prepovedano, da prevzame in hrani aparat, ki ga ji kupijo vašča-ni, društva ali kdorkoli.
V imenu našega odbora prosim vzgojna in izobraževalna društva, ki delujejo na deželi, kakor sokolska društva, Zvezo kmečkih fantov in deklet, Klub prijateljev vaške kulture itd., da preskrbe domači šoli radijski aparat v skupno uporabo. Že sama kmetijska predavanja zaslužijo, da jih ljudstvo posluša in se ravna po njih. Le povejte to občinskim odborom in gotovo bo tudi občina prispevala za skupni radijski aparat. Samo vzajemna samopomoč more pomagati naši vasi, da se bo dvignila gospodarsko, kulturno in socialno.
Pri nas smo v radiofoniji zelo zaostali; nimamo močnih oddajnih postaj in naročnikov štejemo v vsej državi komaj 60.000. V Ameriki pa so imeli 1. maja že 29 oddajnih postaj za gledanje v daljavo in nad 10.000 televizijskih prejemnih aparatov. V Ameriki opere ne slišijo samo kakor pri nas, ampak jo tudi vidijo. Tudi Angleška in Japonska že gledata v daljavo, Nemčija pa se pripravlja, da bo pričela to panogo radiofonije v jeseni.
Zganimo se in nadomestimo, kar smo zamudili! Vsaka šola na kmetih naj dobi v kratkem svoj radijski aparat! Naš odboir bo svoje delovanje prav rad razširil in spopolnil.
Med našim odborom in šolo je stik premajhen. Otroci se glede ponovitve »Martina Krpana« niso obrnili na naš odbor, ampak so pisali naši oddajni postaji. Prosim učiteljstvo, naj se glede šolskega radia rado in neprestano obrača na naš odbor, ki brez sodelovanja vsega učiteljstva ne more napredovati.
Šolski radio podpirata kr. banska uprava in naša oddajna postaja. V imenu našega odbora se obema zahvaljujem za znatno podporo in ju obenem prosim za nadaljnjo naklonjenost.
Zahvaljujem se tudi vsem sodelujočim in jih pozivam, da se oddolžimo svojima podpornicama z dobro državljansko vzgojo naših šolarjev in propagando radia med našim ljudstvom.	Profesor Leopold Andrée
Učiteljski pravnik
—§ PLAČILNE SEZNAME za vsak prihodnji mesec pošljite gotovo do 5. v mesecu neglede na to, ali je bila za tekoči mesec izplačana plača — ali ne, ker se sicer zavleče nakazilo za prihodnji mesec. Uvažujte t-o!
Naša gospodarska organizacija
—g Članom Učit. samopomoči. V mesecu juliju t. 1. je umrlo 5 članov: Zajec Josip, Trebnje; Zemljič Marija, Celje; Mam Magdalena, Ljubljana; Debeljak Alojzija, Tržič in Vouk Milka, Raka (326. do 330. smrtni slučaj). Vse posmrtnine znašajo Din 63.055'—. Članski prispevek znaša za enega člana s poštnino Din 26-—, za zakonske pare Din 51'—. Ker smo izplačali na posmritninah visok znesek in nam dolgujejo zamudniki na zaostankih lep znesek, vljudno prosimo, da nam članski prispevek nakažete takoj po prejemu mesečnih prejemkov. Uprava s strahom gleda v bodočnost, ker je razdelila zadnji razpoložljivi denar. Vsi zamudniki so prejeli obračune; poravnajte jih! Podporni sklad je izčrpan. Do danes smo prejeli nad 50 prošenj, vpoštevati jih bo mogoče največ 10 do 15. Ne vlagajte prošenj, počakajte, da se zopet kaj nabere. Priglašajte nove člane, da se bo sklad večal.
Učiteljska
tiskarna
— »Učiteljska tiskarna« je naša najvažnejša gospodarska ustanova, ki je dala skupnosti že največ gmotnih in moralnih koristi, zato jo moramo vsestransko podpirati.»Učit. tovariš« bo imel stalno rubriko o Učiteljski tiskarni. Vsebovala bo posebna opozorila o poslovanju tiskarne in knjigarne.
—t Deleži. Vsak učitelj(ica) naj prijavi vsaj en delež po Din 250.—, plača lahko tudi v mesečnih obrokih. Premožnejši naj podpišejo več deležev. Deleže tiskarna obrestuje in nakazuje obresti vsako leto potom čekovnega urada.
—t Naročila. Šol. upravitelje opozarjamo, naj takoj naroče vse potrebščine za novo šolsko leto 1934./35., da bodo ob začetku šolskega leta imeli vse tiskovine na razpolago. Vsa naročila naj izvrše skupno in neposredno. Večkratno naročanje med letom, dela nepotrebne poštne troške. Večje pošiljatve so cenejše po železnici.
—t Stari dolgovi. Ali ste že poravnali vse račune Učit. (tiskarne? Če ne, storite to nemudoma, sicer vam neizogibne zamudne obresti zmanjšajo kredit za naročila.
—t Blagajniški dnevnik s proračunsko razvidnico je nova tiskovina, ki jo je pravkar založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Krajevni šolski odbori bodo sproti že med letom vpisavali izdatke in dohodke v pripadajočo pozicijo proračunske razvidnice in jim odpade to delo ob zaključku obračunskega leta. Tedaj bodo predložili samo prepis te tiskovine obračunu; v dosedanjo tiskovino »Obračun« ps bodo enostavno prenesli končne izdatke in dohodke že razvrščene po posameznih pozicijah. Blagajniki, ozir. poslovodje se bodo z uporabo te nove tiskovine vsak čas lahko prepričali do kolike mere so izrabljene posamezne postavke proračuna. — Dobro bo služil^ ta tiskovina krajevnim šolskim odborom tudi pri sestavi šolskih proračunov, ker bodo na podlagi izdatkov in dohodkov ter še neizrabljenih proračunskih postavk in neplačanih računov pravilneje ugotovili, približni primanjkljaj, ozir. prebitek, kar je upoštevati na prvem mestu izdatkov, ozir. dohodkov »Proračuna«. — Končno tudi ne bo treba obračunskih prilog razvrščati ob zaključku obračunskega leta po partijah in pozicijah, ampak se bodo predložile te priloge po zapovrstnem redu kakor se sproti vpisujejo v »Blagajniški dnevnlik s proračunsko razvidnico«.
Mnogim poslovodjem in blagajnikom krajevnih šolskih odborov bo še prav posebno prijala >ta novo predpisana tiskovina, ker so že dosedaj za svojo uporabo in pregled vodili približno tako proračunsko razvidnico, ki je sedaj združena z blagajniškim dnevnikom.
Mladinska
matica
HRVATI O »KRESNICAH«.
Kar je izšlo do zdaj ocen pri nas o »Kresnicah«, so bile vse ugodne, vendar so jih sko-ro vsi naši kritiki omenili tako mimogrede, ne da bi polagali na knjigo bogve kake pozornosti. Hrvati so sprejeli »Kresnice« drugače.
Oceno so prinesle »Novosti« od 18. julija z naslovom čez 3 kolone. Ocena obsega skoro celo stran lista.
Naj citiramo nekaj mest iz ocene:
V Ljubljani je izšla te dni knjiga, ki znači dogodek v naši mladinski literaturi. To knjigo so napisali sami otroci, in sicer oni
najmlajši iz osnovne šole, ki so knjigo tudi sami ilustrirali. Knjigo pod naslovom »Kresnice« je izdala Mladinska matica poleg treh drugih knjig za deco. Vse te 4 knjige, skromne po obsegu, niso prav v ničemer podobne, ne po vsebini ne po opremi, oni mladinski literaturi, ki smo je vajeni gledati v izložbah naših knjigarn in v rokah naše mladine. Nove po obliki in vsebini so vredne, da jih omenimo, posebno še »Kresnice«, ki so med vsemi najbolj zanimive.
Na 96 straneh te knjige, je sodelovalo sedemdeset otrok. Od daljših avtobiografskih odlomkov in potopisov pa do krajših, v nekaj stavkih nametanih skic, je vsa knjiga zanimiva tako iz pedagoškega kakor tudi s sociološkega in literarnega stališča. Polna iskrenosti in neposrednosti, in kar je najbolj čudno, polna stvarnosti in plastičnosti, brez fraz in obrabljenih rekvizitov mladinske literature, kaže pot in način vsem onim, ki pišejo za mladino. V tej knjigi pišejo otroci najenostavnejše stvari. V njej je dokaj gradiva za študije psihologa in pedagoga, v teh črticah in skicah je mnogo dragocenega materiala za onega, ki hoče vedeti, kaj današnje otroke zanima in o čem najrajši pišejo in čitajo. Tu se razodeva pravi otroški slog in forma.
Pri drugih narodih so že davno izhajale take knjige. Pod vplivom novih psiholoških teorij, a največ pod vplivom Adlerjeve individualne psihologije in sodobnih pedagoških uspehov teh teorij (delavne šole. metode kolektivnega poučevanja, metode Montesori itd.) so začeli Nemci iz Nemčije in Avstrije izdajati otroške stvari. Ali medtem ko Nemci objavljajo take izdelke otrok bolj kot psihološke študije zaradi proučavanja (Biichler in Letzter na Dunaju in Franz - Helersberg v Berlinu), so dali Francozi tem mladinskim delom bolj literaren ton. Tako je učitelj Frei-net v St. Paul de Venca osnoval revijo »La gerbe«, ki jo urejujejo in pišejo otroci sami. Ta pokret znan pod imenom »L'imprimerie à l'école« je postal na Francoskem tako znan in važen, da so bile maja meseca lanskega leta celo v francoskem parlamentu samem živahne debate o tej šoli in reviji. A v dokaz, da so ti otroški izdelki res uspeli, naj nam služi to, da francoski listi često prinašajo ponatiske iz te dečje revije.
Če primerjamo nekatere stvari iz »Kresnic« z onimi iz revije »La gerbe«. opazimo izredno podobnost v načinu izražanja naše mladine s francosko. Opis utapljanja mačke, ki ga je objavil v tej francoski reviji enajstletni Marcel Agneaux in sestavek »Kamen na srcu«, katerega je napisal v »Kresnicah« njegov sovrstnik iz Štajerske Janez Karo, izgleda kot bi potekla izpod istega peresa. Človek bi rekel, da je to odlomek iz Cankarjevega »Mojega življenja« ali iz »Davida Co-perfielda« od Dickensa. Isti slog, isti kratek in koncizen način izražanja, isti način postavljanja dialoga in ista logična in čvrsta kompozicija. Tudi če primerjamo ilustracije v »Kresnicah« z onimi v francoski reviji, se pokaže ista sličnost. Le, da imamo v »Kresnicah« nekaj ilustracij, ki so res nadpovprečne. Slike Marjana Ozvalda so bile razstavljene že v Ljubljani in v Pragi. Kmetski otrok Tomaž Kvas je pa rojen portretist. Prvi ima smisel za dinamiko, drugi pa bolj za statične stvari.
v Cela ta knjiga pomeni pravi dogodek v naši mladinski pa tudi v naši pedagoški literaturi. Res je, da imajo naši dnevniki otroški kotiček, kjer priobčujejo otroci svoje stvari, a to se ne more meriti s to knjigo, ker jim ne gre za isti cilj in tudi se izdelki ne izbirajo z istim merilom. Tudi v Beogradu se je ustanovil mladinski list, kjer bi sodelovali otroci, a poizkus ni uspel, ker niso imeli njega temelji nič skupnega ne s pedagogiko ne z mladinsko literaturo. Poizkus »Kresnic« pa je bil deležen popolnega uspeha.
Na koncu prinaša Tone Peruško, ki je napisal to oceno, še dva prevoda iz »Kresnic« in 3 ilustracije. Prevedena sta snisa »Kamen na srcu« in »Prijatelj Janez«. Od slik pa so prinesle »Novosti« Škofjo Loko (Trojar), Avtoportret (Kvas) in Ekspresni vlak (Oz-vald).
NAŠ ŠOLSKO-MLADINSKI TISK.
Pod tem naslovom priobčuje zadnja številka »Književnosti« daljši članek, kjer se v uvodu obregne ob anketo za mladinski tisk in ob način, kako se je ta anketa vodila. V nadaljnjem se zavzema člankar za reformo našega mladinskega tiska. Po njegovem mnenju je glas po taki reformi samo sekundni interval v skali, ki kriči po spremembi celokupnega našega šolskega in izvenšolskega kuiturnovzgojnega in učnega življenja in je ta le zgodovinsko utemeljena posledica social - ekonomske pogojenosti, v kateri se nahaja današnja družbena razvojna stopnja.
Vzporedno s klicem po preureditvi in preusmeritvi šolskega življenja se je nujno pojavil klic po preusmeritvi mladinskega tiska. Od rešitve prvega zavisi rešitev drugega vprašanja.
V nadaljnjem kritizira člankar okostene-lost in nemožnost šolskih čitank in mladinskih listov: »Zvončka« in »Vrtca«. O »Našem rodu« pravi: V tej suhoparno zmoralizirani mladinski literaturi se je pred petimi leti pojavila v naših šolah mladinska revija »Naš rod«, ki pomeni brez dvoma korak naprej, zakaj »Naš rod« je v primeri z »Zvončki« in »Vrtci« prinesel med šolsko mladino osvežujoči dih. kljub temu, da je list ostal po svoji formalni in materialni plati, po svoji urejenosti in vsebini preveč enostransko urejen, ker v pretežni večini gleda le na estetsko formalno vzgojno plat in kljub temu, da je po svojem načinu gledanja na življenjsko in družbeno dogajanje idealistično usmerjen, ter tako po svoji metodi nesodoben in ne odgo-
Splošne vesti
O JUGOSLOVANSKEM ČUSTVOVANJU IN VZGOJI V DUHU NARODNEGA IN DRŽAVNEGA EDINSTVA.
»Slovenski Narod« št. 164 z dne 23. julija 1934. prinaša pod naslovom »Nov šolski upravitelj na Viču« med drugim sledeče:
»Kot domačin je najprej toplo pozdravil novega šol. upravitelja Levstika, ter vse odlične predstavnike, predsednik krajevne organizacije JNS Jože Mesec, ki je izrazil veselje da je dobila viška šola po 15. letih naprednega in jugoslovensko čutečega upravitelja, ki bo vzgajal mladino v duhu narodnega in državnega edinstva.« »Jutro« št. 167 od 24. julija 1934. pa poroča pod naslovom »Pozdravni večer novemu šol. upravitelju na Viču« sledeče: »V nadaljnjem govoru je gosp. Mesec izrazil veselje, da je viška šola dobila jugoslovensko čutečega upravitelja«. Na to stavljamo naslednja vprašanja:
1.	Ali je gosp. Mesecu in vsej družbi, učiteljev in neučiteljev, ki je bila navzoča na pozdravnem večeru znano, da je bil bivši viški upravitelj gosp. Ivan Štrukelj vedno odlično ocenjen in, da mu niti eden sreski oziroma banski šolski nadzornik pri nadzorovanju in ministrski odposlanec ni rekel, da je premalo jugoslovansko čuteč in da bi se na viški šoli ne vzgajalo mladine y duhu narodnega in državnega edinstva?
2.	Ali jim je znano, da je padel sin gosp. Ivana Štruklja kot jugoslovanski dobrovoljec na koroški fronti in da je gospod Ivan štrukelj odlikovan z redom Sv. Save?
3.	Istina je, da je novi šolski upravitelj viške šole gosp. Levstik, dosedaj sreski nadzornik v Krškem, znan nacionalni, prosvetni in sokolski delavec in so opravičene vse zasluge, ki so se mu naštevale ta večer in v listih. Naj bi se bile tudi naštete vrline prvotno upoštevale.
Iz gornjih razlogov ne moremo odobravati v uvodu citiranih izjav. Ponovno poudarjamo, da nacionalizem brez zdrave etične osnove ni zdrav. Dejanja, ki niso osnovana na socialnih in pravnih temeljih ter se s stališča morale ne dajo zagovarjati, niso nacionalna. V tem pravcu bomo branili vsakogar in ob vsaki priliki, ki je v svojem delu konstruktiven in pošten!
—	Volitve na IV. banovinski skupščini.
V seznam izvoljenih članov upravnega odbora JUU, sekcije za dravsko banovino, ki je bil objavljen v zadnji številki »Učit. tovariša«, je pomotoma izpadlo, da je bil izvoljen v upravni odbor sekcije tudi tovariš Bučar Alojzij.
ROČNI KATALOG ZA ŠOL. LETO 1934./35.
izide v prvi polovici avgusta t. 1. prenovljen z vsemi zakonskimi odredbami, navodili itd., ki jih rabi učitelj pri vsaki izpremembi v službenem razmerju. — Naročila sprejemata Učiteljski knjigarni v Ljubljani in Mariboru.
—	Delegati za Beograd naj se ne vežejo na razne strani ob priliki skupščine, temveč naj bodo pripravljeni na par posvetovanj, da bodo informirani o vsem. Isto velja tudi za člane upravnega odbora, da se domenimo o nekaterih aktualnih zadevah. — Iz vodstva sekcije JUU.
—	Naslavljajte vse dopise vedno na sekcijo JUU in ne na poedine funkcionarje osebno (tudi na predsednika ne), ker s tem samo zavlečete odgovoir. ker je treba osebna pisma pošiljati za naslovljencem. Priložite
tudi znamke za odgovor, ker sekcija nima kritja za odgovarjanje na osebne dopise, sicer ne dobite odgovora, ker je to sklep skupšične.
—	Učiteljske plače se po dobljenih informacijah ne bodo izplačale s 1. avgustom. Kdaj se izvrši izplačilo ni znano.
—	MATURANTOM LJUBLJANSKEGA UČITELJIŠČA IZ L. 1904. Na prošnjo tov. Bratoša obveščam vse sošolce, da odpotujemo iz Ljubljane 4. avgusta z vlakom ob 5.31 zjutraj. Ves nadaljnji program izveste v Mariboru. Na svidenje. — Jos. Kobal.
—	Desetletnico obhajajo dne 4. avgusta učiteljice, ki so maturirale 1. 1924. v Mariboru na učit. č. šol. sester. Pridite vse! Ob 7. uri zjutraj na svidenje v samostanu!« — Jančič-Lovrec Lojzka, učiteljica v Cirkovcah pri Pragerskem.
—	Tovariši učitelji-maturanti 1924. v Mariboru. Desetletnico mature bomo proslavili dne 14. avgusta ob koncu mariborskega tedna. Zberemo se isti dan ob 20. uri v Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev na Rotovškem trgu. Na svidenje vsi!
—	Vpis v I. razred drž. učiteljske šole v Ljubljani bo 5. septembra 1934 od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Po zadnjem odloku ministrstva prosvete od 11. julija 1934 se vpišejo v I. razred učiteljske šole samo oni učenci (učenke ne), ki so dovršili IV. razred srednje šole in položili nižji tečajni izpit z odličnim uspehom. Biti morajo telesno sposobni in imeti posluh za petje in glasbo. Prizadeti naj vlože tekom počitnic s 5 Din kolkovano prošnjo za sprejem, ki naj bo opremljena z rojstnim listom, iz katerega naj bo irazvidno, da učenec 31. decembra 1934 ne bo nad 17 let star ter z izpričevalom o nižjem tečajnem izpitu. Ravnateljstvo drž. učiteliske šole v Ljubljani. N. Marolt.
—	Vpisovanje na srednje šole. Opozarjamo tovariše, da si preskrbe pravočasno davčna potrdila. Brez teh je vpisovanje v srednjo šolo nemogoče. Za otroke istega zavoda zadostuje le eno potrdilo. Potrdila izdaja davčna uprava ali urad, ki nakazuje mesečne prejemke. Kdor ima več otrok na srednji šoli, plača za najstarejšega celo, za ostale pa le polovično šolnino. V izvestjih srednjih šol so tabele, po katerih se odmeri šolnina.
—	Petnajst let višje pedagoške šole v Zagrebu. 15 let poteče kmalu odkar je bila ustanovljena višja pedagoška šola v Zagrebu. Pri tej priliki je šola izdala skromno spomenico, ki obsega historijat zavoda, popis absolventov v posameznih letih, opis delovanja v zavodu in opis sedanje njegove ureditve. Šola je bila otvorjena 15. septembra 1919. Šola učiteljev in šolskih nadzornikov traja po tri leta, učiteljev meščanskih šol pa dve leti. Razen šole je ustanovljen tudi institut za psihologijo in pedagogiko, v katerem je leta 1923. bil sestavljen odbor za raz-iskavanje sposobnosti, zlasti inteligence šolskih otrok.
Osebna nadere
—i Upokojeni so: Bregant-Očko Ana,
učiteljica iz Ruš; Furlan - Črnagoj Ana iz Sostrega; Mavric-Ciuha Ana iz Gor. Radgone in Jovanovič Milica iz Topolščice (Niša).
varja sodobnemu znanstvenemu gledanju na svet in življenje. —
O »Mladi Jugoslaviji« pravi kritik, da je po svoji vsebini in usmerjenosti docela ponesrečen eksperiment in je le poslabšana izdaja »Našega roda«. Tak list je le surogat političnega tednika slabejše izdaje, brez kake resnejše osnove. Toliko obetajoči stik s stvarnim življenjem, z vsemi področji družbenega življenja je ostal samo pri obljubah.
Kritik končuje takole: Duhu časa, zahtevam in potrebam najširših slojev delovnega razreda odgovarja realistična, znanstveno utemeljena in zgodovinsko družbeno pogojena metoda pisanja, brez vsake idealizacije in bolne fantazije pa naj bo to leposlovje ali žurnalizem. Na ta način bo šele dobila šola potom tiska pravi stik z življenjem, šolska mladina pa vsaj približno objektivno-kritičen kompas za oceno in pot v življenje. —
Stanovska organizacija JUU
Iz sekcije
Vse članice in člane JUU, ki se obračajo za informacije in posredovanje direktno na sekcijo, naj prilagajo znamko za odgovor. Na vloge brez priložene znamke sekcija v zmislu sklepa zadnje banovinske skupščine ne bo odgovarjala.
Tajništvo sekcije posluje v času počitnic le vsak delavnik od 8. do 12. ure.
Glavna skupščina bo 18., 19. in 20. avgusta v Beogradu. Dnevni ired je objavljen v zadnji številki »Učit. tovariša«.
Sreska društva naj izstavijo svojim zastopnikom na glavni skupščini pooblastila, ki morajo biti opremljena s pečatom s. u. društva in podpisana od predsednika in tajnika. Polnomočje mora vsebovati: 1. ime, službeni značaj, članstvo JUU, kraj službovanja (srez, banovina); 2. katero sresko društvo zastopa in kdaj je bil izvoljen za delegata. Sekcija bo oskrbela pooblastila le za člane svojega upravnega in nadzornega odbora.
Ker je letošnja glavna skupščina radi dokončne ureditve razmer v stanovski organizaciji zelo važna, apelira sekcija na vsa sreska društva, da pošljejo na skupščino polno-številno zastopstvo. Delegate in ostale udeležence na glavni skupščini, ki reflektirajo na preskrbo prenočišča, naj javijo sreska društva poimensko sekciji.
VOZNE OLAJŠAVE ZA UDELEŽENCE GLAVNE SKUPŠČINE JUU V BEOGRADU 18., 19. in 20. avgusta 1934.
Ministrstvo prometa je na prošnjo JUU v Beogradu dovolilo udeležencem glavne skupščine z odlokom B./Za. K. Bir. 166 od 18. julija 1934. naslednje ugodnosti.
1.	Člani in članice JUU, državni uradniki uživajo četrtinsko vožnjo na podlagi uradniške legitimacije.
2.	Člani in članice JUU, ki niso državni uradniki, uživajo polovično vožnjo.
Članice in člani pod 1. — državni uradniki, naj kupijo na odhodni postaji vozni li-tek s 50% popustom, ki ga dobijo na podlagi uradniške legitimacije. Ta vozni listek služi za brezplačno vožnjo pri povratku poleg potrdila o udeležbi od predsedstva skupščine.
Članice in člani pod 2. — naj si nabavijo na odhodni postaji cel vozni listek. Ta listek jim bo služil poleg potrdila predsedstva skupščine za brezplačno vožnjo pri povratku.
Potniki, ki bodo potovali z državnimi ladjami, naj postopajo na sledeči način: Člani in članice pod 1. naj si nabavijo vozni listek s 50% popustom na podlagi svoje uradniške legitimacije. Pri nakupu voznega listka morajo pokazati tudi objavo, izdano od Jugosloven-skega učiteljskega udruženja ali pa člansko legitimacijo. To legitimacijo jim bo odhodna ladijska postaja žigosala in vpisala številko kupljenega voznega liska. Ta vozni listek jim bo služil pri povratku, obenem s potrdilom predsedstva skupščine, za brezplačno vožnjo. Poleg tega mora biti objava izdana od strani JUU ali pa članska legitimacija žigosana tudi od povratne ladijske postaje.
Člani in članice pod 2 naj kupijo na odhodni ladijski postaji cel vozni listek in morajo pokazati objavo od JUU ali pa člansko legitimacijo, ki jo bo odhodna ladijska postaja žigosala in vnesla številko kupljenega voznega litska. Ta cel vozni listek jim bo služil pri povratku za brezplačno vožnjo. Posedovati morajo tudi potrdila predsedstva skupščine, da so se skupščine res udeležili. Povratna ladijska postaja pa mora žigosati objave, oziroma članske legitimacije.
Te vozne olajšave veljajo od 14. avgusta do vključno 24. avgusta za vse vlake razen ekspresnega in za vse razrede razen IV.
Predsednikom s. u. društev, delegatom in ostalim udeležencem glavne skupščine sporočamo, da bomo odpotovali iz Ljubljane 17. avgusta z brzovlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 9. uri dopoldne, iz Zidanega mosta ob 10.06, iz Sevnice 10.25 in iz Brežic ob 10.56. Prihod v Beograd ob 20.15 uri. Sekcija bo rezervirala poseben železniški voz, ki bo primerno označen.
Iz druStev:
Poročila:
+ JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO KAMNIK je zborovalo v soboto dne 23. junija 1934. ob 8. uri v Domžalah.
Navzočih 73 tovarišev in tovarišic.
Tovariš predsednik otvori poslednje zborovanje, pozdravi navzoče in se spomini pokojne tovarišice Danice Habjanove. V njen spomin se vsi dvignejo raz sedežev.
O društvenem življenju na vasi predava najprej tovarišica Fajdiga Vida. V svojem referatu oriše izvenšolsko delo učiteljice na vasi. Tudi če ni v vasi nobenega društva ima učiteljica dovolj prilike za udejstvovanje in delo. Išče stika z ljudstvom, pomaga mu ob vseh prilikah, budi zaupanje in ljubezen.
Tovariš Ostanek pa predava o ureditvi današnjega društvenega življenja na vasi. — Današnje delo učitelja, prosvetnega in gospodarskega delavca je zaradi preobilega dela v posameznih društvih nevzdržno. Za uspešno delo naj se izvrši koncentracija teh v dvoje ali troje, katera pa naj dobe trdno podlago, da bo mogoč trajen obstoj. Ker učitelji delamo po navodilih in nasvetih države, naj se nas pri tem delu zaščiti. Naše delo v ravni črti ni mnogokrat všeč ljudem, katerim je do osebnih ciljev in ne za interese države in naroda. Ker je delo na vasi poverjeno učitelju, naj se tudi upošteva nasvete pri reformah za izboljšanje, katere nudi naša stanovska organizacija. Pri izvenšolskem delu je treba večje požrtvovalnosti in svobode in le na ta način bodo uspehi boljši.
Debata pri tem referatu je bila zelo živahna. V njo je poseglo mnogo tovarišev in tovarišic. Končno predlaga tov. predsednik, naj se izmed članstva izvoli osem članov, ki naj sestavijo spomenico o našem društvenem življenju na vasi. Spomenico sestavijo: Arrigler, Ostanek, Peterlin, Rupnikova, Hro-vat, Primožič, Stenovec, Toman, Schubertova, Inkret, Svetina.
Tovariš predsednik poda situacijsko poročilo: stanarina pripravnikov; kontraktualci in dnevničarji bodo nastavljeni. Izvršila se je intervencija zaradi izplačevanja mesečnih plač. K »Učiteljski tiskarni« je pristopilo 23 zadružnikov.
Pri slučajnostih se prečitajo smernice za učne načrte. Banovinski skupščini se predlaga ustanovitev bolniškega zavarovanja za učiteljstvo.
Nato želi tov. predsednik vsem vesele počitnice in zaključi zborovanje.
Gizela Ušeničnik,	A. Arrigler,
tajnica.	predsednik.
Inoszemslco šolstvo in učiteljstvo
PROSPERITETA IN DEPRESIJA.
Ameriško učiteljstvo je izvečine včlanjeno v »Ameriški učiteljski federaciji«, katere tajnica je mrs. F. C. Hanson. Napačno pa bi bilo misliti, da je ta federacija vsaj približno tako trdno na nogah, kakor katerakoli organizacija ročnih delavcev. Baš učiteljstvo je izpostavljeno neverjetnim nepri-likam, kakršnih bi se človek niti izdaleč ne nadejal pri tako razvitem narodu kakor so Amerikanci. Bilo bi preobširno, če bi navajal vse žalostne dokaze za to ugotovitev, zadostuje naj sledeče, kar sem našel v raznih rubrikah.
Sedanja kriza ima zle posledice tudi na amerikansko šolstvo, predvsem na učitelje. Šolski odbori so postali izredno tiranski in, trgajo ne samo plače, ampak tudi diktirajo kakovost privatnega življenja učiteljem. V mnogih krajih jim prepovedujejo posečati gledališča in hoditi na ples. V drugih jih potom kontrakta prisilijo obiskovati cerkev in učiti v nedeljskih šolah. V tem oziru so najslabši šolski odbori v Iowi. V Indiani je 85 odstotkov šolskih odborov, ki delajo razliko med plačo moškim in ženskam. Enaka plača za enako delo je v mnogih primerih izginila in učiteljicam plačujejo manj radi tega, ker so ženske. V mnogih krajih so bila suspendirana tudi avtomatična zvišanja plač. Neki odbor je oglaševal v časopisih za učiteljico, ki je pripravljena prevzeti službo za najnižjo plačo. Dobilo jo je res neko dekle, ki se je ponudilo za 60 dolarjev na mesec.
Kljub depresiji pa učiteljska federacija stalno raste v članstvu. V zadnjem času je organizirala štiri nove postojanke v Ashvilli, v Minneapolisu, v Chicagu in v E1 Pasu, Texas.
Tu-le naj bi se zgledovali tisti, ki izstopajo iz organizacije radi neugodnih, osebnih razočaranj.
Estella de Lia, 28 let stara učiteljica, je vsled morečih skrbi obupala nad življenjem. Vrgla se je iz drugega nadstropja na cesto in 6e smrtno poškodovala. »Jaz sem le breme in ne maram več živeti,« je dejala članom svoje robine. Že par mesecev ni dobila plače.
Druga stvar, ki je značilna za tako veliko mesto, kakor je Chicago, je bil apel na guvernerjevo komisijo za odpomoč brezposelnim, naj določi del sklada za podpiranje bednih
učiteljic. Apel je poslala Agnes Clohesy, predsednica učiteljske unije. Med drugim navaja, da se je moralo že veliko število učiteljic obrniti na miloščinske organizacije za pomoč, ker ne morejo dobiti nikjer posojila in so njihovi prihranki pošli, trgovci pa jim nočejo dati ničesar na kredit.
Pri nočnih racijah v lokalih in javnih parkih, mnogokrat najdejo brezposelne učiteljice, ki nimajo niti denarja za stanovanje, da morajo prenočevati kar na prostem.
Ta kratek pogled v propadajočo dušev-nost Amerike samo potrjuje, kar je napisal o tej deželi vseh možnosti Duhamel v »Prizorih iz bodočega življenja«. Edino pravičnost, spoštovanje človekovega dostojanstva, priznavanje njegovih najelementarnejših pravic, so bila poleg mravljinčje pridnosti ona gibala, ki so ustvarila mogočno, zavidanja vredno Ameriko. Ekstremi tega grozijo upro-pastiti vse dosedanje pridobitve. In če velja to za obljubljeno deželo nebotičnikov, koliko bolj je potrebno, da se tega zavedajo državniki vseh dežel, kadar režejo kruh armadam svojih prosvetnih delavcev.
Novosti na knjižnem trgu
—k »Osnova aritmetike«. Tovariš Borštnik Srečko je izdal v samozaložbi v »Učiteljski tiskarni« knjižico »Osnova aritmetike«. — O tej knjižici je prinesel »Slovenski narod« v štev. 100. sledečo oceno: »Učni pripomoček ob vstopu v srednjo šolo. V samozaložbi je
izšla pomožna knjižica »Srečko Borštnik, Osnova aritmetike«, ki naj služi dijakom, ki prestopajo iz osnovne v srednjo šolo. Knjižica ima daljši dober uvod o namenu, ki ga zasleduje ter o duševnem obzorju dijaka, ko gre v srednjo šolo. Tvarina sama je logično izpeljana in dobro premišljena. Obravnava sicer aritmetiko, a bo koristna tudi v jezikovnem oziru, ker navaja učence tudi k jasnemu izražanju. V dodatku govori tudi o naselitvi Slovanov na Balkan, o slov. blagovest-nikih, o azbuki, slovanskih številkah itd., tako da je knjiga priporočljiva tudi z nacionalnega vidika. »Slovenec« pa je podal v št. 131. sledeče: »Nova pomožna knjižica. Pred kratkim je izšla v samozaložbi knjižica »Osnova aritmetike« od Srečka Borštnika. Brošurica je namenjena otrokom, ki prestopajo iz osnovne v srednjo šolo, očividno pred prestopom in še dolgo po prestopu v nižji srednji in podobnih šolah. — Enako pa more biti namenjena vsakomur, ki si hoče pridobiti res temelje aritmetike, ako si jih mi pridobil v šolski klopi.
—	Knjižica vsebuje poleg uvoda in dodatkov 150 točk v obliki vprašanj in odgovorov. Obsega 40 strani malega formata. Stane 7 Din, kar je v samozaložbi zelo malo in ni v ni-kakem razmerju z delom in vrednostjo snovi, kar jo mora priporočati vsem predmetnim pedagogom na srednji in osnovni stopnji in vsej mladini. — Uvodoma so podani razlogi, zaradi katerih je knjižica nastala, kakor tudi namen. Jedro tvorijo vprašanja in odgovori v šestih poglavjih. Dva dodatka govorita o številih v raznih jezikih in o slovanskih številkah. — Vsa izpeljava je metodično pravilna, upošteva starostno stopnjo in dečjo duševnost. Smatramo, da je ta knjižica mladini ne samo koristna, temveč potrebna, zelo potrebna in jo zato prav toplo priporočamo.«
—	Podobne ugodne ocene prihajajo od tovarišev, ki so to knjižico že pregledali. Naj navedemo samo ono tov. Franceta Ločniškarja, upravitelja v Mavčičah pri Kranju: »... Knjižico odlikuje logično izvajanje in točno izražanje, kar bo zelo dobro služilo tudi jezikovnemu pouku. Ni bilo lahko toliko pojmov združiti v nekako neprisiljeno celoto. Sodim, da bo s knjižico otrok mnogo pridobil, kar mu bo služilo pri nadaljnjem pouku matematike. — Mnogo stvari je tudi novih in jih ni tako lahko zaslediti v kakih učnih knjigah, a so važne.« Ta dobra in potrebna knjižica izpolnjuje občutno vrzel pri pouku in ustvarjanju temeljev aritmetike. Ni nam znano, da bi drugi narodi posedovali tako delo, ki nudi odgovore na mnoga vprašanja, katera so interesantna in privlačna in zato izpodbujajoča ne samo za mladirto, ampak tudi za odrasle. — Ta vprašanja pa službena pedagogika mimohodi — deloma, ker ji ne dopušča čas, deloma pa, ker ji ne ve odgovora.« — Navedeno knjižico najtopleje priporočamo tako učiteljstvu kakor učencem. —• Dobra pomoč bo onim, ki so pravkar sprejeti v prvi razred srednje šole, da se med počitnicami še bolj pripravijo.
Gr.
Mali oglasi
Mali oglasi, ki služijo t posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—
FR. P. ZAJEC
iipnlia optik Ljubljana, Start trg$
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnin« in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Naročajte pri tvrdkah, ki inseriraio
Šolske knjige
za vsa kategorije Bol In po najnovejših izdajah
šolske zvezke
vsakovrstne, za šolo in domače vaje
šolske potrebščine
za vse mogoče šolske zahteve
Vam nudi vedno
KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE"
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44

v našem glasilu!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii ■
■ ■
: Avgust Agnola
[ LJUBLJANA
5 TTRŠEVA CESTA ŠT. 10 Telefon 2478.
■ ■
■ Zaloga stekla, porcelana, S kamenine, zrcal in Sip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter z« splošno gospodinjstvo. S Lukanzni predmeti.
Siti.Kan
akvarelne barve
v okroglih komadih za šolsko uporabo. Hitro se topijo pod mokrim čopičem. — Barve so čiste in svetle ter dajejo svežo in živahno sliko. Ne spremenijo se niti potem ko se posuše.
GÜNTHER WAGNER k. d., Zagreb, pošt. pred. 94

UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
♦
ANTON KRISPER, LJUBLJANA
HI