gorenje
gorenje
■ m	■	gorenje
informator gssw
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—Št. 12—Leto XVIII.—Titovo Velenje,18.3.1983
Nov delovni čas
27. MARCA 1983 PREMAKNITEV URE
Po dolgotrajnih razpravah in dogovarjanj ih smo v Velenju v torek, 15. marca 1983, torej dan pred zasedanjem republiške skupščine, sprejeli na zasedanju vseh treh zborov sklep, da začnemo po 27. marcu v velenjskih delovnih organizacijah z delom ob 7. uri. Kaj to pomeni?
Vsi vemo, da v nedeljo, 27. marca 1983, v Jugoslaviji preidemo na poletni čas. Ob 2. uri bomo premaknili kazalce na uri za eno uro naprej. Torej, v ponedeljek, 28. marca 1983, bomo prišli na delo ob 7. uri. Tako nam bodo kazalci na urah kazali sedmo uro, po sončni ali naši biološki pa bo ura pravzaprav šest.
Sprememba delovnega časa zahteva predvsem za drugo in tretjo izmeno
ustrezno dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih, ki jo je naš delegat na zasedanju republiške skupščine tudi predlagal ter hkrati o -pozoril na priložnost, da omogočimo skrajšanje delovnega časa za delavce, ki delajo v težjih delovnih pogojih.
V Gorenju TGO bi po 27. marcu pričeli z delom v prvi izmeni ob 7.u-uri, v drugi ob 15. in v tretji ob 23. uri.
Takšna sprememba delovnega časa v naši občini pomeni, da bodo tudi otroško varstvo, šolstvo, upravni in drugi organi svoj pričetek delovnega časa oziroma obratovanja prilagodili tej spremembi. To je tudi v skladu z osnutkom družbenega dogovora o delovnem in obratovalnem času. S prehodom na poletni čas bodo spremenjeni tudi vozni redi avtobusov in usklajeni z začetkom delovnega dne ob 7. uri.
S tem, da bomo po 27. marcu prešli na delo ob 7. uri, smo se torej izognili prezgodnjemu vstajanju, kar bi zlasti prizadelo delavce vozače in otroke, ki morajo že sedaj v vrtce pred šesto uro.
Tisti, ki jih moti premaknitev kazalcev, bodo vsaj nekaj časa trdili, da pričetek dela ob 7. uri pomeni manj prostega časa popoldne. Res je, da bo ta sprememba tridesetletne tradicije povzročila še marsikatero težavo, vendar pa so njene prednosti boljši izkoristek delovnega časa in večja produktivnost prav gotovo pomembnejše.
Delavski sveti tozdov bodo spremembo prav gotovo potrdili, saj gre za prizadevanja k ustalitvi gospodarstva.
Priporočila in sklepi skupščine SR Slovenije o delovnem času
1.	V stalnih prizadevanjih za učinkovitejše gospodarjenje s sredstvi v družbeni lastnini, boljšo organizacijo dela in izrabo časa ter ustreznejšo razporeditev delovnega in obratovalnega časa skupščina SR Slovenije podpira prizadevanje za urejanje delovnega in obratovalnega časa z družbenim dogovarjanjem, v skladu s stališči predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
2.	Skupščina SR Slovenije ugotavlja, da dosedanja družbena aktivnost v SR Sloveniji ni pritekala dovolj usklajeno in pripravljeno. Za uresničitev ciljev iz družbenega dogovora o urejanju delovnega in obratovalnega časa je potrebno pripraviti predloge, ki bodo spodbujali boljšo organizacijo dela v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v njihovih medsebojnih povezavah z združenim delom in življenjem v družbenopolitičnih skupnostih. Organi v družbenopolitičnih skupnostih naj z družbenopolitičnimi organizacijami pravočasno pripravijo usklajene predloge za čimbolj nemoten in usklajen prehod na ustreznejšo razporeditev delovnega in obratovalnega časa.
3.	Dosedanje izkušnje kažejo, da je za uresničitev teh nalog treba delovati kar najbolj usklajeno v družbenopolitičnih skupnostih in med njimi, saj bo le na tej podlagi mogoče urediti med seboj povezana vprašanja dela in življenja.
Zato slovenska skupščina ob prehodu na poletno računanje časa priporoča, da:
•	delavci v proizvodnih dejavnostih določijo začetek delovnega časa praviloma ob 7. uri zjutraj ter ustrezno temu organizirajo tudi večizmensko delo, kjer so za to dani pogoji:
•	se v družbenih dejavnostih in v državnih organih določi pričetek delovnega časa čimbolj proti osmi uri zjutraj; v storitvenih in drugih dejavnostih pa se določi skladno z naravo in pomenom dela, glede na potrebe večine zaposlenih;
•	povsod tam, kjer to dopušča delovni proces, možnosti prevoza in potrebe zaposlenih, naj se v večji meri uveljavi drseči ali stopničasti delovni čas.
•	Skupščina SR Slovenije priporoča, da delavci uveljavijo te spremembe s prehodom na poletno računanje časa, to je s 27. 3. 1983 ter skladno s tem naknadno uskladijo tudi svoje samoupravne splošne akte.
4.	Občine naj zagotovijo učinkovito in usklajeno urejanje teh vprašanj na občinski in medobčinski ravni in poskrbijo, da sc s samoupravnimi sporazumi ali odloki začetek in konec delovnega časa na področjih otroškega varstva in izobraževanja, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti, prometa in zvez, trgovine, gostinstva in turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti, uskladi s potrebami delovnih ljudi in občanov, ki bodo prešli na novo razporeditev delovnega jasa..
5.	Udeleženci družbenega dogovora naj v juliju 1983 obvestijo skupščino SR Slovenije o izvajanju aktivnosti in uresničevanju teh priporočil.
6.	Skupščina SR Slovenije priporoča izvršnemu svetu, naj skupaj z Zvezo sindikatov Slovenije prouči predlog, da bi za delavce, ki delajo v težjih delovnih pogojih skrajšali delovni čas.
n.
Izvršni svet skupščine SR Slovenije naj spremlja potek teh priprav in v okviru svojih pristojnosti zagotavlja uresničevanje teh priporočil ter o tem poroča skupščini SR Slovenije in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe. Izvršni svet naj skupščini SR Slovenije takoj predloži po hitrem postopku spremembe zakona o delovnih razmerjih glede urejanja nočnega dela, zaradi nove razporeditve delovnega in obratovalnega časa tako, da jih bo skupščina SR Slovenije lahko obravnavala na zasedanjih zborov dne 30. marca 1983. Izvršni svet naj tudi predlaga enotno ureditev vprašanj v zvezi z razporejanjem delovnega časa na območju SFR Jugoslavije.
Marxovo delo
• Ob stoti obletnici Marxove smrti smo dolžni predvsem kritično presoditi našo pot in zvestobo marksizmu, subjektivno pričevanje naše revolucije, njeno naravo, njen izvirni in teoretični prispevek, njene marksistične odgovore na posameznih stopnjah graditve socialistične samoupravne družbe, ki zdaj traja več kot polovico življenja naše partije.
• V današnjih dramatičnih časih marksizem pomeni spodbudo za odpravo ovir na težavni poti naprednih sil, ki skušajo odpreti nove perspektive človekove svobode, sreče in napredka.
• Jugoslovanska socialistična revolucija se je ravnala po Mar-xovih znanstvenih spoznanjih tudi tako, da je pod vodstvom komunistične partije oziroma Zveze komunistov Jugoslavije res odkrila naravne zakone razvoja socializma v specifičnih, predvsem večnacionalnih razmerah.
• Narodnoosvobodilnega boja sploh ne bi bilo, prav kakor ne bi bilo socialistične revolucije, če ne bi teoretično in praktično politično priznali nacionalne opredeljenosti vseh družbeno razrednih subjektov in njihove ustvarjalne energije. To naj bi bil dragocen nauk tudi za sedanje razmere, ko iščemo konkretne odgovore na velike preizkušnje in izzive današnjega časa in ko skušamo odpreti nove in širše perspektive razvoja, ki temelji na združenem delu in na federativnih načelih enakopravnosti.
• Dolgoročnejši cilj socializma ni v naših okoliščinah ustanovitev »državne demokracije«, ni etatizem, temveč podružbljanje državnih funkcij, razvoj samoupravljanja in samoupravne demokracije.
• Če hoče samoupravljanje ohraniti svoj ugled, se mora v naših notranjih razmerah nenehno potrjevati zrezultati, s humanimi odnosi med ljudmi na področju proizvodnje in delitve in z upravljanjem presežka človekovega dela, s produktivnostjo dela, kakovostjo blaga, učinkovitostjo sistema, stabilnostjo in socialno varnostjo položaja delovnih ljudi, z bogastvom ponudbe, rastjo standarda na podlagi realno ustvarjenega dohodka.
• Od celotne idejno-teoretične dejavnosti ZKJ in njene sposobnosti, da delavski razred in ljudske množice navdihuje in usmerja v ustvarjalno akcijo za spremembo sedanjih odnosov ni odvisna le prihodnost socializma v naši državi, temveč tudi ugled socialističnega samoupravljanja, pa tudi ugled socializma v sodobnem svetu nasploh.
• Razvoj in intenzivno pospeševanje vseh oblik teoretičnega in idejnopolitičnega dela v ZKJ, pa tudi razvoj, kadrovska krepitev in marksistično utemeljevanje in usmerjanje znanstvenega dela nasploh, so toliko nujnejši, ker življenje vsak dan stopa naprej z orjaškimi koraki.
S K razvoju teoretičnega dela v ZKJ nas zavezuje tudi bleščeče teoretično izročilo našega revolucionarnega delavskega gibanja, ki trdno sloni in se navezuje na izvirno revolucionarno misel Svetozarja Markoviča, Ivana Čankarja, Dimitrija Tucoviča in drugih in ga pooseblja cela plejada mislecev in teoretikov -komunistov, in hkrati najuglednejših državnikov in visokih partijskih voditeljev od Filipa Filipoviča do Tita.
(Mitja Ribičič ob obletnici Marxove smrti, iz govora na 6. seji CK ZKJ)
Iz Dela,
15. 3. 1983
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet - predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn' Stane Smajs, Jožica Stukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 iivodov.
1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974.