Domoljub
V Lì ubit ani U. marca 1942-XX
55mSlev.ll
Lisic» je prav čudna zver * v brlogu ima svoj kvartir. Z repkotn mahlja, z gobčkom vohlja in vpraša, ali je lovec dornt
' Lisica je s svojim pio* nom hitela v svoj brlog, ka jo je presenetil lotogratski aparat. Čisto malo je äkrt-nilo, ko je lolograt »prožil,, pa ie je lisica spostila svoj plen ter se bliskovito «asu-kala, da bi videla, kaj j« moti.	i v
Opozarjamo na članek * lisici >Ii naravec na 3. str, ter vabimo k tekmovanja, kakor |t Um pisan».
razgled po svetu
Vojvoda Aosta
V Nairobiju, v glavnem mestu angleške pokrajine Kenia v zahodni Afriki je v torek, dne 5. marca po kratki hudi bolezni umrl Kr. Vis. Vojvoda d'Aosta. Visoki pokojnik se je kot junak udeležil vseh bojev, ki jih je vodila Italija v zadnjem tridesetletju. Ves svet je občudoval njegovo junaštvo pri obrambi Amba Alagia. Voj-voja Aosta in njegove slavne podvige bo ohranila domovina v najlepšem spominu.
Vojna poročila
Afriško bojišče. Italijani in Nemci neprestano bombardirajo letalska oporišča na otoku Malti. — V sami Afriki so glavni boji pri Tmi-niju in v južni Libiji, kjer čete osi uspešno odbijajo sovražne motorizirane oddelke. — Angleška letala so ponovno bombardirala Bengazi in na-
ft«vila škodo na zgradbah, vendar pa človeških rtev ni bilo.
Rusko bojišče. Dasi je ponovno nastopil oster mraz, oba sovražnika nadaljujeta z napadi In protinapadi na vsem vzhodnem bojišču. Težko nemško topništvo je uspešno obstreljevalo razne važne vojaške cilje v l'etrogradu in bližnji okolici. Samo v dveh dneh so izgubili Rusi 61 tankov. Pri Vjazmi teko hudi boji za neko višino. Bojna letala so napadla vojaško pomembne zgradbe v središču Moskve, pa tudi trdnjavo Sebastopol na Krimu, številni sovjetski napadi na bojišču ob Doncu so bili po nemškem uradnem poročilu odbiti s hudimi izgubami za sovražnika. Poleg tega je nemško letalstvo izzvalo velike nerede v sovražnikovem zaledju.
Tihomorska bojišča. Na Javi so se izkrcali novi japonski oddelki. Zasedli so že glavno mesto tega otoka Batavijo. Nizozemske čete na Javi so v zelo kočljivem položaju. Izmed Filipinskega Otočja je padel pretekli teden Japoncem v roke najbolj bogati otok Mindanao.
Okrog 1000 km južno od Japonske je 80 an-gloško-ameriških letal prvič v tej vojni napadlo japonski otok Minami Horišima. Sovražna letala japonskih poročilih niso napravila posebne
„,a huhiI "W0. Idai in 80 deloma ie atrdili nad 1000 km dolgo francosko obilo ob Atlantskem
"i°rJ''' ,da »e '"ko zavarujejo zoper vsakršne po-h' 96 An(?,leži 2nabili k"16'1 tal«kaj kje zkrcati ali pa nemške postojanke s padalci mòne in ve lke ulrdbe 80 Prepeljali vse okle-fcaginotove črte l°P0Ve h Dekdanje ,rancoske
Se nekaj drugih novic Vojni ujetnik rešen iz angleškega letala.
in zamotane' stvarf "Nek a i" ut««	*udne
ni Afriki ,„„i;i„-, ?.. ■1 ',"ke8a se je v sever-
doma z Brejci Niai,,iU?6ker.V<liakn' ki ie
ceste hi I inten 70JaVe v boju blizu obalne
«''».a,ter ie
-zaj na cesto, je Ä&	S®!
letalo, ki se je blizu njega spustilo v puščavi na tla. nakar ga je Jiosadka ujela. Moral je v angleško letalo, ki ga je hotelo prenesti k angleškemu glavnemu stanu. Angleži so morila upali, dü bodo od ujetniku zvedeli kuj važnih novic. Pa se jim ni posrečilo. Komaj je angleško letalo spet bilo v zraku, ga je napadla cela skupina nemških lovskih letni. Angleško letalo se je moralo spustiti na tla, nakar je bila vsa angleška posadka ujeta, z njo pa seve tudi ujeti italijanski vojak, kateri je tako spet srečno prišel med svoje bojujoče se brate ter se potem z njimi junaško naprej bojeval.
Skrivno japonsko orožje.
Kakor znano, so japonske podmornice prišle že do zahodne ameriške obale ter jo začele vznemirjati. Hkrati pa so poročali, da so tudi japonska letala že letala nad zahodno ameriško obalo. To vse je ameriške in angleške pomorske
"ne n< ni
tako podmornico so Američani že davno mislili
pom
oblasti močno vznemirilo. Američane zdaj skrbi da bi Japonci uteenili imeti kako novo orjaško podmornico, ki hkrati nosi s seboj letalo. Na
ter so jo poskušali že narediti, pa se jim doslej še ni posrečilo. Zato se Američani boje, da se je to morda posrečilo Jajwncem. Ameriški strokovnjaki so prepričani, da Japonci nekaj takega brez dvoma imajo, sicer ne bi bili mogli s svojo podmornico in letalom ogražati zahodne Amerike.
20.000 Ijndi brez strehe.
Huda nesreča je zadela mesto Vidin, ki lcil na desnem bregu Donave v severozahodni Bolgariji. V rečni soteski se je namreč nabralo ogromno skladov ledu, da se je voda zajezila in vdrla čez bregove. Zalila je vse mesto. Voda je dosegla višino treh metrov in pol nad gladino mestnih cest. Veliko število hiš je bilo preplavljenih. Vse prometne, telefonske in brzojavne zveze so bile prekinjene. Notranji minister Ga-trovski, ki je mislil priti v mesto, je moral ostati zunaj, številna letala so metala bombe na ledene sklade. Toda to bombardiranje ni rodilo pričakovanih uspehov. Voda je še bolj naraščala. Piloti, ki so leteli nad jMiplavljenim področjem, so pripovedovali, da so videli velike skupine prebivalcev, ki so stegovali roke s streh svojih hiš. Okrog 10 tisoč ljudi je zapustilo mesto v zadnjem trenutku, preden se je voda razlila po mestu. Iz Sofije so poslali tri tovorne vlake ponton-kega materiala in čolničev, da bi reSili še ostalih 10 tisoč ljudi, ki BO ostali v mestu. Potem so iz Sofije poslali «e en sanitetni vlak in dva vlaka oblek ter toplih jedil za nesrečnike. Posebni vojaški oddelki so bi! poslani proti mestu, da bi pomagali pri reševauju.
Največja žaga v Evropi.
Največjo žago v Evropi grade zdaj na Slovaškem, in sicer v Turanju. Na tej žagi bodo žagali le mehak les. 2aga bo tako velika, da bo pokrivala 23.000 kvadrat, metrov sveta, ie zdaj, ko žago šele grade, dela zraven 1200 delavcev. Ko pa bo žaga stekla, bo na njej dellao 1500 ljudi. ? . Prav'i°i da bodo tamkaj nažagali vsako
700 Ä kUbik°V ^ Da daa ,edai blizu Najmanjša knjižnica na sveto.
Je Wn?£»teM ]j«dje imajo čudno radi čim manj-Se knjige. Ne morebiti zato, da jih bero, marveč
NinliiJLV Ymi b,aha^0' kako "«jhne so. i* kal 1™°' Ja	j	majhne, da
Jih kar 4000 spraviš v ročni kovčeg ter Detern
V	v Budimpešti pa živi možak, k si je
'S™, življenju znal zbrati 4000 res naj-^oXooo k'nf na. «vetu. Niti ena izmed nji-
K,üi Jlg.") večJa ,kakor pisemska znam-takoVLeh «najetenih knjižicah Mvečeva Ino V"?' le' le 8led»«
dela, Dantejeva dela itd., ki so v napadni pisavi velike knjige. Du m tako majčkene knjižjCB draga zabava, ni treba posebej omenjati. Seve kdor ima denar, ga luhko porabi tudi za take ' »učene« igrače.
Veleposestva v Galiciji bodo obnovljena
Do zasedbe od strani sovjetske vojske je bilo v Galiciji 970 veleposestev. Sovjetska uprava je ta posestva razdelila. V korist povečanja kmetijske proizvodnje je sedaj, ko je Galicija pri- j ključena Poljski generalni guberniji, nemška kmetijska uprava napravila korake, da se ta ve- i leposestva v svojem prvotnem obsegu zopet vzpo-stavijo. Doslej so 570 takih posestev izročili upra-vi nepremičnin v Galiciji. Poleg tega urejujejo tudi vprašanje lastništva ostalih kmetakih posestev. Kmetom, ki oddajajo določene jim količine f pridelkov, in v celoti sodelujejo z nemško upravo, se na predlog kmetijske uprave v posamez-nih primerih vrnejo prejšnja posestva v last.
KRATKE@j^l
———~—» ^(KSsaP
Zdravstveno stanje papeža, ki je pred dnevi obolel, se je zboljšalo.
Nor val mraza je zajel vso Švedsko. Blizu Stockholma je .toplomer kazal 5. marca 40 stopinj pod ničlo.
Z osvojitvijo Singaporja vojna ie daleč nt končana. Pred Japonsko stojita še Indija in Avstralija, je izjavil vrhovni poveljnik japonskih oboroženih sil na Malaji.
Kruh v Bolgariji pečejo sedaj Iz 60X pše-nične, 35% koruzne in 5% fižolove moke.
Nad 25 milijonov dinarjev so dozdaj poslali domov svojcem srbski delavci, ki so zaposleni v Nemčiji.
Oes 40.000 ljudi je bilp obsojenih pred angleškimi sodišči zaradi nedovoljene trgovine s življenjskimi potrebščinami.
Odstopila je vlada Južnoameriike republike Bolivije. Predsednik republike je prevzel vso oblast in razpisal volitve.
Jetika se selo širi v Angliji zlasti med len-skami od 15 do 25 let.	P
Sklad skalovja se je odtrgal z gore nad ivi-carskim mestecem Saint Maurice. Skalovje je padlo na zvonik opalijske cerkve in ga čisto podrlo.
Poiar je uničil modroslovski in tehnični oddelek vseučilišča v turikem Carigradu.
Za 74 milijonov turških funtov je novi turški državni proračun večji od lanskega.
Z t novega japonskega veleposlanika v sovjetski Moskvi je imenovan Coro Omriiima.
• Premoga primanjkuje na Švedskem. Zato 80 tisoč delavcev pripravlja drva po ondotnih gozdovih.
Za 20» s« povišali cene tobaku v Bolgariji.
Mnogokratni ameriški milijonar Vanderbilt je te dni odiel pred večnega Sodnika.
Tri velike alice v bolgarski Sofiji *o dobile imena Rimska, Berlinska in Tokijska ulica.
Potetvorilo se je iterilo bolgarakih vseuči-lisčnikov na Dunaju.
Zaradi pomanjkanja bakra so v Svici sklenili uvesti cinkast drobiž po eno in dve stotinki.
Za veliko noè bodo v južnomadžarskem mestu Subotici prvič prikazovali bolgarski film.
V	starosti 81 let je umrl v Berlinu major dr. von Parsival, znani izumitelj zrakoplovov istega imena.
Japonski poštni aradi so izdali zadnji čas znamke s pretiskom »V spomin na padec Slnga-purja«.
98. rojstni dan Je slavila pred kratkim mati ^ znanega norveikega smukača Muruaasena; starka si ie vedno privošči kakšno smuško turo.
Samo na dveh straneh izhajajo pariiki dnevniki trikrat na teden; druge dneve na štirih.
Petrazredno italijansko gimnazijo so odprli v grških Atenah.
V	boju i volkovi je padel neki bolgarski podčastnik v bližini Burgasa. Podčastnik se je vračal domov na dopust. Na poti so ga napadle tolpe volkov, ki se zaradi silne zime in velikega 'nega drže človeikih bivališč. Ko ga je napadla irva tolpa, je izvlekel sabljo in Stiri volkove poli, ostali pa so se razbežali. Toda kmalu nato
so ga raztrgali.
(Nadaljevanje )
(Povest lz časov cesarja Septlmlja Severa, 193—211.)
»Torej kaj ter«
ida nam jo je prevzel. Sedaj so
Stavil si je neätetokrat to vprašanje. Ce je to res, potem je dekle zanj toliko kot izgubljeno. Saj je poznal svoje življenje, ki ga Vodi po mlakah in lužah poganskega blata, uma-zunosti, zablod in razbrzdanosti. 'listi, ki hodijo za Jezusom, kristjani, se pa ločijo od poganov kakor noč od dneva. Se bolj.
Pa ko bi vsaj dobil človeka, ki bi mu uganko razvozlal, ki bi mu posvetil v to temo. Vanufrijo samo sumi. Ni pa od nikoder ne Sulpicija in od nikoder Silvije. Ta dva bi mu verjetno znala pregnati temo in razjasniti noč.
O Silvija! O Sulpicijl
Ni mogel strpeti, da je poiskal Sulpicija na njegovem domu.
Dobil ga je. In pri njem Silvijo.
»O, Fortuna mi je naklonjen^! Bogovi so mi prijazni!« ju je nagovoril in pozdravil.
»O Probi Rje si se pa ti vzel?« ga je pozdravil Sulpicij. Silvija pa je molčala. Še vedno je kuhala ali pa vsaj hlinila jezo.
»Pa prav vaju iščem. Predvsem dražestno Silvijo, potem pa seveda tebe. mi amicissime! Sedaj pa dobim vaju kar oba.«
Silvija se je lahno nasmejala; led se je pričel tajati.
»Kako pa, da me iščeš? Ali ti ni Potamiena vse?«
»Zbadaš? Zakaj?«
»Zato. Potreben si. Pa ti malo kri puščam. 'Ali ti je ni Potamiena zastrupila?«
»Ne. Ampak čudne reči slišim. Ti mi boš oči odprla.«
»Tako? Kaj pa je takega?«
»Govori se, da ona časti nekega Jezusa Na-zarenčana. Da ga naravnost obožuje.«
»In to mi šele sedaj poveš? Ko že vsa Ale-ksandrija govori o tem. Ampak zaljubljenci sle slepi in gluhi. Nič ne vidite, nič ne slišite, nič ne veste. Sodnikov sin, pa ničesar ne ve!«
»Torej kaj ie?«
»Neki Leoni, ga že kaznovali bogovi.«
»Torej res?«
»Saj sem ti že zadnjič pravila. Pa me nisi hotel poslušati. Kar neumnega si se delal. Ali nič ne veš?«
»Malo se spominjam.« y »Pa samo malo. Ali ne?« « »Res, težko je verjeti.«
»Kar o Nazarenčanih, prav za prav o kristjanih pripovedujejo, kaj ne? Tudi jaz nisem verjela. Nazadnje mi je pa povedal eden takih, ki to dobro ve. Sam je bil zraven.«
»Ali je res, da otroke more? Da otroško kri pijejo in da so potem nevidni? Ali je to res?«
»Pa še več je resi O, da bi ti vedel!«
»Ali si bila tudi ti zraven? Ali si sama videla?«
»Tega ravno ne. In tudi ne maram biti zraven. Nisem taka...«
»Kdo bi si kaj takega mislili«
»O Polnmieni, kajne?«
»In o drugih. Saj so vendar ljudje, pa so laki!«
»Zato imajo pa naši božanski cesarji čisto prav, če jih ne morejo ne videti ne gledati. Ti ljudje so res neozdravljiva rana, immedicabile vulnus, v naši družbi.«
»Rad bi pa bil vsaj enkrat med njimi.«
»O Prob! Tudi ti bi hotel biti kristjan. Zaradi Potamiene, kaj?«
»Nel Da bi jih sam videl. In da bi jih potem ovadil, če je resnica. Proč z njimi!«
»Pa jih ne boš! Ne videl, ne ovadil.« ' »Kako da ne?«
»Ne boš jih t Ti ljudje se znajo tako skrivati, da nihče ne ve, kje se zbirajo.«
»Bi že koga dobil, aa bi mi povedal.«
»Ne boš ga. Ti ljudje se ne izdajajo. Imajo svoje skrivnosti in svoja znamenja, ki jih nihče drugi ne vidi in zanje ne ve.«
»Čudno ljudstvo I«
»Čudno, da, res čudno.«
»Med seboj si pomagajo. Drug drugega ne izdajajo. Lepo je to!«
»O, naš Prob! Saj bo še kristjan postali Lejte si no!«
»Jaz? Pa kristjan! Nikdar! Ali Potamiena se mi smili, če je res zašla med to ljudstvo.«
»Saj jo lahko rešiš, Prob!« je posegel vmes Sulpicij.
»O, ko bi jo mogel!«
»Lahko! Sodnikov sin si. Zatoži jo očetu. On ji bo že izbil iz glave njene kristjanske muhe.«
»Če jih bo. če je ne bo silil v muke.«
»Vidim, da ti je še veliko zanjo.«
»Veliko! Zanjo bi dal vse. Samo, da bi jo mogel iztrgati kristjanom.«
»Saj pravim, tvoj oče bo to naredil. Malo s prijaznostjo, malo s silo.«
»O bogovi! Dajte mi moči! Silne moči potrebujem!«
Zupustil je Sulpicija in Silvijo. Hotel je biti sam. In sam s sabo narediti načrt, kako bi Potamieno iztrgal iz rok kristjanov. Kako bi očeta pridobil, da ne bi nastopal s silo, s sirovo silo. Zakaj poznal je očeta. Če ea ujeze, če postane besen, potem ne pozna nobenega usmiljenja. nobenega ozira.
»Ali si ga videl, Sulpicij?« je potem, ko sta bila s Silvijo spet sama, vprašala Silvija, »ali si ga videla? Vsega' je omrežila, vsega zastrupila.«
»Pustimo mu ljubezenl Naj jo ima!«
»Ljubezen naj ima! Potamiene mu pa ne pustim. Nikdar ne in nikoli nel«
»Kaj pa misliš, Silvija?«
»Ze vem, kaj!«
Naglo se je poslovila in šla.
Sulpicij pa je gledal za njo in si mislil: »Kaj bo neki naredila? Ali bo šla k morju in se vrgla vanj. Čudnega bi nič ne bilo. Naj stori, kar hoče. Pomagati ji itak ne morem. Pa če bi ji tudi lahko; svojo glavo in svojo pamet ima...«
VI.
Akvilor sluga je svojemu gospodu javil prihod neke ženske. Dejal je, da mu je ženska popolnoma nepoznana.
»Naj vstopi!«
Vstopila je in primerno pozdravila.
»Gotovo me ne poznaš, dragi Akvila, modri sodnik v AleksandrijL Silvija sem, hči Fulvija trgovca. Ljubezen za blagor tvojega slavnega rodu me je pripeljala k tebi. Želim ti, da bi te blaga Fortuna vedno spremljala v tvoji ugledni hiši in pri tvojih modrih sodbah, ki jih izrekaš v blagor nas vseh.«
Akvila je poslušal ta slavospev in ni vedel, kaj bi rekel.
»Ti imaš blagorodnega sina. Proba...«
»Rajši reci, malopridnega,« jo je prestregel Akvila.
»Ne! Blagorodnega, nadarjenega, podjetnega. A preti mu nevarnost, strašna nevarnost... Kristjani so dobili v roke tvojega sina in bi ga radi preslepili...«
Pri besedi »kristjani« je stresel sodnika mraz.
»Torej toliko si že upajo! la svojat! Ta sodrga nesramna!«
Te besede je ggvpril z jezo, ves razburjen in zaripel od siln<Hk*sunka krvi, ki je kakor s čarovno močjo zalila ves obraz.
»Pa veš, draga moja, koga imenovati, ki si drzne siliti v mojo Iii«)? Ali veš?«
»Nerada govorim in nerada ovajam.«
»Pa moraš! Moja čast in čast moje hiše to zahtevata. In vsa država ...«
»Nerodno mi je, zelo nerodno.«
»Kar je cesarju in državi koristno, to ti nič ne sme biti nerodno.«
»Saj vidiš, visokorodni naš sodnik, da mi je to opravilo zoprno, čez vse zoprno.«
»Če pa jaz kot sodnik zapovem.«
(Nadaljevanje Drlhodujlčj
Isz narave
Lisica — zvitorepka
Lisica je prava zver naših gozdov. Drugih zveri pri nas skoraj ni več, ali pa so Ie še redke. Medved sicer še vedno hlača tata doli po kočevskih gozdovih, vendar še zdaleč ni tako škodljiv kakor sta volk in pa ris. Volk se le redke čase priklati kdo ve od kod v naše kraje, ris pa je čisto izginil. Silno redka je postala tudi divja mačka. Med zveri spada tudi še jazbec, ki pa je preneroden in predčasen, da bi si ujel kako žival, zato je obsojen na rastlinsko hrano, s katero se mora zadovoljiti, kakor se mora pijanec zadovoljiti z votlo, če nima vina ali žganja. Ostaja nam edinole še lisica, katera človeku sicer ni nevarna, pa grdo gospodari med zajci, gozdno in poljsko perjadjo, nič manj pa ne med domačo perutnino, kar dobro vedo naše gospodinje. Zato je včasih bila navada, da so gospodinje lovcu, ki je uplenil lisico, darovale zvrhane klobuke jajc v zahvalo.
Meseca prosinca se lisica začne pariti, na spomlad pa skoti kje v kakem brlogu, ki ga je bila prevzela po jazbecu, svoje miadiče — po 4 do 6, včasih pa tudi več. Pisatelj Erjavec jo med drugim tako le popisuje:
»Njena pretkanost in zvitost sta prišli v pregovor. Prevejana ciganka se zna izogibati vsem nevarnostim ter vodi za nos najbolj veščega lovca. Saj je pa tudi ustvarjena za roparsko rokodelstvo in za vsakršno sleparijo. Lisica je lepa žival in popolna zver. Kar ji znabiti manjka moči, to ji obilno nadomestuje pretkanost tn drznost... Pod zemljo 9i izkoplje svoje stanovanje, do katerega ima zmeraj več vrat. Zlasti v gorah ima tudi po več stanovanj. V stiski se skrije v tujo lisičino. Ako kj estakne kakega jazbeca, ne koplje si sama jame, ker je to za njo nevšečno in dolgočasno delo. Jazbec ima čistosto v čislih, to ve tudi lisica, pa se prikrade v jazbino ter trapastemu sivcu zasmradi stanovanje. Čemernemu samotarcu se ne more hujega zgoditi, godrnjaje zapusti ugodni stan ter si gre kopat drugega. V njegovih dvorih s epotem po všečnosti steguje lena vlačuga.
Proti večeru se napoti na tihotapstvo. Po uglajeni stezi ne hodi rada. Zdaj zagleda mladega zajca — skok — po njem je. Ravno tako zalezuje mlado srno ter jo zakolje, ako ji mati ne prihiti na pomoč. Zraven pa lovi miši, sledi ptice po grmovju, išče gnezda ter iz njih izpije jajca ali požre mlade. Za silo jé tudi črve, kobilice, hrošče in drugi mrčes. Mrhovine se ne loti- .ada, ker se boji, da je ni znabiti človek njej podvrgel. Ob gorskem potoku preži na ribo, zgrabi tudi raka in, če čuti ptico na vodi, plava daleč do nje. Pri-tepe se tudi do samotnih hiš, stika za perutnino in zakolje več kakor ji je potrebno. Celo podnevi pride na dvorišče in ljudem izpred oči odnese kokoš.
Pozimi se začno za njo hudi časi. Ob tem času lovci največ lisic pobijejo. Ako jo je zgrabil železni skobec, se skuša iznebiti strašnih klešč. Ko pa vidi, da ni mogoče, se vda usodi. Pred lovcem se rada potaji in se dela mrtvo. Marsikatera lisica je kašo upihala lovcu, ko jo je kakor mrtvo rešil iz železja. Marsikatera, katero je lovec kakor mrtvo etlačil v torbo, ali jo z zvezanima ali celo pretaknjenima zadnjima nogama obesil na kol ali na puško, je oživela ter se izmuznila zapanjenemu lovcu. Tudi se je dogodilo, da je lisica ugriznila človeka, ko jo je odiral in ji kožo čez ušesa vlekel.«
Tako jo popisuje Erjavec. Koliko zgodb vedo ljudje o tej živali, ki so se resnično zgodile. Tudi marsikdo med vami je, ki ve in zna kaj uličnega povedati o svojem srečanju z lisico!
Kdor je kaj takega doživel, naj popiše in nam pošlje. Lovci, pastirji, drvarji, gospodarji, gospodinje — vsak Je po svoje morebiti že kaj doživel. Peresa v roke in nam popišitel Za tri najlepše
(Nadaljevanje na 4."strani spodaj.)
Kalfe
4*1
WEGA
»Domoljubovim« bralcem!
Kakor ste že opazili, je todi naš list moral po višji odredbi skrčiti svoj obseg za 4 strani Da tiste 4 strani nekako izravnamo, smo bili primorani list preurediti ter se dotakniti tudi gospodarske priloge, sicer bi bila trpela droga vsebina lista. Zato bomo poslej kotiček »Za naše mal« prinašali na zadnjih dveh straneh gospodarske prrloge, kakor bodo tudi ženske svojo stran poslej imele na prilogi. Otročiči, ki so svojo prilogo doslej hranili, bodo v prihodnje še lažje kar zadnji dve strani priloge odrezali in spravili. Dr«ga priloga pa ostane skupaj in se iodi da lahko vezati
Da bi pa važni gospodarski nasveti v prilogi ne bili okrnjeni, smo se odločili, da bomo en teden imeli prilogo za gospodarje pod naslovom »Gospodar«, kjer bomo poleg živinoreje in poljedelstva obravnavali tudi sadje-rejo. Na prilogi »Gospodinja in mati« pa bomo obravnavali vsa vprašanja, ki se tičejo kraljestva naših gospodinj: dom, obleka, vzgoja, vrt, svinjak, perotnina itd. Ti dve prilogi se bosta menjavali od tedna do tedna. Bosta
Bobe prilogi vendarle ena celota in ju boste iko kar skopaj vezali.
Pravne nasvete pa bomo prinašali v glavnem listo vsak teden na zadnji ali predzadnji strani.
Upamo, da bodo naši bralci nvideli, da smo vse storili da primerno nadomestimo tiste štiri strani. Potrudili se bomo, da bo list ostal kar najbolj svež in zanimiv. Kdor pa ima glede lista kak nasvet ali željo, naj nam jo kar sporoči. Hvaležni bomo za vsakršno dobro pobodo, da bo naš »Domoljub« postal res pravi družinski list.
d 70 letnico rojstva je obhajal te dni v Šmarju pod Ljubljano vzorni duhovnik, župnik in duhovni svetnik g. Jožef Hartman. Na innoga letal d V Ljubljano je dospel 28. februarja celovški okrožni vodja dr. Friderik Rainer in je bil od pristojnih oblasti slovesno sprejet.
d Še nekaj nesreč. Konj je s kopitom udaril po spodnji čeljusti 12 letnega Antona Videta iz Grobi ja v občini Št. Jernej. Moral je v bolnišnico.
d Nesreča enega izmed trojčkov. Pri posestniku Povšetu na Vrhu pri Št. Vidu pri Stični imajo trojčke, ki dajejo materi toliko posla, da ji je skoraj nemogoče istočasno paziti na vse tri zivahneze. Zaradi tega se je v hiši tudi enemu izmed trojčkov dogodila nesreča, da je padel s peci in si zlomil desno nogo. Ta smola je doletela 1 letno Jožico, ki so jo oddali v novomeško žensko bolnišnico.
d Od 20 zvečer do 7 zjutraj traja sedaj obvezna zatemnitev v Ljubljanski pokrajini, i.	,ugi T0'ažki duhovnik padel na ruskem
tMijiWn. Časopisje je prineslo te dni poročilo z vzhodnega bojišča, da je tam padel v prednjih vrstah ob drugih vojakih tudi vojaški duhovnik don Davo i, ki je bil vojaški svečenik pri tretjem bersaljerskem polku. Davoli je bil že drugič z Höh,« i"" .Nhem polju in je z njimi delil vse dobro in zlo. Ko je polk, pri katerem je opravljal svojo službo, prešel v boj, je šel z njim in
v,,ÄVVr6l,ah 8a 'e dolelela '"di smrt. Polii'™ I,ajijanskega ekspedicijskega zbora v Ru
d Novi komisarji pri zaščitenih denarnih za vodih v Ljubljani. Dosedanji državni komisarji pri Ljubljanski kreditni banki, Zadružni gospoda. iki banki, Kmetski posojilnici Ljubljanske okolice, Hranilnici kmečkih občin so bili s 1. ja nuarjein 1942 razrešeni svojih funkcij in imenovani novi komisarji, pri Zadružni gospodarski banki g. Joško Dolinar, ban. svetnik v Ljubljani.
d Diplomirani juristi. V sredo, 5. marca, so bili diplomirani na pravni fakulteti v Ljubljani gg.: Planinšič Jože iz Remšnika na Kozjaku, K 1 e m e n č i č Franc iz Dola, in S e n i c a Janez iz Sevnice. Iskreno čestitainol
d V Atlantiku je našel junaško smrt pomorski poročnik Avgust Cernigoj iz Lovrane.
d Med kopanjem premoga v rudniku Otočee pri Novem mestu se je razletela ročna svetilka 47 letnemu rudarju Lovrencu Radokoviču iz H režij pri Brusnicah in mu prizadejala nevarne opekline.
d Italijanski turistični zvezi je prišlo na misel, da bi turistične zanimivosti države še bolj naredila dostopne vsem turistom tako, da bo ob državnih cestah, ob katerih so posebno lepi kraji ali pa druge zanimivosti in lepi razgledi, postavila na primernih prostorih posebne razgledne stolpiče, s katerih si bodo turisti lahko ogledali vse, kar jih zanima. Novost bodo vpeljali že v najkrajšem času. Določili bo treba le primerne kraje, denarna sredstva pa so na razpolago.
d Kakor vsako leto, so tudi letos imeli v Pred-apiju spominsko slovesnost za obletnico smrti matere Duceja, Rose Mussolini. Za 37 letnico njene smrti se je na ondotnem pokopališču zbralo mnogo domačinov, šolski otroci, mnogi fašisti, prefekti, poveljnik divizije, zastopniki ženskega fašija, zastopstvo Ducejevih mušketirjev in predstavniki drugih organizacij. V tamkajšnji župni cerkvi jo bila brana črna sv. maša, nato so j>a zastopniki društev položili več vencev na pokoj-nični grob.
d Cisti alkohol smejo od 1. marca dalje prodajati samo lekarne na podlagi zdravniškega nakazila.
d Vpogled r zemljiško knjigo v Ljubljani je dovoljen samo v dojioldanskih urah.
d Ravnateljstvo ljubljanske dri. klasične gimnazije uraduje sedaj na uršulinski meščanski šoli od 11. do 13.
d Proračun Trgovsko in obrtne jbomice za leto 1942 v zpesku 1,301.700 lir je pristojna oblast odobrila.
d Popoln lunin mrk jo bil v noči od 2. na 3. marca. Ta mesec bo delno mrknilo tudi sonce, m sicer na dan od 10. na 17. marca, s Otroški vrtec so odprli v Črnučah, d Ogrevanje pisarn iu stanovanj preneha po oblastni odredbi z 10. marcem.
d Kazni za poslušanje radijskih oddaj in obvestil sovražnih in nevlralnih držav znašajo šest mesecev do 3 leta zapora in 4000 do 40.000 lir denarne kazni.
d Prekupčevalci t usnjem, zaprti v Bologni. pridejo pred izredno sodišče.
d Kmetijsko ministrstvo je odredilo, da se ustavi izdajanje dovoljenj za klanje prašičev za domače potrebe. Dovoljenja bodo izdajali šele od 1. oktobra dalje.
d V Rimu je umrl te dni 104 letni profesor glasbe dirigent Dominio Laurini, eden najbolj znanih hornistov in učiteljev igranja na to godalo.
Okrog sosedov
s otroci, stari od 6 do 18 mesecev, bodo dobivali poslej v Belgradu pšenični zdrob. s Velik ogenj je nastal pred dnevi
«iii trn lo kil.....J,	zoora v Itu-
1 kovLL predlagal v posebno hrabrostno od-S1,,13 njegovo neustrašenost. Davoli je
irskem bojišču? ^	ki je padel na
^emJoOtirTinaaTraPdPe18:0 'akih d°g0dk0v rMpi-
sani1H±Hn,ai'C^i,in naiboli »»nimlvo popi-ljuba« ter Jvo ..e'.n® naročnini na »Domo-
2 nra A kn"?i ^'"''enčevc knjižnice«.
»Donioliuhf? n.agra,la: PolIe,n« naročnina na
knjižnici"	ena	»Slovenčev.
v, 8' ■Po."t'DS naročnina na »Domoljubne
ik. tovarn, kemikalij Ogenj je zajel skladišča, kjer so bih številni zaboji s kemikalijami, zdravili in raznim zavojnim materialom. Gasilcem je sicer uspelo da so požar omejili, vendar pa znaša škoda kljub temu več kakor pol JBÜjona kun.
s Med zasedanjem hrvtjfctga sabora so si vsi Prf,d'lV;nik «bor«, ohlastlnarodni zastopniki™ Äi n'10' °Jdl,4n ki 0Älcdali v kinu »Donici« n? .P°d na,Elovom: »Hrvatska v sliki in besedi«. Ob koncu domačega filma so prikazali še
fednilT *?am",ive italijanske in nemške filmske tednike. Ko sta se na platnu pokazala Duce in r uhrer, so vsi navzoči ploskali. V„ "«j? "k*1" 'e, P«det • °s»«l nepoškodovan. V l'"« ie nedavno padel pri čiščenju snega s strehe občinske hiše 20 letni delavec Ma Sic, ki ga je po padcu ostal brez najmanjše poškodbe.
listi J£.i'P?d°.,^ta,er*k/ dneTI,nd in strokovni
lastnike zemlje, da leto, ne sme ostati niti ped zemlje, ki ne bi bila obdelana. Ker je
treba nuditi prebivalstvu, kakor tudi vojaštvu veliko zelenjave, je potrebno, da je tudi najmanjši košček zemlje posajen. Tudi okrasni vrtovi ne bodo smeli biti brez zelenjave, ki ni le samo za pri. kuho, ampak je velikokrat tudi glavna jed.
s Graditev velikega sodobnega hotela pripravljajo v Radovljici, kjer je velik dotok letoviSčarjev, s Milijon dinarjev je zgorelo nekemu trgovcu v srbskem Gornjem Milanovcu. Mož je imel ves denar doma v kovinastem zabojčku. Hiša je zgorela. Ker jo bil zabojček iz preslabega materiala ni vzdržal vročine in je ves denar zgorel v njem.
s Cena konjskega mesa v Srbiji je 25 do 29 dinarjev, klobas in salam iz konjskega mesa ali oslovskega mesa pa do 40 din za kilogram.
s Novo športno igrišče bodo zgradili v Kamniku.
s Plaz je zasul desetletnega dečka, ki se je
nedavno vračal z Lisce pri Celju. Kljub temu, da se je hotel rešiti s plezanjem na drevo, ga je plaz potegnil za seboj in ga pokopal. K sieči pa je vso nesrečo opazoval neki kmet, ki je potem hitro poklical še več kmetov, ki so zasutega dečka rešili gotove smrti.
s Režijsko vožnjo so ukinili članom družin aktivnih železničarjev in upokojencem v Srbiji. Imajo pa še vedno pravico do polovične vožnje.
s Bolniki, ki potrebujejo več hrane, ali kake posebnosti, bodo dobili v Srbiji svojstvene nabavne knjižice, s katerimi bodo mogli kupiti, kar potrebujejo.
s Najsodobnejša |e kaznilnica v Niša. Ta čas
ima okoli 800 »prebivalcev«, ki so skupno obsojeni na 6500 let težke ječe.
s Velika iopa Zagorje ga Hrvatskem potrebuje na Hrvatskem za otroke svojega okoliša še naj' manj 80 ljudskih šol.
s Ogenj je nastal v hiši mariborskega soda-vičarja Kampla. Čeprav so ogenj kmalu zaduiili, je škoda precejšnja.
s Razna prešolanja bodo uvedli na Goreajskem. V ta namen je prišel na Gorenjsko že neki pek iz Gradca, da bo naučil peči gorenjske peke, kako se peče dober črn kruh. Po večini je bil kruh do sedaj že prav okusen, po možnosti pa ga bodo še izboljšali. — Tudi slikarji bodo imeli prešolanje v svoji stroki- Prešolanje bo ,v Domžalah. — Prešolanje bo tudi za površinsko obdelavo lesa v kamniškem okraju. — Stalni tečaji za knjigovodstvo pa' bodo v Domžalah, Litiji in Kamniku.
s Nezgoda za nezgodo. 391etni delavec Jurij Božičevič pri «Intcksu« v Kranju je padel na betonskih tleh in si zlomil nogo. — V Radovljici j« padla upokojena učiteljica Olga Sitigova in si zlomila roko. Nadalje se je v Radovljici ponesrečila pri sankanju Minka Resmanova, trgovčeva hči. Hudo se je poškodovala na nogi. — V Tržiču je na poledeneli cesti padla 421etna ga. Matilda Dolinar-jeva in si zlomila roko. — V Kamniku pa je padel na cesti 61etni kmečki sin 2ibert in si zlomil levo nogo. Ponesrečenci so bili prepeljani na Golnik.
s Vse kmetijske zbornice na Hrvatskem so
bile nedavno uninjene. Njihove posle so prenesli na kmetijske zadruge, ki so prevzele premoženje.
s 1000 velikih hiš, ki jih sedaj upravlja zagrebška mestna obči .a, so imeli judje v Zagrebu.
s Najvišje cene za konjsko meso v hrvatski prestolnici se gibljejo od 18 do 24 kun za kilogram.
s Letošnje šolske počitnice na Spod. Štajerske so določili takole: velikonočne bodo od 2. do 9. aprila, binkoštne od 23. do 26. maja, velike od 4. julija do 28. avgusta.
s Dunajski mladinski pevski zbor »Sängerkna« ben. bo nastopil v Celju, Ptuju, Trbovljah in v, Mariboru. Zbor šteje 20 pevcev in je bil ustanovljen že v 14. stoletju, obnovljen pa 1. 1918.
Zalivala.
Upravi »Dooioljuba» se iskreno zahvaljujem ker ini je izplačala požarno podporo v znesku
3SO lir
ker mi je pogorela dne 26. oktobra stano« vanjska hiša.
Zato I ist »Domoljub« vsakemu toplo priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
KRIŠTOF FRANC Razdrto 8, p, Šmarje - Sap
NOVI GROBOVI
Aleševa mama je umrla
V ponedeljek, dne 2. marca 1942 popoldne je umrla na Je< žici daleč na okrog znana Aleäeva maina, ga. Marjeta Villau. Rojena 8. julija 1961 iz kmečke Jerečeve hiSe v Stožicah se je leta 1885. poročila z Antonom Vilfanom s Črnuč in z njim prevzela gostilno pri Alešu na Ježici, ki je po njeni čudoviti gospodinjski prizadevnosti na daleč zaslovela in bila nad 50 let Ljubljančanom in vsem izletnikom na Posavje pravi Emavs, kjer si pri mami dobil dobro in poceni okrepčilo, dober svet in prijazno, ljubeznivo besedo, ki je dostikrat še več vredna kot okrepčilo, pa še po vrbu. Kdor jo je videl, staro nad 80 let, še zadnje dni telesno tako {vrsto in čilo, duševno tako vedro in Segavo, bo komaj verjel, da nas je zapustila; da se je tako rekoč zaprla za dva, tri dni svojim znancem in prijateljem v svojo izbo in se tiho, skoraj ncopaženo preselila k pokojnemu možu Antonu, ki ji je v svoji bolezni naročal, naj le kmalu pride za njim, pa jo je vendarle moral čakati celih 17 let. Za blago gospo ne žaluje samo nečak, Alešev Tone, ln sorodniki, marveč premnoge dobrodelne ustanove, ki jih je blaga pokojnica vsevdilj rada podpirala; potrebne cerkve: ježen&ki farni patroni, 6veti Kocjani, ki je blagopokojnica vedno razumela njihove potrebe, zlaeti še zadnja lela, ko so jim Ježenci razširjali hišo; in premnogi siromaki in reveži, ki so pri mami vselej našli razumevajoče srce "in odprte roke. Če o kom, velja o Aleševi mami lepa slovenska prislovica, da jo bila dobra kakor kruh. — Dobra Aleševa mama počivajte v Bogu I
V Belgradu je umrla po kratki in hudi bolezni Nada dr. Vošnjakova, žena bivšega ministra in poslanika. — Pri Sv. Tomažu v Slov. goricah je odšla v večnost 102 letna prevžitkarica Jožefa Kosijeva. Njena edina hči ima 70, njen zet pa celo 92 let. — Na Rakeku so pokopali Marijo Korenčič. — Na Dobrovi pri Ljubljani je zaspala v Gospodu Francka Ambroiič. — V Dednem dolu pri Višnji gori je odšel po večno plačilo odbornik Hranilnice, cerkveni ključar in biv. župan dednodolski Jožef Stepic. — V Novem mestu je umrl za pljučnico ugledni posestnik Stefan Vesel v 60. letu starosti. — Na Vojskem je izdihnil svojo dušo po dolgotrajni bolezni Lovrenc Ogrič, ki je imel lep pogreb in so mu tovariši tudi zapeli v slovo. — V Maslinjah je zaspala v Gospodu 78 letna vdova Amalija Terčon; dobro
je vzgojila'deset otrok; do revežev je bila usmiljena, domači zbor ji je zapel ialostinke. — V Sor' pri Medvodah so pokopali posestnika Lov-
renca Čertanea. — V Stari Fužini je odšla v večnost 37 letna Ivana Siros. — V Ljubljani so zapustili solzno dolinot vdova po višjem "okraj, komisarju Ana Klein, dijak 4. razreda Srednje tehnične šole Radko Verbic, trgovec in posestnik Slavo Kolar, vdova po čevljarskem mojstru Helena Košati roj. Menccj, in Ana Hren, — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi
Korena. Umrla je te dni Nartnikova mati. ~ Pokopali smo tudi Andreja Velkavrha. — V strmini ga je zgrabil plaz snega in ga je nesel 300 m daleč; tam se je plaz ustavil v gozdu. Na kraj nesreče so prihiteli sosedje i« takoj obvestili tudi drugo vas Zaklane. Vsi so šli na pomoč in končno izkopali mrtvega Andreja. Zapušča ženo in 17 mesecev staro hčerko. Za trud in pomoč izrekamo vsem, ki so se trudili z reševanjem, prisrčno zahvalo!
h vöjLnihkväjeo-
Novo mesto. Dne 17. februaija se je v poznih Večernih urah na novomeški železniški postaji dogodila huda železniška nesreča, kl je zahtevala mlado življenje priljubljenega železniškega uradnika Borisa Pogačarja, kl je stanoval pri svojih starših v Kandiji pri Novem mestu. Pokojni Pogačar je bil na novomeški železniški postaji uslužben kot
odpravnik vlakov in je v tem svojstvu opravljal nočno službo. Zvečer okoli en četrt na dvanajst je s postaje odpravil tovorni vlak. Ko se je vlak začel premikati, je ie pohitel do službenega voza, da bi vlakovodji izročil službeno sporočilo. Nesreča je hotela, da je padel pod kolesa že premikajočega se vlaka. Nesrečni Pogačar je na tračnicah obležal mrtev z odrezano glavo in z zman-dranim prsnim košem. Naj počiva v miru! Preostale tolaži Bogi '
Sredice pri Tržišča ns Dolenjskem. 15 letni sin koiarice Franc Pristov je ležal bolan v postelji, nad katero je visela prižgana petrolejka. Nesreča je hotela, da je popustil žebelj v steni, na kateri je petrolejka visela. Goreča petrolejka je padla "j, kjer se je razliti petrolej vnel in mia
demu bolniku povzročil hude opekline po obrazu. Sreča je bila, da so takoj prihiteli domači in preprečili večjo nesrečo.
Vrhtrebnje pri Trebnjem. Kar štiri poroke 6tno imeli v zadnjem času. Zadnji se je poročil Gore Franc, cerkveni pevec, z Marijo Pust, doma iz ugledne krščanske hiše Pustove. Vsem štirim parom obilo sreče! — Imamo še eno izrednost, namreč dve hribski grči: to sta Jože in Antonija Udo-vič, katera 6ta obhajala 13. februarja svojo šest-desetletnico poroke. Pred desetimi leti sta imela zlato poroko v farni cerkvi v Trebnjem. Sedaj ju je teža let in huda zima pritisnila, da 6ta svojo bisernico praznovala doma za pečjo. Rada prebirala naše lisle, med njimi posebno «Domoljuba«, na katerega sta naročena že od začetka. Vzgojila sta 6 otrok v strogo krščanskem duhu. Bog ju ohrani do skrajnih mej človeškega življenjal
Slara vas pri Št. Jerneju. Naša vas leži dobre četrt ure od št. Jerneja in šteje nekaj nad 40 hiš. Tudi k nam prihaja ljubljeno naše časopisje. »Slovenski dom« kar v 22 izvodih. Vsi ga že nestrpno pričakujemo, kakor tudi našega starega prijatelja »Domoljuba«, ki ima pri nas mnogo naročnikov. V bogoljubno življenje na6 nava;a mesečnik »Bogoljub«. Za ta list se najbolj zanimajo dekleta. Ci-tajmo in širimo katoliško časopisjel
Se nekaj novic
Oves iz lesa. Da bi Finci nadomestili slabo letino ovs'a, so ae odločili, da ga bodo izdelovali iz lesa. Prvi poskusi ao dali odlične uspehe. Poskusili so tudi 2e hraniti živino in so ugotovili, da je umetno izdelan oves prav tako hranilen kakor pravi oves. Način izdelave ovsa iz lesa je zelo podoben izdelovanju celuloze. Les najprej sesekajo in potem ga delj časa kuhajo. Način kuhanja je seveda za enkrat stroga tajnost. Na poseben način »rekuhani les se spremeni v plast, ki je podobna ahki lepenki. Novo plast končno zrežejo v tenke bilke, ki so podobne ovsu.
Jeziki izumirajo. Angleški jezkoslovee Willi-amson trdi, da število jezikov stalno pada. Vsako jo povprečno trije jeziki domačinov v Južni Airiki, Indiji ali Polineziji v prilog svetovnih jezikov. Ker govore danes še okrog 1500 jezikov, tega padanja še ne opazimo dosti, za bodoča stoletja pa je računati s tem, da bodo jeziki divjaških rodov popolnoma izginili.
Zanimiva stava. Ameriški študent John je slavil, da se bo dve uri sprehajal s filmsko igralko, ki ga nI noznala. V resnici je počakal nanjo, ko se ie bližala svojemu avtomobilu, v naglici potegnil iz žepa dva ročna okova, igralkino in svojo roko hitro uklenil, ključ pa ja-drno pogoltnil. Vse presenečeno je dekle od strahu zavpilo in no dolgem času ii ie dijak ob orožnikovi prisotnosti razložil, zakai ie to storil. Hočeš nočeš se ie vdala v svojo usodo in hodilu ob ljubeznivem študentu najmanj dve uri. dokler nista našla ključavničarja, kl iu je oprostil okovov. Igralka se ie nato priložila na sodišču in sodnik ie drznega moža obsodil na leden dni zapora, a ni mogel preprečiti, da ie nalo s svojimi tovariši veselo praznoval dobljeno stavo.
Gumijaste hiše gradijo v ameriški pokrajini CincinnatU. Vsak ropot in hrušč v teh hišah je nemogoč. Za R0 odstotkov so lažje od kamenitnih in jih je mogoče dvakrat prej zgraditi. Sobe ogrevajo s toplim zrakom, ki ga spuščajo v stenske votline. Stene same izžarevajo neko svetlobo, ki Je dovolj močna za razsvetljavo in so torej sve-tlljke odviSne. Celo ceste In ulice so tlakovali z gumijastimi kockami, da nI niti najmanjšega hrupa in ropota. Baje so najnovejše hiše prav udobne in praktične ln se bodo udomačile Se drugod.
ZGODBICE
O možu, ki je prvi iznašel dinamit
Zgodovina trdi, da je dinamit iznašel veliki Švedski kemik Alfred Nobél. To je sicer resnica, vendar Nobel ni bil prvi, ki je iznašel to strašno, obenem pa včasih tudi koristno razstrelivo, Nobélu je njegova iznajdba prinesla milijone zlatega denarja, ki se iz njegovih obresti še dandanes dele umetnikom, pisateljem, dobrodelnim delavcem za mir itd. Nobélove nagrade, tistemu pa, ki je dinamit prvi iznašel, je njegova iznajdba prinesla kruto smrt.
Pred Švedom Nobólom je namrfeč dinamit iz' naSel francoski kémik, ki se je pisal Bernard Saltome. Ta moi je leta 1851. deloval v državni smodnišnlcl v Parizu. Ker pa se je pečal s politiko, kakršna takrat oblasti ni bila všeč, je bil kot 40 let star mož obsojen v večletno ječo, iz katere je pa pobegnil. Zbežal je v Anglijo, kjer je dobil službo v laboratoriju neke tovarne, ki jO je vodil znameniti angleški iznaditelj farmacevtskih predmetov dr. Mattison. Temu je Saltome čez nekaj časa zaupal, da je iznašel razstrelivo, ki je mnogo hujše kakor pa smodnik. Dr. Mattison, ki je Francoza imel rad, ga je v njegovih poskusih podpiral, vendar pa mu je strogo prepovedal, da bi take poskuse delal v njegovih laboratorijih. Moi se je namreč po pravici bal, da na bi nekega dne vsa tovarna zletela v zrak. Pao pa je dr. Mattison pregovoril več angleških bogatašev, da so začeli Saltoma denarno podpirati. Saltome si je v Greenfordu najel osamljeno hi» šico, kjer si je napravil laboratorij.
Saltome niti dr. Mattisonu ni zaupal, iz česa dela novo razstrelivo. Le toliko je povedal, da za novo razstrelivo potrebuje mnogo nltroglice« rina, ki ga je bil leta 1847. iznašel učenjak So* brero. Ker pa je nitroglicerin tekoč, ga je bilo težavno uporabljati za razstrelivo. Zato je Saltome iz tekoče fvarine ustvarjal nekaj novega, trdega. Zdaj je bil dr. Mattison Se bolj prepričan, da je izum nevarna stvar ter je Francoza še bolj svaril in opominjal, naj bo previden.
Meseca majnika leta 1852. so po Londonu in v okolici divjale silne nevihte. Tako je ■ dne 23, maja ponoči strela udarila ravno v hišico, kje« je Saltome delal svoje novo razstrelivo. Strela ja hišico zažgala, Saltome je napol oblečen koma! ušel iz goreče hiše. Pa že je hišica eksplodirala in šla v zrak. Siromaka je vrglo več metrov stran v neko drevo, kjer je nezavesten obležal. Vsa vas je bila pokoncu, mnogo bližnjih hiš deloma razdejanih, deloma poškodovanih. Siromaka so šele drugi dan našli ter ga prepeljali v bolnišnico. Pa bi bil potem skoraj zaprt, ko bi se zanj ne bili potegnili njegovi prijatelji. Dva meseca je ležal v bolnišnici.
Cez pol leta pa je Saltome ie imel nov labe* ratorij. Prijatelji so se namreč prepričali, da je njegova Iznajdba res hujša kakor pa smodnik, saj bi smodnik nikoli ne bil mogel napraviti takega uničenja, kakršno je nastalo po tisti eks* ploziji. Prijatelji so računali na svoj dobiček. Dali so Francozu denar, da si je na oloku Mellertin čisto v samoti napravil nov laboratorij. Tukaj ja izgnani Francoz živel in delal noč in dan. Le tu in tam ga je obiskal njegov prijatelj dr. Mattison« Zadnjikrat je bil dr. Mattison pri Saltomu dne &. prosinca leta 1854. Tedaj jc Francoz Angleža ves srečen naznanil, da se mu je zdaj končno po« arečilo s pomočjo nitroglicerina iznajti tako snov, ki bo hujša ko nitroglicerin, ki pa jo bo mogoča prenašati In porabljati. Povedal je tudi nekaj splošnih stvari o novi iznajdbi, katero je hotel v kratkem izročiti strokovnjakom v oceno.
Čez štiri dni pa so ribiči, ki so lovili riba v Rokavskem kanalu, zaslišali proti večeru strahoten tresk. Drugo jutro niso več opazili koča na otoku. Saltome je skupaj s svojim laboratorijem zletel v zrak. Niti drobca njegovega telesa niso našli. Taka je bila sila njegove iznajdbe, ki je z njim vred izginila.
Mimogrede. »Kaj misliš o našem novem vrat tarju?« — »Da prt odpiranju vrat vsakikrat odpr* še dlan.«
Radio in kuhinja. »Ts kolač Je spečen po re* ceptu, ki sem ga slišala v radiu.« — »Vidiš, vednd sem trdil, da si moramo nabaviti nov aparat.«
Vsak po svoje. »Kako pozno je že?« vpraša Miha prijatelja, ko se vračata iijfostilne. — »Nič« pravi ta. — »Kako, nič?« — »Ker še ni enalc
Kapelica v bolnišnici
Se en pogled v novo kapelico
Zavetišče dusèvnih bolnikov
Redki so med nami, ki bi ne vedeli, da je na Studencu, nedaleč od Ljubljane, skupina
močno ograjenih poslopij. V svoje okrilje sprejemajo ljudi obeh spolov, če se jim je iz tega ali onega vzroka omračil um v toliki meri, da
izgubljajo v različnih namišljenih razkošjih in bogastvih, v nesrečni ljubezni.
Star možakar odločno trdi, da je milijonar
spolov, če se jim je iz tega in kljub temu prosi za kozarec vode. Ponoi
so sočloveku nevarni. Kakor vsaka, je tudi duševna bolezen ozdravljiva, ako je pod nadzorstvom izkušenega zdravnika. Nešteti so že odšli iz bolnišnice za duševne bolezni zdravi domov v tolažbo svojcem in v korist človeške družbe.
Vstopimo v veliko rumeno poslopje; ženski sprejemni oddelek. Dolg hodnik. Na levi je vrata vrat: celice za hudo bolne. Najbolj besne bolnice so v osaifflljenih sobicah.
Gremo dalje v kopalnico. Ženske čepe v kadeh i gorko vodo, zavite v rjuhe. Nekatere morajo ostati v kadi po 6 ur. To jih pomiri in vpliva nanje blažilno.
Nesrečnice leže ali čepe v kotih, negibne in sključene. Nekatere se smejejo z odurnim, v mozeg segajočim smehom.
V	oddelku za mirne bolnice je vtis prijaznejši. Hodniki, sobe in prostori so polni bolnih žensk. Nekatere pletejo, druge tekajo iz sobe v sobo. Nekaj jih čepi ob zidovih, druge leže brez vsakega vidnega znaka življenja v sebi. Fotografskega aparata se te ženske boje; so namreč že deloma ozdravele in imajo že toliko zavesti, da vedo, kakšne neprijetnosti jim lahko povzroči slika v javnosti.
V	moškem sprejemnem oddelku imajo več popolnoma ločenih celic. Mlad fant leži n. pr. zakopan v kupu slame. Vsako drugo ležišče je zanj neuporabno. Vse stene so okrašene s čudnimi zveriženimi okraski, slikami obrazov, rib in konj. Moža so bolniški sirežnfki vsega preiskali, da bi našli pri njem košček stekla ali železa, s katerim je mogel risati svoje čire-čare na steno. Morali so se zadovoljiti z ugotovitvijo, da jc umobolnik rezal v omet nu steni razne »slike« z nohtom.
Večina bolnikov trpi za duševnimi boleznimi. ki jih je ločiti od živčnih. Duševno bolun človek se v telesnem sestavu največkrat ne razlikuje od drugih ljudi. Navadni duševni bolniki trpe za raznimi tako imenovanimi fiksnimi idejami, kakor n. pr., da jih kdo preganja, zasleduje in da jih hoče celo umoriti. Drugi se
lun
izjavlja, da je pred pol ure imel razkošno po. jedino in vendar po beraško prosjači za malo ričeta in za polovičko cigarete.
Suhljato ženšče petdesetih let z ogorčenim glasom zahteva, naj jo takoj izpuste. Solznih
Se en pogled na bolniinittna Studencu pri Ljubljani
oči zagotavlja, da jo čaka ženin in da se mora poročiti. Prepričana je, da jo zadržujejo v umobolnici hudobni ljudje, ki ji ne privoščijo moža.
Mnogo je bolnikov, nad katerimi se človek izgrozi. Nanje ne vplivata ne svetloba ne prijazna beseda. Za nič se ne zmenijo. V celici so zaprti štirje bolniki. Dva se tepeta, tretji se neusmiljeno smehlja, četrti se maže z lastnim blatom, ki ga nosi v usta. Nešteto je siičnih
primerov. In če zaide kdaj tujec v dom biaz-nežev, odnese s seboj vtise najbolestnejše groze, o kateri seveda nimajo prizadeti bolniki, hvala Bogu, niti pojma.
Prvotno do leta 1878 so bili umobolni nameščen i v stari cukrarni na ljubljanskem Po-
ljanskem nasipu. Tam je bilo zanje določenih' nekaj sob. Kasneje so umoboine odvajali v Hiralnico sv. Jožefa, nekaj pa jih je bilo v opazovalnem oddelku nekdanje bolnišnice na ljubljanski Dunajski cesti, nasproti današnje kavarne »Evrope«. Leta 1880 je bilo kupljeno današnje poslopje na Studencu pri Dev. Mar. v Polju od grofov Turjaških. Od teh je bil svoj čas eden deželni glavar in je uredil na Studencu leta 1686 zverinjak. Ograjeni so bili takrat jeleni, srne in celo divji prašiči. Današnji zid, ki oklepa posestvo krog in krog, je bil torej zgrajen v tistih dneb. Se dandanes ne ipravi domačin 6 Studenca in okolice bolnišnici za duševne bolezni drugače kakor »Tiergarten« (živalski vrt). Zadnji zasebni lastnik posestva je bil ljubljanski meščan Krisper, oče odvetnika dr. Krisperja. Poslopje, v katerem se nahaja upraviteljstvo uincholnice, so sezidali Auerspergi?Služilo jim je kot letni dvorec. Leta 1880 je bila v poslopju nameščena bolnišnica za duševne bolezni. Prvotno je bilo v njej prostora le za 86 bolnikov. Pozneje so napravili prizidek za 66 bolnikov.
Pred prvo svetovno vojno je bila umobolnica na Studencu določena le za bolnike iz Kranjske. Po končani vojni je morala sprejeti duševne bolnike iz vse bivše Slovenije. Tedaj je namreč umobolnica iz Feldhofa pri Gradcu oddala v zavod na Studencu 280 duševnih bolnikov, pristojnih na Spodnje Štajersko.Kot zasilen izhod iz zadrege so takrat spremenili nekdanjo prisilno delavnico v pomožno umobolnico. Zavod na Studencu je že tiste dni imel v svoji oskrbi 458 bolnikov, dasi je bilo prostora le za 150 nesrečnežev.
Vzroki duševnih bolezni so različni. Največjemu številu se omrači um zaradi dedno obremenjenosti po starših, oziroma prednikih. Mnogo primerov duševne omračenosti je posledica spolnih bolezni in ne nazadnje alkohola. Povzročiteljice norosti so lahko tudi influenca in tifus, telesna oslabljenja, skrbi za obstanek, duševni napori, stradanje in še kaj. Največ
Ker je nezmerno užival alkoholne pijače
V popolnoma loleni celici
Okrašeno paviljonsko poslopje ob otvoritvi \ paviljona

Bolna ienska »e zabava .t kleklanjem
Zunanjost bolniških poslopij na Studencu. Oileve proti desni: moiki mirni oddelek, moški 'prejemni oddelek, kuhinjsko poslopje, lenki sprejemni oddelek, ženski mirni oddelek
Vesreino dekle za zamreženim bolnišničnim oknom
V kopeli za pomirjenje živčevja
duševnih bolnikov je doma iz vinorodnih, zlasti žganja rskih.
Ker je bilo poslopje za duševne bolnike že zdavnaj pretesno, so leta 1936 začeli zidati in spravili tudi pod streho nov paviljon, širok nad 14 m, dolg 56 m in visok 16 m. Nova stavba je podkletena in enonadstropna. Spomladi 1. 1937. so z delom nadaljevali, stavbo dovršili in jo slovesnp izročili velikemu človekoljubnemu namenu.	./
Nm opazovalni oddelek
Bolniki, ki te jim zdravje izboljšuje, prl
na zavodovih njivah in travnikih ,
48534853235348235348232348485353235348532323235323234853482348
4848232348232348235353535389235348
>Anton, AnlouUJe krif.la ffolpt >Ktkln 0 gororti o m>;t JW^rif,
»Sodil pa krivično.« je irretii« počasi. vamo poudarja ie vsako besedo. »Cestitati bi bik) vsaki, ki bi ga dobila. Zdaj ima sicar ie majhno službo, •.oda vsi njegov; predstojniki mu prerokujejo najlepšo bodočnost«
Obstal je ia dvignil glivo Hi mogel ntajiti porogljivega kaši ja in neverjetnega smehljaja.
»Saj neki Se!« je «kliknil. »To ti je natvezla pospa Sabina Kibitsrhev«. njegova mati. Jai pa vem prav dobro, da vse to ni resi«
Užaljena se je naslonila na stol nazaj' in ja-.-osino pogledala moža preko rame.
»Gospod Arnulf Ribitsch ie puhla, prazna trla-Tira ... iahkoživček,« je nadaljeval trgovec jako resno. »Svojo službiro je ulovil le s pom»:jo vplivnih sorodnikov. Potraten kavalir je in razkošno tri samo o milosti ali — neumnosti svojih žiran-tov!c
»Ravnati se mora pač po stanu!« ga je tago-rarjala trdovratna gospa.
»Poslušaj me. ljuba-moja!« je povzel zopet glasneje. :Tvoj Ribitsrh namerava z denarjem svoje bodoče žene plačati svoje dolgove in živeti veselo po starem. Premotila si ga ti s svojo p:e-*. i rs do, bahavo nobleso. Jaz pa naši Eleonori ne morem dali reč nego kvečjemu desetlisoč kron. Siabi časi so, denar potrebujem za trgovino. Presvetli gospod Arnult pa pričakuje, da dobi naša bri Boa ve kako bogato doto. In tako si misli zviti lisjak: Pa jo vzemi, zlato gos!«
»Anton, Anton!« je kričala gospa. »Kakšen si! Tako govoriš o svoji hčeri?«
»Tako računa le tvoj presladki gospod Ri-bitseh!«
Umolknila sta. Gospa Beti je gledala na desno. Tam je ovenčana vila od belega marmorja med -.-•vkoiistmma rastlinama predstavljala pomlad tudi poleti, jeseni in celo pozimi ter se zbog te dolgolasa« službe držala vedno tako kislo kakor zdaj gjspa Beti. Gospod Krajan pa se je obrnil na levo. DndukaJ sla visela ob steni tvorniška posnetka bujnobojnih proizvodov Makarlovih, in to »Dianin lov« pa >Izprevod bafchactov«. V kofa. pri peči, sta se ponižno skrivali dve sliki slovenskih umetnikov v tajinstveni poiutemi zadnjega razreda, .-.akor 66 spodobi domačim umotvorom.
»Priznati mi moraš, da sem zmeraj skrbel za b aginjo »rojih otrok.« je nadaljeval gospod Krajan odločno in stopil k gospe. »PravUko dobro kakor ti, vem tudi jaz, da so dandanes resni snu-ba8 redki in da utegne obsedeli tudi najlepše ? ^ ako izbira le preveč. Po mojem mnenju se naši Eleonori spiob ni treba možiti. Lahko bi bila blagajmčarka zdaj meni, pozneje pa najinemu sinu Milanu, ki prevzame trgovino za mano. Ako pride Drimeren snubec - prav! Ce ne - tudi prav! Preskrbljena bo Uko ali tako. Kar se pa dosUje tospoda Ribitscha in Eleonore, je pač najbolje, da ■c stvar razdere prejkoprej!«
»Oh. Anton, Anton...« je Uieala roteče. »Se »ii vendar tako —«
Tedaj je potrkalo na vrata. Vstopila je suhlja: ta. mlada kuharica in javila, da je prišel mot, üi bi rad govoril z milostno gospo.
Se preder je vstala dama, se je prerinil velik možak skozi vraia in se oglasil veselo: »Bog vama daj dol-er večer! Ali me nič več ne poznaš, ljuba sestra?«
Pri vratih je stal » prašnih fkornjih Matajev Matija i dvema klobukoma in z gorjačarsko palico v levici, z debelim, rdečim dežnikom in višnjev-kasto. j-umenopikasto culo v desnici. Natančno pre-merjen». težavno narejena preča se je bila raz-kuštrala že zdavnaj in le žalostni «tanki eo pričali o njeni davišnji krasoti.
Ko je gospa Beti zagledala in spoznala svojega brata, se ji je podaljšal napeti obraz in zastala jI je sapa. Skrajno neprijetno pres-enefena, je nebo-toma poglt-daia svojega moža in zdelo se ji je. da bere iz njerovih o?i zasmehljivi očitek: Tak je torej tvoj imenitni brat ki se soobčar-i kar pul jo zanj, da b; jim župani!! Zardela je, bila je jako ziie^ana. Toda takoj je prevladala svojo mučno zadrego in posilila obraz v vesele, prijazne gufce.
»Oh. moj ljubi, ljubi brat!« je vzkliknila s sladkim na?m°hom, bitela k Matiji in mu podala roko.
»Komaj. komaj sem našel semkaj!« ji je dejal radostno. »Preden človek k žlahti priteče, mu lahko kri uieče. he he! Veš, ljuba sestra, ženim se pri mlinarjevih in rad bi Zagorjanovi Anki kaj prav lepega kupil tukaj v Ljubljani. Obenem sem prišel malo v vas k tebi, da vidim, kako se ti že kaj godi tako daleč od doma «
ostanite naš ljubi gost, dokler ae boste mudili y Ljubljaui!«
»Zakaj pa ne?« se je odreuj Matajev Matij,
prijazno.
V tem ie pristopicala v obednico previtka d», klica t modrikastimi koluti pod očmi. Bledoličn, gospodični je imela previsoke opetnice na čevelu
cih: zato je hodila i ^»ognjenim životom kakor po berglah. Ko se je rodila, »o bile vse gracije zdavnaj na velikih počitnicah. Leta so jI uneslj mladostno okroglo«t obličja in že s« je naselilo ntkaj neljubih gubic okoli kočljivih, puščolinilj usten. Njene izbuljene, vodenomodre oči so kazal« preveč belote in dajale obrazu malone glup izraz, zlasti kadar se je trudila, da bl se držala prav v£ linsko, visokostno. Kra«ne zlatommene lase je no. sila v visoki frizuri. Njena zelenkasta obleka jo i« delala še bledejšo. Za njo je prihitel živahen, zr». pak d<*ček z odkritosrčnimi očmi in veselju obrazom.
rO kako te re telim, da le ridim topel enkrat po tako dolgem čatuf ...<
»O. kako se veselim, d« le vidim zopet enkrat po Uko dolgem času!« se je gladko lagala gospa Beti. Izborno je igrala težavno vlogo ginjene sestre,
se Je P1 iez,U: »Treba te je bilo k meni, zarobljene« nerodni U
ni« ^ 86 kom»l Premaguje. da ne zajoki na fuHSl Mm,e?a veselja < Ei je mislil nepokvarjeni Matajev Mal,,a sam pri sebi in rekel sestri: >Sa sem vedel, da boš vsa neumna od same sräe ka dar te ohiàòem. Spoznal sem te previe zunàj ™
Zl'eZ.F]Vn, Dobr° 5e 11 ^i. le vidim re jeni ^ relo bol, kakor je bil« rajnica gospa z«planskeBa
d« ne b, odkritosrčni br«l razdrl še kakšne w]
žaltave. >1
dei«l M8?' 56 X.' J? prece' lde,° nekaj takega« le
nfco. »pKrr^ssr,!! r,udil
trpÄTu Sos^Ä4 IV® Zdravil
* ste vendar eÄ^VT*?«ftS^
>Yidii, ljubi brat, to je moja hči Eleorura in «ia Emil <
»Vidiš, ljubi brat, to je moja Mi Eleonora.« j» predstavljala goepa Beti, >in t» j« moj sin Emil, ki hodi v trgovsko Solo.«
»Milan!« je popravil dečko libo in pozdravil ujea. Gosiiodhfna Eleonora pa je pogleda,« možaka zaničljivo od nog do glave in èudno vihala nos; vendar mu je naposled tudi ona. ponudila prenežr.o ročico.
»Čudne svetnike časte v Ljubljani!« si j» mislil Mata), ko je prvikrat slišal podolgasto im« «voje nečakinje.
»Odložite vendar, ljubi ava k, ia «edite!« ga j« vabil go-pod Krajan.
»Prebilo lepo imito tukaj!« je bpregovoril gost. »Tla so uko lepo očejena. da bi lahko štruklje rezal na njih! Kaj pa. ko bi ai malo prah otepe! s škornjev, preden stopinj dalje?«
»Pa ne tukaj, ljubi Matijče!« je proaiU gospa Beli. » Pojdi z Emilom, di te kuharica osnaži zunaj v predsobi pa odloži tvoje reči!«
Matajev Matija je odšel t nečakom In «e kma-lu brez popotnega bremena vrnil k «roji ljubi sestr.. Počasi je kolovrati! proti miri. Previdno je gledal na de*no, na levo in tiMal miHčave rok» Ob korenjaški iivot, di se ne bi kje kaj zadel in da ne bj česa prekucnil ali celo razdrobil. Ob napo! odpetem telovniku mu je nihaU jeklena verižica z obeski. Skrbno se je ogibal lepe preproge in trdo stopal po gladkem parketu, d« se mu ne bl izpoddrsnilo na opolzkih tleh.
»Mkar ne eepeUj Uko «ilno!« ga j« rahlo grajala sestra. »Vse se trese pod Ubo!«
>0 — moji ikomji «o prav močno podkožni.« se Je pohvalil brat. »N« ae ne boj, ne padem p« ne> četudi je pri vai tako g'»dko po tleh kakor na drenici ali na ledeniku, he he!«
Gospa Beti je vzdihniU skrivoma in ee nasmehnila kislosladko.
Matajev Matija pa je sedel k dragim za mizo ln se nekaj časa začudeno oziral po sobi. Bliskovito pohištvo, iivobarvna zagrinjala na visokih >a "«»'h. krasna stenska ura, sijajno veliko ogledalo, klavir, pisani krožniki ob stenah, porce-anastl po bronasti kipel, larice « cvetlicami, tičn® igraCice |n raznovrstni drobil na omari, fina kredenca, električna lui s fa reči ml nitmi — loč bre* Plamena: m to ni jt zbujalo radovedno zani-fnr ?"dno se mn je zdela, da sedi nocoj sredi take sijajne krasote, ko je še davi bodil po bomi, mračni koči. (Nadilievanie pribodniič.)
o psu, ki tu. m vdu&mm
STAB/tZOOpiA IZ NA iE VASI	{K-\Ji
• Zapisal f Andrej Mejač.)
Tole zgodbo jc zapisal posestnik t Andrej Mtjač, znani nai gospodarski in kulturni delavec v Komendi, kateri je umrl lansko leto v visoki starceli. Rajni je bil ie od deikih let prijatelj rajnega našega dr. Jane/a Evangelista Kreka, ki je kot deček s 6tarši živel v Komendi, kjer ie doraičal in hodil v šolo tudi Mejač. Rajni Mejaf ni bil le velik gospodarski strokovnjak, marveč je v mlajših letih pisal tudi v leposlovne liste, kjer je zlasti rad obdeloval preteklost svoje domače okolice, katero je z ljubeznijo itudiral. Prav ta njegova poteza et pozna tudi v tej zgodbi, ki jo spodaj prinašamo. Napisal jo je že leta 1932. Prav dragoceni so nekateri njegovi izrazi, ki jih je ohranil njegov domači kraj, medtem ko so 6e drugod že porazgubili. Iz vsega pa diha velika ljubezen do doma ter prirojena plemenitost in globoka poštenost, katera naj bi sedanjemu rodu bila vzor. Naj ta Mejačeva zgodbica spomin na grob velikega Evangelistove^a prijatelja ter kremenrtega značaja.
Ako popotuješ po znameniti deželni cesti iz Kamnika med lepim ravnim poljem mimo Podgorja in Križa čez Moste, opaziš takoj onstran te vasi posamezne gozdiče, kako s svojo nežno navzočnostjo poveličujejo lepoto naše zemlje. Ko pa prideš še više od Komende, te prav na glavi planinskih vršacev pozdravlja nova lepota, Zdaj za-zreš na severovzhodu Kočno in Grintovec, ki prav zvedavo gledata izza Krvavčeve skupine v nižino. V tem zelenem kodnožju sredi travnikov, polja in pozdičev, le nekaj minut od ceste, leži lepa bela vasica Breg, deset minut dalje pa njena soseda Na-šovče in le pičle pol ure dalje proti severu precej večja vas Lahovče. Ko so se naši predniki — zgodovinarji pišejo, da že v šestem aH sedmem stoletju po Kristusovem rojstvu — naselili v te kraje, so ostali na kraju In- rekli: >Tu bo naša vasic Tako je tudi ostalo. »Našovče« so vasi rekli vsi kasnejši rodovi. Tudi v graščinske urbarje so tako pisali, ampak spakedrano.
Ko so se pa novi priseljenci malo po svoji okolici ozrli, so prišli tudi na kraj sedanjih La-bovč. Začudili so se, kajti tukaj niso našli ljudi, ki bi govorili njihov slovenski jezik in tudi šege so imeli druge. Ti ljudje so bili že prej tu naseljeni, zato so jim rekli »Vahi< ali »Lahi«, nakar so njihovo naselje imenovali »Lahovče«.
Pisar na starem Smleškem gradu, kjer je zdaj še sama razvalina, je pred sivimi stoletji zapisal enkrat »Uška« in enkrat »Vaška vas«, mogoče je
vedel že za kake spomine nä naslednike Rimljanov ali »Lahe«, šlo je pa takrat za važno zadevo. Smle-ški graščak je imel velik gozd, ki se je raztezal od sv. l'etra v Komendi na ono stran Senturške gore. Gozd je bil gosto zaraščen s prastarimi hrasti in bukvijo. Bukev je tiste čase obrodila mnogo žira, hrast pa obilo želoda. Lahovci so imeli staro pravico, pasti svoje prašiče po tem gozdu. Graščak je sicer rentačil, češ da mu kmetje kvarijo njegov visoki lov, pa kljub temu je moral odnehnti in za malo odškodnino kmetom prepustiti prašičjo pašo.
Sicer naj pa o Lahovčah še lo povem, da je bila tam resnično prazgodovinska naselbina, kajti rajni župnik Belec je na njivi, ki leži severozahodno od vasi in so še danes imenuje »Kal-varija«, izkopal žare s pepelom, ki so zdaj v ljubljanskem muzeju.
Rajni Blaže Slanovec, pd. Mihel iz Lahovč, je pa hotel na domaČem vrtu pridobivati ilovico za opeko. Kopal in ril je v breg, pa je zadel na stavbo, zgrajeno iz velike in močne rimske trdo žgane opeke. Kopal je dalje, tako da je vso stavbo razbil in razdrl. Ena opeka 82/20 cm v obsegu je še ohranjena in nosi znamko: R. SEG. v rimskih črkah.
Cemu je služila ta stavba, nihče ne ve. Eni so mislili, da je spadala k rimskemu kopališču. Drugi pa celo trde, da je bila peč za sežiganje mrličev.
Skozi te opisane vasi teče miren in tih polok, ki v vsakem kraju še preobrne nekaj mlinskih koles. Brez šuma se vije med senožeti, kakor bi pozabljal svojo moč in ponos, ki ga je deležen gori pod sivim Krvavcem pri svojem izviru v »Reškem grabnu«.
Naj povem, da ta potok pri izvirku skozi vasi Grad in Dvorje, skozi ponosne Cerklje, Zgornji in Spodnji Brnik imenujejo »Rek a«, onkraj te vasi pa, ko je v svoji živahnosti storil svoje očiščevalno delo, ga nazivajo iBernik« — tja do Kuplje vasi, kjer se izlije v leno Pešalo. Zaspane se poroči z zaspan ko I
Bilo je v enem tistih let, ko se je svet preobrnil, prav kmalu potem, ko so naši predniki prenehali graščinskim gosposkam tlako delati in desetino dajati, železnica proti morju pa tudi še ni stekla- narod je postal prost, strah pred berički in beriči, pred valpeti in razno tako golaznijo, kakor se je že imenovala, je izginil. Ljudstva se je polastila podjetnost in marsikateri Slovenec je pričel |>oskušati svojo srečo v enem ali drugem podjetju. Eno takih podjetij je bilo klanje prašičev.
Bilo je po sv. Treh kraljih. Trd sn?g je pokrival vso deželo. Pri »Oborhu« v Našovčah, ki je bil srednje velik »gruntar«, je bila tiste čase »mesarija«, kakor so naši ljudje tedaj imenovati taka domača podjetja. Mož je skupljeval po domeh prašiče, imel ob velikih cestah in mestih stalne odjemalce, kadar je pa nastopilo ugodno, mrzlo vreme — in take zime so bile pogoste — tedaj se je založil z blagom in odrinil proti jugu.
Grivški:
Kaj bi tajili Nisem več za pisanje, pero ml
Je zarjavelo, roka Je postala okorna, samo spomini so živi in nagajivi, kakor poredni valovi, ki drezajo drug v drugega v potoku, kjer smo svoj čas lovili rake.
Tam sva se prvič srečala s »stricem« Francetom. Izza robidovja je pomolil svojo široko, kosmato glavo in zaskovikal po svoje, da smo preplašeni odskočili na gladkih kamnih.
»Mularija, domovi« je zavpil. Preden smo se ovedeli, je prilomastil do potoka, iztrgal mi je iz rok velikega raka ter mi ga pritisnil pod nos, da se je kleščar obesil s hrapavimi škarjami za nosnice.
»Da boš vedel!« je smeje se zarenčal in se skotalil v velikih čevljih na pot. To je bilo moje prvo srečanje s »stricem« Francetom.
Veliko dogodivščin pripovedujejo po dolini o lem možaku. Na njegov račun se smejejo na ognjiščih, po zobeh ga nosijo ob prešah, o njem govoričijo, ko slačijo turščico po suhotah in ribajo zelje v hramih.
France bi bil lahko drugi Krjavelj, da ni pretkan in cvet kakor svitek.
Laže od mladih nog, še preden je znal oče-naš. Sam si je zasluženo pridobil sloves osebnosti, ki umre v kotu, nima nikoli ne spomenika, ne rol na grobu, pa vseeno živi dolga desetletja v hvaležnem spominu, ker je znal zabavati ljudi, dasi jo je na ta način neštetokrat izkupil. V kislih časih namreč ljudje potrebujejo smeha in vsakor mur so zanj hvaležni.
I.
Ljudi je vlekel za nos
Na svet je prišel v majhni bajti na lubnici. Kakor neobdelana škatljica, vsa pokvečena in raz-praskana, čepi Ia hiša med drugimi, ki so visoke in nosijo hodnike v ospredju. Očeta mu je podsulo v jauiah, njegova mati pa je z jerbasom na vozičku tovorila kokoši in inaslo v obmorsko mesto, da je bosa in lačna zaslužila tistih par krajcarjev in nakupila cajhaste obleke zanj in za sestro Meto, ki ni shodila do četrtega leta. Fant pa je shodil že v prvem letu in v drugem ga je bilo dovolj po vsej vasi in po gmajni, ki je visela nad vasjo. V umazani srajci se je podil po ozarah, preganjal mačke, plašil kokoši in bil tepen vsak dan po trikrat, včasih pomotoma le dvakrat. Da ne bi dela! nadlege sosedom, ga je mati jemala s seboj v mesto. Malo je hodil, malo se je vozil, dokler ni zmečkal jajc na vozičku; od takrat napref jo je drsal peš.
Mesto mu nl bilo povšeč; vleklo ga je v domačo gmajno. Nabiral je po grmih suhljad, stikal za gnezdi, iskal jazbine, preplezal vse skale in pretaknil vse brloge.
Najrajši je hodil sam, če je bil v družbi, se je navadno stepel. V stari šoli se je sicer za silo naučil čitati, pisanje pa mu sploh ni šlo od rok. Svoje ime je znal podkracati in to mu je bilo dovolj. Redil je zajce in tesal golobnjak. Prvence je enostavno pokradel. Ko so ga sosede preganjale z metlo in oblivale s pomijami, se je umaknil pod skale. Birtnan je bil pri 13. letu, od spo-vednice jo je pa redno popihal, ker ni znal molitev.
Po materini smrti so ga spravili v fabriko, a dosti prida ni bilo z njiin. Mojster ga je večkrat zasačil v magacinu, kjer se je valjal v velikih košarah na mehki volni. Dali so mu knjižico, izplačali tistih par soldov ter ga spodili domov.
Renčav trgovec ga je iz usmiljenja vzel za hlapčeta. Najrajši je France imel pri tej hiši kosmatega tigra, velikega psa, s katerim sta skupaj jedla iz iste sklede polento, zalito s kislim mlekom po dvakrat na dan.
Ker je bil pa fant muhast, ga je gospodar odslovil. Delal je pri kmetih ter se sprijaznil z zemljo In živino. Sršeni so ga opikali po obrazu in mu skvarili vid. Mežikal je L očmi in bilo je kazno, ko da se dela norca iz vsega sveta.
Najbolj se Je razvnemal zvečer pri ognjišču. Izmišljeval si je dogodke, lagal in zabaval vso družino. V kaminu je tulila bu:>i, ob ognju pa je bilo gorko in prijetno, da so vsem bliskovito potekali ziinski večeri. Imel je zveste poslušale« iz vse vasi. Navihano jih je usanjal v zlagan«
(Nadaljevanje na 10. strani spodaj.)
4»
»n0M0UUB<. dne 11. marca 1942-XX.
Stev. li.
»Dil, da, poskusita na ta način,« je rpLi (trofica, »jaz bom pa tudi tukaj, da vunia bo" ala.«	a
ezučck je izvršil tovariševo naročilo i
C Invernizio:
ZA NAŠE MLAJŠE
(Dalje.)
£
Plezaček in Balin sta odšla z mojstrom petronom v Turin čistit dimnike. Ko sta si ogledovala mesto, ju je neka ospa povabila, naj prideta v njeno vilo, ,jer bosta imela dovolj dela. Ko sta naslednje jutro dospela v vilo grofice Ade, ju je strežaj Jakob odvedel v delovno sobo pokojnega grofa, kjer naj bi najprej osnažila dimnik. Ko sta se dečka lotila dela, sla opazila, da je bil dimnik zaprt s svinčeno ploščo. Jakob je šel o tem obvestit grofico.
Toda grofica je odgovorila, kakor da ji je nenadoma šinila prava misel:
»Ne, ne: želim, da bi bil najprej očiščen ta. Želim si narediti tukaj zimski salonček; prihodnje poletje bora dala vzidati vanj ogrevalno napravo na paro. Pojdiva. Grem gledat tudi sama.«
Grofica je bila v svoji domači obleki, v preprostem plašču iz bele volne in prepasana s pasom videti še mlajša in lepša.
Toda nekakšna globoka žalost se ji je brala iz oči in njen obraz, bolj bel od oblete, je pričal, da silno trpi.
Pri vsem tem pa se je, ko je stopila v pisarno, nasmehnila dimnikarčkoma:
»Dobra dečka!« jima je rekla s svojim ubranim glasom. »Spomnila sta se torej name; hvala vama.«
»Prevelika čast za naju! Kako pa bi bila mogla pozabiti tako dobro gospo?« sta bkratu odvrnila dimnikarčka.
Medtem ko je Jakob snemal ploščo, je grofica izpraševala dečka. Obračala se je predvsem na Plezačka, ki ji je zbujal živo simpatijo. . »Od kod pa prihajata?« J* »lz Savoje, gospa grofica.« jp »Ali vajini starši še žive?«
»Jaz sem izgubil očeta lani,« je odvrnil Ple-taček. »toda imam še mater in sestrico.«
»Ali sta ostali v gorah?« I »Da. gospa grofica.«
* »Kako neki more. mati pustiti od sebe sina r tako nežni dobi!« je vzkliknila grofica, govoreč skoraj sama sebi.
»Gospa, zelo smo siromašni!« je vzkliknil Plezaček. »Saj se je mama tako jokala, ko je prišel gospod Petron vpraševat po meni, ker ni hotela, da bi šel z doma.«
»Kdo pa je gospod Petron?«
»Naš gospodar. Dober človek jc. Materi je obetal, da mi bo dobro pri njem, in ji je dal lemh srebrnikov... In razen tega sem si tako želel iti v Turin!«
»Nekoliko pa sem bil tega kriv tudi jaz, draga gospa.« je dejal Balin z nekakšno ime-nilnostjo, ki je grofico prisilila k smehu. »To-da njegovi materi sem obljubil, da bom vedno v njegovi bližini in ga bom poleti čilega in zdravega privedel nazaj.«
Grofico je ganila lepa izjava resnega deč-Ba 1 ina" J6 8 TečJlm zanimanjem pogledala
^ »In ti, čigav sin si?« je vprašala. - Vr*"'? Je odvrnil dimnikarček.
u ?< Jf TPrašala grofica, misleč, da je napak razumela.	1
»Ne vem. čigav sin sem. kajti moji starši so me zapustili, ko sem bil še v plenicah,« je odgovoril preprosto Balin.	1
»Ubožec! Pri kom pa tedaj živi»?« Tokrat pa je odgovoril Plezaček: »Pri nekem planincu, ki ga kar naprej tepe.« je dejal, »in čigar žena na las posnema zsied svojega moža. Cez zimo ga oddajata za dimnikarja," da spravita v svoj žep denar od mojstra Peirona «
Balin se je žalostno nasmehnil. »Imam trda rebra.« je dejal, »niso mi jih mogli še zdrobiti. Sicer pa sem našel dobro maier v Plezačkovi mamici, sestro v Grilki, brala v njem in dobrega prijatelja v nekem nesrečniku brez no» Zato ne morem reči da sem sam na svetu. Zelo sem srečen «
Fant se je še vednb smehljal, in sicer tokrat z dobrim in odkritim smehom, ki je odpira! srce grofici, ki ga je pozorno poslušala.
Medtem je Jakob nehal odstranjevati ploščo in je za hip vtaknil glavo v odprtino dimnika; nato pa jo je spet potegnil nazaj.
»Pot je prosta, dečka,« je rekel nato. »Priporočam vama samo, da bodita zelo pazljiva, da se ne pripeti kakšna nesreča «
»Gotovo inorala biti previdna!« je vzkliknila grofica. »Ne bom mirna, dokler ne bosta
priplezala nazaj na tla. Zato bom ostala tukaj. Medlem bom poiskala na polici zemljevid, katerega potrebujem. Ti pa, Jakob, odidi in naroči, naj napravijo dober zajtrk za olia dečka.«
»Kako ste dobri, gospa grofica!« Jakob je .odšel iz sobe in dimnikarčka sta se lotila dela.
Plezaček se je pokrižal in se pognal prvi. Plezal je kakor maček.
A ni še bil do sredine dimnika, ko je lahno zakričal in se spustil nazaj na Ila.
Grofica je pristopila bliže in prav tako Balin.
»No, kaj pa je?« je vprašala vznemirjeno. »Si se udaril?«
»Ne, ne, gospa grofica.« je hitel odgovarjati Plezaček, »toda, ko sem pleza!, sera vtaknil desno roko v neko luknjo in začutil v nji neko stvar.«
»Moral si jo prijeti!« je vzkliknil Balin, medtem ko je grofica osuplo premišljevala kaj bi moglo biti.
d^vljaje ter Jih prinašal naokrog, da se sami v r'C:ie \k^ jih je Povlekel. Govoril je n™
in ii?r?°- r,t S'aro 'klofeto« je obračal na glavi ln škdil izza objedenih krajcev.	E
nit i»' bi,'° ,ako' F""!« so ugovarjali. Plju-
Pi afcža T1, P.r„ivldi«nil klobuk, zaklel Poni ja
•vsIL kier ^er,i'ka nfnlarneB« "> odkrevsal na •»1311, kjer se je zanl v seno.
toemn inTJ'? P0'^1'« «e je pretkano muzal ^rn,'srlednji,a,dann0Ve	ki i'" »o za-
I
»Prvi hip sem se ustrašil, potem pa sem se
sera dol l h! padeJ • Kra,k°	«Plezal
sem dol, da bi povedal gospe grofici.«
sem^kaj gre"'' dek°; ,0dp radovcdna »Ne 'tako "zelo!« TÌS°k°?t * 7pra5al Ba,in'
nik «>Nie EjSVf- iaZ St0-jé P°staTil P°d dimni*,« je dodal Belin, »a t m boš «nie»«! „»
raraena. in ko te bora tako d™aL\iZ
[Kimaj!
kaj hitro izginil v dimniku
Nastal je trenutek molka, nakar se je orla sil pridušeni glas malega diminkarju.
»Jo že držim. Ne gani se, Baliu. Ne prj,)0. se, dokler ti ne dain znaku.«
gilxrj
trofica ie željno pričakovala in se skia, njala proli dimniku.
Iznenadu pa jo je objel oblak saj i„ istem hipu jo je pahnil nazaj zalet obeli fu„t()v ki sla se zvalila po tleh.	'
Na srečo ubožca nista dobila niti najmanjfo praske in Plezaček se je takoj zmagoslavno dvignil in pokazal neko škatlico, ki je |)j|, videti srebrna, toda potemnela od časa. »Tole sem nušcl, gospa grofica.«
Vzela je stvar iz dečkove roke in jo začela radovedno ogledovati, škatlica je bila precej težka in grofica se je vpraševala, kaj neki vsebuje, in premišljevala, zakaj jo je njen mož imel skrito v dimniku.
Toda kmalu se je zdramila iz svojega premišljevanja, ko je videla, kako jo dimnikarčka pozorno gledata.
»Dobro na vdih njen je sem imela, da sem vama velela očistiti ta dimnik,« je rekla. >l'o vajini zaslugi sem dobila nazaj predmet, ki mora nedvomno vsebovati kakšne dragocene zapiske, o katerih moj mož ni utegnil govoriti, ker je nenadoma umrl. Hvaležna vama bum, fe ne bosta niti Jakobu niti drugim ničesar povedala o tej škatlici.«
»Lahko ste mirni, gospa grofica. Midva ža ne bova govorila,« se je naglo odrezal Plezaček.
»Dava vam častno besedo,« je vzkliknil Balin na svoj ljubek in prepričljiv način. »Možaka sva, ne pa kakšni klepetavi ženščeti! Sicer pa je najina dolžnost, da vse, kar najdeva, izročiva upravičenim lastnikom.«
»Toda mislim, da ne bosta pogosto našla takih stvari v kakšnem dimniku,« je opomnila grofica in se nehote zasmejala.
»Res je,« je odvrnil Balin, »toda lani mi je neki jKilicijski komisar ukazal omesti dimnik, v katerem naj bi bili po njegovi domnevi skriti ukradeni dragulji...«
»In si jih našel?«
»Sem, gospa grofica, zares sem jih našel v neki luknji skoraj pod slemenom. Bile žepne ure, verižice, zapestnice... kratko malo pravi zaklad.«
»Bržkone so ti dali pošteno napitnino!«
Balin je zardel.
»Ne, ne, gospa grofica, pa tudi ni bilo potrebno, ila bi mi jo bili dali. Opravil sem le Svojo nalogo ter storil svoje obrtno delo.«
»Ponavljam: dobra dečka sta in znala vaju bora nagraditi za uslugo, ki sta mi jo izkazala. Medtem pa se spet poprimita svojega posla: zdaj odnesem na varno to škatlico, nakar se vrnem. Na svidenje.«
Grofica je odšla iz pisarne in zaprla vrata *a seboj, pustivši oba dimnikarčka sama.
Matija Valjavec
Matija Vaijuvec, s pesniškim imenom Krač-manov, se je rodil I. 1831. na Srednji Beli v preddvorski fari. Na Dunaju je študiral pri profesorju Bonitzu grški in latinski jezik, ter pri prof. Miklošiču slovanske jezike. Po izvrstno dovršenih študijah je vstopil v gimnazijsko Službo ter je poučeval v Varnždinu in Zagrebu, dokler ni stopil leta 1891. v pokoj.
V gimnaziji je na Valjavca ugodno vplival profesor Martinak, ki je konec četrtega gimnazijskega razreda priporočal dijakom, da bi pisali dnevnik. Iz takega dnevnika je Martinak izročil svojemu prijatelju Bleiweisu Valjavčevo pesmico »Seničica«, katero so objavile »Novice« z laskavim priporočilom:
»S pričujočo pesmico vpeljemo prvikrat veliko obetajočega mladeniča na slovenski Parnas. Matija Valjavec je ime mladiga pesnika, učenca visoko častitiga profesorja Martinaka v testi šoli v Ljubljani, od kteriga imamo, kakor pričujoča pesmica spričuje, pri kateri nismo oe črke popravili, v prihodnje veliko lepih pesniških dei pričakovati,«
Odslej je Valjavec zalagal vse v 1848. in 1849. letu izhajajoče časnike in druge poznejše leposlovne liste s svojimi pesmicami blizu do ,1. 1876., ko se je začel baviti skoraj izključno « jezikoslovjem.
Prve Valjavčeve pesmi so polne pristnega ljudskega duha, nežno občutje je v njin prelepo povezano z jasnimi iu preprostimi zgodbicami. Valjavec se je učil ob narodni pesmi, tu pa tam (jo je posnemal, vendar pa je znal vsem svojim umotvorom vliti lastnega duha. »Edini dol« je zložena po gorenjski pravljici; »Od nebeške glorije« je posneta po znani narodni legendi. Valjavec opeva tudi naravo in domovino. Sem pa tja je tudi prevajal iz nemščine in poljščine.
Sredi petdesetih let preteklega stoletja je bil Valjavec na glasu kot eden naših najboljših pesnikov ter je užival vsestransko priznanje. To ga je opogumilo, da je I. 1855. izdal svoje pesmi, zbrane v posebni knjigi. Ta zbirka razpade v tri dele, v lirske in pripovedne pesmi ter psalme. Zlasti psalmi so zelo lepi za dobo, , ko ni bilo niti znanje jezika niti pesniško izrazje na taki višini, kakor je stalo n. pr. za dobe Gregorčiča in Medveda. V lirskih pesmih izraža veselje do prirode, do ljubeznivih ptic, iz nekaterih diha resnična pobožnost ter iskreno domoljubje. Višek Valjavčevega pesništva pa so pripovedne pesmi. Med temi je treba omeniti tri bisere našega verskega pesništva: »Tri kaplje Jezusove«, »Sv. Gregor«, »Legenda od sv. Minaela«. S prijetnim humorjem ie napisana »Vojska z volkom in psom«. Obširna pripovedna pesnitev »Sestri Zora in Solnca« pa zajema svojo snov iz ljudskega pripovedovanja o turških bojih. V njej je treba gledati poskus ustvariti Slovencem obširno pripovedno pesnitev, ki jo imenujemo z grško besedo — epos.
Druga stran Valjavčevega delovanja je nabiranje narodnega blaga; nabiranje pripovedk in pravljic ima tudi svoj izvor v otroški odgoji, ker je od babice slišal toliko pravljic. Izdal le obširno zbirko pravljic. Učenjak Miklošič jefo Valjavcu dejal, da je bil on prvi, ki je pri Slovencih sjjoznal vrednost narodnega blaga, ki je važno za bajeslovje in estetiko (nauk o lepem), za narodoslovje iu jezikoslovje.
Od nabiranja narodnega blaga je prešel Valjavec k študiju slovenskega jezika. Pisal je
SO GOLOBI KORISTNI ALI ŠKODLJIVI? Večina je prepričana o njihovi škodljivosti. Med letino pobirajo zrnje, radi se udomačijo v sked-nnh, brskajo po gnoju in še drugo škodo delalo. A golobi pobirajo tudi plevelno seme, po-ztraio polže, hrošče, črve. gosenice, muhe in druge male škodljivce. Mi iih ocenimo kot koristne in vrhu tega lepe živalice.
učene razprave o slovenskih narečjih, zanimal se je za slovenski naglas. On je bil tisti, ki je seznanil znanstveni svet z razpravo o naglasu, katero jc napisal p. Stanisluv škrabec in ki bi sicer osiula zaradi patrove skromnosti v svetu neopažena. Nato se je sam začel baviti s tem vprašanjem v obširni razpravi »Prinos«, o kateri je Škrabec dejal, da nima noben drug evropski narod tako temeljitega in obsežnega dela o tem predmetu. Delo nnmreč obsega okoli 1000 strani v veliki osmerkil Valjavec je tudi mnogo sodeloval pri Domičičevem slovarju.
Po vsem tem nam ne bo težko presoditi Valjavčevega pomenu za Slovence. Kot nadarjen pesnik nam je ustvaril obsežno in dovršeno pesniško delo, ki v najnovejšem času vedno bolj privlačuje slovstvene zgodovinarje zaradi svoje visoke vrednosti; kot znanstvenik pa je opravil ogromno delo, ki bi delalo čast marsikateremu učenjaku iz slavnih tujih učilišč.
PRAVNI NASVETI
Odklonjeno gradbeno dovoljenje. L. K. 11.
Pred tremi leti ste mimeravuli zgraditi svinjak, pa vam je občina odklonila izdajo gradbenega dovoljenja. Tudi pritožba ni pomagala. Vprašate, ali dì se lahko obrnili na higienski zavod in ali je občina dolžna povrniti škodo, ker je sedaj gradbeni material mnogo dražji, kakor je bil pred tremi leti. — Proti odločbi občine, s katero vam je zavrnila izdajo gradbenega dovoljenja, ste imeli pravico pritožbe. Kakcr je posneti iz pisma, ste jo tudi vložili. Nikakor ne morete zahtevati kakšno odškodnino od občine, ki vt»m ni pustila graditi. To velja tudi za primer, da je bila vaša pritožba ugodno rešena. V gradbenih stvareh higienski zavod ne more odločevati, ker ni gradbeno oblastvo.
Obresti od zaščitenega dolga. S. K. Ko je stopila v veljavo uredba o zaščiti kmetskib dolgov, ste bili poleg starega dolga dolžni tudi večjo vsoto na obrestih. Upnik je obresti poračunal in vam predložil v podpis novo zadolž-nico za znesek, kolikor so znašale obresti. Ker ste bili v zadregi, ste zailolžnico podpisali. Pozneje ste pa zvedeli, da so tudi obresti od starega dolga zaščitene, če je dolg zaščiten. Upnik je pristal sedaj samo nu znižanje dolga, zahteva pa, da mu obresti plačate v celoti kakor so navedene v novi zadolžnici. Vprašate, ali je upnikova zahteva upruvičena? — Obresti so le privesek starjga dolga in se imajo obračunati po predpisih uredbe, odnosno pravilnika k uredbi o zaščiti kmetskih dolgov, če so v novi zadolžnici navedene višje obresti, kakor jih ima upnik pravico zahtevati po uredbi, vas zadolžnicn ne veže, ker ni dopustno spreminjati predpisov uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov na škodo dolžnika. Zahtevajte od upnika, da vam predloži obračun, kakor ga predpisuje pravilnik k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Če sc sami ne spoznate, dujte obračun pregledati kakšnemu strokovnjaku.
Na dediščini prikrajšan sin. I. B. S. Če je oče enemu sinu v oporoki določil manjši delež, kakor drugim otrokom in če ta delež ne dosega višine dolžnega deleža, bo prikrajšani sin po očetovi smrti lahko zahtevni od ostalih bratov in sester, da mu odstopijo toliko, da bo njegov delež dosegel višino dolžnega deleža. Če se dediči ne bodo mogli sporazumeti, 1» prikrajšani mogel svojo prnvico uveljaviti tudi s tožbo.
Sporua pot. N. I. L. V mapi je pot zarisana do polovice kot obfinskn. druga polovica pa je zarisana kot vrt, ki je last nekega posestnika.
Nadaljevanje na 12 strani zgoraj.
ZA FANTE OP FARE
IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA TOMAŽA
mnuurutHiHiiiiuiiiiiH)ututtitrui[»ti»ttuni HunnrH*tHii»ujiiiuiUHffiiwumiWJiuuwi*tiu«tiijri i.
NIČ ni človeku bolj pri srcu od domače vasi z najlepšo cerkvijo, od tistih poli, ki si jih bogve kolikokrat pretekel z bosimi nogami, pa od pro-dja oh vodi, kjer si v starih dobrih časih gradil ribnike, premetaval kamenje, rezljal vrhove pi-ščali in bezgove puše. Dolgo je že od tega in dolgo ž« nisem videl vasice, v kateri sem razločil vsak glas človeka, vsako ped zemlje in vsak grob na pokopališču. V poznejših letih sem prišel daleč po svetu, živel v milijonskih mestih, se udeleževal zabav visoke družbe, se vozil v spalnih vozovih in zrakoplovih, vse to pa se mi zdi v spominih le bedno in revno, če pomislim na leta, ki sem jih prebil kot pastir naše edine krave Sivke ali kot ministrant rajnega župnika.
Najbrž bi bil ostal veliko bolj povezan s srečo domače vasi, če me ne bi bil oče neke nedelje vzel s seboj v mesto, kjer sva videla veliko telovadno prireditev. Dobro se še spominjam tiste nedelje: krog zelenega travnika je bilo sto in sto ljudi, godba na pihala pa je udarjala vesele koračnice. Na travniku je stalo orodje, za katero sem šele pozneje zvedel, da se mu pravi »drog«, »bradlja«, »krogi«. Lepo kot vojaki so prikorakali fantje na telovadišče, hodili nekaj časa po ovinkih, se raztegnili kakor harmonika in začeli z vajami, pri katerih so gibali z rokami in nogami, počepali in spet vstajali. Naravnost neverjetno se mi je zdelo, kako je mogoče, da telovadijo tako skladno. Ko so plosnili z rokami ob bedra, je utihnila tudi godba iu ljudje so začeli ploskati, da je bilo veselje.	.C
Za njimi so prišli še fantički v pestrih oblekah in sukali palice. Korajžni so bili in samozavestni, vse vaje so znali na pamet, le tu pa tam se je kdo zmotil. Na tihem sem si želel, da bi bil med njimi, vendar me je bilo sram, da bi svojo nedosegljivo željo razodel očetu. Že takrat sem imel navado, da nisem prosil očeta ničesar, kar je nemogoče.
Ko sem gledal telovadce na drogu in krogih, mi je zapiralo sapo. Nikoli si nisem predstavljal, da je sploh mogoče, da se odrasli ljudje vrtijo na drogu in da nihajo na krogih tako silno visoko, se nenadoma spustijo in še enkrat obrnejo v zraku, potem pa doskočijo na noge v mehko žaganje. Ko so na koncu prikorakali k bradlji, so prinesli s seboj tudi majhno lestvico. Občudoval sein njihove mišičasle roke in komaj čakal, da bo nastopil najmočnejši. Pokazal je nekaj neverjetnega: na roke se je postavil in hodil od začetka bradlje do konca, se obrnil in korakal spet nazaj. Nazadnje se je spravila na bradljo kar vsa vrsta in se skladno postavila v čudovito skupino. Dva močna sta držala lestvo, na katero je zlezel najsrčnejši in se junaško postavil na roke. Ljudje so navdušeno ploskali, sam pa sem se počutil nesrečnega: kaj vse znajo ti fantje, kako radi jih imajo ljudje, jaz pa sem tako revše. Takrat se mi je zdelo, da bi bil najsrečnejši človek na svetu, če bi znal stati na rokah...
Naša vas nI bila nazadnjaška, vendar nismo imeli otroci niti pojma o telovadbi in športu. Res je, da smo se marsikdaj metali in smo tudi trgali čevlje na zmrzli reki. Tudi sino se postavljali s tem, da smo prebredii deročo reko, nekateri smo znali celo plavati In vreči kamen na drugi breg, toda kaj ie vse to proti onemu, kar sem videl v mestu I ko sem se vračal z očetom proti domu, sem mislil le na neverjetne spretnosti, katere sem videl v mestu. Počasi je dozoreval sklep, da bom začel telovaditi. To se bodo čudili feukov Valentin in Vorinov Florjan, ko jim bom pokazal, da znam stati na rokah! Sezul sem čevlje, odložil suknjič in poskusil kar na tleh. Roke pa niso zdržale in noge niso hotele v zrak. Kadar koli sem se pognal, sem se zrušil na trda tla, da je zabolelo. Na čelu som dobil krvave kokarde, ki so mi dopovedovale, da so tla pretrda. Nanosil sem sena in poskušal vedno {znova. Ni šlo in ni šlo. Uvidel sem, da Immn pretanke roke in preokorne noge, volje pa nisem izgubil.
Najcenejši, najboljši in najzanimivejši tednih je brest* tt vomito »DOMOLJUB«!
2•
To pot ste p.ej tu in tam rabili m ste vselej prosili tistega poiestnika, ki vam Je to dovolil. Zdai ste nameravali razni posestniki po tej poti. ki ie priklaHnejša. voziti pesek, tisti posestnik na ne pusti več voziti, ker bi mu z vožnjami skvarili vrt. Začelo se je po" vasi govoriti, da ie to prav za prav občinska pot in občinski odbornik je začel pobirati podpis«, da boste lahko lam vsi vozili. Prišlo je do tožbe in te sodišče dognalo, da ta pot >ni občinska in da lastnik lahko toži naprej«. Vprašate, kdo bo nosil stroške, ker se nihče izmed vas ni podpisal odborniku za io, da se pravda. — Ce je sodišče o stvari že razpravljalo, je morala biti gotovo vložena kaka tožba. Iz vaših navedb pa ni razvidno, ali je tožil lastnik, da nimate pravice poti po njegovem vrtu, ali pa je tožil odbornik kot pooblaščenec vas vseh. Svetujemo vam. da vpogledate pri sodišču tisti pravdni spis. Ce se sami ne boste spoznali, prosile sodnika. da vam po stanju v spisih pojasni, kdo je tožnik in kdo toženec in če ste tudi vi med Hjžniki in na kakšen način je vaše pravdno pooblastilo izkazano. Ce pa je tisti odbornik prekoračil od vas dano pooblastilo, recimo, da se je brez vašega naročila podal v pravdo in najel zastopnika, potem za tozadevne posledice sam odgovarja. Ce ste pa vi vedeli, da bo vložil tožbo in ste v upanju, da boste t pravdi zmagali, rool'e odobravali njegov postopek, potem morate trpeti tudi vse posledice, čeprav niste v pravdi zmagali.
Brzoparllnlke, gnojnltne trpalke, Gama,
z 10 letno garancijo nodi
Podržaj Ciril, is 147
pri Ljubljani
Ustne uši in ie ka)
Prav gotovo imaš Jomj na oknu ali ni vrtu loočke z vnmmi rastlinami Torej rudi poznaš lerne uši ki se zbirajo na spodnji tirani listov na tmrm E swine ter pijejo življenjski 6ok iz rastlin. da začao hirati in sc sušiti- Sploh se razvija inljenje teh drobnih živalic samo v dveh smereh: jesti ia roditi Ležejo jajčeca ali pa kar žive mladič» ter zaino to svoj« opravilo v marcu, nehajo pa v okiobru. Ce pomislimo, da rodi vsakokrat vsaka samica do dvaj6«t ušic. naraste njihovo število tekom eoega leta na milijone.
Na prvi pogled, zlasti s prostim očesom, se zde živalce kaj malo prikupljive, 6e jih pogledamo pod povečevalnim steklom ali drobnogledom, so kar
Pretskaiea ml!1>I pratek
..REDIN" za prette
Pri nalili prsllfklk posluje Ke-Iin prafek hitro ra«t kr*pt kosti io lih varuje raznih bolezni. Ve^JI pra-ifi pa m- fodo-
4o?lto hitro redijo in dobro pr»bs»!J«Jo. Zadotti■« fe ltari-ek ia t pnUH fr staae I rariiek Ur-, po r*>»ti I- 10-, J lar.po pottl L. 2?-, 4 iav. popo&ti LJ>- Mnoro taavalnib pisem. Pazit«: Pravi jHEtUV m dobi uio x zorvjo .11 ko
Proda:« drogerija law. gaWfaaa. tidonka D.1
>• 4ei.li p« zahtevajte Kedln pri Va-«m tr*0T« alt a-«ro.ai- ker >i prihranite poHnioo.- Strojniki li Trtalke 10 OorUke prortoce morajo poslati deoar voeprej
uöSfiT
prijazne. Njihovo gibanje je počasno in previdno, medtem tipljejo z dolgimi tipalkami krog &ebe. Kadar 4« jim zdi. da so našli primeren prostor za sesanje m srkatvje, iztegnejo svoje bodalce. načno z njim listno kožico in pridejo tako do rastlinskega soka, s katerim se hranijo. Na zadku imajo dve cevčici iz ka-erih prihaja lepljiv sok. Tega izločajo f "branijo sovražnikov, zlasti pikčaste polome«, ki jih brez usmiljenja preganja in žre. Istočasno vstbuje ta sok nekaj sladkega kar privablja mravlje. To sožitje mravelj in listnih uši je 3KO razvito, da jih mravlje vodijo v svoja mrav-kot «ofio ljudi« krave, da jim dajejo mleko^Nekatere vrste listnih uši so nehale hran/ti L m;,? !.1' M krib in iih hranijo ter prema-in^krbjo	°P"vl ajo z veliko pozornostjo
Nalagajte denar v solidnem zavodu, v
j z. z ii. |. ?
Zavod daje posojila pod najugodnejšimi pogoji Posluje v lastni hiši poleg dekliške šole
Kot smo omenili, so največji sovražniki uši
pikčaste polonio«. Polonica zatre na dan do 6to in več listnih ušic. Tako je pikčasta polonica najboljši zaveznik vrtnarjev in vsen ljubiteljev vrtnih in sobnih rastlin ter zasluži priznanje in varstvo Sicer se uši znebimo kaj lahko. Dovolj je, da poškropimo rastlino s tobakovim sokom ali uši izmijemo s krtačo, ki 6mo jo namočili v vodi, v kateri smo skuhali tobak.
Zanimivo je gledati, kako branijo mravlje svoje varovanke pred pikčasto polonico, če je ta vdrla
v njihovo sredo. Vanjo brizgajo svojo mravljmčno
kislino, jo grizejo in ji skušajo odtrgati noge. Toda polonica 6e tega ne boji, 6aj se, dobro obdam s trdnim oklepom kot tank, ustavlja vsem napadom Kvečjemu mrtvo se napravi in skrije noge podse. Njeno gladko truplo, ki ga pokrivajo gladke krovke, je neranljivo. Videč, da je ves njihov trud zaman mravlje odidejo, polonica pa 6voj« krvniško opravilo nadaljuje, dokler ne izgine zadnja listna uš.
Mali oglasnik
V Domoljubu se zaračunajo mali oglasi po besedah, in sicer plača tisti ki išče slutbo L 0.20 ia besedo; v ženitvenih ozlasib in dopisih beseda L. I"— ; v vseh drugih oglasih stane beseda L. 0"80. Vsem oglasom se prišteje še oglasni davek. Na manjši znesek L. 7-—, za ženitvene oglase L 20-—. Redni Domoljubovi naročniki plfčaio polovico manj pri oglasih gospodarskega značaia.
Pristojbina za male oglate ie plačuje naprej.
Krivo
dobro mlekarico - prodam. Letno nam 3000 1 mleka. - Neža Rožanc, Lož fitev. 20.
150 lir tedensko
lahko vsak zasluži ■ prodajanjem ali Izdelovanjem. Pošljite mi znamko za odgovor. -Jos. Batic, Ljubljana 7.
Kupim smolo
smrekovo ln borovo po najvišji dnevni cent, kakor tudi čebelnt vosek in vose Ino. — Bule Franjo, farmacevtski zavod. Mirna.
Gntjnično črpalko
novo. 10 m novega ka-belna, tn gepelj. dobro ohranjen, prodam, feuétar Jernej. 8p. Za-dobrova 22. po&ta D. M. Polje.
Hlapca in dekli
sprejme gostiln* Marija Bencina, D. M. Polje it. 10.	b
Fige in brinje
Ima stalno na zalogi po najnižji ceni tvrdka Ivan Jetačtn, Ljubljana. Aškerčeva ut. t.
Brinje • istrsko
lepo. zdravo Imam naprodaj. Ed. Pi S t er, Vrhnika.
Sena v balah
rabimo nekaj vagonov. Ponudita sladko, polsladko tn klalo pod .Vezano aeno« St. 1375 upravi »Domoljuba«.
Trda drva
cepanice za kurjavo kupimo nekaj vagonov Navesti vrsto tn kvaliteto. Ponudbe upravi »Domoljuba« pod »Cepanice« fit. 1374.
Boljšo gospodinjo
samostoj., kmečko, res varčno, staro 30 — 10 let. Edrave, pridno In postene, zmožno kuhe. vseh htsrth ln vrtnih del, ISCe nad 70 let star upokojenec za takoj v bil ž. Ljubljane. Naslov v upravi Domoljuba pod It. 1548.
Fige, brinje
ln grozdtčje (vamper-le) dobite zopet prt tvrdkl Fran Pogačnik. Ljubljana, Blelwelsova (Dunajska) cesta 33 • Javna skladišča.
d »Trpljenje S. N. J. Kr. po Mateju«. Za mešam zbor in .Videl sem vodo« št. 1. Dve lepi skladbi za postni čas izpod peresa dr. Franca Ki-movca. Pri|>oročamo iu gg. organistom v takojšnjo nabavo v Ljudski knjigarni v Ljubljani. Prva skladba stane 4 lire, druga 2 liri.
Kdor rad bere »Domoljubne, ima najcenejše razvedrilo!
Proč z mrzlimi brzdami !
V hudi zimi postanejo kovinski predmeti tako silno mrzli, da morejo na roki z nežno kožo. ki pride z njimi v dotiko, narediti rane, podobn» opeklini. Posebno občutno je, če pride s tak'm predmetom, na pr. s kljuko na vratih, v dotiko mokra roka. Ce se pa takega predmeta dotaknemo z jezikom, je pa celo hudo. Kar velja za človeka, velja ravno tako tudi za živino. In vendar nikdo ne misli na to. Pri nas navadno hranijo konjsko opravo zunaj hleva na prostem, in kadar vpregajo, vtaknejo konjem v gobe« mrzlo brzdo, kar lahko konju gobec rani Potem ni č"da, če so konji pozimi v gobcu bolni, da ne morejo jesti. Vzroki bolezni se Iščejo povsod drugod, le tam ne, kjer so. Proč torej s mrzlimi brzdami I
Črni gaber
kaplm
vsake množino pe n tedni ceni
Ponudba je potrebno poslati takoj na npravo .Domoljuba* pod številko 18152,
Vinograd pozimi
Pozimi, ko so vinogradi zasneženi, ima vinogradnik mnogo opravila z gnojenjem svojega vinograda. V tem času mora poskrbeti, da na vozi v vinograd dovolj hlevskega gnoja, kajti le hlevski gnoj hrani v sebi dovolj snovi za vinsko trto. Toda ravno pri gnoju se pri nas mnogo greši. Zanikrni in nepoučeni gospodarji gnoj razmečejo po vsem vinogradu, da ga osuši sonce, opere del in prepiha veter. Spomladi pa natresejo okoli trte le suho slamo in listje. Pametni gospodar bo na-
Agitirajte in pridobivajte nove naročnike najboljšemu tedniku »DOMOLJUBU«!
vozil gnoj v senco, postavil večje kupe ln gnoj bolj steptal, da bo ohranil v sebi vse hranilno snovi.
Večina naših vinogradnikov Se sedaj ne ve, kdaj naj gnoji, zato odlašajo tja v pozno pomlad, kar je za vinograd zelo kvarno. Navadno gnojimo vinograde s težko zemljo že v jeseni ali pozimi, kadar je kopno. Za eno trto vzamemo 8—10 kg gnoja (polne vile). Pri peščenem svetu gnojimo malo kasnejo — konec zime ali v začetku pomladi, in sicer zakopavamo gnoj bolj plitko. Pametno je, da gnojimo tudi z umetnimi gnojili, in sicer: kalijeva sol 40%, žveplenoklsll kalij 50%, apneni dušik 15% in 15 % rudninski superfostaL
Omenimo na| äe, da je najboljo, če že sedaj obrežemo in pomladimo našo gorice, odstranimo vse predebele In staro Sitarono ter storimo sploh vse, da nam na pomlad ne bo primanjkovalo časa.
ÄLdje	"- W» h .nI,e .prejeu,. uredništvo .Domoljuba., naročnino Inserate i«