Stran 288.
Novice.
— Osebne vesti. Vseučiliški profesor v Gradcu, gosp. dr. Gregorij Krek je imenovan dvornim svetnikom. — Višji sodni svetnik v Gradcu, gosp. dr. Aleksander Eiegler je imenovan višjim državnim pravdnikom istotam. — Vilji sodni svetnik v Gradcu, gosp. Julij Ledeni g g, je imenovan dvornim
Stran 289.
svetnikom. — Ministerialni koncipist in privatni docent na dunajskem vseučilišču gosp. dr. Ivan Ž o Ig ar je imenovan članom komisije za državne izpite iz državoslovja. — Sodni pisarniški predstojnik v Ljubljani gosp. Fran Stenta je imenovan višjim sodnim oficijalom. — Praktikanta gg. Josip Miku ž in Pavel Dren i k sta imenovana za računska ofici-jala pri dež. odboru.
—  Imenovanje poštarjev na Kranjskem. Trgovsko ministrstvo je letos vender-le uredilo osobno razmerje poštarjev pri   poštnih   uradih I. in II   razreda   tako, da so dotični   poštarji od 1   julija letos stalno   nameščeni in imajo pravico do penzije.   Na Kranjskem  je stalno   nameščenih 35 poštarjev in poštaric in sicer so v L razred uvrščeni: Berta Eohrmann v Kranju, Anton   Hauff v Kočevju,   Anton Vodopivec   v Postojni,   Viljelmina   Godel   v  Krškem,   Josipina   Januš v Domžalah, Ludovik   Še v ar   na   Rakeku, Fran   Pavlošič v Radovljici. Adolf Mullev v Spodnjem Logatcu Ludovik Treo v Litiji,   Josip   Pavlic v Škotji   Loki,  Rihard   Scbrev   v Lescah,   Martin   Novak v Kamniku,   Alma   Lašič v Ljubljani, Konstanca   Gustin v Metliki   in Vaclav   Helmich v Idriji; v II. razred so uvrščeni: Fran Zagorjan v Cerknici, Ivan  Seuga v Radečah, Avrelija   Kramer v Gornjem   Logatcu,  Alojzij   Schrev   na   Jesenicah    Ivan   Šusteršičv Črnomlju, Terezija   Lisec v Borovnici,   Zofija   Valenčič v Ilirski   Bistrici,  Josip   Modic v Zagorju, Andrej   Tavčar v Ribnici, Fran Ulepič v Mokronogu, Olga Rom v Trebnjem, Lujiza   Demscher v Železnikih,   Karolina   Se lak v Žireh, Gregor   Lah v Ložu,   Marija   Hofmann   v   Planini,   Josip pl. Poka v Žužemberku, Alojzij Škrlj v Starem trgu, Doroteja   Klobovs   v Gorenji Vasi, Uršula   Bonač v Kranjski gori in Viktorija Beifuss v Lukovici
—   Promocije. Te dni so bili promovirani: v Gradcu gosp. Jernej Piki iz Postojne doktorjem vsega zdravilstva, na Dunaju pa gg. Konrad Vodušek iz Ljubljane in Josip Mleku ž iz Trsta za doktorja prava*
—   Družba sv Cirila in Metoda v Radovljici vabi k XV. redni veliki skupščini ki bode v sredo, dne 1. avgusta 1 1900. Vspored: I. Sv. maša ob 9. uri v dekanijski .cerkvi. II Zborovanje ob polu 11. ure v salonu Hudovemi-kove restavracije 1 ) Prvomestnikov nagovor. 2 ) Tajnikavo poročilo. 3) Blagajnikovo poročilo. 4 ), Nadzorništva poročilo. 5.) Volitev jedne tretjine družbinega vodstva. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. Ivan Murnik, 2 Martin Petelin, 3. dr Ivan Svetina, 4. Andrej Zamejic. 6.) Volitev nadzorništva (5 Članov) 7) Volitev nadzorništva {§ članov) 1.) Predvečer, dne 31. junija t 1 naj se ob 8. uri p. n. skupščinarji in p. n. Ljubljančanje prijateljsko 6nidejo na vrtu gostilne gospoda Ferlinca (pri „Zvezdi"). — Pevske točke bo izvajalo družbi sv. Cirila in Metoda posebno naklonjeno slav „Slovensko delavsko pevsko društvo „ Slavec". 2. Dne 1. avgusta odhod iz Ljubljane z navadnim vlakom ob 7. uri 17. minut, zjutraj. 3. Po zborovanju skupni obed v Hudovernikovi restavraciji ob 12. uri. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 29. julija pri odboru podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Radovljici. Kuvert brez vina stane 1 gld. 50 kr 4.) Po obedu ob 2 uri popoludne izlet v Poljče pri Begunjah. 5.) Oihod iz Radovljice ob 7. uri 24 minut zvečer.
—   Slovenski in hrvatski abiturijentje imeli bodo dne 27., 28. in 29. t m. sestanek, ki nai bi utrdil v njih rodoljubno mišljenje in spoznanje, da je solidarnost hrvatskega in slovenskega naroda jedino jamstvo boljše bodočnosti.
—    Slovenska umetniška razstava v Ljubljani, prva te vrste, ki jo priredi „Umetniško društvo", se otvori dne 15. septembra t. 1. Razstava bo v „Mestnem domu". Doslej se je oglasilo 27 slikarjev, risarjev, kiparjev in arhitektov.
—   Pri občinskih volitvah v Železnikih je zmagala jjiarodna napredna stranka v vseh treh razredih.
v
—- Mizarska zadruga v St. Vidu je začela poslovati dne 1. julija t. 1 Zadrcžna prodajalna je v Vižmarjih nasproti kolodvoru
—   Češka koča na Ravneh pod Grintovcem se je dne 26 t m. na jako slovesen način in ob mnogobrojni udeležbi čeških in slovenskih turistov otvorila. Navzočen je bil tudi ljubljanski župan
—    Zveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev imela bo letošnjo svojo glavno skupščino dne 1. in 9. avgusta v Mariboru.
—   Na gimnaziji v Kranju se je šolsko leto končalo 14. malega srpana. Letos je bilo že sedem razredov, od katerih je imelo pet po eno vzporednico. Vseh učencev je bilo 437 javnih in 4 privatni. Letnemu poročilu posnamemo, da je izmed teh učencev dobilo prvi red z odliko 65, prvi red 262 in 2 privatista, drugi red 53 in 2 privatista, tretji rei 8, ponavljalni izpit pa 49. Po narodnosti je bilo 432 Slovencev, 6 Nemcev, 1 Hrvata in 1 Oger. Po rojstnem kraju jih je bilo 36 iz Kranja, 351 iz Kranjskega sploh, 16 iz Primorskega, 22 iz Štajerskega, 9 iz Koroškega, 3 iz ostalih cislitvanskih dežel, 4 iz dežele ogrske krone Prihodnje leto bode osmi razred in prva matura ! Učiteljskih moči je bilo poleg ravnatelja 11 profesorjev in 5 suplentov, skupaj 17. Letno poročilo je seveda nemško, in tiskal je ravnotako „se-veda" Kleinmavr v Ljubljani. „Jabresbericht" izdan za tri leta je jako obsežna, preskrbno sestavljena knjiga 109 strani. Vsak najneznatnejši „keber", s katerim se je pomnožila gimnazijska zbirka, blesti se v poročilu s svojim popolnim latinskim imenom (čemur nikakor nečemo ugovarjati), ni pa prostora v programu za obsežnejše poročilo o delovanju „Di-jaške kuhinje". Ta preimcniten zavod, ki je preskrbljeval tekom let stotinam dijakov brane popolnoma brezplačno ali proti neznatni odškodnini, odpravljen je v letnemu poročilu — s triinpol vrsticami! Pač pa zavzema dobro stran poročilo o gimnazijski podporni zalogi, iz katere se je — brez vsake kontrole — razdelilo dijakom podpore za 1187 50 K. Da tedaj nekoliko popravimo nDijaški kuhinji" storjeno krivico, podamo na kratko nastopno poročilo o delovanju tega pre-koristnega zavoda
—   Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe kranjske otvori meseca vinotoka tretji tečaj, ki bo trajal dvanajst mesecev. Gojenke stanujejo v zavodu, ki je pod vodstvom sester iz reda sv. Frančiška Pouk je slovenski in brezplačen, pač pa plača gojenka za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo itd za veš tečaj 236 kron Prošnje naj se pošljejo do dne 15. kimovca na glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V prvi vrsti se sprejemajo v šolo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem.
—   Postajališče v Preserji je bilo otvorjeno 22. t. m. v navzočnosti gospodov: vladnega svetnika Marqui de Gozani, postajenačelnika Guttniana iz Ljubljane, drž in dež poslanca, zastopnika ljubljanskega občinskega sveta, železn. prometnega kontrolorja, zastopnikov z Vrhnike in posebno veliko iz sosedne Borovnice ter občinskega odbora v Preserji.
—   Zbrane spise Ivana Trdine, priljubljenega slovenskega pripovedovalca, izda založnik L Schwentner v Ljubljani.
—   Nov zobozdravnik v Ljubljani. S 1. avgustom t. 1. naseli se v Ljubljani zobozdravnik gosp. dr. A. Praun-seis iz Celja    Svoj atelje bo imel na   Marijinem trgu št. 2.
—   Sokolska slavnost v Celju prepovedana. Pa reci še kdo, da Slovenci nismo minder werthig narod. Za našo lojalnost dobivamo brce, za naše avstrijansko mišljenje batine, a kadar hočemo praznovati kako narodno slavnost, tedaj odločujejo nemškoradikalni kričači ali se sme vršiti ali ne. čim je celjski Sokol sklenil, da praznuje dne 15. avgusta svojo lOletnico, so celjske barabe začele vpiti in groziti s pobojem, ščuvale so po časopisih in ustmeno in konec je bil, da je magistrat celjski prepovedal vse tiste točke slavnostnega
Stran 290.
programa, ki bi se morale vršiti v mestu, okrajno glavarstvo pa vse diuge točke in vrh tega še sploh vsako priredbo. Slovenci so se proti temu odloku pač pritožili, a pomagalo ne bo nič.
—   Slomšekova slavnost na Ponikvi dne 5. avgusta utegne postati velika narodna manifestacija. Udeležba bo ogromna. Slavnostni govor v cerkvi bo imel profesor dr. Medved, pred hišo, v katero je dal občinski zastop vzidati spominsko ploščo, pa učitelj Strmšek. Čuje se, da se udeleži te slavnosti tudi škof Strossmavr.
—  Bohinjska železnica in železnica čez Karavanke.
Eevizija trase za ti dve železnici se je v soboto dovršila. Ko-misionalni ogled je vodil baron Schonberger. Železniško ministrstvo je zastopal dvorni svetnik Wurm, vojno ministrstvo neki major generalnega štaba, deželni odbor gosp Grasseli, trgovsko in obrtno zbornico gosp. Luckmann. Končni protokol se podpiše dne 26. t m. v Gorici Povodom te revizije je prišel na Gorenjsko železniški minister Wittek, kateremu so na Bledu in v Jesenicah priredili serenado Pelo se je tako izvrstno, zlasti na Bledu, da minister in drugi gospodje niso hoteli verjeti, da bi domači pevci znali tako peti. Mislili so, da je bilo poklicano kako pevsko društvo iz Ljubljane, in le iz težka se jim je dopov dalo, da temu ni tako. To je pač najbolj laskava sodba za pevce in pevke.
Cesar na Goriškem Na prošnjo deputacije deželnega zbora goriškega je eesar obljubil, da pride osebno na slavnosti, ki se prirede povodom 4001etnice združenja Gradiške in GradišČanske s habsburško monarhijo. Naznanilo se je tudi, da pride cesar meseca septembra, a vzlic temu se slavnostni odbor ni zganil, dokler ni dobil v vladnih listih krepek sunek pod rebra. Šele zdaj je deželni glavar dr. Pajer sklical slavnostni odbor. Program slavnosti, ki ga je odobril ta odbor, bo obsegal tri glavne točke : Slovesen pozdrav in sprejem cesarja na kolodvoru, slovesen sprevod v mesto do okrajnega glavarstva, kjer se pokloni cesarju deputacija, sestoječa iz deželnega odbora in vseh županov, ter mu izroči zlato svetinjo, ki bo kazala na eni strani podobo Maximilianus Rex — Leo nardus Comes — anno MCCCCO, na drugi strani pa cesarjevo podobo z napisom Franciscus Joaephus I Imp. Aust. Comes Goritiae anno MCM., spodaj pa bo napis Fides per quatuor saecula servata. Vsled pritiska kardinala Missie se je tej točki dodala še cerkvena slavnost, ki se bo višila takoj po cesarjevem prihodu v mesto. Tretja točka programa bodo razne posebne veselice in slovesnosti. Njih prireditev se je izročila posebnemu odboru, v katerega so bili voljeni samo trije Slovenci Že to kaže, da bi Lahi radi odrinili Slovence kolikor mogoče, da tako prikrijejo kolikor mogoče pravi značaj dežele. Napredna narodna stranka goriška se je v „Sočiu temu že odločno po robu postavila, in mi ne dvomimo, da jo bodo zavedni goriški Slovenci krepko podpirali in preprečili nakane lahonstva. Pri slavnosti naj se pokaže, da je Goriška zvesta in vdana vladajoči dinastiji, pokaže naj se pa tudi, da je slovenska dežela.
—   Šolski dom v Gorici je prišel v veliko nevarnost. Vsled domačega razpora na Goriškem so začeli izostajati doslej res prav obilni darovi. Posledica tega je, da se s prihodnjim šolskim letom opusti deška šola, a čuje se celo, da se misli „Šolski domu  prodati!
—   Deželni zbor istrski se je sešel v ponedeljek. Hrvatski in slovenski poslanci eo izdali nastopni komunike : »Hrvatski in slovenski poslanci zborovali so dne 7. t. m. Opatiji in sklenili, vstopiti v deželni zbor. To so naznanili ministru predsedniku, izrazivši nado, da se vsaj v najskrom-nejših mejah zadosti pravici. Tik pred odpretjem zbora sešli so se imenovani poslanci v nedeljo v Kozini in isti dan zvečer zopet v Trstu na posvetovanje. V ponedeljek zjutraj razpravljali so zopet v Trstu in na podlagi raznih dokazov, in ker niti povabil niso  prejeli, so sprevideli, da c. kr. vlada
v popolnem sporazumljenju s predsednikom deželnega zbora, tem vernim členom deželnozborske večine, do skrajnosti prezira tudi najskromnejše zahteve. Zato so premenili svoj sklep odf 7. t. m. in se odločili za sedaj ne iti v deželni zbor, in sicer toliko časa ne, dokler bo vlada vzdrževala svoje stališče. Prvo sejo deželnega zbora v torek je otvoril deželni glavar. V imenu vlade je deželni zbor pozdravil namestniški svetnik Fabiani Ko je novovoljeni poslanec Depanaghera storil obljubo, se je seja zaključila.
—   Laški fanatizem V zadnji seji občinskega sveta tržaškega je poslanec Goriup grajal, da se izključujejo od služb pri električnem tramvaju Slovenci, čeprav so Tržačani. Občinski svetnik Zanolla se je osmelil na to reči, da sploh? ni takih Tržačanov, ki bi ne pripadali italijanski narodnosti. Tako govorjenje   je že več kakor smešno,   to je že blaznost f
—   Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 vin. je deželna vlada priznala Ani Repe z Jesenic ki je meseca maja z nevarnostjo za lastno življenje rešila Josipa Lončarja iz Save.
—   S kolesom v Pariz sta se te dni odpeljala profesor Peteri in in popotni učitelj Gombač Tekom šestih tednov mislita prevoziti nad 5000 km, in se vrh tega še 14 dni muditi v Parizu
—   Prijet tat. Anton Kastelic, delavec, se je bil te dni v Ljubljani napil laha in je za mizo zaspal. To prilika je pa porabil krojač Franc Podgoršek, da mu je ukradel uro z verižico vred. Ko se ie Kastelic prebudil, je koj pogrešit uro in to naznanil policijskemu stražniku, ki je v gostilni imel inšpekcijo. Stražnik je popred videl, da je krojač Podgoršek tlačil v 9voj žep verižico in je takoj zahteval od tega, da mu pokaže verižico kar je ta storil pa dejal, da je verižico in uro, katera je bila na verižici, kupil v Gradcu Ko je Kastelic potrdil, da je ura, katera se je dobila pri Podgoršeku, njegova, je poslednjega stražnik  aretiral in odgnal v zapor.
—   Kolesar s harmonikami. Veliko smeha je vzbudit te dni v Ljubljani neki kolesar z Viča, ki 3e je prav nagle pa tudi prav izvrstno vozil po mestu in ob jednem igral na velike harmonike na meh Policaji so dirjali za njim, da bi ga ustavili, kolesar pa je igral „Komm' Kariichen, komrn", in dirjal naprej in muziciral Prevozil je tako vse mesto, ne da bi ga bil kdo ujel Da bi bila naša policija na konjih alt bicikljih, kakor je zagrebška, potem ne vemo. če bi jo bil ta kolesar-veseijak srečno odkuril na Vič
—    Zaradi nesrečne bolezni se je zastrupila na Bregu pri Ptuju službujoča Apolonija Kolar. Umrla je po-petdnevnih mukah.
—   Hranilnična knjižica ukradena. Doroteji Kralj, postrežnici v Ljubljani, je neznan tat odnesel hranilnično knjižico glasečo se na 35,5 K Okradena žena je tatvino zapazila in naznanila, še predno je bil denar dvignjen, vsled česar ne pride tat do vloge.
—   Tatvina. Gostilničarju v »Narodnem domu" je znan tat ukradel obleke v vrednosti 270 K, a se svojega plena ni dolgo veselil, ker mu je policija prišla na sled in ga spravila pod ključ
—   Tat v župnišču. V Javorju pri Dobrunjab se je neznan tat vtihotapil v župnišče in ukradel župniku Anton« Maliju 560 K denarja in štiri vhžinke, kuharici Mariji Črne pa 7 K in dve svilnati ruti.
—   Dva konja ukradli so te dni cigani posestniku Jakobu Dolencu s Črnega vrha pri Polhovem gradcu
—   Požari. Dne 14. t. m. je v Eepnem pri Št Juriju ob južni železnici zgorelo 9 poslopij. Zažgali so otroci. Škode je okoli 18 000 K. — V Malivasi pri Dobrepoljah je gorela dne 20. t. m Zgorelo je 5 hiš in več gospodarskih poslopij. Škode je 24 000 K.
Stran 291.
—   Umor v Zagrebu. Umirovljenega profesorja Pru-goveekega v Zagrebu je njegova kuharica Pavla Huberger ubila. Napadla je blepega gospoda s sekiro in ga ž njo dvakrat udarila po glavi. Morilko so zaprli
—   Koliko je Avstrijcev v Kini? Lansko leto je bilo na Kitajskem 90 avstrijskih izseljencev in 5 avstrijskih tvrdk
—   Strela v cerkvi. Dne 8 t m. je udarila strela v cerkev sv. Martina v Žernovu na Korčoli v Dalmaciji. Strela je užgala tri altarje in do polovice porušila zvonik. Škoda je velika.
—   Maščevanje Indijancev. Na strašen način so se Mano-Indijanci v Mehiki maščevali za onečaščenje svojca. Be-lokožec Wilson. ki je iskal zlato, se je zaljubil v neko indijansko deklico in jo šiloma odpeljal. Čez nekaj tednov se je deklici posrečilo, da je Wilsonu ušla in se vrnila k svojemu rodu. Indijanci so potem zasledovali Wilsona, ga vjeli in ga obsodili k mučni smrti. Popolnoma nagega so privezali na neko mravljišče, in mravlje so ga smrtno opikale. Trpelo pa je več ur, predno je umrl po groznih bolečinah
—   Stekla mačka. Da tudi mačke stečejo nam kaže dogodek, da so morali v občini Mahov, Shota in Nizko-Srbska na Češkem postreliti vse mačke, ker je v Mahovem stekla mačka ugriznila v roko svojo gospodinjo, ko ji je podajala mleko. Gospodinja se je podala na Duoaj v zdravilišče proti steklini
—   Strašna nevihta s točo. Dne 28. rožnika je na južnem Bolgarskem razsajala strašna nevihta s točo, ki je pokončala vso setev. Toča je ranila nad sto ljudi. Nekoliko ljudi in mnogo živine je vsled točinih udarcev ubitih.
—   Cesar Menelik in Hrvatje. Brata Mirko in Stjepan Seljan iz Karlovca, ki sta potovala peš v osrednjo Afriko, postala sta ondi guvernerja neke velike pokrajine. Zdaj pa se iSuje celo, da je Mirko Seljan celo odlikovan od cesarja abe-»inskega, neguša Menelika, z naslovom: Chevalier ofticier de xjroix Salomon t. j. nvitez Salomonovega križa*. To je največje odlikovanje, kakoršno podeli Menelik svojemu dostojanstveniku, ki ni član vladarske hiše. — Menelik se je tudi jako pohvalno izrazil o nadarjenosti Hrvatov.
—   Sipido oproščen V Bruselju se dovršila koncem prošlega tedna zanimiva pravda Pred porotniki namreč je stal mladenič Sipido, ki je storil znani napad na kolodvoru na princa Waleškega, to je na angleškega prestolonaslednika. Vprašanje glede krivde pri tem napadu so potrdili porotniki, odklonili pa so ono gledč na odgovornost, češ, da Sipido ni bil pri zdravi pameti-, ko je napadel prestolonaslednika. Na podlagi tega je sodnija oprostila Sipida obtožbe ter ga nemudoma izpustila iz zapora
—   Streljanje proti toči na Srbskem. Srbsko poljedelsko ministrstvo je ravno na delu, ustanoviti po vsi deželi postaje za streljanje proti toči Ljudstvo se veseli tega koraka, saj streljajo Srbi v okraju Branja že davno z dobrim vspehom proti grozečim nevihtam.
—   Zgube Angležev v južni Afriki. Angleški vojni urad je izdal nov imenik o zgubah v južni Afriki. Skupno število znaša do 9. junija 2055 častnikov in 33.255 mož, in sicer je mrtvih 2518 mož, 235 častnikov, ranjenih 11.405 mož in 841 častnikov, zginilo je 614 mož in 73 častnikov, ujetih je 4758 mož in 200 častnikov, vsled bolezni je umrlo 3721 mož in 112 častnikov, ponesrečilo je 58 mož, domov so poslali invalidov, bolnikov in nesposobnih 11.171 mož in -604 častnike. K temu prihajajo še 40.000 mož, ki ležijo v bolnišnicah, kakih 1000 mož ujetih po 9. juniju, 800 mrtvecev in ranjenih v isti dobi ter 5000 civilnih dobrovoljcev, gonjačev, konjarjev itd., katerih ne računajo k vojakom; skupaj tedaj 81.045  mož              ,
—   ^Pridelki na Ogerskem. Ogersko poljedelsko ministrstvo   poroča uradno,   da se bode   letos na Ogerskem pri-
delalo 37 milijonov meterskih stotov 10 milijonov meterskih stotov rži, 11 milijonov meterskih stotov ječmena, 10 milijonov meterskih stotov ovsa. Žetev se je začela Koruza, krompir in fižol uspevajo dobro, proso pa slabo. Konoplja, lan, tobak in pesa (runa) obetajo lep  pridelek.
—   Strašen potres. Kakor se iz Tiflisa v Petrograd poroča, je potres porušil 5 vasi in več cerkva. Šest oseb je mrtvih, mnogo ranjenih
—   Kuga. V Drinapolju se je pripetil eden slučaj kuge vsled česar se vsi potniki iz Turške 10 dni zdravniško opazujejo. — V vilajetu Ajdin na Turškem se je pojavila kuga. Turško vojaštvo je postavilo na polju dva šotora za bolnišnico in je zaprlo mejo okraja Ajdin z vojaškim kordonom (vrstami). — V Sredcu na Bolgarskem so oblasti odredile 12dnevno zdravniško opazovanje (kvarantena) vseh iz Turške piiš^h potnikov.
—   Potres. V Heinichsgrunu na severnem češkem in pa v Kraslicah je bil te dni potres. Najmočnejšega so čutili v sredo ob z/4i na deset dopoldne Potres je bil v smeri od juga proti severu, in je bil tako močan, da se je pohištvo prav zelo stresalo.
-— Velikanski vihar. 3. in 4 t. m je bilo na Mo-ravskem grozno vrem^. V Češki lipi je to strašno vreme provzročilo premnogo škod, ker strela je grozno delovala. V Brnu je bilo pa kakor bi bil sodnji dan. Telefonska združitev mej Dunajem in Brnom se je porušila V cirkusu Henrvjevem, ki je bil ravno v Brnu te dni, je vzbudil vihar neznansko paniko. Bila je baš preistava v velikem lesenem poslopju, ki se je celo treslo Raz konjski hlev se je odtrgala streha. Konji so zbežali na vse strani, rezgetali in udarjali s kopiti. Slon je delal nemir po svoje. K vsemu temu so pa ugasnile svetilke. Vsak si more misliti, kakšna situacija je bila. V Brnu je poškodovalo mnogo hiš. V okolici Brna je pa drevje zelo poškodovano vsled viharja.
—   Dve sliki z Ogerskega. V Hedmezo-Vasarheliju je razpravljal te dni disciplinarni senat upravnf-ga odbora pod predsedstvom velikega župana o uradnih poneverjenjih, ki so se dogodila tam Mestni blagajnik je poneveril 1 500 K, upravitelj 1400 K, kapetan 1000 K Lepo! Koloman Szecsodv je bil ogerski državni poslanec Kot tak je bil član poverjenikov, ki so imeli nalogo nadzorovati izgotavljanje državnih listovnih mark. Podkupil je dva delavca, da sta mu dajala one listovne marke, ki so bile odkazane za uničenje, ker niso bile najbolje narejene. Te je potem prodajal pod ceno raznim trgovcem Sodnija ga je obsodila na 3 leta težke ječe, in ž njim jednega pravnika, trgovskega pomočnika, kavarnarja in ženo Szeczodijevo od 6 mesecev do 2 let ječe
—   Prve avstrijske žrtve v Kini. Razun civilnih Avstrijcev je bilo pri pobijanju v Pekingu umorjenih in razmesarjenih tudi 28 mož avstrijske ladje „Zenta", med njimi kapitan pl. Thomann ter kadeta baron Bojneburt in baron Dittrich.
—   Kuga na Turškem. Zdravstvena zbornica v Bukarešta na Rumunskem poroča, da so pokrajine Trapecunt z vsemi lukami črnega morja, vsa pokrajina Ajdin z lukami sredozemskega morja in mestom Smirna vred popolnoma okužene. Radi tega se morajo poivreči desetdnevni karanteni. In tudi ostali del azij3ke obali na Turškem je proglašen sumljivim.
—   Liberalna turška stranka v Carigradu je poslala vsem zastopnikom evropskih velevlasti manifest, v katerem opisuje neznosno stanje na Turškem ter zahtevajo pre-osnove v naprednem smislu Poslaniki, kakor evropske vlade pa samo skomizgavajo z ramami, ker se ne upajo zameriti sultanu.
—   Nesreča na železnici. Na postaji Wlohy var-šavsko-dunajske železniške proge je trčil osebni vlak ob tovornega ; 4 osebe so mrtve, a 32 ranjenih.
Stran 292.
—   Praga v Parizu. Te dni je odšla v Pariz posebna deputacija mestnega zastopstva Prag*, da izroči glavnemu mettu Fraocozk« častno darilo. V deputaciji je župan mesta Prage dr. Srb, podžupan Voitl in starejšine Eus in Sokol. Častno darilo obstoji iz 12 akvarelaih slik, katere predstavljajo lepote mesta Prage in nekaterih drugih znamenitih mest čeških; potem adrese v češkem in franeozkem jeziku, krasno izdelane in podpisane od skupnega mestnega zastopstva. Adresa in omenjene slike se nahajajo v krasni šatuli, okrašeni z biseri.
—   Ponesrečeni Slovenci v Ameriki. Pri razstre-ljanju rude pri Bivvabika v Minesotti je ubilo pet delavcev, med njimi sta bila Peter Šterk iz Poljan iz Janez Mrak iz Novega mesta. V La Salle je padel po stopnicah Pavel Primožič iz Podgore nad Loko ter se ubil.
—   Povodenj v Galiciji. Vsled neprestanega silnega deževja so reke Dunajec, Somnica, Švica. Bistrica. Zielenica, Subenica, Sukiev, Prut, Dnjester, Stry, Visloka in vsi njihovi pritoki Svopili dne 11. in 12. mal. srpana iz svojih strug ter poplavile vse ondotne pokrajine. Mesto Stry s svojima dvema rutenskima cerkvama, z židovsko sinagogo, bolnišnico, vojašnico itd. je v vodi. Kraji Kurvpov, Bludniki, Pukesovce. Uhersko, Lubience, Nadvorna, Bratkovcel Sokolov, Tvsmienica, Šednica in mnogo drugih je pod vodo. V Haliču je podrlo 10 hiš; nad sto jih je v vodi. Mesta Delatvn, Borislav so poplavljena. Voda je odnesla mostove, mline, mnogo hiš je podrla, veliko ljudi se potopilo. Vojaštvo hiti ljudem s čolni na pomoč. Nad 500 ljudi je brez kruha in strehe Železniški mostovi so poškodovani tako, da je promet ustavljen.
—   Hrvatje renegatje. „Novi Listu na Sušaku poroča, da je na reških mestnih šolah mnogo učiteljev hrvatske narodnosti, ki zvesto služijo madžarski nakani potujčenja reške hrvatske mladine.   „Strela udri iz višine izdajalca domovine".
—   Demonstracije proti sv letu. „Agramer „Tag-bJattu" poroča njegov rimski dopisnik, znani hrvatski književnik dr T P., da se oglasi za demonstrativno zborovanja proti sv. letu, katero so sklicali prostozidarji, jako mnoŽe. Do sedaj je prijavilo svoje sodelovanje že nad 300 liberalnih društev ter se računi, da se zborovanja vdeleži nad 50.000 oseb. To je že tretja demonstracija, katero uprizore letos prostozidarji proti sv. letu. S tem kažejo, kaj jih boli.
—   Potres v Mostaru. Dne 10 t. m. so prebivalci mesta Mostara bežali preplašeni iz svojih hiš na ulice. Krog 9 ure zvečer se je med podzemskim bučenjem potresla zemlja, mesto se je zazibalo Nekatere hiše so razpokale, tu in tam so se porušili dimniki. Potres je trajal 4 sekunde. Prebivalstvo se je umirilo.
—   Kako draga je obstrukcija. češki zastopniki so izjavili ravnatelju zbornične pisarne vladnemu svetniku Bauer-Bagherju, da so pripravljeni povrniti škodo, ki so jo napravili v noči 8. aprila t. 1. v zbornični dvorani z znano ob-strukcijo. Kakor se poroča iz Prage, je dobil zdaj dr. Pacak kakor namestnik predsednika mladočeškega kluba račun o škodi, ki so jo napravili mladočeški poslanci v noči 8. aprila. Vsa ta škoda znaša 585 kron in 80 vinarjev in se razdeli takole: stolarska dela 555 kron, kleparska dela 4 krone 50 vin., ena srebrna alpacca-tasa 20 kron 30 vin., držala za novine 6 kron. „Narodni Listyu pravijo, da so Mladočehi tako hitro poravnali ta račun, kakor hitro je bila storjena škoda. Hudomušni nemški listi pa pišejo, da to ni vsa škoda, katero je provzrolila češka obstrukcija.
—   Koliko se v Avstriji pokadi. V minulem letu se je prodalo v naši .dižavi skupno za 102,638 488 gld. tobaka, smodk in smodčic, za 3,125.48S gld. več nego v letu 1898.   »Kratkih" se je pokadilo 515,514.138 komadov, kub
217,967.223, portorik 177.281.258, viržink pa 166,372 250 komadov. Skupno se je prodalo 1.257,952.246 smodk, smodčic pa 2 596,844 288 komd in sicer dram 1.336,739 820 ali 722 milijonov več nego v letu 1898, šport 757,439.707 in sultan 198,569 123 komadov.