i REDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradne ure za Rtranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelt in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne i : :	sprejemajo	.	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s poSfianiem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10 80, MMtetna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26 40, za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K db —. j
Posamezne številke po 8 vin.
Štev. 462.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov / / .*	ob pol 11. dopoldne.	\ •. *
UPRAVNISTVO se nahaja v Solenbuigovi ulici štev. 6, II., in nraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in	reklame	40	vin. — UJ.taL rmejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
"	Reklamacije Usta so poštnine proste. —....................
Leto II.
V Ljubljani, v torek dne 17. decembra 1912.
Hujskači.
Satansko je delo, ki ga opravljajo v sedanji kritični dobi različni neodgovorni elementi z očitnim namenom, da bi skalili mir in na kakršenkoli način spravili iskro v smodnik. Včeraj se je v Londonu vršila mirovna konferenca, da bi našla pot do miru na Balkanu; in delo, ki ga imajo posredovalci opraviti v glavnem mestu Velike Britanije, ima neprecenljiv pomen za vse evropske narode. Zakaj če se uspešno zaključi, je balkanski mir obenem svetovni mir; fantazija pa si komaj upa načrtati sliko, ki bi lahko nastala če bi se to delo ponesrečilo in bi vojna furija z balkanskega polotoka planila po vsej Evropi. Ni si mogoče misliti nobenega državnega dobička, ki bi bil toliko vreden, da bi naplačal strašne posledice evropske vojne. In ni si mogoče naslikati katastrofe, ki bi bila združena s tako voino za vse prizadete narode, ker presega grozota resnic vse, kar more ustvariti najbuj-nejša fantazija.
V tej dobi, ko trepečejo miljoni src ob plahem vprašanju, če se posreči londonskemu pogajanju ohraniti mir in preprečiti povratek starodavnega barbarstva, v dobi, ki je že brez vojne vsled napetosti položaja prizadela tisočerim velikansko gospodarsko in kulturno škodo, se brez sramu oglašajo predrzni, brezvestni, podli hujskači, ki v dnu svojega bestijal-nega srca nimajo druge želje, kakor da bi se ponesrečilo delo mirne sprave in da bi se po Evropi razlile reke krvi.
Tudi v Avstriji imamo take čedne duše; kdor je prisiljen, da čita časopisje različnih barv, jih pozna. Za ščit svojega tolovajskega opravila jemljejo« patriotizem«, postavljajo se v pozo junakov; neubrano brenkajo o časti in prestižu in podobnih donečih besedah. Ali kdor pogleda natančneje, opazi, da je ščit iz papirja; poza je slabo posnemanje slabega šta-tista, fraze pa so v momentani potrebi nabrane po slovarju. Cela figura je zoprna kakor Sa-vejardova opica v generalski obleki.
Plačani izzivači, varno skriti in neodgovorni. se drznejo blatiti in sramotiti vse zagovornike miru, pa govoričijo o mehkužnosti in strahopetnosti. Tak junak je sicer ves nesrečen, če mu v hotelu postelja ni dovolj komodna, in s hrabrostjo se lahko baha, ker mu je ni treba dokazati. Pištolje bi se ustrašil. Še ČC bi vedel, da ni nabita; in če bi moral le dvajset kilometrov peš marširati, bi potreboval na sredi poti pet zdravnikov. Ali z jezikom zna biti hraber za deset Don Quixotov in prijatelje miru zasmehuje, kakor da mu je Gospod dal Simsonovo moč.
Smešne bi bile te karikature, če ne bi v dobah, kakršna je sedanja, ravno delo takih zlobnih podlih, figur lahko postajalo nevarno. Napetost položaja, ki se seveda ne da utajiti, učinkuje itak škodljivo na možgane širokih krogov; razširjanje vsakovrstnih fantastičnih vesti ovira logično mišljenje; in kadar fo duhovi oslabljeni, ima sugestija do njih največjo moč. Če se nesamostojnim glavam dan na dan dopoveduje, da mora biti vojna, če se ogrevajo z »užaljeno častjo, ki jo more samo kri oprati,« če se jim podajajo o »sovražnikih« slike kakor o gozdnih roparjih, se ni čuditi, da pride mir nazadnje v resno nevarnost.
In prav zdaj, ko se ima v Londonu opraviti delo, od katerega so odvisne zgodovinske usode, lajajo krvavi psi še glasneje, šču-jejo pobalinski hujskači še besneje. Da morejo
Izvrševati to nepošteno obrt, pa lažejo, zavijajo dejstva, pačijo vesti.
Nespametno je v takih časih, kakršni so sedanji, verjeti vsakemu časnikarskemu poročilu; nespametno je, pripisovati vsaki besedi, tudi če je bila res izrečena ali napisana, usoden pomen. Laž še davno ni umrla; dnevi splošne raburjenosti jo pa najbolj poživljajo in pospešujejo. Kdor bi hotel zbrati in zabeležiti vse kar se je zlagalo, odkar je nastal na Balkanu in v Evropi sedanji položaj, bi moral temu delu posvetiti celo življenje. Ob takih prilikah ni laž le privlačna kakor laž. ampak marsikomu je koristna; par kratkih besed uničuje in vstvarja v takih slučajih cela premoženja. Že zaradi tega bi bilo treba skrajne previdnosti glede na vesti, ki jih prinaša in razširja časopisje. Naravnost zločinsko pa je, na podlagi takih poročil hujskati javnost in podpihavati razburjenost.
Te dni so poročila pravila, da hoče Srbija zahtevati trgovinsko luko ob Jadranskem morju in »hodnik« do nje tudi na konfrenci, da pa ne bo storila ničesar proti nasvetu rusko-francosko-angleške zveze in proti volji Evror pe. Kdor koli nima a priori zlobnega namena, je lahko smatral to vest za veliko olajšanje, zakaj sočasno se je iz verodostojnih virov poročalo, da se noče ne Rusija ne tripelentanta izpostavljati zaradi srbske luke. Dobra volja je torej omenjeno vest o Srbiji z dobro vestjo lahko čitala tako: »Teoretično bomo zahtevali to, o čemer smo že dolgo govorili; praktično pa se bomo vdali potrebi; le obliko iščemo, da naše popuščanje ne bo izgledalo kakor poraz.«
Jezik diplomatov ima posebno slovnico in poseben slovar. Kako oni mešetarijo, kako iz-izražajo svoje misli in kako jih skrivajo, gre na drug list. Ali kdor govori z javnostjo, mora govoriti jezik, ki ga javnost razume. Kdor pa kriči na podlagi citiranih vesti o srbskem izzivanju in o neizogibnosti vojne, bega ljudi in opravlja enak posel, kakor zastrupljevalec vodnjakov. V življenu držav in narodov se poka-zujejo različni, včasi nasprotni interesi, politika je zastopanje interesov in da gre za uspehom, je razumljivo. Pri tem se ne oziramo na vprašanje, kdo bi mogel določiti, kakšni so resnični interesi te ali one države, in ne oziramo sc na dejstvo, da pogostoma ravno oni ne poznajo pravih interesov države, ki jih »zastopajo«.
Toda uspeh in način, kako se dosega, so različne reči. Ako je uspeh sam važen, je modus prostranskega pomena. Da nastanejo v sedanji družbi vojne, če se ne doseže zaželjeni uspeh, je umevno; da pa bi se vodila vojna zaradi tega, ker se doseže enak uspeh po drugi kot po pričakovani poti, je nezaslišano. O interesih Avstrije se lahko zelo različno sodi; to pa je gotovo, da ne morejo biti koncentrirani v interesih kakšne posamezne osebe, pa če bi bila ta oseba tudi kakšen dunajski šmok.
Čim drzneje se oglašajo zločinski hujskači in čim infamneje se pletejo intrige v zakotjih in skroviščih, tem. glasneje je treba poudarjati, da je mir najvišji interes narodov in da je ohranitev miru tudi danes najvažnejša naloga vseh onih, ki imajo v življenju narodov kakršnokoli vlogo.___________
Tržaška deželna konferenca.
* (Dalje.)
Iz poročila o strankinem časopisju in drugih bojnih in izobraževalnih sredstvih, ki ga je podal sodr. Golouh, posnemamo sledeče:
Izdaja dnevnika znači veliki napredek stranke. Že je opaziti vzgojevalni vpliv lista. Spreminja se duševnost in naziranje slojev. Napredek se v tem pogledu ne dd utajiti. »Zarja« nam izvrstno služi za vulgariziranje socializma in dnevno predočevanje družabnih kontrastov in razrednih nasprotij. In ravno zato, ker se zavedamo velike koristi in globokega pomena dnevnika, je tembolj nerazumljivo dejstvo, da se mora list še vedno bojevati z mnogimi težavami in zaprekami. »Zarja« uživa biezpogojno moralno podporo mase. Drugače je v gmotnem pogledu. Vzrok, da ne sledi moralni podpori gmotna, je po mojem mnenju iskati v dejstvu, da nimamo enotne smotrenc kulturne organizacije. Kulturno delo se ne vrši smotreno in po očrtanem programu. Vrši se le momentano ali enostransko. Manjka nam organizacija z izrecno nalogo, izobražati množice v socialističnem duhu. v duhu naših načel in stremljenj. Treba je ustvariti predpogoje za uveljavljanje lista. Le če ustvarimo te predpogoje, mu zagotovimo razvoj. Pripraviti moramo slovensko delavstvo do razumevanja socialističnega programa In cilja. To je le mogoče izvršiti, če imamo na razpolago posebno organizacijo z edino nalogo, vstvariti potom kulture značaje delavstva. Potrebo take organizacije usiljujejo specielni interesi stranke in kulturno politični pojavi na Slovenskem.
Časopisje je najuspešnejša opora boju delavstva. Mnogokrat je časopisje, ki odloča o porazu ali zmagi političnega ali gospodarskega boja. Zadostno in dobro časopisje ustvarja pogoje delovanju in napredku stranke, čimbolj je utrjeno socialistično časopisje v javnosti, tem ugodnejši so pogoji za dober uspeh akcij in gibanje stranke.
V tem pogledu konštatiramo na Slovenskem lep napredek. Poleg dnevnika, ki je postal najuglednejši slovenski list, imamo šc čedno število strokovnih glasil, ki zasleduieio enake smotre. Imamo poleg teh revijo, na katero smemo biti upravičeno ponosni. Drugače je z našo literaturo. Primerne socialistične literature nimamo. In v tem pomanjkanju zadostne socialistične literature je najšibkejša stran na šega delovanja. Nemški in francoski sodrugi se dobro zavedajo pomena in koristi socialistične literature, ki naj poleg časopisja ustvarja razredni značaj in zavednost delavstva. Silni razvoj socializma v Nemčiji in na Francoskem je v prvi vrsti zahvaliti bogati in vsestranski socialistični literaturi nemških in francoskih sodrugov. Razmotrivajo se v mnogobrojnih primernih knjigah in brošurah znanstvena, na rodna, socialna, gospodarska in verska vpra sanja. Uspeh in korist takih publikacij je^ očiten. In taka literatura omogočuje razvoj časo pisja. Dejstvo, da nimamo zadostne lastne literature, da primanjkujejo različni agitačni in poljudni spisi o socialističnih vprašanjih, je ne-mali vzrok nezadovoljivemu gmotnemu uspehu časopisja.
Naše ljudstvo ni vajeno Citati. Treba je šele zbuditi zanimanj« v delavstvu za socialne, politične in gospodarske probleme in sploh za cilje, ki jih zasledujemo. Vrši se pa v to svrho še vse premalo agitacije. Vse premalo se javno govori o socializmu. Treba je prirejati več shodov in predavanj. Shod in predavanje sta najuspešnejša sredstva, da se zbudi med delavstvom zanimanje za socialistične probleme in delavske razredne boje. Predavanj in poučnih shodov, izvzemši v Trstu, kjer imamo »Ljudski oder«, skoraj ni. Ni trditi, da se delavstvo ne zanima za širša vprašanja. Delavstvo rado
posluša primerna predavanja tudi v strogo znanstvenih problemih.
Okrepčajmo in poglobimo izobraževalno delo! To mora biti naša glavna naloga. V to svrho je pa potrebna posebna enotna kulturna organizacija vseh izobraževalnih društev na Slovenskem. Imamo mnogo izobraževalnih društev, ki ne poslujejo in ne izvršujejo svoje naloge, to pa earadi tega, ker so osamljene in lokalizirane in ker nihče ne nadzoruje in pospešuje njih delovanje. Koncentrirati moramo pred vsem vsa obstoječa izobraževalna društva v posebno zvezo; izvoli naj se centralni odbor, ki naj vodi, pospešuje in nadzoruje delovanje društev in ki naj ustanavlja povsod, kjer jih še ni, izobraževalna društva. Zvezi naj bo začasno glavna naloga organizacija kolportaže in razpečevanje socialističnih spisov. Kjer ni mogoče ustanoviti izobraževalna društva, naj se preskrbe »Zarji« kolporterji. Prirejajo naj se povsod primerna predavanja in poučni shodi. Zveza naj koncentrira in vodi praktično in teoretičo izobraževalno delo. Zveza naj medtem preskrbi letno izdajo gotovega števila raznovrstnih poučnih, literarnih in političnih spisov. Glede gmotnih sredstev naj se tako izdajanje knjig in brošur organizira po načinu Slovenske Matice. — Poročevalec je stavil v smislu svojih izvajanj resolucijo, ki je bila tudi sprejeta.
Zakon za pekovsko varstvo.
Že več let se bojujejo pekovski pomočniki za zakon, ki bi omejil brezprimerno izkoriščanje avstrijskih pekovskih mojstrov na življenju in zdravju pekovskih pomočnikov. Vsakdo ve, da ni skoraj delavcev, ki bi imeli tako težke delovne razmere in ki bi bili tako izkoriščani kakor so ravno pekovski pomočniki. Pred leti so že socialno demokratični poslanci predložili poslanski zbornici načrt, ki naj bi zagotovil av-strijskini pekovskim pomočnikom take delovne razmere, kakršne so si priborili pekovski po kulturnejših državah kakor je Avstrija že davno. Ali Avstrija nikdar ne zataji, da je v ,naj-bližji soseščini Turčije. Po dolgem, dolgem času je vendar vlada predložila poslanski zbornici načrt zakona za pekovsko varstvo. Zakonski načrt vlade ne pomenja veliko, je pač skozinskoz avstrijski, saj je širom sveta znano, da ni nikjer tako slabo preskrbljeno za delavsko varstvo kakor pri nas. Vladi Je bil celo on^ kompromisni zakonski načrt preradikalen. ki je bil sprejet v delovnem svetu od zastopnikov delodajalcev in delavcev in ki ga je priporočal celo krščansko socialni poročevalec. Vladni načrt je tako malopomemben, da če bi stopil danes v veljavo, ne bi izpremenil skoraj ničesar na sedanjih razmerah po pekarnah, ker so si pekovski pomočniki potom svojih organizacij priborili že mnogo več kakor pa nudi vladni načrt.
Po vsem tem bi človek sodil, da se ne bodo vladne stranke protivile hitri obravnavi zakona za pekovsko varstvo, kakršnega je predložila vlada. Ali kaj še! Krščansko socialni poslanci in poslanci zloglasnega nemškega Nacional-verbanda so sklenili, da se ne sme izročiti zakonski načrt brez prvega čitanja narodnogospodarskemu odseku! Krščansko socialni poslanci so v petek glasovali proti predlogu, ki bi vsaj nekoliko pospešil hitrejšo obravnavo zakona. To so tisti krščansko socialni poslanci, ki so imeli v septembru ob priliki evharistične komedije na Dunaiu polno sladkih besed za ubogega
L. ŽENOVC:
Med nami.
(Dalje.)
»Vidim!« je prasnil gospod udušeno in slišalo se je, kako je pogoltnil psovko. »Vidim, ali to vendar ni delo!«
»Vidite, dobri gospod!« se je prihulil Slovak in nekaj porogljivega je bilo v izrazu. »Tako dobro dene človeku, če si med delom privošči malo počitka. Ker je pa zunaj mraz in veter, sva se skrila sem, da sva varna pred njim. Kar tako brez opravka sedeti pa tudi ne gre in zato sem si zapalil tole smotko . . .« in puhnil mu je šop dima pod nos.
»Nesramnež predrzni!« je zacvilil gospod uradnik. »Takoj te poženem odtod, takoj, takoj . . .«
»Gospod poslovodja!« je izgovoril Slovak resno in vstal pred njim. »Želel bi, da bi svoje ljudi nekoliko bolje poznali. Nama nimate nič ukazovati, ker delava za firmo in sva pod mojstrovo oblastjo. Vedite!«
»A tako!« Poslovodji se je zvrtilo v glavi in zamrmravši nekaj nerazumljivih besedi, se je obrnil in izginil iz barake. Zapazil ni niti svojih delavcev, ki sta si ves čas dala opravka s težkim kolesom in ga pridno rinila semintja. Zdaj sta ga pustila in se nasmejala na glas.
»Dobro si nacedil!« je hvalil eden Slovaka in se krohotal. »Takih še ni slišal in pozabi jih tudi ne tako kmalu.«
Slovak ni bil preveč zadovoljen s svojim uspehom, od ene strani namreč. Bal se je, da bo užaljeni poslovodja naznanil zadevo našemu mojstru, kar bi imelo zanj in tudi zame več kot neprijetne posledice. Sklenila sva, da pustiva barako in se lotiva dela, na] pride potem
kar hoče. Odrinila sva na prod in s strahom pričakovala, kaj bo. Toda nič ni bilo. Ob petih je prišel mojster in izpremembe nisva zapazila na njem. Poslovodja torej vendar ni naznanil.
Minilo je par dni brez izpremembe in prišla je sobota. Delali smo po starem redu. S Slovakom sva vozila iz struge do kanala, tovariša sta pa odvažala odtod v tovarno in pomagala zidarjem. Vpila sta. kako trpita, in posebno moj gospodar je po večerih tožil o bolečinah v rokah in nogah. V istini pa s Slovakom nisva imela vzroka, tarnati nad trpljenjem. Delala sva lagodno in še bolj bi bila lahko, ko bi bil prenehal mraz. Toda solnca ni bilo od nikoder in dan na dan so visele težke, odurne megle na nebu. Samo kratka popoldanska urica nama je ostala v slabem spominu. Mojster naju je obiskal in tedaj sva uvidela, da ni dobro delati vpričo njega in nesrečnima tovarišema sva verjela popolnoma.
Navadila sva se drug drugega že tako, da sva se glasno pričkala o raznih vprašanjih in med drugimi delavci vsa si pridobila znanje, osobito s tistima dvema, ki sta bila priča konflikta med poslovodjem in Slovakom. Sestajali smo se med delom, pripovedovali si in ni bilo baš predolg čas v tovarni. V soboto zvečer nas je mojster plačeval. Naju s Slovakom je pridržal pri sebi, kakor da ima kaj posebnega za naju.
»Jutri, v nedeljo, pridita delat,« je šepnil, »ob sedmih zjutraj. Toda ne povejta tega onima dvema.«
»Prideva!« sva dejala veselo in čudeč se.
V nedeljo zjutraj je že čakal v tovarni. »Vozila bosta spet,« je ukazoval resno. »Gbjta, da bosta delala, goljufala me ne bosta, vem kaj človek lahko stori na dan. Sicer bosta delala prihodnjo nedeljo ona dva.«
Požurila sva se, zakaj vsekakor sva bila hvaležna, da je nama privoščil zaslužek še po vrhu.
»Tako bova še zaslužila kaj!« je mrmral Slovak zadovoljno.
»Toda ona dva. kaj porečeta?« sem menil jaz. »Gospodar me je že davi izpraševal, kam grem.«
»Saj mu nisi povedal!« •
»Ne, lagal sem se mu! Ali ravno zavoljo tega se bojim, da bi me videl.«
»Kaj moreva zato«, se je izrazil Slovak. »Reveža sta, ali jaz jima ne morem pomagati.«
Nekoliko sebičnosti je bilo v teh besedah. To je proletarska sebičnost, ki je razširjena med nižjimi sloji in se zbuja na dan v podobi naivnega koristolovstva. Kakor moj Slovak; sočuvstvoval je s sotrpinima, a zraven je blagroval samega sebe. To je tako naravno, da ni treba razlag?.
še eno veliko veselje se je nama obetalo; megle so se dvigale v visečino. spajale so se v ljubke, volnene oblačke in izginjale na obzorju. Posvetilo je topk> solnce in narava se je izpre-menila, kakor da se je umila. V popolnoma drugi podobi se je kazala peščena struga najinim očem in zdela se je nama lepa in prijazna.
»Kakor prerojeno!« je vzkliknil Slovak in dovzetno zrl Črez roko. Ni se mu več ljubilo delati, obrnil je samokolnico narobe tako, da je bilo dno na vrhu in se mehanično vsedel nanj. Storil sem tudi tako. Tovariš je snel kapo z glave, pomešal z roko po dolgih, črnih laseh in vzdihnil:
»Ko bi denarja imel !«
Vzdih ni bil tožeč in obupen, ampak kakor razkošna želja sitega človeka se mi Je zdel.
»Pomisli . . .!« je povzel znova, »ko bi se zdaj naenkrat izpremenila ta polja belega gra-
moza in peska v čisto — zlato. Kaj bi storil?«
»To se razume, kaj bi storil!« sem odvrnil s smehom.
»Ampak, kaj bi potem storil?«
»Dobro bi živel!«
»To je da! Pa jaz bi napravil še kaj drugega. Napravil bi veliko veselico, povabil skupaj vse barabe v deželi, vse reveže in vse berače. Ti bi morali piti. jesti, peti in plesati in za trud __ za dnino bi dal vsakemu pet cekinov,..«
Nasmejal sem se.
»Smejiš se,« je dejal Slovak in se obrnil vame. »Ampak vseeno bi napravil tako, ko bi imel denar. Ko bi ga vsaj toliko imel!« in z obema rokama je zajel peska, »pa bi si opomogel. — Ali, sem neumen.« je dahnil polglasno, zagnal pesek po produ in se žvižgaje zagledal v jasno daljo.
»Ali ljubiš lepo naravo?« sem ga vprašal
zvedavo.
»Da! Blazno fo ljubim in narava vpliva name, da se izpreminjam kakor vreme. Lep, solnčen dan pa ljubim posebno. Veš!« je nadaljeval nekoliko tišje, »verujem v vero. Domi-šljujem si, da je nekje na svetu kraj, kjer ni trpljenja in krivice, ni joka, ne solz, kjer so ljudie blaženi in dobri in vsi enaki. In ta kraj si predstavljam lep. s krasnimi polji in gozdi, s svetlimi, širokimi vodami in z vedno lasnimi, solnč* nimi dnevi, kakor Je današnji. Tako si ga slikam in trdno verujem, da je nekje, a kje, sam ne znam. Le to si ne smem misliti, da se varam.«
»Pa se!« sem zinil vmes, a takoj mi je bilo žal. Slovaku se je zmračil obraz in se je raztogotil.
(Dalje.)
Selavca. Takrat so se drli na vse grlo, da vsak delavec vreden plačila, vpili in obljubo-vali so delavstvu nebesa tukaj in tam, po vseh cerkvah so črni delavski prijatelji dokazovali, iia so socialni demokratje sami sebičneži in postavljali sehe za zgled. Hinavčil Da ne izgube Židovskih prijateljev, ki so tako radodarno sub-vencionarali evharistično komedijo, so v poslanski zbornici glasovali v prid izkoriščevalcev in proti ubogim, izmozganim pomočnikom.
V dolglednem času ne bo prišlo prvo či-tanje zakona za pekovsko varstvo na dnevni red. Izročitev zakona narodnogospodarskem.! odseku brez prvega čitanje je tudi preprečena. Torej se sploh ne more pričeti z obravnavo zakona! Po večletnem trudu so izsilili socialno demokratični poslanci od vlade zakonski načrt, ali krščansko socialni poslanci se rogajo temu trudu in preprečijo obravnavo.
Na petkovi seji državnega zbora je predložil sodrug Muchitsch peticijo, obsegajočo tri zvezke, avstrijskih pekovskih delavcev za iz-pretnenibo vladne predloge o varstvu pekovskih delavcev. Peticija je sestavljena v nemškem, češkem, poljskem, slovenskem in italijanskem jeziku in podpisana od desettisoč pekovskih pomočnikov vseh narodnosti. Pekovski delavci zahtevajo predvsem naslednje iz-premembe vladne predloge
1. Zakon o pekovskem varstvu naj velja za vse pekarne in za vse osebe, ki so zaposlene v pekarnah.
2. Delavni teden za vsakega poedinega delavca naj se omeji na šest delovnih šiht.
3. V teku štirindvajsetih ur ne sme ostati noben delavec v obratih s šestimi delavci več kakor dvanajst ur v delavnici, v obratih z več kakor šest do petnajst delavcev kvečjemu enajst ur, v obratih z več kakor petnajst delavci, kjer ni krajši delovni čas vsled izpre-membe šiht, kvečjemu devet in pol ur.
4. Delovni čas v obratih, kjer je manj kakor šest delavcev, sme trajati kvečjemu deset ur v obratu s šest do petnajst delavci kvečjemu devet ur in v obratih z nad petnajst delavci kvečjemu osem ur.
Ljubljana in Kranjsko.
— Kranjski deželni zbor bo sklican na redno zasedanje v prvi polovici prihodnjega meseca. Zasedanje bo trajalo kakih 5—6 tednov.
— Brezposelnost je v Ljubljani velikanska in še vedno narašča. Vse gleda s skrbjo v bodočnost, ker ni upanja, da bi se položaj v doglednem času izboljšal. Strokovne organizacije limajo ob sobotah in nedeljah polne roke dela 11 izplačevanjem brezposelske podpore. Tu se najbolj pokazuje vrednost centralne organizacije; kajte če bi bili navezani sami na sebe, bi bile 'blagajne kmalu izčrpane. Strokovno tajništvo izplača vsak dan nenavadno velike &vote na račun strokovnih organizacij potujočim sodrugom, prihajajočim iz drugih krajev s trebuhom za kruhom. V teh hudih časih je organizacija pravi blagoslov za organiziranega 'delavca. Lahko si predstavljamo bedo v družini, kjer m' nobenih dohodkov iti nobenega upanja na skorajšnje delo. Prav sedaj je najugodnejši čas, da sodrugi pokažejo indiferentnim delavcem potrebo in koristi strokovne organizacije.
— Uredništva bratskih strokovnih glasil,
ki jim je bil doposlan družinski koledar, se prosijo, da ga priporoče svojim članom in organizacijam. — Podružnice »Vzajemnosti« dobe po en izvod zastonj za knjižnico, če naroče •hajmanj deset koledarjev in vpošljejo denar ‘naprej, vse druge organizacije, če naroče najmanj 20 koledarjev. — Sodrugi v Zagorju dobe koledar v konsumnem društvu po 1 K 10 vin. izvod. Ker je velik del koledarja posvečen zgodovini rudarskega gibanja na Slovenskem, je upati, da bodo zlasti rudarji pridno segli po njem.
— Neznosne razmere na c. kr. državni železnici so bile predmet velikega protestnega Zborovanja železničarjev, ki se je vršil snoči v Vseh prostorih gostilne pri Anžoku v Sp. Šiški. Zbralo se je nad štiristo železničarjev — zboro-
vališče je bilo natlačeno polno — da dado du-ška svojemu ogorčenju nad nevzdržnimi razmerami; k besedi se je oglasilo okrog 20 govornikov, ki so vsi v ostrih besedah nastopili proti sedanjemu samovlastnemu režimu g. prometnega kontrolorja in njegovih pomočnikov na državni železnici in naštevali naravnost škandalozne nedostatke. Končno je shod soglasno odobril sledečo
resolucijo:
Z ozirom na dejstvo, da je občevanje posameznih predpostavljencev napram podrejenim uslužbencem, posebno pa ono prometnega kontrolorja gosp. nadzornika Batagelja in po-stajenačeinika gosp. nadzornika Hrašovca skrajno netaktno, v nekaterih slučajih celo surovo izzivajoče;
uvaževanje, da merodajni faktorji in posebno prometni kontrolor gosp. Batagelj enostavno ignorirajo predpise, ki so vsaj deloma uslužbencem prijazni in ki ščitijo varnost oseb in blaga, ter določbe v službi in počitku, in na njih mestu postavljajo ustmene raporte, ki naravnost nasprotujejo duhu predpisov;
uvaževaje, da merodajni faktorji in po-nik, pod katerimi trpi vlakopospeševalno in vlakospremno osobje vzlic večletnim pritožbam in prošnjam, ker baje ni mogoče odpraviti obstoječih nedostatkov, ker prometni kontrolor vztraja pri svojih zapovedih;
zahtevajo na dne 16. decembra vršečem se javnem železničarskem shodu zbrani železničarji, da prisotni člani personalne komisije zbero na shodu objavljene nedostatke v spomenico katero naj potem vzajemno s tajništvom splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo predlože tržaškemu ravnateljstvu. Enako glaseča se spomenica naj se odpošlje tudi državnemu poslancu sodr. Tomšiku na primerno uporabo.
— Žalostno sliko parlamentarnega življenja slovenskih naprednjaških poslancev na Dunaju razgrinja »Slov. Narod«. Dočim uganjajo slovenski klerikalci najostudnejšo, najmaloprid-nejšo komedijo, ostajajo slovenski narodnjaški in liberalni poslanci politično pasivni in mrtvi, niti sledu življenja ni iz njihovih vrst, niti besedice protesta iz njihovih ust proti neresnemu prostituiranju važnih vprašanj od klerikalne strani. V notranjosti monarhije dviga reakcija oholejše glavo kot kdaj poprej, zunaj črno-žol-tih mejnikov se preosnavlja lice Evrope in v teh velikih, resnih in izredno važnih trenotkih opisuje liberalno glasilo — ki gotovo ne gleda pre-črno — »gibanje« slovenskih narodnjaških in liberalnih poslancev na Dunaju takole: »Dr. Ravnihar si je našel podstrešje v mladočeškem klubu, dr. Rybaf in dr. Gregorin samevata izven organizacije, dr. Stnodlaka in dr. Čingrija frustrirata svoje sile v malo aktivnem krogu dalmatinskega kluba. Ne le politično temveč tudi parlamentarno-tehnično škoduje ta razdvojenost, ta osamelost. Napredni jugoslovanski poslanci ne morejo dovolj uveljaviti svoje besede niti v plenumu, niti v odsekih državnega zbora. Ne morejo končno uveljaviti svojega
vpliva niti v Javnosti, v časopisju, in ker so te-
korekoč nekaki parlamentarni drobci, jih sme tudi vlada brez kazni dostikrat prezirati...« Temu priznanju politične in parlamentarne brezpomembnosti raznih Ravniharjev, Ryba-fev in Gregorinov nimamo nič dostaviti.
— Žepni koledar za I. 1913, ki izhaja že trinajsto leto, se je med delavstvom tako priljubil, razširil in vdoniačil, da ga nihče več pogrešati ne more. Letošnjo naklado smo znatno povečali, in vendar vse kaže, da ga ne bo preostalo prav nič. Pri tej priliki sporočamo, da bomo v teku tega tedna razpošiljali koledar tudi onim, ki so naročili posamezne izvode ali pa tri, štiri komade, ker smo morali najprej odpraviti večja naročila. Vsi. ki so naročili žepne koledarje, jih dobe ta teden.
— Umrli so v Ljubljani: Ana Košir, dninarica, 19 let. — Terezija Kalteneger, kajžarjeva žena, 45 let. — Katarina Škofič, kuharica, 62 let
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 1. do 7. decembra. Novorojencev je bilo 22, mrtvorojenec 1, umrlo jih je 16, meti temi 8 domačinov in 8 tujcev, in sicer za jeti-
ko 2, za različnimi boleznimi 14. Za noricami so oboleli 4, za egiptovsko očesno boleznijo 1.
— Kranjska sekcija zveze hidustrijcev je imela nedavno v Ljubljani svoje zborovanje pod predsedstvom veleindustrialca Samassa v hotelu pri Slonu. Navzoči so bili tudi predsednik zveze Vetter in tajnik Weiss. Sklenili so, da se pridružijo sklepu, po katerem je zveza in-dustrijcev sklenila ustanoviti obrambni sklad proti stavkam. Iz tega sklada bodo tovarnarji dobivali podpore ob stavkah, da se bodo lažje upirali delavstvu. — Ta sklep podjetnikov je najbolj kategorična zapoved delavstvu, da se mora resneje oprijeti organizacije in ostati edino, ter odklanjati vse liberalne in klerikalne organizacijske spake.
— S trebuhom za kruhom. V nedeljo sta se z južnega kolodvora odpeljala v Ameriko dva Hrvata, nazaj je prišlo pa 150 Macedon-cev in Bolgarov in 122 Hrvatov.
— Smrtna nezgoda. 49 let stari Ivan Lakner, posestnik v Lahini pri Dragatušu je 13. decembra vozil pesek v Črnomelj. Dasi so ga svarili, naj nikar ne gre z vozom po bližnici, vendar se je spustil po nevarni občinski poti, kjer se je koš s peskom do 30 centov teže, zrušil nanj in ga popolnoma zasul. Bil je takoj mrtev. Prepeljali so ga v črnomaljsko mrtvašnico in od tam na Dragatuš. Pokojnik zapušča troje nepreskrbljenih otročičev.
— Detomorilka. V Kranju je porodila dekla pri tamošnjem posestniku in trgovcu Kranjcu zdravo in krepko dete — dečka. Dekla je porodila skrivaj, nesla je dete na cesto, kjer so našli drugi dan novorojenčka zmrznjenega. Zlobno mater so aretirali in prepeljali v Ljubljano.
— Rešilno talijo v znesku 52 K 50 v je dobil Franc Kuralt iz Mavčič, ker je rešil z lastno smrtno nevarnostjo iz vode Franca Bohinca.
— Dezertiral je infanterist 17. pešpolka J. Pregled.
— V Ameriko so se hoteli v soboto odpeljati ter se s tem izogniti vojaški dolžnosti Mile Gvoič iz Brnjavca, Nikolaj Miličevič iz Vrgin mosta, Juraj Jerasnic iz Pišanca in Pavo Manajlovič iz Virgin mosta. Nadstražnik Jakob Keržan pa jih je na južnem kolodvoru aretiral. Vse štiri so oddali vojaški oblasti.
— Izgubljeno in najdeno. Justični paznik Fran Tumpe je izgubil bankovec za 10 K. — Gdč. Frida Uhlova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Dijak Karel Miklič je izgubil srebrno uro z verižico. — Dijak En-gelbert Franchetti je izgubil telovadne čevlje. — G. Bertram Gotz je izgubil zlat double šči-palnik. — Mesarski pomočnik Adolf Žabjek je izgubil mesarsko tehtnico. — Neki gospod je izgubil zlato uro z zlato verižico, neka gdč. pa zlato ovratno verižico. — Olga Smrkoljeva je našla zavitek podlage za odeje.
— Zgubil je v nedeljo zvečer ognjičar ploščato srebrno uro, vredno 50 K po Levstikovi ulici do železniškega prelaza pod Tivoljem in do gledališča. Pošten najditelj naj jo blagovoli
oddati proti nagradi v upravništvu tega lista.
— Skozi okno vrXen Je dostikrat denar, ki
se ga potrosi za posteljno perje in za izgotovljene postelje, če se kupuje iz nepravega vira. Pri nakupu posteljnega perja je treba posebne previdnosti ter so zanesljive le prve tvrdke v tej stroki, n. pr. tvrdka S. Bcnisch v Desche-nitzu št. 758 Češko, ki vsakemu strogo reelno vstreže.
— Zanimiv cenik s 4000 slikami razpošilja na zahtevo vsakomur zastonj in poštliine prosto prva tovarna ur Jan Konrad, c. i. kr. dvorni založnik v Briixu št. 142 (Češko). Ta lepo ilu-strovani katalog vsebuje slike zadnjih novosti ur, zlatnine, srebrnine, godal, usnjenega blaga in vsakovrstnih domačih potrebščin. Naj si ga vsakdo naroči in našel bo, kar se mu zdi primerno.
IDRIJA.
— Zglaševanje vojaški taksi zavezanim osebam je po zakonu z dne 10. februarja 1907 obvezno vsako leto meseca januarja v tisti občini, v kateri imajo dne 1. januarja t. leta svoje bivališče. Kdor se ne zglasi, zapade globi 50 K, ali pa zaporu. Kdor bi vedoma kaj zamolčal
ali resnice ne napovedal, zapade denarni kazni 500 K, pri posebnih obtežilnih okolnostih pa 1000 K, ali pa se globa spremeni v zaporno kazen.
— Rekurz, ki so ga vložili Ivan Kavčič in tovariši proti proračunu idrijske mestne občine za leto 1913, se nanaše na sledeče postavke: Proti raznim stroškom, blagotvornim stroškom in ostalim potrebščinam v znesku 2500 K. Proti raznim stroškom ubožnega zaklada za reveže v znesku 900 K. ker se ni navedlo v proračunu v kakšne namene se bodo porabili ti zneski. Pritožniki torej ne znajo tolmačiti besede razni stroški ali pa so tako modri, da sami za svoje izdatke že vedo za celo leto naprej, zato ne poznajo raznih stroškov, ki pri navadnih ljudeh pridejo tudi nepričakovano. Za kurjavo in druge potrebščine je znesek 500 K previsok. Pritožniki se torej razumejo tudi na prirodne sile. že naprej vedo koliko bo mraza in toplote v letu 1913. Pravdni stroški za pritožbo na upravno sodišče zaradi hiše št. 509 po 1000 K so pretirani, pravijo, da naj se vsi črtajo. Po našem mnenju se morejo pretirane zahteve le znižati, nepotrebne pa črtati. (Ali niso res pristni Salamonovi nasledniki?) Prispevek obrtno-nada-ljevalni šoli naj se črta, ker županstvo med pokritjem ne navaja nobenih dohodkov. Pritožniki še sedaj ne vedo. da je ta šola zasebna, po zakonu primorana uštanova, ki nima dohodkov, ampak je vezana le na podpore, ki pa so za idrijsko šolo razen občinske malenkostne in nimajo s proračunom mestne občine prav nič opraviti. Podpora godbenemu društvu in Družbi sv. Cirila in Metoda se ne sme zvišati. pravijo pritožniki, ker je že tako preveč domačih potreb. Godbeno društvo torej ni domača ustanova, čeprav obstoji iz raznih delavcev. Podpore idrijskim ubožnim dijakom na visokih šolah so previsoke, ker se je občina že žrtvovala, ko je ustanovila srednjo šolo. Po mnenju pritožnikov naj ima tore! od te šole le tisti korist, ki ima dovolj denarja, da se za daljše študije sam vzdržuje. Kdor tena ne more, naj postopa. Komu torej koristijo žrtve srednje šole? Tujcem in bogatašem, če se domačih ne sme podpirati. Izdatek 20.000 K za zidanje hiše št. 509 naj se črta, ker javne čitalnice in plesne dvorane občina ni poklicana graditi, ker v ta namen so že drugod prostori. Gradi, pravijo, naj se le stanovanja in gasilna shramba, kateri itak noben ne ugovarja. Vprašamo go-snode pritožnike, ali se dajo stanovanja in gasilne shrambe graditi od njih modrosti, namesto z denarjem, ki je v proračunu postavljen? Za regulacijo Nikave naj se prispevek 500 K črta, ker Nikava ni občinska last in ni še tozadevnih načrtov. Vprašamo pritožnike, ali ni deželni stavbeni urad že leta 1910 izdelal načrte za regulacijo Nikave po nalogu deželnega odbora? In ti načrti so vsakemu na razpolago v občinski'pisarni, da si jih lahko ogleda. In prav pritožniki sami ste načrte že večkrat po rokah vlačili, danes pa trdite da jih ni! Sploli pa je tudi trditev, da je Nikava erarična, ne občinska, ter da se zato regulirati ne more,_ brez
podlage, kajti če bi bilo to res, potem bi tudi deželni odbor ne bil prtstil načrtov napraviti, ki jih je izročil občini. Vsi omenjeni rektirzi so brez podlage in prava otročarija ljudi, ki svoje koristi pobijajo in sklepe, ki .so jih pri proračunski seji odobrili. Upamo, da bo deželni odbor tem otročarijam napravil konec in rekurze zavrnil.
— Občni zbor »Podpornega društva za reaice v Idriji«, ki se je vršil pred kratkim, ’e pokazal zadovoljiv uspeh. Društveno imetje znaša nad 10.000 K, letni prirastek je okrog 1000 K. Društvo dobiva prispevke od delavskega ministrstva, deželnega odbora, mestne občine, raznih denarnih zavodov, posameznih podpornikov in članov, katerih je okrog 50. Izvoljen je zopet stari odbor z ravnateljem dr. Bevkom na čelu. Izpremenila so se pravila, da bodo odgovarjala časovnim potrebam. Najvažnejša je določitev, da v slučaju, ako preneha društvo, pripade vse imetje mestni občini idrijski, ki napravi ustanove za uboge in pridne dijake srednjih in visokih šol. slovenske narodnosti in pristojne v mestno občino Idrijo.
MAKSIM GORKIJ:
Jemeljan Piljaj.
»Prav nič drugega nama ne preostane, kakor1 ’da greva v solino. Tam je sicer prekleto Jlelo, ali morava, morava, drugače pogineva 'Od gladu.«
Tako je govoril moj tovariš Jemeljan Pila! in Je med govorom že desetič potegnil prazno mošnjo za tobak. Vzdihnil Je, ko Je videl 'da je mošnja prav tako prazna, kakor je bila Včeraj. Potem je pljunil in pričel žvižgati, legel na hrbet in gledal v jasno, soparno nebo. Ležala sva na peščenem produ, tri milje od Odese. Iz Odese sva odšla, ker nisva dobila tamkaj dela in ker sva bila gladna, sva razmotrivala vprašanje: kam sedaj. JemelJan se je stegnil po pesku, glavo proti stepi, noge proti morju. Tiho Šumeči valovi, ki so pritekali k bregu, so umivali njegove gole, umazane noge. Nekaj časa se je zvijal kakor maček, potem se Je stegnil daleč proti morju, da mu je pljusknil val do ramen. To mu Jebilovšeč, ker ga je zazibalo v leno, otožno razpoloženje.
Gledal sem proti pristanu, kjer se je dvigal jambor ob jamboru, težak, gost dim jih je pvljal In čez morje je zvenel nezvočen šum ve-fig od sider, žvižg lokomotiv, ki so privažale blago in živahni glasovi delavcev, ki so nakladali blago na ladje. Prav nič nisem uzrl tam, kar bi zamoglo razžareti že ugaslo upanje na 'delo, vstal sem in dejal Jemeljanu:
»Torej dobro, pojdiva v solino!«
»No ... tak pojdi!... Ali boš pa tudi zmogel?« je vprašal zategnejeno, ne da bi me pogledal.
»To se bo izkazalo že tamkaj.«
»Torej greva res?« ie ponovil Jemeljan, ne da bi se zganil.
»Seveda!«
»Ahal No, prav tako... torej pojdiva! In ta prokleta Odesa — vrag jo vzemi — naj ostane, kjer hoče. Pristaniško mesto! Da bi te zemlja pogoltnila!«
»Že dobro, vstani, da se odpraviva; kaj ti pomaga zmerjanje!«
»Kam pojdeva? V solino... tako. Ali videl boš bratec, da iz tega itak ne bo nič, čeprav greva tje.«
»Ali ti si vendar dejal, da morava tje.«
»To je res, dejal sem tako. Kar sem rekel, sem rekel, besed ne tajim. Ali da ne bo nič iz tega, to je tudi res.«
»Zakaj?«
»Zakaj? Mar misliš, da tam na naju čakajo in da bodo dejali: prosimo lepo, gospod Jemeljan in gospod Maksim, bodita tako dobra in garajta in sprejmita naše groše. Tako ravno ni. Ampak tako-le Jej sedaj sva midva edina gospodarja najine kože...«
»No, že dobro, dovelj! Pojdiva!«
»Počakaj! Ali naj greva k oskrbniku in govoriva z vso spoštljivostjo: spoštovani gospod, velespoštovani krvoses 'in priganjač, tukaj Vam ponujava svojo kožo, ali ste zadovoljni kupovati jo s šestdesetimi kopejkami na dan? In potem...
»Torej vstani, da pojdeva. Do večera prideva k ribičem, pomagava jim izvleči mreže — morda dobiva večerjo.«
»Večerjo? To je res; ribiči nama bodo dali jesti, dobri ljudje so. Pojdiva, pojdiva ... Ampak kaj pametnega ne bova midva iznašla, bratec, ker ves teden nisva dobila nobenega dela, in tako bo ostalo.«
Vstal je, popolnoma premočen je bil, pretegnil se je, stisnil roke v hlačne žepe, hlače si ie bil sešil iz dveh .vreč od moke, brskal je po
žepih, šegavo je potem ogledoval prazni roki in jih držal pred obraz.
»Nič! ... Štiri dni že iščem in vselej nič! To so stvari bratec!«
Šla sva ob obrežju, zdaj in zdaj izrekši kako opombo. Noge so se pogrezale v mokri pesek, ki je bil pomešan s školjkami. Rahli udarci valov ob školjke in pesek so izvabljali melodičen šum. Valovi so naplavili slizaste meduze, ribice, črne, vlažne koščeke lesa, čudnih oblik. Svež. krasen veter je prihajal od morja, hladil naju je in letel, vzdigavši majhne peščene vrtince, na stepo.
Vedno veseli Jemeljan je povesil glavo, hotel sem ga spraviti na druge misli, zato sem dejal:
»No, Jemeljan, povej kaj, dogodovščino iz svojega življenja!«
»Pripovedoval bi že, bratec, ali težko je govoriti, če kruli želodec. Pri človeku je želodec najvažnejše in poglej kakršnega pohabljenca hačeš — brez želodca ni nobeden! če je želodec utešen — je tudi duh bister; vsako človeško dejanje izvira iz želodca... no, saj to itak sam veš.«
Potem je molčal.
»Ah, bratec, ko bi mi morje sedaj-le — bum! — grglo tisoč rubljev! Takoj bi otvoril gostilno, ti bi postal moj pomočnik in jaz bi si postlal pod mizo in napeljal cev Iz sodca v usta. Kadar bi me obšla želja, da bi pil iz vira veselja in dobre volje, bi zapovedal: Maksim, odpri pipo! — in ... luk, luk, luk ... naravnost za vrat! Požiraj, Jemeljan! Vraga, to bi bilo lepo. Kmeta, gospodarja črne zemlje — o ti!.. tepi ga, sleci mu kožo, obrni ga okolo in okolo. Ako bi prišel, da bi se po pijančevanju okrepčal — »Jemeljan Pavlič, daj mi kozarček na upanje.« — O? Kaj? ... Na upanje?! Ne dam nič na upanje! — »Bodi usmiljen, Jemeljan
Pavlič!« — Naj bo: pripelji semkaj voz, potem dobiš merco. Ha-ha-ha! Prebodel bi vampaste-ga hudiča!«
»No, si pa ti krut! Kmet tudi strada, ti pravim.«
»Kaj? On da bi stradal?... To je dobro! To je prav! Mar jaz ne stradam? Bratec, od dneva svojega rojstva že stradam in to ni zapisano v nobeni postavi. Uja! Strada... zakaj? Slaba letina? To je dvomljivo. Slaba letina Je najprej v njegovi butici, potem šele na polju, vidiš! Zakaj v drugih državah ni slabih letin?! Ker tam niso ljudem glave prirasle; tam mislijo, bratec, tam lehko odlože dež do Jutri, če ga danes ne potrebujejo in solnce lehko odmaknejo, če usiplje preveč svoje toplote. lil kakšne odredbe imamo pri nas? Prav nobenih, bratec ... Ne, ne, saj to je vse le šala! Ali če bi imel res tisoč rubljev in gostilno, to bi bila že resnica ...«
Umolknil je in iz navade je potegnil mošnjo za tobak, obrni! jo Je, ogledoval nekaj Sasa in jo zalučil jezno v morje.	.
Val je zagrabil umazano mošnjo m JO hotel že odnesti od brega, a ko je natančno ogledal darilo, ga je jezno zopet zagnal na breg.
. »Ne maraš? Lažeš, moraš sprejeti!« pobral je premočeno mošnjo in 1° vrgel s krepkim zamahom daleč v morle.
»No, čemu se režiš.'' I o so ljudje! Lita knjige, nosi jih celo s seboj, a me ne razume. Čet-verooko strašilo!«
To je veljalo meni. Jemeljan me je imenoval Četverooko strašilo vsled občutljivosti jn v trenotkih, ko ga je pograbila brezmejna' jeza in sovraštvo na vse. kar je bilo živega. Drugače se ni norčeval iz mojih očal. Zaradi tega mojega neprostovoljnega nakita me je celo tako spoštoval in zdel sem se mu tako ugleden, da me je prve dni najinega znanja vikal in go-
Trst
— Politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke ima nocoj važno sejo. Sodrugi odborniki so naprošeni, da se udeleže seje polnoštevilno.
Zadnje vesti.
PROCHASKOVA AFERA.
Zdrav je. Nikdar ni bil zaprt. Nihče ga ni zio-stavljal. Srbija ie spravljiva 1
Dunaj, 16. decembra. Danes je bilo po dolgem čakanju izdano urad. poročilo o aferi konz. Prochaske. Poročilo je kratko in pokazuje, da so bile vse od senzacije željnih kričačev, od profesionalnih hujskačev in od konfuznih fantastov raznašane tatarske vesti kratkomalo zlagane. Po tem poročilu je soditi, da ni v vsej Prochaskovi aferi ničesar, kar bi moglo porajati misel, da mora priti zaradi tega do vojne med Astrijo in Srbijo. Dasi ne podaja poročilo podrobnosti, je vendar očitno, da ni v zadevi nič tragičnega, zlasti ničesar, kar bi se ne dalo povsem mirno poravnati.
Uradno poročilo se glasi:
Preiskava, ki jo je ces. In kr. ministrstvo za zunanje zadeve v aferi konzula Prochaske v Prizrenu podvojeni odposlanem delegatu izvršilo, in ki se ie vsled velike oddaljenosti in vsled razmer, ki so nastale po vojnem stanju, nekoliko zavlekla, je zdaj dovršena. Na podlagi njenega rezultata se na radost lahko konstatira, da so govorice, ki so bile razširjene, češ da je bil konzul Prochaska od srbske strani na svojem mestu držan kakor jetnik, in eeio da je bil zlostavljen, brez vsake podlage. Svoječasno od srbske vlade proti omenjenemu konzularnemu funkcionarju s prošnjo za njegovo premeščenje napravljena tožba, češ da se je pri prihodu srbskih čet v Prizren iz ces. in kr. konzulata streljalo nanje, se je izkazala kot povsem neutemeljena. Nasrpotno so srbske vojne oblasti v Prizrenu pač napram našemu ondotnemu konzulata in njega voditelju in osobju ogre-šile ob mednarodno pravo. Pregreški. ki so se zgodili v tem oziru, se naznanijo kraljevski srbski vladi z zahtevo za primerno zadoščenje. Nobenega vzroka ni za mnenje,, da bo kraljevska srbska vlada, ki se je vedla napram misiji ministrskega delegata vseskozi pospešujoče, (»\velche sich der Mission des Delegierten des Ministeriums des Ausseren gegenliber durch-aus entgegenkommend verhalten hat...«) odrekla to zadoščenje.
Berolin, 16. decembra. »Lokal Anzeiger« piše. da so imeli avstrijski, italijansko in nemški poslaniki skupen razgovor in da je bil nato avstrijski poslanik Ugron v avdijenci pri ministrskem predsedniku Pašiču. Po avdijenci se je vršilo posvetovanje ministrov. Prečitalo se je poročilo v zadevi Prochaske.
AVSTRIJA IN SRBIJA.
Pariz, 17. decembra. »Temps« trdi, da je imel avstrijski poslanik Ugron s Pašičem prijateljski pogovor in mu izrazil željo, da bi srbske čete čimprej zapustile Drač In severno Albanijo. Pasič je v zelo prijaznem odgovoru dejal,da so pogajanja o tem šele po sklepu miru s Turčijo mogoča. Pritožil se je, da avstrijske čete s svojimi reflektorji baje vsako noč preplavljajo Belgrad z lučjo. Tudi zaradi aretacij srbskih državljanov se je pritožil.
Dunaj, 17. decembra. Srbski poslanik Jovanovič je dospel na Dunaj in dejal poročevalcu »N. F. Pr.«: Diference med Avstrijo in Srbijo niso take, da bi.se ne dale poravnati. Upam, da se bodo poravnale.
SRBIJA JE PRIPRAVLJENA, DA SE POGAJA
London. 16. decembra. Reuterjeva agencija poroča: V slučaju, da bi se želelo uvesti pogajanje med Avstrijo in Srbijo, bi bila poslednja pripravljena uvesti z Avstrijo prijateljsko razmerje, toda v popolni gospodarski neodvisnosti. Srbija je pripravljena priznati avtonoml-|o Albanije, ako se ji prizna pravica do jadranskega pritsanišča, ki ga ne bi ona nikakor izpre-ntenila v bojno luko. Pripravljena je tudi priznati Avstriji prednost glede posojil, in javnih
voril z menoj s spoštljivim glasom, čeprav sva skupaj na rumunskem parniku nakladala premog in čeprav sem bil ravno tako kakor on popolnoma razcapan, razpraskan in črn kakor vrag.
Oprostil sem se in ker sem ga hotel po-mirati, sem mu začel pripovedovati o inozem-
Elrih državah ln mu skušal dokazati, da je nje-evo naziranje o človeški nadvladi nad solncem
i oblaki iz dežele bajk.
»Tako torejI Glej, no, no...« je zdaj in zfaaj vrinil v moje pripovedovanje. Ali čutil pem, da se ne zanima prav posebno proti nje-?0v?. n^vadi za inozemske države in življenje njih, in da me niti ne posluša, temveč da gleda nepremično v daljavo.
»lo je pač tako, dragi brat« me je prekinil Z negotovo kretnjo roke. »Ali kaj sem te hotel .Vprašati: ako bi naju sedaj srečal človek z denarjem, z veliko denarjem«, to je posebno na-glašal in me od strani ošvrknil s pogledom, >ali bi ga ti spravil na oni svet?«
Stresel sem se.
»Seveda ne,« sem odgovoril. »Nihče nima pravice, da bi kupil za ceno življenja bližnjega svojo srečo.«
»Oho! Da... tako je prav modro zapisano V knjigah, ali le zaradi vesti, v resnici bi pa oni gospod, ki si je prvi izmislil te besede, seveda če bi se mu slabo godilo — za svoj obstoj prav gotovo pri prvi ugodni priliki koga usmrtil. Pravice! Tu jih imaš, one pravice!« in Je-meljonova krepka pest je švigala okolo mojega nosu. »In vsak se ravna na različne načine vedno po tej pravici. To so tudi pravice!«
Jemeljan je nagubančil čelo, oči so se mu skrile globoko pod dolge, obledele obrvi.
Molčal sem, ker sem vedel iz izkušnje, da je vsako ugovarjanje brezplodno, kadar ie bil 'razjarien.	* .	(Dalie.)
flel In skleniti z njo politlčno-trgovlnsko pogodbo na podlagi največje ugodnosti. Poleg tega bi se tudi revidirala carinska tarifa v prid Avstriji. Srbija je pripravljena poslati na Dunaj svoje delegate.
PRORAČUNSKI ODSEK.
»Duhovita« klerikalna obstrukcija. — Nočna seja. — Maškarade.
Dunaj, 16. decembra. V proračunskem odseku nadaljujejo slovenski klerikalci obstrukcijo. Tudi dr. Šušteršič je prišel na Dunaj in se udeležuje seje kot poslušalec. Otvoritev seje se Je zakasnila za četrt ure, ker ni bilo dovolj članov za sklepčnost. Na začetku so mučili ob-struciorsisti svoio pamet, da bi si izmislili kakšne manevre, katerimi bi se delo zavleklo. Po prehodu na dnevni red je prvi govoril Čeh Mav' ".a o proračunskem provizoriju, potem pa Nemec Kuranda. Za njim je dobil ob pol 7. zvečer Gostinčar besedo. On obstruira. Pri tem se ne trudi ne telesno ne duševno. Usta komaj odpira. Ker šepeče tako, da ga nihče ne sliši, mu tudi ni treba nič pametnega govoriti. Dvorana je skoraj popolnoma prazna. Predsednik je navzoč, ker mora biti. Par klerikalcev je pri svojemu junaku na straži. V sosednih prostorih so urejena provizorična ležišča, ker se pričakuje nočna seja. Starejši člani odseka so že šli spat.
Dunaj, 16. decembra,ob 11. zvečer. Gostinčar še vedno šepeče. Dejal je, da bo »govoril« do 2. ponoči. Korošec pa misli pozneje govoriti do 11. dopoldne, ko se ima pričeti seja zbornice.
Dunaj, 17. decembra. Med Gostinčarjevim »govorom« je prišel znani Hummer kot maškara v dvorano. Tudi to ni zbudilo zanimanja. V stranskih prostorih se je utaborilo toliko članov odseka, da je za vsak slučaj vedno lahko sklepčen. V dvorani vlada strašna puščoba. Nekateri stari gospodje tožijo, da se na improviziranih posteljah slabo spi.
Dunaj, 17. decembra. Ko je Gostinčar do-šepetal, je imel češki separatist Tušar prav kratek govor. Potem je dobil Korošec besedo in še govori. Pravi, da bo govoril do 11. dopoldne.
DEMONSTRACIJE NA ČEŠKEM.
Praga, 17. decembra. V nedeljo, ko je oddelek artiljerije odšel iz Kraljevega Gradca, se se ponovile demonstracije, ki so bile dan prej pri odhodu 18. pešpolka, ko so bili na ulici pravi boji z žandarmerijo.
PROCES POSLANCA KOVAČA.
Budimpešta, 17. decembra. Včeraj popoldne se je pred porotnim sodiščem pričela glavna razprava proti poslancu Kovaču. Zagovornik dr. Gonda je predlagal, da se povabita dva zdravniška izvedenca na razpravo. Sodišče je odklonilo ta predlog. Obtoženi Kovač pravi, da se ne čuti krivega. Vsled dogodkov v parlamentu je bil v trajni razburjenosti. Ko je bil izključen iz parlamenta, so mu prijatelji prigovarjali, naj ne gre v zbornico. Zato ie šel na galerijo. Neka malenkost je povrzočila, da je pohitel po stopnjicah v dvorano. Ne more se spominjati, kaj se je potem zgodilo, tudi ne, če je imel kakšno orožje. Tisza kot priča pravi! da je Kovač meril nanj, ko je streljal. Geza Polonyi pravi, da mu je Kovač dne 6. junija dejal, da se bo v zbornici ustrelil; tudi on je bil že na tem, da bi bil streljal, ko so hoteli odpeljati Justha iz dvorane. Popoldne se je nadaljevalo zasliševanje prič.
ZAPLEMBA PARNIKA »ADRIATICO«.
Bar, 16. decembra. Zaradi zaplembe parnika »Adriatico« od strani Grkov, je nastalo v mestu hudo razburjenje. Včeraj se je vršil shod delavcev iz luke, ki zahtevajo, da naj grško vojaštvo pusti parniku takoj prosto pot. V skrajnem (slučaju se bo proklamirala stavka mornarjev in bojkot grških parnikov.
MASARYKOV OBISK V BELGRADU.
Belgrad, 17. decembra. Tukaj zatrjujejo, da je prišel Masaryk po naročilu Berchtoldovem v Belgrad, da bi s svojim vplivom pripravil Srbijo k popustljivosti, ker avstrijski poslanik Ugron ni dobil na svoje vprašanje še nikakršnega odgovora od Pašiča.
KONFERENCA POSLANIKOV TROZVEZE V BELORADU.
Belgrad, 17, decembra. Vesti, da so imeli poslaniki trozveze tukaj konferenco in da je avstrijski poslanik Ugron bil pri Pašiču, so neresnične.
TURČIJA HOČE NADALJEVATI VOJNO?
Milan, 16. decembra. »Corriera della Sera« poročajo iz Sofije: Turčija se pripravlja za nadaljevanje vojne; še vedno mnogo vojaštva in municije pošilja na čataldsko in galipolsko črto. Med nekim poslanikom in Noradunghia-nom so se vršili dogovori; Turčija hoče baje izkoriščati spor, ki je nastal med balkanskimi državami. Turki v Sofiji si ne obetajo mnogo od rezultatov londonske konference. Ni izključno, da se zopet prične vojna.
TURČIJA HOČE REVANŠO?
Dunaj, 16. decembra. Današnja »Mittags-Zeltung« je dobila iz Carigrada vest, da gledajo ondotni diplomatični krogi nekoliko nemirno na notranje gibanje Turčije. Boljinbolj narašča prepričanje, da se je treba iznebiti Kiamilovega režima in nastaviti vojaško diktaturo, kateri naj bi načelovali Nazlni paša, Mahmud Šefket paša in Izet paša. Ideja o revanšl je že postala gonilna moč v sedanji krizi. Vojaštvo hoče nadaljevati vojno. V tem pogledu je karakteristična sledeča izjava Nazim paše: Vojna se bo začela šele sedaj, O bodočnosti Turčije bo odločila vojaška stranka. Ta stranka noče vedeti ničesar o tuirn. Turčiia nadaliuie mobilizacijo z vso orid-
nostjo. VeiiKa nova armada, ki bo Imela nalogo izvojevati revanšo, bo štela 250.000 mož. Turčija razpolaga z velikimi svotami denarja, kajti finančni minister plačuje vedno vse v zlatem denarju. Splošno se sodi, da se bo vojna nadaljevala pod vojaškim režimom.
TUDI BOLGARIJA SE PRIPRAVLJA.
Berlin, 17. decembra. Visok dostojanstvenik je baje dejal carigrajskemu dopisniku »Vos-sische Zeitung«, da Bolgarija noče le dobiti v posest naj večji del evropske Turčije, marveč hoče biti tudi gotova, da bo lahko kmalu popolnoma zapodila Turke iz Evrope in jih potisnila v Azijo. Zato da se Bolgarija vedno prav pridno pripravlja in prevladuje tudi v bolgarskih vojaških krogih mnenje, ki je nasprotno miru.
SRBIJA POMNOŽUJE VOJAŠTVO.
Milan, 16. decembra. »Corriera della Sera« javljajo iz Belgrada: Listi naznanjajo, da je srbska vlada sporazumno z vojaškim poveljni-štvom sklenila pomnožiti vojsko za 100.000 vojakov. Del teh se pošlje v anektirane pokrajine. Porabilo se bo mnogo pušk in kanonov, vzetih Turkom. Tovarna v Kragujevcu pripravlja mnogo municije. Vojaški krogi pravijo. da se v Avstriji jako motijo, če mislijo, da bo kaj lahko prodreti v Belgrad, češ da je ne glede na eventualne splošne komplikacije srbska vojska sposobna, da uspešno odbije vsak napad.
PRED DARDANELAMI.
Carigrad, 17. decembra. Tri grške torpe-dovke, ki so se skrivale za Lloydovim parnikom. so v nedeljo ob pol desetih dopoldne ob-streljavale utrdbe. Iz utrdb so odgovarjali. Obstreljevanje je trajalo pol ure, nakar so tor-pedovke odplule.
MIROVNA KONFERNCA.
London, 16. decembra. Konferenco za mirovna pogajanja otvori danes Sir Edvard Grey, ki pozdravi delegate v imenu angleške vlade. Takoj po govoru E. Greya, se seja zaključi in se otvori zopet ob pol dveh. Razprave se bodo vršile v francoskem jeziku, ker ie mnogo delegatov, ki ne poznajo angleščine. Današnja »Times« poroča, da se bodo obrnili pooblaščenci do ene izmed velesil za posredovanje pri onih točkah, v katerih ne bi bil mogoč sporazum. Toda vsi balkanski pooblaščenci so edini v priznanju, da je za balkanske narode največje važnosti solidarnost med balkanskimi državami, ki morajo v skupno korist in v korist tej solidarnosti, če treba, tudi kai žrtvovati. Prva točka na dnevnem erdu mirovnih razprav bo brezdvomno vprašanje, če smejo prisostvovati razpravam tudi grški pooblaščenci. Zdi se, da bodo to zahtevali pooblaščenci vseh ostalih treh zvezlnih držav kljub temu, da Grška ni podpisala premirja.
Delovni program.
London, 17. decembra. Balkanki delegatje na mirovni konferenci trde. da so se že popolnoma zediniti glede zahtev, ki jih bodo stavili Turčiji. Zato se tu splošno pričakuje, da bodo vse zahteve nosile na sebi pečat solidarnosti balkanskih držav in da bodo skupno zahtevale od Turčije odstop vseh dežel, okupiranih potom vojne. Nato bodo čakali, da predloži Turčija protipredloge. Poleg tega se bo izvolilo mnogo komisij, katerim bodo dodeljeni tehniki vseh prizadetih držav. Gotovo je, da bosta Odrin in Dedeagač dve najtežavnejši točki. Toda poleg vsega je še vedno Albanija kočljivo vprašanje. Splošno se sodi, da se prepuste Turčiji vsi oni deli Albanije, ki še niso bili okupirani po grških in srbskih četah.
Turške zahteve glede na Grško.
Carigrad, 17. decembra. Tu se zatrjuje, da bodo dovolili turški pooblaščenci grškim pooblaščencem prisostvovati mirovnim pogajanjem pod pogojem, da sklene tudi Grška premirje, po katerem bi bilo dovoljeno Turčiji oskrbeti svojo vzhodno vojsko z živežem.
Pritiski držav na Turčijo.
Pariz, 17. decembra. Splošno se sodi da se bo Turčija odpovedala svojemu nepopustljivemu stališču in da bo pod pritiskom velesil dovolila tudi grškim delegatom udeležbo pri mirovnih pogajanjih. Tudi pri mirovnih pogajanjih z Italijo ni sklenila Turčija nobenega premirja.
Danev in perspektive pogajanj.
Dunaj, 16. decembra. Preden se je odpeljal Danev v London, je imel pogovor s pariškim dopisnikom dunajske »N. Freie Presse«. Dejal ie: Iz pogovora, ki sem ga imel z ministrom Poincarejem, sem spoznal, da se Francija resnično in odkritosrčno trudi preprečiti kalitev miru. Treba je najprej konštatirati, da podpira vsa Evropa avstrijske zahteve glede na Albanijo in na srbsko pristanišče. Zato smemo pričakovati, da bo konferenca veleposlanikov mirno rešila vsa pereča vprašanja. Mirovna pogajanja ne bodo lahka. Ako pa Turčija ne bo hotela odnehati, bomo nadaljevali vojno. Glede priklopljenja Bolgarije k trozvezi je dejal Danev: Ne morem povedati drugega kakor to, da imamo najresnejše želje ohraniti prijateljske razmere z vsemi državami. Do danes nam je ta naša politika koristila preveč, da bi jo smeli opustiti sedaj. Zaradi Odrina je Danev mnenja, da se bo kmalu vdal. Res je sicer, da so nam obljubili zavezniki pomoč pri obleganju. Toda Bolgarija zavzame Odrin lahko s svojimi močmi.
London, 16. decembra. Otvoritev mirovne konference je zbudila malo pozornosti. Okolo 100 žurnalistov, fotografov in radovednežev se je zbralo opoldne okolo St. Jamske palače. Straže so bile pomnožene s policijo. Najprej so dospeli turški pooblaščenci, tem so sledili v kratkih presledkih tudi srbski, črnogorski, bolearski. grški. Poooldne ob uol treh ie bila
prva seja mirovne konference zaključena. Jutri ob enajstih dopoldne bo druga seja. Delegatje so se zedinili, da bodo sejam predsedovali pooblaščenci posameznih držav po abecednem redu.
London, 17. decembra. Grški ministrski predsednik Veneselos se ne bo udeleževal mirovnih pogajanj kot pooblaščenec.
Dunaj, 17. decembra. »Politična korespondenca« poroča iz Sofije: Upanje, da se kmalu sklene mir. je zelo upadlo. V uradnih sofijskih krogih pa žele, da bi bila izrečena odločitev mirovne konference še pred grškimi božičnimi prazniki. (Grški božični prazniki so 13 dni za našimi.)
Pariz, 17. decembra. »Matin« poroča iz Carigrada, da je dejal sultan turškim delegatom pred njihovim odhodom:	Pri vsem ste lehko
popustljivi, le Odrina nočem odstopiti, ker so tukaj stanovali moji predniki.
KONFERENCA POSLANIKOV.
London, 17. decembra. Danes se snidejo poslaniki na konferenco. Vse velevlasti so edine v tem, da mora dobiti Albanija avtonomijo. Ako ne bo zadelo vprašanje o teritorijalnih mejah Albanije na posebne težkoče, tedaj bo sedanji kritični položaj precej ublažen. Avstrija in Italija sta edini v tem, da mora ostati celokupnost Albanije nespremenjena. S tem je Srbija izključena od posesti ob Jadranskem morju. Tudi ostale velevlasti se pridružujejo temu naziranju in Srbiia se bo morala vdati dispozicijam Evrooe. Romanija bo imela zastopstvo na konferenci in sicer pri vseh vprašanjih, ki se tičejo njenih interesov.
ARMENIJA AVTONOMNA?
Carigrad, 16. decembra. Armenci v Turčiji in oni, ki bivajo na Ruskem, v Egiptu in v Ameriki nameravajo priporočati pomnikom na prihodnji konferenci, da naj se zahteva zboljšanje položaja Armencev v zmislu § 61 bero-linske pogodbe. Baje se udeleži konference tudi patriarh Arnaman. Armenci se ne zadovolje z reformami, temveč zahtevajo popolno politično avtonomijo. Rusija in Anglija bi podpirale stremljenje Armencev. Protektorat nad avtonomno Armenijo bi imela Rusija.
Žepni koledar za 1913
Je ravnokar Izšel«
Naroča se pri zaupnikih in pri upravi „ZarjaM v Lmbljani. - Cena 1 K, po pošti 10 vin. več.
Vestnik organizacij.
Seja osrednjega odbora „Vzajemnosti“ v Ljubljani
bo v sredo 18. t. m. točno ob 8 zvečer. Ker je dnevni red jako obširen, se prosi za točnost in polnoštevlino udeležbo
Podružnice »Vzajemnosti" In druge organizacije, ki hočejo kolportlrati ..Družinski koledar*, naj ga brž naroče, da ga dobijo pravočasno. Koledar je zelo obsežen in ima mnogo poučne in zabavne vsebine. Naroča se pri ..Vzajem-nosti“ v Ljubljani.
Plesne vaje .Vzajemnosti" v Ljubljani se vrše vsako nedeljo in praznik od 3. popoldne do 7. zvečer v mali či-talniški dvorani v ,.Narodnem domu" (nad glavnim vhodom). Pristop imajo članice in člani ter po njih vpeljani gostje. Pristojbina je prav nizka. Vabi se na obilen poset.
Šišenska podružnica „Vzajemnosti“ naznanja vsem članom, da se mesečni prispevki odračunavajo lahko vsako nedeljo od 11.—12. dopoldne v društveni sobi želez. pod7užnice, Kolodvorska cesta 56, I. nadstr. desno, nad prodajalno konzumnega društva. Prispevki pa se sprejemajo tudi vsak dan v prodajalni konzumnega društva.
V Sliki se je priglasilo več sodrtigov, ki bi se radi poučevali v petju Ako bi se zglasilo zadostno število so-drugov, ki bi imeli veselje do petja in do rednega obiskovanja pevskih vaj, se namerava ustanoviti pevski zbor pod okriljem Šišenske .Vzajemnosti*. Prosimo torej vse sodruge, ki jih veseli petje, da se zglasijo v najkrajšem^času v prodajalni ali pisarni konzumnega društva, v Spod. Šiški, Kolodvorska cesta 56.
Novice.
* Vojaška straža ustrelila čevljarja. Pri Ne-
retenu na Moravskem se je vojaški straži, topničarju Vamusch, 9. t. m. približal mož. Vojak je trikrat zaklical: Stoj!, a ker mož ni ubogal, je dvakrat ustrelil nanj in ga obakrat zadel. Mož je padel, a vstal in zopet šel proti topničarju, ki ga je na to s tretjim strelom usmrtil. Pri mrliču niso dobili nič orožja in nobene sumljive stvari. Dognali so, da je Vamusch ustrelil 391etnega črevljarja Franca Kalapa, ki je malo prej, preden je bil ustreljen, še v neki gostilni popival.
* Avstrija »pumpa«. Finančni nudister Za-leski je sklenil s konzorcijem poštnohranilnega urada pogodbo za najetje posojila v znesku 125,000.000 K. Posojilo bo obrestovano s 41** odstotkov. Zanimivo je, da se bo izdalo posojilo s pomočjo dveh amerikanskih velikih bank in sicer National City-banke in s pomočjo banke Kuhn, Lob in drugi; obe banki imata sedež v Novem Jorku. Ogrski finančni minister je sklenil z ogrsko splošno kreditno banko pogodbo, glasom katere se bodo izdajali 41/* % boni v znesku po 125,000.000 K. Posojilo se bo najelo pa v Nemčiji.
* Okrutnosti na angleškem parniku. Španski listi poročajo iz Corune, da so na angleškem parniku »Brunswick« zalotili štiri potnike, ki so se brez voznih listkov vtihotapili na parnik da se tako na cenen način prepeljejo v Ameriko. Kapitan Je dal nato vse štiri zapret! v kabino, kjer Jih Je 5 dni pustil popolnoma brez vsake hrane. V skrajni sili so stradajoči zlomili vrata in se na kolenih vlekli pred kapitana ter ga prosili za kruh in delo. Kapitan je p* potegnil revolver ln dva nža mestu ustrelil, enega pa ranil. Trupla »o t New Orleansu spravili na suho. Španska vlaBa etvaf prelsV-v.
* Ameriška »ufragetka o Set-” Voditeljica ameriških sufragettr, C; ’ ■	n mana'
Catt, ki se le pravkar vrnila iz	ega	po-
tovanja, Je Imela v Novem Jorku predavanje, na katerem le straSno tabela ^rpti ženski modi.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih,
 — Biljardi ..........
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
Dejala je: »Zažgite Vaše klobuke in modrce in nosite hlače, drugače ne boste nikdar svobodne. Amerikanskc žene in dekleta so pohabljene, hrbet imajo skrivljen njihovi boki so robati vsled modrca in grozne obleke. Doinišljujemo si, da smo lepe, v resnici smo pa strašno grde, ker smo spačene in nenaravne iti Kitajke nas prekašajo v lepoti. Kitajka ima obleko, da sc lehko svobodno giblje. Kitajka leti lehko po stopnicah, pleza lehko in leta, vedno je mična in naravna. Amerikanska žena ni drugega nego pohabljen okostnjak, čez katerega obeša evropska šivilja svoje fantastične cunje. Nismo žene, nismo matere, nismo tovarišice svojih mož. prav nič drugega nismo nego smešne sužnje svojih šivilj. Samo da plačujemo to suženjstvo z denarjem svojih mož. Pred vsem: Proč s klobuki! Vse svobodnejše srečnejše bomo in zdravejše, če ne bomo nosile več teli groznih, smešnih z maši!, ki nimajo nobenega namena. Najprej se moramo emancipirati od šivilj potem se bomo emanci-pirale tudi od mož. Miliarde, ki jih izmečemo za klobuke in toaleta, dajmo raje za agitMIo za volilno pravico. Potem bomo m a n j smešne, a bolj spoštovane in uspešnejše.« Če bodo Amerikanke navdušene od teh resničnih besed, je zelo dvomljivo, najbrže tudi Pvroneike ne.
* Razrednodelavske organizacije na Balkanu. Sedaj, ko ves svet gleda na Balkan, bo prav, če podamo našim čitateljem nekaj številk o delavskih organizacijah na Balkanu, ki jih posnemamo iz poročila mednarodnega tajništva. Na Grškem je delavsko gibanje še v povojih, zato, ker je tam industrija malo razvita. Kar je delavskega gibanja, je koncentrirano v Atenah. — Na Bolgarskem štejejo delavske organizacije 30.000 članov, od teh jih je največ zidarjev, tiskarjev, mizarjev, kovinarjev, trgovskih uradnikov, pekov, transportnih in tobačnih delavcev. Centrala je v Sofiji; tajnik je sodnig Dimitrov. — V Srbiji je 7418 organiziranih delavcev. Ta država je pretežno agrarna. Industrija se je šele začela razvijati. Delavske razmere so žalostne. Delovni čas je dolg. V nekaterih krajih delajo do 20 ur na dan. Plače so zelo nizke, v nekaterih krajih zaslužijo le 50 vinarjev na dan. Skoro po celi Srbiji morajo delavci napraviti z gospodarji pogodbo, na šest mesecev do enega leta, po kateri je delavec prisiljen živeti in spati pri podjetniku. Od 36.796 delavcev je 22.269, ki so na hrani pri podjet-nikih. Nasproti nizkim mezdam je življenje zelo drago in sicer zato, ker so davki visoki, ki dosežejo na olju 35,60. na rižu 6,70, na kavi 124. na sladkorju 200 odstotkov. Razentega je velika brezposelnost. Vzlic temu naraščajo in se utrjujejo delavske organizacije in socialistična ideja. Stranka in strokovne organizacije imajo svoje skupno glasilo. Leta 1910 se je pričelo gibanje tudi med ženstvom, ki so pričele izdajati svoj list. Najmočnejše so organizacije zidarjev, rudariev in kovinariev. Strokovni tajnik je sodrug D. Lapčevič. Kakor v Bolgariji, tako se tudi v Srbiji delavske organizacije polagoma razvijajo. Sedaj pa še preti nevarnost, da bo vojna delavskemu Ribanju y.a več let škodovala in strokovne organizacijo oslabila.
* Kako razširja ruska vlada kulturo. Izredne ruske razmere bodo v prihodnjem tednu zopet za eno pridobitev bogatejše. Znano je, da je prodaja žganja na Ruskem državni monopol. Vse žganjarije so državna last. Ministrski svet je sedaj sklenil, da bodo po žganjar-nah prodajali tudi knjige. Kako ginljiva skrb ruske vlade! Vlada bo izdelala natančen sezna-mek knjig, brošur in letakov, ki jih bodo razpečavali po »šnopsarijah«. Kdor bi pa prodajal druge knjige, izgubi koncesijo. S tem hočejo najbrže omejiti razpečavanje knjig, ki niso za ljudstvo »primerne« in ki jih sedaj kolporterji prinašajo v najoddaljenejša ruska sela. Sedaj bo torej šel po izobrazbi hrepeneči Rus v skasjonko«, kjer mu bo podaril gostilničar, če bo kupil dovelj knjig, frakeljček žganja in nasprotno bo vztrajnim pivcem za spodbudo daroval pobožen letak ali pa patriotično knjigo. Da niso dume nadlegovali s to malenkostjo, to ima prav tehten vzrok. Spomladi je že hotel finančni minister, da bi prodajali po žganjetočih tudi sladkor, a poslanci so se odločno uprli tej nakani, ker se privabljajo s tem v te zastrup-ljevalnice tudi ljudje, ki drugače ne zahajajo v žganjarne. Kdor pozna ruske pivske običaje, ve, da naravnost silijo, celo otroke in sploh vsakega, ki stopi v žganjarno, da izpije kozarček. Najbrže misli vlada, da bo vodka združena z »dobro dušno hrano«, ki jo bodo zvarili vladni kuharji, močno povzdignila rusko kulturo in civilizacijo.
* Doživljaji dunajskega inženirja.
Na Dunaj se je vrnil pred nekaj dnevi inženir Marko Jonas, ki je bil Čez eno leto v Skoplju zaposlen pri gradbi železnice. On pripoveduje: Dne 24. oktobra sem bil v Seminište Han, kakih 30 kilometrov od Skoplja. Zjutraj na vse zgodaj me pokliče moj sluga Osman, velikan Arnavt in mi zakliče v sobo: Gospod hitro vstanite, iti moramo v Skoplje. Srbi pridejo!« Jaz nisem mogel tega verjeti, toda na ulici sem videl celo trumo vojakov, ki so pribežali izpred Kumanova in bežali proti Skoplju. Povedali so nam ti, da so Srbi zmagali Turke in prodirajo silno hitro naprej. — Odjahali smo. Na cesti se je trlo bežečih turških vojakov. Razbiti so bili voji in razcapani, sestradani, nad njimi pa so krokali gavrani svojo mrtvaško pesem. Vlekli so se bolj kot šli. konji in jezdeci so padali v Jarek in prosili milosti, dasi še ni bilo Srbov v bližini. Zjutraj okolo 7. smo dospeli v Skoplje. V mestu je vladalo silno vznemirjenje.
Škili vojakov. Kristjani so se poskrili v svojih stanovanjih, ker so se bali, da bi jih Turki ne masakrirali. Šel sem v centralno stavbeno pisarno, kamor smo se zaprli in čakali. Pripravljeni smo bili na vse. — Ceste so se vedno bolj polnile z begunci. Situacija je postajala vedno bolj resna in nevarnejša. Strah je zavladal nad celim mestom. Bali so se Turki, bali Arnavti in v strahu so se poskrili kristjani. Neprestano so prihajali v mesto beguni, ki so poročali o silnem porazu turške armade in o prodiranju Srbov. Poveljnik artiljerije v Skoplju se je vendar toliko ojunačil, da je peljal svoje topničar-stvo (18 topov) pred kolodvor. Stali so tam turški vojaki in čakali. Toda na obrazili se jim je poznal strah, strah, ki je prevzel vse prebivalstvo. Mi smo ždeli v naši hiši iti čakali kaj se zgodi. Da poči v Skoplju strel ni nič posebnega. Prebivalci so tega vajeni, ne razburjajo se, kvečjemu, da se umaknejo sosedi v svoje hiše in zapro vrata. V tem slučaju, pa ie počil strel, ki je bil usoden. Videli smo po strelu vojake, ko so brez povelja instinktivno z mrzlično hitrostjo razpregli konje, jih zasedli in pobegnili iz mesta. Ostali so samo topovi. Naenkrat je postalo mesto mrtvo, kot bi bilo zakleto, kristjani in Turki so bili poskriti in zabarikadirani v svojih hišah, vojaki so pobegnili, in le peket posameznega jezdeca, turškega beguna, ki je dirjal skozi mesto, je semtertja moti grobno tišino, ki je zavladala nenadoma nad mestom. — Čakali smo iti čakali, toda zaman, Srbov ni bilo. Drugo jutro so se pojavili na trgu in kolodvoru Turki domačini. Napadli so kolodvor, kradli po mestu, da celo granate so nosili domov, češ, kar je ljudstvo plačalo je naše. če so vojaki pobegnili. Kristjani se niso smeli pokazati na ulico, kdor pa se je predrznil to storiti, je plačal z življenjem ali vsaj s težkimi ranami. Silno težko smo pričakovali prihod Srbov. V mestu je zavladala popolna anarhija in bati se je bilo, da se prične splošen po-kolj. Končno popoldne enkrat po mučnem čakanju sta prišla v mesto dva srbska jezdeca. Bliža se mestu srbska armada, na čelu ji prestolonaslednik Aleksander. Poslaniki in konzuli v Skoplju so šli izven mesta, da sprejmejo srbskega prestolonaslednika, in da ga prosijo, da naj hitro napravi v mestu red in napravi konec temu neznosnemu stanju. Med tem se je razširila ta novica po mestu. Turki so se poskrili, Bolgari in Srbi pa so šli na ulice, okrasili so v naglici hiše s cvetjem in zastavami. Sprejem Aleksandra in srbske armade je bil sijajem Srbi so v kratkem napravili red v mestu. Priznati se jim mora, da so izvrstni organizatorji. Železnica. trgovine, denarni zavodi vse je naenkrat oživelo. Vse vesti o srbskih masakrih so neresnične.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«. > Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Moderna veda in == socializem =
Napisal Enrico Ferri. Poslovenit M. Jč.' To knjigo toplo priporočamo. Cena 1 -20 K. Dobi se v vseh knjigarnah in v založbi ,Zarje‘. --------
Žepni |
koledar
za delavce sploh in prometne uslužbence
za navadno leto 1913.
Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množitna razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni In brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. Dolžina železnic In brzo|avnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. —
Novi mezdni zakon za rminištvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za ..Zarjo*. — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v 'sižnih avstrijskih deželah. --Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan :	v letu. — Oglasi.	::
Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi ::	,,Zarje" v Ljubljani po zaupnikih. ::
JV g novejše
Maksim Gorkij
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika?
Važno za vsakega delavca j
Izšlo je že vseh 5 zvezkov dela
Temeljna načela socialne = demokracije =
(Erfurtski program)
Napisal Karol Kautskv. — Poslovenil Anton Kristan (1-4) in r. P. (zvezek).
Cena vsem zvezkom K 1‘70. — Posamezni zvezki imajo naslove: I. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. II. Proletarijat. Cena vin. III. Kapitalistični razred. Cena 30 vin. IV. Država prihodnjosti. Cena 40 vin. V, Razredni boj. Cena 40 vin. Dobi se v vseh knjigarnah kakor tudi v valožbi „Zarje".
A. Zupančič
knjigovez
v Ljubljani, Slomškova ul. 31.
Slavnemu občinstvu vljudno priporočam mojo knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v mojo stroko spadajočih del, ter jamčim za solidno in točno postrežbo.
jiicc ou unč pume Arnavtov in poDv^nn tur-
,SLAVIJA‘
St. 919/pr.
Razglas.
Podpisani mestni magistrat daje v smislu razpisa c. kr. deželnega predsedstva z dnč 14. t. m. št. 3905|pr. občinstvu nastopno na znanje:
Vse železniške proge so zasedle vojaške straže.
Le-te imajo d o vel j e, da ustavijo in aretuiejo vsakogar, kdor bi se potikal v bližini železniške proge, odnosno po njej hodil, ne da bi se zamogel zadostno izkazati, ter da rabijo orožje proti vsakomur, ki bi v svrho preprečenja aretacije hotel pobegniti, odnosno ne bi obstal na prvi poziv: „Halt! wer da?“.
strxl	stra/t	v Lj-mloljaaai,
dne 14. decembra 1912.
Zupan:
Dr. Ivan Tavčar 1. r.
Družinski koledar
s slikami za navadno leto 1913.
ki ga je izdala in založila
Splošna delavska zveza „Vzajemnost“ za Kranjsko v Ljubljani.
Vsebina:
Llbertaire: V zadnji uri (uvodna pesem). — Ka-lendarlj — Beležke. — Splošni kalendarij. — Poštne, brzojavne in telefonske določbe. — Kolkovne lestvice. — Določila za kolkovanje listin, spisov, računov, knjig itd. — Dohodninski davek (tabela). — Krone v markah in dolarjih ter obratno (tabela). — Vojaška taksa (tabela). — Letni obzor. — Slavko Filipič: Luči! (pesem). — Ivan Cankar; Šopek cvetic. — Milka: Ne sanjajte! (pesem). — C, Fl. Golar: Ljubica iz tovarne. — PetOfl-Josipov: Sanje (pesem). — Vox-J. Molek, Chicago: Pripovedka. — Evica Rubič; Solnčna dežela (pesem). — Dr. Robert Dan-neberg: Delavčeva usoda. — R. Korngold-J. Molek, Chicago: Zadnja noč (slika iz ameriških delavskih bojev). — Bojna pesem svobode (zgodovinska črtica). — Ferd. Ha-nusch: Na potovanju. — Evgen V. Debs: Utrinki. — Ivan Cankar: Od Vrhnike do Borovnice. — P. F.; V naravo! -- Jamski tajnik H. And. Perko: Svetovnoznana Postojnska jama,. 'Etbin Krist a n : Na planine! (pesem). — (gn. A. Štebi: Črtica o zrakoplovstvu. — Moderna reklama Ipoučen sestavek za čitatelje listov). — D. M.: Spomini. (Odlomki iz predavanja sodr. M. Cobala v ljubljanski „Vza-jemnosti" dne 16. oktobra 1912). — Melhior Cobal: Pogled v preteklost rudarske organizacije na Slovenskem. — Jakob Skerb Ic: Strokovna organizacija pekovskih pomočnikov na Slovenskem. — Frank Petrič, Chicago: Nekaj splošne zgodovine socialističnega gibanja v Ameriki. Alojzija Štebi: Ali si sodalistlnjaT* — Slrokovne organizacije in socializem. — Dr. Anton Dermota: O obrtnih sodiščih. — Za časopisje (poučen sestavek). — Oglasi in
Slike:
12 koledarskih in več drugih vinjet. Dr. vitez Hocheu burger. — Nikolaj Njegus Vavrak. — Grof Karel StOrgkh
— Poslanec Franc Silberer f — Dr. Viktor Adler. — Ljubljanske nune UrŠulinke gredo na volišče. — Orožništvo razganja z nasajenimi bajoneti radovedneže pred ljubljanskim zenskim voliščem. — Sprevod tržaških in ljubljanskih sodrugov na Dunajski cesti (cela stran). — Pozdravni govori pred ,.Narodnim domom". — Valentin Pittoni. — Giovani Oliva. — Ivan Štravs, župan mesta Idrije. — Opozicionalni ogrski poslanci gredo skupno pod vodstvom grofa Aftponya v parlament. — Vojaštvo straži ogrski narlament. — Ogrski opozlcijonalni poslanec Kovacs. — Diktatof Hrvaške, Slavko pl. Čuvaj — Avgust Bebel. — Italijansko taborišče v oazi.
— Italijanska straža opazuje gibanje v nasprotnem taboru.
— Umorjeni ruski ministrski predsednik Stolipin. — Evgen V. Debs, soc. preds. kandidat v Združenih državah. — Emil Seidel, soc. podpreds. kand v Združenih državah. — Vol jaštvo na trgu pred parlamentom v Teheranu. — Ljubico iz tovarne (2 sliki). — „Da veš: Ti si naš kandidat". — Planinske koče ..Prijateljev prirode" (5 slik). — Slike > Postojnske jame (8 slik). — Razne vrste zrakoplovov irletitn ili strojev (5 slik). — E. Rusjan j. — France Zelezn
Anton Grablovic f: — ..Delavsko izobraževalno ' 'v Ljubljani 1. 1881. — Rok Drofenik t. — Prazno v	Majnika v Zagorju 1. 1903. — Etbin Krist,m	tm).	—
Josip Kopač. — Ignjat Mihevc. — T:”nt>urašW zboi „Vza-jemnost1, v Mostah. — Melhijor Cob ii. — Andrej Canžek.
— Skupina slov. vodilnih sodrugov v Chicagu. Slov. soc klub št 27 v Clevelandu. — Slov. soc. pevski zbor v Mill-vvaukee. — Delavske hiše v Ljubljani
beležke.
»Družinski koledar" obsega nad 13 tiskovnih pol v veliki osmerki (nad 210 strani) in je trdo vezan v krasne izvirne platnice. Koledar je izredno pripraven tudi za pisarne, ker obsega najpopolnejše določbe splošne vrednosti.
Cena: 1 izvod 1'20 K, po pošti 0 vin. več; 50—100 izvodov za organizacije po 1 K; nad 100 izvodov po 95 ^vin. Na naročila brez denarja se ne ozira. Pošilja se tudi po povzetju. V kolportažo (proti poznejšemu obračunu) se pošilja le organizacijam na pismeno naročilo, opremiicno z društvenim pečatom in podpisom predsednika in blagajnika. Od kolportaže preostalih koledarjev se ne vzame nazaj.
Naslov, za naročbe:
Zveza „Vzajemnost“ v Ljubljani.
tori« sodn-g^a
V7ATFMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI« prip1oro^i^vab0iV*pS'r'1 slovensko občinstvo* da^sklepa »varovalnr
pogodbe, posebno a življenje in proti požaru le pri njej-   BANKA .SLAVIJ* Ima posebno ugodne po^oje^n P^1^nŽanomnCžfvl “'uf po^ce*^	‘	ne-
in razkalila ra^8ilia dra8C volle ,n ^prost0
i
hkcVh uuucma	—# —i---	  _ _	•	-	_	_	-f
GENERALNI ZASTOP ,SLAV1JE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI